RedovT&Uc orjjaiilzat orIz delovanja fai fivljenj« rajnega. V f raaičiškanskem samoatasHi Mat« Miio&ti v Maritxara Je z&tisnfl v Goapodu o6i rpo daljši botezari g. dubovndi svetnik rp. Paml Po4o6nfe, ki j© eJoveJ po Slovoniji bot etisen najbolj potfatvovaiao ter uspešno delavnih dtthovnifeov ba polju Stržčans^dh otrtg&ni«acty. Še mlad frančižfean se je oj>i-a#el v Novem meetu veraifio moraln© vz#oj»naše moške mladiioe. B41 je že tamkaj priljubljen • voditešfcj dlifaške Marijine družbe in raznib. iizvencenkvenih društev. Koj po prdhodu v Maribor ae je podai s svojim organizaitoričnim talentom na novo polje mladšn&ke vzsgoje z organizacijo Katoldške Omladme, fcatero je osnoval in j,i pc&vetil vse svoj* moči do mnogo prerane smrti. Znal je pritegniti v ikrog omladinske organizacije mestne osamlj«ne fante iz obrtniškega ter delavslkega stanu. Da M dečki postali res iz veselja sinovi Cerkve in Marije, jih je pustil izvežbati v godbi na pihala, lok, tamburice ter v petju. P. Pavlova omladinska godba je znana že nekaj let v Mariboru in je bila pod njegovdim vrhovnim vodstvom vsiikdaj* pripravlj«na, da povzdigne cerkvene in izvencerikv«ne krščansike prireditve ter obhode. Poikojni j« ustanovil v Cvetlični uldci v Mariboru Omladinsiki dom, iki se je razvil v vaega priznanja vredno zatočišče ter vzgojevališče omladincev. — Njegova najsrčnejša želja, ikatere žalibog ni utegnil izpolniti zaradi prerane smrti, je bil dom za obrtnišik« vajence. Poleg mladine so rnu bMH pri srcu tudi cdrasli, katere je zbiral ter navduševal za izobrazbo po od nj-ega osnovanih prosvetnih. društvih na Košakiii, ,v Krčevini ter v Melju. Po frančiškans'ki župnijii je prosvetno delo tolikanj razmnožil ter ga poglobil, da je lahko sestavil za župnijo posebno zvezo prosvetnih društev. Za vzdrževanje v&eh v življenje poklicanih organizacij zunaj oerkve je skrbel z nabiranjem prostovoljnih darov, s priredrLtvami ter romanji. Obilna denarna sr-edstva so bila potrebna za nakup godbenib. instrumentOT, sekiric, za vzdrževanje prosvetnih prostorov, za nabavo društvenib. zastav itd. Na glasu dobrega govornika je bil ustanovitelj raznih cenkvenih organizacij, kaJkor: Apostolstva mož, Marijine družbe za matere in celo tajnišfce posle Katoiiške akcije je vršil. Rajni vladika dr. Karlin ga je imenoval za duhovnega svetnika in od kralja je prejel za narodobudno delo,Vanje red. ®v. Save. G. p. Pavel se je rodil dne 18. novembra 1880 pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Leta 1901 je stopLl v frančiškanski red, Ikjer je ikončal gimnazijsike ter bogoslovne nauike in je bil posv^ten 1. 1905. Novo sv. mašo jc pel v svoji rojstni faNa jeeen 1W7 ye> bfi nasiavljieo za ufett^ na fraaičlškaiisM ljadski šoii v Novem ro^tu. Bsao leto je deloval v Nazarju v Savtolskl do&il ln od leta 1921 t Mariiboru, k>er nl iril sanoo organizaiišnicl o&rožnega »odi5*a. BEl |» gorež AiiKrniSflt, tefkan govorn&, b^j resn« nar-ave, M. je vplivaJa pr^vlaŽBO na inladino in na odrasle. PreobHao dielo ter skrbi so mu nafeopaJe mTBžno arčno bolezen, (kateri Je ^)odleg«l že v krepki mošfci dobi. Zadn|e spremstvo in siovo. Ob6o priljaibl|enost t» spoštovanje, katerega je iažlval blagopokojni v žtvtjenju, je posebno lepo doikazal njeg?ov pogreb, ki se je vršil dn« 21. junija izpred baziliike Matere Mlosti na frančiškansko pokopališče na Pobrežje. Pogrebne molkve v baziHiri, med sprevodom in na poikopaliišču j« opravil ob spremstvu gg. kanoniikov, odličnih pp. frančiSkanov, okoli 40 duhovnih sobratov in bogoslovcev mil. g. stolni prošt dr. Maks Vraber. Zadnjo pot so posodila rajnenm poleg ljfudstkih množic vsa društva ter lorganizacije, kojlih ustanoviitelj in vodja je bil p. Pavel dokaj let, predsitavniiki mariborskega javnega življenja, šolsika mktdina iz Krčevine, osobje jetnišnice itd. Žalosfžnke je svirala omladinsika gwiba. Ob od- prti grobnici je spregovoril poslovilne besede najprej g. pro^ dr. M. Vraber, nato bivSl poslanec in pokojnikov pnijatelj Franjo žebot, nazadnje v imenu učiteljstva ikr6©An;nsike šole šolslki vodja g. Cvetko. Rajni je deloval 12 l«t kot kateheft na ikrčevinsiki Soli. Žaloatinko so mu zapeH ganljivo krčevinski šolarji in zadnje siovo rnn }e odsvirals »Danica«. Št«viini — &tevilni ^xr©mljevalci na zadnji pofei eo »e razšli z gore6o željo: Dobremu, požrtvovaloo do zadnjega dehijočeinu g. p. Pavln daj ljubi Bog zasluženo plačSlo in ohranili ga bom« v trajno hvaležnem t«r častnem Bpomfflu! R. I. P.I ^