težavami se mora boriti mlado učiteljst\o, ki mu učiteljišče radi svoje okorele ureditve ni moglo nuditi niti najosnovnejših norm za uspešno delo v šoli. Avtorica se je sicer omejila samo na konstatacije, brez konkretnih predlogov, kako si zamišlja izboljšanje tega stanja. Vendar Teorija in praksa Spodaj priobčeni članek nam je po-niti poti nam niso pokazali, po kateri naj bi slala mlada tovarišica z večrazredne šole.sami iskali dalje. Do tcga spoznanja pa nisem Članek je zanimiv dokument, s kakimi prišla sama, temveč tudi moje to\arišice. Najvažnejši naj bi bili v zadnjih letnikih pedagoški predmeti: pedagogika, didaktika, metodika, splošna in posebna, psihologija. Razen teoretičnih predmetov še praktične vaje v vadniških razredih. Toda pri teoretičnih predmetih so nam nudili premalo praktično uporabne snovi, oziroma nam niso pokazali, je to zaenkrat dovolj. Članek priobču-kako se da teoretična snov praktično uporajemo v izpodbudo vsem onim, ki so nale-biti v pouku. To pa je vendar glavno. Tako teli na slične, ali celo večie težkoče, daje bilo pri psihologiji, tako pri pedagogiki. nam o njih poročajo. Prepričani smo, daPri tej smo otepali in prež\ekovali zgodovije takih primerov še mnogo, da je ženo pedagogike do podrobnosti in se seznanjali marsikdo razmišljal o njih. Potrebno je,z vsemi različnimi pedagoškimi in psihološkida začnemo vprašanje energično tretiratimi načeli, dobrimi in slabimi, uporabnimi in v ja\ni diskusiji. Tako bomo tudi naj-neuporabnimi, ki so jih iskali in postopoma bolje dokazali, kako potrebna nam jcnašli znameniti in neznameniti pedagogi, psinadaljnja izobrazba (strokovne revije,hologi in filozofi od Sokrata in Platona,' prel-n**n« ct,,,-,*icUo ~>*n»«-iio^ r,,o^,,com „„ ^^ krščanskih učenjakov in Pestalozzija do Herbarta in Zillerja. Z zgodovino pedagogike si zdaj ne vem prav nič pomagati. Na njen račun pa smo zanemarjali posebno metodiko. Izvedeli nismo n. pr. nikoli niti besede o specialni metodiki računskega nouka in pouka o risanju, prav malo o metodi prirodopisa in prirodoslovja. O deškem ročnem delu in kmetijstvu oz. gospodarskem znanju niti sluha ne duha in vendar je treba tudi to poučevati na kmetih. Kar se tiče praktične pedagogike, je bil postopek še slabši. Imeli smo skupine — 8 do 10 kandidatinj skupaj. Skupina je pripra\ljala nastop za eno učno uro. Pripraviti smo se morale vse, in sicer po banalnih peterih Herbartovih stopnjah. Katera bo nastopila, smo izvedele šele pet minut pred nastopom. Posledica je bila, da je zadel profesor katero knjige, studijska potovanja), predvsem pa sredstva za to izobrazbo. Op. ur. Moje besede bodo kakor obtožba učiteljišča. toda nič nočem spregledati ali omiliti na dej-stvih, ki sem jih dognala v tem času, kar okušam težave in lepoto učiteljskega poklica. Učiteljišče naj bi pripravljalo in usposabljalo učiteljski naraščaj za uspešno vršenje njegovega poslanst\a med narodom. Nas pa so trpali in pitali z znanjem, ki nam je bilo v breme in ki smo si ga pridobivali z muko, ker nismo čutili niti zanimanja zanj, niti duševnc potrebe in radovednosti. Vse kar so nam nudili. jc bilo mrtvo, katedrsko, brez vsake zvezc z življenjem. Da, danes smem to trditi, ker dobro čutim, koliko tega je še, kar bi morala vedeti, pa nam niso novedali, nepripravijcnih. ker sc je ta zanašala, da jc že bila na vrsti. Postala je nervozna, zaplctala se jc, jccljala i» nastnp je metodično prupadel. Slabo je bilo tudi to, da smo nastopale samo po pol ure, namesto celo uro. Pa tudi ena sama ura je premalo. Sedaj imani vpdno sama pouk, vseh pct ur na dan. Za vse ure se moram sama pripraviti, nikogar ne morem vprašati za nasvct in pomoč, kakor smo lahko vprašale na učiteljišču vadniške učiteIjicc in profesorjc. Tovariži v šoli imajo sami dovolj skrbi s pripravami in drugim šolskim delom. Nihče mi takoj po pouku nc pove napak, ki sem jih naredila. Pri cnournem nastopu smo obdelale snov. ki smo jo iztrgale iz načrta in nismo našle zve/.e s prejšnjo snovjo. Tako jc bilo mogoče obdelati včasih samo pripravo in podajanje, medtem ko za uglabljanjc in vajo ni bilo več časa v isti uri. Uglabljati in vaditi, naivečkrat tudi ponravljati pa so morale za nami-vadniške učiteljice. Jczile so se na nas, ki smo bile pri tem skoraj broz krivde. Tako e torcj bilo to praktično delo na učiteljišču zclo nepopolno, okrnjeno in nas ni moglo usposobiti za uspcšno šolsko udejstvovanje. Še nekaj manjka pri pouku ki ga \odi začetnica. Nc govorim samo iz lastne izkušnje, ker sem /, veliko radovednostjo in zanimanjem izpraševala o tcj stvari svoje tovarišice, posebno take, ki so iinele dobrc nastope in so vel.jale za spretne. Tudi one so mi potrdile, da jim nri praktičnem delu nckaj manjka. Kaj manjka, česa .no<»rešamoV Pravcga duha in vsebine. Začetnici, ki nima res močnega pedafošketia talenta (in takili je malo), se lahko zgodi, da sama začuti, kako je njen pouk brezizrazcn, nezanimiv in ima zato tudi le malo uspeha. Pri enournih nastopih si nikakor nismo mogli pridobiti rutine, ki pomaga učitelju, da se mu ni treba ubijati z vprašanjem, kako bi to in ono snov metodično obdelal, da bi >o otroci razumcli. Nastopale smo tudi izkjučno v nekaterih predmctih, največ iz čitanja in spoznavanja prirode, iz risanja nikoli. Na vadnici ie imcla vsaka učiteljica svo.io metodo, ki smo se ji morale prilagoditi. Tako so bilc zastopane Herbart-Ziller.jeve ^ctcrc formalne stopnje in poizkuz koncentracijskcga pouka. ki pa ic bil tudi neresen in ponesrcčen. V ilustracijo navajam slcdcč nrimer: Od pogovora o sv. Mi- klavžu in njegmih (;rchib, je prcšla učiteliica na hit-icno zob takolc: Miklavž ju prinesel deklici orche, ki jih jl- trla kar z zobmi. Zato so jo boleli. Klssičcn primer za »Klebckonzentration«. Vjdelc sinu tudi razvrstitev klopi V dcloviu šoli, prcdvspm njeno slabo stran: da je namreč ena vrsta učenk kazala hrbet oknu in svetlobi in d.i sta obe vrsti deklic vedno stfuvali \ ratove in obračaii glave proti tabli. (Da morajo biti sedeži razvrščcni v obliki podkovastc inizc, da je tabla drugačc postavljcna, da sc otroci vidijo, ko govore, da niinajo prilike ozirati sc, to seveda ni važno. Op. ur.) Na tak način so nas uvajali v principe dclo\ ne šolc in izsledke modcrne pcdag-ogike. Zato smo sc morale pri nastopih držati peterih Herbartovih formalnih stopenj. Z učili smo bili še nckam zaioženi. V mestu jc to laže. Kako pa si naj pomagam na dežcli. kjcr ni nobcnih priprav, noscbno /a piirodopisni pouk. Morali bi si sami pripravijuti hcrbarijc, akvarije, manjse živali v špiritu ali žužclkc za steklcnim pokruvom. Na učitcljišču nikilar nismo slišali, kako sc vse to pripravlja. Marljivo oa smo "ulili razne rodovine in družinc živali in rastlin, scvcda brcz slik in nazoril. Kako naj potem v prirodupisu samtt upoštevam pnncip življenj; ske bližinc, čc tcga na učiteljišču niso nikoli upoštevali. Isto je z risarskim poukom. Čc kdo šc tako lcpo riše, nc morc njč doseči, če ne zna otrokom nuditi snovi. ki bi jo razumeli, oz. ne zna v njih vzbuditi zanimanja, da bi jib počasi privcdel do prcprtvstega, a vendar samostojnega risarskeiia izražanja. Zato prva leta ne more biti začetnikov pouk uspešcn. Sam, čisto sam mora prchoditi vso tisto dolgo pot lastnih izkušenj, ki bi mu jo moral na učiteljišču precej skrajšati i-n olajšati, postaviti ga na ncko točko, glcdišče, odkodcr naj bi se šele sam razgledal ->o boljšib poteh, nego so bile onc. po katerih jc učitelj hodi! do sedaj. Danes sc mora začetnik, ko pride v svoj razred, najprej rešiti oklepa, ki ga je vanj uklenil nesodoben, konzervativen studij, kajti doslednost prakse ga kmalu prepriča, da se otroška duša ne da nategniti na formo pcdagoških načel, s kato rimi ga je seznanilo učitcljišče. A. B. Tovariš pišel Je nekaj novega v člankih »Našega glasu«. To me vzpodbuja, da se tudi jaz oglasim s svojimi mislimi. Želim, da bi »Naš glas« služil nam tudi v pomoč in razčiščevanje ncjasnosti in neorientiranosti v praktičnem dc"lu. Ideje in misli, ki so v člankih, so za naš stan, posebno pa za nas mlajše, pravilne in dobre, a mi ne smemo ostati samo pri tem spoznanju, ampak se moramo z njim pravilno okoristiti tudi v našem stvarnem delu. Mnogo nas je, ki še sedaj v svojem stanovskem in poklicnem delu delamo napake, ki bi izostale, ako bi bili pravilno usmcrjeni in informirani po našem glasilu. Želim, da se del »Našega glasu« posveti izključno reševanju konkretnih primcrov. slučajev ter problemov iz našega dcla. Mnogi tovariši, ki gredo preko splošnih misli in ide.j, bi sc ob reševanju stvarnib prilik in slučajev zamislili in prišli bi do dela in problemov naših dni. kar jc nujno. Ker sem sam na dvorazredni šoli, sem preobložen s šolskim delom, vendar z zanimanjem opazujem in motrim življenje tukajšnjega ljudstva. Duhovnik in jaz sva tukaj edina širitelja izobrazbe in kuiture kmečkim domovom. Naš poklic. Naš poklic je takšen, da se območje njegovega delovanja nikoli ne da točno določiti. še manj obmejiti. Naš poklic sega s svojimi bistvenimi prvinami v življenje ljudstva, predvsem pa v življenje mladine, nosilke bpdočnosti. Neomejenost območja našega poklicnega delovanja so doslej izrabljali drugi, mnogokrat zelo nehvaležni, enostranski in za nas kruti činitelji v svoje namene in cilje, ki sc niso vedno ujemali in strinjali s cilji našcga poklica ali stanu. Mi mladi se moramo tega zavedati z vso jasnostjo in to v bodoče preprečiti. Nefiksirano območje našega doslednega poklicnesja dclovanja moramo mi sami izrabiti povsem za čim uspešnejše in smotrenejše poklicno dclo, ki pa zato ne sme rasti samo iz paragrafov, ampak predvsem tudi iz nas. Tedaj bo v:;c področje našega poklicnega deovanja res izpolnjeno z najboljšo aktivnostjo, z aktivnostjo, ki bo v svojih uspchih služila predvsem deci in ljudstvu in po njih tudi našemu stanu kot celoti in nam kot zavednim članom učitcljske .skupnosti. Naš poklic še nima krepkc ppzitivne tradicije, ki bi bila prpdvscni stanovska. Nai stan je preživel v naši domovini komaj detinsko dobo in mi mu moramo krepko utrcti pot do uspešncga nadaljnjega razvoja. Zaradi raznih nesoglasij z ljudstvorn se duhovnik trudi edino le za svoje versko delo. Razumljivo je, da fantje in tudi dekleta, ki so šoli odrasli, pričakujejo mojc pomoči in vodstva pri njihovem kulturnem in prosvetnem razvoju in izživljanju. V kraju ni nikakega društva, niti kake gospodarske organizacije. Ljudstvo se bavi s poljedelstvom. Dokler sem sam na dvorazredni šoli, je, zaradi P'reobloženosti s šolskim delom, nemogočc vsako izvenšolsko delo, vendar sem pred važnim, a za nas pravilno še ne nerešenim vprašanjem: k>ako naj bo naše izvenšolsko delo, da ne bonio tudi tukaj nezavedna čreda ali hlapci slučajev in okoliščin, ampak, da bomo zavedni delavci za bodočnost. E. I. Učitelj in vaško življenje Za najvažnejše torišče učiteljevega izvenšolskega dela so se do danes smatrala razna društva. Danes je učiteljev idealizem za delovanje v društvih ubit s krepkimi udarci novih gospodarjev, ki ne priznavajo dogem prejšnjih krušnih očetov našega stanu. Nujno je, da damo svoje sile v izvenšolskem delovanju delu, ki ga ne dirigirajo kakor vrcmc mcnjajoči se gospodarji našega stanu. Izhodišče za izvenšolsko delo nam mora biti zopet le otrok in mladina. Za dosledno izvajanje našcga poklica ni dovolj, ako poznamo otroka kakor ga vidimo v množici drugih, v šolski klopi, ampak ga moramo spoznati tudi v njegovem izvenšolskem okolju, saj ga ne oblikujemo samo mi. ampak mnogo bolj okoljc. Ako hočemo poznati vzroke, — ki razvijajo otroka tako ali drugače, odnosno, ki zavirajo njegov razvoj, sc moramo potruditi do otrokovega okolja. Nujnost spoznavanja vseh vaebin in temeljev otrokovega domačega okolja nas bo vodila do študija konkretnih vaških prilik v našem šolskem okolišu. Predmet našega dcla morajo biti materialne, kakor tudi duševno duhovne razmere v našem šolskem okolišu. Da bo našc delo v spoznavanju vaškega okolja in prilik uspešno, je za začetek tega dela potrebno predvsem, da si učitelj ustvari ugoden kontakt s prebivalstvom, ki je predmet in vsebina njegovega dela. Ljudje mu morajo zaupati, a tudi sam mora mnogo videti, da bo lahko prišel do stvarnosti odgovarjajočih podatkov in zaključkov. Podatki in zaključki. ki nastajajo pri tcm delu, so stvarni in matematična resničnost takega ali drugačnega življenjskega stanja naše vasi. Učiteljev pogled se ob tem delu ostri in duh obogati z novimi spoznanji, ki mu služijo kot važen sooodločujoč činitclj pri usmerjanju njegovega dela v šoli. Učitelj, ki se bo razvijal ob spoznavanju stvarnosti konkretnega šolskega okoliša, bo lahko v svojem vzgojiteljskem delu najuspcšncjc uresničil geslo: Iz življenja za življenje. V kolikor jc to delo spoznavanje, zbiranjc in urejevanje novih dejstev iz vaškcga življenja, mora biti strogo stvarno, vendar se samo s temi dejstvi ne bomo mogli zadovoljiti, ampak bo morala iz njih nastajati tudi naša nova aktivnost na podeželju. Marsikdo se je morda že vprašal: čemu mi pa bo ves nabrani material o življenjskih prilikah v tej ali oni vasi? Kdor se zave vseh širin in globin našega poklica v njih doslednostih, pride do spoznanja, da je raziskovar:je vaškega življenja zahteva doslednosti in večje popolnosti v izvrševanju našega poklica. Učiteljevi vzgojni in učni ukrepi naj bodo najpravilnejši in najuspešnejši. Da bodo lahko taki, ni dovolj, ako učitelj pozna nekaj iz splošnega vzgojeslovja, nekaj iz teoretičnega mladinoslovja ter nekaj praktičnih vzgojiteljskih receptov, ki si jih je nabral tu in tam, ampak mora rcs do stvarnih globin poznati žive otroke, ki so v šoli pred njim, a sicer v njemu neznancm svetu. Tudi ta neznani svet, ki je za otrokov razvoj in bodočnost važncjši od urc, presedelih v šoli, mora sodoben učitelj dobro poznati in ga upoštevati v vsem svojem delu. Kolikor more, naj ga tudi dviga in izboljšuje, a vedno tako, da bo to delo služilo le čistim vzgojiteljskim in učiteljskim nalogam. Šiv. Neiki Klunovi v slovo Zopci se jc odprl grob, v katercga jc spravila smrt svojo žrtev. Neusmiljeno je zavihtela svojo ledeno koso in prerezala nit življenja, tcbi draga Nežka, da si nas zapustila in odšla po plačilo za svoje delo, ki si ga zapustila ncdokončanega, sredi še polno lepih načrtov. Dclo za druge, za šolo, za naše matere in dekleta, ti je stalo nasproti kakor široko polje in v katerem si sc počutila vsa srečna samo, da si mogla koristiti kot prava učiteljica svojemu bližnjemu. To poljc si morala sedaj zapustiti, zapustiti pa tudi tovariše, ki se klanjamo tvojemu veselju do dela, požrtvovalnosti do svojega bližnjega, veselju do šole in ljubezni do otrok. Svojo prvo službo si nastopila v Fari ob Kolpi ter nato službovala tudi v Kuželju, revnih in oddaljcnih vasicah med siromašnim ljudstvom, ki si ga vzljubila in mu pomagala v stiskah, potrebah in nadlogah. Kako se je to ljudstvo navczalo natc, priča dovolj jasno to, da so po dolgih lctih še vedno prihajali ti ljudje k tebi, kot otrok k materi, po nasvcte in tolažbo. Stara ženica iz teh krajcv jc zvedela za tvojo smrt, prišla je s težavo na tvoj pogreb in rekla, da nc morc verjeti, da je tako dobra gospodična sploh mogla umreti. Ko si prišla v Dolcnjo vas pri Ribnici, v kateri si službovala 14 lct, si nadaljevala svo- je delo in poslanstvo med svojimi ožjimi rojaki. Delala si v šoli, v gospodinjsko-nadaljevalnih tečajih, vodila otroške in tudi odraslc pevske zbore, sodclovala pri Prosvetnem društvu, bila blagajničarka pri sreskcm učiteljskem zboru, dajala nasvete kmctskim materam in zbirala okoli sebe dekleta in jim dajala potrcbnc nasvetc za vsakdanjc tcžko življenje. Bila si tudi voditeljica narodnc šole, okupirana z delom od jutra do vcčera, vse samo za druge. To delo, ki si ga tako z veseljem vršila, je preveč izčrpalo tvoje moči. Začela si bolchati, toda dcla vseeno nisi odložila. Zaradi zdravja si prosila na šolo v Ribnico, dobila si jo po dolgcm času, toda prepozno. Prcmcstitev te je našla v bolnici, iz katerc si upala, da se povrneš ozdravljena, da boš lahko nadaljevala svoje delo v svojem, skoraj rojstnem kraju, na šoli, v kateri si sania nekdaj dobivala prve naukc, ki so bili podlaga k tvojcmu poznejšemu znanju, s katerim si pomagala mnogim trpečim in potrcbnim. Usoda je pisala v svoje knjige drugačc! Moči so odpovedale in prišla si v Ribnico počivat svoj večni sen. Spi sladko in zemlja domača naj ti bo lahka! Sprejmi plačilo za vse svoje delo, ki ga hočemo nadaljevati mi, ki snio ostali solznih oči na tvojem svežem grobu. * Vončina Drago. Slovesna otvoritev nove Solske zgradbe v Mariboru Na praznik Zedinjcnja je bila slovesno blagoslovijena nova šolska zgradba v magdalenskcm okraju, ki jo je Maribor postavil kot trajen spomenik Viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju. S tem se je Maribor najlepše oddolžil spominu velikega kralja, ki je bil tako vnet za narodno prosveto, obenem pa je s tem posrečeno rešil vprašanje šolskih prostorov, ki je bilo v Mariboru že od prcvrata naprej pereče. Novi magdalerrski šolski blok zavzcma prostor med Magdalensko, Poljsko in Betnavsko ulico. Načrt zanj jc napravil inž. arh. Jaroslav Černigoj, ki je tudi vodil gradnjo nove šole. Nova šolska palača je sezidana v obliki črke A tako, da jc obrnjena glavna fronta proti severu, od nje se pa cepita dva stranska trakta, tako da imajo razredi sončno lego, deška meščanska šola proti vzhodu, dekliška šola proti zapadu. Obe poslopji sta zvezani s skupno telovadnico, pred katcro je slavnostno dvorišče, v katerega vodi glavni dohod. Srcdi slavnostnega dvorišča jc 5 m visok spominski steber kraiju Aleksandru. Ves šolski blok je dvonadstropen, z visokim pritličjem. Vse poslopje nudi v svoji zunanjosti in notranjosti zelo ugoden vtis in je brez dvoma najlepša mcščanska in osnovna šola v naši državi. * Na dan blagoslovitvc so se ob 11. uri zbrali v okusno okrašeni telovadnici učenci in učenke obeh šol s svojimi učitelji in učite- ljicami, ki so pričakovali odiičnih gostov. Poleg mariborskega knczoškofa g. dr. I. Tomažiča se je udelcžil slovesne otvoritve mestni župan dr. Juvan s cclotnim občinskim svetom, zastopnik ministra prosvete ravnatelj Mastnak iz Maribora, zastopnik bana načelnik prosv. odd. dr. Breznik, general Milenkovič, referent ministrstva prosvete, predstavniki oblasti, šol, narodnih in kulturnih društev. Blagoslovitvene obrede je opravil sam mariborski škof ob številni asistenci, ki je imel nato na navzoče še lep nagovor. Za njim je povzel besedo mustni župan dr. Juvan, ki je najprej podal zgodovino dolgoletnih naporov mestne občine za novo šolo. Zahvalil sc je nato vsem, ki so pripomogli, da se je urcsničila želja po novi šoli, izrekel je priznanjc in zahvalo mestne občine mestnemu arhitektu inž. Černigoju, ki je napravil načrte in vodil gradnjo in končno izročil novi šoli obema zavodoma v uporabo in last. Za njim je govoril še zastopnik ministra prosvete ravnatelj Mastnak, zastopnik bana načelnik dr. Breznik, upravitelj Rode in upraviteljica Juvančičeva. Vso slavnost so poživili vmesni nastopi otrok. Učenke osnovne šole so nastopile s pesmico »Pozdrav novi šoli« in zaključile slovesnost z govormm zborom »Zahvala nas malih vam vsem«. Meščanska šola pa je zapela državno himno in nastopila z deklamacijo »Kralju Aleksandru«. Od slovesne otvoritvc je bila tudi odposlana vdanostna brzojavka kralju in kraljcvskemu domu. Varčevanje Varčevanje ni nikak abstrakten pojem, temveč poseben način gospodarjenja, ni osebna zadeva posameznika, ampak vedno bolj se kaže vez med njim in splošnim napredkom narodnega gospodarstva. Varčevanje dobiva socialen pomen, ker nima od njega korist le varčevalec, ampak celokupno narodno gospodarstvo. Vsak posamezen varčevalec soustvarja kapital, ki ga potrebujemo za ustvarjanje novih dobrin s produktivnimi invtsticijami, za dvig kmetijstva, obrti, industrije in trgovine. Od razmaha domačega gospodarstva, od porasta domačega kapitala pa ima v prvi vrsti korist narod, posamezni član naroda, ki si je kapital ustvaril. Ne pomaga gonja proti tujemu kapitalu, dokler niinamo svojega lastnega. Varčevanje samo pa še ni vse. Res je predpogoj štednje, da se ne troši nesmotrno in po nepotrebnem. Ni pa to edini pogoj. Dobrine in vrednote, ki so ostale nepotrošenc, se morajo v prid splošnosti razumno izkoristiti. S tem pa je tudi že povedano, da ne hrani oni, ki doma denar tezavrira. Ravno to tezavriranje denarja je cden glavnih faktorjev, ki so povzročili današnje pomanjkanje gotovine. Vzrok naše gospodarske krize ni toliko zunanji, kakor predvsem notranji in ena glavnih težav obstoji v tem, da denarna sredstva niso osredotočena v denarnih zavodih. Če odstranimo ta vzrok, denarno krizo, bo sam od sebe odpadel velik del gospodarskih težav. Le če se denar redno steka in odteka v denarnib zavodih, lahko ti regulirajo gospodarsko življenje, dvigajo s tem življenjski standard, dvigajo dohodke posameznikov in zbirajo prihranke — kapital. Splošne vesti ŽUPNIK HAŠNIK ZA UČITELJA PROTI DENUNCIANTOM. Zgodovinski dokument iz leta 1869. Župnik Jožef Hašnik je tvoril skupno s Slomškom in Orožnom trojico duhovnikov pesnikov na Štajerskem v sredi prejšnjega stoletja. Od leta 1868. do svoje smrti leta 1883. je bil Hašnik župnik v Št. Jurju ob juž. žel. Njegovemu življenju in delu jc posvetil Slovenski biografski leksikon 5 stopcev izpod peresa proi. Kidriča, zato smemo tudi naslednji dokument vrednotiti kot izjavo čistcga slovenskega kvilturnega delavca, čcprav izgleda, da se od takrat niso navzlic Cankarju in njegovim »Hlapcem« razmere še prav nič izboljšale. Dokument se glasi v prevodu: Prečastito k. šk. okrajno šolsko nadzorništvo! Na cenjeni tamošnji dopis od 19. t. m. št. 12 si usoja podpisani sledeče poročati: Žc na začetku pritožbe nekaterih zlobnih šcntjurskih faranov radi prestavitve tukajšnjega podučitelji. g. Hansckoviča se nahaja ta ncumna trditev, da so prišli podpisniki do prepričanja, da Hansekovič svojih učenccv dovolj nc poucuje. Ves ducet podpisnikov sploh nima pojma o šolskcm pouku, ker sicer bi ne bili tako neotesani, kakoršnc se res pri vsaki priliki izkažejo. Ta podpisani ducet nima otrok v šoli in je prišcl do podpisa kakor Pilat v credo. Černovšek et Kaulich, dva gospoda tržana iz Št. Jurja, sta dala svoja podpisa v strupeni jezi iz podlcga maščevanja radi svojega srainotncga poraza pri zadnjih občinskih volitvah, in sedaj grizete in ščipljete ti padli veličlni vsakogar, ki ni trobil v njihov rog. Franc Selič je sedcl radi prevare že več mesecev v kriminalu in Janez Palir je bil celo pred višjim dcž. sodiščem v Gradcu radi razžaljenja Veličanstva v preiskavi. Pri treh sc nahaja križ in istočasno manupropria, poleg so podpisi nekako sumljivi. In prav čudno je, da se proti priznanemu zlu ne pritožijo vsi neposredno prizadcti. marvcč se dvigne lc ducet malkontcntov. Kar se pa tiče baje nezadostnega pripravljalncga pouka za 3. razred in zanikernega držanja učnih ur, bi bila dolžnost nadučitelja te napake prijaviti na primerncm mestu, ne pa stvar ncvednih ljudi. Ravnotak(' je moralo morebitno trpinčenje otroka takoj naznaniti in grajati. FJa g. Hansekovič gostilne abiskuje, ni sam kriv, marveč ta okolnost, da radi svoje premajhne plače redne oskrbc ne morc plačati, niarveč je prisiljen za hrano po gostilnah prosjačiti. Neredni šolski obisk pa prihaja odtod, ker Sentjurčani svoj denar raje zapravijo, kakor pa da bi plačali šolnino. Neresnično je, da bi se bilo že pri podpisanem predlagala premestitev g. Hansekoviča. Res pa je prišla pritožba od strani nekega kineta, ki šc ni s šolnino na čistern. Zaslišan je bil tudi tukajšnji polit. šol. ogleda gosp. Anton Kukovič, ki zagovarja premestitev g. Hansckoviča le zato, ker nadučitelj toženega ne miire trpcti, in resnični in cdini vzrok te lamozne vlogc je žclja g. Škofleka, da bi bil g. Hansekovič odstranjen in bi prišel na to mesto njegov razvajcni in malopridni sin Franc škoflek, da bi bila tako vsem pomanjkljivostim tukajšnje šole posajena še krona. Št. .lurij pri Rilniku, dnc 2. februarja 1869. VSEM POVERJENIKOM PODMLADKA JADRANSKE STRAŽE Sekcija P.IS za dravsko banovino v Ljubljani sporoča vscm ccnjenim. Poverjeništvom P.IS in šol. upravitcljstvom, da jc ljubljanski Oblastni odbor JS izdal Ribičičevo knjigo »Barka zaplavala ...«, na katero je opo/oril naš list ze v prejšnji štcvilki. Ime našega mladinskega pisatelja nam jc že porok, da je delo odlično. Živahno in šaljivo Ribičičcvo besedo pojasnjuje 58 ilustracij, kar vrednost knjige šc veča. Rcdkc so slovcnske knjige, ki bi na 120 stranch prineslc toliko slik. Knjiga jc bila izdana iz resnične potrebc po pomorskem čtivu v našcm jeziku. Tako vzgojitelj kot učcnec bosta v. njo mnogo priciobila. Odkriva nam lepotc in posebnosti baš <;iiih krajev, ki jih običajnc potopisne knjigc opuščajo. Cena v vsakem ozjru odlično oprc-mljeni knjigi znaša 15 din in ne, kot ji: bilo zadnjič pomotoma omenjcno, 12 din Za podmlatike pa cena v resnici zraste lc za 25 pnr, ker jim dovoljujc Oblastni odbor 25% pojiust. S tem popustom sc dclovnim podmladkom lahko znatno zveča potna blagajna. Tudi K.rajevnim odborom in Poverjeništvom .!S ilovoIjuje Oblastni odbor isti popust. Poštnina sc računa posebej, zato priporočamo. da se naroči več izvodov skupaj. Sekcija PJS bo izdala o tcm tudi v bližnjih dnch poschno okrožnico. Ker jc ta knjiga kot milašč primcrn.i božično darilo, naj bi bratski podmladki pridno segali po njej in jo razpečavali. Mislitc ua šolske. šolarske in druge knjižnice! Ev. čisti dohodek od knjige gre v mladinski sklad za podmladek, za njegove izlete in lctovanju na rriorju ter slednjič za njegov dom. Naročila naj se naslavljajo na Oblastni odbor JS v Ljubljani, Tvrševa ccsta la./IV. — Pedagoško društvo v Ljubljani priredi drugo javno predavanje v soboto, 12. decembra, ob 18. uri zvcčcr v mineraloški predavalnici univerze v Ljubliani. Predava g. profesor dr. Gogala Stanko o smislu sodobnih pedagoških prizadevanj. Člani in prijatclji društva iskrcno valjcni! — Šol. upravitelj Fran Korbar v Št. Petru na Medvedjcm sclu sc poslavlja. Med ravnokar upokojenimi šolskimi upravitelji je tudi dolgoletni, zaslužni šol. upravitclj v Št. Petru na Medvcdjcm selu Fran Korbar. Prišel je tja ieta 1908. ter se ves posvetil šoli. Biti točen in vesten v vseh ozirih, mu je bila natura, zato je bila njegova šola rcs vzor podeželske osnovne šole. 28 let je bil na tem mcstu, spoznal ljudi in prilike ter svetoval in pomagal vsakomur, ki jc prišel k njemu v kakršnikoh nevolji. Doma je s Posavja, rojen je leta 1878. na Vidmu pri Krškem, služboval je v Vuhrcdu, Lehnu, Kungoti in Sv. Primožu nad Vu/enico, preden jc prišel na to zadnje službeno mesto. V zadnjih letih ga preganja težka usoda: umrl mu jc sin - edinec, ko jc postal že šolski upravitelj v Dramljah tcr zapustil vdovo z dvcma otročičkoma, nato mu jc umrla največ od žalosti za sinom tudi žena, oslala so mu še tri dekleta, katerih ena mu sedaj liospodinji, dve pa sta dovršili učiteljišče, cna jc nastavljena v Kozjcm, druga pa čaka doma na nastavitev. Moža, ki mu jc bil vedno pri srcu le dobrobit domače občine, ki ni poznal ničesar razen svoje službe, sc je tako poslovil od šole. Preselil se je sicer iz šolskega poslopja, a ostal je v občini, kjer je živel in deloval, kjer je sedaj tudi njegov dom. Naj mu bo na večer življenja usoda bolj naklonjena kakor mu je bila doslej, predvsem pa sc naj zaveda spoštovanja in ijubezni, ki jo imajo do njega njegovi štcvilni učenci in sploh vsi. ki sa poznajo. Kaf vsg pišGfo o učlŽGlfsivu, šoll, prosvGtl in JUU —1 O praktičnih učiteljskih izpitih piše »Slovenec« 8. XII.: Pri izpitih pade približno cna tretjina, med temi tudi taki, ki imajo od nadzorujočih oblastev prav dobro occno. Izpit je v resnici gola ponovitev mature in je kar čudno, da se imenuje »praktičen«! Izpit v sedanji obliki je škodljiv našemu šolstvu in je bolje, da ga odpravijo. Sploh je naša šolska uprava potrebna korenite reforme. —1 Na sarajevski srednji tehnični šoii je izbruhnil štrajk. Dijaki so zascdli šol. poslopie in so sc v njem zabarikadirali. (»Jutro« 5. XII.) —1 Un'ija za zaščito dece je zborovala v Beogradu. Ugotovilo se je, da so fondi revni in da bo treba iskati drugih virov. V Jugoslaviji je nad 34.000 milijonarjev. Čc bi vsak od teh plačal letno 75.000 din socialnega. davka, jc vprašanje otroške zaščite rešeno. Po -statistiki je v Jugoslaviji 6 milijonov otrok. To je cela država malih bitij, mimo katere ne smemo. Če je pasivnost v vsakem drugem primeru prestopek, je tu zločin. Število rojstev otrok je v Jugoslaviji ogromno, število smrtnih primerov je grozno. (»Jutro« od 8. XII.) —1 Ob 35 letnici naše gluhonemnice v Ljubljarti so priredili prvič v naši državi gluhoncmi dobro uspelo predstavo. Iz poročila. ki jc izšlo ob tej priliki v »Sl. Narodu« od 7. XII. izvemo, da jc na Češkoslovaškem na 9 milijonov prcbivalccv in 30.700 gluhonemih, 17 zavodov za gluhoneme, dočim so pri nas samo 4, čeprav je že 25.000 gluhonemih. Zdaj je v ljubljanskem zavodu 111 učencev. —1 Premeščen s Cvena pri Ljutomcru v Naraplje v ptujski srez je šol. upravitelj. Njegova žena je seveda še vedno v Cvcnu m še vedno čaka na premestitev k možu. Notica o tem v »Sl. narodu« od 7. XII. je deloma zaplcnjcna. —1 Banska uprava je prepovedala dijaški mladlni hcditi k pevskemu pouku nčitelja g. Fakina. Tako poroča »Gorenjec« z dne 5. XII. —1 Ker je bila šolska proslava 1. decembra v Sokolskem domu in nc v šoli, sc razburja »Gorenjec« od 5. XII. —1 Zadnji razred srednjih šol so ukinili v Nemčiji, zato, ker potrebuje vojska veliko mladih častnikov, da bodo dijake čimprej lahko sprejeli v častniške šole. (»Slovenski dom« od 7. XII.) — 1 Šolo v Banjaloki so morali zapreti, ker je občini zmanjkalo denarja za nabavo kuriva. (»Slovenski dom« od 7. XII.) —1 Na vseameriškem kongresu so sklenili, da bodo propagirali mirovno idejo po vseh ameriških šolah. (Listi od 8. XII.)