Poštnina platana v gotovini fiKOVIB LETO I. LJUBLJANA, DNE 16. JUNIJA 1928. ŠTEV. 11. Izhaja vsako drugo soboto. — Stane četrtletno 15 Din itd. — Posamezna številka 3 Din. Upravništvo in uredništvo: Ljubljana-Rožna dolina, Cesta II 18.— Ček. račun št. to.ggs. «Joj, kako je Ljubljanica še zimska b «Mar mi je topla voda. Ljubši bi mi bil vroč kavalir, ki bi me znal ogreti...» 161 K PROTIITALIJANSKIM DEMONSTRACIJAM V LJUBLJANI. Avstrijski stražniki atakirajo množico, ki demonstrira za Jugoslavijo. Jugoslovenski stražniki atakirajo množifco, ki demonstrira — tudi za Jugoslavijo. Prekmurska. Kmet (na pošti): «Ali je kaj pošte za Štefana Kuhariča ?» Poštar: «Poste restante?» Kmet: «Jezuš Marija, nisem prote¬ stant, ampak katolik!» Veljko. 162 TIVOLSKA NEDELJSKA SEZIJA. "Vsaka ud nas res prov fletna je punca, vsaka se rada na ringelšpil gunca: Neža in Micika, Vera in Mila. Ženske iz nas je natura pač strila! •' pez; zdej žjala pu nogah predajaš, Nežino past, siromak, že prihajaš. Vklenjen pokoro za kapljo sladkosti delov boš s povhnimi sodi grenkosti! Žive pošte ni. A. : «Kaj, ali še res ne veste ničesar o strašni avtomobilski nesreči ?> B. : «Ne!» A. : «Saj se je vendar zgodila blizu Vašega stanovanja.» B. : «Že mogoče... Moja žena je nam¬ reč odpotovala...» D. V vaški šoli. Nadzornik inspicira. Učiteljica vpraša Nežico, koliko je pet manj štiri. Nežica ne ve. Nadzornik ji skuša pomagati, dvigne roko, skrči štiri prste in pokaže palec. Nežica (uslužno): ^Gospodična uči¬ teljica, gospodična učiteljica, gospod nadzornik hoče ven...» Pomoč je lahka. Advokat je dobil proces za svojega sorodnika. «Ne vem, kako naj ti poplačam tvoj trud», beseduje sorodnik napram ad¬ vokatu. «No, to ne bo tako. težavno,» odgo¬ varja advokat, «odkar je iznajden denar, si s takimi zadevami ni treba delati skrbi...» D. Vedrenje in oblačenje. Oče: «Angelca, to pa ne gre več tako naprej! Ti in oni Tonek vedno tičita skupaj. Vidva vedrita in oblačita pod ono lipo!> Angelca: «0, to pa ne! Oblačiva se skoro vedno pod hruško tam v gozdu.» Veljko. 163 NEZVESTA MICA. Naša sladka Micika je prelepa deklica. Ona v vlaku se k Matičku pelje, k svojemu fantičku, Fifka h kljuki veže tja, da ne bo od pseta zla. A nesreča ne počiva, mrha k Mici se preriva in zasilno je zavoro vleklo to živinče noro. Tanek žvižg je vrezal v zrak, puhati je nehal vlak. Mrk pred Mico mož stoji, v rokah lep drži papir, bankovec od nje želi; Mica sladko se smeji: a že tu je kavalir, kazen vso gospod trpi. Vsa hvaležna Micika ljubši ji je tuji stric, več ni zvesta ljubica. ki denarja več ima, Zdaj pozabljen je Matic, ljubiti pa tudi zna. 165 Modri gledalci v drami «Kaj je to Novačanova ,Veronika De- seniška‘?» «Ne, ne, igra se Župančičev ,Herman Celjski 1 ...» Boji se zastrupljenja. Zdravnik: «Vse orodje in mesto, kjer Vas bomo operirali, smo razkužili s 95odstotnim alkoholom. Mislim, da je vsaka bojazen...» Pacijentka (ga prekine): Pa bi vzeli makar 200odstotni alkohol, da bi bilo zanesljivejše...» P. Pomilovanje. A. : «Dragi prijatelj, zelo te pomilu- jem.» B. : «Zakaj pa?» A. : «Baš sem kupil svoji ženi prav drag pomladni plašč.» B. : «No, in?» A.:i«Veš, in moja žena je šla sedaj obiskat Tvojo ...» Pri ušesnem zdravniku. Zdravnik: «Tako, tako, Vaš sluh se je toliko izboljšal, da Vas lahko od¬ pustimo Gluhovec: «Kaj?> Zdravnik (kriči): «Vi zopet čujete!» Gluhovec (nastavlja uho): «Da, sedaj zopet boljše čujem. Koliko stane zdrav- ljenje?> Zdravnik (kriči): «Dva tisoč dinarjev.> Gluhovec: «Tri tisoč dinarjev?» Zdravnik (kriči): j Da, gospod Gluho- vec...» Zvestoba in kopalna sezija On: «Ali mi boš tudi sedaj v ko palni seziji ostala zvesta?» Ona: «Veš, Dušan, s svojimi sta¬ romodnimi vprašanji mi samo kvariš razpoloženje...» 166 IDILA IZ ŽENSKEGA ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA Pravice si iste' kot moški želimo, posnemat na viže vse moške hitimo. • Čc mOški pri žogi se z drugom lasa, pravito slabotni spol isto ima. Oblečena v prvi obrok. A. in B. se na prireditvi zabavata s tem, da opazujeta Ženski svet in nje¬ govo bujno modo. «Čudovito je to,» pripoveduje A., «da se dandanes celo siromašno plačane strojepiske morejo tako elegantno, ob¬ lačiti ?> «Zakaj? Saj plačujejo svoje obleke na obroke.» «A tako. Poglej, poglej onole damico! Ta ima samo prvi obrok na sebi...» P. Tudi res. Sodnik: «Vi, Potepinko, zelo se mi dozdeva, da ne poznate meje med mo¬ jim in tvojim.» Potepinko: «0, gospod sodnik, tisto pa .že poznam, sicer bi ne znal ukrasti kra¬ ve.:* Veljko. Pri zdravniku. Zdravnik:; «Vaše prebavljanje se ne vrši .v redu, dragi gospod. Izpijte vsako jutro kozarec vroče vode!» Bolnik: «To že tako delam, gospod zdravnik, samo moja gospodinja ozna¬ čuje tisto vodo za kavo .. .s Potolažen. Profesor Raztresen jo maha globoko zamišljen po ulicah. Nenadoma ga sreča znanec ter ga zmoti v njegovem pre¬ mišljevanju. «Dobro, da sem te dobil,> se razveseli profesor. «Baš ugibam, ali prihajam z leve ali z desne strani.» «Z desne, seveda», ga potolaži znanec. «No, potem sem prišel od doma,» si oddahne profesor, «in sem torej že obe¬ doval ...» D. 167 fl Mussolini (govori v rimskem senatu «gotovim elementom na oni strani Snežnika«): «Ne poslušajte praznega govoričenja o fašizmu! Prizadevajte si, spoznati nas, in pomislite, da je Italija ob vsakem času ogromno prispevala k civilizaciji človeštva ...» Divja zver. Učitelj: «No, otroci, katera zver hodi po* noči, zlasti pozimi, okrog oglov in oprezuje na vse strani, včasih še celo v okno pogleda, pa ima pri tem same hudobne namene in če bi ti, Nežika, šla ven, bi te napadla in po* žrla?» Nežika (molči). Janezek: Jaz pa vem, gospod učitelj: to je Didldajčkov Franček, ki vsako noč hodi okrog sobice naše Katre . ..» Učitelj (v zadregi): «Janezek, Janezek, Didldajčkov Franček vendar ni zverina!« Janezek: «Pa je! Naš ata so že rekli, da bodo to prekleto zverino ustrelili...» Na ženskem shodu. Govornica (po vnetem govoru za žen¬ ske pravice): «Kje bi bili danes moški, če ne bi imeli žen!» Glas iz množice: «Še v raju, gospa ...» 16 $ Galerija naših javnih delavcev v karikaturah Komponist Marij Kogoj, katerega opera «Črne maske® se bo igrala v ljubljanskem gledališču. Pesnik in prevajalec dr. Anton Debeljak. Tuja noga. A. : «Videl sem nekoč fakirja, ki je deset let držal roko v zraku.» B. : «To ni nič! Jaz sem nekoč eno uro sial na eni nogi.:? A. : «No, in kaj potem?> B. : «Potem sem opazil, da noga ni bila moja...» Ekstaza, Rus, Francoz in Italijan so se pričkali, kateri od njih najprej spravi žensko ,v •ekstazo. Pa so se dogovorili in je prvi poskusil svojo umetnost Rus. Seznanil se je z damo, ji takoj napisal navdušen sonet ter ji ga poklonil. Lepo¬ tica se je samo malo namrdnila in se pomilovalno nasmehnila, drugega uspe¬ ha pa Rusov eksperiment ni pokazal. Drugi je prišel na vrsto Francoz, ki je začel dvoriti dami in je kar stresal iz ■sebe zbirke sladkih besed. Dami je sicer Francozovo dvorjenje ugajalo, a o eks¬ tazi še daleko ni bilo govora. Italijan pa je povedel svojo damo v prvovrstni hotel, najel posebno sobo, na¬ ročil bogato večerjo s šampanjcem in najfinejšimi likerji, razkladal svojo ne¬ izmerno ljubezen dami in se ljubimko- val z njo vso noč. No, pa še vedno ni pri¬ šlo do, prave ekstaze. Šele potem, ko jo je Italijan potihoma odkuril, ne da bi plačal v hotelu račune in ne da bi ob¬ daroval bitje nežnega spola za ljubezen s primerno nagrado, je prijela damico prava ekstaza, in sicer takšna, da sta morala po Italijanovem zgledu kaj hitro odnesti pete še Italijanova tovariša. Tašča je bolna. «Gospod zdravnik, pridite hitro, moja tašča je zbolela!» «Oprostite, jaz sem vendar živino- zdravnik.» «Nič za to! Tašča je namreč dobila oslovski kašelj, ima kurje oči, kačji je¬ zik, puranovo jezo ... Torej kompletna žival...». Veljko. 169 Emil Godin: BORBA ZA UGRABLJENO NEVESTO Povest po zapiskih policijskega uradnika. Dosedanja vsebina: Godi se na Dunaju. Na tajnosten način sta bili v lastni hiši nedaleč od Pratra od neznancev ugrabljeni , 181etna Zora Sleparjeva in njena teta Katarina. Zorin ženin dr. Jan¬ ko Rojan hoče zločinsko zagonetko ' razrešiti in odkrije v podstrešju \ druge Zorine hiše v isti ulici mrtvo truplo Katarine. V tej hiši stanuje tudi Zorin varuh Gerber s svojo : / ženo, ki je ena Zorinih tet, z dve- ' N ma sinovoma in s hčerko Frido. ' Pojav hipnotizerja Ben Ailija. II. Tesnoba je zavzela vso njegovo notra¬ njost, ko je Janko opazoval negibno telo umorjene tete Katarine. Na njenem dobrodušnem obrazu in. v tistih dobro¬ dušnih očeh. ki so še nedavno zrle z ne¬ prikrito ljubeznijo na nečakinjo. Zoro ter blagrovale Zorinega ženina Janka, je gledal Janko sedaj prej neznane poteze skrbi in groze. Uboga teta Katarina je pač v zadnjem trenutku, preden je iz¬ dihnila, zadavljena od zločinske roke, mislila na usodo ljubljenke Zore. Kam so vlekli Zoro? Janko je skušal Uganiti povod skrivnostnega zločina, a ni našel izhoda, ni se mu moglo niti naj¬ manj sanjati, kaj se skriva v ozadju za¬ gonetke. Napel je vso svojo voljo, da bi premagal grozo, ki je bila tem večja, ker se je nahajal sam na mračnem, obšir¬ nem podstrešju, ki se mu je videlo kakor staro zapuščeno pokopališče. Truplo tete Katarine je porinil nazaj v vrečo in po¬ stavil v prejšnji položaj, da ne bodo zlo¬ činci, ko se vrnejo, opazili, da je kakšna nepoklicana oseba že začela mešati nji¬ hove račune. Janko je nato naglo prekoračil pod¬ strešje, odprl podstrešna vrata, jih za¬ klenil in vrnil ključ stari ženici. Ko je prišel nadstropje niže, si je izbral drug izhod iz hiše, da inu ni bilo treba iti mimo Gerberjevega stanovanja. Gerber- jevi kakor tudi nihče drug ne sme vedeti ničesar o njegovi preiskovalni akciji in o njegovih detektivskih avanturah, ki so deloma že pokazale uspeh. Sklenil je, da niti policiji ne izda ničesar, kajti bal se je, da bi policija s svojim hrupnim na- Nenadoma so se pri glavnem hišnem izhodu pokazali trije krepki postrežčki, ki so nosili polno vre* čo .. . slopom le zavrla ali sploh onemogočila rešitev zločinske zagonetke. Samo svoje¬ mu prijatelju Kastnerju, tovarišu urad¬ niku pri dunajski policiji, bo pod pogo¬ jem stroge molčečnosti povedal, kar je doslej odkril. Misel o potrebi, da je še druga oseba posvečena v zločin, se je po¬ rodila Janku, ko je pomislil, v kako ne¬ varno avanturo se je podal. Če bo poka¬ zala potreba, bo moral poiskati še druge zaveznike. Zunaj na ulici si je malo oddahnil. Svež zrak mu je dobro del. Treba bo torej prav dobro igrati vlogo detektiva, da ne bodo zločinci, ki goto.vo niso no¬ vinci v svojem poslu, zavohali zasledo¬ vanja. Nabavil si je enostavno obleko, preprost klobuk, več čepic, malo pudra in nekaj šminke. Po izdatnem okrepčilu, ki ga je bil že nujno potreben, je Janko poiskal svojega prijatelja Kastnerja, na kar se je doma preoblekel v pouličnega postopača, ki jih ima Dunaj vse polno, ter se brez od¬ lašanja podal na prežo. Računal je s tem, da bodo zločinci gotovo še istega večera skušali odstraniti mrtvo truplo. Janko se je postavil pred skrivnostno hišo tako, da je lahko videl oba izhoda in da bo po potrebi lahko poklical tudi stražnika. Z rokami v žepih, s čepico, potisnjeno na oči, in. s hlinjeno ravno¬ dušnostjo potepina je korakal Janko 'po ulici v gotovi razdalji od poslopja, na katero se je le tu in tam ozrl kakor slučajno. Ure so minevale in mrak je legal na ogromno mesto. Poulične svetiljke so se začele prižigati, bolj redke sicer, kajti v prvih povojnih letih so Dunajčani še varčevalj kakor za časa vojne. Slaba raz¬ svetljava je baš izvrstno služila Janku, ki se je silno bal, da bi bil od neznanih zločincev opažen. Nenadoma so se pri glavnem hišnem izhodu pokazali tuji krepki postreščki, ki so nosili polno vrečo. Janko se je zdrznil. «To so najeti po¬ streščki, ki niti ne vedo, kaj prenašajo®, si je mislil in stopil polagoma za njimi. Videl je, da so moški položili vrečo na ročni voziček, katerega so mirno tiščali dalje in se razgovarjali o vsakdanjem zaslužku. Zavili so v-prvo mračno ulico in vozili dalje. Janko jih ni spustil iz¬ pred: oči. Prihajali so v ,vedno bolj za¬ puščene in zanemarjene dele Dunaja, dokler se niso ustavili ob nekem stav- bišču — vsaj videl se. je dotični prostor kot stavbišče, na katerem so baš začeli kopati temelje. Ojuhačen je stopil Janko naprej ter kot neinteresiran pasant šel mimo po¬ čivajočih postreščkov. Z enim samim po¬ gledom je videl izkopano globoko jamo — za mrliča. Možaki menda vendarle vedo za zločin. Hitro je stopal Janko, da čimprej dobi kakega stražnika. Ni dolgo trajalo in Janko je bil že ob stavbišču s stražnikom, on in' stražnik sta držala revolverje v rokah, a postreščkov ni bilo več, kakor da so se udrli v zemljo. Vozi¬ ček sta našla prazen poleg globoke janie, v kateri je ležala vreča s svojo vsebino. Stražnik sam z neznanim tujcem — Jankom, ki ga je opozoril na skrivnostno početje postreščkov, si ni upal stopiti v jamo, da ga ne bi morda zločinci pre¬ senetili na tem mračnem in zapuščenem kraju. Vrnil se je torej in si.poiskal še dva tovariša. Vsi trije stražniki in Janko, ki jim ni hotel izdati svojega pravega imena, so stopali previdna in pozorno proti jami na stavbišču. Toda jame ni bilo več. Tudi voziček je izginil. Mirno in tiho je bilo vse na¬ okoli, kakor da se ni pripetilo nič in kakor da že dolgo časa ni prestopila člo¬ veška noga tega skrivnostnega kraja. «Za vraga,» sta klela druga dva straž¬ nika, «kaj se norčuješ iz naju?® «Ne, ne, jama je bila prej tu in v njej vreča z neznano vsebino. Videl sem vse dobro na lastne oči in videl je tudi ta gospod, ki me je opozoril na skrivnostne postreščke®, se je opravičeval prvi straž¬ nik in ves. zbegan gledal na Janka. .Pre¬ sneto hitro so zasuli jamo. Podnevi bomo že našli prostor.. ,® Janko je torej izgubil sled, kar ga je napravljalo malodušnega. «To so pre¬ tkani zločinci in jaz sem slab Sherlok Holmes®, 'si je očital Janko. Drugo jutro je zvedel na policiji, da so zasuto jamo našli, znova odgrebli prst, a notri niso odkrili niti sledu po vreči ali po kakem drugem predmetu. * * * . 171 Naslednjega dne so popoldanski listi prinesli obsežna poročila o skrivnostnih postreščkih, ki so hoteli na nekem stavb¬ nem prostoru ob periferiji Dunaja za¬ kopati morda mrliča — žrtev neznanega lestvica, ki je usodnega dne pomagala zločincem' doseči skrivnostna vratca na strehi. Zanimati ga je začel razpraskani dimnik. Od česa izvirajo te praske? Na¬ enkrat se mu je zazdelo, da je iz skriv- «Tako nisem ho» tela», je izpregovo* rila Frida z ostrim poudarkom ... zločina, a so bili pregnani. Nekateri časopisi so obenem pogrevali zločin ob Pratru, češ, da sta oba dogodka zagonet¬ na in da sta morda v kakšni zvezi. Janko je skrivnost svojih ugotovitev obdržal zase in šele po razgovoru s Kast- nerjem se je dal prepričati o tem, da je treba zaupati policiji vse dosedanje ugo¬ tovitve, ki so velikega pomena za na¬ daljnji potek preiskave — kakor so rekli Janku na policiji in pohvalili njegove detektivske spretnosti. «Ne smem izgubljati časa in ne smem se preveč zanašati na varnostna oblast- ya», si je dejal Janko, ko je zapuščal policijsko poslopje. Njegova energija je rastla, njegov um je deloval s koncentri¬ ranimi mislimi, ki so neprestano iskale in kombinirale možnosti, kako bi se dal razrešiti vozel. Oklevajoč, kje naj poprime za delo, je prikorakal pred Zorino domovanje, zle¬ zel po stopnicah pred stanovanje ter tam malo počakal, nato pa krenil dalje po stopnicah v podstrešje, ki ga je odklenil z vetrihom. Stopil je do glavnega dim¬ nika, kjer je ležala na tleh še vedno ljenih prask razbral črko S. «Kaj je to?» se je razveselil Janko. Iz prask, v silni naglici zarisanih v dimnik morda S kakim ostrim kamenčkom, se je zdaj naenkrat še precej razločno mogla čitati beseda Solun. To je Zorina pisava, in beseda, začrtana v naglici v dimnik v trenutku obupne borbe z zlo¬ činci, gotovo ni brezmiselno igračkanje. Neznanci hočejo odvesti Zoro v So¬ lun? Zakaj? Hitro so se vrstile v Jankovi glavi misel za mislijo, kombinacija za kombinacijo, dokler ni bežeči roj misli obstal na zelo verjetni domnevi, da 'gre pri tem zločinu za trgovce z dekleti. Po¬ mislil je na hipnotizerja z eksotičnim imenom Ben Aili, ki je po zadnjih pred¬ stavah malo pred zločinom ob Pratru ne- znanokam izginil. Hipnotizerja so mu opisovali kot može s črnimi lasmi in črno brado, torej tak¬ šnega, kakršnega si povprečna lahko¬ verna publika predstavlja vsakega hipnotizerja. Kak dunajski slepar, mas¬ kiran po okusu publike, si je mislil Janko, ki je nato takoj zapustil pod¬ strešje in šel nova dognanja javit ob- 172 lastvom s prošnjo, naj po vseh dunaj¬ skih kolodvorih posvečajo večjo pozor¬ nost sumljivim tujcem z mladim žen¬ skim spremstvom. Domneva, ki si jo je Janko ustvaril na podlagi svojih neumornih opazovanj, se mu je videla prav verjetna do točke: kako bodo Zoro proti njeni volji spravili v tujino? Pretkanim zločincem se bo posrečilo tudi to, si je dejal Janko, ki je kot policijski uradnik imel že precej vpogleda v zločinske prebrisanosti. Misel, da bi Gerberjeva družina so¬ delovala pri zločinu, se mu je videla že manj verjetna. Ali pa so morda sodelo¬ vali nevede in nehote. Sklenil je, da jih bo opazoval tako dolgo, dokler eventual¬ no ne dobi od policije obvestila, da so na kakem dunajskem kolodvoru prijeli ali vsaj opazili sumljive Qsebe. * * * Mrak je legal na Dunaj, ko je Janko kakor prejšnji večer znova 'stal pred domovanjem Gerberjevih. Malo drugače oblečen kakor minuli večer je slonel ob bližnjem kiosku in se kot šega vi dunaj¬ ski potepin zabaval z mlado prodajalko časopisov. S prostodušnostjo, ki jo je tako izvrstno hlinil, da bi v njem ne mogel nihče slutiti moža, kateremu so ugrabili najljubše bitje, je zbijal Janko šale. Nenadoma pa se je okrenil in poslovil. Iz mračne hiše je pri glavnih vratih prišla na ulico Gerberjeva Frida z dvema precej krepkima kavalirjema. Malo sklonjen, v preprosti obleki, ne¬ koliko šminkan in s ponošenim pokri¬ valom je stopil Janko za družbo, uver- jen, da ga Frida, ki ga je videla samo enkrat, ne bo spoznala. Kaj so se Frida in oba kavalirja raz- govarjali, Janko ni mogel razumeti. Ho¬ dili niso dolgo, nego so v neki mračni tflici stopili v malo nočno zabavišče, kakršnih ima Dunaj mnogo in ki so namenjena bolj preprostim slojem, v katerih pa se običajno sestajajo tudi sumljive eksistence. Janko je šel za družbico. Slab zrak, prepojen s tobako- vim dimom in z vonjem slabih parfumov ter razlitega vina, mu je udaril v nos. V zabavišču je bilo živahno vrvenje. Iz treh muzikantov ciganov obstoječa godba je gulila na svoje instrumente običajne dunajske popevke in plesne komade ognjevito in dokaj ubrano. D,ve mladi dekleti, poloblečeni, sta plesali sredi za¬ bavišča in obenem peli hreščeče in raz¬ uzdano. Janko se je vsedel za mizo nedaleč od družbice, ki jo je zasledoval. Ker je bil sam, se mu je pridružila ena mladih žensk, ki opravljajo v takih zabaviščih posle natakaric in animirajočih deklet. Dekle, kateremu je postavni Janko oči- vidno ugajal, je čebljalo tako dolgo vanj, da je naročil zase in zanjo malo bolj¬ šega in dražjega okrepčila. Ko je pri¬ nesla zahtevano pijačo, je Lili, kakof se je dekle imenovalo, takoj zopet sedla k njemu ter ga skušala razvedriti s pi¬ kantnimi anekdotami in z lastno lepoto. Saj ne bi bila ženska, če ne bi opazila na Jankovem obrazu zamišljenosti in skrbi. «Kakšne skrbi te tarejo, lepi mladi mož?» je vprašala Lili in si izzivajoče popravljala podveze ter vravnavala kri¬ lo, katero je vedno zopet zlezlo visoko nad kolena. «Ej, skrbi pa jaz ne poznam, ljubez¬ niva Lili», je ugovarjal Janko in se sku¬ šal brezskrbno nasmehniti. «Res, lepe nožiče imaš, punčka, in zapeljiva si tudi. Sedaj mi pa povej, ali poznaš onole damo z dvema kavalirjema. Na vsak način sem jih moral že nekje videti...» «Poznam samo enega kavalirja... onega, ki je bližje dami... Svoječasno je bil moj kavalir ... Velik pretkanec in hipnotizer...» «Glej, glej, tistemu hipnotizerju Ben Ailiju je podoben», je menil Janko^ če¬ prav še ni nikdar videl Ben Ailija. «Zato se mi je videl tako znan.» «No, saj je to on sam, Ben Aili, se¬ veda brez brade... Ben Aili ni njegovo pravo ime ... Dunajčan je, pravi dunaj¬ ski bratec, lepi Fric, ki meša glave nam dekletom ... Bil je že kaznovan zaradi trgovine z dekleti...» Janko je samo prikimaval, sicer pa je pustil, da je Lili govorila sama od sebe; ni se hotel pokazati preveč za¬ interesiranega za «lepega Frica», ka¬ terega ime že pozna iz policijskih za¬ piskov. 173 «To je mnogo, kar sem zvedel*, si je dejal Janko, «vendar se lahko v svojih kombinacijah še varam. Blamirati se ne smem.» Kljub čebljanju svoje družice je napenjal ušesa proti sosednji mizi, kjer so se že v animiranem razpoloženju za¬ bavali Frida, lepi Fric in neznani kava¬ lir. Bili so precej, glasni, da jih je bilo lahko slišati. Njihov razgovor pa se je vrtel le okoli vsakdanjih stvari in se ni mogel Janko prav nič okoristiti z njiho¬ vim razgovorom. «Sedaj pa malo tišje govore*, je po¬ stal Janko pozoren... ' «Tako nisem hotela», je izpregovorila Frida z ostrim poudarkom. «Ni Šlo drugace», je menil lepi Fric, bivši Ben Aili, ter cinično skomignil z rameni. Slišal je še parkrat imenovati teto Katarino, na kar je razgovor postal tako tih, da ni razločeval nobene besede več. Poklical je k sebi zopet Lili, ki je rada prisedla k lepemu fantu in mu de¬ lala družbo. F o se je nekaj hipov zaba¬ val z njo in še hlinil, kakor da se vdaja njenemu zapeljevanju, se je zopet obrnil proti sosednji mizi, toda miza je bila. že prazna. Družbica je že odšla, ne da bi bil Janko kaj opazil. «Za vraga! Ali so morda kaj zavohali?. Kaj sem morda tudi jaz pod sugestivnim vplivom hipnotizerja lepega Frica?» (Dalje.) MAŠČEVANJE. Žena: «Kaj si neumen, da s tako silo zabijaš žebelj v peto?» Mož (čevljar): «Malo že moraš trpeti za to, ker se vedno potikaš okoli brez mene...» Sreča. V šoli so pisali nalogo z naslovom: «Kaj je sreča?* Učenec Tonček je začel svojo nalogo takole: «Nekoč so nekega moža ubili roparji, da bi mu odvzeli denar. Mož pa ni imel s seboj denarja, ker ga je po¬ zabil v pisarni. To se imenuje sreča ...» Strah pred ženo. Jakob Skromnik je po nesreči padel v vodo. Ker ni znal plavati, so ga koj zagrnili valovi. Še z zadnjo silo je dvig¬ nil glavo iz vode in zaklical nekemu znancu na obrežju: «Reci moji ženi, da me ne bo h kosilu, da se ne bo po ne¬ potrebnem razburjala .. .> D. 174 KRIŽANKA BALETKA Vodoravno: 1 konica suhe zemlje ob morju, 3 jed iz mleka, 4 osebni/žaimek, 5 otok v Jadranskem morju, 7 balkanska mera, 9 odpravljen hrvatski oblastvenik, 12 materija za lepljenje, 14 priredni vezalni veznik, 16 podredni 'izjavni veznik, 17 naj 5 manjši del materije, 19 števnik, 20 oblačilo. N avpičn o: 1 italijansko mesto, 2 zvi* jača, 5 se vidi v vodi, 6 priredni vezalni veznik, 8 podredni časovni veznik, 10 po* gojnik, 11 domača beseda za bitje, ki je najljubše otroku, 12. delček telesa, 13. polj* ska cvetlica, 14. predlog, 15 časovni prislov, 18 kazalni zaimek. Rešitev križanke «Skovir» Vodorav* no: 1 Meka, 5 mo, 7 Skovir, 8 na, 9 kača, 11 opat, 14 asesor. — Navpično: 2 Emo* na, 3 kovač, 4 osa, 6 ura, 9 kaos, 10 avto, 12 pe (Pepe), 13 as. Pijančevo modrovanje. Župnik je obdeloval pijanca in mu dokazoval pogubnost pijančevanja z be¬ sedami: «Ali se ne bojiš, da ti bo žga¬ nje prežgalo želodec?> «Eh, kaj še», mu je ugovarjak «Žga- nje me bo šele ohranilo.> «Motiš se, prijatelj!» «Pustite me, naj Vam dokažem. Ali nimajo na velesejmu v higijenski raz¬ stavi namočene želodce v špiritu zato, da se ne pokvarijo ?> NAROČNIKOM! Kdor ni prejel kakšne šte¬ vilke, naj nam takoj sporoči, da mu jo nadomestimo. Zamudniki, poravnajte na¬ ročnino! SLOVENIA-TRANSPORT Miklošičeva cesta 36, Ljubljana. Tel. 2718. Špedicija, mednarodni transporti, ocari- njanja, prevoz, selitve. Nizke cene! Nizke cene! ■v KLIŠEJE VSEH VRST. ČRTNE IN AVTO- TIPIJE, IZDELUJE PO PRED- LOŽENIH RISBAH, PEROPISIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA FINEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARBAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJ- ŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH ▼ JUGOGRAFIKA, Ljubljana tiskovna In založna dražba z a. z. iSV. PETRA NASIP štev. 23. Ljubljančanom in tujcem priporočamo kavarno »Evropo" Vogal Ounajske in Gosposvetske ceste 175 Mirena: «Krasno svileno kombinežo mi je nekdo ukradel. Najbrž naša strojepiska. Zahtevala bom od moža, da jo prav trdo prime...» Viljema: «Nikar, nikar ne nudi možu povoda, da bi morda šel sam brskat po njenem perilu!» Krščanska usmiljenost. Brglez je dobil v roke zadnji «Kmet- ski liste ter je čital uvodnik «Krvavi Korošec». «Ježeš, kam se je pa udaril ?» se je prestrašila Brglezova žena. Dolgo čaka. Zdravnik, ki nima mnogo posla, stopi v čakalnico: cKdor najdalje čaka, naj vstopi !> Krojač (z računom): «Jaz! Jaz čakam že tri leta ...» Adam in Eva. Tonček (sestrici): «Francka, igrajva se Adama in Evo!» Francka: «Kakb?» Tonček: «Veš, talko, da daš ti meni jabolko 1 , ki ga bom jaz pojedel, ti me boš pa gledala...» Razlaga o barometru. Učitelj (držeč ,v rokah barometer): «Po čem se ravna tvoj oče, kadar gre na izlet ?» Učenec: «Po materi...» Izdaja konzorcij »Skovirja* v Ljubljani (predstavnica Marija Križaj-Omladič v Rožni dolini. — Urejuj* Milko Bambič v Ljubljani. — Tiska Delniška tiskarna, d. d. ▼ Ljubljani (predstavnik. Miroslav Ambrožič).