•♦proletarec' je delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC Official Organ Yu«o»lav Federation, S. P. - - danilo Jugoslovanske Socialistične Zveze -- glasilo --pro s vet n e matice j. s. z. |T. — NO. 1527. CHICAGO. ILL., 16. DECEMBRA (December 16). 1836. l*ubli»h«l We»kly »t 2301 S. Uwnd»le Ave. LETO — VOL. XXXI. FAŠIZEM SMRTNI SOVRAŽNIK MIRU IN SVOBODE tragična slika terorja v nemčiji in v italiji V ječah in v koncentracijskih taborih j "tretjega rajha" nad 225 tisoč ljudi Liparski otoki so svetovno znana mučilnica za opozicionalce. — Fašistični teror v Španiji Jugoslavija zoga v gospodarski tekmi Gen. Franco kupuje v Italiji klavce za pobijanje Spancev VOJNE PRETNJE IMPERIALISTOV H ITLER in Mussolini se oglašata za osvoboditelja, trdi, da ni bila Nemčija nikdar svobodnejša kakor je da-|trdij nes. Drugi se hvali, da je ustvaril iz Italijanov svoboden, zdrav, nase ponosen narod in iz zapostavljene Italije res-pektirano cesarstvo. Resnica je, da ni bilo ljudstvo Nemčije in Italije se nikoli tako zasužnjeno duševno in gospodarsko, kakor je danes. Organizacija Labor Chest for Relief and Liberation of Workers of Europe je objavila statistiko, ki jasno priča, kak-je svoboda v Nemčiji in v Italiji. V Nemčiji je — 105 koncentracijrkih taborov; 225 tisoč ljudi v ječah; 40 tisoč v koncentracijskih taborih; 65 ljudi je bilo obsojenih v smrt radi prepričanja; 38 žensk je bilo eksekutiranih, ali pa v zaporih mučenih toliko, da so si same vzele življenje. Pomanjkanje je danes v Nemčiji večje kot kdaj prej od lata 1922 naprej.' Tisoče političnih jetnikov je bilo in je šikaniranih in mu-osnih. Mnogo so jih rablji v jetniikih taborih pobili, v uradne lapiske pa zabeležili, da so bili ustreljeni na poskusu pobega, ali pa da so izvršili samomor. Koliko je bilo takih slučajev, ne rt nihče, kajti obiski so prepovedani, pa je sorodnikom nemo* Ameriški iurnalut Regiaald Sws«l-land poroča t čikaikih Daily Newi s dne 12. doc. o rekrulnem taboru r Rimu, kamor vabijo Italijan« s vojaški m znanjem, da i« vpišejo um vojno p oti lojalistom v Španiji. Sprejema-_Vl | jo »amo fa»*» t -. V.akemu, ki ga "poplačajo dva tisoč lir takoj. dajo mu savarovslno polico sa 50,* 000 lir, 40 lir plaže na dan in ko se po ča«tni odpustitvi vrne, dobi 15,« 000 lir bonusa. Častniki dobe takoj ko se vpis-jo 4,000 lir in tudi anatno višjo plačo kakor pa navadni vojaki. Omenjeni šurnalist je bil osebno v taboru ca mobilitiranje Italijanov sa vojno slusbo v Španiji. Novačenje vrši "španska komisija*', ki pa je le krirka, pod katero vodi to dele trlijanska obiast. Do nred desetimi drrvi j« bilo "potrjenih" se tri tisoč aplikantov in nove še vedno nabirajo. Ker španski rebeli nimajo mili/o-rov dolarjev, ki jib morajo isdati vsek mesec sa vsdrževanje svoje vojske, je očitno, da jih podpirata Nemčija in Italija. V slučaju smage jima bodo milijone vrnili s obrestmi vred is španske državne blagajne. Prosperiteta.. . ie tu za posedujoče. Delavci oa so veseli, da delajo in zaslužijo vsaj toliko, da je kruha goce izvedeti resnico. Svoboda tiska in govora je pod Hitlerjem zatrta veliko za vse v družini. Pod socializ-bolj kakor je bila pod Bismarckom. Časopisje poroča le, kar , mom pa bo prosperiteta za au nalaga minister propagande. Življenje vseh ljudi v Nemčiji tiste, ki delajo. od sibeli da groba regulira diktatura. - Zdrave moške politične jetnike, ki so "nespokorljivi" Berlin in Rim vedno pretita in Pariš ter London venomer tolažita ia trosita čas. Kajti provokatorji in imperialisti, katerim roji po glavi le instinkt po osvajanju, svojih natur nikoli ne apremene. S^U^^TSrr^ti Kaj bo storilo ameriško delavstvo v ^politiki po "svoji" zadnji "zmagi99 Newyor»ka Labor Party "manevrira". — Prizadevanja, da bi socialisti in komunisti ne mogli pristopiti. —Izgledi za skupno stranko ugodni • • Kako bestijalno muči Mussolinijeva diktatura politične ^^ ^ — — — ike na Liparskih otokih, je znano vsemu svetu. Divjala por let širom Italije, predno je zbila opozicijo in jo zadušila v jetniikih kletkah, z umori, s požigi in z ricinovim oljem. Nobeno sredstvo ji ni bilo prebarbarsko. Slovencem in Hrvatom jo prepovedala celo moliti v materinem jeziku, razdejala njihove dvorane in uničila vse njihove kulturne ustanove. Nikdar - ai bila v modemi dobi nobena podjarmljena narodnostna ma- Izgleda, da je zadovoljstvo, seboj vidi isti brezobzirni boj ■jina zatirana bolj brezobzirno, kakor so Slovenci in Hrvati nad zmag0 demokratske stran-1 ne le z delodajalci, ampak pod Italijo. * «... i •• » . ke in načelnikom njene liste l)rav tako z demokratskimi in V Avstriji se vzdrzuje klero-faaist.cna diktatura edtno s ^ ^^^ delaV8tV0m republikanskimi oblastmi, ka- (Nadaljevanje na 3. strani.) še nekam splahnelo, kajti pred kor zmeraj. . __Naravno, da se v takem razpoloženju ugibanje o "novi" 11,000,000 glasov. Demokratska stranka je zmagala na celi črti. Prvič v zgodovini se je dogodilo, da so tudi unije prispevale v agitaciji za Roosevelta in njegovo stranko in to ne malenkostne tisočake, am m_ fW, 0 S ^ v Jt J • l^ivAciiju wk i"<»iu" <> nuv i ur materi Kusuie u.Mjcrtive, Moriln v Tanipi po enem leiii »e vedno svobodni j8tranki, ki se bi vojevaia Pr>ti Pak več .to tisoč dolarjev. Zvečer dne 30. novembra 1935 je v Tampi. Florida, imela sestanek skupina socialistov in drugih progresivcev, ki so razpravljali o kampanji proti korumpirani mestni upravi. Tampa je mesto igralnic in bordelov kot v tolikšni meri malokatero drugo ameriško mesto. Tampo vladajo že mnogo let graftarji najnižje vrste. V boju proti njim so progresiv-ei ustanovili posebno stranko in njeni člani so se imenovali "modemi demokrati". Pripadali so ji tudi socialisti, v veri. da bodo pod njenim imenom ljudstvo laglje pridobili za boj proti reakcionarni, koruptn: administraciji, kakor pod svojim. Na omenjeni sestanek je nenadoma udrlo krdelo policajev. Sedem udeležencev so odvedli na policijo, kjer so jih zaslršali in nato izpustili. Trije izmed teh — Shoemaker, Eu-fene F. Poulot in Sam D. Ro-gers — so bili zunaj policijske postaje napadeni in potisnjeni v avtomobil, ki je nato drvel z njimi na samoten prostor 14 milj od Tampe. Tu so strgali obleko z njih in jih pretepali z jermeni in krepeljci. Nato so jih povaljali v vroči smoli. 8hoemaker je obležal v jarku nezavesten. Ostala dva sta se Po več urah mukoma priplazila do ljudi in sporočila o napadu in mučenju. Prosila sta jih. da naj gredo po Shoema-kerj a, katerega so nato prepeljali v bolnišnico. Vsled ran je dobil zastrupljen je v nojri, ki mu jo odrejali. so demokratski in republikanski, stanje pa je bilo tako kritično, so bili policaji, toda ko so na- nadaljuje. Najglasnejši so zdaj da mu življenja kljub odreza- pad izvršili, niso bili v "slu-j v tej diskuziji socialisti in konju noge niso mogli rešiti. Po žbi". Vsi so člani južnjaške or- munisti. Farmer-laborti v Min-devetih dneh muk je umrl. ganizacije Ku Klux Klan. Na nesot<\ progresivci v VVfrconsi-O-itala dva — oba aktivna so- prvi obravnavi je bilo obtože- nu, in nova Labor Party v Nevv cialistična agitatorja — sta nih šest policajev. Pet je bilo Vorku so ostale skupine, ozi-okrevala. obsojenih na 4 leta zapora to- roma tri glavne skupine, ki Ker se oblast v Tampi ni <*a 80 bi,i «pu*čenl pod poro-j pridejo pri eventualni akciji za £ ima več demokrat tela brigati, da bi aretirala «vom. Eden J«™ oproščen, ustanovitev splošne farmarske-; jih jma Re<|anjif je padalce in jih tirala pred so- °*talih I)et *)a *»loh ni bll° P0' delavske stranke ^resnejše nazadnjaški kakor d ^ fi„ Wnr»n a n Thn. zvanih na obravnavo. v upoštev. „ . .. . hotela napadalce dišče, je šel tja Norman Tho- ' i j • P ros i petek je bil v Tampi mas in pripomogel, da je zace- » . .. K lo o tem brutalnem mučenju in Norman Thomas in govoril na umoru pisati časopisje širom Hpominsk^ pnred.tn prve ob- dežele. Na pritisk javnega mnenja. Normana Thomasa in Wm. Greena so bili napadalci vatj borbo" proti KKK in za- rala Associated Press dne 9. _enajst po številu — koncem j htevati pravico za žrtve raz- decembra, 27,752,809 glasov. konca aretirani. Vsi napadalci i rednega boja. Rooseveltove večina znaša nad Nauk prošlih volitev Pr: volitvah 3, novembra je letnice mučeniške smrti Jo- dobil Roosevelt glasom kon-seph Shoemakerja. Izjavil je,;čnoveljavnih uradnih podat-da je prišel v to mesto nadalje- kov, ki jih je zbrala in publici- Zdai je že nekaj tednov po volitvah in delavske vrste se polagoma treznljo. Očividno predsednik vzlic svojim lepim besedam pomika "na desno". to jc, tja. kamor ga žele republikanski toriji in demokratski toriji. Novi kongres — demokratov, kakor tudi bolj današnji. Kaj naj delavstvo v teh okol-ščinah pričakuje? Na to že zdaj odgovarjajo vesti v dnev nem časopisju: batine v stavkah, odstavljanja, provokator-je, špijone, obsodbe, zapore, solzavice in druge take neljube stvari. - (Nadaljevanje na 5. strani.) Townsendov pokret korito "slabih karakterjev // Kongresna komisija, ki je preiskovala Tovvnsendovo pen-zijsko gibanje, je ugotovila, da je njegov načrt praktično neizvedljiv. To je razumljivo, kajti tudi ako bi bil izvedljiv, bi bil sedanji kongres proti visokim pokojninam. Dejstvo kljub temu je. da kapitalistična družba že po svoji naravi ne more nuditi ljudstvu socialne varnosti. Poleg svojih ugotovitev o načrtu samem navaja kongresna kom'sij a razna druga dejstva o Tovvnsendovem Ribanju, ki so javnosti itak znana. Na prida je bilo Townsendovo starih ljudi pridružili "notori-čno slabi karakterji" s temno prošlostjo. l>r. Townsend, ki je bil prej ubožen zdravraik, je prejel $52,000 plače in "divi-dend", poleg pa še posebne vsote za svoje izdatke. Vrh tega je glasilo, ki ga izdaja v imenu svojega penzijskega gibanja, njegova privatna svoji-na, in kongresna komisija pravi. da je vredno par sto tisoč dolarjev. Glavni Townsendov pomočnik Robert E. Clcments je dobil iz blagajne tega penzijske-ga ribanja v enem letu $79,-000. Tako izkazujejo knjige, bil dodatne vsote, ki jih sploh kakor je socialistično gibanje, ni v knjigah, na primer iz do-j Z enostavnim obljubljanjem hodkov Tovvnsendovega gla- penz»ij po $200 na mesec se je sila. Ko se je Clcments s "pen- tem raketirjem posrečilo blu-zijo" zadosti preskrbel, je od- fati več sto tisoč ljudi in jim stopil. Komisija pravi, da so vsi vodilni funkcionarji Tovvnsendovega gibanja jemali pod |dolarje označbo "plača" pretirano visoke vsote, poleg pa sq si plačevali še v*isok "komičen" od dobljenih članarin in zaračunali organizaciji vse svoje izdatke. Tovvnsendovo gibanje je e- vleči denar iz žepov. Stari ljudje, ki bi lahko svoje zadnje pametno porabili, so dajali po pet, ali deset dolarjev in tudi več "notorično slabim karakterjem s temno prošlostjo" samo zato ker so jim obljubili penzije po $200 na mesec. Žal, da so ogoljufani ljudje edini, ki so kaznovani. mer, (ribanje zlat rudnik za raketdr-jki jih je pregledala kongresna Njegovo! je in da so se mu v guljenju i komisija, toda v resnici je do- den izmed mnogih dokazov, kajti raketirji znajo varati ta-kako lahko je naivno ametfčko. ko, da jim zakon ne more in puibliko vleči za nos in kako tudi noče do živega. Taka je težko jo je pridobiti v pošteno kapitalistična družba »ribanje za izboljšanje razmer, Tovvnsend ni proti nji. PAKT MED NEMČIJO IN ITALIJO ZA RAZDELITEV TRGOVINSKIH SFER V JUGOVZHODNI EVROPI in dr. Prodiranje nemške trgovine in industrije v Jugoslavijo. — Stroji in tehniki v plačilo za živila OBISKI, ki so jih izvršili v Jugoslavijo nemški ekonomski diktator in predsednik rajhbanke dr. Hjalmar Schacht, dalje Hitlerjev minister za propagando in nemški indu-strialni svetovalci, niso bili zamanj, kajti gospodarski odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo so postali v tem letu veliko tesnejši kakor so bil»i prej. In zdi se, da bo Nemčija dobila v Jugoslaviji še mnogo koncesij, posebno ako se bosta Italija in Nemčija držale njune nedavno sklenjene pogodbe za kooperativno trgovsko in industrialno ekspanzijo teh dveh fašističnih velesil v podonavskih deželah in v jugovzhodni Evropi sploh. Doslej je posebno v srbskem delu Jugoslavije dominiral francoski kapital. Skoro vsi rudniki v Srbiji so posest francoske industrije. Tudi v ostali Jugoslaviji so se po vojni francoski interesi močno zasidrali. Zdaj pa jih preti izpodriniti Nemčija in je to to v precejšnji meri že dosegla. Zo gospodarsko nadvlado v Jugoslaviji tekmujejo Francija, Nemčija, Italija in Anglija. Italija ima z Jugoslavijo veliko trgovino. Nemčija je doslej ni imela toliko, ampak ker rabi živil, posebno žito, Jugoslavija pa industrialne izdelke, so možnosti, da bo dobila Nemčija v Jugoslaviji prvo, ali vsaj drugo trgovinsko mesto na škodo Francije in posebno še, kar se industrialnega uvoza tiče, na škodo čehoslovaške. Nemške firme dolgujejo Jugoslaviji za rude in druge siro-vine ter žito precej milijonov, ki jih vsled sedanjega finančnega stanja Hitlerjeve države ne morejo plačati. Dr. Schacht je šel v Beograd in Jugoslaviji predlagal, da naj nemške obveznosti porabi z naročanjem nemških strojev, pa se bodo dolgovi na ta način poravnali. Pogajanja so uspela in sklenili so. da nemška Krup-pova firma zgradi v Zenici v Jugoslaviji moderno železolivarno za vsoto $4,000,000. V nji bodo izdelovani razni predmeti iz železa — toda ne v vojne namene, pravi minister Milan Stojadino-vič, dočim drugi vir trdi, da bo tovarna urejena tako, da se jo lahko v čimkrajšem času preuredi v livarno za topove, šrapnele in drugo vojno opremo. Dr. Schacht se že več mesecev trudi pridobiti Jugoslavijo v gospodarski pakt, po katerem se bi naslonila popolnoma na nemško industrijo in trgovino in bi svoj dinar vsoglasila z nemško valuto, namesto s francoskim frankom. Schacht jugoslovanske vladne kroge prepričuje, da jim ni treba graditi svoje industrije, ker bodo dobivali izdelke iz Nemčije ceneje, v zameno pa naj Nemčiji pošiljajo surovine, žito, les in živino. Dasi je v teh prizadevanjih že veliko pridobil, so jugoslovanski gospodarski krogi veči-nom za zgraditev svoje industrije. Sfhacht dokazuje, da bi bilo to za Jugoslavijo kvarno. Sama naj topi le svoje rude, industrije pa zgradi toliko, kolikor jo potrebuje za svojo obrambo. Agrikulturo naj preuredi v smislu po- (Nadaljevanje na 3. strani.) Pol milijona dolarjev, ki so jih kompanije in policijski uradi izdali za nakup solzavic in sličnih plinskih bomb, ni bilo tarnanj "investiranih". Sploh >e naročila te vrste m nože. V Readingu so prošle tedne porabili že cele kupe takih bomb, rJalje v Nevv Yorku na pomolih, v ladjedelnici v Chesterju, Pa., itd. V Chesterju, Pa., je dne 10. dec. navalila na množico stav-karjev policija in ker je s krepeljci ni mogla razgnati, se je 'odmaknila in nato začela vanje spuščati bombe, da je bilo cele oblake plina. V tem spopadu je bil en delavec ubit in mnogo ranjenih toliko, da so jih peljali v bolnišnico. Kako je mogoče, da se po tako veliki "delavski" zmagi dne 3. novembra še zmerom vrse napadi na delavce? Saj je Pennsy!-vania vendar demokratična država! Morda so pa socialisti v pravem, ki trdijo, da je bila zmaga 3. novembra zmaga za ameriški kapitalizem, ne pa za delavce. KINI »ono <;IIAMTI:LJI ihjavski a.\ki:v Na (jornji wi*lov odgovarja članek na tej strani in članek na 2. uhani. Le ako jr gibanje v poštene namene v rokah i Motenih ljndi, mu je zajamčeno, da ne zapazi v posest raketirjev, kakor se je popreznilo mednje na primer dr. Tonmsenflovo pihanje. O slednjem je poročilo na 1. strani. Čitajte v tej številki podatke o grozotah, ki jih uganja fašizem v Nemčiji in v Italiji in zdaj v Španiji, v Avstriji in kjerkoli se je prikopal do moči. Halje jr r tej številki priobčen članek o vlogi Poljske v borbi Nemčije sproti Rusiji in razni drn{ji članki, razprave» dopisi in naznanila. Ko ta list preči tate, omenite pa znanen in mu priporočite, da se na Proletarra tudi on naroči. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Ifdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, III. glasilo jugoslovanske SOCIALISTIČNE ZVEZE. fcAKOČSINA v Zedinjenih drtivah celo leto $3.00; za nol let.- t. tu četrt leta $1.00. Ino/emnivo: «a celo leto $3.50; za pol l»t.a $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pond«ljk* popoldne za prioMitev v Številki tekočefa ted«*' PROLETAREC PubMshad everjr Weda vse njene prejšnje zaslugo je ne morejo oprostiti tega, kar počne skozi prošlih sedem mesecev. Maja meseca je bil razkol v New Yorku — zaradi nepobo-tanja obeh skupin na clevelandski konvenciji — gotova stvar in od tedaj sta Nevv Leader in židovski dnevnik Forvvard v boju proti socialistični stranki čezdalje bolj brezobzirna. Nevv I>eader, ki je bil nekoč list, da je Čitatelja veselilo prijeti ga v roko, piše zdaj tako zavito v nakanah oblatiti stranko, za katero je nekoč agitiral. in v napadih na njenega bivšega predsedniškega kandidata Normana Thomasa, da ne zaostaja v tem načinu boja za naj-ogabnejšimi žurnali. Naravno, da ima stara garda veliko vzroka za pritožbe in grajo proti Thomasu in današnjemu vodstvu socialistične stranke. Toda še veliko več ga ima to vodstvo proti stari gardi, ker je planirala skok v demokratsko stranko v prilog agitacije za Roosevelta, skrajnega južnjaškega reakcionarja Garnerja in governerja Lehmana. Nevv I^eader se hvali, da je dobila American Labor Party v Nevv Yorku 274,924 glasov, "Norman Thomas pa samo 86,897 glasov". To je zvijačno poročanje, kajti čemu rabi Nevv Leader v svojem slučaju označbo "American Labor Party" namesto Roosevelta, za katerega so bili oddani omenjeni glasovi, v cinizmu o socialističnih glasovih pa socialistično stranko ignorira in imenuje le Norman Thomasa? Unije s starogardisti na čelu, ki so ustanovili v Nevv Yorku American Labor Party, so zbrale v agitaciji za tri vodilne kandidate demokratske stranke par sto tisoč dolarjev, ali več, kot dvakrat toliko, kot je imela socialistična stranka na razpolago v agitaciji za svoj tiket v vseh Zed. državah. Kljub temu je dobil Thomas kot socialistični kandidat v Nevv Yorku blizu 87,000 glasov in socialistični kandidat za governerja Harry W. Laidler 96,233, ali samo 4,000 glasov manj, kot pred štirimi leti, ko je bil kandidat voditelj stare garde Louis Waldman in sta zanj agitirale obe struje enako navdušeno, dočim so starogardisti Laidlerja smešili kjer in kolikor so mogli. Koliko bi American Labor Party dobila glasov, če bi nomi-nirala za governerja svojega kandidata, namesto da si je podtaknila demokratskega? In koliko, če bi imela delavskega kandidata za predsednika, namesto demokratskega, za katerega so delovali in prispevali mnogi ameriški multimilijonarji? Ker je Nevv Leader med slovenskimi delavci prilično razširjen, je potrebno ta dejstva poudariti. Niti pravi renegati ne bi mogli biti v napadih in v zavijanjih bolj strupeni, kot pa sta omenjena dva lista. Ako se ne umirita, bosta koncem konca prinesla delavskemu gibanju v Nevv Yorku in drugje nič drugega kakor škodo, o sebi pa ustvarila spomin najslabšega slovesa. V gradnji delavskega pokreta se dogaja veliko takega s čemer je eden ali drugi nezadovoljen. Ampak nihče ne more zahtevati, da bi moralo iti vse natančno po njegovem, drugi pa naj bi kakor lutke capljali za njim. Vsak delavski in vsak drugi časopis ima moralno pravico in časnikarsko dolžnost, da poroča 0 dogodkih, da zastopa svoje smernice in da kritizira, kar smatra za napačno. Toda kadar kak list stremi le po uničenju gibanja, ki se mu je zamerilo, in se v ta namen poslužuje vsakega sredstva, tedaj to ni več pošten, časten boj, ampak boj, ki bo zabeležen v zgodovini ameriškega delavskega gibanja za enega najgrših poglavij. Komedija z Edvvardom končana Trušč in.vrišč, ki ga je dvignilo predvsem ameriško časopisje in nato več ali manj vse drugo po svetu, se je polegel, čas-niški poročevalci bodo odstoplega kralja in njegovo ljubico sicer Se zalezovali, ampak časopisje si bo iskalo za senzacionalna poročila druge "pikantne" stvari in škandale. Bivši kralj je bil intimen znanec svoje dame že dolgo in jo vodil po Jugoslaviji, Avstriji in sploh kjerkoli je potoval. Pobožni angleški toriji mu tega niso zamerili, češ, fant je mlad, naj ima veselje! Ampak da se bi z njo poročil, bognedaj, to bi bil greh in največja sramota za ves apgleški imperij! Morda bi bil celo razpadel ob tolikem pohujšan/li. Kralj pa je storil svojo dolžnost do domovine in odstopil. Raldvvin in kralj sta si izmenjala komplimente, kot jih znajo izpuščati iz ust le angleški diplomati, po tihoma pa sta zmerjala drug drugega, "če bi Edvvard poročil Slmpsonovo, ki ima dva moža živa, bi to za angleško cesarstvo pomenilo smrtno obsodijo," je pisalo v svetem gnjevu glasilo anglikanske cerkve. Ampak Če je to ogromno angleško občanstvo, ki se razteza po vsem svetu, res tako šibko, da bi razpadlo zaradi take poroke, se bo sesulo vseeno, kajti molitve ga ne bodo rešile in ne še tako pobožen kralj. Izgleda, da tudi hladnim Angležem včasi manjka razsodnosti in pameti. Ustanovili naj bi si republiko, pa bi vrgli predsednika, katjar bi jim ne bil všeč, namesto da zaradi "slabega, nemoralnega" kralja zmešajo toliko godlje, da bi se vsa njihova država lahko potopila v nji. Dasi so ns kotičrs sredstva, ki jih f angleičini označujejo navadno a "dopes", v tej doleti strogo prepovedana, jo sahtova po njih tolikina, da so jih skrivoma proda sa milijone dolarjev na leto. Na tej sliki sta pred-stsvnika oblasti v Chicago, ki uničujeta aaplenjeni "dope". Vreden je bil $190,000. akcija j. s. z. v pomoč španskemu delavstvu Odzivi na pismen apel eksekutive JSZ za prispevke v ko rist španskemu delavstvu, ki se bori za svobodo, proti socialnim krivicam in s fašistično kontrarevolucijo, so jako zadovoljivi. Kot smo že omenili v prejšnjih številkah, nam je vseeno, kateri nabiralni agenciji pošljete prispevane vsot e. Glavno je, da pomagamo. Pismo, ki je bilo poslano po naročilu eksekuf.Ve iz urada šizmu je dolžnost svetovnega delavstva jasna: Pomagati mora z vsemi sredstvi branite-ljem svobodne Španije. Ta pomoč je krvavo potrebna kljub temu, da jih Mehika in zadnje čase tudi sovjetska Rusija podpirata z vojnim in drugim materialom. Toda garancija za njih zrnato nad barbarskim fašizmom je vsestranska podpora svetovnega delavstva. Z našo skupno in generozno pomočjo fašizem ne bo nikdar JSZ vsem društvom naprednih zmagal v Španiji! In poraz fa-jednot in zve« ter klubom JSZ. šizma v Španiji pomeni tudi se glasi: RAZNOTEROSTI Bridgeport, O.—Sem je prispel somišljenik in naročnik Proletarca Felix Rozina rz Fo-rest Citvja, Pa. Svoječasno je že SvcI med nami. fitateljem Proletarca je znan vsled svojih kartunov, katere je Proletarec priobčeval pred nekaj leti. Ker Rozina ni mogel dobiti dela pri nas, je šel na Bar-ton in dobil zaposlitev pri Y. & O. Coal kompaniji. Dobrodošel v teh krajih! Na letni seji društva št. 13 FNPJ je bil izvoljen ves prejšnji odbor. I>ruštvo ostane v Prosvetni matici in v federaciji tukajšnjega okrožja. K mojemu dopisu glede, bodočega dela soc. stranke in J. S. Z. sem dobil več pripomb, v katerih mi pravijo, da se stri "Ako ne pošljete vašega koledarja do naše decemberske seje, ga ne bomo mogli razpe-čati naročeno število izvodov," so se glasile prošle dni pritožbe druga za drugo. Kakor prošlo leto in že več-krat prej, je bil Ameriški družinski koledar dotiskan šele sredi decembra. Žal, da nam tudi zdaj ni uspelo dokončati tega dela toliko prej, da bi u-stregli sebi in onim. na katerih loži glavno breme razpe-čavanja. Ameriški družinski koledar — prvih par tisoč i-zvodov — smo dobili iz knjigoveznice šele prošlo soboto in v torek. Razposlali smo ga nemudoma. Bilo bi kajpada voliko boljj-še, Če bi izšel že koncem novembra. Agitatorjem bi bilo delo znatno olajšano in koledarja bi bilo več razprodanega. Zastopniki nas v čimprejšnje izdanje koledarja urgira-jo od leta do leta. Mi se trudimo, a dela je več, kot ga moremo sproti zmagovati, pa se ga koncem konca nakupiči, in tedaj seveda ne gledamo na ure ne na praznike. Samo da je nekaj počitka, pa spet nadaljujemo. Tako je bilo i v tem slučaju. Prepričani smo, da b^ ta letnik koledarja razpečevalcem v bodrilo, da ga bodo razprodajah še z večjo vnemo, kakor prejšnje, kajti urejen je s sta- lišča, da mora služiti borbi proti fašizmu in za koristi delavskega razreda. Ako kupite danes novo iz-išlo angleško knjigo, jo skoro ne dobite izpod $2.50. V Ameriškem družinskem koledarju je mnogo štiva In je že s tetra vidika vreden znatno več kakor pa mu je cena. Ta je zelo nifzka, namreč samo 7j>c za v platno vezano knjigo. Ako jo naročite komu v stari krftj, stane radi dodatnih stroškov 25c več, to je, $1. V leposlovnem delu koledarja je štirinajst spisov, člankov in ra-zprav vsebuje ta koledar r>pt, pesmi je v njemu devet, dalie obsežen spis o Slovencih v Kansasu in trije drugi opisi, bogat je informativni del, in tudi kar se tiče koledarskih podatkov* zadošča potrebam naročnikov. Raznih slik in ilustracij k spisom ima ta letnik Cl. Med njimi je pet slik. ki iih je prispeval naš znani risar Stanley Žele. Razpečevalcem priporočamo, da organizirajo prodajo od hiše do hiše, ker so ga za razpečavanje na december-berskih sejah dobili večinoma prepozno. V to knjigo je bilo vloženega veliko truda in dela in je vredna, da se vsi potrudimo tudi pri razpečavanju, kajti izdana ni bila radi dobička, pač pa našemu ljudstvu v korist. času primerno. Ko bi se o teh Silvefttrova zabava klu- Apel za pomoč Španskemu delavstvu! Vsem društvom slovenskih podpornih organizacij Cenjeni bratje in sestre: dobro zavedata. Njih načrte lahko prekriža le svetovno delavstvo. Jugoslovanska socialistična zveza apelira na vaše društvo Znano vam je, da španski Iin na posamezne člane, da prispevate v sklad za pomot- delavci in kmetje že več mesecev bijejo boj na življenje in smrt proti mednarodnim faši- španskemu delovnemu ljudstvu V tej težki uri čim več mogoče. atom, ki skušajo spremeniti tu-' Vsi prispevki bodo pnobčeni v di Španijo v deželo fašistične- Proletarcu in denar poslan od-?a suženjstva. V tem boju. ki v I boru ameriških unij kateremu junaštvu nima primere v zgo- načeljuje David Dubmsky, dovini, dopr naša špansko delovno ljudstvo velikanske žrtve ne samo za svojo svobodo, marveč tudi za svobodo delav- stva po vsem svetu. Niih zma- ™evke Pojite na sledeči naga bo naša zmaga, njih poraz ;lov- Tajništvo JSZ, 2301 So. bo naš poraz! Tudi vam je znano, kako žalostno in izdajalsko vlogo igrajo v španski civilni vojni tak^zvane 4drmokrat'čne' vlade. Ustavno šnansko vlado preračunano bojkotirajo in ji odreka io pravico kupovati orožje in drngi mat^rijal za o-brsmbo. Na drugi strani pa Hitler in Mussolini, ki sta in-spiririla fašistični puč v Španiji, ves čas odprto in prikrito zalagata Španske fašiste z najmodernejšim morilnim orožjem in letalci. V tej smrtni borbi proti fa- poraz svetovnega fašizma. Hit- "« »'V™ . /?V ler in Mussolini se tega tudi "J?J0 ? m°J'«J hwajanji, kajti delavsko politično gibanje v tej deželi se bo uveljavilo le, ako strne svoje sile v farmar-ski-delavski stranki, ki se bo razvijala kakor na primer delavska stranka v Angliji. Rekel sem v dopisu, da upam, da ne bom sam takega mnenja. In re«, čital sem v Socialist Callu resolucijo eksekutive socialistične stranke, v kateri navaja spored za izredno konvencijo soc. stranke, ki prične zborovati meseca marca v Chicagu. Iz oklica eksekutive je razvidno, da se bo konvencija ba vila največ z vprašanjem farmarske-delavske stranke in o delu socialistične stranke za tako grba nje. — škoda, ker je prišlo do razkola v stranki, kajti v razmerah, kakršne so danes, mora stranka najti pot, da se jim prilagodi in deluje David predsednik International La-dies Garment VVorkers unije, ki zbira in pošilja razne potrebščine v Španijo. Vse pri- Lavvndale Ave., Chicago, 111. Z delavskim pozdravom, Eksekutiva JSZ. Pripomba: Prispevke pobira tudi predsednik SNPJ Vin-cent Ca nkar in elevelandska federacija SNPJ. Pošljete jih lahko komurkoli. Prilagamo tudi nabiralne pole v svrho nabiranja prispevkov med posamezniki. Porabite jih in nabe-rite čim več in čim preje." To pismo je torej jasno in ne potrebuje nadaljnega tolmačenja. Glavno je. da se odzovemo apelu. točkah obravnavalo na konvenciji v Clevelandu, ne bi bilo prišlo tako daleč. In tudi na zboru JSZ ne bi bilo škode, če se bi bolj poglobili vanje, kot smo se na prejšnjih zborih. Ampak s časoma se bo vse iz-čistilo. Delitev v "militante" in "starogardiste" mora izginiti, ker je potrebno, da delamo vai skupaj za skupen program in organizacijo in agitiramo med progresivnimi grupami za združenje v skupni stranki. Na državni in narodni konvenciji so me šteli za starogardista, ampak sem še v stranki in bom delal kolikor mi bodo dopuščale moči. Zastopam pa staliAče, da moramo naše smernice prilagoditi sedanji dobi, ako hočemo uspeti. Zavednim našim delavcem pa kličem: Pristopite v klube JSZ, kajti bliža se čas, ko bomo vsi postali člani prave Farmer-Labor Party. Močne socialistične postojanke pa bodo skrbele, da bo ta nova stranka socialistična po duhu in programu, čeprav ne po imenu. V svrho, kako bi socialisti to nalogo čimboljše vršili, pa je sklicana omenjena izredna konvencija zadnji teden marca v Chicagu. Joseph Snoy. ba st. 1 JSZ Chicago, III. — Zabave, ki jih klub št. 1 JSZ prireja na Silvestrov večer vsako leto, so se ljudem toliko priljubile, da smo imeli na vsaki polno dvorano. Običaj Silvestrove zabave si kU'b ohrani tudi letos. Vršila se bo v četrtek večer 31. decembra v dvorani SNPJ. V gornji bo igral John Kochevar-jev orkester in v spodnji Gradišek in Omerza. Vstopnice v predprodaji so po 40c in pri blagajni 60c. Priporočamo, da si jih nabavite v predprodaji. ker si s tem prihranite. Ako vam vjrtopnie ni še nihče ponudil, pridite ali pa pišite ponje John Raku v urad Proletarca. P. O. ♦ ♦»♦♦♦♦♦♦♦<11 I>!♦♦!< I HM* Za božično darilo kupite svojcem knjige v Pro-letarčevi knjigarni. HimilMIllllMMIlMlH Vodstvo organizacije je ponavadi odsev članstva. Slabo vodstvo je posledica brezbrii-nega članstva. SLOVENCI V ŠPANSKI L0JALISTIČNI ARMADI Največja čednost v diktaturah je izvrševati povelja in se navduševati za duceja ali fuehrerja. Vse drugo je verhoten. Rojakinja Frances Lagoj pfiše iz Grosse Pointe, Mich., sledeče: "Od prijatelja, o katerem nisem čula Že precej let, sem dobila pismo iz Španije, ki se glasi: "Položaj ni tukaj niti z daleč tako težak in reaen kakor pišejo listi. Ako ae ne bodo u-mešavale dru«e države, bo ljudstvo kmalu apravilo teh par fašističnih generalov v koš. Domačinom pomagamo delavci vaeh mogočih narodov. V naši brigadi je tudi precej Slovencev in upam, da jih pride še več aem. Mi bi prav radi Či-tali tukaj tudi vaše alovenske liste, zato Te prosim, da se o- brneš na uredništva protifašističnih alovenskih listov v A-meriki ter jih prosiš, da pošljejo .slovenskim miličnikom v Španiji po nekaj izvodov svojega glasila. Je vseeno, kakšne ameri so, aamo da ne pišejo v prilog fašistov. Poveš jim lahko tudi, da jim bomo pošiljali iz Španije potem izvirna poročila. Iz Amerike ni tu še nič Slovencev, pač pa več drugih a-merikanakih delavcev, med njimi nekaj zamorcev." Piamo je piaal Dragotin Gu-stinčič in njegov naslov je So-corro Rojo Internacional, Dalie FJ. Plaza del Altorano Alba-ceta, Spain. ŠTIRI NOVE KNJIGE cankarjeve družbe Knjige, ki jih je za leto 1937 izdala Cankarjeva družba »o dospele in vsebujejo prvovrstno delavsko stivo. V Ameriki jih razpošilja knjigarna Proletarca. Stanejo •1.25 s poštnino vred. Knjige so sledeče: 1.) KOLEDAR Cankarjeve družbe za leto 1937. 2.) ROKE ANDREJA PODLIPNIKA. Socialna povest. Spisal Tone Seliškar. 3.) ŠTEFKA. Ali kako je družina Suša premagala krizo. Socialna povest. Spisal Ludvik Windber. 4.) SPLOŠNA ZGODOVINA SOCIALIZMA IN SOCIALNIH BO-JEV. V. zvezek. Spisal Max Beer. Cankarjevo drniba je delavska knjiina ustanova, ki izdaja knjige v korist delavske izobrazite. Ustanovljena je bila leta 1980. Potljite naročnino čimprej! V zalogi imamo še nekaj garnitur knjig Cankarjeve družbe letnika 1936. Vsebuje aledeče knjige: Koledar — HiAa brez oken — Med potniki in mornarji — Spi o fina zgodovino socializma iti soeialnih bojev, III. in IV. zve-Skupaj 5 knjig. Cena $1.40 s poštnino vred. Kdor naroči oba letnika hkrati je cena $2.60. ili I •-3T I Ii m n^mtlrp rofp y A. SERAFIMOVIČ: ZELEZNA REKA ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI Prevel iz ruščine sa "Proletarca" ANGELO CERKVENIK (Nadaljevanje.) fa poglobljeni, z mrkimi udarci konjskih kopit prepojeni molk je zdajci presekal krik kjliie matere. Dvignila je svojega otroka, Ifljega poslednjega otroka, ga pritisnila na p® ter se zagnala proti bobneči lavini. Njen tik se je oglušujoče razlegal: -Smrt! Smrt! .. . Smrt!" Tedaj so \si. ki 80 bili tam. /grabili, kur ji« je prišlo v roke, palico, komat, jopič, dra-{ji. ranjenci so dvignili svoje berglje ... V Ltbtfnem obupu so mahali s temi stvarmi proti ^eči lavini. mahali so ter drveli v nunu j • sorti. "Smrt! ivm-r-r-r-t!" Otroci so se prijeli za krila svojih mater terso drveli za njimi, kolikor so jim njihove otroške sile dopuščale. Tudi otroci so kričali i svojimi drobnimi glasovi: -Smrt! Smrt! S-m-r-r-r-t...!" Skokama jezdeči Kozaki, ki so svoje ne-»niljeno svetlikajoče se sablje krepko stikali v svojih rokah, so opazili v megli temne Boči. ki je pokrivala vso pokrajino, brezštevilne vrste strelcev, ki so se nalik oceanu z lrftetimi kvišku dvignjenimi puškami in črno plapolajočimi zastavami valili proti njim... Spremljalo pa jih je živalsko tuljenje, oblikujoče se v enem samem strašnem, zlovefcčem kriku: "S-m-r-r-r-t! ..." Nehote, ne da bi bili počakali na kakšen ukaz, so pritegnili vajeti. Konji so dvignili flave in se uprli na zadnje noge ter obstali kakor pribiti. Kozaki so onemeli ter se, stoje« v stremenih, dvignili." Pogledali so na Trste, ki so se jim vedno bolj približevale. Vedeli so, da se ti vražji psi po navadi zaže-nejo proti sovražniku, ne da bi prej le enkrat Mtrelili, vedeli so, da se s sovražnikom radi bojujejo v boju na nož. Odkar so se boso-MŽci spustili z gora, se ta način boja veno-[ mer ponavlja. Kolikokrat so se ponoči pojavili pred njihovimi strelskimi jarki nalik polnočnim strahovom, koliko Kozakov je oble-iak> v stepi! bza voz, izza tabornih ognjev, kjer so morale biti po domnevi Kozakov zgolj mno-fcce slabotnih, neoboroženih starčkov, žensk is otrok, so se valile nenehno nove množice čet, ki so polnile temno noč s strahotno bob-Mtim in grozečim tuljenjem: "Smrt! S-m-r-r-r-t!" Kozaki, ki so uvideli, da ni ne konca ne kraja nenehoma na novo prihajajočih sovražnih množic, so obrnili konje, jih spodbodli ter divje oddirjali. Slišati je bilo, kako se je ffozdu lomilo grmovje in vejevje. Sprednje vrste bežečih so naposled z mrtvaškim potom na vročičnih obrazih obstali. Pusti, prazni gozd je temno zijal vanje. XXXVI. Že četrti dan grmijo topovi. Patrole so sporočile Kožuhu, da se je pridružil še neki nov general s topništvom. Poveljniški svet je sklenil, da se morajo prebiti sovražnikove fnte; po uspelem predoru pa morajo čete takoj odkorakati, čeprav nista še dospeli zastali koloni. Kožuh je zaukazal: Streljanje se mora proti večeru, da se bo sovražnik pomiril, vedno bolj in bolj opuščati. Topovi naj se usmerijo tsko, da bodo kroglje padale naravnost in Prav v sovražnikove strelske jarke. Tudi topovi morajo zvečer umolkniti. Polki se morijo, kakor hitro se bo znočilo, splaziti kolikor mogoče daleč. Zasesti morajo položaje n* gričkih tik pred sovražnikovimi strelskimi j*rki. To premikanje pa se mora izvršiti tako tiho in neopazno, da se sovražnik ne bo vznemiril. Vsa premikanja čet se morajo do poldni^ ure po polnoči brezpogojno končati. Ob eni uri petinštirideset minut morajo vsi, sovražnikove strelske jarke usmerjeni in n*ttvnani topovi sestreliti v naglem tempu n* sovražnika po deset strelov. Po poslednjem strelu napadejo, natančno ob dveh, vse £*te sovražnika, polki naskočijo sovražnikove strelske jarke. Konjenica bo tvorila re- zervo za morebitno pomoč pehoti in za zasledovanje sovražnika. Iz daljave so se pritepH temni, nizki, ogromni oblaki, ki so obviseli nad stepo. Na obeh straneh so topovi umolknili. Celo streljanje iz pušk je zamrlo. Samo semtertja je zadonel kakšen strel. Zopet se je slišalo šumenje reke. Kožuh gleda v temo in posluša. Strela božja! Niti en strel se ne s mi! Vse poslednje dneve in noči je venomer grmelo, ne en trenotek ni ponehalo streljanje... Ali namerava nemara tudi nasprotnik napasti? V tem primeru bi se izvršil napad proti napadu. Ce bi se to zgodilo, bi tre put ek presenečenja, na katerega Kožuh računa, postal brezpomemben! Oba napada bi se izjalovila! "Sodrug Kožuh!" V izbo je stopil adjutant. Za njim dva vojaka, s puškama, med njimi pa neoborožen, bled, droban vojak. "Kaj pa je?" "Nasprotnik pošilja ... Pismo generala Pokrovskega." Kožuhov pogled se je vsesal v drobnega vojaka. Ta je svobodne je zadihal. Segel je pod srajco ter začel nekaj iskati. Zajecljal je: "Ujetnik sem... Ko smo se umikali, so nas beti ujeli. Sedem nas je bilo. Ostale so mučili do smrti ..." Nekaj trenutkov je pomolčal. Zunaj je šumela reka. Skozi okno se je videla temna noč. "Tukaj je pismo. General Pokrovski me je pošteno ozmerjal. .." Umolknil je, po kratkem premoru pa v zadregi dostavil: "... in vas tudi, sodrug Kož.uh! Ta naj vas vzame in oni naj va« vzame! je dejal. Tu, tole pismo mu izroči! mi je ukazal." Kožuhove oči so se kar zaiskrile, ko je z zvitim pogledom in zadovoljnim obrazom prebral vrstice, ki jih je general Pokrovski lastnoročno napisal: "Ničvredni pes! Oskrunil si čast v*eh častnikov ruske vojske in mornarice, ker si se udinjal boljševikom, tem tatovom, tej sodrgi! Zlotvor ti in ničvredni ropar, s tem pismom ti sporočam, da boste ti in tvoji bosonožci ža lostno poginili, zakaj dlje ne boste prišli. Tvoje čete so obkoljene od mojih Čet in od čet generala Heimana! Nikar ne upaj, pasje-verec, da nama boš ušel! če želiš, da te po-milostimo, to pomeni: če se zadovoljiš, da te nagradim za tvoje ničvredno ravnanje s službo v kakšni kazenski stotniji, ti ukazujem naslednje: Se to noč moraš na postaji Belore-čenskaji predati vse orožje mojim četam, razoroženo sodrgo pa zvrstiti kakšnih pet do šest kilometrov vzhodno od postaje. Kakor hitro boš izpolnil to povelje, mi pošlji poročilo v četrto čuvajnico!" Kožuh je pogledal na uro, potem pa v temo, ki se je tihotapila skozi okenski okvir v sobo. Bilo je deset minut po eni. "Zato, so, zatorej, nehali streljati! General čaka na odgovor!" si je mislil. Neprenehoma so prinašali poročila od poveljnikov posameznih edinic. Njegovi ukazi so se povsod izpolnili. Čete so ležale tik pred položaji nasprotnika. "Imenitno naključje!" je zašepetal Kožuh. V tem trenutku je presekal enolično šumenje reke močan konjski dir. Kožuhovo srce je obstalo: "Nekaj se je pripetilo. . . Samo še četrt ure . .." Slišal je, kako je jezdec skočil z zasoplega konja. Sel si je obrisal pot z mokrega čela ter mu naglo »poročil: "Sodrug Kožuh, zaostali koloni se približujeta." (Dalje prihodnjič.) Ameriški družinski koledar letnik 1937 je knjiga iz boja za koristi delavstva in proti fašizmu. SILVESTROVA ZABAVA KLUBA ST. I J. S. %. v četrtek večer 31. decembra v dvorani SNPJ i . v sedanjih razmerah in odnošajih v Jugoslaviji spet utrdil. Nemčija stori vse v svoji moči, da s svojo trgovino in industrijo na Balkan ponovno prodre, če bo delala sporazumno z Italijo, bosta Francija iu Anglija z njune sedanje gospodarske ekspanzije v Jugoslaviji in drugje na Balkanu polagoma potisnjene v ozadje. Ta igra velesil za industrialno in trgovsko zasidranje v Jugoslaviji ima ne samo "zavidljivo lice", ampak tudi opasnosti, o katerih sledi članek v prihodnji številki. K DESET LETNICI SOCIALISTIČNE PISATELJICE ZOFKE KVEDER Ime Zofka Kveder je znano mnogim ameriškim Slovencem: enim, ker so čitali njena dela, drugim pa, ker je o nji veliko pripovedoval njen brat Louis Kveder, ki je živel v Pennsyl-vaniji, v Clevelandu in več drugih krajih. Umrl je pred nekaj leti v Johnstownu, Pa. Svoji sestri Zofki se je hotel oddolžiti s slovenskim-angleškim besednjakom, za katerega pa ni mogel dobiti založnika. Po tem razočaranju je dejal, da bo rokopis položil na njen grob in ji govoril, da četudi ni uspel, vendar ni bil tako nič prida, kakor mu je včasi pisala. Zofka Kveder je umrla pred desetimi leti. Proletarec je priobčil v letih njenega pisateljevanja precej njenih novel in črtic. Bila je energična sodru-žica. V socialističnem gibanju v Ljubljani, v Trstu in drugje je veliko delovala. T. M. ima o nji v "Delavski politiki" z dne 18. novembra k deseti obletnici njene smrti sledeči članek: Slovenska literatura se ponaša s celo vrsto pomembnih pesnic in pisateljic, a najznačilnejša med njimi je vsekakor Zofka Kvederova. Ne samo kot pisateljica, tudi kot človek. — predvsem pa kot borilka proti lažni konvencionalnosti in socialnim krivicam. Z lastno močjo in redko upornostjo si je prekrčila pot iz revne, fanatično pobožnjaške slovenske vasi v široki svet, sledeča klicu svoje vesti in nagonu svojega srca, ne meneč se za vse ukore, licemerna zgražanja in zasledovanja zlobnosti žarela je nekaj let kot krasen komet na nebu slovenske kulture in utrdila vero v vrednost slovenske žene. dokler ni proti koncu kratkega, a bogatega življenja ista konvencionalnost zlomila kril njene krasne duše. Kot 15 letno dekle je zbežala z doma, z golimi rokami si je z napornim delom po raznih odvetniških pisarnah služila kruh in se izobraževala dalje. Prihranila si je toliko, da ie mogla iti v Švico, kjer je nedaj časa posečala univerzo, prepotovala je Nemčijo, se u-stavila za nekaj časa v Trstu, kjer je od 1897 do 1903 ure- i jevala list "Slovenko", prvi slovenski socialistični ženski list, v katerem se je borila za priznanje in emancipacijo žene, zavedajoč se, da je odvisnost žene utemeljena v krivičnem družabnem redu. Od tu je šla v Prago, kjer je prevzela uredništvo mesečnika "Domači prijatelj", ki ga je izdajala Vyd-rova tovarna žitne kave v reklamne svrhe za slovensko o-zemlje. Pod njenim vodstvom je pa list bil mnogo več kot navadna reklama, zanesel je misel za lepo čtivo in zavest narodnostnih in socialnih krivic v najoddaljenejšo slovensko vas. Okrog "Domačega prijatelja" so se takrat zbirali najmlajši slovenski pripovedniki in pesniki, ki jim je Zofka bila vedno ljubeznica vodnica in svetovalka. Spominjam se še, kako sem kot bosopet fante težko pričakoval vsak mesec, da je mati prinesla od trgovca poleg zavojčka žitne kave tudi gratis-številko "Domačega prijatelja", ki sem ga jemal seboj na pašo in po njegovem vzoru koval svoje prve nebogljene verze. V Pragi se je Zofka seznanila s hrvatskim študentom Je-lovškom, ki je bil oče njenih dveh otrok. Dasiravno se je pozneje od njega ločila, sta si o-stala vendar dobra prijatelja. Njeno književno delo je o-gromno in bi ga mogli presoditi le, če bi bilo kedaj izdano v skupni izdaji, kar bi vsekakor zaslužilo, bolj kot marsikatera "Zbrana dela", še živečih piscev. Tu bi slovenska ženska založba "Belo-modra knjižnica" lahko izvršila hvaležno dolžnost. Pisala je ne samo v slovenščini, tudi v srbohrvaščini, češčini in nemščini in mnogo prevajala iz teh in v vse te jezike. Velikih konceptov dii zapustila, za to ji je nedosta-jalo časa in zbranosti v stalni borbi za vsakdanji kruh, v zadnjih letih, ko je ta skrb ni več mučila, so pa bile njene duševne sile že izčrpane. Vendar je med veliko množico njenih novel in črtic tudi več večjih povesti in romanov, tako: "Njeno življenje" (1914) in "Han-ka" (med in po svetovni vojni, (pisana v hrvaškem jeziku). TRAGIČNA SLIKA TERORJA V NEM-Č1J1 IN V ITALIJI (Nadaljevanje s 1. strani.) pomočjo terorja. Vsakega delavca, ki je bil zatožen, da zbira prispevke za lojaliste v Španiji, so obsodili na več let zapora. Kdor deli prepovedane liste in ga zalote, je mučen in obsojen v ječo na napornb delo, trdo ležišče in poostren post. General Franco v Španiji se poslužuje enakih sredstev. Njegovi ljudje odprto izjavljajo, da bo treba pomoriti najmanj milijon Spancev, predno bo mogoče v Španiji uspostaviti "red in mir". Red in mir na pokopališču . . , Vsaka fašistična dežela je ječa in mučilnica. Vsaka fašistična dežela ni samo smrtna sovražnica svobode, ampak trajna nevarnost svetovnemu miru. Sveta dolžnost vsakeva zavednega delavca je, da sodeluje v borbi proti fašizmu —- temu največjemu sovražniku člove-čanstva, miru in civilizacije. Razne zbirke njenih črtic so: "Misterij žene" (1900), "Ljubezen" (1901), "Odsevi" (1902) in dr. Napisala je tudi naturalistično dramo "Ameri-kanci". Koliko pa je njenih spisov raztresenih po raznih sodobnih revijah in listih; bi mogel dognati le tisti, ki bi se s tem sistematično bavil. Zofka Kveder ima zelo veliko skupnega z našim Cankarjem, skoro bi rekli, da je to nas ženski Cankar. Ne samo. da sta si sodobnika in ju je vezalo iskreno prijateljstvo, tudi njuni življenski usodi sta si slični. Kakor Cankar, je tudi Zofka že zelo mlada bila prepuščena v širnem svetu sama sebi, a je trdovratno kljubovala vsemu zasmehovanju in zlobnosti, zvesta svojim idealom in se ni zmenila »za nič, kaj so o nji govorili. Sledila je svojemu srcu in ljubila, kar «e ji je zdelo vredno ljubeizni, odkrito in brez zahrbtnosti. Pri tem pa je imela vedno odprto roko in je pomagala povsod, kjer je videla, da je potrebna pomoč, ne da bi jo za to prosil. dostikrat je svoj zadnji kos kruha delila z lačnim študentom ali je svojo posteljo odstopila delavki ali služkinji, ki je ostala na cesti brez službe. Kakor so Cankarja duševno strle grozote svetovne vojne in internacija v mračnih celicah ljubljanskega gradu jn ga je zadnje dni pred vsmrtjo prevzela resignacija, tako je Zofko strlo ozračje zagrebaškega okolja zadnja leta njenega življenja. ki ji kljub vsem udobnostim ni moglo dati tega, kar je njena nemirna in požrtvovalna duša vedno iskala. Nekje globoko v svojem srcu je do svojega zadnjega trenutka še ostala nekdanja, prekrasna Zofka, ki jo bo slovenski pro-letarijat ohranil vedno v hvaležnem spominu. Ena izmed Zofkinih najožjih prijateljic je bila Marta T a u s k, socialnodemokratska poslanka dunajskega parlamenta povojne dobe in odlična javna delavka, ki je v svoji knjigi "Fernambuk und Ande-res" napisala svoje spomine na Zofko Kvedrovo, ki jih bomo v naših ^prihodnjih številkah z njenim dovoljenjem ponatisnili. T. M. Žena, ki je živela za sodruga Dni 7. decembra so iz Terre , Haute, Ind., poročali, da je umrla Katherine Debs. Bila je vdova po pokojnem socialističnem vodju Eugenu V. Debsu, ki je umrl 20. oktobra 1926. Stara je bila 79 let. Kakor žene vseh vztrajnih socialističnih agitatorjev, je tudi onp veliko pretrpela. Debs je bil skoro v*e svoje življenje na agitacij-skem potovanju in precej časa | v zaporih. Svoji ženi torej ni mogel biti tovariš v smislu, kot so možje, ki prihajajo domov po končanem šihtu. Debs je bil vedno in vsikdar služabnik ljudstva, ne da bi bil najet za to delo. Bilo mu je čisto vseeno, koliko časa se zamudi na agitacijskih turah. Skrbel je le. da mu je stranka plačala zadosti za preživljanje žene in sebe. A velikokrat sta stradala. Mrs. Katherine Debs je bila rojena leta 1857 v mestu Louisville, Ky. Razen ljudske ni imela nobenih drugih šol. Vsled preganjanja njenega moža je tudi ona veliko prestala. Pritoževala pa se ni javno nikoli. Poročila se je z njim leta 1885. Nedvomno bi Debs nikoli ne mogel biti toliko uspešen, če ne bi delala z njim in trpela z njim po svojih skromnih močeh njegova žena. Ko je umirala, se je nedvomno spominjala dni, ko so v njeno stanovanje udirali detektivi — in to ne samo enkrat — in raiz-vlekli vse vzlic njenim protestom. Debs jo je prepričeval, da naj potrpi, da ne more on delati drugače, kakor dela. in da se bosta v boju za kruh že kako prebila. Katherine Debs je prispevala ameriškemu linijskemu in socialističnemu gibanju na svoj način toliko kot malokdo izmed najaktivnejših socialistov, in vrhtega je žrtvovala pokre-tu. za katerega je delal njen soprog, družinsko življenje, kar je bilo za žensko njene narave največja žrtev. Članom kluba št. 4 JSZ La Salle, III. — Opozarjam vse člane kluba št. 4 JSZ, da se naj udeleže redne seje v petek 18. dec. ob 7:30 zvečer v Slov. nar. domu. To je ob enem letna seja in na nji bomo volili odbor.—Frank Karun, tajnik. Predavanja o socialni higijeni Chicago, 111. — v prostorih Prosvjetnog i Dramatskog zbora "Nada" na 1726 S. Racine Ave., bo v petek 18. dec. predaval dr. James L. Miloš o osebni in socialni higijeni. Vstopnina prosta. Pričetek predavanja, ki bg v hrvatskem jeziku, bo ob 8:30 zvečer.—Odbor. „ Želodčno zdravilo iskreno priporočeno TRINERS ELIXIR OF BITTER WINE Ne bodite sužnji neprebavnosti — NAROČITE 81 rROSTI VZOREC — 1 Triner> Bitte. Win« Co. , 1 544 S. Wells St., Chicsjro. III. ( ' Poiljite mi brezplačni vrorec. j ' Ime ..............................................i I ' Na«lov ..........................................• VLOGA POLJSKE V BORBI NEMČIJE PROTI RUSIJI Poljaka republika po.skuAa biti velesila. Prebivalstva ima blrzu toliko kakor Italija, ampak geograffčna lega ji ni u-godna, da bi mogla biti odločujoča država. Poljska je pravzaprav le zagojzda med NenrČijo in Rusijo, in to je glavna njena važnost. Kakorkoli je Poljska velika driava, je za izhod do morja odvisna od Nemčie, ki ga ji zdaj lahko vzame Čim se ji zljubi. l>anes Hitler še ne čuti te potrebe, ker bi s tako vojno za Nemčijo ničesar ne pridobil, tudi ako bi jo končal z malimi žrtvami, kpr pa ni verjetno, kajti Poljska bo branila koridor do morja z vsemi svojimi močmi. Koridor preko Prusije je ena izmed onih točk, v "mirovni" pogodbi, ki je Hitlerjev "tretji rajhM ni še zavrgel. Ampak storil bo to ko hitro bo smatral, da je prilika ugodna. Glavni namen današnje Nemčije je napasti Rušijo. Naklonjenost Poljske pa ji je pri tem pod-vzetju neobhodno potrebna. Vlada v Varšavi je v negotovosti. Ne more se odločiti, kam bi se Obrnila. Nemčiji ne zaupa. Rusijo sovraži. In tako je bil meseca novembra poslan v London poljski minister vna-njih zadev Beck, da se osloni ob Anglijo, v kolikor ne bi držalu Hitlerjeva opora. "D. P." z dne 14. nov. piše o Poljski v izčrpku iz korespondence delavske-socialistične internacionale med drugim sledeče : "Na Poljskem se opaža značilno politi-čno vrvenje, ki išče nove oblike za uveljavljenje državne oblasti. Do Pilsudski-jeve smrti v maju 1935 je ta vodil državno krmilo, ne da bi bil dopuščal demokratično kontrolo. Po njegovi smrti je prevzel v glavnem te posle predsednik Moscicki, vojaške pa general Rudz-Smigly. Pri volitvah 1935 po znanem volilnem redu so bile zabranje-ne Vse opozicijske kandidatne liste in vlada je dobila pohleven parlament, ki nima ugleda med narodom tudi, ker se je udeležila volitev le ena tretjina volilcev. Vladna stranka «e je po tem navideznemu uspehu razšla, opozicionalne stranke--soeialisti, demokratični kmetje in nacionalistična desnica so pa ohranile svoje legalne organizacije. Poizkus, da se med nasledniki Pilsudtffcega in levico potom navidez liberalnej-Ae vlade doseže sporazum, se ni obnesel. Kmet&ke množice, ki tvorijo večino v tej agrarni državi in z njo zvezani socialistični delavci so zahtevali predvsem vrnitev popolne demokracije. Izpolnitev te zahteve bi pa za sedanje nosilce državnega vodstva pomenila ne le delitev odgovornosti, ki jo zahteva zase, ampak tudi odstop oblasti tujim rokam. Režim je hotel delavske nemire nezaposlenih po mestih in kmetiSke revolte maja meseca tega leta zatreti s tenr, da je vpostavil vojaSki režim. Toda ldjub lahkemu izboljšanju gospodarskega položaja zaradi izboljšanja mednarodne konjunkture vlada zaradi preob-Ijudenosti dežele še vedno beda in trenje. Obenem se je pa vklno Domnožilo artevilo pristašev levm strank. Pri podeželskih manifestacijah se je pokazalo, da je demokratično kmetiško gibanje danes najmočnejša politična smer na deželi. Pri občinskih volitvah v največjem industrijskem mestu Lodzu, so dobili socialisti absolutno večino, dočim ao vladni pristaši ostali na cedilu. Pol leta že zopet pripravlja zaupnik vladajoče skupine, prejšnji državni tajnik, polkovnik Koc, novo Pilsudskije-vo stranko, kateri prisojajo nekateri vročekrvneži že vnaprej monopolne pravice po vzoru fašističnih sistemov ene stranke, kakor v Italiji in Nemčiji. Torej pripravljajo tudi razpust legalnih opozicijskih strank, ki jim pripada večina prebivalstva? Koc se sicer o-botavlja z objavo svojih načrtov. To, kar so v diktatorskih državah izvedla močna reakcionarna gibanj^, bi se moralo na Poljskem izvesti z uradnim aparatom proti naraščajočemu valu. Namesto tega koraka so zaenkrat potisnili v ospredje novega voditelja vojske Rudz-Smiglyja, ki doslej ni silil v ospredje, daje pa. s tem režimu še bolj kakor doslej vojaški značaj in se opira na vojaštvo. Na narodni praznik, dne 11. novembra je biLRydz-Smigly Prolatarac, D«*t <-mber 16, 1936. ZASTAVICE NAMESTO POTNIH LiSTOV -asa: Darujte Radio ZA BOŽIČ $1995 PET SLOVITIH IZDELKOV NA IZBIRO Commonwealth Edison Electric prodajalnah PHILCO — RCA VICTOR — ZENITH GRUNOW--GENERAL ELECTRIC Po zniiani ceni do Vsakdo ljubi radio! Radi tega je to idealno božično darilo. Pet slavnih radijev vam je na izbiro v Commonwealth Edison Electric prodajalnah. Pridite in — oglejte jih! Izberite onega, ki ga najbolj želite! Nizka poljubna odplačila. Prosta poakuanja na domu Prepričajte ae! Poskusit« SAMI. Nič obveznosti 1 FEHERAL COIPONS GIVEN md mA, m fmtuk+t A.cb J>r«v h tkmtfdh* KMdff mM m diftrrtd fi+ymemlt. C0MM0NWEALTH EDISON ELECTRIC SHOPS DOWNTOWN—77 W. ADAMS STttfT-132 S. Of ARSORN STRCCT TftUphoft* RANdolph 1)00. lecel 979 Cisto lahko kupite enega! Mtelo naiphtfita takoj. Ostalo n« lahka mesečna odplačila i ra čunam za električno poehigo T« fMff m Ur t ti mi 2e r poletju »o zaceli Amerikanci v Madridu nositi v rokah male ca itavic* Ze» *taykakwov. Ko de- Readint. Pa. - Razkol v so-M^ci videli, da družba to kon-cia^tični stranki, ki se je do- ^aljo do skrajnosti Izrablja, godil najprvo v New Vorkn *> 2*Prli vhod v tovarno t» tem Cerkev hoče, da špansko lju» "J« P° \lfhJ*er'f ..........' sylvanijo tik v sredi volilne J® • <»* Pretiran a kampanje. V okraju Be ks, v Opusti in Je da areti- katerem je mesto Heading, »o!rso ležali po tleh. Ko je velika večina članov izrekla toJiA(im'Je za referendum proti odstopu iz IZ KANSASA Danes pa: Naša pogrebna zadruga v Frontenacu. O tej zadrugi smo že precej pisali in pojasnjevali ljudem. Da je bila namreč ustanovljena v njih dobrobit. Toda vse to ne zaleže dosti. Je pač^s to zadrugo tako, kot z vsakim zadružnim podjetjem v tej deželi, kajti zadružništvo v Ameriki je šele v povojih. Ustanoviti zadrugo sicer ni težko. Veliko težje pa jo je razviti in postaviti na trdno gospodarsko podlago, tako, da med ljudstvom dobi zaslombo in zaupanje. Pri ustanovitvi se ljudem navadno vselej poudarja, koliko koristi bodo imeli od tega. Ker pa nobena zadruga ne more takoj po ustanovitvi plačevati kakih visokih dividend, se navdušenje ohladi. Ena rzmed zaprek razvoju te naše pogrebne zadruge je tudi šq,slab spomin na naše nekdanje zadružne prodajalne, ki so skrahirale druga za drugo. Tako ni pravega zaupanja niti v to zadrugo. Kajpak da. *udi strupena gonja proti zadrugi od strani tukajšnjih privatnih pogrebnikov, zadržuje pravi napredek. Ta zadruga obstoji že nad 12 let in v resnici stoji danes gospodarsko in v vseh drugih ozirih bolje kot kdaj prej. Popravljajo se pa razni "stari grehi", storjeni prva leta, največ zaradi neizkušenosti. To je vzrok, da še danes nima tesra ugleda, ki bi ji bil potreben, da dobi splošno zaupanje pri rojakih. Vendar, letos zaznamuje največji uspeh v svoji zgodovini. Promet se je zvišal v tem letu za več ko sto odstotkov. Zadnjih par mesecev je imela v oskrbi pogrebe sledečih rojakov: John Markovich iz Kanfcais Oityja, star 64 let: Joseph Kernc. Dunkirk, star 78 let: Joseph Omahne, Breezy Hill, star 71 let; Frank Sluga. Arma, star 18 let: Mary Andrejčič, Rad le.v, stara 54 let in Paulina Ma-sel, Franklin, stara 31 let. Zadru»ga ima v nekaterih naselbinah več zaslombe in v drugih manj. Odvisno je pač od naprednosti in zavednosti dotične naselbine. Na prvem mestu je naselbina Breezy Hill, kjer ima ta zadruga v oskrbi vse pogrebe umrlih rojakov. Precej letošnjega napredka je pripisati dejstvu, da ima zadruga zdaj zopet uposlene-ga stalnega pogrebnika, in tako je vse bolj točno in boljše izvršeno. Sedanji odbor je: Predsednik Rok Firm iiz Fron-tenaca: podpreds. Joseph Grošelj iz Yale; tajnik Anton Shular iz Arme; blagajnik Frank Starčič iz Frontenaca. Nadzorni odbor: Joe Bratkovič te Vale, William Strah iz Cockerill in Matt Ulepich iz Breezy H lila. Letna seja zadnure se vrši v nedeljo 17. januarja 1937 ob 2. popoldne v Frontenacu. Kronilcar. Ako bi med delavci ne bilo hlapcev in skehov, ne bi bila nikdar nobena stavka izgubljena. ameriške soc. stranke in delegatom na državno konvencijo pa dala navodilo, da morajo •glasovati proti predlogu za odstop. Ampak eksekutivo soc. stranke v Pa. so dominirali prl-vtaii stare garde in ta je poskrbela, da 35 delegatov iz o-kraja Berks, ki so bili pristaši takozvane levice in lojalni soc. stranki, ni bilo priznanih. Tako je konservativno vodstvo opravilo skozi svoj predlofr za f>dstop H z ameriške soc. stranke in razbilo pennsylvansko organizacijo. V Readingu je večina članstva sklenila, da zaključka državne konvencije za ločitev ne sprejme in da lokal Berks ostane v soc. stranki. Stari gardi v Readingu ni preostajalo drugega kakor da si ustanovi svojo organizacijo, kar je storila, toda pod pretvezo razveljavljen ja čarterja stranki zvestega lokala, namesto, da bi priznala, da se večina članstva in delavstva ne strinja z njenim zaključkom. Pni zadnjih mestnih volitvah ie kot znano zmagala takrat še enotna soc. stranka. V letošnjem notranjem strankinem sporu pa so šli vsi mestni odborniki — razun enega, na stran stare garde. Nezadovoljstvo z njimi je nastalo kmalu po volitvah, ker so ohranili v službah precej takih ljudi, k so bili vse življenje sovražniki soc. stranke in tudi najemali so take. Na kritike so odgovarjali, da piuv«nHe mem-ber« <»f the SNPJ di»tric4 Fede-rution in thc CfoicMgo area, are ju*t s« anxiou* a* thc Red Kakor**. Th? rej*on for sVl this anxiety is the Thri tman Partv vvhich thc Distriet Fi lcrat!on of SNPJ Lodge* are giv-ing for thc juvenile members. Thc FiiVeovH a ? thc on!y organized Sio-vcnc children'* group have been a^ked to present a program, with thc ex. Reeitation "Tega pa ne" — Jennie Šimenc; (Albin Cebuliir). 7. Accordian Solo "Beautiful Day»" — EUie Krek. H. Vocal Solo "Tke Worried Swain" — Bobby Krek. 1». G i ris Double Quartet (a) Zi-ma; (b) Lahko noč — Helen Dre-•ker, Eltio Krek, Helon Pavlin, Fran> ce« Saita, Irene Svetlik Elvira Skavick, Josephine Plutk and Elaine Turpin. 10. Mexiean Dance. Dorotky Su-malan. 11. Piano Duet Comedy Over- ture, "Lu.t.piel" — (Keler-R»b) — Mitsie Oven, Frances Saita. , 12. Vocal Solo "Cirikirikia" — (PcMtaloE/a), Irene SvelUk. I ; Reckation "Sli.itol" — John Mackck,. Frank Oblak, Adelin« Fi ster, Lerojr La Flamm«. 14. Aong "Deck tke Hali" — Knaemble. • The lan and eon?luiirg numbor vvill be a one-art 9'ovene plsy, vrrlt-ten by Katka Zupaaek. "Tkree Santa Clausss" a niče little p!ay, too. The ending is especMlly niče because the real Sants Clsus eomes aml bring* preaenta*for #ver,vone. In this ca«e it mean*, that ali y attands tho affair. Those lay are: Elsio Krek, Elaine Turpin, Cr* nest Dresker, Ivan Ladsialtor, So-pkio Smag ay, Tony Podbevsek ani Ckarles Pogorelec. e This will be our laf t call. Everybo ly ia invited to come to this ChriMma« IHirty. We assure yo« ali a reji merry time. * We wieh to acknowlrdga our ap-preciation for the fine coopera«Uon 'givfn u« by those tltat htlpcd. We vvere glad to hvve Mrs. Mary Muka a^iht w'.th the girls dovble Quyi-tvt*, al-»o for the music donated for. tl\e ^ame chorus by both Mr. and Mrs. Muka. La^t bu4. by no means least, I we want aU to know that Louis and Anne Beniger, have given their time and efforU faithfully. Anne, e<»p?-cially m*uvc much time for the program. The Slovene plav was in their complete chaige. Thank* to ali and Merry Christmas. o .Some notat:ons: Emil Kroolec joined our činele last S*turdny. Glsd to have you, Emil . . . Did you knosr that Elaine Turpin belongs to the ,DTJ? Also, thai Elaine is ou te an artUt. Some day Elaine vvill have to bring »ome of her art vvork to one of our Falcon meeting*. ' * Falcon members, Tako Notieol Don't fail to bring your uaiformH in, if they no longer fit you. Wc want to exchange them for larger ones. Remem-ber also, that our n*xt mtet-ing vvill take plaee at the SNPJ Auditorium. No meeting will be hf!d. Jart be prepared for your final re-hear-al for the progiom. See you ali Saturdav morning. Friendshipl Frances L. Rak. Zabava v Collinwoodu na božični dan Cleveland, O. — Klub št. 49 J?Z priredi na božični pravnik v petek 25. decembra veliko zabavo v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na VVaterloo Rd. Ta veselica bo prvovrstna. Godba bo igrala za stare in mlade in vstopnice so samo po 25c. Rojaki, prfdite vsi na zabavo našega kluba, kajti prišli boste v družbo, ki bo prijetna za vse in ob enem pa bo njen prebitek porabljen izključno v korist delavskega gibanja. Theresa Gorjanc. zaplsnika-rica. Sestanek članstva kluba st. 1 in prijateljev dne 24. decembra Chicago, III. — Ker pade datum naše redne Seje v decembru na Božič, se bo vršila večer prej, to je, v četrtek 24. decembra v Slov. del. centru. Volitve odbora se ne bodo vršile na tej seji, kajti to bo predvsem družabni sestanek, na katerega so vabljeni vsi člani in članice kluba št. 1, pevskega zbora "Sava" in prijatelji. Imeli bomo okusen lun* in poslušali bomo slovensko petje. — P. O. Prihodnja konferenca Nazadnjaški Los Ange-klubov JSZ in P. M. les izvojeval občinsko bo v VVaukeganu elektrarno Waukegan, lil. — Prihodnja konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice se bo vršila v nedeljo 18. aprila v tukajšnjem Slovenskem narodnem domu. Njen dnevni red bo objavljen pozneje. Prosimo društva in klube, da ta datum vzamejo na znanje, kajti konferenca 18. aprila bo važna in se pričakuje nanjo veliko udeležbo. — Odbor. Sijajna prireditev SND v VVaukeganu Waukegan, 111 — Prošlo nedeljo so imela združena društva in druge organizacije prireditev v korist Slovenskega narodnega doma. ki je v vseh ozirih povoljno izpadla. Spored je obsegat dvanajst točk, ki jih je predvajala večinoma mladina, v drugem delu pa so "Savani" iz Chicaga ponovili opereto v dveh dejanjih "čevljar in vrag". Dvorana je bila polna. Listen to the Vufosls" Radio Hour of PALANOEGH S TRAVEL BURLAU AND F0REI6N EXGHAN6E Station VVVVAF. F,very Sunday I to 2 5M S. f Inrk St., Chicago. - Mar. :«X>6 Jetika kopi najbolj med manualnimi delavci Chicago Tuberculosi« Institute je izdal statistično poročilo o žrtvah tuberkuloze, iz katerega je razvidno, da umrje za to boleznijo izmed manual-nih in drugih neizučemh delavcev 183 na vsakih 100.000. dočim umrje med odvetniki za jetiko 28 na vsakih sto tisoč članov tega poklica. V božični sezoni jc običaj, da razne organizacije, ki se bore proti širjenju jetike, izdajajo posebne znamke, ki jih ljudje kupujejo in uporabljajo na božičnih in novoletnih vodilih. Ena teh je tudi Welfare League, ki podpira municipal-ni sanatorij za jetične v Chicagu. G. O. P. išče novega vodjo Stara garda republikanske stranke je od vseh plati kritizirana. Njena "mladina" in "liberalni republikanci zahtevajo, da se mora stara garda umakniti. Ampak kdo je boljši od nje, vprašuje ona. Pa ne vedo in zahtevajo le, da pride na krmilo stranke kdo drugi, pa magari j slabši, samo da bo drugi. BARETINCIC & SON | ijos Angeles je skoro v vsakem oziru reakcionarno mesto. Kljub temu pa je njegovo prebivalstvo na nedavnem referendumu odločilo v razmerju dva glasova proti enemu, da mesto prevzame privatne elektrarne in plinarne ter jih razvija v področju občinskega lastništva vsemu prebivalstvu v korist. Veliko elektrike bo mesto dobivalo Iz zvezne elektrarne pri Boulder damu. Tiskovni fond Proletarca V VIII. IZKAZ West Allis. Wis. Po $1: John Rra tanič. Frank Zajec in John Lenko; po HOc: Lan bei t Bol kar in Juoepk Radelj; po ROc: Math Smole in s Novak; Frank Ofcluck *Or; t* M Lawrcn."« Za.eri, Frank Ko|r«r. * . Ermenc, Mart;n Ro*h , nik Lotti« Te«w»vnik. Frank Mrdvtd in Aniw Avtgol; neimenovan lOc. »kuftaj IT.lift. (Mafcral Jos. Radelj na Na pre jen vemdni. 1 Milvraukee. Wis. Klub M. ti M $5; neimenovan 2Sc. skupaj I&.2&. Piney Fork, O. Nace Zlemberger 50c. Rillten, Pa. Ix>uis Podbevaek gfte. Skupaj v tem iskaiu I13.2A. Prejšnji izkaz $575.38, akupaj $588.68. »MMM ia>>>ssi^>sss>issiiSaoooa4 Milwaukee Leader Najve^fi ameriški MeiaHatldnf dnevnik. — Naroty todav, and step forvvard- as the savior of Europe? The most obvious war danger comes from the vast re-arma me nt. program carried on by the Hitler tfovernment. Surface indicatlon« point to an attack b.v Germany upor Soviet Russia. Yet Russia has Jem-onstrated her invincihilit.v. Her de-fenses on both the European and Far Eastern borders are strong. Her air force is the best. Her people, trained in the cause of convmunism, can be expected to fight furiou*ly against a fascist invasion of their soil. Thus, Hitler nvght well attemi* to use diplomatic intrigue to isolate Russia on one side and France on the other, rather than engaging in armed confliot aarainst either or both nations. Such a policy, hovvever. vvould not help Hitler'* prest »tre in Germanv, for vithout the prospect of territorial expansion. the "blood and soil" doctrine that the Gcrmanic race has a right to rule the vvorld by virtue of inborn superiority of blood begins to lose ita appeal. Hitler ftcea much the »ame aitua-tion that Mussolini faced in 1935, vvhen he led the war on Ethiopia in order to aveit collapsc at. home. Shortage of food and ravv materialu, coupled vvth high prices, high ta riffs, »tupendou* deficita, und high interest rates leave Hitler, as well a« the heads of Poland and le-ser European power». no alternative to revolution but vvar. International tension is groaring due to the vvillingnea« of the German aml Italian diitators to run aH ri rather than relinquish their hold on the people. H tler and Mueaolini have given m i lita ry aid to the Spanish fasent rebel* because neither dietator dares face the effect on their own people of a victorious restoanca by the Spanish people to the mili-tary plot of Spain*a fascist general«. Such a victory would have its reper-eussions in fascist lands, where talij of revolt vvould spead quickly. To date, England has not taken a strong pofition for peace. She was vveak in the Ethiopian erisis, and she c lam ped dovvn an emibargo on Spain vvhich ha- preventet war»t war. The present Pan-American Peace Conference, and President Roosevelt'* attendance there, vvill greatly further the cause of world peace. There can be little doutrt, either. of sentiment here in the United States. Our nation, our people. hat? and abhor vvar. We do not set»k war. and vve do not want to go to \var. One experieme vvas enough. Only in čase of invasion of our own soil, do the American people vvant to take up anna. Our »oMiers do not belong on foreign »oil—ever.—Advance. Activities Of Seetion In Our English Cleveland Cleveland, O. Our English Seetion of branch No. 27 JSF decided at one of its meetings 'not so lotfg ago, to hold some sort of an affair to raise money for the Sustaining fund of Preleta re? and the National Office of the Socialist Party. Our first attempt in this line vva* the pre*entation of a short play vvith a social follovving. The committee and the p'ayers had approximately tvvo vveeks in vvhich to make prepara-tions for the entire affair. As chairman of the committee, I vvant to thank Polly Sel»n, Frank Kerzisnik, and Andy Turkman for making a good joih of it, and also the other menr-bers that gave \x* their valuable assistance, among them NEWS FROM BARCELONA The Mexican consul in Barcelona. Jose Ruben Romero, has expressed through the press the symp«thy of hia country toward the Spanish workers in their struggle. Mexico is on the side of anti-Faaclst Sipain. "In Mexico there are only two workers' parties, thc Socialist party aml the Agrarian irarty. Their con-Quests can never be snat h?d away from them, since they are perfectiy armed and disposed to defend cvery-thing t-hey have won. <4Eve>ry Mexican worker ha^ aug-meroted his day's vvork by tvvo hours so tihat the proceeds of his labor can be sent to help his brothers in Spain. "Mexico is heloing and intends to continue helping the heroic anti- Fascist vvorkers of* Spain wkhout asking anyone's permission. Mexico does this out of !»olidarity with the Spanish vvorkers and from disinter-ested motive*. "The greate«t enemies of Spain in Moxico are the resident Spaniards. Their attitude has earned them the repulsion and bate of the greatjr part of Mexican public opinion, and above ali of President Cardenas. who is heart and soul on the *ide of the vvorkers in their fight for freedom.'* The Mexican con>ul ended by ex-pressing the certainty that the present struggle in Spain vvould not end in the defeat of the valiant and heroic people so worthy of a great future. Sophie Turkman, Jennie Turk, C4tris tine Elernich, Betty Jartz, Frank Elersk-h Frank Kacar and Steve Ku-rilic. The next event vri 11 take plače in January. The committee in charge for this affair is Rose Sumrada, Christine and Frank Elersich and Waker Wesley. • Notice for Memberi of Socialist Sinfing 5oe»ety "Zarja" The date for our rehearaals ha.< been changed from Thursday to W«dr.e«thiy night. The « hange is due to the dates of the coming holidayn and shall hold good until further notice. For those that might be interested in joining our chorus, we invite you t<» come to the Socialist Club ix>om in the old building of SND in Room No. 1, any Weryi—Bertram Benediet, in The I.arger Socialism. "Thv* depre«*sion is over." The trouble vvith the 20,000,000 stili on relief U they don't know it yet. The exe?utive conun ttee of JSF at iti December meeting issued an appeal for aid to the Spanish vvorkers now eng^ged in a civil war rgainst fa^cirt reaction in Spain. Similar a t-1'.on ha* been taken by the SNPJ Federation of Cleveland and by the Administrative Comani-Uee of SNPJ to collect ftinds for the nee ly S-noish vicUms. Th<- JSF executive con:ni^ee, eirly Jn September, call-m! Eugene V. Debs. On Relief Bobby (short of money)—Say, dad, have you any work you'd like me to do? Father (taken b.v surprise)—Why —no but—er— Bobby—Then hovv about putting me on relief? MEDLEY OF NEWS FROM EUROPE By Norman Thomas Tough Times Gene: "Has the depreaaion hit you yet?" Bili: "I'U say it has! First, I lost my job and vvent back to the Old Man's to live; sent my children to the orphans' home; my wife vvent back to her mother, aml I shot my dog." Gene: "That's bad." Bili: "Ves, sir, if times get any vvorse, I'm afraid Tli have to give up my car." It i» a strange and desperately im-portant medley of nevvs that comes to us from Europ<'; a nevv ar^l more democratic Con?tkution in Russia but the old methods against alieged Trotsk.vists and stili onlv one legnl party; a fresh Nazi denunciation of "capitalism" and announcement of nevv ftate controls; Norway's gallant avvard to thc Nobel pr'ze to Ossietz ky; Gn-at Britain ročke d and pirtiai-ly paralyzeut good nevv-« from Spain itself vvhere Franco has not nrade real gains for a month in the capture of Madrid vvhich military observers once be-lieved inevitable—this despite hi* open recognition by Mussolini and Hitler. The unholy triple alliance of the Roman Catholic Chureh, Mussolini and Hitler in supip<>rt of Fi-anco and hi« mer?enar>' Moors can and be defeat ed for the peace and vvell being of mankind. Peihap? that triple alliance should be called quadruple. The British for-eign office, uhich rather uniformly has been giving color of truth to Al-bion's repu* a t ion for perftdy—and som«t:mes stupid perfidy—in these v\ar years deserves as much or more blame than the open enemies of the Spani.-h vvorkers and peasants. "Its attitude opened the door for aid to the rcbeU vvhile helping to close it to the duly constituted government. Franeo's friend, Portugal, is Eng-land's pavvn. The French historian, Fay, in American addresses openly accuses British ovvned mining inter-r^t-« in S ain with backing the fascist revolt. That record vvhich Leon Blum vvell I k novv s, is one reason why American vvorkers cannot share his protfessed desire for, or hope in, some vamrue Anglo-French-American alliance or understanding as a guarantee of de-!mocracy and peace. THE ALP MUST BECOME A REAL LABOR PARTY By Norman Thomas Socialists throughout the entir" eountt.v who are interested in the general problem of a farmer-labor party and Socialist relation to it ought to understard the fact* about the American Labor Party in Nevv York. Orijrinnlly it vvas a partv in-eor-porated by certain- .trade union leaders. One reason—indeed. the chief r««*on—jfor the original formation of the ALP vvas simT>ly and *olely to helfp Roosevelt. Another rca«on, how-ever, was honert interest in a l®Sor pa.rty and thi* interest is real and inrreasing amomr the work?rs in New York. The streng h of the ALP. as the vort« *howed, vvan^chief^ in Nevv York City and Ro^hester. In mnrt upatrte counties, in rpite of ali the mone.v the ALP spent and in spite of the fact t.hat it only a*ked vvork ers to vote for those for vvhom thcy hang people for moral and material •upiport. They are fully entitled to our most generous aid, for they are giving their lives not only for a free and truly democratic Spain but for our freedom, in the vvidest sense, as well. "The present civil vvar, as you k nov, is the result of the faseist attempt to overthrovv the legitimate and detmocratically elected liberal government. The Spanish reaction. vvhich for centuries freely bled, oppressed, murdered and ground the poor masses, could not even bear thought of seeing the oppressed vvorkers and peai>ai)ts to a meamire of social justice and political free-d<»m. In connivance vvith Hitler and Mussolini they are trying vvith gun and »vvord, to convert Spain to a most burbaric fascist regime. To this end they have unleashed aH the forces of murder upon the Spaniah people. "The vvorking-clasH of every nation must not permit the defeat of our heroic Spanieh brothers and ais-ters! Aid is urgently needed for medical ?upplies, food and clothing. We urge you to donate as much as possible. Send ali contributions to Jugo. •lav Socialiat Federation, 2301 So. Latrndale Ave., Chicago, III., or to Vincent Cainkar President of SNPJ, or to Cleveland Federation of SNPJ. Ali funds sen^to us will be publi&hed in our organ Proletarec and imme-d:at« ly foru-arded to the Spanish Fund in care of David Dubinsky, President of the International Ladies Garment Worieak and fang and claw and sting. ' . Nature does not set us at cach others throats. It is a vvrong aocial system that does that. The compe-titive capitalist system that began an advance in the upvvard marcU of society has rcached the P