Terme Ptjj SASA HOTELS A RESORTS ■'J&fi Torek: Tednikov kopalni dan -50 % na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 5S0 e: termalni.park@terme-ptuj.si Ljudje in dogodki Dubaj • Džimi in Patrik na poti v svet glamurja in rdečih preprog O Stran 17 Ptuj, petek, 2. junija 2017 letnik LXX • št. 43 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ ^89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Podravje Cirkulane • Se bo očaku nad Dravo priložnost znova izmuznila? O Strani 8 in 9 Kronika Podravje • Da bo obisk gozda, travnika in tropskih krajev varen O Stran 24 V središču Ptuj • Vedno enaka spirala težav Bolnišnice Ptuj O Stran 4 Šport Nogomet • Koper brez licence, Aluminij in Ankaran v 1. ligi O Stran 11 Nogomet • Drava z novim investitorjem O Stran 11 Šta/erski TE DMIH Ptuj, Podravje • Zaplet pri šolski prehrani v Gimnaziji in Šolskem centru Dijaške malice v krempljih kapitala Od ponedeljka družba Pallas skupina srednješolcem, ki obiskujejo ŠC Ptuj in Gimnazijo Ptuj, ne zagotavlja več subvencionirane dijaške prehrane, kot so to počeli doslej. PP Gostinstvo naj bi jim namreč dolgovalo kar 232.000 evrov. Ministrstvo za izobraževanje je svoje obveznosti ŠC in Gimnaziji Ptuj poravnalo, ti pa naj bi račune PP Gostinstvu plačali pravočasno. Ker pa podizvajalec, družba Pallas skupina, denarja od PP Gostinstva očitno ni dobil, je nehal izpolnjevati pogodbene obveznosti. Več na straneh 2 in 3.t Foto: Črtomir Goznik Aktualno * Najboljše plače v energetiki, najslabše v gostinstvu O Strani 2 in 3 Aktualno * Za 15 evrov imajo vsi svatje pravico parkirati v mestu O Stran 4 V središču • ■ ■ v Kaj kažejo analize o kakovosti vodotokov O Strani 4 in 5 Poletni dopusti NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO priljubljena hrvaška obala O Strani 6 m 7 -\ • . - v -'.T Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo zai vas pripravili privlačno nagrado -priročen HLADILNI NAHRBTNI Štajerskih ; RADIOPTUJ 89,8*96¿*I04;3 2 Štajerski Aktualno petek • 2. junija 2017 Ptuj, Podravje • Zaplet pri šolski prehrani na Gimnaziji in Šolskem centru Kakšni kapitalski interesi se skrivajo za Od ponedeljka naprej družba Pallas srednješolcem, ki obiskujejo Šolski center Ptuj in Gimnazijo Ptuj, ne zagotavlja več subvencionirane izobraževanje je svoje obveznosti Šolskemu centru in Gimnaziji Ptuj poravnalo, ti pa naj bi račune PP Gostinstvu plačali pravočasno. Ker pa vati pogodbene obveznosti. Dijakom sicer od ponedeljka naprej malice zagotavlja podjetje Slorest, a ker nimajo delilnih linij in pribora, si „Dragi dijaki Šolskega centra Ptuj in Gimnazije Ptuj! Z nezadovoljstvom vas moramo obvestiti, da družba Pallas skupina od ponedeljka, 29. maja, dalje ne bo več zagotavljala subvencionirane dijaške prehrane, kot je to počela devet let. Zaradi tega, ker je družba PP Gostinstvo neupravičeno in nezakonito zadržala denarna sredstva, ki so bila namenjena plačilu dijaških malic, smo v družbi Pallas SUBVENCIONIRANA SOLSKA PREHRANA PTUJSKIH DIJAKOV 1996: Podpis pogodbe med Ministrstvom za šolstvo, Šolskim centrom Ptuj in Gimnazijo Ptuj s Perutnino Ptuj 2003: Perutnina Ptuj da prostore v podnajem PP Gostinstvu 2008: Pallas skupina sklene dogovor s PP gostinstvom in začne zagotavljati subvencionirano malico za dijake 2011: Andrej Glaser, sin takratnega predsednika uprave PP, postane 50-odstotni lastnik družbe Pallas skupina 2012: Podpis aneksa med Perutnino Ptuj in PP Gostinstvom s Pallas skupino - ta postane franšizojemalec 29. maj 2017: Zaradi dolga (kot trdi odvetnik družbe Pallas skupina) s strani PP Gostinstva v višini 232.000 evrov, prenehajo zagotavljati subvencionirano dijaško malico 31. maj 2017: Malice na Šolskem centru in Gimnaziji Ptuj po novem na podlagi dogovora s Perutnino Ptuj zagotavlja podjetje Slorest skupina ostali brez likvidnostnih sredstev za nabavo materiala za dijaške malice. Takšna odločitev velja do plačila obveznosti s strani družbe PP Gostinstvo ali njene 100-odstotne lastnice družbe Perutnina Ptuj, ki je natančno in točno seznanjena z ravnanjem PP Gostinstva. Delovanje Petice bo nemoteno," je zapisano v obvestilu, ki ga je minuli petek v prostorih ptujske Gimnazije in Šolskega centra izobesil direktor družbe Pallas skupine, d. o. o., Gregor Planinc. Namesto Pallasa zdaj deli malice Slorest Oba zavoda, tako Gimnazija kot Šolski center Ptuj imata sklenjeno pogodbo in aneks o zagotavljanju šolske prehrane s PP Gostinstvom, ki je za podizvajalca leta 2012 izbralo Pallas skupino. Kot pojasnjuje v. d. direktorice ŠC Ptuj Darja Harb, so se takoj, ko so izvedeli, da je Pallas odpovedal dobavo malic, obrnili na Perutnino Ptuj kot 100-odstotno lastnico PP Gostinstva. „Zahtevali smo, da nam v nastali situaciji kot pogodbeni partner zagotovijo nemoteno prehrano za dijake. Ker za prehrano zaposlenih na Perutnini skrbi Slorest, nam je Perutnina 29. maja zagotovila, da bo prehrano dijakom zagotavljalo omenjeno podjetje. Dijaki tako nemoteno dobivajo obroke v istih prostorih, jedilnici, kot doslej, le s to razliko, da je Pallas zaprl delilne linije z opremo, kar pomeni, da ima Slorest improvizirane jedilne linije, dijaki pa uporabljajo pribor in pladnje za enkratno uporabo. Za zdaj je to edini način, s katerim smo lahko dijakom zagotovili nemoteno malico. V nadalje se bomo trudili, da bi skozi dogovore uspeli odpreti tudi jedilno linijo. Ob vsej nastali situaciji pa je pomembno tudi to, da so dijaki s kakovostjo hrane zadovoljni, nekateri celo pravijo, da je hrana okusnejša," pojasnjuje Harbova, ki je v nenehnem kontaktu tudi s predstavniki šolskega ministrstva Trdi, da so trenutno z izvedenimi ukrepi zadovoljni in da jim je predvsem pomembno to, da dijaki dobivajo enakovredno prehrano kot doslej in da so z obroki zadovoljni. Podobno kot za dijake na Šolskem centru Ptuj so problem rešili tudi na ptujski Gimnaziji. Kot pravi Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj, jih je o težavah obvestil odvetnik skupine Pallas Jure Šega. „Dosežen je bil dogovor o nemotenem razdeljevanju malic za dijake do konca šolskega leta. Za dijake Šolskega centra imajo pripravljena dva menija, tretjega lahko dobijo pri nas na Gimnaziji, v Petici. Spremenilo se je mesto prejema malice, ki je zdaj v avli, ter embalaža. Do zdaj so prejemali malico na krožniku, zdaj je servirana na plastičnih krožnikih," pojasnjuje Centriho-va. Ker gre za urejanje razmerij med Perutnino Ptuj in Pallas skupino, je trenutno najpomembnejša vloga obeh šol, da zagotovita nemoteno izvedbo pogodbenih obveznosti, torej kakovostno in redno prejemanje malic. O tem, ali bodo morda izbrali novega izvajalca - aneks s Perutnino Ptuj velja do leta 2024 -, je po mnenju Centrihove preuranjeno govoriti. Pravi, da je vse odvisno od uresničevanja pogodbenih zahtev in dogovora med izvajalcem in podi-zvajalcem. Ministrstvo: »Očitno je prišlo do nesoglasij med izvajalcem in podizvajalcem. Zahtevali bomo tudi pojasnila o namenski rabi sredstev« Letno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport za subvencionirano prehrano ptujskih dijakov nameni okrog 330.000 evrov, od tega približno 270.000 za dijake na Šolskem centru. O aktualnem dogajanju so seznanjeni, pravijo, da jih je v petek Dijaki sicer imajo malice, a jih delijo na pribor pa so nadomestili s plastičnim. kot prvi obvestil odvetnik dejanskega izvajalca šolske prehrane. „Takoj smo vzpostavili telefonski stik s šolama, ki sta po Zakonu o šolski prehrani odgovorni za organizacijo le-te. Šola lahko nabavo, pripravo ter razdeljevanje obrokov s pogodbo prenese na drug vzgojno-izobraževalni zavod ali zunanjega izvajalca. Zakon ne prepoveduje, da bi imel zunanji izvajalec šolske prehrane podi-zvajalca. V konkretnem primeru Podravje • Plače v gospodarskih družbah, dobički in izgube v letu 2016 Najboljše plače v energetiki, najslabše v Mariborska izpostava Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je pred dnevi v obsežnem zbirnem poročilu objavila podatke o podjetnikov in zadrug na območju Podravja v letu 2016. zaposlenega pa za nekaj manj kot 11 odstotkov. V primerjavi z letom 2015 se je neto dodana vrednost na zaposlenega sicer za dva odstotka dvignila, vendar pa s 33.273 evri bruto na letni ravni skoraj za tretjino zaostaja za slovenskim povprečjem. Največ delavcev zaposlujejo mikro družbe Velike gospodarske družbe so s tretjino vseh delavcev ustvarile skoraj 40 odstotkov vseh prihodkov. Za dobro polovico celotnega izvoza v regiji, glede na leto 2015, so za približno petino po- Podatki kažejo, da so plače zaposlenih v družbah v Podrav-ju ponovno med najnižjimi v Sloveniji. Povprečna mesečna obračunana bruto plača je znašala 1.372 evrov na zaposlenega in je bila sicer za 36 evrov višja kot v letu 2015. V primerjavi s slovenskim povprečjem so plače zaposlenih v družbah podra-vske regije še naprej zaostajale, bile so za dobro desetino nižje. Pregled plač po dejavnostih pokaže, da navzgor močno izstopa področje energetike - oskrbe z električno energijo, plinom in paro, kjer je povprečna plača za 62 odstotkov presegla povprečje regije in je znašala 2.227 evrov. 24 odstotkov nad povprečjem je bila tudi plača v sektorju informacijske in komunikacijske dejavnosti, 1.706 evrov. Povprečno slovensko plačo, ki je v letu 2016 znašala 1.536 evrov, so dosegli še zaposleni v družbah s področja strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, v vseh drugih gospodarskih panogah so bile povprečne plače v Podravju nižje od slovenskega povprečja. Najslabše plačani so bili delavci, zaposleni v gostinstvu, kjer je povprečna plača znašala 1.003 evre. V prihodkih na zaposlenega gospodarske družbe v Podravju za slovenskim povprečjem zaostajajo za skoraj 31 odstotkov, pri povprečni mesečni plači na Podjetja v Podravju so v letu 2016 ustvarila 673 milijonov evrov EBITDA, ki se je glede povečal za 4,6 odstotka. EBITDA - dobiček / izguba iz poslovanja pred amortizacijo je zalnik uspešnosti poslovanja gospodarske družbe. Foto: Črtomir Goznik na prejšnje leto pomemben ka- Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@ radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 2. junija 2017 Aktualno Štajerski 3 ■ ■■ Vi ■ ■ || ■ dijaškimi malicami dijaške prehrane. PP Gostinstvo naj bi jim namreč dolgovalo kar 232.000 evrov. Ministrstvo za podizvajalec, družba Pallas skupina, denarja od PP Gostinstva očitno ni dobil, je nehal izpolnje- ■ ■ ■ ■■ m ■■ ■ ■ v ~>fm morajo z improvizacijo pomagati na različne načine. Foto: CG improvizirani jedilni linji, pravi jedilni je očitno prišlo do nesoglasij med izvajalcem in podizvajalcem, torej v razmerju, v katerem ministrstvo ni udeleženo kot pogodbena stranka in zato v to razmerje neposredno ne more posegati. Lahko in mora pa ministrstvo skrbeti za namensko porabo proračunskih sredstev, zaradi česar bo od Šolskega centra Ptuj in od Gimnazije Ptuj zahtevalo ustrezna pojasnila in dokazila o namenski porabi sredstev." Kot so še pojasnili na pristojnem ministrstvu, je v skladu z zakonom o šolski prehrani ravnatelj tisti, ki je dolžan preverjati izpolnjevanje pogodbenih obveznosti zunanjega izvajalca, na katerega je prenesel organizacijo šolske prehrane. „Če ravnatelj ugotovi kršitve, mora zunanjega izvajalca na to pisno opozoriti in zahtevati odpravo kršitev. Če se kršitve kljub opozorilu ne odpravijo v roku, ki je določen s pogodbo oziroma dogovorom, lahko šola pogodbo oziroma dogovor razdre. Ministrstvo je prepričano, da ravnatelja obeh šol ta notranji nadzor izvajata in do sedaj o problemih gle- de organiziranja prehrane na teh šolah ni bilo seznanjeno. Sicer pa ministrstvo dosledno izpolnjuje obveznosti v zvezi z zahtevkom za refundacijo subvencioniranega dela prehrane. Tako Šolskemu centru Ptuj na letni ravni za ta namen odšteje okoli 270.000 evrov, Gimnaziji Ptuj pa okoli 50.000 do 60.000 evrov." Na ministrstvu še zaključujejo z besedami, da so šole dolžne dijakom zagotoviti redno in zdravo prehrano, kar pričakujejo tudi v primeru obeh ptujskih šol, kjer vodstvo zagotavlja, da to obveznost tudi izpolnjuje. Dženana Kmetec gostinstvu poslovanju gospodarskih družb, samostojnih Povprečna plača na zaposlenega v evrih po regijah 2016 Primorsko-notranjska 1.332 Pomurska 1.337 Podravska 1.372 Savinjska 1.414 Zasavska 1.479 Goriška 1.504 Koroška 1.515 Obalno-kraška 1.516 Posavka 1.534 Gorenjska 1.573 Osrednjeslovenska 1.643 JV Slovenija 1.684 Vir: Ajpes Republiško povprečje mesečne bruto plače na zaposlenega je v letu 2016 znašalo 1.536 evrov. večale obseg čistega dobička ter za 28 odstotkov zmanjšale obseg čiste izgube. Srednje družbe so s 17 odstotki zaposlenimi ustvarile okrog 20 odstotkov prihodkov, čisti dobiček so povečale za sedem odstotkov, za kar 59 odstotkov so povečale čisto izgubo, izkazalo jo je 13 srednjih družb. Majhne družbe so zaposlovale blizu 20 odstotkov vseh delavcev in ustvarile 16 odstotkov vseh prihodkov družb v regiji. Njihov čisti dobiček se je glede na leto 2015 povečal za 14 odstotkov in je znašal 17 odstotkov celotnega čistega dobička vseh družb v regiji. Čisto izgubo so majhne družbe zmanjšale za 12 odstotkov. 7.554 mikro družb, ki predstavljajo kar 94 odstotkov vseh gospodarskih družb v regiji, je v letu 2016 zaposlovalo največji delež delavcev (33,3 odstotka vseh), njihov delež v regijskih prihodkih je znašal slabo četrti- no. Mikro družbe so v primerjavi z letom 2015 za 22 odstotkov povečale čisti dobiček, čisto izgubo pa zmanjšale za 14 odstotkov. Vse velikostne skupine podjetij so poslovno leto zaključile s pozitivnim finančnim rezultatom. 69 odstotkov podjetij z dobičkom in 31 z izgubo Čisti dobiček v skupnem znesku 368 milijonov evrov je v letu 2016 ugotovilo 5.526 družb, to je 69 odstotkov vseh. Po obsegu ustvarjenega čistega dobička so najbolj izstopale družbe, ki delujejo na območju občin Maribor, Slovenska Bistrica, Ptuj in Ruše, ki so skupaj ustvarile 78 odstotkov vsega čistega dobička regije. Pregled po dejavnostih pokaže, da so največji delež čistega dobička ustvarile družbe s področja predelovalnih dejavnosti, kjer je 869 gospodarskih družb, v katerih je bilo zaposlenih 21.549 delavcev, ustvarilo kar 43 odstotkov regijskega dobička. Ta je bil glede na leto 2015 za 23 odstotkov višji. Po obsegu dobička sledi 1.227 gospodarskih družb, ki delujejo na področju trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil, kjer je 5.599 zaposlenih ustvarilo blizu 13 odstotkov čistega dobička celotne regije ter 72 družb s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro, ki so ustvarile desetino vrednosti čistega dobička regije. Čisto izgubo v skupnem znesku 87 milijonov evrov je ugotovilo 2.223 družb. V družbah, ki so poslovale neuspešno, je bilo zaposlenih 7.713 delavcev, kar je 12 odstotkov vseh zaposlenih. Večji del skupnega zneska čiste izgube so izkazale mikro družbe, na katere odpade 41 milijonov evrov čiste izgube oziroma skoraj polovica čiste izgube vseh družb v regiji. Večje zneske izgub (nad 500.000 evrov) je v letu 2016 ugotovilo 20 družb, skupaj so imele 46 milijonov evrov čiste izgube, kar je 53 odstotkov celotne čiste izgube. Največji delež čiste izgube še vedno izkazuje 260 podjetij s področja predelovalnih dejavnosti, kjer se je izguba glede na leto 2015 povečala za 12 odstotkov. Največji porast čiste izgube je bil ugotovljen pri 27 družbah, ki delujejo na področju kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, kjer se je izguba povečala za šestkrat. Kot pri dobičku so tudi pri izgubi izstopale družbe, ki delujejo na območju mestne občine Maribor, njihov delež v regiji je znašal 57 odstotkov. Mojca Zemljarič Foto: ČG Odvetnik družbe Pallas skupina: dolžni so 232.000 evrov O tem, kaj je razlog, da so se v družbi Pallas skupina, d. o. o., odločili za tako skrajen ukrep, smo želeli govoriti tudi z direktorjem podjetja Gregorjem Planincem. Napotil nas je na odvetnika družbe Jureta Šega, ki je pojasnil: „Družba Pallas skupina se je zaradi neplačil PP Gostinstva, predvsem pa, ker ŠC Ptuj in Gimnazija Ptuj ne nakazujeta denarja Pallas skupini, ki dejansko zagotavlja subvencionirano prehrano, znašla v situaciji, ko ne more več zagotoviti plačil za material za pripravo subvencionirane prehrane. Znesek zapadlih terjatev je ta trenutek 184.000 evrov, 31. maja pa je zapadlo v plačilo še 48.000 evrov." Na vprašanje, koliko je družba v zadnjih devetih letih skupno prejela za zagotavljanje dijaške prehrane na ŠC Ptuj in koliko na Gimnaziji Ptuj, sicer ni odgovoril. Zapisal je le, da je znesek nemogoče opredeliti v tako kratkem času, da pa je vsekakor šlo za plačilo prehrane v višini stroška za posamezen obrok, kot to predpisuje pristojno ministrstvo. Potrdil je, da se pogodba, ki jo imajo s PP Gostinstvom, naslanja na pogodbo med ministrstvom za šolstvo ter Šolskim centrom in Gimnazijo ter da je veljavna do leta 2024. Zakaj plačila PP Gostinstva niso prejeli, kot pravi Šega, ne vedo. Ker je 50-odstotni lastnik družbe Pallas skupina od leta 2011 naprej Andrej Glaser, sin nekdanjega predsednika uprave Perutnine Ptuj Romana Glaserja, nas je seveda zanimalo tudi, ali je to naključje. Zanimivo je namreč, da je bil aneks za zagotavljanje subvencionirane šolske prehrane med PP Gostinstvom in franšizojemalcem Pallas skupino podpisan leta 2012, ravno v času, ko je bil na čelu Perutnine Ptuj Roman Glaser. Na to vprašanje je odvetnik skupine Pallas odgovoril: „Notranja razmerja med družbeniki, ki so sedaj aktualna, so posledica preteklih poslovnih in strateških odločitev. Vsekakor pa so sedanja, na videz zapletena razmerja trenutno v fazi razreševanja." Zanimalo nas je tudi, kako bodo postopali v prihodnje in ali bodo morda vložili tudi tožbo. Kot pravi odvetnik družbe Pallas skupina, o možnih pravnih korakih še niso sprejeli dokončnih odločitev. PP Gostinstvo: »Kljub trendu zmanjševanja obveznosti od Pallas skupine ni bilo razumevanja!« Na vprašanja, zakaj je prišlo do zapleta s skupino Pallas oz. zakaj PP Gostinstvo ni plačalo dolga, ki naj bi znašal že 232.000 evrov, so nam iz PP Gostinstva odgovorili:»Informacija o dolgu, ki ga navajate, ni točna in je ta znesek manjši. V podjetju PP Gostinstvo, d. o. o., smo si ves čas prizadevali in iskali primerno rešitev glede odprtih terjatev do pogodbenega partnerja, podjetja Pallas skupina, d. o. o., s katerim od leta 2008 sodelujemo pri dobavi in razdelitvi prehrane dijakom Šolskega centra Ptuj. Kljub trendu zmanjševanja obveznosti do omenjenega pogodbenega partnerja in iskanju rešitve glede poplačila odprtih terjatev od Pallas skupine ni bilo razumevanja in do dogovora ni prišlo. Zaradi odstopa in prekinitve sodelovanja podjetja Pallas skupina smo v soglasju in v sodelovanju z drugimi poslovnimi partnerji ustrezno poskrbeli, da dobava in razdelitev prehrane dijakom potekata nemoteno (razen uporabe delilne linije) ter v skladu s standardi in pravili. Opravlja ju podjetje Slorest, d. o. o. Kot rečeno, pogodbenih razmerij s poslovnimi partnerji ne komentiramo. Uporabili pa bomo vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito poslovnih interesov skupine Perutnina Ptuj.« 4 Štajerski V središču petek • 2. junija 2017 Ptuj, Podravje • Vedno enaka spirala težav Bolnišnice Ptuj Se mora sistem prilagoditi bolnišnicam ali obratno? Obveznosti do dobaviteljev Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj trenutno znašajo že 6,3 milijona evrov. Če k temu prištejemo še izgubo preteklih let, vključno z lanskim milijonom, likvidnostne težave in dejstvo, da so v prvih treh mesecih pridelali dodatnih 506.000 evrov izgube, je vprašanje, kako naprej, gotovo na mestu. Vse te številke toliko bolj čudijo in skrbijo, ker naj bi glede na plan zdravili 10 odstotkov več pacientov in ker naj bi plan presegale praktično vse ambulante. Analiza stanja bolnišnice, prepoznavanje težav, iskanje razlogov in iskanje rešitev so tako rekoč točke, s katerimi se svet zavoda in vodstvo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj ubadata tako rekoč na vsaki seji. Čeprav finančnega načrta za leto 2017 še nimajo, so trenutni kazalci skrb vzbujajoči. V prvih treh mesecih (januar-marec) so pridelali 506.000 evrov presežka odhodkov nad prihodki. Rezultat poslovanja tako zahteva nujne ukrepe. Kot je pojasnil direktor ptujske Bolnišnice Andrej Levanič, sproščena napredovanja, vse dražja in zahtevnejša medicina, ki dviguje stroške poslovanja, ter nizka priznana utež so dejavniki, ki onemogočajo stabilno poslovanje. Čeprav je realizacija programa po besedah direktorja zelo dobra, pa finančnih rezultatov enostavno ni. Kot zmeraj, Levanič levji delež krivde za to pripisuje nizko priznani uteži oziroma vrednotenju njihovega dela. Da bi predstavili ključne razloge za izgubo, so pripravili tudi analizo stroškovnika, ki razgalja, da je poslovanje vseh kliničnih od- delkov negativno. „Glavni razlog je nepokritost stroškov v višini 2,6 milijona evrov letno. Glavnina razlogov je v prenizko plačani uteži - priznani ceni storitve naši bolnišnici, v premalo priznanih stroških dela zaradi vzdrževanja 24-urne službe neprekinjene nujne medicinske pomoči in zaradi stroškov, ki nastajajo iz naslova bolniških odsotnosti in njihovega nadomeščanja ter starostne strukture zaposlenih in njihovih doseženih napredovanj, ki pri nas izrazito odstopa navzgor od povprečnih stroškov dela, priznanih v letni pogodbi z ZZZS," je pojasnil Levanič. Upa, da bodo uspešni v dogovorih z državo in zavarovalnico ter da bodo neenakosti pri priznavanju uteži odpravljene. Tudi glede kadra in programov bodo skušali doseči spremembe. Dodaten razlog za skrb je tudi negativen odziv ministrstva za zdravje na njihovo vlogo za dodatno zadolžitev ter nespremenjena situacija okrog začetka izgradnje urgentnega centra. O vseh teh točkah je tudi na majski seji razpravljal svet zavoda, ki ga vodi predsednica Sonja Žibrat. Še pred začetkom seje pa so se člani sveta odločili, da si vzamejo čas in zadeve pre-debatirajo za zaprtimi vrati. V tem času so očitno med drugim govorili tudi o dopisu, ki ga je na člane sveta naslovila Žibrato-va. Kaj natančno jim je v njem želela pojasniti, na seji ni bilo povedano, so pa očitno imeli vročo debato. Preden so začeli z javnim delom seje, je še namreč dejala: „Tu ne gre za Žibratovo ali Levaniča, gre za ptujsko bolnišnico in njene paciente." Čeprav je vodstvo Bolnišnice skupaj z zaposlenimi večkrat skušalo argumentirati razloge za visoko izgubo, pa je članica sveta zavoda Elda Gregorič Rogelj dejala, da se bodo morali prilagoditi sistemu in plačevanju storitev: „Iluzorno je misliti, da se bo sistem prilagodil na težave, ki jih ima ptujska, mariborska ali murskosoboška bolnišnica!" In dokler se sistem ne bo prilagodil bolnišnicam ali te njemu, bomo najbrž tudi v prihodnjih mesecih poročali o enakih težavah kot doslej. Dženana Kmetec Podravje • Kaj kažejo analize o kakovosti vodotokov Obremenjeni z bakteri Podatki, ki so nam jih v tem tednu posredovali z Ministrstva za kmetijstvo, pokazale prisotnost 350 CFU (kolonij bakterij) E. coli na 100 ml vzorca Koncentracija kolonij bakterij E. coli sicer še vedno presega najnižjo mejno vrednost (100), ki je priporočljiva za zalivanje s pršenjem po pridelkih, katerih plodovi rastejo nad zemljo in se uživajo sveži. Tovrstno zelenjavo, ki bi bila zalita z dravsko vodo, je zato treba dobro oprati. »Vrednosti bakterije E. coli zelo nihajo, razlogi za to so predvsem količina padavin, temperatura vode in pretočnost vodnega telesa. Mejne vrednosti so odvisne tudi od kulture, ki je namakana, in namakalne opreme posameznega uporabnika,« so pojasnili na kmetijskem ministrstvu. Dodajmo, da so za pridelke, ki rastejo v zemlji, mejne vrednosti bakterije postavljene višje - od 1000 CFU / 100 ml vode naprej. KGZ Ptuj: Ni razloga za preplah Vodja kmetijske svetovalne službe Ptuj Peter Pribožič in strokovni sodelavec KGZ Ptuj za področje namakanja, svetovalec Marko Černe, poudarjata, da razlog za preplah zaradi mikrobiološkega onesnaženja dravske vode z bakterijo E. coli ni potre- Obremenjenost reke Drave z različnimi tipi onesnaženj je zgodba z dolgo cveta Maribora, pa tudi drugih krajev ob reki. Povzročitelji onesnaževanj so gospodinjstva, odpadno blato iz čistilnih naprav in številni drugi dejavniki. vodi, zlasti v sedimentih v jezeru, prisotne tudi težke kovine, med njimi ben. »Namakanje ni prepovedano, je dovoljeno. Za pridelovalce je pomembno, da se pri različnih kulturah spoštujejo načini in kritične točke. Podravje z reko Dravo ima glede količin vode dober vodni vir, ki lahko služi namaka- nju. Občasna onesnaženost bo pod kontrolo, uporabniki namakalnih sistemov se bodo morali ravnati v skladu s smernicami. Praviloma se sveža presna zelenjava, na primer solata, tako ali tako pred zaužitjem opere. Je pa v ce- Ptuj • Parkiranje v centru mesta v času porok: mesto v pločevini Za 15 evrov imajo vsi svatje pravico parkirati v mestu Več mesecev se Ptujčani pogovarjajo o možnostih, posledicah, slabostih in prednostih zaprtja mestnega jedra za promet. Stališča okrog tega so deljena, a kot kaže, je, če se pravil ne upošteva, problematična že sedanja ureditev. Čeprav naj bi bil strogi center mesta, Mestni trg Ptuja, za promet omejen, je prizor majskih sobot marsikoga presenetil. Resda je čas porok, a parkirišče za Pošto je od magistrata oddaljeno le nekaj metrov. So pa se očitno zadnje tedne skorajda vsi svatje želeli pripeljati direktno do vhoda in so svoje jeklene konjičke elegantno parkirali tik ob Mestni igralnici, kjer so se igrali otroci. Skrb vzbujajoče je to, da v tem primeru parkirajo povsem skladno z odlokom. Glede na drugi odstavek 8. člena obstoječega odloka, ki ureja cestni promet na območju MO Ptuj, je dovoljen enkraten vstop v območje za pešce zaradi sklenitve poroke. Kot so pojasnili na ptujski občini, je upravičencem vstop dovoljen le proti plačilu pri kon-cesionarju, ki takšen vstop tudi opravlja in ureja, to pa so Javne službe Ptuj. Cena takšnega vstopa za primer poroke je določena s Sklepom o potrditvi cen storitev izbirne lokalne gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja javnih parkirišč in odvoza nepravilno parkiranih vozil, ki ga je potrdil svet MO Ptuj. Kot je razvidno iz sklepa o potrditvi cen, znaša vstop za poroke po predhodni najavi 15 evrov. „Vstop v območje za pešce zaradi sklenitve poroke bo MO Ptuj v prihodnje s koncesionarjem uredila z omejitvijo števila vozil in usmerjanjem na obstoječa parkirna mesta izven območja za pešce," so na našo dilemo okrog prepuščanja tolikšnega števila vozil v mestno jedro odgovorili iz ptujske občine. Z vprašanji glede izvajanja samega vstopa in števila vozil v primeru porok so nas napotili na Javne službe Ptuj. Direktor Alen Hodnik je minuli teden odgovoril: „V soboto, 20. maja je res bila težava v tem, da so v peš cono imela vstop tudi starodobna vozila in je res bila gneča. Zadeva je bila izpeljana v sklopu Dobrot slovenskih kmetij. Odločba, da lahko vstopijo v peš cono, je bila tudi izdana. V preteklosti nekih težav s številom avtomobilov nismo imeli, ali vsaj ni bilo pripomb. Bi pa glede na to izkušnjo veljalo razmisliti, da se število vozil omeji. Morda pa je s tem v zvezi toliko bolj utemeljena potreba, da se poroke izvajajo izven Mestne hiše oz. strogega mestnega jedra, zaradi česar smo v tem letu začeli promovirati do- minikanski samostan kot primernejše mesto za tovrstne dogodke." Ob tem je pojasnil, da ko stranka plača vstop v peš cono za poroko, število avtomobilov ni omejeno. Omejen je le čas, in sicer maksimalno eno uro. Stranke napotijo na parkirišče na Lackovi le v primeru, ko jim občina sporoči, da je v centru mesta prireditev. „Občasno dobimo to obvestilo relativno pozno, kar ovira takšno ureditev. Kadar stranke npr. rezervirajo datum tudi za več mesecev vnaprej, obvestilo občine pa prejmemo šele pred samo prireditvijo, je sprememba nemogoča." Problem pa je očitno tudi v kontroli. Za primere vstopa ob poroki se avtomobili sploh ne kontrolirajo, vstopajo lahko vsi svatje. Redno kontrolo sicer vrši redarska služba, ki pa seveda ne more vedeti, kdo je dejansko upravičeno vstopil z avtomobilom v mestno jedro in kdo ne. In še en problem: posamezna dovolilnica velja za vse avtomobile iz celotne poroke. V soboto, 20. maja, sta bila vplačana dva vstopa, poroka ob 12.00 in poroka ob 12.30, za 27. maj pa so napovedali tri vstope. A kaj, ko to ne pomeni le dveh ali treh avtomobilov, temveč tako, kot smo videli v zadnjih dneh, tudi po 20 ali 30. Na Javnih službah pravijo, da parkiranje na parkirišču za pošto, stvari rešuje le, ko je v mestu prireditev in so o njej obveščeni pravočasno. Dženana Kmetec petek • 2. junija 2017 V središču Štajerski 5 jami, težkimi kovinami, ostanki škropiv ... kažejo, da je prisotnost bakterije E. coli v vodi v dravskem kanalu zmanjšana. Meritve na merilnem mestu Miklavž na Dravskem polju so 15. maja vode, 22. maja pa 460 CFU / 100 ml. " ¿J »1 ~ V* Prisotnost bakterije E. coli v dravski vodi, na 100 ml, tedenska merjenja 2017 21. 3. 5. 4. 0 10. 4. 18. 4. Foto: Črtomir Goznik brado, ki sega v čas industrijskega raz-industrija, kmetijstvo, odpadne vode in Poleg bioloških onesnaženj so v dravski svinec in kadmij. lotni pridelovalno-prodajni verigi veliko možnosti, da se pridelek lahko kontaminira z bakterijami. Pri rečnih vodah je tako, da so bakterije vseskozi prisotne, saj organska masa vedno razpada,« sta pojasnila predstavnika KGZ Ptuj. Ali vemo, s čim tretirajo uvožene pridelke? »Pri nas so standardi dobrih praks na bistveno višjem nivoju kot na primer v državah, ki v Slovenijo uvažajo največ zelenjave (Italija, Španija). V Španiji namakajo z odpadnimi prečiščenimi vodami. Širjenje kulture strahu je popolnoma nepotrebno. Slovenska zelenjava je v primerjavi z uvoženo zagotovo bistveno bolj zdrava in polna hranil. E. coli je praviloma s pranjem odstranjen. Če je zelenjava oprana, je neoporečna in varna za uporabo. Dodatno spiranje pridelka pridelovalcu zagotovo poviša stroške. Za zelenjavo, ki jo uvažamo, je vprašanje, s katerimi zaščitnimi sredstvi in sredstvi za rast je tre-tirana ter kaj to pomeni za zdravje potrošnika,« sta opozorila Pribožič in Černe ter poudarila: »Predstavljajte si občino, ki je šla v investicijo gradnje namakalnega sistema. Letno je dolžna pre- 24. 4. 3. 5. 8. 5. 15. 5. 22. 5. 150 | 690 | 4600 | 350 | 460 Vir: MKGP dložiti poročila o delovanju in izkoriščenosti sistema. Če ne bo dosegala kvot in parametrov, h katerim se je zavezala, ji lahko sledi tudi vračanje sredstev. Zadeve niso tako enostavne. Mimo nas tečejo neizmerne količine vode. Potem pa kmetu sedaj omejimo namakanje. To je popoln nesmisel. Je pa res, da bo treba kontrolirati izpuste v vodno telo, ki služi namakanju. Vse to se da obvladati, država mora sprejeti ustrezne pravne podlage in mehanizme. Verjamemo, da je prihodnost razvoja kmetijske dejavnosti v Po-dravju v namakanju.« Pravna praznina - za Slovenijo nič novega Sogovornika pravita, da so z evropskimi smernicami priporočene mejne vrednosti koli-formnih bakterij precej ostre. Hkrati je težava tudi v tem, da na tem področju trenutno vlada pravna praznina. Stara uredba z definicijami mikrobiološke sestave vode je v marcu prenehala veljati, nova še ni potrjena. V slovenskem prostoru ni zavezujočega dokumenta, ki bi dotično področje obravnaval, smernice EU niso pravno zavezujoče, temveč so samo priporočila za oblikovanje pravnih aktov vsake posamezne države članice. Nova uredba, ki je v pripravi in naj bi bila pripravljena približno v roku enega meseca, bo sledila priporočilom oziroma smernicam EU. Na kmetijskem ministrstvu pa so še pojasnili, da dodatnih analiz vode za namakanje, razen mikrobioloških, ki so po planu, za zdaj ne načrtujejo, saj niso odgovorni za vodo v namakalnih sistemih. »Prav tako ministrstvo ni zavezano k monitoringu vode za namakanje, ampak je ta zaveza na ravni posameznega uporabnika ali upravljavca namakalnega sistema. Vsak pridelovalec je sam odgovoren za proizvod, ki ga daje na trg. V primeru, da je pridelovalec pravočasno seznanjen z informacijo o kakovosti vode, lahko ustrezno prilagodi svojo proizvodno oziroma higiensko prakso ter s tem zmanjša ali popolnoma odpravi tveganje, da bi bil njegov končni proizvod onesnažen in s tem neprimeren za dajanje na trg.« Mojca Zemljarič ^////mmmmmmmmmmmimmmmimmmmimmmmi! I V Pesnici in Polskavi herbicidi Agencija RS za okolje (ARSO) v poročilu o analizi kemijskega stanja vodnih teles (2009-2013) navaja, da sta med rekami, ki ne dosegajo dobrega kemijskega stanja, tudi Pesnica in Polskava. V Polskavi na merilnem mestu v Lancovi vasi je ugotovljena prisotnost glifosata, ki ga predhodna analiza (2006-2008) še ni zaznala. Glifosat je herbicid za zatiranje plevela (boom efekt). V reki Pesnici na merilnem mestu v Zamušanih je po podatkih od leta 2006 ugotovljena prisotnost metolaklora, ki se prav tako v obliki herbicida uporablja za zatiranje plevela (dual). Oba herbicida predstavljata tveganje za zdravje ljudi. 70 Foto: MZ Promocijsko sporočilo Dornava / Mercatorjeva akademija Radi imamo domače Za še tesnejše povezovanje z lokalnimi dobavitelji, kmetijami in zadrugami V občini Dornava je sredi tedna potekala peta od devetih akademij Radi imamo domače, s katerimi želijo v Mercatorju okrepiti dolgoročno sodelovanje z domačimi in potencialnimi novimi dobavitelji, kmetijami in zadrugami. Da je lokalna hrana najkakovostnejša, zdrava in varna, se zaveda vse več ljudi. Tudi trgovska družba Mercator pripisuje lokalni pridelavi hrane velik pomen, zato je na svoje police postavila domače izdelke slovenskih zadrug, lokalnih kmetij. V naboru slovenskih dobrot v Mercatorju je danes že okrog 900 vrst domačih izdelkov več kot 20 slovenskih zadrug, ki združujejo na stotine kmetovalcev, ter 100 lokalnih kmetovalcev in proizvajalcev. Najboljši sosed pa se skupaj z Zadružno zvezo Slovenije še tesneje povezuje z lokalnimi dobavitelji, tudi s prireditvami akademije Radi imamo domače. Ta teden je peto od devetih tovrstnih srečanj potekalo v Dor-navi. Poleg predstavnikov trgovske skupine so se ga udeležili predstavniki Kmetijske zadruge (KZ) Ptuj ter več lokalnih pridelovalcev in proizvajalcev. Zbrane je v uvodu pozdravil župan občine Dornava Rajko Janžekovič, ki je poudaril pomen podpore kmetijstvu, pridelavi in predelave lokalne hrane tako lokalno kot za vso Slovenijo. Da lahko kupci jedo kakovostno lokalno hrano, morajo vsi v verigi od kmeta, zadruge, živilskopredeloval-ne industrije do trgovine tesno sode- lovati. Zadruge odkupijo in prodajo tri četrtine hrane s kmetij. Direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič, ki je bila gostiteljica pete akademije Radi imamo domače in velja za pomemben člen znotraj Mercatorjeve verige, je ob tem poudaril: »Kmetijska zadruga Ptuj ima že dolgo, več kot stoletno tradicijo. Verjamemo, da smo na regijski ravni pomemben povezovalni člen za naše člane, saj jim zagotavljamo odkup pridelkov in živine. Pri tem je pomembno tudi že večletno sodelovanje z družbo Mercator. Partnerskega sodelovanja si želimo še naprej. Poleg tega pa se zavedamo tudi moči potrošnikov. Tudi od njih si želimo krepitev podpore domačemu in lokalnemu. Na ta način pridobimo vsi: pridelovalci in proizvajalci, zadruge, trgovci in potrošniki.« Kodila: »Pomembno je sodelovanje vseh partnerjev v verigi« Svojo zgodbo o uspehu je kot predstavnik dobre prakse med domačimi dobavitelji udeležencem predstavil Janko Kodila iz Šunkarne Kodila: »Kot dolgoletni proizvajalec se zavedam, da je za zagotovitev samooskrbe z domačimi pridelki in izdelki ključnega pomena učinkovita vertikalna povezava od pridelovalcev do predelovalcev in trgovcev. Pomembno je medsebojno razumevanje in sodelovanje vseh partnerjev v verigi. Naš cilj mora biti, da smo zadovoljni vsi deležniki v vertikali, da se spodbujamo in si pomagamo. Brez partnerskega povezovanja smo namreč vsi na slabšem. Zato pozdravljam dogodek, kot je akademija Radi imamo domače, ki spodbuja sodelovanje na vseh ravneh.« V Mercatorjevem imenu je prisotne pozdravila Sonja Hiršman, vodja maloprodajnega območja, in poudarila, da se skupna prizadevanja na koncu poznajo v trgovinah in na policah, saj vsi skupaj želimo našim potrošnikom ponuditi dobro domačo lokalno hrano. Znanje s področja dobave in posebej o črtnih kodah in deklaracijah pa je posredovala Tatjana Vrščaj Vodošek, vodja službe varne hrane in interne kontrole v Mercatorju. Po uradnem delu je sle- dilo neformalno druženje, za pristno domače vzdušje pa je poskrbel Ansambel Kranjci. Mercator je pred petimi leti kot prvi začel stalno promocijo izdelkov slovenskih kmetov, s projektom Radi imamo domače pa nadaljuje svoje poslanstvo. Akademija Radi imamo domače, ki je priložnost za druženje in izmenjavo izkušenj, bo po petih srečanjih zdaj še v Petrovčah, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni in v Ljubljani. 6 Štajerski Podravje petek • 2. junija 2017 Slovenija, Podravje • Poletni dopusti: Vedno več krajših, a večkratnih počitnic Številni tudi letos na hrvaško obalo, pri Slovenci smo še vedno navdušeni nad letovanjem na Hrvaškem. Na turističnih agencijah namreč tudi letos opažajo, da za svoj letni dopust še Na turistični agenciji Sonček zaznavajo, da je veliko potnikov izkoristilo rezervacije za poletne počitnice v prvem hipu. »Rezervacije za poletne počitnice potekajo, kot si želimo, saj je letos večina ljudi z rezervacijo pohitela. Mnogi so imeli lani slabo izkušnjo in v zadnjem trenutku niso več dobili želenih počitnic, zato so letos zastavili stvari drugače. Ta trend smo zaznali že takoj v »First minute« obdobju (do konca januarja). Seveda večina ponovno potuje na Hrvaško, nekaj jih ostane tudi v Sloveniji oziroma kombinirajo nekaj dni na morju s kratkim oddihom v termah ali hribih. Hrvaška je že precej polna za poletje in resnično svetujemo vsem, ki se še niso dokončno odločili, kam, naj to kmalu storijo. Mnogi termini v priljubljenih krajih so že polni in izbire je vsak dan manj. Vedno bolj bomo prišle do izraza turistične agencije, ki smo se na poletno sezono pripravile z večjim zakupom kapacitet. Cene počitnic niso toliko odvisne od hotelirjev, ampak bolj od tega, pri kom rezerviraš oz. kakšno ceno so agencije izposlovale za svoje goste. V Sončku je naša osnov- na naloga, da za gosta najdemo sobo v izbranem hotelu po najnižji ceni, ki je v Evropi na voljo,« pojasnjuje Nataša Jeza Kotnik iz turistične agencije Sonček. Da se slovenski turisti za poletne počitnice še vedno največkrat odločajo za dopustovanje na hrvaški obali, prav tako opažajo na turistični agenciji Kompas: »Hrvaška je tradicionalno najbolj obiskana, že sedaj je zelo težko dobiti proste kapacitete v juliju in avgustu. Kompas ima zakupljene kapacitete v svojih družinskih klubih, tako da je v Kompasu še vedno mogoče rezervi- Ormož, Ptuj • Praznik medicinskih sester in babic Njihovo delo je večkrat prezrto in premalo cenjeno V Grajski pristavi Ormož je 26. maja potekala slovesnost v okviru praznovanja 5. maja, mednarodnega dneva babic, in 12. maja, mednarodnega dneva medicinskih sester, na kateri je Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož, svojim članicam za izstopajoče dosežke v zdravstveni in babiški negi podelilo plakete in priznanja. Predsednica društva, ki na območju ptujske in ormoške občine deluje že 37 let, Tanja Ribič Vi-dovič poudarja, da so s srebrnimi znaki nagradili prispevek k večji kakovosti in prepoznavnosti dela medicinskih sester, za profesionalni razvoj ter humanizacijo dela med uporabniki in izvajalci zdravstvene nege. „Medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema, žal pa je naše delo večkrat prezrto in premalo cenjeno. S svojim delom pomembno prispevamo k izboljšanju zdravja in preprečevanju bolezni prebivalcev. Poslabšanje razmer v zdravstvu, ki smo mu priče v zadnjih letih, občutijo tako pacienti kot izvajalci zdravstvene nege. V Sloveniji trenutno primanjkuje vsaj 20 do 25 odstotkov izvajalcev zdravstvene nege. Po izsledkih smo zaposleni v zdravstveni negi najbolj obremenjeni med zdravstvenimi delavci, kar se kaže z visoko stopnjo stresa in obolevnosti prav v naši poklicni skupini," še posebej izpostavlja Tanja Ribič Vidovič. Kljub vsemu pa verjamejo, da se bodo razmere v kratkem uredile in da bo kmalu sprejet tudi zakon o zdravstveni dejavnosti. Društvena priznanja so letos prejeli: Liljana Grof iz Psihiatrične bolnišnice Ormož, Helena Seidl Stefanovič in Brigita Jureš iz Zdravstvenega doma Ptuj ter Zobozdravstvena enota Zdravstvenega doma Ormož. Srebrni znak Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož je prejela Sabina Bricelj Čelan, pomočnica direktorja za zdravstveno nego v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki jo odlikujejo profesionalnost, človekoljubnost, humanost in korekten odnos do pacientov in sodelavcev. Srebrni znak je prejela tudi Dragica Golob, ki opravlja delo odgovorne medicinske sestre, vodje tima v Domu upokojencev Ptuj - enota Kidričevo. S srebrnim znakom je bilo nagrajeno tudi delo srednje medicinske sestre Marjane Vo-grinec iz Psihiatrične bolnišnice Ormož, ki je marljivo, vestno in odgovorno opravljala svoje delo, v začetku v enoti ženskega oddelka, pozneje na psihogeriatrič-nem oddelku. Z veliko začetnico je opisano delo medicinske sestre Helene Pikl, prav tako prejemnice srebrnega znaka, vodje tima v Centru starejših občanov Ormož. Irena Klasinc, prejemnica srebrnega znaka za življenjsko delo, je srednja medicinska sestra, ki je najprej delala v Šolskem dispanzerju ZD Ptuj, od leta 1999 do svoje upokojitve pa v Ambulanti družinske in šolske medicine dr. Andolšek - Tominc kot otroška sestra, skrbela je tudi za organizacijo dela v ambulanti. V Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož dela že več kot 40 let. V društvu si ne znajo predstavljati dela brez nje. Ponosni so na svojo izjemno poklicno kolegico. Za kulturne užitke so na slovesnosti poskrbeli: Tonček Žum-bar in Danica Cvetko, KD Velika Nedelja z odlomkom iz komedije Srečen zakon ter Monika Ratek na klavirju in Lara Ropoša s flavto. MG Foto: Langerholc S slovesnosti v Ormožu (z desne): Suzana Komperšak (moderatorka), Brigita Mlinarič (predsednica komisije za priznanja), Irena Klasinc (srebrni znak za življenjsko delo), Dragica Golob (srebrni znak), Sabina Bricelj Čelan (srebrni znak), Marjana Vogrinec (srebrni znak), Helena Pikl (srebrni znak) in Nevenka Rosič (podpredsednica društva). Namesto poležavanja na plaži na izlet Na Potovalni agenciji Turistagent sicer beležijo več rezervacij za izlete kot za klasične poletne aranžmaje, med slednjimi pa je največ povpraševanja za Hrvaško. Kot ugotavljajo, je sicer hrvaška obala večinoma v glavni sezoni že zasedena. »Več je povpraševanja po apartmajih, katerih cene so zelo odvisne od želja posameznikov. Za hotele več povprašujejo družine z otroki do 7 ali največ 10 let zaradi otroških popustov, ki jih večina hotelov nudi. Razen Hrvaške je večje zanimanje še za španske otoke (Kanarski in Bale-arski), tisti z debelejšo denarnico potujejo v Dominikansko republiko in Mehiko,« opaža Žan Krivec iz Turistagenta in še dodaja: »Mi poleti ponujamo alternativo ležanju na plaži, se pravi bolj aktivne počitnice v smislu vodenih izletov (tako enodnevnih kot večdnevnih). Konec junija tako načrtujemo izlet z ladjico od Poreča do Rovinja, julija izlet na Svete Višarje in ogled Mangartskih jezer, dvodnevno potovanje v Dolomite, lušten kulinarični izlet z oldtimerjem v prestolnico bograča, enodnevni izlet v Maltatal in muzej bonsajev, Salzkammergut, septembra pa orlovo gnezdo ali Bratislava z Nežiderskim jezerom.« rati počitnice tudi na Hrvaškem. Največ se odločajo za Kompasove aranžmaje, kjer so družinski klubi z možnostjo organiziranega avtobusnega prevoza. Družinske klube imamo na petih odličnih desti-nacijah na hrvaški obali (Medulin, Rabac, Vodice, Hvar in Gradac), kjer naši izkušeni slovensko govoreči animatorji skrbijo za goste in jih šest dni v tednu animirajo z bogatim programom. Z avtobusom pa jih odpeljemo na Mali Lošinj, v Vodice, Šibenik, Pirovac, Trogir, Split, na otoka Brač in Hvar ter na Makarsko riviero.« Letošnja novost: Kalabrija v Italiji »Največ je seveda rezervacij za hrvaško morje za sedem- do desetdnevne pakete na bazi polpenzio-na ali all inclusiva, veliko pa povprašujejo tudi po najemu apartmaja«, zaznavajo še na Turistični Ptuj • Najobetavnejša podjetniška ideja 2017 Dijakom idej ne zmanjka Da dijakom idej ne zmanjka, so dokazali še enkrat več, z devetimi podjetniškimi idejami, ki so jih predstavili na izboru Najboljše dijaške podjetniške ideje 2017. ZRS Bistra Ptuj in Šolski center Ptuj sta v sodelovanju z Mestno občino Ptuj organizirala izbor Najboljše podjetniške ideje. Srednješolci so zadnje leto razvijali svoje ideje, številni med njimi so bili za njih že večkrat tudi nagrajeni, tokrat pa so se najboljši med njimi predstavili še strokovni komisiji. Najboljše ideje je ocenjevala štiričlanska strokovna komisija, ki so jo sestavljali Gorazd Orešek, podžupan mestne občine Ptuj, podjetnik Aljoša Huber, svetovalka na VEM točki na ZRS Bistra Ptuj Jadranka Krajnc in odgovorna za razvoj podjetništva na ZRS Bistra Ptuj Lidija Tušek. Komisija je ocenila, da je najboljša ideja z naslovom Wi-Fi kontakti, drugo mesto si je prislužila skupina dijakov, ki je predstavila idejo o UP Hiškah avantur, tretje mesto pa Vestalke svečenice. „Prepričali so z uporabno vrednostjo produkta, velikim tržnim potencialom in zagnano ekipo, ki stoji za idejo," so svojo odločitev, da zmaga ekipa, ki je pripravila idejo z naslovom Wi-fi kontakti, argumentirali člani komisije. Idejo so s pomočjo mentoric Sonje Šaše in Patricije Koler razvili dijaki Ekonomske šole in Elektro šole ŠC Ptuj: Eva Toplak, Ines Kaučič in Nuhi Bytygi. Na izboru je okrog 100 mladih med drugim nagovoril tudi direktor ZRS Bistra Štefan Čelan. Mladinsko raziskovalno delo vidi kot pomembno področje njihovega dela: »Pri nas imamo dva oddelka, oddelek za znanstveno raziskovalno delo in oddelek za podjetništvo. V oddelku za podjetništvo potem skušamo izpeljati vse postopke tako daleč, da lahko pri nas registrirate podjetje, pomagamo vam pri rasti podjetja, pomagamo vam pri marketinških aktivnostih itd., skratka vse ukrepe, ki jih imata na voljo država in Evropa, zato da lahko novo idejo spravimo na trg.« Izbor Najboljše dijaške podjetniške ideje 2017 je zaključni dogodek v okviru programa Start:up Ptuj. Po besedah Lidije Tušek imajo mladi v okviru omenjenega programa možnost izgraditi in uresničiti svoje potenciale in cilje: »S tovrstnimi programi skupaj izgrajujemo boljši, predvsem pa gospodarsko uspešnejši Ptuj.« O pomenu podjetništva pa je spregovoril podžupan Gorazd Orešek, ki je apeliral na dijake, da naj o svoji karierni poti razmišljajo že v času študija. Svetoval jim je, naj bodo pri svojih odločitvah drzni. Dženana Kmete c Zmagala je ekipa srednješolcev, ki je razvila idejo^i-fi kontakti. Na fotografiji z mentoricama Patricijo Koler in Sonjo Šaše ter direktorjem ZRS Bistra Ptuj Štefanom Čelanom. Foto: CG petek • 2. junija 2017 Podravje Štajerski 7 ljubljene še druge sredozemske države vedno izbiramo hrvaške plaže. Poleg Hrvaške so vse bolj priljubljene počitnice v drugih sredozemskih državah in tudi v domovini. agenciji Sajko. Kot še beležijo, so poleg hrvaške obale priljubljene tudi počitnice v drugih sredozemskih državah, kot so Grčija, Španija, Italija, pa tudi domovina, predvsem za tiste, ki si želijo krajši dopust. Podobno opažajo tudi na Kompasu: »Zelo aktualen je tudi Mediteran, kjer imamo čarterske polete iz Ljubljane v Španijo, Grčijo (Lefkas, Parga, Ke-falonija, Zakintos, Santorini, Mi-konos, Naxos, Paros, Milos, Kreta, Karpatos, Rodos, Kos in Samos), Turčijo ter Kalabrijo. Kalabrija je novost na slovenskem trgu, Kompasov čarter, posebno letalo, bo vsako sredo direktno poletelo na Kalabrijo. Izjemna destinacija, neokrnjena narava, gostoljubni domačini, odlična kulinarika - vse to so počitnice na Kalabriji.« Na Sončku, kjer prav tako ponujajo novo vročo destinacijo Kalabri-jo, beležijo še porast potovanj na sever Evrope; čedalje več ljudi se odloča za potovanja, kot so norveški fjordi, Islandija, skandinavske prestolnice, Škotska, Irska ter križarjenje po Volgi: od St. Peterbur-ga do Moskve. Sicer pa se Slovenci še vedno najpogosteje odločajo za sedemdnevne počitnice, vedno več je tudi krajših, nekajdnevnih, a večkratnih počitnic, še opažajo na Sončku: »Na splošno gredo trendi v to smer, da si Slovenci radi privoščimo več krajših počitnic skozi vse leto in ne več samo enih dolgih poleti kot nekoč. Manj je tudi obremenitev v začetku avgusta, Slovenci načeloma najraje počitnikujemo julija. Večina aranžmajev je sedemdnevnih, a po navadi to ne pomeni, da so to edine počitnice.« Za počitnice na Hrvaškem treba seči vse globlje v žep Vse večje povpraševanje po hrvaški obali tako slovenskih kot tudi tujih turistov pa so, kot kaže, izkoristili naši južni sosedje, saj je dopustovanje tam vse dražje: »Cene za Turčijo, Egipt in Tunizijo so padle. Grčija še kar drži cene, niso kaj dosti po-rastle, niti padle, so se pa precej dvignile cene za Hrvaško. Vzrok vseh teh gibanj cen so seveda situacije po svetu in tako ljudje povprašujejo po varnejših krajih. Ponudniki počitniških kapacitet na Hrvaškem pa si seveda zaradi večjega povpraševanja, to se je že dogajalo lansko leto, dvigujejo cene, saj se objekti prodajo za med. Velikokrat tik pred zdajci, ko smo prejšnja leta čakali na last minute variante, se sedaj dogaja, da ostanejo za rezervacijo samo še tisti objekti, ki niso toliko aktualni (slabše kategorije, brez klime, daleč od morja ...) in jih pač potem ljudje, ker drugega ni več na voljo, vseeno rezervirajo, čeprav niso po njihovem okusu in ne ustrezajo njihovim željam in so na koncu potem lahko precej razočarani. Zatorej priporočamo čim prejšnjo rezervacijo objekta, ki si ga dopustnik želi, da ne bo na koncu razočaran,« še pojasnjujejo na Turistični agenciji Sajko. Tudi na Kompasu in Sončku opažajo, da so cene za Turčijo, Egipt in Tunizijo padle. Monika Levanič Na ormoški turistični agenciji povečano povpraševanje za Črno goro Po kakšnih turističnih paketih najbolj povprašujejo Ormožani, smo preverili na Turistični agenciji Ona Ormož. »Kot vsako leto doslej se tudi letos iščejo cenejše destinacije. Povečano povpraševanje je za Črno goro, saj ponujamo 7 dni all inclusive (hotel 3*) za samo 330 evrov. Izbira je zelo pestra, od najcenejših do najbolj opremljenih objektov. Razpolagamo z objekti na celotni črnogorski obali. Ostale destinacije so na razpolago na povpraševanje. Zanimanje za Hrvaško je enako kot lani. Egipt, Turčija in Grčija pa se zelo redko iščejo. Še vedno je zelo pestra izbira za dopuste na Hrvaškem. Cene za Hrvaško so nekoliko višje, približno 5-15 % glede na cene iz 2016,« je pojasnil Radenko Miličič iz Turistične agencije Ona Ormož. Spodnje Podravje • Evro na evro za urgentni center Doslej zbrali 140.000 evrov Dobrodelna akcija zbiranja sredstev za sofinanciranje gradnje urgentnega centra pri Splošni bolnišnici Ptuj je v polnem teku. »Gradnja urgentnega centra na Ptuju je zelo pomembna za več kot 140.000 prebivalcev Spodnjega Podravja, s čimer bi zagotavljali ustrezno kakovost nujne zdravstvene oskrbe, kot so je deležni prebivalci v drugih slovenskih regijah. Vsakega izmed nas ali naših bližnjih lahko doleti nezgoda ali nesreča, velikokrat so ključne minute ali celo sekunde. Mi vsi bi raje videli, da za izgradnjo urgentnega centra zbiranje sredstev lokalnega gospodarstva in njenih prebivalcev ne bi bilo potrebno. Ker gre za nujen in za širšo skupnost pomemben projekt, od katerega bodo imeli neposredne in dolgoročne koristi celotna družba ter vsi prebivalci regije, smo se v skupni akciji povezali lokalno gospodarstvo in tudi kot posamezniki, ki bivamo na tem območju. Vljudno pozivamo vse, tako podjetja kot posameznike, da stopimo skupaj, saj vsak evro šteje. Če bi vsak prebivalec Spodnjega Podravja podaril en evro, bi se nabralo več kot 140.000 evrov. To pa ni zanemarljiva številka,« poudarjajo pobudniki akcije iz treh velikih podravskih podjetij -Taluma, Perutnine Ptuj in skupine Finakos. Kot pravijo, so z dosedanjim potekom akcije zadovoljni, sredstva se zbirajo, veseli jih dober odziv podjetij in posameznikov. Za vsako donacijo se vsakemu izmed njih zahvaljujejo. »Naš cilj je zbrati 600.000 evrov, ki jih mora Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča zagotoviti za izgradnjo urgentnega centra. V dveh mesecih smo skupno zbrali okoli 130.000 evrov, od tega smo pobudniki akcije skupaj prispevali 90.000 evrov: skupina Ta-lum 50.000, Perutnina Ptuj 25.000 in Skupina Finakos 15.000 evrov. Naslednja priložnost, da vsi skupaj pokažemo svojo solidarnost, bo prihodnjo soboto, 10. junija, po 10. uri. V Termah Ptuj, pri grand hotelu Primus, bo potekal osrednji dobrodelni dogodek z nastopom številnih znanih glasbenih izvajalcev, teniškim turnirjem dvojic, poskrbljeno bo za animacijo najmlajših ter druženje z ambasadorjema našega dobrodelnega projekta Dejanom Zavcem in Tadejem Tošem. Zbiranje sredstev bo potekalo tudi na prireditvi, zato vabljeni vsi, ki imate voljo in željo našo akcijo podpreti.« Mojca Zemljarič Veliki dobrodelni dogodek za urgentni center Ptuj Terme Ptuj — pri Grand Hotelu Primus Sobota, 10.junij, od 10. ure dalje DOBRODELNI TENIŠKI TURNIR DVOJIC—prijave do 6.6.2O17 na 031804 332 ali zan.horvat@gmail.com (število igralcev je omejeno), ANIMACIJA ZA OTROKE Nastopili bodo: Modrijani, Natalija Verboten, Tanja Žagar, Tadej Toš, Dejan Zavec Foto: Črtomir G ozn i k Dobrodošli vsi, ki cenite naš trud za nov urgentni center Ptuj in nas želite podpreti z dobrodelnim prispevkom. Vstopnine ni! Vsak evro šteje Sredstva za urgentni center Ptuj lahko donirate na poseben transakcijski račun družbe Talum, odprt pri NKBM. Številka računaje SI56 04515000 3357872. Šteje vsak prispevek, pobudniki akcije se za vsako donaeijo že vnaprej lepo zahvaljujejo. Pri grand hotelu Primus, bo potekal osrednji dobrodelni dogodek z nastopom številnih znanih glasbenih izvajalcev in teniškim turnirjem dvojic. Foto: SM 8 Štajerski Podravje petek • 2. junija 2017 Cirkulane • Obnova gradu Borl Se bo očaku nad Dravo priložnost Ko smo že mislili, da se gradu Bori le obeta svetlejša prihodnost, so se stvari ponovno zapletle. V letošnjem in prihodnjem letu naj (zunanje dvorišče ter poročno in viteško dvorano), kjer bi postavili razstavo naravovarstvenih vsebin. Zdaj je jasno, da bo do sanacije primeru ... bo denar šel drugam. Po izvedeni obnovi bi moral biti Borl za javnost odprt. Na Ministrstvu za kulturo (MK) se s tem ne nameravajo ukvarjati, zato za grad v državni lasti in s statusom kulturnega spomenika državnega pomena iščejo primernega upravljavca. Na pogovor so doslej ločeno povabili predstavnike Občine Cirkulane in člane Društva za oživitev gradu Borl (DgB), ni pa znano, ali so grad v upravljanje doslej ponudili še komu drugemu. Župan Cir-kulan Janez Jurgec je na majski seji občinskega sveta komentiral: »Zdelo se mi je smešno, da nas sklicujejo posebej, kot bi bili sprti med seboj. Predlagal sem, da se odslej sestajamo skupaj, tudi dopis ministrstvu smo sestavili skupaj.« Jurgec je pojasnil, da sta možnosti v osnovi dve: upravljanje gradu bi lahko z ustanovitvijo javnega zavoda prevzela cirku-lanska občina ali pa, pod nekoliko drugačnimi pogoji, DgB, ki na področju kulture deluje v javnem interesu. Prvo možnost je v celoti izključil: »Ustanovitev javnega zavoda za našo občino predstavlja velik problem. V občinskem proračunu je letos okoli 1,7 milijona evrov primerne porabe, od tega je okoli 1,2 milijona evrov fiksnih stroškov. Po mojih grobih izračunih bi okoli 30.000 evrov stal že direktor novoustanovljenega javnega zavoda, še okoli 50 ali 60 tisočakov bi znašali letni stroški (elektrika, voda, sanitarije, smeti, urejanje okolice, vzdrževanje opreme itd.). Na MK sem jasno in glasno povedal, da je to za občino preveč in je skoraj neizvedljivo.« Priznal je, da bi bilo z dejavnostmi na gradu mogoče tudi kaj zaslužiti, vendar obenem opozoril: »Del teh sredstev bi morali nakazovati MK. Kaj torej ostane? Verjetno se niti fiksni stroški ne bi pokrivali. Tako občina kot društvo bi sicer lahko kandidirala na različnih razpisih, vendar to ni zanesljiv vir ...« Poudaril je, da je milijon in pol evrov sicer veliko denarja, vendar tudi stroški v petih letih ne bi bili zanemarljivi. Na občini so zato skupaj z DgB pripravili dopis ministrstvu, da je grad v upravljanje pripravljeno sprejeti društvo, občina pa ga pri tem podpira. Kdo bi vračal denar? Predsednica DgB Sonja Golc je dejala, da dopis pravzaprav ne pomeni še ničesar: »V društvu smo se odločili, da smo to pripra- vljeni storiti, ničesar pa še nismo podpisali. Niti pogoji še niso znani: za koliko let bi podpisali pogodbo, bi to storili pred ali po obnovitvenih delih, kdo bo pokrival morebitne izgube itd. Kakšen postopek bodo na ministrstvu zdaj peljali, ne vemo.« Poudarila je, da so županove ocene stroškov pavšalne: »Nobenih podatkov oz. izračunov nimamo. Upravljavec gradu bo tekoče stroške vsekakor moral pokrivati, vendar bo z oddajo prostorov za prireditve in vstopnino tudi nekaj zaslužil.« Dokončno odločitev bodo člani društva, ki bi na gradu predvidoma tudi prostovoljno dežura-li, sprejeli na izrednem občnem zboru društva. Cirkulanski župan je kljub načelni podpori izrazil pomisleke, da društvo z dva ali tri tisoč evri letnega proračuna tekočih Donja Voca • Mednarodni projekt Detox Mednarodni festival folklore V Donji Voci je v sklopu mednarodnega projekta Detox od 11. do 14. maja potekal Etnotour dogodek - Mednarodni festival folklore. To je bil prvi večji dogodek v okviru tega projekta, na katerem je bil poudarek na folklori, narodni noši in kulturni dediščini. Tridnevno dogajanje so začeli z odprtjem razstave slovenskih in hrvaških narodnih noš. Pri tem jim je pomagal mestni muzej Varaždina, ki je poleg občine Vinica in občine Donja Voca eden izmed hrvaških projektnih partnerjev projekta Detox. V njem sodelujejo tudi partnerji iz Slovenije: občina Lenart kot vodilni partner, občina Sveta Ana, občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah ter Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo Maribor. Pridružena partnerja pa sta Zavod za varstvo kulturne dediščine RS in Turistična zveza Varaždinske županije. Projekt Detox se je začel izvajati 1. 10. 2016 in bo trajal dve leti, do 30. septembra leta 2018. Na odprtju razstave je zapel tudi nonet PGD Zlatoličje, celodnevno dogajanje pa je bilo posvečeno tudi občini Starše, ki je pobratena z občino Donja Voca. Na osrednji prireditvi, posvečeni folklori, so nastopile različne folklorne skupine. Občino Sveti Andraž so zastopali otroška folklorna skupina in tamburaši KUD Vitomarci, iz Slovenije so se predstavile še odrasla FS KD Sveta Ana, FS OŠ Voličina, FS OŠ Lenart in FS Franca Ilca Loka-Rošnja. Junija pa se bo v okviru projekta Detox odvilo več nadvse pomembnih dogodkov tudi v občini Sveti Andraž. 14. junija bodo uradno odprli skupni turistično-informativni center, 23. junija pa bodo v okviru dneva odprtih vrat na Hrgovi domačiji predstavili tradicionalne običaje, igrane predstave o načinu življenja in običajih nekoč. S tem bodo tudi uradno odprli obnovljeno Hrgovo domačijo, kjer trenutno potekajo obnovitvena dela. Uredili bodo zunanjost in notranjost hiške, v kateri bo razstava muzejske zbirke, gospodarsko poslopje pa preuredili v prireditveni prostor za različne dogodke. Uredili bodo tudi kuhinjsko nišo ter prenočišča na slami na podstrešju gospodarskega poslopja. V okviru projekta Detox so za večnamensko dvorano Vitomarci že povečali parkirišča za obiskovalce, načrtujejo tudi ureditev poti od dvorane do Hrgove domačije, po kateri bodo lahko obiskovalci varno prišli na ogled muzejske zbirke in prireditev. MG V Donji Voci so nastopili otroška folklorna skupina in tamburaši KUD Vitomarci. Ptuj • 26. državno tekmovanje Kaj veš o prometu Kulturno in odgovorno v prometu Ptuj je letos gostil 26. državno tekmovanje Kaj veš o prometu, katerega pokrovitelj je bil župan MO Ptuj Miran Senčar. 27. maja se je na dvorišču OŠ Ljudski vrt, ki je tekmovalcem toplo dobrodošlico izrekla tudi s kulturnim programom, zbralo 44 kolesarjev in 10 mopedistov, udeležencev zaključne akcije v okviru nacionalne preventivne akcije za večjo varnost kolesarjev, ki jo organizira Javna agencija RS za varnost prometa. Letos so pred zaključnim tekmovanjem izvedli tudi več preventivnih dogodkov, med drugim so promovirali zaščitno kolesarsko čelado kot pomemben del opreme kolesarja. Rezultati opazovanja so pokazali, da jo uporablja skoraj 70 odstotkov otrok, okrog 15 odstotkov odraslih ter samo 4 odstotki mladostnikov. Z novo zakonodajo je zaščitna čelada pri kolesarjenju obvezna za otroke in mladostnike ter za vse voznike mopedov (tudi do 25 km/h). V ta namen bodo letos podelili skupaj 500 čelad. Osnovni namen tekmovanja Kaj veš o prometu, ki ima že večdesetle-tno tradicijo, poteka pa na treh ravneh (šola, občina, država), je nadgradnja usposabljanja za vožnjo kolesa v osnovnih šolah. V letošnjem šolskem letu je preko on-line sistema kolesarske izpite opravljalo že več kot 26.472 učencev, večinoma petošolcev, iz več kot 400 osnovnih šol. V soboto, 27. maja, so se na zaključnem tekmovanju najboljši z regijskih tekmovanj (učenci od 5. do 9. razreda OŠ s kolesi ter dijaki srednjih šol po opravljenem izpitu AM-kategorije s kolesi z motorjem) pomerili v teoretičnem znanju o prometnih predpisih, spretnostni vožnji na poligonu in praktični vožnji v dejanskem prometu. Med kolesarji se je najbolje odrezal Denis Gajšt (OŠ Cirkovce), drugi je bil Tim Lovrenčec (OŠ Bogojina), tretji pa Jan Krenker (OŠ Mislinja). Med mopedisti je bil najboljši Matic Dvoršak (Srednja prometna šola Maribor), na drugo mesto se je uvrstil Tomi Strel (ŠC Nova Gorica), na tretje pa Denis Levičar (SŠC Krško-Sevnica). Vodja tekmovanja Janez Strelec je povedal, da so nadvse zadovoljni s potekom tekmovanja in nivojem znanja tekmovalcev. Teoretični del so izjemno dobro opravili, z malo kazenskimi točkami, težji zalogaj je preizkus spretnostne vožnje na poligonu, kjer tekmovalci po navadi zberejo največ kazenskih točk. Prometno znanje je vseživljenj-sko znanje, vsak bi ga moral osvojiti že v zgodnjem otroštvu. Kljub nenehnemu opozarjanju na strpno, kulturno in odgovorno ravnanje v prometu, kjer moramo biti odgovorni do sebe in do drugih, je v Sloveniji še vedno preveč nesreč. Zato je pomen takšnih in podobnih tekmovanj še toliko večji. MG Foto: Črtomir Goznik Na 26. državnem tekmovanju Kaj veš o prometu je nastopilo 44 kolesarjev in 10 mopedistov. Foto: Vida Tos petek • 2. junija 2017 Podravje Štajerski 9 znova izmuznila? bi z okoli 1,5 milijona evrov obnovili desni trakt grajskega poslopja prišlo le, če bodo našli primernega upravljavca gradu. V nasprotnem * M "'..JI i Po prvotnih načrtih naj bi obnovitvena dela na Borlu stekla že v tem letu, kar pa je zdaj pod velikim vprašajem. stroškov upravljanja z gradom preprosto ne bo zmoglo: »Skrbi me. Vendar: če je društvo za to, nimam nobenih pripomb. Člane DgB občudujem, kakšni entuzia-sti in optimisti so. Na MK sicer ča- kajo, da upravljavca ne bo oz. da z društvom ne bomo soglasni, da bo ta sredstva namenila drugam ...«Opozoril je tudi, da bo občina zaradi zakonskih omejitev društvu finančno težko pomagala: »Občina ni (so)lastnik gradu in pri upravljanju ne bo neposredno udeležena, poleg tega lahko sredstva za društva razdeli izključno z razpisom.« V DgB se težav dobro zavedajo, je poudarila Golčeva, vendar dodala: »Postavljeni smo pred zid. Če želimo Borl ohraniti, izbire praktično nimamo.« Tudi občinska svetnica in članica DgB Mira Petrovič je na seji občinskega sveta opozorila: »Lokalna skupnost lahko načrte, ki so zelo blizu uresničitvi, sprejme kot velik uspeh. To ni naključje, ampak je rezultat dolgoletnih prizadevanj. Mislim, da je to prilika, ki je ne smemo izpustiti.« Takšna rešitev ni sprejemljiva Pogumna poteza DgB zapleta s sanacijo vendarle še ni rešila. Na MK so namreč priznali, da »v zvezi z vizijo razvoja in dolgoročnim upravljanjem obnovljenega dela gradu Borl ter razstavo naravovarstvenih vsebin, ki jih predvideva projekt, ki je pridobil sredstva iz Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020« napredka še ni: »Občina Cirkulane in DgB sta v dopisu predstavila svoja stališča, ki pa za MK žal niso sprejemljiva in o katerih se bomo s predstavniki občine in društva še pogovar-j ali. Ustrezen dogovor glede dolgoročnega upravljanja je nujen predpogoj za uspešno nadaljevanje evropskega projekta.« Jasno so tudi povedali: »V interesu ministrstva je še vedno, da upravljanje prevzame lokalna skupnost.« Po njihovem mnenju se namreč za najučinkovitejše in najuspešnejše dolgoročne upravljavce kulturnih spomenikov državnega pomena v državni lasti praviloma izkazujejo prav lokalne skupnosti, saj so te s kulturnimi spomeniki neposredno povezane. Kot primer so navedli Vilo Vipolže, grad Negovo, blejski in ptujski grad, dvorec Lanthieri itd. S pogumom članov DgB na kulturnem ministrstvu očitno niso računali. Sprva so namreč društvu predlagali upravljanje gradu, zdaj pa so, kaže, ponudbo omejili le na »različne oblike sodelovanja na gradu«. Sklenili so: »Vlaganje v kulturni spomenik ne predstavlja zgolj stroškov, temveč ponuja možnost razvoja gospodarskih in turističnih potencialov lokalne skupnosti. Grad Borl, ki je pozicioniran v osrčju Haloz, najprej z vsebinami, predvidenimi v projektu, v nadaljevanju pa tudi z drugimi razvojnimi potenciali, nedvomno predstavlja veliko razvojno priložnost.« Očitno ne dovolj veliko, da bi jo država pograbila sama. In ne dovolj veliko, da bi se trenutni upravljavec gradu, kulturno ministrstvo, pozanimal, kje grad pravzaprav stoji ... Eva Milošič Addiko gotovinski kredit Do 35.000 eur, do io let. Enostavna odobritev in hitro izplačilo. Netopirji ne bodo več edini prebivalci gradu? Slovenija si je črpanje evropskih sredstev za obnovo oz. vzdrževanje kulturne dediščine v finančni perspektivi 2014-2020 onemogočila kar sama; kulturna dediščina namreč v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike, ki je osnova za evropsko sofinanciranje, nima prednostne naložbe. Še lani je kazalo, da bo pri gradu Borl to oviro mogoče vsaj deloma zaobiti s pomočjo prednostne naložbe »Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem Natura 2000 in zelenimi infrastrukturami«. Borl se je namreč znašel na seznamu petih izbranih objektov kulturne dediščine (še Auerspergova železarna na Dvoru pri Žužemberku, gozdarska šola v Snežniku, naselje Štanjel in kolišča na Igu), v katerih naj bi predstavili omrežje Natura 2000 oz. različne »naravovarstvene vsebine«. Kaj natanko bi to pomenilo, nam ne na Ministrstvu za kulturo ne na Ministrstvu za okolje in prostor še niso znali pojasniti. Predvidoma naj bi šlo za razstave ali/in učne poti, na Borlu naj bi bil poudarek predvsem na predstavitvi netopirjev. Na Borlu naj bi si bilo mogoče ogledati razstavo o netopirjih oz. evropskem omrežju posebnih varstvenih območij Natura 2000. □ Pffifrl D Poslovalnica Ptuj - Qlandia satefijjfi Ormoška cesta 15 02 450 38 90 fnr?fi?-r'! addiko.si Addiko Bank Kjer je 2+2=4 Foto: EM Foto: EM 10 Štajerski Kultura petek • 2. junija 2017 Ptuj • Koncert prijateljic pokrajinskega muzeja Nima vsak zavod društva ljubiteljev V nedeljo so nas pevke ženskega pevskega zbora Društva prijateljev pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož povabile v slavnostno grajsko dvorano na svoj že četrti letni koncert. Pravzaprav je malce nenavadno, da ima nek javni zavod svoje društvo ljubiteljev. A pred leti so se nekateri Ptujčani in okoličani odločili, da prostovoljno pomagajo pri urejanju osrednjega ptujskega ponosa - gradu in njegove okolice. Iz tega vsakoletnega večkratnega delovnega druženja je zraslo društvo, ki je zlasti pridno pomagalo pri košnji grajskega hriba. Kadar pa se pri nas dela, se seveda mora slišati pesem, saj človeku daje delovni ritem. In tako se je pri tem društvu rodil pevski zbor. Ženski pevski zbor (ker se možem očitno ni dalo peti, oni so raje kosili), ki šteje danes deset članic. Pevke pokrajinke so v nedeljo pripravile že četrti le- Pevke ženskega pevskega zbora Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož z zborovodkinjo Doro Ožvald (na desni) so na svojem četrtem letnem koncertu poslušalcem poklonile rožmarin - za spomin. Verjamete, da so še osnovnošolci? Zanimiva popestritev nedeljskega grajskega koncerta je bil kvartet NonStop. Kako so se framski devetošolci Filip Frešer (baritonist), Brina Unuk (flavtistka), Jan Gradišnik Klanjšček (harmonikar) in Eneja Lina Berglez (pianistka) znašli na koncertu pevk Pokrajinskega muzeja? Enostavno: druži jih zborovodkinja Dora Ožvald, ki na OŠ Fram uči glasbo in je tam mlade glasbenike devetošolce, sicer učence različnih podravskih glasbenih šol, združila v zanimiv kvartet; zanj piše tudi priredbe skladb. Njihov tokratni glasbeni izbor je bil zelo pester: Je pa davi slanca padla, Ne čakaj na maj, Besame mucho in Cartoon (glasba iz risank). Ja, nekateri učitelji pač znajo svoje učence motivirati tudi za manj obvezne dejavnosti v šoli in zunaj nje ... tni koncert, odkar obstajajo, in ga poimenovale Rožmarin je za spomin. Pod vodstvom zborovodkinje Dore Ožvald so naštudirale devet pesmi, predvsem priredbe ljudskih, za popestritev svojega koncertnega popoldneva pa so medse povabile dva kvarteta: instrumentalni kvartet NonStop z Osnovne šole Fram in moški kvartet Toti štirje, ki ga na ptujskem koncu dobro poznamo po številnih nastopih. Koncert je prijetno povezovala Patri-cija Simrajh. jš Slovenska Bistrica • Likovna kolonija v Farovcu Saga z rdečimi lokvanji se nadaljuje Slikar Branko Gajšt je do lani ob zadrževalniku Medvedce oz. Sestrškem jezeru organiziral številna slikarska srečanja in tabore. Odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor je to spremenila, zato so se slikarji tokrat zbrali ob bližnjem ribniku Farovec. Enodnevne likovne kolonije se je udeležilo 14 slikarjev iz bližnje in daljne okolice: Dani Fer-linc, Branko Gajšt, Nada Ivančič, Marija Jakolič, Bogomir Jurtela, Marjana Košat, Mihaela Omla-dič, Zvonimira Male, Zvonko Mesarič, Peter Plavčak, Gregor Samastur, Vesna Urbančič, Nada Zidarič in mentor Jože Foltin. »Nastalo je kar nekaj dobrih del. Nekateri slikarji bodo svoja dela še dokončali do 21. junija, ko bomo v prostorih občine Polj-čane odprli razstavo,« je povedal Gajšt. Ljubitelj impresionizma je pristaš slikanja v naravi: »V naravi je treba začutiti neko energijo in jo prenesti na platno.« Doslej je likovna srečanja organiziral na Sestrškem jezeru, tokrat pa protestno ob Farovcu. Rdeča nit lokacij so ... rdeči lokvanji. Po odločbi okoljskega inšpektorata je Gajšt iz zadrževalnika Medved-ce odstranil tujerodne rdeče oz. roza lokvanje, kar pa bo zaradi novih poganjkov moral storiti še nekajkrat. Na inšpektoratu so namreč poudarili, da lokvanj kot potencialno invazivna rastlina predstavlja grožnjo avtohtonim Enodnevne likovne kolonije se je udeležilo 14 slikarjev. Foto: Branko Gajšt ogroženim vodnim vrstam, zato ga je treba odstraniti skupaj s koreninskim sistemom. Izkopane lokvanje je samooklicani »varuh jezera« prenesel v bližnji Faro-vec. »Lastnik ribnika Marjan Krajnc je bil v zahvalo za lokvanje pripravljen organizirati slikarsko srečanje, k sodelovanju pa smo povabili tudi Zvezo kulturnih društev občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica,« je dejal Gajšt, ki se primerja z Don Ki-hotom v borbi z mlini na veter. Nad odločbo inšpektorata je razočaran: »Na jezeru v Sestržah so naše dejavnosti omejili; ne vemo, kako bo šlo naprej. Trava na delu obrežja, ki smo ga kosili člani našega društva, je že tako visoka, da se tam več ne da hoditi.« Člani sekcije Jezero Športno-kulturnega društva Sestrže so prvo odločbo inšpektorata prejeli že lani novembra, vse možnosti pritožbe so do sedaj že izčrpali. Iz okolice Sestrškega jezera bodo morali odstraniti klopi, mize, drog s kamero, sadno drevje in grmovnice. Rok za povrnitev dela brežine jezera v prvotno stanje je do konca junija letos. Eva Milošič Tednikova knjigarnica Ste že slišali tisto pravljico o ...? PRAvljiČNi VEČER za od rasIe 201 7 KNjiŽNiCA Ivana Potrča Piuj PfttÍLíwOvA 5Í-Í5, Pu, A da niste? Mislim, tisto o tem, da so za otroke nekoč rekli, da je z njimi enako kot z golobi: torej da je od njih vsa koča posrana?! No, hkrati seveda velja, kot pribito, da so otroci božji blagoslov ... Ste že slišali tiso o kozi, ki jo je gospodar vodil h kozlu, pa je, po stari navadi, najprej v gostilno zavil? Pa polič ali dva je vase vlil in se je zadeva do te mere zapletla, da ga je skoraj žena čez prag zmetla . Samo ga ni, se je usmilila iz čisto človeških razlogov, seveda. Joj, kaj pa tisto pravljico poznate o trdosrčni dirigentki pevskega zbora, ki je prirejal avdicijo? Pa je bila ena, sicer izvrstno talentirana pevka, predrobna za izbrano pevsko vrsto. Tista kandidatka, ki pa je s svojim obilnim stasom navdušila pevo-vodkinjo, tista pa je bila povsem brez posluha ... A da niste? Kaj pa tisto o možu in ženi, o paru črnih lakastih čevljev, ki ju je gospodična Amalija vneto loščila in čistila, saj sta ji dajala življenjsko oporo in je nikoli nista pustila na cedilu? Razen, ko sta se spotikala drug ob drugega, čeprav sta se imela zelo rada. takrat se je mimogrede lahko pripetilo, da je njuna lastnica izgubila tla pod nogami . A da niste? In morda celo mislite, da so pravljice namenjene le otroškim ušesom? O, ne, ne! Prve pravljice, te menda najstarejše literarne oblike, sploh niso bile namenjene človeškim mladičem, marveč odraslim in odraščajočim. S pomočjo pravljic, pripovedk, povedk, legend, mitov so modreci pripovedovali o tem, kdo smo, kako smo, kje smo, od kdaj smo, kako je svet nastal in kakšno je stvarstvo, kaj je etično in kaj moralno, kaj je ljubezen in kaj je sovraštvo, čemu so vojne in čemu prezir, kaj je prav in kaj narobe . Ja, pravljice so veliko več od krat-kočasnega otroškega branja! Pravljice so lahko odlične vseživljenjske sopotnice, terapevtske dobrotnice in pomočnice pri premagovanju stresa ter sodobnih starostnih težav. Pravljice pridejo prav v vsakem času in prostoru, če so le prave; kar pomeni, da so literarno in povedno izbrane. Največ takih, odličnih, četudi ne zapisanih v knjižnem jeziku (ali zaradi tega še bolj vabljivih), je najti v zakladnicah ljudskih, narodnih. A tudi število umetnih pravljic, ki navdušujejo z literarno kakovost, ni zanemarljivo. To čtivo, ki ima po svoje značilnosti književnega žanra, torej prepoznavno, domala zaukazano strukturo in zakonitosti literarnega prostora, kraja in časa dogajanja, postaja vedno bolj priljubljeno, in če se nekoliko nerodno izrazim, uporabljano za v različne namene. Lahko so motivacijske, osebnostno kompilacijske, lahko osrečujejo, dramijo, nudijo iztočnice za terapevtski pogovor, omogočajo razvijanje jezikovnih in odrskih veščin ter veščin javnega nastopanja, nudijo zavetje prestrašenim, vznemirjenim, nesrečnim, boječim, obupanim . Pravljice, ki jih odlikuje globoka umetniška vrednost, so medkozmični most davnih in današnjih dni; vse arhetipske oblike, vsa človeška omika in slika sveta, kot je bil, kot je in kot bo, vse je v pravljicah. Zato vas vabimo na dan Primoža Trubarja, v četrtek, 8. 6. 2017, ob 19. uri v Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, kjer bo pravljični večer za odrasle. Pripovedovali bodo: Darja Plavčak in Mojca PlaznikPla- vec iz Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, Tone Obadič iz Mestne knjižnice Ljubljana, Aleksandra Papež iz Knjižnice Lenart, Monika Čermelj iz Mariborske knjižnice, iz domače knjižnice pa spodaj podpisana avtorica. Posebno blagozvočnost večera bo pričarala vokalna skupina Pevsko društvo Okarina. Liljana Klemenčič Foto: JS Atletika Štiri prva mesta za ptujske atlete Stran 12 Gimnastika Tri bornaste medalje za GD Ptuj Stran 12 Tajski boks Štirje posamezni in ekipni naslov za KTB Ptuj Stran 13 Nani Franc Matjašič Impresiven jubilej -1000 tekem Strani 13 Rokomet Tako blizu, pa tako daleč Strani 14 Namizni tenis Prišla kot rezerva, odšla kot zmagovalka Strani 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Najprej slaba, nato dobra volja v Kidričevem Nogometaši Aluminija so v tekmovalni sezoni 2016/17 v 1. ligi Telekom Slovenije osvojili 9. mesto. S tem dosežkom si niso priigrali neposrednega obstanka v elitni slovenski ligi, ampak bi morali v dodatne kvalifikacije z dru-gouvrščeno ekipo 2. slovenske lige. To mesto je zasedla ekipa Roltek Dob. V zgornjem odstavku so podana dejstva, ki so se jih v NK Aluminij zavedali in so bili nanje pripravljeni. Težave so nastopile, ko so iz tabora Roltek Doba sporočili, da se kvalifikacij za obstanek/napredovanje v 1. ligo ne nameravajo udeležiti, saj imajo težave pri izpolnjevanju kriteri- jev za nastop v 1. ligi. Tukaj se je Nogometna zveza Slovenije (NZS) zatekla k »rešitvi«, da namesto Doba v kvalifikacije povabijo tretjeuvrščeno ekipo 2. lige, Ankaran-Hrvatini. V Kidričevem so takoj zatrdili, da za takšno odločitev ni nobene potrebe, niti pravne osnove. Ujezil jih je tudi način, na katerega je NZS objavila novico, da se morajo v dodatnih kvalifikacijah meriti z Ankarančani, namreč preko tweeta! Neljuba napaka? »Na spletni strani NZS smo zasledili objavo, da naj bi NK Aluminij 1. 6. 2017 igral kvali- Pokal Slovenije: Domžalam drugi naslov Nogometaši Domžal so zmagovalci pokala Slovenije, potem ko so v sredo v finalu na koprski Bonifiki pred več kot 3000 gledalci z 1:0 (0:0) premagali ljubljansko Olimpijo. Za Domžale je zadel Gaber Dobrovoljc v 61. minuti. Tako Ljubljančani kot Domžalčani so si že v prvenstvu priigrali mesto v kvalifikacijah evropske lige (ob njih tudi Gorica), tako da je tokrat štel „le" boj za pokalno lovoriko. V njem so se bolj izkazali varovanci Simona Rožmana, ki so bili, gledano celotno tekmo, konkretnejša in boljša ekipa. Domžalčani so tako prišli do svoje druge pokalne lovorike, prvič so jo osvojili v sezoni 2010/11. Ljubljančani, ki so bržčas odigrali zadnjo tekmo pod vodstvom začasnega trenerja Safeta Hadžica, pa so ostali pri štirih tovrstnih lovorikah. Tekmo so končali z devetimi igralci na zelenici, izključena sta bila Cretu (v 55. minuti) in Mitrovič (90.). V ženskem finalu je ekipa Teleing GMT Beltinci s 6:0 premagala Rudar Škale, v mladinskem pa Maribor po enajstmetrovkah s 7:6 Bravo Publikum. fikacijsko tekmo za popolnitev 1. SNL, v sezoni 2017/18 z NK Ankaran-Hrvatini na koprski Bonifiki. Glede na določila 'Sklepov za tekmovanja v organizaciji NZS v članski kategoriji', ki ste jih objavili 29. 6. 2016 in veljajo za Ts 2016/2017, je jasno, da mora devetouvrščena ekipa 1. SNL igrati kvalifikacije z dru-gouvrščeno ekipo 2. SNL. Pri pregledu lestvice 2. SNL ugotavljamo, da je 2 mesto zasedla ekipa NK Roltek Dob. Predvidevamo, da se vam je pripetila neljuba napaka, zato vas prosimo, da nam sporočite popravek glede našega nasprotnika v kvalifikacijah,« so iz NK Aluminij poslali uradni dopis na NZS, naslovili so ga na predsednika NZS Raden-ka Miljatovica, generalnega sekretarja Marka Vavpetiča in vodjo tekmovanja Andreja Zalarja. Tekma bo, če Koper dobi licenco?!? Odgovor iz NZS je bil tokrat uraden, v obliki okrožnice. »Odbor za nujne zadeve NZS je na korespondenčni seji sprejel sklep o igranju tekme dodatnih kvalifikacij za popolnitev Prve lige Telekom Slovenije. Odbor je zaradi odpovedi NK Roltek Dob, ki se je odpovedal nastopu v najvišjem rangu tekmovanja, odločil, da se odigrajo dodatne kvalifikacije med deve- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija bodo tudi v naslednji sezoni nastopali v 1. ligi Telekom Slovenije. touvrščeno ekipo 1. SNL in tretjeuvrščeno ekipo 2. SNL. Tekma dodatnih kvalifikacij za popolnitev Prve lige Telekom Slovenije je delegirana za četrtek, 1. junija, ob 18. uri, ko se bosta v Kopru pomerila NK Ankaran-Hrvatini in NK Aluminij. Sklep Odbora za nujne zadeve je sicer pogojni, saj bodo dodatne kvalifikacije odigrane v primeru, če Licenčna komisija za pritožbe NZS ugodi pritožbi FC Koper. Če pritožbi FC Koper ne bo ugodeno, se dodatne kvalifikacije ne odigrajo, v Prvo ligo Telekom Slovenije pa iz 2. SNL napreduje še NK Ankaran-Hrvatini, medtem ko NK Aluminij ohrani prvo-ligaški status. Licenčna komisija za pritožbe NZS je neodvisen organ in ima v skladu s Pravilnikom o li-cenciranju NZS rok za sprejem odločitve o pritožbi FC Kopra do 31. 5. 2017,« je zapisano tudi na spletni strani NZS. Koper ostal brez licence, v 1. ligi Aluminij in Ankaran V Kidričevem s to okrožnico niso bili zadovoljni, saj niso dobili odgovora na številna odprta vprašanja, predvsem jim ni bilo jasno, kaj ima NK Aluminij z licenco NK Koper? A je v četrtek, 1. junija, postalo dokončno jasno, da so bili dvomi o tem, da NK Koper ne izpolnjuje pogojev za pridobitev licence za nastop v 1. ligi v sezoni 2017/18, upravičeni. Zagato si je NZS v veliki meri zakuhala kar sama, saj je moral NK Koper dopolnitev dokumentacije za licen-ciranje za sezono 2017/18 dostaviti na NZS že do 15. maja 2017. Če v krovni slovenski nogometni organizaciji v dveh tednih niso uspeli ugotoviti, ali NK Koper izpolnjuje pogoje ali ne, potem jim to kljub zapletenim pravnim postopkom ne more biti v čast. Ko je postalo jasno, da Koper ni več prvoligaš, je bila takoj aktivirana opcija, da Aluminij in Ankaran ne igrata tekem za obstanek/napredovanje v 1. ligo, ampak oba (p)ostaneta prvoligaša. V Kidričevem so s takšnim razpletom seveda zadovoljni, saj so s svojimi igrami in odnosom na igrišču pokazali, da si močno želijo nadaljevati z nastopi v elitni ligi. Za to imajo na svoji strani veliko argumentov: kakovost, urejene razmere, vedno boljše infra-strukturne pogoje ... S tem se je nogometna sezona na tem nivoju dejansko končala. V 1. ligi bodo v naslednji sezoni nastopali Maribor, Gorica, Olimpi-ja, Domžale, Celje, Rudar, Krško, Aluminij, Triglav in Ankaran-Hrvatini. Jože Mohorič Nogomet • NK Drava Drava z novim investitorjem obrnila smer Nogomet je najpopularnejši šport na svetu in je globalno povezan na različne načine. To je skozi 17 let igranja v tujini spoznal tudi Nastja Čeh, ki je pred kratkim prevzel mesto predsednika Nogometnega kluba Drava. V zadnjih treh letih se je izredno trudil stabilizirati situacijo v ptujskem nogometnem klubu, po zadnjih informacijah mu je vendarle uspelo najti pravo linijo. S celotnim projektom je prepričal novega investitorja v klub; gre za nigerijsko podjetje Dakinda (že prej je steklo tudi poslovno sodelovanje med Dakindo in podjetjem Camper za področje Afrike, op. a.), ki se ukvarja s številnimi dejavnostmi, v športnem delu pa izdelujejo drese, žoge in nogometne čevlje. S tem sodelovanjem je NK Drava na simboličen način obrnil smer. O sodelovanju z Dakindo Čeh pravi: „Gre za pogodbo, ki smo jo sklenili za štiriletno obdobje. Vložena sredstva nam bodo pomagala, da se bo klub v prihodnosti stabiliziral. V zadnjih treh letih smo šli namreč skozi težko obdobje, ni mi bilo enostavno, saj sem moral preskakovati visoke zidove in iti čez globoke jame. Ves čas sem ostal pozitiven in nikoli nisem vrgel puške v koruzo. Včasih sem šel tudi z 'glavo skozi zid', da nam je vsem skupaj uspelo priti do sodelovanja z Dakindo, česar sem zelo vesel. Sedaj bomo stvari postavili na še višji nivo, kar pa seveda ne pomeni, da bomo denar razmetavali, ampak ga bomo še naprej koristili zelo racionalno.« Ob pozitivnem pogledu v prihodnost se je kapetan članske ekipe in predsednik NK Drava še enkrat ozrl tudi v preteklost: Na tem mestu bi se v prvi vrsti rad zahvalil ženi in družini, saj sem jih včasih zaradi dela v klubu tudi malo zapostavil. V drugi vrsti bi se rad zahvalil vsem trenerjem in drugim, ki so mi v teh letih stali ob strani. Bili so zares potrpežljivi in so verjeli, da se stvari enkrat morajo obrniti v pravo smer in da bo Drava postala to, kar mora pomeniti v sloven- Nova podoba dresa NK Drava po sklenitvi sodelovanja z nigerijskim podjetjem Dakinda. skem prostoru. Čas je, da se o Dravi začnejo pogovarjati v nekoliko drugačnem tonu in da s časom postane naš klub prava nogometna institucija.« Vsi vemo, da so za napredek in normalno delovanje kluba potrebna določena sredstva, ki jih bo Drava sedaj z novim investitorjem tudi dobila. S tem bo v osnovi omogočen predvsem razvoj mladih igralcev, na katerih temelji prihodnost ptujskega nogometa. Prav tako pa bo v piramidnem sistemu člansko moštvo dobilo zalet za še boljše rezultate v prihodnjih tekmovalnih sezonah. David Breznik 12 Štajerski Šport petek • 2. junija 2017 Atletika • Ekipno DP za starejše mladince Športno-humanitarni dogodek Štiri prva mesta za ptujske atlete Tek združili s humanitarno gesto Kristijan Čeh (AK Ptuj) je z osebnim rekordom izpolnil normo za nastop na EP za mlajše mladince. Foto: Črtomir Goznik V nedeljo je bilo v Ljubljani na sporedu ekipno prvenstvo Slovenije za starejše mladince in mladinke, Atletski klub Ptuj pa je imel na njem pet svojih atletov. Ti so skupno pobrali šest medalj, od tega štiri prva mesta, dosegli so tudi nekaj osebnih rekordov. Prav poseben osebni rekord je v metu diska postavil Kristjan Čeh, čigar nova najboljša znamka je 55,72 metra. S tem rezultatom je izpolnil normo za nastop na evropskem prvenstvu za starejše mladince, ki bo na sporedu julija v Grossetu. Čeh je ob tem rekordu postavil še en osebni mejnik, potem ko je 6-kg kroglo sunil 16,26 metra. V suvanju krogle je bil iz ptujskega kluba tretji Jur-ček Korpič Lesjak - prav tako z osebnim rekordom 13,86 m. Za slednjega je glavna disciplina met kladiva, ki ga je tokrat v Ljubljani za zmago vrgel 60,43 metra (v prejšnjem tednu je na manjšem mitingu v Celju dosegel osebni rekord 61,60 metra). Oba odlična metalca zares zavzeto vadita pod vodstvom klubskega trenerja Goraz-da Rajherja, ki ima za Čeha začrtano trenažno in tekmovalno pot do evropskega prvenstva, medtem ko ima za Korpič Lesjaka pripravljen program, kako bi se z izboljšano tehniko približal normi za nastop v Grossetu; ta znaša 66 metrov. Normo za nastop na tem evropskem prvenstvu je že izpolnila Maja Bedrač, ki ji tokrat ni šlo najbolje, a je kljub temu dosegla zmago v skoku v daljino z rezultatom 601 centimeter. Do 2. mesta je v teku na 110 metrov z ovirami s časom 14,75 s prišel Žan Viher, medtem ko je bil peti nadarjeni mladi srednje-progaš Blaž Vozlič, čigar čas se je v teku na 1500 ustavil pri zelo solidnem rezultatu 4.29.50. David Breznik V sredo so na ptujskem Mestnem stadionu humanitarno tekli 10 krogov za 10 nasmehov. Tretje leto zapored je špor-tno-humanitarno društvo Vztrajaj - Never give up na Mestnem stadionu na Ptuju pripravilo dobrodelni dogodek 10 krogov za 10 nasmehov. Gre za celovit projekt, ki se izvaja v desetih mestih v Sloveniji in udeleženci skozi startnino prispevajo za pomoč posameznikom ali družinam v stiski. Zbrana sredstva na ptujskem dogodku bodo namenjena družini v stiski iz našega območja. Za pomoč je tokrat doni-ralo 146 udeležencev, kar je precej več kot lani. Pri orga- Gimnastika • DP v orodni gimnastiki Tri bronaste medalje za GD Ptuj Športno društvo Partizan Renče je izvedlo državno prvenstvo v športni gimnastiki (program GVZ) za društva in klube. Na njem je imelo številno zastopstvo tudi Gi-mnastično društvo Ptuj, ki je doseglo kar nekaj vidnih uspehov. V članski kategoriji je Tja-ša Flanjak osvojila 3- mesto. Odlična ptujska gimnastičar-ka je najbolje nastopila na njenem najljubšem orodju, na bradlji, kjer je prejela oceno 9,9 od možnih 10 točk. Na parterju je dosegla oceno 9,7, na preskoku 9,6 in na gredi 9,2 točke. Preostale ptujske tekmovalke so tokrat pokazale največ na parterju in na bradlji. Mladinke so bile v ekipnem seštevku tretje, najbolje sta se odrezali Vita Toličič z 9. in Mia Molnar z 12. mestom. Prav tako do tretjega mesta v državi je prišla tudi ekipi starejših deklic, pri katerih je bila med posameznicami 9. Klara Štrucl in 16. Mojca Pulko. Na četrto mesto se je tokrat v Renčah uvrstila ekipa mlajših deklic, njeni najboljši tekmovalki sta bili na 11. mestu Ema Vidovič in na 17. Arabela Kekec. Ob uspehih deklet je treba izpostaviti tudi dobre nastope fantov GD Ptuj. Gašper T\irk je bil med starejšimi dečki peti, Tevč Vargič med mlajšimi dečki šesti in Blaž Kopša med mlajšimi dečki dvanajsti. To so bili odlični rezultati ptujskega gimnastične-ga društva, s katerimi so otro- Ekipe GD Ptuj: - mladinke: Vita Toličič, Mia Molnar, Anja Šešerko, Anja Molnar, Zala Veselič, Vida Glatz, Manja Ekart - starejše deklice: Klara Štrucelj, Mojca Pauko, Eva Druzovič, Zala Majhen, Tamara Slanič, Nika Kosta-njevec, Pia Kramberger - mlajše deklice: Ema Vidovič, Arabela Kekec, Sara Molnar, Manca Sitar, Tia Zavec, Maša Šalamun, Sara Verbančič nizaciji se je zelo angažirala lokalna koordinatorica Stanka Krajnc Letonja, medtem ko je predsednik društva Vztrajaj - Never give up Matej Markovič o ptujskem dogodku dejal: „Vesel sem, da nam je uspelo preseči lanskoletno številko udeležencev, še posebej pa to, da je sodelovalo veliko otrok. Naš osnovni namen ostaja ta, da v desetih krajih zberemo čim več sredstev za posameznike ali socialno ogrožene družine s področja celotne Slovenije. Ob tem moram tukaj poudariti, da gre za stoodstotno donacijo: vsak zbrani evro gre naprej tem družinam, ki so pomoči zares potrebne. Ptujski dogodek ocenjujem z oceno pet, saj se ga je udeležilo veliko ljudi, vzdušje pa je bilo ves čas odlično.« Med udeleženci teka na Ptuju sta bila tudi Danijel Finžgar in Bogomir Dolenc, ki sta pretekla maratonsko razdaljo oz. 105 krogov. Ostali udeleženci so v svojem tempu pretekli deset r Ljf 'JL '1 Ú Foto: Črtomir Goznik Danijel Finžgar in Bogomir Dolenc sta pretekla maratonsko razdaljo - 105 krogov. oz. poljubno število krogov, nekateri so se samo sprehodili po atletski stezi. Med udeleženci so bili različni posamezniki, športniki, športni klubi in društva, medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Ptuj ... Vsi so pomagali, da je dogodek uspel. V spremljevalnem programu so sodelovali BeeFit Ptuj, T--FIT, ZUM Kreativa, predstavila se je slovenska policija, zaigrala je tudi ptujska rock skupina Infected. David Breznik Tenis • Blaž Rola ci pokazali velik napredek v vseh prvinah gimnastike. David Breznik Uspešen v kvalifikacijah, neuspešen v glavnem žrebu Ekipa GD Ptuj na državnem prvenstvu na Primorskem. Po porazu v kvalifikacijah Pariza je Blaž Rola (214. na ATP) odpotoval v Italijo, v Vi-cenzo v bližini Verone. Tam je potekal challenger turnir z nagradnim skladom 43-000 evrov, organizatorji so poskrbeli tudi za nastanitev (+ H). Zaradi slabega položaja na ATP-lestvici je moral Ptujčan v kvalifikacije, saj je bil turnir zelo dobro zaseden; prijavljenih je bilo veliko igralcev, ki so izpadli v kvalifikacijah Roland Garossa. Kot 1. nosilec pa je bil Rola uspešen, nanizal je tri zaporedne zmage za uvrstitev v glavni žreb. Težko delo je imel v 3- krogu, ko je proti vrstniku (letnik 1990) Joseju Hernandezu-Fernan-dezu (263.) iz Dominikanske republike na igrišču ostal skoraj 2 uri in pol. Naslednji dan ga je čakal spočiti domačin Salvatore Caruso (199.). 24-letni Italijan je bil zelo neugoden tekmec, predvsem na svoj servis. Blaž je sicer imel v 1. nizu tri priložnosti za odvzem servisa, a ni izkoristil nobene, na drugi strani pa je tekmec svojo edino v sedmi igri uspel unovčiti. V 2. nizu je bil Italijan še bolj suveren in po uri in pol igre se je veselil uvrstitve v 2. krog. Challenger turnir v Vicenzi (Italija), rezultati, kvalifikacije: 1. krog: Rola (1.) - Crepaldi (Italija) 6:1, 6:4; 2. krog: Rola (1.) - Ungur (Romunija) 6:3, 6:1; 3. krog: Rola (1.) - Hernandez-Fernandez (Dominikanska republika, 7.) 7:6(2), 3:6, 7:5. Glavni turnir: 1. krog: Rola - Caruso (Italija) 4:6, 3:6. JM petek • 2. junija 2017 Šport, rekreacija Štajerski 13 Tajski boks • Odprto državno prvenstvo Štirje posamezni in ekipni naslov za ptujski klub Športna dvorana Center je bila v soboto prizorišče odprtega državnega prvenstva v tajskem boksu (Slovenia open v muay thaiu), organizacijo je prevzel Klub tajskega boksa Ptuj (Muay Thai Gym Ptuj). Ptujčani so bili ob organizacijski plati zelo uspešni tudi v ringu, saj so osvojili številne medalje. Na samem tekmovanju je nastopilo okrog 70 borcev iz Slovenije, BiH in Nemčije, skupaj je bilo na sporedu krepko čez 30 dvobojev. O kakovosti prikazanih borb je glavni trener ptujskega kluba in glavni organizator Matjaž Tomažin dejal: „Prvenstva se je udeležilo veliko tekmovalcev, tudi sami dvoboji so bili na solidni ravni. Nekateri so seveda izstopali po kakovosti, na splošno pa bi dal kar zadovoljivo splošno oceno dogajanja na tekmovanju.« KTB Ptuj je tokrat nastopil z 11 tekmovalci, ki so osvojili lepo bero medalj. Med mlajšimi dečki se je v konkurenci šestih sotekmovalcev zelo izkazal Lan Holcer, saj je na njegovem prvem uradnem tekmovanju zmagal. Dobro se je boril tudi njegov brat dvojček Nik Holcer, ki je bil po porazu v prvem krogu četrti. V kategoriji do 57 kg med dečki do 14 let sta prvi mesti ostali doma, saj je slavil Sven Hameršak, drugi je bil Nejc Rožmarin. Odlično se je borila tudi kadetinja do 16 let Sanela Bezjak, ki je v kategoriji do 63,5 kg osvojila 2. mesto. V mladinski konkurenci do 75 kg je naslov prvaka pripadel tudi Blažu Fariču. Ob uspehih v mlajših ka- knockoutiral Luko Martine a, v finalu pa je po zelo dvomljivi sodniški odločitvi tesno izgubil proti Domnu Vidmarju iz Ljubljane. V kategoriji do 81 kg je velik met uspel tudi zadnjemu domačemu predstavniku Marku Vardijanu, ki je premagal Timija Spasojevi-ča in se je tako prebil v finale. V njem je bil tokrat Darko Drobež premočan tekmec, tako da je na koncu osvojil 2. mesto. Muay Thai Gym Ptuj je bil s štirimi prvimi in petimi drugimi mesti najboljši klub na tem tekmovanju. Poleg KTB Ptuj je na tekmovanju prvič po desetih letih nastopil na tekmovanju tajskega boksa z dvema tekmovalcema tudi Kung fu klub Ptuj. Pod vodstvom trenerja Karla Šauperla je v kategoriji do 86 kg Gašper Ve-senjak osvojil 2. mesto. Drugi član kluba je bil Jan Premzl. David Breznik Ekipa KTB Ptuj je bila najboljša na odprtem DP in tudi v mednarodni ligi. tegorijah je treba izpostaviti tudi članske rezultate KTB Ptuj, ki ga je zastopalo pet borcev. V kategoriji do 75 kg sta se odlično borila Aleš Golob in Timi Pungaršek. Prvi zaradi pomanjkanja sredstev v prvem delu sezone ni šel na SP, zato pa naj bi šel v drugem delu sezone na EP v Pariz. Pred domačimi gledalci je pokazal dobro pripravljenost. V polfinalu je knockautiral Jakoba Jelenči-ča iz Ljubljane, medtem ko je Pungaršek bil v drugem pol-finalu boljši od Jerneja Fer-čeca iz Legije gyma. Klubska sotekmovalca se v finalu med seboj nista udarila, ampak je bil Pungaršek drugi, medtem ko je naslov pripadel Golobu. Judo • Baumgartnov pas Fras drugi v svoji kategoriji in peti skupno Urekova prva, Šlam-bergerjeva druga V športni dvorani Lu-kna v Mariboru je bilo v soboto in nedeljo pestro na blazinah, saj je Judo klub Branik Broker Maribor izvedel že tekmovanje za 56. Baumgartnov pas. Na njem so se borili otroci v starostnih kategorijah U-10, U-12 in člani. V Mariboru je imel precej tekmovalcev JK Gorišnica, ki ga je med člani zastopal Damjan Fras. V kategoriji nad 100 kilogramov je izgubil z domačinom Enejem Marini-čem, premagal pa je drugega domačega borca Emina Pa-muka. Tako je osvojil končno 2. mesto, v absolutni konkurenci pa je v tekmovanju za Baumgartnov pas osvojil 5. mesto. Od mlajših gorišniških judoistov sta v U10 zmagala Oskar Vrabič in Anej Emeršič, druga je bila Alja Arnuš, tretja Ana Čurin in četrti David Kelc. V kategoriji mlajših dečkov U12 je bil brez borbe prvi Blaž Bezjak, medtem ko je Damjan Fras med mlajšimi dečki nad 60 kilogramov ostal brez uvrstitve. Ta je povedal: „S samo borbo, ki sem jo dobil s prekinitvijo v 2. rundi, sem iz tehničnega vidika zelo zadovoljen, saj sem v ringu izpeljal načrt, ki sva si ga s trenerjem Matjažem Tomažinom začrtala pred borbo. Vesel sem tega naslova, ki bo zame dobra spodbuda za nadaljnje nastope in naslednja velika tekmovanja." Najbolj razburljivi in zelo izenačeni kategoriji sta bili do 71 in do 81 kg. V prvi se je dobro boril predstavnik ptujskega kluba Nikola Krajnovič, ki je v polfinalnem obračunu Mednarodna liga: 1. mesto za KTB Ptuj Ob osrednjem tekmovanju - odprtem državnem prvenstvu v tajskem boksu - je bil na Ptuju vzporedno izveden tudi zadnji krog mednarodne lige v tajskem boksu. V tem tekmovanju je skupno nastopilo 25 klubov iz osmih držav in Ptujčani so na koncu med vsemi zbrali največ točk - 74. Na 2. mestu je pristal Scorpion Gym Novo mesto s 57,5 in na 3. Khun kao Ljubljana z 51,5 točke. Pod vodstvom glavnega trenerja Matjaža Tomažina so naslov zmagovalcev mednarodne lige tajskega boksa za sezono 2016/2017 osvojili Lan Holcer, Nik Holcer, Sven Hameršak, Nejc Rožmarin, Sanela Bezjak, Blaž Farič, Nikola Krajnovič, Aleš Golob, Timi Pungaršek, Marko Vardijan, Mihael Bela, Jure Lesjak, Jan Premzl, Gašper Vesenjak in Aleš Janželj. O tem uspehu je trener dodal: „Našim predstavnikom je nastop odlično uspel in na koncu smo zmagali ekipno tako na prvenstvu kot tudi v mednarodni ligi tajskega boksa. S tema uspehoma smo zares zelo zadovoljni.« Ob ekipni zmagi so v mednarodni ligi med posamezniki v njihovih kategorijah izmed Ptujčanov zmagali Sven Hameršak, Nikola Krajnovič, Blaž Farič in Aleš Golob. Nogomet • Nani Franc Matjašič Impresiven jubilej - Nanijevih 1000 tekem V Mariboru sta barve JK Drava zastopali najboljši ptujski judoistki Urška Urek in Nika Šlamberger. Urekova je v članski kategoriji do 78 kilogramov brez borbe zmagala, medtem ko so bile v kategoriji nad 78 kilogramov prijavljene štiri tekmovalke. To je pomenilo, da so se pomerile vsaka z vsako. Nika je premagala Zalo Komat (JK Z Dežele sankaku) in Niko Horvat (JK Z Dežele sankaku), medtem ko je izgubila proti mladinski državni prvakinji Urški Torkar (JK Triglav Kranj) - s tem dosežkom je osvojila 2. mesto. Za nadarjeno judoistko je bil nastop v Mariboru del priprav za nastop na evropskem prvenstvu v Cannesu, pred katerimi bo še pilila formo na pripravah, treningih in tudi tekmovanjih. Prvo tekmovanje Niko Šlamberger čaka že konec tedna, ko bo v Lipnici nastopila na mladinski tekmi za evropski pokal. David Breznik Igralec Nogometnega kluba Pragersko (1. liga MNZ Ptuj) Nani Franc Matjašič je pred nedeljsko tekmo v Podlehniku od predsednika MNZ Ptuj in podpredsednika Nogometne zveze Slovenije Stanka Glažarja in podpredsednika MNZ Ptuj Fre-dija Kmetca prejel plaketo za izjemen jubilej - 1000. tekmo v članski kategoriji. »Nani je legenda,« je povedal Glažar, »tako kot igralec, trener, športni delavec, kot novinar in televizijec je dal velik prispevek slovenskemu nogometu.« Nosil dres 13 klubov Nani Franc Matjašič kljub »rosnim 60 letom« še naprej vztraja in je navdih ter vzornik mnogim mlajšim športnikom. Nogomet preprosto moraš imeti rad, tako kot ga ima Nani, pa čeprav je moral v 40 letih igranja skozi dobre in slabe čase, tudi poškodbe in še kaj drugega. V svoji dolgoletni karieri je tako rekoč zaigral na vseh nivojih tekmovanja v Slovenji, od prve do zadnje amaterske lige. Nosil je barve 13 klubov tako doma kot v tujini. Ob tem pa je bil vseskozi aktiven tudi kot športni delavec, novinar in televizijec, ki je nogometu posvečal posebno pozornost. Organiziral je prve slovenske nogometne oskarje »Naj N«, dolgo časa produciral in vodil edino televizijsko nogometno oddajo »Naj N Nogometni studio«, ki je bila kar nekaj let Stanko Glažar in Fredi Kmetec sta Francu Naniju Matjašiču ob jubileju predala plaketo. udarna oddaja na programu TV3, vodil športno redakcijo na Žurnalu in ustanovil prvi slovenski športni tednik za mlade - Športne novice. Pod njegovo taktirko smo v Sloveniji tudi prvič videli atraktivno tekmovanje Free kick. Zadnjih nekaj let vodi in igra za slovensko nogometno art reprezentanco, ki uspešno nastopa na svetovnih prvenstvih umetnikov Art Foooball in je tudi podpredsednik svetovne zveze. Aktivno deluje kot član izvršnega odbora MNZ Ptuj in kot član mednarodne komisije pri Nogometni zvezi Slovenije. Kljub vsemu pa je zvest ostal zelenici in igri z žogo namenil lep del svojega življenja. To uspe le peščici »Pripadla nam je velika čast. Član našega kluba, Nani Franc Matjašič, je prejel plaketo za impresiven jubilej -1000. tekmo v članski kategoriji. Dosežek, ki ga uspe doživeti le peščica nogometašev na svetovnem nivoju. Nani, v ponos nam je, da si del naše nogometne družine, iskrene čestitke,« je dodal direktor nogometnega kluba Prager-sko, Matic Mohorko. »Trenutek, ki ga nisem načrtoval. Prišel je tako hitro, da se ga pravzaprav sploh ne zavedam. 1000 tekem. Teh 1000 tekem ni samo mojih, delim jih z vsemi, s katerimi sem ta štiri desetletja igral. Ne najdem besed, s katerimi bi se vsakemu posebej želel zahvaliti. Za vsak gol, vsako podajo, vsak faul in vsako spodbudno besedo, ki me je gnala tako daleč. Preprosto in zares iskreno iz srca: hvala vam! Ko pa priznanje prejmeš še iz rok tistih, ki jih zares ceniš in spoštuješ, je to veliko več, kot si zares pričakoval,« nam je zaupal slavlje-nec Nani Matjašič. Čeprav se je nogometna sezona že končala, pa Nanija čaka še svetovno nogometno prvenstvo Art football v Moskvi, kjer bo kot kapetan slovenske reprezentance Art football team Slovenija vodil naše fante k novim podvigom. UR Foto: HZ 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 2. junija 2017 Rokomet • Mlajše selekcije Tako blizu, pa tako daleč V Novem mestu je v soboto in nedeljo, 27. in 28. maja, potekal zaključni turnir za starejše dečke A (letnike 2002 in mlajše). V boj za naslov državnega prvaka so se podale ekipe: Krka Novo mesto, Celje Pivovarna Laško, Izola in Jeruzalem Ormož kot edina ekipa, ki je nastopila pri tem letniku na vseh Final 4. Vse štiri zaključne tekme so bile izjemno zanimive do zadnjih minut in ljubitelji rokometa so prišli na svoj račun. Naslova državnih prvakov so se na koncu veselili Novomeščani, ki so v sobotnem polfinalu po hudi borbi s 17:15 (7:7) odpravili Ormo-žane. Igralci Jeruzalema, ki so nastopili brez obolelega Blaža Fergola in poškodovanega Nika Novaka, so odlično zaigrali v obrambi, a žal so v odločilnih trenutkih tekme predvsem v napadu bili premalo zbrani. Pri izidu 14:14 v 46. minuti je četa trenerja Uroša Krstiča zapravila protinapad za prevzem vodstva. Ormožani so imeli na koncu tudi napad za izenačenje na šestnajst, a je podaja na krožnega napadalca odšla v prazno, kar je Krka izkoristila za zmagoviti sedemnajsti zadetek. »V 1. polčasu smo že zamudili priložnost, da na odmor odidemo z dvema ali celo tremi goli prednosti. Domačini so bili nervozni in so precej grešili. Ob tem smo imeli razpoloženega vratarja Aleša Zemljiča. Tukaj smo zamudili prvo priložnost. Tekmo smo zaključili pri le 45 % uspešnem metu, kar je na tako težkih tekmah prenizko. Zelo pa sem zadovoljen z igro v obrambi. Tu smo najbolj napredovali v zadnjem letu. V 2. polčasu se nam je poznala 'kratka klop' in postajali smo vse bolj utrujeni. Utrujenost je botrovala nekaterim tehničnim napakam. Fantje se v zaključku tudi niso držali dogovora, kako zaključevati napade in to nas je na koncu stalo poraza in neuvrstitve v veliki finale,« je povedal trener Krstič. Tekmo med Novomeščani in Ormožani je odlično sodil par Miran Teršek in David Leskovec, kar se za zaključne Starejši dečki A Jeruzalema Ormoža so sodelovali na enem najbolj zanimivih zaključnih turnirjev v mlajših kategorijah v zadnjih letih. Rezultati, polfinale: Krka Novo mesto - Jeruzalem Ormož 17:15 (7:7), Celje PL - Izola IP 22:19 (12:11); mali finale: Jeruzalem Ormož - Izola IP 21:23 (7:11); veliki finale: Krka Novo mesto - Celje PL 23:22 (10:12). Končni vrstni red: 1. Krka Novo mesto, 2. Celje PL, 3. Izola IP, 4. Jeruzalem Ormož. turnirje tudi spodobi. V drugem polfinalu so Celjani težje kot kaže končni izid (22:19) premagali Izolo in tako smo dobili par malega finala Jeruzalem Ormož - Izola in velikega finala Krka Novo mesto - Celje PL. Mali finale so bolje pričeli Izolčani, ki so povedli za štiri (4:8). Nato so sledile minute Jeruzalema. Obramba je bila čvrsta, steklo je v napadu in Ormožani so v 20. minuti zaostajali le še za gol (7:8). Nato pa je sledilo nekaj, kar se na Final 4 ne bi smelo zgoditi. Delegat Zdravko Babič in sodnika Žiga Burič ter Anton Lovrič so tekmo po 20 minutah in šestih sekundah prekinili, češ da je igralni čas 2 x 20 in ne 2 x 25 minut. »Ta napaka omenjene trojke je dokaz, da ne spadajo na Final 4. A niso sami krivi. Krivi so tisti, ki jih delegirajo. Kolikor vem, sodnika tudi nista bila najprej delegirana na to tekmo. Nihče nam ni pojasnil spremembe sodniškega para. Fantje in trenerji si ne zaslužimo takšnega sojenja na zaključnih turnirjih,« je razočaran povedal Krstič. Prepričevanja ormoške in izolske klopi, da tekma traja 2 x 25 minut, so trajala več kot pet minut in Ormožani so bili zaustavljeni v naletu in lovu za Izolčani. Nepričakovani počitek je godil Primorcem, ki so na odmor odšli s štirimi goli prednosti (7:11). V 2. polčasu se je začel lov Ormožanov za Izolčani in nasprotnik je bil ujet že po devetih minutah igre drugega dela (13:13, v 34. minuti). Pri izidu 15:15 v 36. minuti so Ormožani naredili dve usodni napaki v protinapadih zapored. Zamujeni priložnosti sta do nog potolkli ekipo Jeruzalema in Izola je to izkoristila ter se na koncu veselila zaslužene zmage in osvojitve brona. »Po eni strani fantom nimam česa zameriti. Čez celo sezono smo imeli številne težave s poškodbami in boleznimi. Naš kader šteje le 11 igralcev. Po statistiki smo le dve tekmi odigrali v popolni sestavi. Vseeno smo dokaj suvereno še četrtič zapored prispeli na Final 4. Po drugi strani pa je nekaj grenkobe pri tem 4. mestu, saj bi si ob vsaj eni obrambi več, ob eni tehnični napaki manj, ob eni točni podaji, ob izpolnitvi zadanih nalog in ob kančku sreče lahko priborili precej višje mesto. Neverjetno, kakšne malenkosti so odločale o prvaku. Čestitam vsem ekipam za prikazano na Final 4. Po udeležbi na več kot dvajsetih Final 4 si upam trditi, da je to bil eden najbolj zanimivih zaključnih turnirjev. Moji fantje pa so se lahko prepričali, kako pomembno je spoštovati vsak napad, vsako obrambo, vsako žogo in dogovore znotraj ekipe. Ta Final 4 je bil boleča, a izjemno bogata izkušnja, ki bo še kako prav prišla fantom v prihodnosti,« je zaključil trener starejših dečkov A Jeruzalema Uroš Krstič. Zmage v velikem finalu so se veselili Novomeščani, ki so s 23:22 premagali Celjane. Za najboljšega vratarja turnirja je bil izbran Ormožan Aleš Zemljič. Član Jeruzalema Rok Rubin je bil izbran v naj sedmerico turnirja. Za Jeruzalem so v Novem mestu nastopili: Aleš Zemljič 1 (23 obramb), Žiga Herga Rizman, Enej Ko-vačec 3, Maj Voršič 2, Denis Škrinjar 1, Žiga Borko 9, Rok Rubin 5, Gašper Cvetko 11, Jure Lukman 4, trenerja Uroš Krstič in Davorin Kovačec. UR Plavanje • Miting v Radovljici Lampretova šestkrat na stopničkah Na odrtem bazenu v Radovljici je bil v soboto Memorial Jožeta Rebca 2017, na katerega so bili prijavljeni 203 plavalci in plavalke. Na startni listi je bila iz Plavalnega kluba Terme Ptuj Sara Lampret, ki jo je spremljal njej klubski trener Igor Sternad. Mlada plavalka je šestkrat skočila v bazen in je pokazala odlično plavanje v vseh stilih ter je v različnih disciplinah tudi šestkrat stopila na stopničke. Zma- gala je v disciplini 100 metrov prsno, tri druga mesta je dosegla v disciplinah 50 metrov prosto, 200 metrov mešano in 50 metrov delfin, dvakrat je bila še tretja - na 200 metrov prosto in 100 metrov hrbtno. S temi uspešnimi nastopi je mlada plavalka dokazala, da je že v tem trenutku v zelo dobri formi. Vrh forme s trenerjem načrtuje za nastope na državnem prvenstvu na prostem. David Breznik Sara Lampret (PK Terme Ptuj) Športni napovednik Nogomet • Super liga - liga za prvaka PARA 23. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Gerečja vas - Stojnci, Apače - Hajdina. Super liga - liga za obstanek PARA 23. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Cirkulane - Kety Emmi Bistrica, Skorba - Središče ob Dravi. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Dornava - Tržec, Ormož - Boč Poljčane, Rogoznica - Gorišnica, Markovci - Pra-gersko. Nogometni turnir Aluminij Cup 2017 Nogometni klub Aluminij prireja v soboto in nedeljo, 3. in 4. junija, v športnem parku v Kidričevem tradicionalni, mednarodni otroški nogometni turnir ALUMINIJ CUP 2017. Letos je svojo prisotnost potrdilo 92 ekip od blizu in daleč, kar skupno pomeni udeležbo preko 1000 mladih nogometašev. Mladi igralci se bodo med seboj pomerili v starostnih kategorijah od 7 do 13 let, zato zanimivih in kakovostnih predstav ne bo manjkalo. Poskrbljeno bo tudi za pestro gostinsko ponudbo in srečelov. Vabljeni v objem »kidričevske šume«, v enega najlepših športnih parkov v Sloveniji. Rokomet • 1. A DRL - liga za obstanek PAR 14. KROGA: Jeruzalem Ormož - Istrabenz plini Izola (PETEK ob 18.00). Kolesarstvo • 15. Poli maraton Perutnina Ptuj in Kolesarski klub Perutnina Ptuj v soboto organizirata 15. Poli maraton. Udeleženci bodo kolesarji vseh starosti iz različnih koncev Slovenije in tujine, kateri bodo imeli na voljo enega od standardnih treh maratonov: ob 11. uri bo start Maxi Poli maratona v dolžini 52 km, ob 11.20 bo predvidoma start Mini Poli maratona v dolžini 21.2 km, ob 11.30 bo še start Poli Snack maratona v dolžini dveh km za otroke. Mali nogomet • 17. Sandijev memorial v Vitomarcih KMN Vitomarci letos organizira že 17. Sandijev memorial v malem nogometu. Ta bo na igrišču OŠ Vitomarci potekal 9. in 10. junija 2017. Ljubitelje nogometa in zabave čaka pester dvodnevni program: PETEK, 9. junij, od 17. ure dalje: - članski turnir skupinski del (4 skupine) - mladinski turnir (letniki 1997 in mlajši) - turnir med zaselki občine sveti Andraž v Slovenskih goricah, sledi zabava z ansamblom Poklon. SOBOTA, 10. junij: od 10.00: turnir otroških ekip (U-8 do U-15) - pomožno igrišče v telovadnici pri OŠ Vitomarci ob 12.00: članski turnir, skupinski del ob 16.00: veteranski turnir ob 19.00: ekshibicijska tekma ženskih ekip ob 20.00: članski turnir, zaključni boji, zabava z DJ ... Prijavnina za članski turnir znaša do 1. 6. 2017 le 30 evrov, po tem datumu 50 evrov. Vse preostale kategorije igrajo brez prijavnine. Število ekip je omejeno. Rok prijav: 8. 6. 2017 do 20.00. Žreb bo 8. 6. ob 20.00 V OŠ Vitomarci. Skupni nagradni sklad za članski turnir znaša 2.100 evrov, razdelile si ga bodo ekipe do 8. mesta. Organizatorji so za najboljše pripravili pokale in praktične nagrade. Informacije in prijave: Darko - 031 634 847. 37. rekreativni kolesarski maraton Tri srca Kolesarska sekcija ŠD Radenci pripravlja že 37. rekreativni kolesarski maraton Tri srca, ki bo izveden to nedeljo, s startom ob 10. uri izpred Lovskega doma v Radencih. Na voljo bodo štiri proge - otroški maraton na 4 km, mali maraton »Tri srca radenska brez mehurčkov« na 28 km z dvema vzponoma, srednji maraton »Tri srca radenska light« na 54 km s štirimi vzponi in veliki maraton »Tri srca radenska classic 2017« na 75 km s kar sedmimi vzponi. Po najkrajši progi skozi Orehovce bodo udeleženci hitro na cilju, pri daljših progah pa se zapeljejo v osrčje Slovenskih goric, mimo Cerkvenjaka, Bla-guškega jezera in Stare Gore. Startnina za veliki, srednji in mali maraton je 15 evrov, za otroke do 12. leta starosti pa 10 evrov. Prijave na dan prireditve v startno-ciljnem prostoru med 7.00 in 9.45. Vsem udeležencem s plačano startnino je zagotovljena spominska majica, napitki na startu, ob progi in po prihodu v cilj, malica, kopanje v Termah Radenci na dan prireditve ter bogat srečelov. David Breznik, JM, NŠ petek • 2. junija 2017 Šport, šport mladih Štajerski 15 Namizni tenis • TOP turnir za kadete Planinski kotiček Planinski tabor Planinsko društvo Ptuj organizira v poletnih počitnicah, od 1. do 8. julija 2017, planinski tabor za osnovnošolce in srednješolce ter »mlade po srcu« v planinskem zavetišču Slatna nad Ratečami. V času tabora bomo raziskovali okolico koče, kjer si bomo postavili naš bazni tabor, ZA POGUMNE (šotori ...). Osvojili bomo nekaj vrhov (Ciprnik, Vitranc, Peč, Mala Ponca ...), se sprehodili do Tromeje, povzpeli na vrh skakalnic in letalnico, šli pogledat čudovit razgled na Jalovec s Slemena, obiskali Planinski muzej v Mojstrani, si ogledali od blizu severno steno Triglava, izvir Save Dolinke - Zelence. Tisti pogumni pa bodo lahko plezali po naravni skali, v prostem času pa se bodo igrali, učili orientacijo, počivali, prevračali »kozolce«, obiskali kopališče v Kranjski Gori, sodelovali pri tabornem ognju - karaoke in še marsikaj drugega. Cena tabora je 130 EUR za osnovnošolsko mladino, druge podrobnosti so objavljene na spletni strani društva: http:// www.pdptuj.si/. Rok prijave: 8. junij 2017. Prijavite se lahko v pisarni Planinskega društva Ptuj (Dravska 18) v času uradnih ur (torek od 14.00 do 16.00 in pet od 17.00 do 19.00) ali pri mentorju planinskega krožka oziroma pri vodji tabora Jožetu na gsm: 040 754 499 ali na mail: joze.dajnko@gmail.com. Velika planina 1666 m Sobota, 10. 6. 2017 ODHOD: ob 7.00 uri - Železniška postaja Ptuj VRNITEV: ob 18.00 uri - Železniška postaja Ptuj OPREMA: planinska oprema za sredogorje STROŠEK IZLETA: 15 evrov (kombi, bus) OPIS TURE: Velika planina je ime visokogorske planote v Kamniško-Savinjskih Alpah SV od Kamnika, ki se razprostira na površini 5,8 km in povprečni višini okoli 1500 m z najvišjim vrhom Gradišče, ki doseže višino 1666 m. Velika planina, ki obsega Veliko, Malo in Gojško planino ter Dovjo in Veliko gričo, je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem. Na njej so pastirji zgradili več pastirskih naselij s preko sto pastirskimi stanovi (kočami, bajtami) posebne oblike, ki so zaščitni znak planote. Na planoti sta tudi naravni znamenitosti, imenovani Velika in Mala Vetrnica. To sta jami, ki se jima je zaradi preperevanja porušil strop in sta nastali udornici. Danes je Velika planina obdana z redkim smrekovim gozdom ter ruševjem in posejana z značilnimi kraškimi vrtačami. Mehke zelene trate med vrtačami in ko-tliči pa so dale idealne pogoje za letno pašo govedi. ZAHTEVNOST TURE: lahka PRIJAVE: prijave z vplačili sprejemamo do torka, 6. junija, v pisarni PD Ptuj. Dravska ulica 18, v torek med 14. in 16. ter petek med 17. in 19. uro. Plačilo možno tudi na TR PD Ptuj: 04202-0000493764 pri NKBM s pripisom Velika planina - 2017. Vodenje izleta: Matjaž Petek s sovodniki (040 458 320) Šahovski kotiček Turnir ob dnevu mladosti: Nika Kralj zmagala, Amalija Skok druga Šahovski delavci iz Radencev so v Petajncih organizirali prvi mladinski turnir, imenovan »Dan mladosti«, na katerem so lahko nastopili mladi do 15. leta starosti. Zbralo se jih je kar 25, nekaj celo iz sosednje Hrvaške, zato ga lahko uvrstimo med mednarodne. Odlično sta nastopili dve mladi članici Šahovskega društva Ptuj, od katerih je 12-letna Nika Kralj zmagala, 15-letna Amalija Skok pa je osvojila drugo mesto. Turnirji, kot je bil v Petanjcih, so odlična priložnost za merjenje moči vrstnikov, kar je v tem času še posebej pomembno za 12-letno Niko Kralj, ki se pripravlja na evropsko prvenstvo, ki bo septembra letos v Romuniji. Nika je v prvih dveh krogih gladko opravila s sestrama Lukač, Emo in Alino iz ŠD Radenska Pomgrad, ter nadaljevala z zmagami vse do konca. Njeno premoč je morala priznati tudi klubska kolegica Amalija Skok, kar je bil njen edini poraz. Ptujčanki sta bili tako razred zase in še enkrat več dokazali, da se razvijata v odlični tekmovalki, na kateri lahko v prihodnosti društvo še kako računa. Da je Nika izredno borbena, je dokazala tudi tokrat, saj bi ji v zadnjem kolu za skupno zmago zadostoval že remi, ki ji ga je leto starejši tekmec Jaka Kočar tudi ponudil, vendar se je odločila igrati do konca, kar se ji je obrestovalo z zmago. Najboljši trije po starostnih kategorijah do 9, 12 in 15 let so prejeli medalje in praktične nagrade. Absolutna zmagovalka je bila s polnim izkupičkom Nika Kralj, ki je bila najboljša tudi v kategoriji deklet do 12 let, Amalija Skok pa je drugemu mestu absolutno dodala še prvo mesto v konkurenci do 15 let. Končni vrstni red: 1. Nika Kralj (2005) 7 točk, 2. Amalija Skok (2002) 6, obe ŠD Ptuj, 3. Martin Mohar (2003) ŠD Gornja Radgona 4,5 itd. Silva Razlag Prišla kot rezerva, odšla kot zmagovalka V Murski Soboti je v soboto potekal TOP turnir za kadete in kadetinje. Na njem so v treh kakovostnih skupinah (v vsaki je nastopilo 8 igralcev ali igralk) tekmovali najboljši slovenski igralci in igralke letnika 2002 in mlajši. Vidne vloge so igrale tudi mlade članice NTK Ptuj in NTK Cir-kovce. V prvi kakovostni skupini sta Nika Belaj in Ina Unger z enakim izkupičkom 3 zmag in 4 porazov osvojili 4. in 6. mesto, v njunem medsebojnem dvoboju je bila boljša Nika (3:1). Nekoliko slabše je tokrat odigrala Daniela Tomanič Butkovska, ki je z eno zmago končala na repu 1. skupine. V 3. kakovostni skupini je s svojimi nastopi izjemno pre- Kiara Šegula (v sredini) je osvojila 1. mesto v 3. skupini na TOP turnirju za kadetinje. senetila Ptujčanka Kiara Še- Po vrsti je premagovala vse gula (letnica 2007), ki se je tekmice - nekatere so bile na turnir uvrstila kot rezerva. tudi pet let starejše - in se zavihtela na sam vrh skupine. Lara Belaj je z izkupičkom 3 zmag in 4 porazov v tej skupini osvojila 5. mesto. Rezultati: kadetinje: 1. skupina: 1. Vita Kobetič 6/1, 2. Tara Kobetič 6/1 (obe Mengeš), 3. Tjaša Novak 4/3 (Kajuh Slovan), 4. Nika Belaj 3/4... 6. Ina Unger 3/4 (obe Cirkovce), 8. Daniela Tomanič Butkovska 1/6 (Ptuj); 3. skupina: 1. Kiara Šegula 7/0, ... 5. Lara Belaj 3/4 (Cirkovce) ... Kadeti: 1. skupina: 1. Aljaž Godec 6/1 (Interdiskont), 2. Matija Novel 5/2 (Arrigoni), 3. Mitja Omerzel 5/2 (Krka) ... JM Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Hana Jeromel in Jan Svenšek povsem pri vrhu Minuli konec tedna so bili nadvse dejavni tudi mladi kolesarji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Najprej so v soboto tekmovali na Vn Tr-stenika, nato pa so se v nedeljo udeležili še dirke pri naših severnih sosedih v Woelker-marktu. Na sobotni dirki, ki jo je organiziral KK Kranj, je bila trasa razgibana, sam zaključek dirke pa se je rahlo vzpenjal. Tudi sicer gre pri dirki, ki je štela za pokal Slovenije, za eno daljših dirk. Pri dečkih C je Jure Majnik zamudil skok treh konkurentov, ki so prišli pred skupino. Se pa je nato izkazal v zaključnem sprintu, kjer je osvojil končno 4. mesto. Hana Je-romel je pri deklicah C dirko končala na 2. mestu. Dečki B so taktizirali do konca dirke, o zmagovalcu je odločil sprint skupine. Izkazal se je Primož Kirbiš, ki je po odsotnosti Jana Svenška prevzel odgovornost za dober Mladi perutninarji: skrajno levo Jan Svenšek, desno Lovro Valenko in Primož Kirbiš FOTO: Miha Tratnik Bajc rezultat. Dosegel je 4. mesto in tako so se mu za las izmuznile stopničke. Pri dečkih A so bili pričakovani napadi. V 16. kilometru se je zgodil pobeg petih kolesarjev. V tej skupini je bil Vid Jeromel, ki tako nadaljuje z dobro formo - osvojil je končno 4. mesto. V nedeljo so se mladi »perutninarji« podali še v Avstrijo, kjer je dirka v Woelker-maktu štela za pokal Alpe Adria. Dečki A in B so startali skupaj, po dveh daljših kro- gih v skupni dolžini 48,7 km pa je bil pri dečkih A spet najboljši Vid Jeromel s končnim 7. mestom. Pri dečkih B je na stopničke stopil Jan Svenšek, ki je končal kot 3., Primož Kirbiš pa je bil 6. tp Šolski šport • Nogomet, dekleta Dekliška ekipa OŠ Markovci - medobčinska prvakinja v nogometu Drugo mesto je osvojila ekipa OŠ Cirkulane-Zavrč. Najboljše nogometašice iz OŠ Markovci Na medobčinsko tekmovanje v nogometu se je prijavilo pet dekliških ekip, turnir so odigrale v sredo, 10. maja, v športni dvorani v Markovcih. Podobno kot pri fantih so tudi dekleta iz OŠ Markovci prikazala največ in s 100 % učinkom osvojile 1. mesto. Najbolj so se jim približale igralke iz OŠ Cirkulane-Za-vrč, tako da je o končnem slavju odločala prav zadnja tekma turnirja. Domačinke so slavile 2:1. Rezultati: Juršinci - Markovci 0:4, Ljudski vrt - Breg 0:2, Markov-ci - Ljudski vrt 6:0, Cirkulane--Zavrč - Juršinci 1:0, Ljudski vrt - Cirkulane-Zavrč 0:0, Breg - Markovci 0:3, Cirkulane-Za-vrč - Breg 4:0, Juršinci - Ljud- ski vrt 2:0, Breg - Juršinci 2:0, Markovci - Cirkulane-Zavrč 2:1. Vrstni red: 1. OŠ Markovci (12 točk), 2. OŠ Cirkulane-Zavrč (7), 3. OŠ Breg (6), 4. OŠ Juršinci (3), 5. OŠ Ljudski vrt (1). UR 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 2. junija 2017 Destrnik • Z osrednje slovesnosti ob 19. občinskem prazniku Zaslužni za razvoj in lepšo prihodnost Bronasto priznanje občine Destrnik za leto 2017 je na predlog VO Jiršovci prejel Maks Kranjec iz Jiršovcev. Med prvimi je začel modernizacijo kolovoznih poti v vasi, kasneje je bil tudi po- Pod geslom Srčna domačnost Slovenskih goric so tudi letos v občini Destrnik vabili na praznične dogodke, ki so se začeli budnik asfaltiranja teh poti, pri čemer 13. maja in končali 27. maja z osrednjo slovesnostjo v športni dvorani OŠ Destrnik. so večino dela opravili prostovoljno. Po Na prehojeno pot med dvema praznikoma in na dosežke v tem obdobju je spomnil župan Vladimir Vindiš. V občini Destrnik so ponosni na vse, kar so dosegli v tem času, zato so se zadnjo majsko soboto tudi skupaj veselili. Z bronastimi občinskimi priznanji so nagradili tri svoje občane, ki so vsak na svojem področju življenja in dela občine Destrnik pustili pomemben pečat. Na predlog TD Destrnik, župnije sv. Urban Destrnik in Društva vinogradnikov in sadjarjev srednje Slovenske gorice je bronasto občinsko priznanje prejel dolgoletni član in eden najaktivnejših članov TD Destrnik Franc Bren-čič. Ohranjanje kulturne dediščine (predmetov, običajev in opravil) pri svojem delu postavlja na prvo mesto. Vsako leto pred kmečkim praznikom po vaseh spodbuja vaščane, da sodelu- jejo v povorki starih kmečkih običajev. Brajde potomke najstarejše trte na svetu so pri viničarji Destrnik naredili po njegovi zamisli. Veliko prostega časa in dela je vložil tudi v prenovo kletnih prostorov TD Destrnik. Že osem let je tudi cerkveni ključar, 25 let pa tudi z izjemnim veseljem in zagnanostjo pripravlja božične jaslice v cerkvi sv. Urbana. Zelo aktiven je tudi pri Karitasu in v Društvu vinogradnikov in sadjarjev srednje Slovenske gorice, od leta 2016 je tudi ponosni društveni kletar. Za dobro delo v svoji kleti je prejel tudi že najvišje priznanje za kakovost vina - amforo. Nasmejan in vedno pripravljen pomagati, takšen je Franc Brenčič, ponosni prejemnik bronastega priznanja občine Destrnik za leto 2017, ki se je tudi udeležil podelitve priznanja. Foto: arhiv Župan občine Destrnik Vladimir Vindiš s prejemnikom bronastega občinskega priznanja za leto 2017 Francem Brenčičem ter članoma komisije za odlikovanja in priznanja občine Destrnik Uršo Zver in Žigom Volgemutom. zaslugi njegovega gostišča so Jiršovci in s tem tudi občina Destrnik postali prepoznavni v širšem okolju. V svojem podjetju je zaposloval sovaščane in jim s tem pomagal izboljšati življenjski standard. Maks Kranjec ostaja nepogrešljiv član vaške skupnosti Jiršovci, kjer je vedno pripravljen svetovati in pomagati. Bronasto priznanje občine Destrnik za leto 2017 je na predlog VO Jiršovci prejel tudi Milan Arnuš iz Jiršovcev, ki se s kmetijstvom ukvarja že od zgodnjega otroštva. Kmetija je vzorno urejena in sledi sodobnim trendom kmetovanja. Milan Arnuš se ukvarja tudi s konjerejo. S konjsko vprego vozi slavljence po naseljih občine Destrnik. Vsako leto sodeluje tudi v povorki kmečkih običajev in pri pripravi vaškega piknika oz. vaškega druženja, kjer je nepogrešljiv. S svojim značilnim humorjem zna razveseljevati ljudi. V kulturnem programu osrednje slovesnosti so sodelovali De-strniški oktet in ženski pevski zbor KD Destrnik ter mlada harmonikarja Enej Marin in Simon Žnider iz GŠ Karola Pahorja Ptuj. Sledilo je veselo druženje z glasbo in pogostitvijo. MG Ormož • Že 41. praznik vina drej Re^^ei^ m pre^mra komisije Lidija Ruška ocenila 83 ■ ■ ■■■ m ■■■■ ■ ■ ■■ bbv vzorcev vin domačih in okoliških Velika amfora Anici in Janku Mariniču vinog^ „ ^ o e razveselili dveh vzorcev vin, ki V Podgorcih so v maju z razglasitvijo rezultatov ocenjenih vin zaključili letošnji, že 41. praznika sta prispela iz sosednje Avstrije, vina, ki sicer velja za eno prvih, celo vodilnih prireditev ocenjevanja vin na slovenskih tleh. Kot je na zaključni slovesnosti Praznik vina ima v Podgorcih občudovanja vredno tradicijo. Letos je namreč potekal že 41. praznik vina, ki ga od samega začetka prireja eden izmed najstarejših prirediteljev ocenjevanj vina na slovenskih tleh, Turistično društvo Podgorci. Društvo, ki je tako že veliko prispevalo k razvoju vinogradništva in vinarstva, k dvigu kakovosti vina in kulture pitja; med drugim je že leta 1991 razpisalo natečaj za slo- venski vinski kozarec, ki je povzročil pravo revolucijo v uporabi primernih vinskih kozarcev, je letošnji praznik vina speljala ob podpori domače krajevne skupnosti in Društva vinogradnikov Šparonija. Na ocenjevanju vin, ki je potekalo konec aprila in kjer je vse teklo kot dobro podmazan stroj, je sedemčlanska komisija v sestavi: Matija Kociper, Cvetka Sakelšek, Franc Bezjak, Boštjan Štefančič, Rastko Tement, An- FOTO: TD Podgorci ob podelitvi odličij zagotovil član ocenjevalne komisije Franc Bez-jak, so vina dobre kakovosti, kar potrjuje tudi rezultati ocenjevanja; povprečna ocena je znašala 17,73 točke od možnih 20. Od 83 vzorcev so podelili eno veliko zlato medaljo, 28 zlatih, 42 srebrnih, šest bronastih, pet vzorcev pa je bilo odklonjenih. Zveneč naziv šampiona praznika vina ali velike amfore je prejelo ledeno vino Traminec, letnik 2001, ki sta ga pridelala Anica in Janko Marinič z Bresnice. Prvak letnika rednih trgatev ali prejemnik male amfore pa je sorta traminec (letnik 2016) pridelovalca PRA-VINO Čurin Praprotnik s Koga. Naziv »sortni prvaki in prvak zvrst so dosegli: Franček Lah za zvrst 2016; Marjan Lovrenko za šipon 2016; Tomaž Letonja za sovinjon 2016; Milan Pernek za rumeni muškat 2016; Tomaž Lah za laški rizling 2016; Martin Kukovec za renski rizling 2016 in šardone 2016 ter PRA-VI-NO Čurin-Prapotnik za traminec 2016. Pokale krajevne skupnosti Podgorci pa so prejeli: Anica in Janko Marinič za traminec ledeno vino 2001, Martin Kukovec za laški rizling pozna trgatev 2014 in Tomaž Letonja za sovinjon 2016. Prireditev, na kateri sta zbrane nagovorila predsednica turističnega društva Natalija Volmut in predsednik KS Podgorci Martin Kukovec, so popestrili s kulturnim programom domače vokalno-instrumentalne skupine Lavarija. Monika Levanič Cirkulane • Koncert Mladih veseljakov Ptuj • Koncert pihalnega orkestra zasebne glasbene šole Poslastica za ušesa Vokalno skupino Mladi veseljaki iz KD Cirkulane je v prejšnji sezoni v vodenje prevzel naš prijatelj, sicer domačin, živeč v Ljubljani, sošolec ter nekdanji odlični sopevec pri Veseljakih, Andrej Ranfl. Po uspešnem debitantskem koncertu v preteklem letu se fantje letos na domači oder ponovno vračamo s čisto novim repertoarjem pesmi. Letos bo tematika pesmi pisana povsem Veseljakom »na kožo.« Kot se za vinorodno deželo spodobi, si naše prelepe Haloze le zaslužijo, da jim tudi Veseljaki namenijo svoj celovečerni koncert. Zato bo program pesmi zelo pivsko in vinsko obarvan. Z naborom različnih slovenskih in tujih napitnic, ki jim bodo tu in tam družbo delale še lepe po-doknice. Teh smo se namreč Veseljaki vedno radi »posluževali« predvsem takrat, ko smo se dovolj dobro »opogumili« ob prepevanju napitnic. Ker smo fantje najrajši v družbi deklet, pa nam bodo tudi tokrat družbo delale punce. Tokrat iz vokalne skupine TISA. Zato vsi vljudno vabljeni, da nam v sklopu prireditev ob občinskem prazniku prisluhnete na našem koncertu v soboto, 3. 6. 2017, ob 20. uri, v novi večnamenski dvorani v Cirkulanah. Čaka nas poslastica tako za ušesa kot tudi brbončice. Vabljeni! Aleš Klinc, KD Cirkulane Od dueta do orkestrske igre V petek, 26. maja, so v zasebni glasbeni šoli, ki deluje v samostanu sv. Petra in Pavla, pripravili koncert svojih dveh pihalnih orkestrov, otroškega in mladinskega, na nastopu pa so se jim pridružili še gosti iz Beltincev. Otroški in mladinski pihalni orkester vodi prof. Bojan Bezjak, ki igranje mladih glasbenih začetnikov spretno uskladi v orkestrski zvok, obenem pa zna kot soliste izpostaviti odlične posameznike - na saksofonu, na trobenti ... Za popestritev sta na kljunasto flavto zaigrala prvošolca Vana in Kristijan, tudi flavtistke pr-vošolke Jana, Julija in Nuša so dokazale, koliko se da v enem letu naučiti, odlične so bile »stare« flavtistke, združene v orkester flavt, ki jih vodi prof. Lija Frajnkovič, zelo originalno pa je bilo vodenje prireditve v osebi Danijela Šegule, ki je celotno povezovanje odrepal in poskrbel za sproščeno petkovo popoldne. In seveda je k vsemu prijetnemu dogajanje svoje prispeval še prekrasen ambient - dvorišče minorit-skega samostana, saj je bilo vreme mladim glasbenikom in obiskovalcem izjemno naklonjeno. jš Vabljeni na letni koncert 1 M IfJ^ Vokalna skupina Mladi Veseljaki Gostja: ženska vokalna skupina Tisa 3. junija ob 20 uri v večnamenski dvorani v Cirkulanah Foto: Črtomir Goznik Mladinski pihalni orkester vodi dirigent Bojan Bezjak. Foto: AK petek • 2. junija 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Dubaj • Frizerja s Ptujskega blestela Džimi in Patrik na poti v svet glamurja in rdečih preprog V Dubaju je 12. maja v sklopu World Beauty Congressa potekalo finalno tekmovanje za frizerje in vizažiste - World Beauty Championship, na katerem je Slovenija letos prvič sodelovala. Med 72 tekmovalci sta se odlično odrezala 20-letni frizer Džimi Zemljič s Pobrežja pri Ptuju, ki je zasedel šesto mesto, in 18-letni Patrik Trol iz Ptuja, ki je dosegel osmi rezultat tega svetovnega tekmovanja. Džimijeva zgodba se je začela že zelo zgodaj, še kot majhen fantič je zelo rad friziral punčke, v 5. razredu OŠ pa se je dokončno odločil, da bo frizer. Vpisal se je v frizersko šolo in jo uspešno končal. Nekaj časa je bil zaposlen, potem pa se je spustil v drugačne vode, kot pravi, začel frizirati na modnih revijah, sodelovati z modeli na slikanjih, da bi se čim bolj uveljavil, postal prepoznaven. Kot frizer za moške in ženske si je v prvi vrsti najprej želel ustvariti ime. Prednost sicer daje ženskim pričeskam, pri sami ustvarjalnosti pa pove, da ni mej. Nikoli pa se ne bo lotil trajne ondulacije, ker to ne sodi v njegovo frizersko "filozofijo". V tem trenutku je trend prelivanje barv, kjer prav tako ustvarja po svoje, na voljo je več tehnik, vsaka pa vodi do enakega cilja. Vsaka stranka je zanj posebna, za vsako se potrudi, izvleče maksimum, da je zadovoljna. Nad njegovimi lasnimi kreacijami je še posebej navdušena mama, po poklicu kozmetičarka, ki jo tudi redno frizira, tako da pri Zemlji-čevih ne velja rek, da je kovačeva kobila ponavadi bosa. Džimijevi cilji so jasni, ne želi biti povprečni frizer, uspeti želi na svetovni ravni. Lasten lokal pa bo najprej odprl v Ljubljani, ker se tam več dogaja in je tudi večje povpraševanje po svečanih pričeskah. Sam po frizuri ne izstopa, ker kot pove, nima rad „daleč vidne" frizure. Sicer je tudi po naravi bolj umirjen, pozitivna osebnost in vedno nasmejan. Pot v Dubai mu je na nek način trasirala Mirela Lapanovic, zmagovalka Big Brotherja, ki ga je kot znana osebnost priporočila za sodelovanje v slovenski ekipi. Za speto elegantno svečano pričesko, model je bila mladostna prijateljica Nina Topolovec iz Vidma pri Ptuju, ki zaključuje kozmetično šolo, se je uvrstil na šesto mesto med 72 tekmovalci. Ves trud in priprave so bile s tem poplačane. Z Nino, ki si želi kozmetično znanje dopolniti s frizerskim, se bosta tudi v bodoče udeleževala takšnih podobnih tekmovanj, kot je bilo v Dubaju, kjer je bilo prečudovito. Tudi Nina, ki je obleko za ta svetovni izbor kupila v enem od slovenskih butikov, ima podobne cilje kot Džimi, uspeti v širšem prostoru, predvsem kot manekenka. Kozmetično in frizersko Ptuj • Sprejem po uspešni sezoni Mestnega gledališča Plaketa za izjemno sezono V Mestnem gledališču Ptuj se končuje izjemno uspešna sezona, ki jo je zaznamovalo kar sedem uglednih nagrad za njihove predstave, poleg tega pa njihova letošnja uspešnica, komedija Cucki, doživela prejšnji teden 50. ponovitev. Foto: Črtomir Goznik Sprejema v Mestni hiši so se udeležili vsi sodelavci ptujskega gledališča z direktorjem Petrom Srpčičem in celotna ekipa letošnje uspešnice, komedije Cucki. O nagrajenih predstavah in nagradah smo že večkrat poročali (tri na Borštnikovem srečanju, tri mednarodne nagrade in nagrada za najboljšo komedijo po izboru občinstva v Celju). Uspešnega dela svojega poklicnega kulturnega zavoda so se zavedli tudi na ustanoviteljici, Mestni občini Ptuj, in župan Miran Senčar jih je dan po 50. ponovitvi predstave Cucki sprejel v Mestni hiši ter jih za minulih 20 let delovanja in izjemno uspešno gledališko sezono 2016/2017 nagradil z visokim občinskim priznanjem, plaketo MO Ptuj. Sprejema se je udeležila celotna ekipa gledališča in vsi ustvarjalci predstave Cucki: režiser Matjaž Latin ter igralci Gojmir Lešnjak, Klemen Slakonja in Nenad Tokalič. Zupan in direktor gledališča sta ob tej priložnosti izmenjala nekaj vljudnostnih besed, dogodek pa je popestril godalni kvartet učencev zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla. jš Foto: Črtomir Goznik Nina Topolovec (model) in frizer Džimi Zemljič: „Sodelovala bova tudi v prihodnje in skušala doseči čim več, uspeti doma in na tujem." Foto: zasebni arhiv Nina z večerno pričesko, ki je Džimiju Zemljiču prinesla 6. mesto med 72 frizerji. znanje je pri tem lahko samo dobrodošlo. Na odre jo vleče že od nekdaj. Četudi se vidita v tujini, bosta še naprej najprej promo-torja Slovenije. Začela sta dobro, z najboljšo slovensko uvrstitvijo v Dubaju. Foto: zasebni arhiv Edita Avdič, dekle z naslovnice revije Cosmopolitan, s pričesko, eno izmed dveh s spuščeno kreacijo, ki je Patriku Trolu prinesla 8. mesto med 72 frizerji. Nad slovensko ekipo sta bdela nacionalna koordinatorica Ksenija Filipič in regionalni direktor Aleksander Rajkov. Patrik je že od malega ob mami v frizerskem salonu spremljal frizersko delo. V devetem razredu se je odločil, da bo tudi on frizer. Uspešen želi biti tako v moškem kot ženskem frizerstvu. Mesto v slovenski ekipi si je pridobil na kastingu, kamor ga je povabila nacionalna direktorica Ksenija Filipič, ki je njegovo delo opazila na družbenih omrežjih. Na kastingu je bilo vzdušje odlično, predstavil je svoje delo in bil sprejet v slovensko ekipo osmih tekmovalcev. Mesec dni pred tekmovanjem je tudi izvedel, kdo bo njegov model na finalnem šovu. To je bila Edita Avdič, dekle z naslovnice revije Cosmopolitan, ki je na tekmovanju nosila kreacijo ptujske kreatorke Rike Zadravec in modni nakit iz lesa ptujskega oblikovalca Srečka Molka. Priprave so potekale v njihovem domačem frizerskem studiu Violeta na Zgornji Hajdini. Na tekmovanju v Dubaju so tekmovalci morali v 55 minutah ustvariti konkurenčno pričesko. Pri tem so lahko uporabili lasne vložke, pri čemer le-ti in dekoracija niso smeli prekrivati več kot 30 odstotkov celotne površine glave. Dovoljeni so bili tudi vsi pripomočki za oblikovanje ter vsi izdelki. Prepovedane pa so bile lasulje, vse vrste podpornih pripomočkov v pričeski in v lasnih vložkih ter barvni razpršilci. Tema tekmovanja je bila rdeča preproga (red carpet), zato je Patrik imel že od samega začetka v mislih samo in edino glamur. Želel je biti drugačen od drugih. Slutil je, da se bo večina tekmovalcev odločila za speto pričesko, zato se je sam odločil, da bo njegova kreacija zasijala s spuščenimi lasmi. Odločil se je za stil glamuroznih valov, ki ga v zadnjem času pogosto vidimo na rdečih preprogah po vsem svetu. Ta ideja se je na koncu pokazala kot zelo dobra. Le dva tekmovalca od 72 sta se odločila za spuščeno kreacijo. Patrikova je bila zelo dobro ocenjena, zasedel je odlično osmo mesto. Zaradi dolžine las modela se je v pripravah ves čas spraševal, ali mu bo v 55 minutah sploh uspelo dokončati kreacijo. Uspelo mu je, zato je bilo na koncu vse skupaj toliko slajše, pove. Na podobnih tekmovanjih oz. frizerskih šovih po svetu bo še sodeloval; do svetovnega prvenstva v Indiji prihodnje leto se bo predstavil še na dveh do treh dogodkih na Balkanu. Pot je začrtana: uspeti doma in v tujini. MG Foto: zasebni arhiv Patrik Trol: „V Dubaju sem prvič tekmoval, prihodnje leto se bom udeležil svetovnega tekmovanja v Indiji, do takrat pa še dveh do treh mednarodnih frizerskih dogodkov na Balkanu." 18 Štajerski Nasveti petek • 2. junija 2017 Zdravstveni nasveti Seneni nahod (2. del) 5. Kako poteka zdravljenje? Zdravljenje alergijskega rinitisa združuje izogibanje alergenom (kadar je to mogoče), zdravljenje z zdravili, zdravstveno vzgojo in imunoterapijo. Zdravnik vas bo glede na težavnost bolezni zdravil stopenjsko: • pomembno vlogo imajo antihistaminiki, ki jih imamo v Sloveniji kar široko paleto. Nekatere je mogoče kupiti v lekarni brez zdravniškega recepta. Antihistaminiki lahko povzročajo zaspanost; • lokalne nosne spreje, ki vsebujejo steroid, lahko pričnete uporabljati že malce pred sezono za vas škodljivega peloda. Zanje potrebujete zdravnikov recept; • očesne kapljice pomagajo pri očesnih alergijskih težavah in jih po navadi kombiniramo z antihistaminiki in spreji. Če pa so vaše težave zelo dolgotrajne in nadležne, do sedaj predpisana zdravila pa vam niso omilila bolezni, se boste morali odločiti za imunoterapijo, tj. zdravljenje z majhni odmerki alergenov v obliki podkožnih injekcij ali kapljic, ki jih bolnik pogoltne. Tovrstno zdravljenje traja 3-5 let več mesecev zapored in ga vodi zdravnik za pljučne bolezni in alergologijo. Namen imunoterapije je s pomočjo zelo nizkih doz alergenov doseči, da se telo nanje »navadi« in tako bolnik sčasoma nanje več ni alergičen ali pa je alergija blažje oblike. 6. Kako bolezen poteka? Bolezen praviloma ni nevarna in nima neugodnega poteka. Alergijski rinitis je lahko, a ne nujno, povezan s spremljajočimi bolezenskimi stanji, kot so na primer vnetje obnosnih votlin, vnetje očesnih veznic in bronhialna astma. 7. Kako si lahko pri senenem nahodu pomagate sami? Prvi ukrep pri vseh vrstah in stopnjah alergije je izogibanje alergenom. Težko se je povsem izogniti stiku s cvetnim pra-hom/pelodom, pa vendar: • zaprite vrata in okna (tudi v avtomobilu), posebej ob lepem vremenu, najučinkovitejši ukrep je zadrževanje v zaprtih prostorih s klimatiziranim ozračjem; • stanovanje zračite zgodaj zjutraj. V mestu je največ peloda zvečer; • po sprehodu in športni dejavnosti stresite in zamenjajte oblačila ter se stuširajte; • ne nabirajte cvetja in ne shranjujte svežega cvetja v stanovanju; • ne kampirajte na travnatih površinah, na vasi je več cvetnega prahu zjutraj; • ne spuščajte hišnih ljubljenčkov v hišo, še posebej v spalnico, ko je koncentracija peloda največja, oziroma jih prej stuširajte; • ne kadite v bivalnih prostorih; • v obdobju večjih koncentracij preživljajte dopust v višjih legah in ob morju, kjer je manj peloda; • sprehajajte se med dežjem ali po njem; • ovijte posteljnino v neprehodne prevleke, operite jo na visoki temperaturi (50-60 °C); • zamenjajte preproge in talne obloge s trdimi oblogami; • v gospodinjstvu uporabljate manj predmetov, ki akumulirajo prah, uporabljajte posebne sesalce; • odstranite, operite ali zamrzujte plišaste igrače. 8. Kako seneni nahod vpliva na vaše življenje? Seneni nahod vpliva na slabšo kakovost življenja, opravljanje dela oz. šolskih obveznosti in produktivnost ter pomeni določeno finančno obremenitev (zdravila, spremembe v bivalnem okolju). Pričakovana življenjska doba je normalna, zmožnost za delo pa je praviloma neokrnjena. Foto: Črtomir Goznik 9. Ali in kako lahko nastanek senenega nahoda preprečite? Praviloma se težav v celoti ne da odpraviti, možno pa je obvladovanje simptomov z izogibanjem alergenom. Priporočeni so ukrepi izogibanja različnim alergenom. Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike Pomagajmo si Že desetič korakali za dober namen Člani združenja Koraki za korakce so v začetku tedna v mariborskem Mestnem parku izvedli 10. dobrodelni pohod. »Pri nas ne tekmujemo, ampak se predvsem družimo, in to za dober namen,« je povedala predsednica združenja Andreja Kračun. Zbrana sredstva koristijo za nakup terapevtskih pripomočkov za zavode in društva ter opremo gibalnic v šolah. Maribor, Dornava • Koraki za korakce so se letos pridružili festivalu Ezl ek. "Veseli nas, da smo se povezali in skupaj popestrili dogajanje v mestu. Tako je bila ves dan res v znamenju povezovanja različnih generacij," je pojasnila Kraču-nova. Pohodu je namreč sledila še povorka članov Turističnega društva v Maribor v starih oblačilih in pozneje na Grajskem trgu še tradicionalni Poklon Ezl eku. Z zbranimi sredstvi na letošnjem pohodu, ki predstavlja osrednjo letno prireditev tega dobro- delnega združenja, nameravajo zagotoviti terapevtske pripomočke za Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava. Obenem želijo opremiti gibalnico na in računalniško učilnico v dveh mariborskih osnovnih šolah. Po besedah Kračunove so od ustanovitve združenja leta 2009 uspeli opremiti že več kot 20 gibalnic v šolah in vrtcih ter podariti terapevtske pripomočke več kot 20 zdravstvenim ustanovam in društvom. (sta) Tačke in repki . Kako urediti, da pes ali mačka pojesta predpisana zdravila v obliki tablet Ponovno imamo precej vprašanj, kako prepričati svojega kužka ali muco, da poje predpisane tabletke antibiotika ali tabletke proti klopom, bolham, zajedavcem ali vitaminsko-mineralne tabletke. Tematika je res pereča in problematična, tako da bom ponovno poskušal pojasniti, kako to storimo. Pri terapiji določenih bolezenskih stanj pri malih živalih je treba dajati zdravila skozi daljše časovno obdobje. To lahko storimo tako, da živali dajemo v veterinarski ambulanti injekcije nekaj dni zaporedoma ali pa damo predpisano zdravilo v obliki tabletk, za katere mora lastnik poskrbeti, da jih žival zaužije. Tu pa se po navadi začnejo problemi. Kužek se največkrat ne strinja s prostovoljnim uživanjem tabletk in se upira, ko mu jih ponudimo. Najbolje in najbolj zanesljivo je, če nam uspe tabletko dati živali na koren jezika, saj jo je tako primorana požreti in je ne more izpljuniti. Gobček mu odpremo in enostavno porinemo tabletke globoko čez koren jezika proti grlu. Če mu damo tabletko samo na jezik ali v usta, jo bo najverjetneje izpljunil. Uspešni bomo, če bomo tabletko porinili oziroma skrili v košček goste kisle smetane, saj bo kisla smetana delovala kot mazivo, da bo tabletka lažje spolzela po grlu. Ta metoda je primerna samo za socializirane pse, ki jim lahko popolnoma zaupamo, saj nas drugače lahko pes tudi ugrizne. Če nam pes zaupa, potem ve, da mu ne bomo storili ničesar slabega in se ne upira pri dajanju tabletk v usta. Metoda, ki sem jo opisal, je zelo zanesljiva, saj so zdravila lahko učinkovita le, če jih žival res poje in v omenjenem primeru smo lahko prepričani v to. Obstajajo tudi pripomočki za dajanje tablet v obliki brizge, ki je napolnjena z vodo. Na konici brizge je prijemalo za tabletko, kužku porinemo brizgo v usta, stisnemo brizgo in tabletka bo z majhno količino vode spolzela po grlu živali. Voda stimulira refleks požiranja, tako, da je kužek pri-moran požreti tabletko. Zdravila v obliki tabletk lahko poizkušamo skriti tudi v koščke mesa, sira, paštete oziroma v hrano, ki jo naš kuža najraje uživa. Če bo kužek hlastno planil po hrani, bo zdravila tudi pojedel, paziti pa moramo, da kasneje tabletke ne izpljune. Narobe je, če je zdravilo v obliki kapsule in kuža tako kapsulo pregrizne. Še bolj narobe je, Foto: osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. če kapsulo odpremo in zdravilo potresemo po hrani. Pomembno je, da kužku damo zdravilo, skrito v hrano, še pred rednim obrokom, saj ko je lačen, bo hitreje in bolj hlastno planil po hrani in bo tako verjetno spregledal tabletko, skrito v hrani. Topljenja tabletk v vodi ne priporočam, saj jih je večina netopnih v vodi. Lahko pa jih zdrobimo v prah in prah vmešamo v hrano. Tega seveda ne moremo storiti s kapsulami. Določena zdravila obstajajo tudi v obliki sirupov, vendar so ti za živali zelo neokusni, izzovejo močno slinjenje in tudi doze so največkrat velike. Pri mačkah je zadeva še težja, saj dajanje zdravil direktno v gobček praktično nikoli ne pride v poštev, ker se mačke temu močno upirajo in lahko tudi ugriznejo svojega lastnika. Le zelo redkim lastnikom to uspe brez nevarno- Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. sti. Prav tako je skrivanje zdravil v hrano največkrat neučinkovito, saj muci zavrnejo sleherno hrano z vmešanim zdravilom. Zato terapijo pri mucih v večini primerov opravimo s ponavljanjem injekcij vsak dan do izboljšanja. Zdravljenje in ozdravitev živali je pogosto odvisna od nekajdnevne aplikacije zdravil z injekcijami ali s tabletkami. Pomembno je, da se lastnik živali in veterinar dogovorita o najprimernejšem načinu dajanja zdravil živali in pomembno je, da lastnik upošteva dogovorjen način in tudi dolžino zdravljenja, saj bo v nasprotnem primeru lahko zdravljenje neuspešno. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 2. junija 2017 Za kratek čas Štajerski 1S SESTAVIL EDI KLASINC NINA ERAK SPODNJI DEL NAS HOKEJSIT (ROK) VISOKA PLANOTA V JULIJCIH ZAJET VOJAK RIBISKA MREŽA URSKA NADIŽAR IZ BESED LEBAN + PUŠ NORVESKA POP SKUPINA BIVSA JAPONSKA PRESTOLNICA NEPREBAVLJENA PRST IZ DEŽEVNIKA ZAMAK-NJENEC, ZANESENJAK DUSEVNI BOLNIK, ZMEDENEC ŽIVAHEN ČLOVEK HOKEJISTKA PREZELJ NEBESKI KRILATEC AVTO-MOTO DRUSTVO NAS SLIKAR MISICA S TREMI KRAKI MODEL CITROENA NIHALNA ŽIČNICA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OMAHNITEV, RAZMAH BOMBAŽNA TKANINA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii REKA NA TAJSKEM OP. SPEV (ORIG.) LASTNIK AKVARIJA DONENJE SKUPINA IZ ZASAVJA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZRASTEK NA GLAVI DELAVSKA ENOTNOST DRŽAVA V PIRENEJIH (ORIG.) ZALOŽBA V MOSKVI ČOLN GRS NAR. PARK V ANGOLI POTOČNE ŽIVALI EVA TERČELJ RAZJEDA NA KOŽI PIANIST (JOŽE) REKA V GRUZIJI ODMEV, ODJEK SPRINTER CANKAR HIMALAJSKA KOŽA MUČENEC, TRPIN KOŠARKARICA (ZORA) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IGRALKA RINA RADO SIMONITI ČRT SLAVEC DIREKTOR POKRAJIN. MUZEJA PTUJ (ALEŠ) MAJHNE SREBRNE MORSKE RIBICE DEL ČEBELJEGA PANJA, SKOČNIK NAŠ PREVAJALEC DOLAR NAVAL, NAPAD, ATAKA IZ BESED KOS + KAN JAPONSKI ALPSKI SMUČAR (AKIRA) UGANKARSKI SLOVARČEK: DENIM = bombažna tkanina, DENT = ameriški teniški igralec (Taylor), IONA PTOLEMAJ = aleksandrinski astronom, RIAS = ozek in dolg morski zaliv. narodni park v Angoli, OLMEK = pripadnik plemena Olmekov, OSANA = slovenski pianist (Jože), PLEBANUŠ = dušni pastir, "mvsvs Movisvn 'oavr Minonovi 'aoiaio 'hihv 'vh ovioviviAi 'viiNaoniAi 'm 'iNoia 'vnvso 'b 'isv 'vaaoaNV aa 'svi 'ismvAviv 'iaiineo 'hviaio Vvhvhin '»va 'sdEomi 'ton v 'vni '»lONvavd 'snNvaaid 'iN3a Mamo 'vroad 'snvins :ouabjopoa imnvzihm ai Aausaa Ptuj • Pred predpremiero Dejansko Gospod Izzivi igralcev Violeta Tomič Kljub preštevilnim obveznostim sem kar štrbun-knila v Dejanskega Gospoda. Nekako se kar nisem mogla odreči temu izzivu. S Samom sem želela delati, že odkar sem gledala njegovo diplomsko predstavo na AGRFT. Tako drugače od vsega dotlej doživetega je delovala! S soigralci smo se takoj ujeli in nastalo je prijetno in ustvarjalno druženje. Prijazno so se prilagodili mojemu urniku in iznašli smo način za nemoteno sodelovanje. Na Ptuju imamo super sponzorsko spanje, super dvorano, hrano ... Skratka, pogoji za delo so čudoviti! Glede na to, da gre za popolnoma neodvisno produkcijo, smo zbrani okrog projekta izključno iz želje po sodelovanju, ter da gledalcem pokažemo kar najboljšo verzijo DG,kot jo vidimo in čutimo sami. Ker vse poteka v prijaznem in veselem vzdušju, sem prepričana, da bo nastala vznemirljiva in nenavadna predstava, ki bo gledalcem odprla drugačen svet, v katerem svoboda posameznika premaga privzgojeno poslušnost in čredni nagon. Projekt, ki osvobaja. Uroš Potočnik Zelo sem bil vesel, ko me je Samo poklical in me povabil k sodelovanju pri realizaciji sodobnega teksta. Ko pa sem izvedel, da je zaradi moje zasedenosti drugje, režiser ter idejni vodja situacije, s katero se srečujemo - s situacijo Dejansko Gospod namreč, zaradi mene odpovedal že vnaprej dogovorjeno sodelovanje z neko institucijo (brez oklevanja jim je zagotovil nadomestno predstavo), sem v obratni smeri vse svoje sile usmeril v to, da s spoštovanjem - skozi delo, ki ga s skupnimi močmi opravljamo - celotni ekipi vrnem ta kompliment, ki mi je bil dan. Zapodil sem se v delo, v oblikovanje različnih likov, ki se pojavijo v zgodbi. Prisrčno vabljeni na ogled likovne razstave Lovra Beraniča na Ptuju v prostorih kavarne Pomaranča dne 9., 10., 11. in 30. junija ter 1. in 2. julija ob 18.00 do 19.30 in 22.00 do 24.00. Razstava umetniških del bo potekala v sklopu gledališke igre "Dejansko Gospod" ptujskega režiserja Sama M. Strelca od 20.00 do 22.00. V užitek mi je kreirati več zares raznolikih figur, ki kot vezivo razčlenjujejo Gospodovo podzavest. Vesel sem, da lahko vloge, ki jih igram, dejansko kreiram in pri vsej tej stvari mi režiser za povrh daje še zelo tehtne ter razumljive napotke, ki za enkrat name delujejo pospeševalno - so kot nekakšen »booster« rakete, ki pospešuje proti vesolju - proti premieri. Odlično delovno atmosfero pa seveda dopolnjujejo ta čudovita bitja: čudoviti igralki, igralec, kostumograf ... ter vrsta drugih, ki nam »v teh resnih trenutkih« stojijo ob strani. Komedija je resna stvar! Spoštovane bralke, spoštovani bralci Štajerskega tednika, spet vas bomo razvajali. V četrtek, 8. junija, ob 20.00 vas vabimo v prostore Pomaranče ' ' ob Dravi 3a na ogled predpremiere drame Philippa Lohleja, v režiji Sama M. Strelca, Dejansko Gospod, ki bo uprizorjena prvič v Sloveniji - na Ptuju. Igrajo Andraž Jug, Mirel Knez, Violeta Tomič in Uroš Potočnik. Dve brezplačni vstopnici si lahko prislužite, če boste izrezali (originalni) kupon iz Štajerskega tednika in ga prinesli ali poslali na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, d. o. o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj najkasneje do 2. junija do 15.00. Med vsemi prispelimi kuponi bomo izžrebali srečne nagrajence, ki si bodo predstavo ogledali predpremierno. O tem, ali ste postali srečnež, ki si bo ogledal predpremiero Dejansko Gospod, boste obveščeni v Štajerskem tedniku v torek, 6. junija. Philipp Lohle Mirel Knez Violeta Tomič Andraž Jug Slavko Sever Uroš Potočnik Samo M. Streleč Vaše ime in priimek: Vaš naslov: Telefonska številka: Originalni kupon pošljite oli ga prinesite no naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj najkasneje do 2. junija do 9.00. rafó TEDNIK Živimo v norih časih. Mnogiso brez služb. Ljudje so na robu preživetja. Komaj shajajoiz meseca v mesec. Gospod se odloči, da bo kapitalizem zgrabil za jajca. Ko Gospod dejansko takole beži od ponorelega sveta, ga nič krivega nič dolžnega, po naključju doleti velika "sreča": v torbi pred njim se znajde ogromno denarja! In kaj zdaj? Kaj bo z denarjem? In kaj z Gospodovimi načeli? Gospe in gospodje: Dejansko Gospod je bridka komedija, ki navdušuje publiko širom po Evropi. Sedaj lahko tudi vas! četrtek, 8. junij, ob 20. uri - PREDPREMIERA petek, 9. junij, ob 20. uri - PREMIERA sobota, 10. junij, ponovitev nedelja,11. junij,ponovitev petek, 30. junij, ponovitev sobota, 1. julij, ponovitev nedelja, 2. julij, ponovitev Karte za premiero in za ponovitve lahko kupite vTIC-u Ptuj. Štajerski1 RADIOPTUJ 89,8«98,2*l04r3 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 2. junija 2017 Piše: Dani Zorko • Spet na Bližnji vzhod -10. del OVEN (21.3. - 20.4.) Deževni dan Moj vsakodnevni zajtrk v Wadi Musa Zajtrk je bil eden boljših, kar sem jih kdaj dobil, saj so vsak dan predme postavili 7-8 krožnikov z različnimi stvarmi - jajca, njihov odličen kruh, zelenjavo, rolade za sladico, neko omako, marmelado in sir, krožnik z začimbami in seveda obvezen čaj. Tak način strežbe se imenuje 'mezze' in pri kosilu velja tudi kot predjed. Njihova tipična jed je 'humus', ki je pravzaprav speštani fižol s česnom, olivnim oljem in nekaj začimbami. Ta humus dobiš zraven praktično povsod, ker si ga lahko namažeš na kruh ali pa ješ kar tako. Najbolj okusna stvar zame pa je bil kruh, imenovan 'tabun', ki ga pripravijo tako, da je znotraj brez sredice in se ga da napolniti z različnimi dobrotami. V Evropi nekaj podobnega uporabljajo za kebab. Steklena stena je gledala na ulico, vse skupaj pa je naredilo odličen vtis. Gostov sicer ni bilo kaj prida veliko, streglo pa nam je menda pet ljudi, ki so bili menda sami sorodniki med sabo. Sicer je bil dan pripraven za izležavanje, ampak tega mi je na vsakem potovanju škoda, zato sem se odpravil v muzej Petra, ki stoji ob vhodu v to naselbino, da sem dobil še nekaj vpogleda v zgodovino območja. Še vedno je deževalo, tako da so vhod v naselbino kar zaprli, da ne pride do nesreče, obiskovalci pa so se potem morali kratkočasiti na svoj način. Tudi muzej je bil prazen, izvedel pa sem marsikaj zanimivega. Poleg vseh drugih potrebnih informacij sem bil najbolj presenečen ob podatku, da je bila Nabatejska država tudi vinorodna regija. Ja, kako, če pa je sama puščava? To jim je omogočal njihov razvejan namakalni sistem, vinorodni center pa je bil malce stran od Petre, na območju Bayda. No, morda od tam izhaja tudi naša domača beseda 'brajda', sem takoj pomislil ... Vino je igralo povezovalno vlogo v kulturnem in duhovnem življenju Nabatejcev, upodobljeno pa je na različnih umetniških, verskih in okrasnih skulpturah, predvsem pa na najdeni lončevini in stebrih. V okolici Bayde, ki je v nabatejski, rimski, bizantinski in islamski dobi veljala za agrikultur-ni center, so našli več kot 40 stiskalnic za grozdje. Te stiskalnice so bile ogromni sistemi na poljih, se- veda izklesani v skalo. Šlo je za več bazenov na več višinskih nivojih, kjer se je potem grozdni sok pretakal iz enega v drugega, pri tem pa sproti čistil in spreminjal v vino. Vsi ti sistemi so bili izdelani tam do 1. stoletja našega štetja, kajti nekaj stoletij kasneje je prišlo do nastanka islama, kjer pa je prerok Mohamed prepovedal alkohol. No, vsaj v teoriji je tako . Večina trgovinic je bila zaprta, zato sem naredil podobno, kot včasih ob takem dnevu naredim tudi doma - šel sem v gostilno. In to ne kakršnokoli. Ob vhodu v Petro je namreč v skalo vklesan bar Cave bar, sicer tudi turistična atrakcija, ki je odprt tudi do ranega jutra. Sam prostor je presenetljivo velik, videti pa je, da je bil izdelan strojno in kasneje kot vse druge zgodovinske pridobitve. Kot da bi pri nas v Postojnski jami naredili gostilno. Naročil sem kavo, cena pa je bila dokaj zmerna. Kot sem izvedel, se bar napolni zvečer in potem do ranega jutra, vendar je zelo malo nekega pijančevanja. V Petri je dostop do alkohola na sploh zelo omejen. En večer sem z znancema Kylom in Duncanom Še vedno sem bil v kraju Wadi Musa, kjer sem se odločil malo odpočiti in opraviti nekaj delovnih obveznosti. Zbudil me je ropot po šipi, in ko sem odgrnil zavese, sem zagledal temne oblake in debele kaplje dežja. Kot naročeno ... A 4 ! prinaša čudovite priložnosti. Spremljala vas bo magnetična energija in tako boste zastavljenim nalogam in obveznostim kos. Temeljito prenovo boste naredili doma in se ločili od tistega, česar ne potrebuje. Zanimivo bo na delovnem mestu, kajti obiskala vas bo vila kreativnosti. 4BIK (21.4. - 20.5.) Svoje mnenje boste zagovarjali na odločen način. Trma se bo korak za korakom prelevila v vztrajnost in tako boste dosegli mnogo več. Na delovnem mestu bo čas pomembnosti. S svežo energijo vas bosta napolnila narava in delo na vrtu. Ljubezenska sreča bo na- Foto: Dani Zorko r^m (21.6. - 22.7.) RAK malo pohajkoval naokrog in smo šli v trgovino, da bi si nabavili kakšno pivo. Prodajalec nas je sprva sočutno gledal, nato pa nam povedal, da lahko alkohol dobiš zgolj v hotelih in nekaterih barih, na naše prigovarjanje pa nam je priznal, da nam sicer lahko dobavi nekaj piva, vendar je treba nekaj ur počakati. Poklical bi pač nekam v sosednji kraj, ki je sicer oddaljen slabo uro, pa bi mu nek njegov znanec pripeljal kakšen 6-pack. Takšne žrtve nismo bili pripravljeni sprejeti, saj želja spet ni bila tolikšna, da bi nas razgnalo od žalosti. Proti večeru se je dež končno malo unesel, da sem lahko malo svobodneje zakorakal po ulicah, pa tudi življenje je končno prišlo na plano. Še zadnjič sem se odpravil nekaj pojest k Al-Arabiju, nato pa sem šel počasi planirat stvari za naslednji dan. Ker se je znova obetal dež, ni bilo v naravi kaj dosti početi, zato sem izpustil ogled dvorca Shobak in naravni rezervat Dana ter se odločil podaljšati pot kar do glavnega mesta Aman. Morda bo na poti nazaj lepše vreme in še ena priložnost, da se ustavim kje na tem območju . TEHTNICA ! (0.9. - 2310.) f Vpogledu denarja boste naredili korak naprej. Odkrili boste, kaj vas veseli in kaj bo treba ade še spremeniti. V ljubezni bo imel -s nadvse koristne učinke pogovor. ozd Razbremenili se boste tistega, kar ;g vam je vlivalo nezaupanje. Pri- JS čakovati je, da vas čakajo sreča in obilica ugodnih priložnosti. ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Blesteli boste na delovnem mestu. Zdelo se bo, da vam bo življenje ponudilo mnogo možnosti za uspeh - prejeli boste tudi do- — ločeno pohvalo. Čas bo v lastnem O bistvu nekoliko bolj skrivnosten in mističen. Kovali boste načrte v prihodnosti. Ljubezen: bistvo je očem menja samo najpogumnejšim. M DVOJČKA jffi (21.5. - 20.6.) Pred vami je teden novosti in ugodnih priložnosti. Izkazalo se bo, da bo vaštrudpoplačan. Morda si boste želeli še več in vendarle se počasi daleč pride. Sprostili vas bodo pogovori. Na delovnem mestu bo pred vami obdobje uspehov. Zavedati se boste morali, da ni vse zlato, kar se sveti. STRELEC R v (23.11. - 21.12.) Vaše srce bo ognjeno in radi boste pomagali drugim. Dogodkov ne boste smeli prehitevati. Mnogo bolje bo, da boste situacije razmislili pri sebi in šele čez čas po- O vedali svoje mnenje. Odkrili boste notranjo moč in priložnosti. Na delovnem mestu boste razrešili nekaj S C «v la se vam bo srčna želja. Znali boste prisluhniti sebi in glasu svojega srca. V ljubezni se boste še naprej trudili in vnašali ravnovesje. Na delovnem mestu bo nekoliko bolj nemirno. Srečno roko boste imeli pri denarnih zadevah. Zapisujte si tise občutke, ki vas bremenijo. Bodite ustvarjalni! m^ , LEV ^Pt (23.7. - 22.8.) Spremljala vas bo sreča. Jasno je nakazano, da boste na platno življenja vnašali svetle barve. Prijetno se boste počutili v družbi in med ljudmi. Bližnjic na delovnem mestu ne bo. Določene reči bodo šle po svoji poti. Ljubezen: sprostili se boste in pričakovati je koristne nasvete srečnega izvoljenca. Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Na delovnem mestu vas bo spremljala neodločnost. Počasi bo čas, da se boste znali postaviti zase. Pričakovati je nekaj neizbežnih sprememb - ki bodo nadvse koristne. Poglobili se bose tudi v skrivnosti in duhovne zakonitosti. Razdvojeni boste in rešitev vas čaka do srede. Štela bo izvirnost! KOZOROG (22.12. - 20.1.) Odločili se boste in naredili prerez. Zelo pestro bo v ljubezni, kajti dnevom bo vladala strast. Obdobje bo plodno in ustvarjalno. Naredili boste korak naprej pri vsem tistem, kar ste odlašali. Na K morebitne probleme boste morali pogledati iz svetle plati. Zdravje: varujte se stresa in mrzlih pijač. O Jk VODNAR VODNAR (21. 1. -18. 2.) Od sebe boste oddajali magnetično energijo. Ljubezensko blagostanje bo namenjeno tako vezanim kot samskim. Odkrili boste, kaj vas veseli. Na delovnem mestu se bodo priložnosti nadaljevale. P Pomembno bo, da boste znali reči bobu bob. Sreča se skriva na strani rn^l ribi (19.2. - 20.3.) boste po prostem času. Toda na omenjeno bo treba še malo počakati. Svojih zadanih nalog se bo treba lotiti na aktiven način. Moč uspeha se bo lesketala v sodelovanju. Ljubezen prinaša obilico ugodnosti. Problemov ne boste smeli pometati pod ampak jih reševati. Foto: Dani Zorko Petra-Cave-Bar Iz sveta • Nemčija Največji metal festival letos s cevovodom za pivo Na največjem metal festivalu v Nemčiji, ki poteka v mestu Wacken, bodo letos piva željne obiskovalce oskrbeli kar preko cevovoda. Okoli 75.000 obiskovalcev vsako leto na festivalu v Schleswig-Holsteinu spije okoli 400.000 litrov piva, zaradi cevovoda pa jim tokrat na prizorišče ne bo več treba vsak dan dostavljati številnih sodov za pivo. V povprečju vsak obiskovalec festivala, ki je eden največjih na svetu, zaužije več kot pet litrov piva, piše nemška tiskovna agencija dpa. Kot so pojasnili organizatorji, nameravajo s cevovodom predvsem zaščiti tla in delovati bolj trajnostno za okolje, saj so morali na dosedanjih festivalih vsak dan po celotnem prizorišču prepeljati za več tovornjakov sodov piva. Letos bo festival potekal od 3. do 5. avgusta, napovedanih pa je okoli 150 skupin. (sta) Foto: splet petek • 2. junija 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski TEDNIK 21 Preverite na 0803025 www.vitavera.si &o/mfo'TEDNIK DOKOLENKESILVERLINE Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo (✓) Pomagajo pri prekrvavitvi @ Preprečujejo otekanje nog (✓) Pospešujejo regeneracijo tkiva @ Visoka vsebnost bombaža 0 Primerne za vsakogar POSEBNAPONUDBA za bralce Štajerskega tednika Redna cena: 27,90 EUR Prireditvenik Petek, 2. junij 12:00 Cirkulane, pred večnamensko turistično prireditveno dvorano, predstavitev programa Svit 18:00 Majšperk, športna dvorana OS, Dan vrtca Z majhnimi koraki skozi čas 18:00 Cirkulane, večnamenska dvorana, občinski praznik, osrednja prireditev, kulturni program, družabno srečanje z Ansamblom Roka Žlindre 19:00 Obrež, Dom kulture, prireditev Muha na lonci 19:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, zaključek sezone Gledališkega studia Prov hudo, gostja večera, avtorica besedila Prov hudo Draga Potočnjak 19:00 Zabovci, športni park, 21. dan gasilcev OGZ Ptuj 19:30 Vurberk, grad, predstava Gospod plemeniti Prasetnik 20:00 Ptuj, CID, potopisno predavanje Sabine Intiher, Moje življenje na Češkem v okviru prostovoljne službe Sobota, 3. junij 09:00 Sv. Trojica,športno-rekreacijski center Na griču, 11. občinski praznik Sv. Trojica v Slovenskih goricah, kolesarjenje po poteh občine, zbor pri igrišču OS ob 9.00, turnir v tenisu ob 11.00, odbojka na mivki ob 12.00 09:00 Ptuj, Narodni dom, plesna delavnica, Od improvizacije do kompozicije in koreografije 10:00 Destrnik, 19. občinski praznik, hoja po pešpoteh, zbirališče pred turističnim domom ob 10.00, odprtje infrastrukture v Janežovskem Vrhu ob 13.00, turnir v malem nogometu ob 17.00, igrišče pod OS 11:00 Ptuj, pred upravno stavbo Perutnine, 15. Poli maraton, Maxi Poli maraton na 52 km ob 11.00, Mini Poli maraton na 21,2 km, Poli snack maraton na 2 km, kulinarična pogostitev, žrebanje, podelitev nagrad in pokalov, otroški animacijski program med 10. in 14. uro 13:00 Majšperk, kulturna dvorana KPC, državno srečanje otroških folklornih skupin, Ringaraja 16:00 Zabovci, športni park, 21. dan gasilcev OGZ Ptuj, osrednja slovesnost 16:00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, Regijsko Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin, Mrtve duše, Video klub, podelitev priznanj 19:00 Ptuj, Zavod Bodidobro, Delavnica: Zavedanje osebne moči, moč živeti sebe, Kdo sem jaz? Si upam stopiti ven iz okvirjev in biti točno to, kar sem? 19:30 Vurberk, grad, predstava Gospod plemeniti Prasetnik 20:00 Cirkulane, večnamenska dvorana, koncert vokalne skupine Mladi veseljaki Nedelja, 4. junij 07:00 Cirkulane, ribnik v športnem parku, občinski praznik,tekmovanje v ribolovu, turnir v nogometu in odbojki ob 14.00, vaške igre Belanov ob 16.30 v Športnem parku, vlečenje vrvi ob 18.00, razstava potic in oprešaka ob 18. uri v šotoru 10:30 Sv. Trojica, 11. občinski praznik, tek okrog trojiškega jezera ob 10.30, zbor pri brunarici ob jezeru, tekmovanje v košnji ob 14.00, v bližini gasilskega doma Osek 15:00 Rače, Botanični vrt Tal, 3. štajerski dan piva, predstavitev domačega piva in hmelja 15:00 Krčevina pri Vurberku, pravljični gozd Rdeča kapica, glasbena pravljica Sneguljči-ca in sedem palčkov 18:00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, glasbena predstava Don Kihot 19:30 Vurberk, grad, predstava Gospod plemeniti Prasetnik Ponedeljek, 5. junij 15:00 Sv. Trojica, jedilnica OS, 11. občinski praznik, srečanje starejših občanov 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, predavanje Zlatke Dreo, medgene- racijsko komuniciranje 19:30 Vurberk, grad, predstava Gospod plemeniti Prasetnik - WWW.MAMMAMIA-MUZIKAL.SI - GUM MUT GRAD VURBERK, 29.6. OB 21:00 SOORGANIZATOR: OBČINA DUPLEK VSTOPNICE: EVENTIM. PETROL. POŠTA. OMV kmetijska zadruga ODKUP ŽIVINE: - TELICE BIKI PRAŠIČI ORGANIZIRANO STORITVENO PITANJE MPG n 75€ SUPERCENE KRAV do 2, f Informacije: Roman Belšak tel: 041 837 608 Rudolf Majcen -tel: 041 650 392 V ODKUP MLEKA PO KONKURENČNIH CENAH f \ Informacije: Alenka Šantl - tel: 041 687 662 Danica Perger - tel: 041 574 801 v y ČEJE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ, JE USPEH ZAGOTOVLJEN ! NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Radioptuj Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem StGLjeVski vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in ^ RADIOPTUJ se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. e9e.98e.1043 POSTATI NOVI NAROČNIK STAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli PRIROČEN HLADILNI NAHRBTNIK. Hladilni nahrbtnik bo zagotovo postal vaš zvesti spremljevalec na piknikih, plaži in pohodih v naravi. Pijačo in hrano bo ohranjal hladno in svežo, prvi časopis Po-dravja - Štajerski tednik - pa bo poskrbel za prvovrstne in vedno vroče vsebine. Odločite se za pravo poletno kombinacijo. NAROČILNICA ZA Štajerski ötajersRi TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI • Avtobus zvestobe (izbrani izleti ■ 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti ■ vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma ■ 20-odstotni popust pri naročilu malihu)glasov v Štajerskem tedniku RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj ijsin cei • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLA www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 2. junija 2017 OPEL ASTRA 1.416V 2002 2.200,00 € KOV. SREBRNA SERV. KNJIGA RENAULT CLI01.5 DCI EXTREME 2005 1.680,00 € KOV. ČRNA KLIMA PEUGEOT 2061.6 HDI XT 2005 2.690,00 € KOV. MODRA SERV. KNJIGA TOYOTA YARIS 1.0 LUNA 2007 4.500,00 € KOV. ČRNA PRVI LAST. RENAULT MODUS GRAND 1.216V EXPRESSION 2008 4.490,00 € KOV. VIOLA KLIMA BMW 320 D LIMUZINA 2006 7.400,00 € KOV. SREBRNA PRVA REG. 2007 VW SHARAN 2.0 TDI BLUEMO. COMFORTLINE 2011 13.990,00 € KOV. ČRNA SERV. KNJIGA FIATPANDA 4X41.2 8V 2006 4.150,00 € KOV. SREBRNA SERV. KNJIGA BMW 3181 COUPE 2000 2.990,00 € KOV. MODRA AVT. KLIMA CITROEN C5 2.0 HDI SX BREAK 2007 3.550,00 € KOV. SREBRNA AVT. KLIMA FIAT STIL01.9 JTD DYNAMIC 2003 1.990,00 € KOV. SV. MODRA CITY.SERVO PEUGEOT PARTNER 1.6 HDI TEPEE ACTIVE 2013 10.690,00 € BELA PRVI LAST. OPEL ASTRA 1.7 CDTI ENJOY 2011 8.600,00 € KOV. SV. ZELENA PRVI. LAST SSANGYONG KYR0N 2.7 D AVT. XDI AWD 2008 5.900,00 € KOV. SIVA SERV. KNJIGA RENAULT MEGANE 1.616V PRIVILEGE LUX GT 2006 3.690,00 € KOV. SIVA SERV. KNJIGA ŠKODA RAPID 1.4TDI AMBITION 2015 12.800,00 € RDEČA 23.570 KM VOLKSWAGEN GOLF 1.9TDITRENDLINE 2006 6.350,00 € KOV. SREBRNA SERV. KNJIGA RENAULTTWING01.2 EXPRESSION 2003 1.590,00 € ZELENA PRVI LAST. PEUGE0T30081.6 HDI PREMIUM 2010 9.600,00 € BELA SERV. KNJIGA KIA PRO CEED1.6CRDI SPORT 2008 5.300,00 € PERLA BELA PRVI LAST. Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. Letnik Cen^ Oprema Barva OPEL ASTRA 1.416V RENAULT CLI01.5 DCI EXTREME PEUGEOT 2061.6 HDI XT TOYOTA YARIS 1.0 LUNA 2002 2005 2005 2007 RENAULT MODUS GRAND 1.216V EXPRESSION 2008 BMW 320 D LIMUZINA 2006 VW SHARAN 2.0 TDIBLUEM0. C0MF0RTLINE 2011 FIAT PANDA 4X41.28V 2006 BMW 3181 COUPE 2000 CITROEN C5 2.0 HDI SX BREAK 2007 FIATSTIL01.9 JTD DYNAMIC 2003 PEUGEOT PARTNER 1.6 HDI TEPEE ACTIVE 2013 OPEL ASTRA 1.7 CDTIENJ0Y 2011 SSANGY0NG KYR0N 2.7 D AVT. XDIAWD 2008 RENAULT MEGANE 1.616V PRIVILEGE LUX GT 2006 ŠKODA RAPID 1.4TDI AMBITION 2015 VOLKSWAGEN GOLF 1.9 TDI TRENDLINE 2006 RENAULTTWING01.2 EXPRESSION 2003 PEUGEOT 30081.6 HDI PREMIUM 2010 KIA PRO CEED1.6CRDI SPORT 2008 2.200,00 € 1.680,00 € 2.690,00 € 4.500,00 € 4.490,00 € 7.400,00 € 13.990,00 € 4.150,00 € 2.990,00 € 3.550,00 € 1.990,00 € 10.690,00 € 8.600,00 € 5.900,00 € 3.690,00 € 12.800,00 € 6.350,00 € 1.590,00 € 9.600,00 € 5.300,00 € KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. VIOLA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SV. MODRA BELA KOV. SV. ZELENA KOV. SIVA KOV. SIVA RDEČA KOV. SREBRNA ZELENA BELA PERLA BELA SERV. KNJIGA KLIMA SERV. KNJIGA PRVI LAST. KLIMA PRVA REG. 2007 SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA AVT. KLIMA AVT. KLIMA CITY.SERVO PRVI LAST. PRVI. LAST SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA 23.570 KM SERV. KNJIGA PRVI LAST. SERV. KNJIGA PRVI LAST. PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZNAMKA LETNIK CENA€ OPR. Bi AUDI A4 2.0 TDI KARAVAN CITROEN C4FURI0VT11.4 FORD B-MAX 1.6 TDCITITANIUM FORD C-MAX1.6TDCI, 115KM FORD FIESTA TREND 1.416V FORD FOCUS 1.0 ECO, KARAVAN FORD KUGA 2.0 TDCI TREND FORD KUGA 2.0 TDCI TREND FORD MONDEO 2.0 TDCI KARAVAN FORD TRANSIT CUSTOM 2.2 TDCI HONDA CIVIC 1.4 SPORT MINI ONE 1.6 NISSAN MICRA 1.2 ACENTA OPEL MERIVA 1.416V ŠKODA SUPERB 2.0 TDI KARAVAN 2010 10.390 ODLIČEN, REDNI SERV. BELA 2012 8.790 1.LAST., ZELO LEP \______________ 2014 11.990 SAMO 78.947KM, ODLIČEN KOV. MODRA 2011 9.980 1.LAST., SLO, ODLIČEN BELA 2013 7.990 ODLIČEN, VINJETA, TRAJNIK BELA 2015 12.990 1.LAST., ODLIČEN KOV. SREBRNA 2011 13.590 ODLIČEN, REDNI SERV. BELA 2011 13.590 ODLIČEN, 1.LAST. BELA 2015 19.990 1.LAST., ODLIČEN KOV. T. SIVA 2015 19.990 5 SEDEŽEV+TOVOR KOV. T. SIVA 2012 11.290 0DLIČEN.SAM0 85.988KM RDEČA 2010 8.490 ODLIČEN, VINJETA, TRAJNIK RDEČA 2012 6.990 SAMO 72.947KM, ODLIČEN BELA PERLA 7.990 ODLIČEN, VINJETA, TRAJNIK KOV. ČRNA 13.990 ODLIČEN. 1.LAST. KOV. RJAVA 2011 ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr "I" * ■ (rS * • • i J [C* j «.t v w P I i A hI Ù. . JuBflVHt . Í if TU A I N£ PETEK 2. junij 7:30 Glasbena osmica (sloj, pon, 8:00 SKL S03E34, pon. 8:25 Sob, da se ti zrola: SS Ravne, pon. 9:25 Kuhinj ica, pon. 9:50 Povabilo na kavo: JJrška Horvat, pon, 10:20 Sportino); Nastja Čeh, pon. 11:45 Cista umetnost - maj, pon, 11:05 Pogled nazaj, por. 11:25 Glasba za vse, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:20 Sekvenca, pon, 12:35 Dobrote slovenskih kmetij 2017, pon 12:55 Dan vrtca Ptuj 2017, pon, 13:30 Videostrani 17:35 KuJiirjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Portal, pon. 18:35 Glasbena osmica [tujaL pon, 19:05 Sistemska korupcija v Sloveniji, pon. 20:00 Ptujska kronib;pon. 20:25 Portal, pon, 20:35 Guliverjevo potovanje, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Vs&ga je kriva Nina, pon, 23:45 Videostrani SOBOTA 3, junij 7:30 Glasbena osmica [tuja}, pon, 8:00Guliverjevo potovanje, pon. 9:20 SKL S03E34; pon. 9:45 Šola, da se ti zrola-SS Ravne, pon, 10:45 5port(no): Nastja Ceh, pon. 11:10 Povabilo na kavo: Urita Horvat, pon. 11:40 Sekvenca, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Cista umetnost - maj, pon. 12:45 Pogled nazaj, pon. 13:05 Glasba za vse, pon. 13:35 Dobrote slovenskih kmetij 2017, pon 13:55 Videostrani 17:35 Kuhinj ica, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Portal, pon. 18:35 Sekvenca 18:50 Dan vrtca Ptuj 2017, pon. 19:25 Glasbena osmica (slo,), pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Nosferatu, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon._ 22:25 Moc glasbe nas združuje 1, del, pon. Ptuiska televizija PETV. T: 02 590 SSO 2Û. inftyaoetv.tv. i NEDELJA4 junij 7:30 Glasbena osmica (sb,), pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 SKL S03E35 8:50 Regi Gorišnica 10:00 Dan vrtca Ptuj 2017, pon. ■ I .C.V LB 1JB, pon, 12:00 Pregled tedna, pon 12:25 Portal, pon, 12:35 Sekvenca, pon, .12:40 Pogled nazaj, pon. 13:00 Gostilna »PrTrancet« 14:00 Videostrani 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:45 Povabilo na kavo: Urška Horvat pon, 19:15 Glasbena osmica (tujsO, pon, 19:45 Risanke, pon. 20:00 Pnegied tedna, pon. 20:25 PflA. pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Rozmannkina ljubezen, pon, flVidpiTfitTani PONEDELJEK 5. junij í-'ín fiL.ehe.na ^tínica foui») pon 8r00 fteglect tedna, pon 3:25 SKL S03E35, pon. 8:50 Moč glasbe nas združuje 1, del, pon. 9:50 Obzornik TV Dravograd 10:40 Pogbd nazaj, pon. 11:05 Sport(no): Nastja Ceh, pon. 11:30 Povabilo na kavo: Uraka Horvat, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon, 12:25 Otroci pojejo slovenske 14;40 Videostrani 17:10 Kuhlnjica, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica [slo.), pon. 18:55 Glasba za vse, pon. 19:25 Dan vrtca Ptuj 2017, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon, 3 pesmi, pon. u,uu riujsRO im ur una, pon, 22:25 Glasba, pesem združuje, pon. M-RS Wrtwi^rWil «T POTOVRLTIfi RGEOCIJR Informocije in rezervocije: Turistogent Ptuj, miklošičevo Z, tel. OZ Z3 5O 2O6. Družbo Rodio-Tednik Ptuj in Turistogent vos vobito no nepozobno zobovo in piknik no vrhu Pohorja. Don bomo preživeli ob spoznavanju holcerskih iger in zdravilnih zelišč v neokrnjeni naravi Pohorja. Oo svežem zraku nam bodo še posebej teknile dobrote z žaro, prav tako po se bomo veselo zavrteli ob domači glasbi. ^ TEDNIK Akcijsko ceno zo ' BMW 318D KARAVAN 2016 25.990 AVT0MATIK TEMNO MODRA VW SHARAN 2.0 TDI 2014 22.990 ODLIČEN SREBRNA OPEL ASTRA 1.4 2006 2.490 ODLIČEN TEMNO MODRA BMW 525 2004 4.990 KARAVAN ČRNA FORD G-MAX 2005 2.790 ODLIČEN MIŠJE SIVA BMW218D 2016 25.990 AVT0MATIK ČRNA IVEC0 TURBO DAILY-T0V0RNI 2006 5.990 17M3 RUMENA SEAT LEON 1.9 TDI 2010 8.990 ODLIČEN SREBRNA NISSAN JUKE 1.5 DCI 2014 12.990 ODLIČEN SIVA BMW 520 2015 33.990 KOT NOV SREBRNA FORD GALAXY 2.0 TDCi 2014 13.900 DOBRO OHRANJEN SREBRNA PEUGEOT 508 2.0 HDI HYBRID 2013 13.990 ODLIČEN ČRNA V* I tMOPKA UNIJA junij 2017 Namen javnega poziva je izbor operacij (projektov), katerih rezultati prispevajo k uresničevanju Strategije lokalnega razvoja na območju občin ZavrČ, GoriS ni ca, Cirkulane, Videm, Podlclinik, Žctalc in Majšpcrk v letu 2017 in sofinanciranja njihovih stroškov, Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.haloze.org. Rok za oddajo vloge je ponedeljek, 3.7,2017 do 12, ure. Delavnice za predstavitev javnega poziva bodo: 14.6.2017 ob 10. uri v Stari večnamenski dvorani v Cirkulanah 21.6,2017 ob !8. uri v konferenčni dvorani Občine Majšpcrk Vodilni partner LAS Haloze: PRJ HALO, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane, 02 795 32 00, las.lialoze@halo.su www,haloze.oi,g 06:00 120 let tamburanja v Gorišnici 10:00 8. Jurjevo srečanje FS 11:30 Utrip iz Ormoža 12:40 Polka in Majolka 13:40 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Koncert zborov v Jurovskem Dolu 20:00 Revija MPZ. 1, del 21:00 Utrip iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja 23:00 Video slrani SIP PROGRAMSKI NAPGVtDNIK vač na spletnih straneh www.9iptv.fti 06:00 ŠKL 08:30 Ptujska Kronika 09:00 Kronika iz občina Hajdina 11:00 Ljudski pevci na TumlŠčah 13:00 30 Let Okteta Pesnica 15:00 Revija MPZ. 1. del 17:00 19. praznik Občine Destmik 18:30 Koncert zborov v Jurovskem I Dolu 20:00 20- praznik Občine $tar£e 21:30 Veseloigra Uredništvo: www.siplv.si 02 75J OO 30; mfo@siplv si Markntinrr n? Td<4 U R77 *Mn 08:00 Kronika i/ občine Markovci 09:00 ŠKL 09:30 Ptujska Kronka 10:00 Koncert zborov v Jurovskem Dolu 11:30 Seja sveta Markovci - ponovitev 15:00 Italijanska trgovina ■ v živo 18:00 Marija Fesi 2017 20:00 Srečanje zborov občine Markovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka In majolka program V ŽIVO tudi preko Epfetn www.siptv.si a 08:00 Srečanje ljudskih pevcev v Pobrežju 09:00 ŠKL 09:30 Ptujska Kronika 10:00 Polka in majolka 11:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ljudski pevci na TumISčah 20:00 Srečanje zborov I občine Markovci 21:15 Kronika iz občine Markovci 23:00 Video strani RABLJENIH ' MENJAVE L FINANCIRANJA lZAVAROVANJA LETNIK CENA, OPR. AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI BMW 118 D M-PAKET BMW 3 COUPE LCI 320V BMW SERIE 320d CHEVROLET AVE01,4 5. VRAT 2013 2013 2012 2013 2009 CITROEN C4 GRAND PICASSO 2,0 HDI EXLUSSIV 2014 HONDA CIVIC 1,4i LS KLIMA 2003 HONDA CIVIC 2,2 D 2007 MERCEDES BENZ B 200 CDI 2013 OPEL ASTRA SW 1,4 2007 OPEL CORSA 1,4 2009 OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI USNJE 2011 OPEL TIGRA 1,4 CABRIO 2005 PASSAT 2,0 TDI 2007 PORSCHE CAYENNE 3,0 TDI 2012 TOYOTA YARIS 2012 VW PASSAT 1,6 TDI BLUE MOTION NÄVI 2013 , Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ 16.990 1 .LAST., ODLIČEN 14.990 1 .LAST., 15.490 1 .LAST., 16.990 1 .LAST., AUT. 2.790 2 LAST., SLOV. 14.990 1.LAST, ODLIČEN 1.699 ZELO UGODEN 5.990 ŠPORT 15.490 LEPO OHRANJEN 3.490 2.LAST. 4.490 COSMO OPREMA 8.980 1.LAST, ODLIČEN 3.990 TWIN TOP 5.490 SLOV. 39.490 1. LAST. 6.990 1.LAST, 72.000 KM 10.500 LEPO OHRANJEN. 1.LAST VEČ BARV BELI BELI SIVA KOV. SV. MODRA KOV. SV. MODRA SREBRNA SREBRNA SIVA SREBRNA ČRNA T. MODRA KOV SV. MODRA SREBRNA BMW 318D KARAVAN VW SHARAN 2.0 TDI OPEL ASTRA 1.4 BMW 525 FORD G-MAX BMW218D IVEC0 TURBO DAILY-T0V0RNI SEAT LEON 1.9 TDI NISSAN JUKE 1.5 DCI BMW 520 FORD GALAXY 2.0 TDCi PEUGEOT 508 20 HDI HYBRID 2016 2014 2006 2004 2005 2016 2006 2010 2014 2015 2014 2013 25.990 22.990 2.490 4.990 2.790 25.990 5.990 8.990 12.990 33.990 13.900 13990 AVT0MATIK ODLIČEN ODLIČEN KARAVAN ODLIČEN AVT0MATIK 17M3 ODLIČEN ODLIČEN KOT NOV DOBRO OHRANJEN ODLIČEN TEMNO MODRA SREBRNA TEMNO MODRA ČRNA MIŠJE SIVA ČRNA RUMENA SREBRNA SIVA SREBRNA I SREBRNA ČRNA Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.Drofi@amail.com www.tednik.si AKCIJSKA P0NMDBÄ V MESNICAH JÄTA FONGUSTA KUPUJTE DOBRO IN POCENI. KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Štajerski TCDNIK v digitalni knjižnici: www.dllb.si PVC okna, vrata, senčila PTUJ GSM: 041 716 251 www nknavrata ftnm www.tednik.s tednik@tednik.s petek • 2. junija 2017 Oglasi in objave Štajerski 23 amnosek Boštjan ZEMLJAK s.p. Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA- LANCOVA VAS 2 b r spomeniki potice stopnice Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat -drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail. com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. VLJUDNO vabljeni na vrtnarijo Golob v Trnovski vasi na dneve popustov na cvetje, grmovnice, zelenjavne sadike, lonce in korita. Od četrtka, 1. 6., do sobote, 3. 6., vsak dan od 8. do 12. in od 13. do 18. ure (v soboto do 16. ure). Uredite si hiško, okolico ali gredice s cvetjem, ki vas bo razveseljevalo skozi celo poletje. Vrtnarija Golob, Trnovska KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. PRODAM teličko simentalko, staro 3,5 meseca, težko 150 kg. Tel. 031 532 785. KUPIMO traktor, lahko IMT, Zetor, Ur-sus, Deutz ali podobno. Telefon 041 872 029. PRODAM 10 kosov suhih hrastovih mostnic (fosnov), debeline 5 cm, in nekaj suhih češnjevih in smrekovih desk debeline 3 cm. Tel. 041 930 045. PRODAM 3 koze za nadaljnjo rejo ali pripust. Telefon 031 658 799. PRODAM pašno telico simentalko v 8. mesecu brejosti. Telefon 031 497 125. PRODAM svinjo, težko 220 kg, domače reje. Telefon 051 245 811. NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev. Tel. 753 18 51 in 031 440 363. PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev, ter travnik, k.o. Skrblje, v izmeri 1,23 ha. Tel. 041 485 795. PRODAM telico simentalko v devetem mesecu brejosti. TelEFON 031 713 160. BREZPLAČNO oddam košnjo sena in otave v Hlaponci ob asfaltni cesti. Tel. 031 558 844. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01. PRODAM bikca, težkega 220 kg. Telefon 031 281 453. PRODAM prašiča in kozličke. Tel. 070 896 081. KUPIM teleta do starosti 30 dni, mesnatih pasem. Tel. 041 297 279. DOM STANOVANJE PRODAMO - stanovanjsko hišo na Ptuju, letnik 1964, 210 m2, zemljišče 511 m2 - bližina centra, vrtca, šole, mirna lokacija, T^/tMKtJ Cena: 123.000 EUR. Kontakt: 041 684015 y ali 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio Kje so tisti lepi časi, ko srečni skupaj smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomin nate nam daje moč, da brez tebe učimo se živeti. Za vso dobroto, ki si nam jo dala, mama, najlepša ti hvala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče Marije Čeh IZ HLAPONCEV 21 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili bolečino, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, darove za cerkev ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred in darovano sv. mašo, cerkvenim pevcem sv. Doroteje iz Dornave, govornicama ge. Hedviki in ge. Anki, godbeniku, zastavonoši, praporščaku in podjetju Mir. Hvala TED Lukari, RK Dornava, PGD Mezgovci in Polen-šak, TD Hlaponci, DU Polenšak in podjetju Adecco. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: sinova Franc in Tonček ter hčerki Marija in Slavica z družinami SPOMIN 4. junija mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, teta in botra Elizabeta Horvat Gočlova babica IZ ZAGOJIČEV 15 Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje, prižigate svečke in postojite ob njenem grobu. Njeni domači Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK www.tednik.si Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče ... ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice in sestre O Marije Unuk, IZ APAČ 254 roj. Lozinšek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govornici ge. Nadi za ganljive besede slovesa, ge. Ireni za molitev, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: vsi njeni Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: 28. razstava Dobrote slovenskih kmetij 2017; Salon Sauvignon Ptuj 2017; Ljudska univerza Ptuj predstavila novo mobilno aplikacijo; Rekonstrukcija ptujskega mostu - ureditev prometa; Obletnica prvega strela v času osamosvajanja RS; Pogled na politično dogajanje s poslancem Andrejem Čušem; 5. Unescov ASP-tek mladih na ptujskih ulicah; 8. srečanje GO-CAR-GO v Šolskem centru Ptuj; Sprejem Mestnega gledališča Ptuj v Mestni hiši; Državno tekmovanje Kaj veš o prometu; Nastop folklornih skupin na 13. Folkfestu. Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. V NAJEM oddam komplet opremljeno enosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 915 645. Vir pri Zadru, oddam 2-sobni apartma s klimo za 4 osebe. Prosti termini od 25. 6. do 2. 7., od 12. 8. do 19. 8. ter od 1. 9 dalje. Telefon 031 742 714. RAZNO BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 051 322 240, www.anaholz83@gmail.com. PRODAM lepe železniške tramove -švelerje. Cena 15,00 €. Tel. 041 893 305. NEPREMIČNINE NA MIRNI lokaciji blizu Podplata pri Rogaški Slatini ugodno prodamo starejšo hišo z majhnim gospodarskim poslopjem ter nedograjeno novo hišo z urejenim gradbenim dovoljenjem in približno 30 ari zemlje. Tel. 040 155 959. Mestni kino Ptuj Petek, 2. junij: 17:00 Mali šef; 19:00 100 metrov; 21:00 Obalna straža. Sobota, 3. junij: 17:00 Mali šef; 19:00 9. življenje Louisa Draxa; 21:00 Pirati s Karibov: Salazarje-vo maščevanje. Nedelja, 4. junij: 16:30 Mali šef; 18:30 Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje; 21:00 100 metrov. Preveč je žalostnih dni že minilo, ko s cvetjem ti poslednji dom krasimo. S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke že dvajset let gorijo. SPOMIN Drugega junija mineva dvajset let, odkar nas je zapustil dober mož, oče, dedek, pradedek in prapradedek, stric ter boter Anton Gornjec ROTMAN 24 A Hvala vsem, ki mu poklonite lepo misel, prižgete svečko, podarite cvet. Tvoja žena Marija, otroci z družinami ter ostali sorodniki Prodamo ali damo Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 v najem Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto Tiho, tiho čas beži, spomin na vaju v naših srcih ne zbledi. V SPOMIN našima najdražjima Elizabeti Zuran 3. 11. 1916-28. 5. 1997 Francu Žuranu 25. 1. 1922-13. 7. 1997 IZ MESTNEGA VRHA 46 Hvala vsem, ki se ju spominjate in obiščete njun grob. Njuni najdražji Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. SPOMIN 28. maja je minilo leto dragemu očku in dedku Janezu Majerju IZ BUKOVCEV 99 in 1. junija je minilo že 36 let dragi mamici in babici Ruži Majer Vajini najdražji Podravje, Slovenija • Repelenti - zaščita pred piki žuželk, insektov Da bo sprehod, obisk gozda, travnika in tropskih krajev varen Repelenti so snovi naravnega ali kemičnega izvora, ki odganjajo škodljivce oz. insekte. Insekte in škodljivce odganjamo zato, ker so lahko zelo škodljivi za človekovo zdravje. Foto: Črtomir Goznik Vsi repelenti niso primerni za otroke Pri nanosu repelenta ne smemo pretiravati, še posebej pri otrocih moramo upoštevati količino nanosa, ki jo priporočajo proizvajalci. Vsi repelenti tudi niso primerni za otroke, pri večini imajo tudi zapisano starostno omejitev, npr. nad dve leti. Tako ne priporočajo uporabe pršil za otroke, mlajše od šestih mesecev. Mreža pred komarji je še vedno najboljša zaščita pri dojenčkih. Majhnim otrokom naj tudi ne bi pršili rok, ker jih dajejo v usta, tudi ne rokavov, ker se vanje brišejo. „Če je že nujno potrebno, da otroku nanesemo kakšen repelent, je najbolje, da ga damo na oblačilo, na voziček, uporabimo zapestnico, elektronski odganjalec. Pri otroški koži, ki je precej tanjša od odrasle, se repelent lahko absorbira v telo in povzroči težave," dodatno pojasni Darja Potočnik Benčič. Pri uporabi repelentov morajo biti previdne tudi doječe matere in nosečnice. Najbolje je, da jih v času nosečnosti in dojenja sploh ne uporabljajo. V lekarnah so na voljo številni repelenti, cene se gibljejo od pet evrov navzgor. Vftii) i <£> i WW«TliOf>ICM. ^ vO/ SSSČS^ Y ¥ lÉ| I i m w,i» iv- .j'í^'-jjj^H ^/•rt SSnr*Sí -ín^B Foto: Črtomir Goznik Oznake na izdelkih opozarjajo na previdnost pri uporabi in tveganje za zdravje pri napačni uporabi. Ne gre smo za to, da lahko lokalno povzročajo težave, alergije, bolečine zaradi pika, pik čebele je lahko za marsikoga smrtno nevaren, insekti so tudi prenašalci številnih bolezni, klopi naj bi prenašali okoli 300 povzročiteljev bolezni. Najbolj nevarna sta klopni meningoencefalitis in borelioza. Komarji prenašajo ne samo malarijo, tudi različne vročinske bolezni. Repelenti delujejo na način, da blokirajo receptorje, s katerimi insekti zaznavajo človeški vonj, ali pa oddajajo takšen vonj, ki jih odganja. V borbi proti komarjem, kljub že novejšim izumom, kot so zapestnice, obeski za ključe, tudi že aplikacije za pametni telefon, ki naj bi jih odganjale, so še vedno najboljši odganjalci in varuhi pred njihovim delovanjem - klasična razpršila - kemična pred naravnimi, pove Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., direktorica JZ Lekarne Ptuj. Uporabljamo jih zato, da bodo naši obiski gozdov ali travnikov, tudi tropskih krajev, brez neljubih in zdravju škodljivih posledic. Eni repelen-ti se namažejo, drugi se napršijo, tretji se vtrejo v kožo ipd. Tudi raziskava Zveze potrošnikov Slovenije je v letu 2015 potrdila, da so še vedno najučinkovitejša pršila, ki vsebujejo eno od poznanih učinkovitih kemikalij, najpogosteje je to deet (dietilto-luamid). Poleg tega pa proizva- OKNA, VRATA , GARAŽNA VRATAJ www.naitors.si m BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI NOVO! OKNA ZA PASIVNE HIŠE PO ENAKI CENI KOT SO KLASIČNA OKNA NATTORSnoo Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204 NOVA LOKACIJA - GORlSNICA 1 jalci uporabljajo tudi icaridine in ir 3535. Naravni izdelki, zlasti še, če vsebujejo eterična olja, pa so manj učinkoviti odganjalci komarjev; eterična olja so tudi med pogostimi povzročitelji alergij. Učinkovitost repelenta je v največji meri odvisna od koncentracije aktivne sestavine (deet), ob tem pa tudi od drugih snovi v izdelku. Tudi same okoliščine vplivajo na njegovo učinkovitost. Repelent je manj učinkovit, čim toplejša je koža, slabše učinke dosežemo tudi pri intenzivnem športnem udejstvo-vanju, ko se potimo. Pri uporabi moramo biti previdni Pri uporabi vseh repelentov moramo biti skrajno previdni oz. strogo upoštevati navodila proizvajalcev. Za zdravega človeka njihova uporaba ne predstavlja nobenega tveganja za zdravje, če upoštevamo navodila. Tveganje je največje v prvih minutah po nanosu. Priporočljivo je, da si repelent nanašamo na odprtem, v nasprotnem moramo temeljito prezračiti prostor, hlapov ne vdihujemo. Po vsaki uporabi repelenta si temeljito umijemo roke. „Če bi prišlo do tega, da bi učinkovino deet vdihnili, bi to lahko povzročilo resnejše neželene učinke, kot so glavobol, utrujenost, težave z dihanjem. S podobnimi težavami I* * / i i V, p $ \ i Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., direktorica JZ Lekarne Ptuj bi se srečali tudi pri daljši neprekinjeni uporabi teh izdelkov. Tudi repelenti, ki so pripravljeni na osnovi rastlin, lahko dražijo oči, poškodujejo sluznice, in kot že omenjeno, lahko povzročajo alergije. Pri občasni uporabi klasičnih razpršil (tudi tekočin in sprejev) oz. pršenju zgolj izpostavljene kože, pa tveganja za zdravje ni," pove Darja Potočnik Benčič. Repelent nanašamo le na izpostavljene dele kože, lahko ga popršimo tudi po oblačilih (rob hlač, rokava, ovratnik majice), ker večina repelentov deluje na način, ki insekte odganja s svojim vonjem; pri čemer jih ne uniči, le odžene. Kaj pomenijo oznake na repelentih V lekarnah imajo na voljo številne repelente, na mnogih so tudi oznake o tem, na kakšen način je repelent lahko škodljiv. Klicaj pomeni, da je škodljiv za zdravje, lahko povzroča alergijo, ne sme se vdihniti, ne smemo ga nanašati na poškodovano kožo ali od sonca opečeno kožo. Re-pelenti v obliki spreja so tudi gorljivi, eksplozivni, zato jih ne smemo uporabljati in shranjevati v bližini ognja. Vse repelente moramo hraniti na mestih, ki so otrokom nedosegljiva. Na embalaži tudi piše, da so praviloma učinkoviti štiri do osem ur in različno število ur, kadar gre za komarje ali kadar gre za klope. Glede na to, da imajo repelenti različne količine učinkovin, ki odganjajo insekte, je ob obiskih tropskih krajev, kjer obstaja nevarnost pika komarjev, ki ne prenašajo samo malarije, temveč tudi druge vročinske bolezni, priporočljiva uporaba repelentov z višjo koncentracijo deeta (30 %). V lekarnah sta na voljo dva: bens in jungle formula. MG Danes bo sprva precej jasno, zjutraj bo ponekod kratkotrajna megla. Čez dan bodo v notranjosti Slovenije nastajali kopasti oblaki in v osrednji, severni in vzhodni Sloveniji se bodo sredi dneva in popoldne pojavljale krajevne plohe in nevihte, kakšna se bo lahko zavlekla tudi v večerne ure. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, najvišje dnevne od 24 do 29 stopinj C. Obeti V soboto bo večinoma sončno, popoldne bodo v notranjosti Slovenije nastale posamezne vročinske nevihte. V nedeljo bo sončno, popoldanske nevihte bodo malo verjetne. Vremenska slika Nad večjim delom zahodne, južne in srednje Evrope je šibko območje visokega zračnega tlaka, nad Rusijo in severno Skandinavijo pa ciklon z vremensko motnjo, ki sega do Alp. dcndéi' fladded ... Napoved vremena za Slovenijo Ako na Medarda je vreme lepo, 15/2^ najlenejši kosec pospravlja suho 6/28> lokalih ponaranra