«
PosBireztia številka 10 vinarjev.
Siev.2.
v Milani, v sredo, 3. jannorla ion
Leto XLV.
Velja po poŠti: s
Ka oalo leto upre] . , K 28-— u en meseo „ . . „ 2*20 ■a Nemčijo oeloletao . „ 29'— u ostalo Inozemstvo . „
V Ljubljani na domi Sa oelo leto naprej . . K 24-— h ea meaeo „ . . ■„ 2'— I iprnl prejenan mssoSno „ 1*80
b Sobotna izdaja: s
aa oelo leto......K T—
aa Hlemčl) ° oeloletno . „ 9*— ia ostalo laosemstvo. „ 12'—
I«I* i '■'• 'iii y ■■"|J» Inseratl: , ... EttosvOli»n? ietlivrsta rnui »široka in 3 r ui visoka ali aje
prostor) ta enkrat . . . . po 3 i v sa dva- ln večkrat . . i.5„ pri večilb naročilih primaren pojme) po dogovora.
Enostolpna p tiivrsi-po SOvin.
.. ¥
Izhaja vsak dan lav emšl ne* dolje in prazmke, ob 5. nri pop.
Bedna letna priloga vozni red
iur Uredništvo Je t Kopitarjevi nllol štev. 6/11L Bokoplal se na vračajo; nefranklr&na pisma se ne x=s sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Dpravmštvo Je v Kopitarjevi alloi št. 8. - Račun poštne branilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. fii. 7563. — Upravnlškega teleiona št 188.
Neka) o parapln 14.
Tekom zadnjih let, posebno pa v zadnjih dveh mesecih smo toliko čtdi o § 14., da je res že nujna potreba, natančneje o njem govoriti.
So ljudje, ki mislijo, da se da s tem paragrafom kar vsa ustava predrugačiti, A ta paragraf ima zelo omejen delokrog.
Državni osnovni zakon z dne 21. dec. 1867., drž. zak. št. 141, o državnem zastopstvu dovoljuje v svojem § 14., da se smejo brez privolitve državnega zbora, to je poslanske in gosposke zbornice izdati tudi take določbe, za katere je predpisana privolitev državnega zbora, a ta pravica vlade je zelo omejena. Te naredbe, ki jih imenujemo cesarske naredbe, se smejo izdati 1. le potem, če je izdanje dotičnih določb nujno potrebno, a državni zbor ni zbran; 2. te cesarske naredbe ne smejo spremeniti državnega osnovnega zakona, ne smejo trajno obremeniti državnega zaklada in ne smejo dovoljevati prodaje državnega imetja; 3. kakor hitro je državni zbor zbran, mora vlada te cesarske naredbe predložiti državnemu zboru, in sicer najprvo poslanski zbornici tekom 4 tednov po njenem sestanku v odobrenje. Ako vlada tega ne stori, ali pa ako poslanska ali gosposka zbornica ne odobri izdanih cesarskih naredb, izgube te cesarske naredbe svojo veljavo. Ker se ima v smislu § 10. istega državnega osnovnega zakona državni zbor vsako leto sklicati, bi morala po obstoječi avstrijski ustavi veljava cesarskih naredb le kratka biti.
Iz zgoraj navedenih razlogov je jasno razvidno, da se g a 1 i š k o vprašanje ne da rešiti s § 14. Izločitev Galicije ali pa tudi le delna razširitev gališke deželne zakonodaje bi pomenilo spremembo državnega osnovnega zakona o državnem zastopstvu. Po tem državnem osnovnem zakonu obsega delokrog državnega zbora tudi Galicijo, in sicer glede istih predmetov kakor pri drugih v državnem zboru zastopanih kraljevinah in deželah. Za izločitev Galicije je tedaj treba spremembe državnega osnovnega zakona, a ta je po sedaj veljavni ustavi le možna s pomočjo posebne večine državnega zbora.
Rešitev jezikovnega vpraša-i n j a v Avstriji s pomočjo § 14. je seveda možna, a bila bi le provizorična. Prihodnji parlament — in parlament se ima, kakor omenjeno vsako leto sklicati — bi moral sklepati o tem, ali se naj potrdi cesarska naredba v rabi jezikov ali ne.
Kakor znano, imamo v raznih avstrijskih deželah deželne zakone, ki urejajo rabo jezikov pri avtonomnih uradih, šolali in drugih zavodih, in sicer so ti zakoni mišljeni kot nekaki izvršilni zakoni k členu XIX, državnega osnovnega zakona z
:ljevKlrasir je umrl...
(Priobčil dr. Leop, LenardJ Mimogrede mi omeni neka že.iska: »Radeckijev kirasir je menda bolan,« ..■Kje pa je? Res ga že nisem videl nekaj časa.«
»Pravijo, da leži v tem in tem hlevu «
»Takoj ga grem pogledat.« • * *
Odprem vrata v hlev. — Vse polno težkih vojaških konj. Pod nogami gnoj, okrog mene topla konjska sapa. drugega nc razločim v bolj kot polu-mračnem prostoru.
Oko se privadi mraku, razgledani se okrog, v kotu se res nekaj zvija. Stopim
bližje---to je kirasir —-----zunaj
je lep, svetel, solnčen dan, ura druga po-poludne, odprem okno v hlev, ki se nahaja poleg bolnikovega ležišča. Solnce — kakor da bi ini hotelo priti na pomoč — vrže skozi okno snop svojih najlepših zimskih žarkov, kirasirju naravnost v obraz. Bolnik jih začuti, s« zgane, dvigne glavo, meče pogled semintja, slednjič ga vrže meni v obraz in obstoji začudeno.
dne 21. dec, 1867,, drž, zak. št. 142, o občnih pravicah državljanov. Glede vpo-rabe jezika pri državnih uradih in zavodih se država vobče ni poslužila izvršilnih zakonov, temveč le navadnih ministrskih naredb. Tako na primer je vlada že leta 1869. izdala ministrsko naredbo, s katero se je pri galiških državnih uradih z gotovimi omejitvami vpeljala poljščina kot notranji uradni jezik, leta 1909. se je neka slična ministrska naredba izdala za Dalmacijo glede srbohrvaščine, a že preje sta izšli dve važni naredbi glede zunanjega uradnega jezika pri dalmatinskih državnih uradih.
Na Češkem sledi ena ministrska naredba drugi in se iste ne bavijo tako z notranjim kakor v prvi vrsti z zunanjim uradnim jezikom, to je z rabo jezika v občevanju s strankami in avtonomnimi zastopi in uradi. Za Moravsko obstoja tudi taka važna ministrska naredba. Za nekatere druge pokrajine si je država še lažjo pot izbrala, tako deloma urejajo navadni ministrski razpisi rabo slovanskih jezikov v Šleziji in rabo slovenščine, oziroma hrvaščine na izvendalmatinskem avstrijskem jugu.
Umljivo je, da se da s § 14. gotovo tudi to urediti, kar se sme urediti z navadno ministrsko naredbo, a provizorni značaj cesarskih naredb je vzrok, da se tako postopanje ne more posebno priporočati. Tudi je umljivo, da taka cesarska naredba o rabi jezikov pri državnih uradih in zavodih ne bi smela nasprotovati zgoraj omenjenemu členu XIX. državnih osnovnih zakonov o občnih državljanskih pravicah. Ta člen določa enakopravnost narodnosti in jezikov. V smislu § 15. državnega osnovnega zakona o državnem zastopstvu pa se smejo državni osnovni zakoni spremenili le s posebno večino poslanske in gosposke zbornice.
Pri avstro - ogrski nagodbi imamo strogo ločiti med določitvijo kvote-to je porazdelitvijo stroškov za skupne zadeve na Avstrijo in Ogrsko in med carinsko in trgovinsko pogodbo Avstrije z Ogrsko. Osnovni državni zakon z dne 21. dec, 1867., drž. zak. št. 146, o skupnih zadevah vse monarhije predpisuje v svojem § 3., da imata potom enakih zakonov oba parlamenta določiti ključ, po katerem se skupni stroški porazdelijo. Ako ni prišlo do sporazumljenia med obema parlamentoma, potem določa cesar sam to razmerje, a le za dobo enega leta. Po sedaj veljavni nagodbi iz leta 1907. ima Avstrija trpeti 63.6 odsi., Ogrska pa 36.4 odst., in sicer velja to razmerje do konca 1. 1917. Iz tega sledi, da ta določitev nikakor ni tako nujna.
Carinska in trgovinska pogodba Avstrije z Ogrsko iz leta 1907. velja tudi do 31. dec. 1917, a z ozirorn na veliki pomen
Pod sabo nekaj sena, na sebi raztrgano srajco, ki je visela v koščkih z njegovega telesa ...
Zdelo se mi je, da sprašuje - pogledom. kdo da sem in kaj da hočem?
Z besedami in s kretnjami mu skušam dopovedati, da sem duhovnik in da bi ga rad previdel na smrt.
Trenutek se mi je zdelo, da me :c razumel in da je zadovoljen, potem pa spet omahne na seno, se zvija, ječi in trga dal;e koščke srajce s telesa.
Odprem okno na stežaj, sklonim se k njemu, govorim, vse zaman, bolnik se ne zmeni, trga dalje, da nima že skoraj ničesar več na telesu, ječi in se zvi;a. ,
Konji sklonijo glave, gledajo začudeno in ogrevajo prostor s toplo sapo.
»Pridem ga previdet — mijfi-m in —
morda mu medtem odleže, da s#pripravi.« « * *
Cerkvenik je nedavno odšel na vojsko, dobim fanta, ki je še. malo vajen takega deit. Povem mu, kako in kaj, takoj sva odpravljena in odideva v hlev.
Odpreva okno in vrata, solnce sveti prijazno, bolnik ječi in se zvija, na sebi nima niti koščeka obleke več. Neka žena pristopi, ter ga hoče pogrniti s koščeki srajcej ki jo je strgal s telesa. Bolnik zagrabi cunjo in io vrže proč. Pokrije ga s
te pogodbe za vse gospodarsko življenje naše monarhije je seveda želeti, da se že prej ve, kakšne bodo trgovske razmere nad obema državama po preteku te dobe. § 14. lahko pomaga, a seveda le za kratko dobo in je iz stvarnih razlogov povsem nemogoče, da bi se taka s pomočjo § 14. sklenjena pogodba mogla nanašati na daljšo, na primer 10-, 20- ali celo 251etno dobo. Saj rabi vsaka cesarska naredba po § 14. naknadnega odobrenja s strani našega parlamenta in ima tedaj le provizoričen značaj. In parlament se bo s to naredbo nedvomno prav intenzivno pečal, saj se gre za mošnjiček. Sedanja carinska in trgovinska pogodba med Avstrijo in Ogrsko določa za obe državi za čas veljave te pogodbe enotno carinsko mejo, določa, da se med obema državama ne smejo vpeljati vmesne carine in da veljajo gospodarske pogodbe z drugimi državami za obe državi naše monarhije in se imajo sporazumno med Avstrijo ter Ogrsko sklepati in odpovedati. Nadalje ureja ta pogodba carinsko, pristaniško in pomorsko zdravstveno upravo, pomorsko plovslvo in ribarstvo, železniški promet, promet z ladjami in plavi na rekah, konzularne zadeve, dohodke od soli, tobaka, davščina od žganja, piva', mineralnega olja in sladkorja, določa enakopravnost avstrijskih in ogrskih državljanov glede trgovanja, obrtovanja in obdačenja, ureja varstvo novih iznajdb, trgovskih znamk in vzorcev, določa enakopravnost delniških in sličnih trgovskih družb, zavarovalnih družb, pridobitnih in gospodarskih zadrug obeh držav, ureja promet z živalimi, živalskimi surovinami in zastrupljivimi predmeti, varuje pridelovanje vina in promet z vinom itd. Vse te zadeve so tedaj nedvomno velikanskega pomena, se nikakor ne smejo podcenjevati in zahtevajo ureditev za daljšo dobo.
S § 14. se da tudi urediti poslovnik našega parlamenta. Tak poslovnik bi takoj stopil v veljavo, bi za poslansko zbornico takoj veljal in bi obe zb6rnici našega parlamenta na podlagi tega začasnega poslovnika sklepali o tem, ali naj ta poslovnik tudi v bodoče velja ali ne. Znano je, da se da s primerno urejenim poslovnikom udušiti maršikaka obstrukcija in je tedaj to vprašanje zelo važno za razvoj parlamentarnega življenje.
Končno naj še omenjam, . da izraz oktroa ne pomenja ureditve države s paragrafom 14., temveč ureditev države proti sedaj veljavnim določbam, na primer zaradi nezdravih razmer v državi.
S-a.
M seh i mir u zaspi.
Nadaljevanje mirovnih n-porov.
Haag, 2. jan. V tukajšnjih nevtralnih diplomatskih krogih vlada mnenje, da en-
ssnom. Ravno isto. Kličem, dajem razna znamenja, vse zaman.
»Dve sveči.«
Žena prinese košček večje sveče in še čisto mal košček druge.
>.Še blagoslovljene vode.«
Dobil se je v r.aglici tudi kozarček blagoslovljene vode.
Stara deska, položena na seno, služi •za mizo, seno. za klečalnik, prsli za kropil-nik. Kdo bi iskal in izbiral v takih časih.
. Preden po odvezi pričnem z mazilje-njem, že ni bilo pred mano drugega, kot velika kepa rudečega, od prijaznih žarkov razžarjene^a, neprenehoma se zvijajočega člfi^eškega telesa. Ko mazilim oči, se odpre pogled, zdi se mi, da me je zopet spoznal in bil vesel. Mazilim dalje čepe na senu, kepa omahne nazaj, zaječi in se zvija, Vsako perišče sena vrže takoj s telesa. Težko mi ]e dob'ti levo roko, ki je krčevito zarila v seno, z nogami je šlo lažje.
Opravim, kar in kakor sem mogel, potem grem po drugih opravkih.
Zvečer po Ave Mariji zapoje mrliški zvon:
»Kirasir je umrl!«
# ♦ •
Drugega dne se je vršil pogreb.
tentina nota nikakor ne izključuje možnosti, da bi se pričela mirovna pogajanja. — Na dobro poučenem mestu vedo, da bodo Wilson in nevtralne države svoje napore za skorajšnji konec vojske z vso odločnostjo nadaljevale.
Grof Aodrassy o miru,
Budimpešta, 2. dec, (K, u.) V svojem odgovoru na novoletni brzoj^v ustavne stranke se peča grof Julij Andrassy tudi z vprašanjem mirovne ponudbe. Opozarja na to, da iz odgovora naših sovražnikov vidi, da ni naša nota, marveč odgovor naših so* vražnikov vojni manever. Pravijo, da smo stavili predlog, ne da bi navedli mirovnih pogajanj; ali treba jim je bilo reči samo eno besedo in znali bi naše mirovne pogoje. Stališče entente nasproti Wilsonu ia nevtralcem je nevzdržljivo, ker bo ententi vsekako zelo težavno odkloniti posredovanje nevtralnih držav. Biti moramo pripravljeni na brezuspešnost mirovne akci« je in napeti vse svoje sile, da vzdržimo.
Mirovni pokret na Francoskem.
Turin, 3. januarja. (Kor. ur.) »Stampa« javlja iz Pariza: Z novim letom je izšel novi časopis. Izdaja ga tisto krilo socialistične stranke, ki zahteva, naj se takoj sklene mir. Prve članke je podpisal poslanec Brizon. List »Bonnet Rouge<-, ki je pritrjeval mirovnem predlogu osrednjih velesil, po začasnem ustavljenju zopet izhaja.
Caillaux za mir.
»Times« poročajo iz Rima: Caillau-x je prišel v Rim, da agitira v prilog miru. Pri. poveduje, da je v italijanskih nevtralistič-nih krogih pač še našel precej Nemcem prijaznega razpoloženja in da je priporočil sodelovanje Halijanskc-francoskih krogov. Nemčiia da je pripravljena zavzeti napram Franciji spravljivo stališče, želi pa proste roke nasproti Rusij iin balkanskim drŽavam, da se na ta način odškoduje za velik« žrtve, ki jih je imela v Franciji,
Odgovor Wiisonu.
Lugauo, 2. jan. (K. u.) »Corriere della Serra« poroča iz Pariza: Odgovor štirispo-razuraa na Wi'sonovo noto bo v kratkem izročen, objavljen pa bo le, če bo Wilson to smatral za umestno.
Izhod preko Amerike in nevtralnih držav,
Amsterdam, 1. jan. ;>Allgemeen Han-delsblad« javlja iz Londona: »Westmin-ster Gazette odobrava, ker se sporazum noče pogaiati z osrednjima velesilama, a pravi, da je odprt še izhod preko Amerike in potom nevtralcev. Odklonitev sporazuma pomenja, da imajo gotove najnižje smotre, o katerih ni prej potrebno govoriti, dokler niso doseženi z orožjem ali dokler jim sovražnik ne pritrdi. Dokler se sedanji sovražniku začasno ugoden položaj ne bo izpremenil sporazumu v korist,
Mimogrede mi omeni gospodična učiteljica:
»Grobokopa so vzeli v vojake, nima kdo izkopati groba in nima ga kdo pokopati Pravzaprav je bil vojak,,saj je 14 let služ'l kot kirasir pod očetom Radečkijem. Ali bi ne mogli reči gospodu častniku, ki stanu;e pri vas, da ga pokopljejo vojaki.«
»Kako prav pride včasih, da je Bog ustvaril ženske! Ako bi ne bilo vas, bi meni sedaj ne prišla ta misel v glavo.«
Stopim k častniku, samo par besed in razumel je vse. Ponudil mi je cvlo krsto, ki pa ni bila potrebna, dal potrebna povelja, vprašal, če zamore še s čem služiti.
Ko sem pred meseci napisal v »Slo-vencu« tlanček o Radeckijevem l:iras'rju, je bil uspeh ta, da mi je neka neznana dobra duša dala zanj 10 kron. Za to sem mu kupil dvoje toplih srajc. Eno je raztrgal na sebi v drugi smo ga pokopali.
Nebo se je pomračilo, lilo je kakor iz škafa, ko smo pokopavali Radeckijevega kirasirja z vojaškimi časimi.
To je bil prvi vojaški pogreb na našem pokopališču.
Kako malo potrebuje človek od življenja!
Cerk ev mu je dala svoje, domovina pa
prostorček med konji, kjer jc umrl,
<
t
se mora delati in ne govoriti. To pa ne velja za splošna načela, ki jih zagovarja sporazum, z ozirom na obnovitev Evrope. Ni ovire, da bi se o tem sporazum ne pogajal s prijatelji nevtralci.
Odgovor Španske na Wilsonovo noto.
Madrid, 1. januarja. (K. u.) Španska vlada je odgovorila na Wilsonovo noto, v katri izvaja: Ker je predsednik Združenih držav podvzel iniciativo in ker so razni vtisi že znani, bi sodelovanje pri delu, h kateremu vabijo Združene države Špansko, ne doseglo uspeha in to temmanj, ker sta osrednji velesili izrazili svojo trdno voljo, da se hočeta pogajati z vojskujočimi se velesilami neposredno. Vlada Njegovega Veličanstva sodi, da bodo plemenite želje predsednika Združenih držav vedno priznavali vsi narodi. Sklenila pa je, da se ne bo odstranila nobenemu pogajanju z namenom, da se pospešuje človekoljubno delo za konec sedanje vojske. Taka pogajanja se bodo pa šele pričela v tistem trenutku, ko bodo napori vseh tistih, ki žele mir, lahko tudi korstili in učinkovali in ko bo upati na uspeh inicijative ali intervencije. Pričakujoč tega trenutka izjavlja španska vlada, da je pripravljena se pogajati o sporazumu med nevtralnimi državami v obrambo svojih materijelnih po vojski prizadetih koristi, kar b£-£e lahko doseglo, da se združijo vse nevojskiijoče ser dežele, v kolikor* se čutiio prizadete in v kolikor smatrajo za potrebno, da se storjeiia škoda zopet popravi ali zmanjša.
Bernstorfiova izjava.
> Times« javljajo iz Washingtona: Nemški veleposlanik grof Bernstorfs je baje rekel: Po odgovoru sporazuma je pot do miru prerezana.
Za ka? naj bi Nemčija delala pokoro.
»Matin« poroča: Zadoščenje bi morala Nemčija dati: 1. Pokoro bi morala napraviti z ozirom na Francijo; 2. zadoščenje bi morala dati manjšim državam.
Mirovna ponudba in rumunska vojska.
Vojaški kritik bernskega »Bunda« opozarja v svojem članku z zgorajšnjim napisom, da vojska, ki jo vodi nemško vrhovno vodstvo proti Rumuniji, še ni končana, kar jasno kažejo zadnje operacije. Vojska se tam ne nadaljuje morebiti za to, ker se še rumunska armada drži, marveč za to, ker so Nemci velikopotezno iskali preko Rumunov in skozi Runuinijo južno krilo Rusov in so je našli. Mirovna ponudba -'osrednjih velesil se je izvedla v tistem trenutku, ko sta prišli osrednji velesili na grič. Naj se pa nikakor ne misli, da je nemško dvojno vodstvo zavzelo stališče, da se je njen načrt glede na obrambo rumun-skega napada že uresničil, ko se je ponudil jnir~To se ni zgodilo, marveč vojaški raz-/ voj na vzhodu se prej ko slej nadaljuje in ni misliti, da se ustali. Če bi zdaj nastal tudi navidezen mir in če bi Nemci svoje čete druniče razvrščali, bi le prizidavali z namenom, da nadaljujejo svoj veliki operacij-^škpnačrt. Tudi na francoski in na angleški "strani se živahno deluje. Najbrže se tudi -tam iznova razvrščajo čete, kar pomenja, <3da je bitka cb Somme končana. Končno opozarja, kako so se povečale lani nemške bojne črte. Nemška bojna črta v Evropi je dolga 1800 kilometrov, francoska 600, Angleška 250. Lahko se zato sodi, koliko vojakov za te fronte potrebujejo.
Calais — angleški mirovni pogoj.
Basel, 1. jan .»Morningpost« prinaša med mirovnimi pogoji na skritem mestu trajno zasedenje Calaisa po Angležih. Skupno navaja »Morningpost« nič manj kot 52 posameznih pogojev Angleške za mir na kontinentu.
Veliki nemiri v Moskvi,
Kodanj, 2. januarja. Zveza zemstev v Moskvi se je uprla po vojaškem poveljstvu izdani prepovedi shodov, Vsled tajnega sklepa so se nameravali člani zveze zemstev zbrati v mestni dumi, ki jo je pa zasedla policija. Med strašnim hruščem so zahtevali člani zemstev, naj se s silo odstrani policija. Ker se to ni posrečilo, je predsednik Čelnakov v navzočnosti policije otvoril sejo. Dva policista sta Čelna-kova potegnila z odra in ga odvedla v policijski zapor. Člani zemstev so zapustili poslopje in so nameravali zborovati v zasebnem stanovanju. Razpravljali so o neznosnem političnem položaju, a prišla je zopet poliicja in je zbor z orožjem razgna-la; 30 članov kongresa so zaprli. Na moskovskih, cestah so nastali veliki izgredi, ki so trajali do pozne noči. »Utro Rossi« pravi, da je nevarnost revolucije v Rusiji vsako uro večja.
Mirovn' izprevodi v Italiji.
Curih, 2. jan. Iz severno italijanskih mest se poroča o zelo velikih nemirih v Sil-vestrovi noči. V Padovi in v Milanu so ljudje pod vodstvom socialistov demonstrirali proti vojski in proti vladi. Veliko pozornost je povzročajo, ker straža ni nastopala proti demonstrantom. Šele vojaki so razkropili ljudi.
Odgovor na bojiščih. Berlin, 2. januarja. Dne 6. januarja bo cntcnla odgovorila Wilsonu, Švici in se-
vernirn državam. Berlinski »Tag« pipe: Pismeni odgovor na ententino noto ni, A(eč mogoč. Odgovori se lahko le še na' bojišču.
Predsednik švicarskega zveznega sveta proti vsakemu vpadu v Švico.
Curih, 1. jan. Predsednik švicarskega zvezn. sveta Schulthesz je izjavil nekemu italijanskemu časnikarju: Prepričan sem, da ne namerava nobena vojskujoča se dežela' prodreti skozi našo deželo. Naša dežela pozna le absolutno nevtralnost. Nikdar bi ne dovolili, da bi vdrla kaka tuja armada na švicarsko zemljo. Z največjo odločnostjo odklanja Švica vsako drugačno možnost in vsaki drugačen nazor, Švicarji bodo tudi složni, če bo od zunaj grozila kaka nevarnost. V slučaju kake politične nevarnosti ali kršitve naše nevtralnosti bi se sloga še močnejše pojavila. Čim dlje traja vojska, tem grozovitejša postaja; tim tesnejše se zbirajo Švicarji okolu svoje zastave.
Primorske novice.
-f Odlikovanje. Dunaj, 3. jan, Njegovo Veličanstvo cesar je z Najvišjim sklepom s 30. nov. 1. L na predlog c. in kr. ar-madnega višjega poveljstva obdelovalnem vodstvu c. in kr. 16. zbora kot strokovna pomožna moč prideljenemu Jožefu R u -b i a iz Gorice v pripoznanje izvrstnega službovanja pred sovražnikom podelil naj-milostnejše zlati zaslužni križ na traku hrabrostne svetinje.
Vesclica v Zatičini za Goričanc, Minulo nedeljo je bila v zatiškem samostanu lepa veselica za Goričane, ki žive v Zatičini v pregnanstvu. Veselico je počastil tudi Nj. Prevzvišenost knez-nadškof goriški z lepim nagovorom. Vspored je bil raznoličen. Trije angeli so tolažili ob božičnih jaslicah Goričane, da bo kmalu konec trpljenja te strašne vojske, ki je razdejala njih mirne in srečne domove in opustošila njih zemljo. Bog daj, da bi se to uresničilo v letu 1917. in da bi se mogli kmalu vrniti domov. Pesem: Tiha noč so pele zatiške pevke, pa je z njimi pelo tudi vse ljudstvo. Druge pesmi so peli častiti bogoslovci goriški.'Ob koncu je bilo srečkanje. Pripravljenih je bilo 70 lepih daril, ki jih je preskrbel tretji red v Zatičini. Goričani se pridružujemo besedam Prevzvišenega, ki se je s toplimi besedami zahvalil premil. opatu P. Bernardu, preč. g. P. Robertu, ki je vesclico priredil, vsem čč. patrom, pevkam in pevcem in zatiške-mu ljudstvu, ki nam je skazalo s to veselico posebno ljubezen. Bog povrni stotero! Goričani.
— Županstvo Osek-Vitovlje. Podpisano županstvo vošči vsem domačinom veselo in srečno novo leto. Dal Bog, da bi se kmalu vrnili v svojo ljubo, drago domovino. Ob enem se naproša, da bi poslali vsi svoje naslove županstvu, ker se iste neobhodno potrebuje. V tolažilo Vam, sirom Avstrije razkropljenim sporočam tudrf da do danes so laške granate še prizanesle našim domačim ognjiščem. — Županstvo Osek-Vitovlje v Črničah, dne 26. dec. 1916. Josip Berce, upravitelj.
Primorske naročnike prosimo, naj nam vsak nered na poštrsiaznanijo.
Dopisovanje našim ljudem v Italijo. Prejeli smo: Zelo težko je bilo doseči do-siej pismeno zvezo z našimi ljudmi, ki so ostali v Gorici in drugih krajih, katere je je zasedel Italijan. Tudi s posredovanjem »Rdečega križa« n^ Dunaju nisi mogel ničesar opraviti, ker večino dopisnic vračajo pošiljatelju. Sedaj je» prišla dopisnica iz Gorice od osebe, ki je bila ondi ostala, in sicer potom zavodr.: Universal Espirant Asocio 10. Rue dela Bourse, Geneve (Svizera). Kdor bi torej rad pisal svojim ljudem v Italiji ali v zasedenih krajih, naj stori potom navedenega zavoda, kateremu naj v ovoju pošlje dopisnico kratke vsebine z natančnim naslovom dotične osebe. — Kakor je razvidno iz gori omenjene dopisnice iz Gorice, so goriški ljudje raztrešeni po celi Italiji do Sicilije. Dosti jih je pa ostalo tudi bližje, okoli Krmina, po Furlaniji in spodnjih Brdih. V spodanji Italiji interniranim Bricem in Furl anom so sedaj dovolili, da so se smeli vrniti v svoje kraje v Furlaniji do Ločnika, v Brdih do Kojskega.
Iz Temnice na Krasu. Zvonik cerkve sv. Petra v Temnici je porušen. Po deveti ofenzivi je še stal, čeludi je bil zadet. Zdaj pa ga ni več. Gotovo mora biti tudi cerkev močno prizadeta, ker je bil sezidan tik ob cerkvi. Cerkev je bila izpraznjena popolnoma. Še meseca decembra je rešil blagorodni gospod Franc Žgur, stražmoj-ster komenske orolniške postaje več cerkvenih predmetov. Posebno lep je bil kri-žev pot in oltarne oljnate si ke, cerkvene zastave, temniške in kostanjske. Zato bodi izražena g. stražmojstru tem potom naj-toplefia zahvala za požrtvovalno delci
Imenovanje. Namestni učitelj c. kri slovenske držav, gimnazije goriške, g. Ma- ! tija Rauter, je imenovan za provizornega ! gimnazijskega i.tčitel:a. G. Rauter se mudi ' od začetka italijanske vojne v svojem \
rojstnem kraju, v lepem Radomerju pri Ljutomeru.
Koprsko učiteljišče. Kakor poroča poslanec Spadaro, se otvorijo meseca januarja v Trstu zaposlovalni tečaji za dijake neotvorjenega koprskega učiteljišča.
Goriški slov. gimnazijci v Trstu so na tih način obhajali desetletnico pesnika S. Gregorčiča. Prof. dr. Josip Lovrenčič je imel primeren govor, nakar so učenci vseh razredov deklamovali izbrane Gregorčičeve pesni.
Cene zelenjave v Trstu so določene za čas od 1. do 7. januarja t. 1. naslednje: Česen 5 K 30 do 5 K 60 vin. kg; cvetni ohrovt žolti brez cvetja 48 vin., s cvetjem 88 vin kg; kislo zelje 76 vin., zeljne glave 48 vin. kg; korenje 44 do 52 vin. kg; kar-fijol 96 vin. kg; čebula 1 K do 1 K 20 vin. kilogram; navadna jabolka 1 K 80 do 2 K 20 vin. kg; peteršilj 50 do 60 vin, kg; kisla repa 56 do 64 vin., sladka repa 28 vin, kg; solata 72 vin. kg; špinača 1 K 36 vin. kg; ohrovt 52 do 56 vin. kg; motovileč 88 vin. kilogram; zelena 60 vin. kg.
Goriški Slovenec Ivan pl. Reya je, kakor se nam poroča, interniran v Voghesi na Laškem! Piše, da se nahajata v Italiji zdrava on in njegova žena. K njima je prišel v poslednjem času tudi Tine iz Gmajne (Valentin Vuga) s celo družino. — Rečeno manjše mestece, Voghera, leži na desnem bregu reke Pada v zgornji Italiji.
Sveti večer v tujini! Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje! Tako so nekoč v blaženi noči peli angelski kori na betlehemskih poljanah. Na ta sv, večer nam prihajajo te besede v misel. Pred oči nam stopijo lepi prizori: lesketajoče božično drevesce, jaslice in mi zbrani krog njih. Kakšno zadovoljstvo, kakšen mir je obdajal takrat naša srca. Koliko blaženega veselja in sreče smo takrat uži-li. Kako lepo je bilo v domači cerkvi pri polnočnici. Božični zvonovi so praznično pritrkovali in vesele božične pesmi so se čule. Da, bilo je nekdaj, a zdaj ni več. Vse, vse nam le kot v sanjah zbeži mimo oči. Mi smo v tujini-izgnanci. Naši domači zvonovi molčijo in na naši rodni zemlji gospodari zemlje lačen, nenasitni Lah. Mi praznujemo »Sveto noč, blaženo noč« že drugič v tujini. Prepustiti smo morali dragi dom in oditi. Ko smo odhajali, je naša srca stiskala žalost in obup. Naše oči so orosile solze, jokali smo. Vpraševali smo se: Se li vrnemo nazaj? Kdaj bomo spet videli drage domove? Nihče ni vedel odgovora. Od-£li smo. Letos na drugi sveti večer izven doma, obdaja naša srca žalost. Spomini nekdanjih srečnih dni se nam obude še ži-živeje. Koliko src izgnancev pa stiska raz-ven siromaštva in žalosti, bede in domo-tožja pa še drugo gorje, namreč skrb za svojce. Da to je težko in grenko. Vsak, ko je voščil drugemu vesele in srečne praznike. je gotovo še dodal: »Da bi jih drugo leto bolj veseli in srečni praznovali doma!« Mi želirro in hrepenimo nazaj, v ljubi naš domači kraj. — Volčanska begunka.
V ruskem ujetništvu so glasom zadnjih izkazov, ki jih je prejel informacijski urad Rdečega križa v begunskem taboru v Wagni, ti-le Primorci: Skarabot Franc iz Šempasa, 24 let; Sfiligoj Valentin iz Do-lenje, 23 let; Silič Andrej iz Št. Petra, 24 let; Škerlič Ant. iz Buč, 25 let; Sancin Evgen iz Trsta, 26 let; Živic Franc iz Osredka, 31 let; Železnik Ivan iz Trsta, 25 let; Skarabot Franc iz Šempasa, 22 let; Skočir Evgen iz Trsta, 24 let; Štoka Josip iz Trsta, 24 let; Žen Ivan iz Logatca, 21 let; Sušič Albert iz Podgore, 29 let; Štok Matija iz Dutovelj, 24 let; Pahor Tiberij iz Renč, 24 let; Palik Alojzij, Vel. Žabije, 29 let; Piščanc iz Trsta 21 let; Poropat Ivan iz Pazina, 37 let; Stergar Jožef iz Kanfa-nara; Priščič Ivan iz Lovrana 26 let; Osič Jožef iz Kopra, 30 let; Orel Filip iz Šma-rij, 29 let; Orbanič Jožef iz Žminja, 27 let; Obljubek Ciril iz Kojskega, 28 let; Persič Jožef iz Šempasa, 24 let; Pirih Štefan iz Kala, 27 let.
Is Sleinklatna. Vsem dobrotnikom, prijateljem in znancem — Posredovalnici v Ljubljani še posebej in šolskim otrokom, ki so pos'aii po gg. učiteljicah Mariji Grošelj, Cirili Pleško in Mariji Gomilšek za božič različnih daril otrokom v Stein-klam, prisrčna hvala in srečnejše novo leto 1917. Hvaležni begunci in J<5s. Kos, najstarejši begunec-duhovnik. — Dne 28. decembra 1916.
Iz ruskega ujetništva nam piše Jeron-čič Franc, doma iz Št. Petra, Ajba pri Kanalu, kateri išče svojo družino.
Iz laškega ujetnštva se je oglasil Kra-ševec Pavel, prigioniere di guerra, Forte Begato. Genova, Italija, kateri išče Franca Čukljati,'županovega sina iz Medane.
Iz ruškega ujetništva voščijo srečno novo leto sledeči Slovenci: Josip Bremic iz Sela pri Volčah, Primorcko, ranjen in ujet 10. junija. Ivan Bavdaž iz Loma, p. Sv. Lucija, Primorsko, ranjen in ujet dne 10. junija. Josip Valjavec z Brezij pri Tržiču, ranjen in ujet 4. julija. Josip Hribar,
desetnik, iz Šmartna pri Litiji, ranjen in
t..— P-K5___> • rJ
iiiiu Bumnec li v-tsiievK pri ivraniu.
Novice Iz Brucka cu L Ivi..
Polnočnica v našem taborišča. Na sveti večer v nedeljo smo imeli v naši s cvetlicami okrašeni in električno razsvetljeni cerkvi svečano polnočnico, katero je ob asistenci svojih preč. gg. sobratov pel preč. g. dekan Anton Berlot. Vsak kotiček'cerkve je bil nabito poln vernega našega ljudstva, ki je v svoji zgledni pobož-nosti pošiljalo k novorojenemu Detetu iskrene prošnje za srečno vrnitev pod domačo streho. Posebno pred velikimi novimi jaslicami, ki so bile postavljene letos v cerkvi, so klečale trume pobožnih beguncev. Med polnočnico kakor tudi med vsako cerkveno slovesnostjo na prvi in drugi praznik je preskrbel za lepo in dovršeno petje naš pevski zbor.
Božični prazniki v našem taborišču. Drugi Božič so že praznovali goriški begunci pod leseno streho tega taborišča. In čeravno je razpoloženje beguncev ob takih prazničnih prilikah še tem bolj pomešano z žalostnim spominom na svojo domačo streho in svojo domačo cerkvico, kljub temu lahko rečemo, da je ta bol in žalosten spomin vendar tudi spojen obenem z neko praznično veselostjo pri pogledu na vse prireditve, ki so se v našem taborišču vršile ob priliki teh svetih praznikov in ki so imele namen vzdigniti duha naših nesrečnih beguncev iz vsakdanjega življenja žalostnih spominov. Zato so vse moči v našem taborišču med seboj tekmovale, v cerkvi in izven cerkve, od strani c. kr. uprave kakor tudi od strani beguncev samih, da smo tako doživeli v mejah duševnega begunskega razpoloženja prav res vesele božične praznike. Vrsto teh ljubkih prireditev so otvorili naši najmlajši malčki otroškega vrtca, ki so pod spretnim vodstvom sester uršulink iz Gorice v soboto popoldne priredili prijazno veselico z raznimi paljčki, deklamacijami in voščili. Nato je sledilo obče obdarovanje vseh otrok do 14. leta. Pri tem obdarovanju so bili navzoči in delili darila velerodna gospa mati našega g. predstojnika, ga. Kun-stadt, soproga našega ekonoma, c. kr. okr. glavar dr. pl. Raab iz Brucka o. L., gosp. predstojnik taborišča, preč. g. dekan Ant. Berlot in drugi gospodje c. kr. uprave ter vse učiteljstvo. Vsak otrok — dečki in deklice — je dobil v dar zimsko pokrivalo, rokavice, po tri jabolka in zavitek slaščic. Kričanje in vriskanje tekom celega popoldne je pričalo, kako se nedolžna deca veseli teh darov, ki jih je preskrbel g. predstojnik taborišča. V zahvalo za to obdarovanje šolske mladine je ista priredila v nedeljo popoldne ob 6, uri ljudskošolsko ve-elico, V svoji šolski sobi na v ta namen prirejenem odru so ti naši mali pokazali, da znajo pod vodstvom svojih učiteljev in učiteljic pokazati, fla so se tekom svojega tukajšnjega bivanja priučili tudi lepemu nastopu pred javnostjo. Ves program se je izpeljal samo s šolsko mladino: pozdrav, došlih gostov, lepa igrica »Hojka«, razne deklamacije in pesmice, vse to so nam priskrbeli ta dan naši ljudskošolski otroci« Višek te prireditve je pa bil, ko je mala deklica nastopila v narodni noši in priljubljenemu g. predstojniku iz dna srca v imenu vse ljudskošolske mladine voščila z lepim otroškim voščilcem vesele praznike ter mu obenem podarila smrekovo vejico z pozlačenimi orehi kot spomin na sveti večer, ki ga je preživel v sredi slovenske begunske mladine. H koncu je tudi pevski zbor presenetil s svojim nastopom povabljene goste in dosegel s prepevanjem lepih slovenskih pesmi podvojeno navdušenje, ki se je končno sprožilo v glasno in navdušeno zapeto cesarsko himno. Gosp. predstojnik se je mladini za to prireditev zahvalil v izbranih besedah, v katerih je izrazil svoje veliko veselje, ki ga je doživel s to prireditvijo. Tudi gosp. voditelj Ivan Ivančič je izpregovoril na mladino nekaj lepih naukov, nakar se je cela druž-Da po zapeti ces^ki pesmi razšla. Naj še omenim, da so vsi otroci, ki so nastopali pri tej prireditvi, posebno pa še v igri »Hojka«, prav izberno dovršili svojo nalogo. Pričujoči visoki gostje z Dunaja so se kar* čudili, da je mogoče z begunskimi otroci prirediti na tako popoln način tako igro in jih pripraviti do tega, da so brez strahu nastopali v svojih vlogah. Za aranžma te veselice pa gre v prvi vrsti čast gospodičnama učiteljicama M. Gulin in M. Srebernič, katere so s pomočjo celcga učiteljskega zbora pripravile ta lepi večer. Tudi sedaj med nami na dopustu se nahajajoči učitelj Alb. Stritar je s svojim okusom pri okrašenju sobe in pri spremljanju petja z godbo veliko pripomogel do le- > pega uspeha te veselice.
Na predvečer svetega praznika so tukajšnji begunci potom deputacije, sesto-ječe iz osem oseb, izrazili svojemu pred-sto jniku k praznikom iskrena voščila in svoja udana hvaležna čustva. G. predstojnik je to deputacijo prav prijazno sprejel ter na njih voščilo tudi sam vsem begun-ccm voščil prav vesele praznike in dal svoji ljubezni, ki jo goji do beguncev, izraza v prav lepih besedah.
Veierodni g. dvorni svetnik M. Ga-brijelčič, ki ie sedai mesto odišlega inže-
f
nirja Gasser delegat »Pomožnega odbora za begunce z juga na Dunaju« za naš tabor, je dne 15. t. m. obiskal že drugič naše taborišče. Imenovani gospod, ki sam osebno pozna kot kanalski rojak marsikaterega izmed tukajšnjih beguncev, si je s svojim ljudomilim in prijaznim nastopom pridobil zaupanje vseh tukajšnjih beguncev. Pokazal je pri vsakem prihodu v naše taborišče napram beguncem svoje blago srce in obenem tudi izrekel predstojniku taborišča svoje popolno priznanje za zgledno vodstvo celega obrata. Pohvalil je tudi, da je po celem taboru našel najlepši red in snago, kakor tudi dobro razpoloženje med begunci.
Za božičnico odnosno za podporni fond revnim beguncem so ob priliki božičnih praznikov darovali: gospa podpol-kovnikova Fischer iz Brucka o. L. 150 K ter popolno zimsko oblačilo za šest deklic; gospa E. Kunstadt z Dunaja več lepih igrač za otroke in obleke; gosp. šef<-zdravnik dr. Halpern 100 K.
Do lo. jaiiria srni pelo vo
e Si fs poSpi
i
4- V. vojno posojilo. Podpisovanje V vojnega posojila se konča dne 10. januarja V bančnih krogih sodijo, da bo uspeh najj manj tak kot pri IV. posojilu, namreč 4-2 milijarde.
-f Posnemajte! Za izgled! hribovska župnija s 1400 dušami je podpisala prvega vojnega posojila 3 tisoč, drugega 7 tisoč, tretjega 25 tisoč, četrtega 65 tisoč, petega do sedaj 75 tisoč. Zdaj so prinesli tudi ta ki, ki so prej iskali gnezda za denar vse povsod, pa so zdaj spoznali, da ni boljšega in bolj varnega kot v vojnem posojilu. Za
fiomnimo si, da država od nas ne prosi mi oščine, ampak posojila na varnem mestu in za dobre obresti. Hitite torej vsi s pod pisovanjem petega vojnega posojla! Po lažimo tudi ob tej priliki, da nočemo biti med zadnjimi!
+ Kranjsko društvo za podpisovanje vojnega posojila prosi vse svoje poverjeni ke, da nemudoma pošljejo priglasnice pri stopivših članov, kajti podpisovanje V. voj nega posojila bode v prihodnjih dneh zaključeno. Tudi se opozarja vse one, ki želijo pristopiti k društvu kot člani, da store to brez odlašanja in da takoj pošljejo pravilno izpolnjene priglasnice. Po zaključku \ roka za podpisovanje vojnega posojila namreč tudi društvo ne more sprejemati novih članov. Vsak poverjenik naj se potrudi, da v najvišji meri zadosti svoji pa-irijotični dolžnosti. — Odbor.
Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani kot oficijelnem subskripcijskem mestu in članu konzorcija za izpeljavo državnih kreditnih operacij je do 30. t. m, podpisalo 521 strank skupno K i 1,445.300 V. vojnega posojila; od tega odpade K 6,278.000 na državnozakladne liste in K 5,167.300 na amortizacijsko državno posojilo. Med drugimi so nadalje podpisali: občine: D. M. v Polju K 40.000, Borovnica K 12.000, Zgornja Šiška I< 2000, Škofja Loka K 3000, Ilirska Bistrica K 5000, Cerklje na Dolenjskem K 2000, Žiri K 8000, Vinji vrh K 1000, Dole K 3000; Ivana Zaje K 2000; Franc Tavčar K 1000; Franc Osvald K 1000; Dr. Snoj K 1000; Frančiška Jane K 4000; Mihael in Antonija Boštjančič K 3000; Franc Prime K 1000; Jožefa Urh K 2000; Marija Urh K 1000; Ana Mlinar K 1000; Magdalena Lapajne I< 1000; Franc Leben K 1000; Helena Leben K 1000: Roza Jane K 2000; Helena Polh K 1000; Lovrenc Kos K 1000; Jakob Jan K 6000; III. ljublj. mestna deška ljudska šola K 100; Franc Rovan IC 50; Ivan Tiringer K 200; Helena Rechberger K 100; Mihael Saje K 300; občina Ustje K 400; Janez Smrkolj K 1000; Frančiška Rožanec K 1000; Janez Lavrač K 100; Terezija Pestotnik K 1000; Brigita Ocepek K 200; Bogomil Žtipnek K 1000; Franc Žup-nek K 1000; Marijan Župnek K 1000; občina Senožeče K 2100. — Nadaljne prijave sprejema do zaključitve subskripcijske-ga roka Kranjska deželna banka v Ljubljani, Deželni dvorec.
Ponižano Grška.
Nov ultimat.
Pirej, 2. januarja. (K. u, — Poročilo Agence Havas.) Poslaniki. treh varstvenih velesil so dne 31. decembra 1916 podpisali naslednjo noto, ki bo izročena grški vladi.
Poslaniki Francoske, Angleške in Rusije kot zastopniki varstvenih držav Grške z zadoščenjem vzamejo na znanje odgovor, ki jim je bil dan na njihovo sporočilo z dne 1. decembra. Po naročilu svojih vlad imajo čast, da predlože grški vladi naslednje jamstvene in zadostilne zahteve:
Jamstva.
1. Grške bojne sile na grški celini in v splošnem na vseh ozemljih, izvzemši Pe-loponcz se skrčijo na stanje moštva, ki je neobhodno potrebno za varstveno in policijsko službo. Orožje in municija, ki pre-
sega temu stanju primerno mero, se prepelje na Peloponez, kakor tudi vse strojne puške in vsa artiljerija grške armade s svojo municijo, tako da po končanem prevozu ne bo izven Peloponeza niti topov, niti strojnih pušk, niti materijala. Rok za izpeljavo teh odredb se bo skupno določil, ko bo grška vlada načelno sprejela premikanje čet in materijala. Tako ustvarjeni vojaški položaj bo ostal toliko časa, dokler bodo to zavezniške vlade smatrale za potrebno, in sicer pod nadzorstvom posebnih delegatov.
2.	Prepoved vseh združenj in shodov rezervistov na Grškem severno od ko-rintske ožine. Prepoved, da civilne osebe ne smejo nositi orožja, se mora strogo izvesti.
3.	Različne nadzorovalne pravice zaveznikov se zopet vpostavijo v obliki, ki se bo določila v soglasju z grško vlado, da bo nadzorstvo kolikor mogoče malo nadležno.
Zadoščenje.
4.	Vse osebe, ki so iz političnih vzrokov, radi veleizdaje, zarote, vstaje ali podobnih prestopkov zaprte, se morajo takoj izpustiti. Tisti, ki so vsled dogodkov 1. in 2. decembra in naslednjih dni po krivici trpeli, se morajo po preiskavi, ki se bo izvedla v soglasju med grško vlado in zavezniki, odškodovati.
5.	Poveljujoči general 1. armadnega zbora se mora odstaviti, če kraljeva vlada v zadoščenje zavezniških vlad ne določi, da se ta odredba prenese na kakega drugega generala, ki je bil odgovoren za dne 1. decembra izdana povelja,
6.	Grška vlada se mora poslanikom zaveznikov opravičiti. Angleško, francosko, italijansko in rusko zastavo se mora na javnem prostoru v Atenah v navzočnosti vojnega ministra in garnizije kar najsloves-nejše pozdraviti.
Istočasno je podpisanim poslanikom od svojih vlad naročeno, spomniti grško vlado na to, da jih bodo vojaški oziri v kratkem času prisilili, da izkrcajo svoje čete v Itei in jih potem z lariško železnico prepeljejo v Solun. Varstvene velesile sporočajo grški vladi, da si pridrže popolno prostost delovanja, če bi zadržanje kraljevi vlade dalo nov povod k tožbam. S svoje strani pa prevzamejo nasproti grški vladi jamstvo, da ne bodo dovolile oboroženim silam vlade narodne obrambe, da izrabijo mirnih kraljevih čet iz Tesalije in Epira v to, da prekoračijo v soglasju s kraljevo vlado določeno nevtralno ozemlje. Podpisani se počaste sporočiti povelje svojih vlad, da bo blokada grških pristanišč trajala toliko časa, dokler se ne bo dalo zadoščenje v vseh gori navedenih točkah.
Nova nota Grški .
Lmjano, 2. januarja. (K. u.) Italijanski poslanik v Atenah je izročil grški vladi noto z ozirom na noto, ki so jo prej izročili francoski, angleški in ruski poslanik. Italija izjavlja v noti, da je v tej zadevi po. polnoma solidarna z zavezniki in da se pridružuje njihovim zahtevam in izjavam, izvzemši zahtevam pod točko 4 note.
»Corriere della Sera« poroča, da so v Atenah mnenja, da bo grška vlada sprejela noto sporazuma, da se izogne še slabšim posledicam. Črsopisje, prebivalstvo in vojaški krot?i so mirni.
Med Grško in sporazumom posreduje 1 Kalila.
Lugano, 3. jan. (K. u.) .^Corriere della sera« poroča: Ko je izročil italijanski poslanik noto Italije in ostalih zveznih vele-sil, je izjavil, da je na razpolago grški vladi, da olaiša stik z velesilami snorazu-na in da se doseže ugodna rešitev. Priporočal je, naj Grška noto sprejme.
V Moldavi je deveta armada dosegla važen uspeh, V ostrem zasledovanju sovražnika je prodrla skozi utrjene sovražne predpostojanke med spodnjim tekom reke Buzeu in Rimnicu in severno od Rim-ne do utrjenih postojank pri Foksani in južno od Namoloze (Fundeni). S tem je naša ofenziva prišla do seretske črte.
Utrjenim postojankam pri Braili se je donavska armada približala; njeno podjetje znatno podpira bolgarska zmaga pri Macinu, Armada Gerock je v gorskih dolinah med Očno in Zabalo tudi novega leta dan prišla precej naprej in je na tem, da si pribori izhode v seretsko nižino, s či-mur bo uvedeno podjetje proti Foksani tudi od severa.
Ob Seretu se bodo borili za važne
odločitve novega leta.
• • *
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 2. januarja. Uradno: V Dobrudži je bil« sovražnik vržen v Macin. V Moldavi sloje zvezne sile pred obrambnimi črtami Bra le in Focsnni. Južno krilo vojne črte generalnega polkovnika r.ndvojvoda Jožefa je napredovalo včeraj posebno pri Paulesci in Sovcji. Naje čete so osvojile z naskokom tam in jugovzhodno Hari.e več sovražnih posloiauk.
Pri Stanislavovu so bili odbiti ruski poizvedovalni oddelki.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Hofer.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 2. januarja. Veliki glavni stan:
Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega. Pod|eija ruskih preganjalnih oddelkov južno Rige, jugozahodno Dvinslta in zahodno Stanislavova niso uspela.
.Bojna črta generalnega pol-k o v n ika nadvojvoda Jožefa. Južno doline Trolusul so Nemci gorski greben Mt. Altucanu osvo.ili s krepkim napadom. V dolinah, Iti vodijo iz gora Be-reczk k Seretu, smo z napadi sovražnika vrgli bolj nazaj. Naše čete so vzele z naskokom na obeh straneh doline Oitos veš višinskih postojank. Vzeli smo Sovejo ob Sušiti. Odbili smo rusko rumunske sunke, 300 mož smo ujeli.
Bojna skupina maršala
p I, M a c k e n s e o a, IX. armada je prisilila Ruse z ojstrim pritiskom na zadn|e oddelke, katere je vrgla, da so se morali dalje umikati. Z zahoda in z juga se bližajo nemške in avstrijske čete mostiškim postojankam pri Focsani j(n Fundeni. Neutrudljivi zasledovalec ;e ujel nad 1300 mož in zaolenil veliko vojnega blaga. Med Buzeu in Donavo drži sovražnik svoje mostišče. Vzhodno Braj'e v Dobrudži so vzele nemške in bolgarske čete žilavo branjene postojanke Rusov in jih vrgle proti Macinu nazaj. V bojih se r'e odlikoval pomorjanski rezervni pešpolk št. 9.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 1. januarja. Uradno: V Dobrudži se nadaljuje ofenziva proti mostišču Macin. Naš plen se je zviša! na 6 častnikov in 1150 mož, 4 topove in 14 strojnih pušk, V vzhodni Vlaški traja ofenziva dalje.
Sofija, 2, januarja. Uradno: Po najskrajnejše ljuiem boju smo vrgli sovražnika, ki se je žilavo branil, iz mogočno utrjene postojanke pri koti 364 in pri koti 197 pri Lucavici. Zasedli smo celo sovražno postojanko in Lucavico, Sovražnik se je umaknil v zadaj ležečo dobro utrjeno postojanko, ki se rsstcza na črti od 300 korakov vzhodno Marina in na severu do kote 105 ob Donavi. Ujeli smo še 217 Rusov.
Rusko uradno poročilo. 30. decembra. Zahodno b o j i -š č e. Severno jezera Koldičevo so naši poizvedovalci napadli sovražno prednjo stražo; ujeli so več mož. Ob prekopu Oginski jufno Novinke je napadel del naših poizvedovalcev nemško častniško stražo po ročnem metežu ž bajonetom. Sovražnik je zbežal prepustil nam je ujetnike in ranjence. Naše topništvo je z ■dobro merjenim ognjem tri sovražne stot-nije razkropilo, ki so se premikale pri vasi Presovce, zahodno Zborova. Ob Bistrici je napadel naš poizvedovalni oddelek sovražni prednji jarek pri vasi Pacikov, del posadke je poklal z bajoneti, ostale branilce je ujel. Napad, ki so ga smatrali Avstrijci za veliko podjetje z naše strani, je povzročil, da je sovražnik več ur nerodno streljal s topovi. Naše topništvo je tam obstreljevalo sovražno baterijo južno vasi Ribno.
Na meji Moldave in severno in južno doline Oitoz je sovražnik trdovratno napadal naše postojanke. S ponovnimi sunki se mu je posrečilo, da je vzel nekaj višin^ in da je potisnil naše čete nekoliko proti vzhodu. Naše čete so se utrdile v novih postojankah severno vasi Harja in vzhodno in južno vasi Soosmezd.
R. u m u n s k o bojišče. Sovražnik je ljuto napadal cb zgornji Casinu, ob meji Moldave in zahodno Sovoge, pri vrelcih Sušita in ob Putni, zahodno vasi Coza. Znatne sovražne sile, ki so jih podpirali težki in lahki lopovi, so nadaljevale ljule napade severno vzhodno Rinmicu'a-Sara-ta in izvedle ob železnici velik sunek. Sovražniku se je tam posrečilo, da se je polastil vasi Bord&ascea ob reki Rimnicul.
Pohoti proti Brajl!, Kodanj, 2. jan. »Novosti« poročajo: Mackensenov nanad na Brajlo napreduje. Bolgarske in turške čete so se že polastile močnih d«''ov mostišča pri Macinu. Močn«; avstrijske in nemške sile korakajo na levem bregu Donave nroti Brajli. Vzhodno in zahodno krajev Dedulesci in Nikricul so se bili zelo trdi boii. Sovražnik je sijajno na-skakoval in poizkušal pribiti, kar se mu je popolnoma posrečilo, dasi so na posebno nevarnem prebijalnem mestu pri Diriculu n&stopili proti njemu moderni angleški avtomobili. Dva oklopna avtomobila sta bila uničena, poveljnika sta bila ranjena. Sovražnik se vali zdaj z juga in z jugozahoda proti Brajli.
noče plačevati davkov, vlada ne dobiva nikjer nobenih dohodkov, Izdala je veliko bankovcev, a ljudje jih nočejo sprejemati. Ko so pobegnili iz Bukarešta, je izginil stroj za izdelovanje denarja; niso ga dobili, dasi so ga zelo iskali. Ministrski predsednik Bratianu je kralja že večkrat prosil, naj ga odveže njegovega mesta, a kralj je odklonil njegovo odvezo rekoč: »Resnično ne vem, kdo naj bo odgovoren, za vse to, kar ste Vi pričeli.« Odkar se je rumunski poslanik nepričakovano vrnil, razpravlja zbornica pri zaprtih vratih. Neki poslanec je izjavil: »Naša dežela ni več samostojna, marveč le še kolonija Rusije. V celi Moldavi vladajo Rusi. Niti ne vemo, kje se nahaja naš kralj.«
Preosnova rumunske armade.
Haag, 2. januarja. Ententine države se zelo trudijo, da bi poraženo rumuusko armado s pomočjo francoskih in angleških častnikov preosnovali.
Milan. »Stampa« ceni, da šteje romunska armada sedaj le še 100.000 mož.
Italijane sltrbi položaj v Rumuniji.
Lugano, 2. jan. (K. u.) Dogodki na romunskem bojišču zelo vznemirjajo italijansko časopisje. Pariško poročilo »Corriere della Sera« opozarja, da je bila ofenziva podvzeta s silovitimi sredstvi, da se Rusi in Rumuni niso mogli pred Seretom ustavili. Vsekakor nameravajo branili bojno črto ob Seretu.
Letalske bombe v Sulini.
Berlin, 31. decembra. Wolffov urad poroča: Nemško pomorsko letalo je dne 29. decembra metalo na pristaniške naprave in sovražne ladje v pristanišču Su* lina in zadelo en prevozni parnik.
Poprava petrolejskih vrelcev v PloescL
Amsterdam, 2. januarja. »Standard« poroča: V Ploesci je prišlo 1600 nemških' pionirjev in 40 inženirjev, ki bodo pokvarjene naprave pri petrolejskih vrelcih popravljali.
« • •
Zarota na Kavkazu.
Domfcrov/a, 1. jan. >,Gazeta Polska* poroča iz Stockholma: Na Kavkazu se pripravlja revolucija, ki je v zvezi z zaroto na Finskem. Vlada je ukrenila izredne ukrepe. »Rečj« poroča, da so v Baku zaprli veliko oseb,
Rasputin umorjen?
Genf, 2. jan Po petrograjskih poročilih pariških listov je baje znani Rasputin umrl na posledicah inorilnega napada. Pe-trograjska policija prikriva podrobnosti. Štirizveza poroča, da je pripravil umor neki plemič ene najvišjih ruskih rodbin ki je imel pristop k carski rodbini. ,
Doji v ifeUofi.
BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 1, januarja. Uradno: Skoro na celi fronti le osamljen artilerijski ogenj. Ob Sirumi spopadi med patruljami. Naši letalci so z uspehom metali bombe na sovražne čete severovzhodno od Florine,
Sofija, 2. januarja. Uradno. Slabo streljanje s topovi v posameznih odsekih bojne črte. Ob Sirsuni boji med patruljami. Med Seresom ia Dramo so sovražni letalci brezuspešno delovati.
Pri Bitolju.
. Sofija, 2. januarja. Pri Bitolju se bo< juje 30.000 Srbov, ki so pa zelo slabo pre-skrbovani; tolažijo jih z bližnjim mirom, ludi francoske čete so zelo nezadovoljne. Sarrail je proti razširjevalcem neugodnih vesti naperil ostre odredbe.
Srbska vlada ostala na Krfu.
Stockholm, 2. januarja. Srbska vlada, ki se je po zavzetju Bičolja nameravala preseliti tja, je svoj načrt opustila in je ostala na Krfu, kamor so se vrnili tudi srbski ministri.
Rumunija le šc ko!oni|a Rusije.
Sofijsko ">Uiro« objavlja daljši članek o kritičnem položaju v Rumuniji; Nihče
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. januarja. Veliki glavni stan;
Armada maršala Alberta W tt r t e m b e r S k e g a.
V	(< ovinku Operna živahni topovski boji. Angleške napade z ročnimi granatami smo odbili.
Bojna črta nemškega cesar« je vič a.
V	Champagni, v Argoaskem gozdu in na vzhodnem bregu Moze so vdrle nemške napadalne skupine in poizvedovalne čete v francoske jarke; vrnili smo se z ujetniki in s plenom na povelje nazaj. Neko angleško veliko bojno letalo smo Zaplenili.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Nova ofenziva ob Sommi?
Ženeva, 2. januarja. Francozi in Angleži zbirajo ob Sommi velike množine municiie in težke artiljerije, s pomočjo ka-
r
terc nameravajo v kratkem pričeti novo veliko ofenzivo.
Portugalci na Frsncoskcm.
Ženeva, 2. januarja. Iz Pariza poročajo; Semkaj je došlo 100 častnikov portugalske armace, katerim bo sledilo še 400 nadaljnih častnikov, predno se vkrca prva portugalska divizija. Častniki so se podali na severno francosko bojišče, da spoznajo odsek, ki bo dodeljen portugalskim četam.
\!
ZII
Na italijanski fronti je ob nastopiv-šem jasnem vremenu sovražno topništvo močnejše delovalo. Kar se tiče bodočnosti na tem bojnem odseku, se moramo vedno zavedati stavka, katerega je izrekel nemški kancler dne 12. decembra: Proti vsem italijanskim podjetjem je zelo krepko preskrbljeno. V ententinih državah so tudi z nevoljo opažali, kako sc Italija v zadnjih šestih tednih, ko se je nesreča vsula na Rumunijo, ni prav nič zganila, da bi olajšala usodo sestrski latinski državi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 2. januarja. Uradno:
Neizpremcnjeno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fini.
Italijansko uradno poročilo.
2, januarja. Na celi bojni črti so odgovarjale naše baterije na sovražen ogenj; osredotočile so svoj ogenj na sovražne črte in zvezna pota; še eno zalogo streliva smo v okolici Kostanjevice (na Krasu) razstrelili. Ponoči od 31. decembra na 1. januar opolnoči in včeraj so ipetale sovražne baterije pogosto granate na mesto Gorica; povzročile so le stvarno škodo. Sovražna letala so poizkušala krožiti nad visoko planoto Sette Comuni, nad Sugan-sko dolino (Trenta) in nad Krasom. Eno med njimi, ki smo jih obstreljevali, se je .noralo hitro v lastnih črtah izkrcati.
Viktor Emanuei in Cedorna.
Carils, 2. januarja. (Kor. ur.) Kralj Viktor Emanuel je na čestitke načelnika generalnega štaba Cadorre odgovoril z zahvalo za njegovo in požrtvovalnost vojakov in s pohvalo njih sposobnosti v dolgi težki vojski. Italijansko ljudstvo, je dejal kralj, sledi vojakom z dušo in srcem, zaupajoč v zmagovit konec in v trdni nadi na večjo in bolj cvetočo narodno bodočnost.
Dnevne novice.
-j- Spomenik cesarju Francu Jožefu I. bodo na deželne stroške postavili v Budimpešti. V prihodnji seji ogrskega državnega zbora bo predložen tozadevni zakonski načrt.
-j- Red Rdečega orla 2. vrste s kraljevsko krono, zvtezdo in z meči je podeljen cesarjevemu generalnemu pobočniku Karlu princu Hohenlohe.
4- Proti notranjemu miru v Avstriji je zopet naperila članek graška »Tages-post«, ki' vabi ministrskega predsednika Clam-Martiniča, kako naj avstrijskim narodom usili nemški državni jezik, Ponavlja, da je bil že grof Stiirgkh obljubil voditeljem nemških strank, da z vladno nared-bo uvede nemški državni jezik tik pred zaključkom svetovne vojne. (Take nakane so se torej pletlc za hrbti nenemških avstrijskih narodov!) Dr. pl. Koerber je rekel, da bo najprej poizkusil doseči zedinjenje v parlamentu in še-le če bi rnu to ne uspelo, bi nastopil s samolastno odredbo. Kaj namerava Clam-Martiničevo ministrstvo, doslej še ni znano, kajti vladna izjava, da se ima izravnati pot parlamentarnim razmeram, se da razlagati tako ali tako. Vendar je soditi, da se Clam-Martinič ne bo docela pridružil Koerberjevemu programu, ker je bila, kakoi se sliši, med drugim tudi needinost v jezikovnem vprašanju razlog za izpremembo v vladi. Vsako zavlačevanje v tem vprašanju je pa nedopustno. Pritiskati treba k odločitvi, in sicer pripada ta naloga v prvi vrsti ministrom, ki so izšli iz nemške narodne stranke. Ravno radi njegove politične preteklosti bo moralo biti Clam-Martiniču veliko na tem, da pokaže tako svojim bivšim češkim somišljenikom kakor tudi avstrijskim Nemcem svojo odločnost in svoje mišljenje, V interesu nove vlade bi želeli, pravi Tages-post«, da bi se izključila vsaka negotovost. Ovinek preko parlamenta bi očividno ne imel uspeha. Drugače bi bilo, ako bi se parlamentu predložile že razglašene na-redbe v naknadno odobrenje, Ako se to zgodi še tekom svetovne vojne, je direkten »Ne!« toliko ko izključen. Ali bi se našla večina, ki bi glasovala za vladne predloge, ali pa do glasovanja sploh ne bi prišlo. Mcžno je, da bi Nemci in Slovani izjavili, da jih predloge ne zadovoljujejo, da se pa hočejo ogniti sporu z vlado. Potem bi samolaslni izrek ostal v veljavi in imeli bi red, ki tvori pravec bodočemu razvoju.« — Za avstrijske Slovane >-Tages-post« pač nima pravice govoriti. Avstrij-
ski Slovani so svoje stališče napram nemškemu državnemu jeziku že jasno označili. Mislimo, da bo v Avstriji največji red, če bodo vsi avstrijski narodi imeli enake dolžnosti in pravice, ne pa da bi en narjod imel prvenstvo pred drugimi.
«• h
1 " 1
—	Amnestija na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo: Posebna izdaja uradnega lista objavlja odredbo Nj. Veličanstva, s katero se povodom kronanja spregledajo od kraljevih sodnij izrečene manjše kazni potom splošne amnestije.
+ Amnestija za vojaške kazni. Vsem vojaškim osebam, ki so bile pred 1. januarjem 1917. obsojene pred vojaškimi sodišči, pa so se medtem na bojišču — bodisi da so kazen prekinili ali jim je bila odložena — hrabro obnašali pred sovražnikom in se tudi sicer dobro vedli, je ostanek kazni oziroma cela kazen odpuščena. Glede navedenih pogojev razsoja postajni poveljnik. — Vsem osebam, ki so bile pred 1. jan. 1917. obso;ene pred vojaškimi sodišči na zapor do treh tednov ali na globo do 200 K, se kazen, v kolikor že ni izvršena, odpusti. Istotako se odpuste kazni, prisojene na vojaških sodiščih pred 1. jan. 1917., ako ne presegajo 6 tednov zaoora ali 400 K globe. Enaka mera velja za kazni, ki so se izoremenile v denarne globe (zaoor do 3. ozir. 6 tednov). Amnestija pa ne velja: a) za kazni radi navijanja cen ali odirania; b) za osebe, ki so bile že preje kdaj ob?oiene na zapor, izvzemši slučaie, ko se je denarna kazen izpremenila v zapor,
—	Pianist Anton Trošt je nastopil na Novega leta dan na Dunaju. Imel je velik uspeh.
—	Splošna amnestija in posamezna pomiSoščcnja, Izšlo je cesarjevo lastnoročno pismo o splošni amnestiji in posameznih porffHoščenjih oseb, ki so bile pred 1. januarjem 1917 kaznovane pred civilnimi sodišči. Temeljni pogoj za splošno amnestijo je, da dotične osebe niso bile še predkaz-novane z zaporno kaznijo, da kazen ne presega treh tednov zapora ali 200 kron globe in da si kazni niso zaslužile z navijanjem cen sli oderuštvom. Pomiloščenje se ozira posebno na mladostne osebe, vojaške žene in vdove. Mladostnim osebam, ki so zagrešile kaznjivo dejanje, ko še niso bile 16 let stare, in ne iz ukoreninjene po-* kvarjenosti, marveč radi nezadostnega nadzorstva in vzgoje, dalje ženam in vdovam vojnih udeležencev, ki so se pregrešile v času, ko so bili njihovi možje na bojišču, je kazen odpuščena, ako ne presega 6 tednov zapora ali 400 K globe. V posameznih. posebnega ozira vr*lnih slučajih morejo biti pod gornjimi pogoji pomilošče-ne tudi žene in vdove vojakov, ki so zagrešile kaznjivo dejanje, ko jim je bil mož že umrl ali postal invaliden, bil pogrešan ali ujet. Dalje določa amnestija, da so odpuščene vsem osebam, ki so bile pred 1. januarjem 1917 obsojene na zaporno kazen, ki ne presega treh mesecev, ali na denarno kazen — odpuščene vse posledice obsodbe (izguba volilne pravice v javne kcrporacije, nesposobnost za dosego gotovih služb in pravic itd.). V kratkem izide amnestija za posameznike, ki se bo ozirala posebno na obsojence, katerih družine ali premoženje je bilo po vojni posebno težko prizadeto.
—	Hrvatske zastave v Budimpešti, Opozicijonalno mažarsko časopisje se krega, ker je budimpeštanski župan javno izrazil željo, naj bi bila pri kraljevem kronanju vsaka peta v Budimpešti izobešena zastava hrvatska.
Sodna razprava proti poslancu dr. Drinkoviču se vrši dne 29. januarja pred c. kr. deželnim sodiščem v Opatiji.
—	»Slovenski Gospodar« — jubilant. Dne 16. januarja 1917 bo obhajal »Slovenski Gospodar« 50Ietnico svojega obstanka. Za probujo slovenskega naroda na Štajarskem velezaslužnemu listu želimo v novem letu največjega napredka.
—	Semenj za prešiče v Novem mestu. Deželna vlada razglaša: Daje se na splošno znanje, da 'se smejo prešiči za pleme in za rejo dne 8. januarja 1917 v Novo mesto prignati in tam prodajati. Prignali, oziroma prodajati se sme samo na oblastveno odobrenem sejmišču. Prešjči za zakol sc. ne smejo prignati, Prekupci in mešetarji so izključeni.
—	Za praporščake so imenovani gg.: Fran Kranjc, nadučitelj pri Sv. Barbari v Slov. gor., Anton Levslik, nadučitelj pii Sv. Petru v Ljubljani in Hinko Vodnik, profesor na Dunaju.
Odlikovan je bil s hrabrostno svetinjo sanitetni podčastnik Alojzij Pajk iz Višnje gore.
—	Neznana utopljenka. Iz Šniartnega pod Šmarno goro nam poročajo. Dne 28. dec. 1. 1. so potegnili iz Gameljšče neznano utopljenko, slaro krog 35 let. Kjer jo pogrešajo, naj se brž prijavijo
—	Zamenjani invalidi, Z Ruskega so dospeli 18. m. m. v Ljutomerice med drugimi naslednji invalidi: inf. Jožef Zerman, 27. dom. pp.; inf. Jakob Dolinar, 27. dom, pp.; inf. Aloj. Rest, 17. pp.; inf. Jožef Remec, 97. pp.; Peler Penaza, 9. lov. bat.
Nesreča v gozdu,'Iz Begunj na Gorenjskem. Dne 29. dec, je v gozdu v Dobravi sekal les za vojaško uporabo Janez Urh p, d. Mlinar. Pri tem ga je pa smreka tako udarila po nogi, da mu jo je zlomila. Odpeljali so ga v bolnišnico,
—	V idrijskem rudniku je ponesrečil dne 27, m, m, zvečer 48 let st^ri rudar Blaž Skok, ko je razstreljeval neko skalo. Ker je bija zažigalna vrvica slaba, je ogenj hitrejše kot navadno dosegel smodnik, vsled česar se ni mogel dovolj daleč odstraniti. Okrog leteče kamenje ga je zlasti na glavi tako poškodovalo, da je moral iskati zdravja v tuk. bolnišnici.
LliiDiiisfte novce.
T Trn rt
Zapušča v Ameriki 2 sina.
Kosezah Janez Peršin,
lj Več gostilničarjev v Novem mestu in okolici ustavilo obratovanje. V Novem mestu, zlasti pa v neposredni okolici je pred prazniki več gostilničarjev začasno ustavilo svoje obratovanje. Kaj jih je do-vedlo do tega koraka, nam ni znano.
Umrl je v Celovcu c, in kr. polkovnik v p. Ernst Purtscher, star 75 let.
Iz laškega ujetništva pošiliajo pozdrave: četovodji Janko Jež in Jakob Kaiser, desetnika Val. Klopčič in Fr. Drenik, poddesetnik Fr. Urbanija.. — V laškem ujetništvu se nahajajo: Anton Vetrih, bivši načelnik »Orla«, Aug. Rebek, bivši podna-čelnik »Orla«, oba iz Batuj in Josip Volčič iz črnič na Goriškem.
Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov. Pri vojnopoštnih uradih 387 in 434 se je uvedel promet zasebnih vojng-poštnih zavitkov.
—	Urnrl je v 61. letu generalni major Viljem pl. Koreska.
—	Leseni impregnirani (prekuhani) polovični podplati se dobivajo in pribijajo pri čevljarju Fr. Peterlinu v Kamniku. Podplati so lahki, pripravni za nošo ter ne delajo ropota pri hoji,
—	Vodstvo rezerv, bolnice I:ndr, Hra-dec (Neuhaus) na Bledu se iskreno v imenu bolnih in ranjenih vojakov zahvaljuje p, n, komiteju Rdečega križa imenoma ekscel. grofu Welsersheimb in pl, George-wits, bar. Rechbach itd. za božična darila.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani vabi k božičnici, ki jo priredi sv,- Treh kraljev dan, 6. januarja 1917 ob pol 5. uri popoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Spored: Tamburanje (izvršuje društveni tam-buraški zbor); petje (poje društveni pevski zbor); nagovor društvenega predsednika in igra: V božični noči. Igrokaz v treh dejanjih. Priredil Josip Vole. — K obilni udeležbi vljudno vabi odbor, — Dovolilo si, c. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani 28. dec. 1916, št. 173.
lj Žrebanje ljubljanskih srečk, V uradnih prostorih mestne hranilnice se je vršilo včeraj 52. žrebanje srečk ljubljanskega loterijskega posojila. Predsedoval je kot zastopnik mestnega župana magistralni svetnik dr. Zarnik; občinski svet sta zastopala člana Jeglič in Likozar. Zapisnik je vodil c. kr. notar Ivan Plantan. Številke je dvignil deček-sirota. Glavni dobitek v znesku 50.000 kron je zadela srečka štev. 19.670. Večji dobitki so odpadli še na naslednje srečke: 3000 K št. 1451; 2000 K štev. 68.518; po 1000 K štev. 6182, 36.669, 49.035, 19.780 in 58.455; po 600 K številke: 39.213, 1840, 70.856 in 15.383. Ostalih 788 številk je zadelo po 60 K. Dobitki se izplačajo 2. julija 1917.
lj Pšenični zdrob za otroke. Nakazila za zdrob za otroke, ki še niso prekoračili četrto leto, se bodo oddajala na mestnem magistratu v posvetovalnici. Na vrsto pridejo stranke s črko A—F dne 8. januarja 1917, G—-K 9. jan., L—P 10 jan., R—T 11. jan., U—Ž dne 12. januarja vsakokrat od 8. do 12. ure dopoldne. Opozarja se vnovič, da se nakazila za zdrob izdajajo edino i>n izključno za otroke do če Lr tega leta, vsled česar mora vsakdo doprinesti za to potrebna d o k az i 1 a,
lj Naznanilo moke. Trgovci se naprošajo, da nemudoma naznanijo preostalo moko. Če moka ni ostala je treba tudi to sporočiti.
lj Pozor uslužbenci južne železnice.
Uslužbenci južne železnice, ki imajo pravico kupovati kruh in moko pri južni železnici, se opozarjajo, da naj pri krušni komisiji zahtevajo krušne karte brez številk, ki so natisnjene v rudečem krogu. — Krušne izkaznice, ki imajo številke v rudečem krogu, niso veljavne za nakup blaga pri južni železnici, nasprotno se z izkaznicami, ki nimajo številk v rudečem krogu, ne more kupovati v ljubljanskih trgoVinah ruh in moko. Kdor dobiva kruh in moko pri južni železnici, nima torej pravice kupovati blaga mestne aprovizacije.
lj Pozor! Stranke, ki so svoj čas oddale kovine, se ponovno opozarjajo^ da pridejo ob uradnih urah k mestni blagajni no denar.
lj I, krušna komisija v Mestnem domu
bode poslovala v petek v mali dvorani Mestnega doma, ker se rabijo prostori, kjer so se izdajale dosedaj krušne izkaznice, za druga uradna opravila.
lj Peki in prodajalci kruha se vabijo, da pridejo v petek po potrdila v mestno posvetovalnico in sicer: peki ob 9. uri do-polsdne, prodajalci kruha pa ob 11, uri dopoldne, kjer dobe potrebna pojasnila o poslovanju z novimi potrdili,
lj Poslovanje krušnih komisij. Krušne komisije bodo poslovale v vseh desetih krušnih okrajih dne 5. januarja t, 1,, od 8-ure dopoldne do 1, ure popoldne,
lj Pozor pri izdaji krušnih izkaznic. Stranke se opozarjajo, da bodo krušne izkaznice, ki se bodo izdajale v petek pri komisijah, imele dvojne številke, in sicer:
I.	dosedanje tekoče številke, ki so za stranke brez pomena, in 2. nove številke, ki so natisnjene v rdečem krogu. Te številke označujejo, kje imajo stranke dobivati kruh in moko. N. pr.: Dolinar Pred Škofijo, prodaja kruh na izkaznice št. 1, Bizjak Pred Škofijo, na izkaznice št. 2 itd. (Te številke so_jiatisnjene v rdečem krogu.) 3, Rimske številke okrajev odpadejo popolnoma, krušni okraji sami pa ostanejo neizpremenjeni, kakor so bili. Tozadevni razglas se objavi pravočasno v listih in z lepaki, razven tega se bodo v trgovinah razobesile številke, na katere prodaja posamičen trgovec.
lj Popisovale živine. V zmislu razpisa c, kr. deželne vlade za Kranjsko se bo v Ljubljani vršilo popisovanje goveje živine, prašičev, ovac in koz sicer dne 10. in
II.	januarja 1917. Popisovalna komisija za osrednje oziroma pravo mesto bo poslovala ba navedena-dneva od 8. do 12, ure dopoldne v mestni posvetovalnici. — V Sp. Šiški in na Barju pa sc bo popisovalo od hiše do hiše. Lastniki živine se torej po-zivljejo, da natančno in vestno popišejo svojo živino, kajti vsaka zamuda oziroma opuščeno popisovanje se bo strogo kaznovalo z občutno denarno globo, oziroma z zaporno kaznijo. — Posestniki na Karolinški zemlji na številkah 1 do 25 morajo svojo živino popisati pri osrednji komisiji na magistratu,
lj Našla se je manjša vsota denarja. Dobi se pri hišniku na Domobranski cesti štev. 5.
— Na polju slave je padel mladi knez Fric Furstenberg. Zadel ga je šrap-nel.
Radostna novica oslepelim vojakom.
Dočim so dosedanje potrebščine za čita-nje in pisanje, katere rabijo slepci, nedo-statne, ker se more le real del prenesti v pisavo, namenjeno njihovemu tipanju, so se v poslednjem času mnogo bavili z vprašanjem, kako bi izumili kak stroj, ki bi omogočil slepcem čitanje navadnega tiska. Tak stroj baje ni nemogoč in bi prenašal, navaden tisk v zistem tipanja oziroma posluha. Profesor dr. Ries se je lotil tega vprašanja v knjigi »Sehende Maschinen«. Pravi, da imamo v resnici snovi, ki, zelo občutne za svetlobna vtise, morejo prenašati le-te v menjajoč se električni tok. Luč se tako s pomočjo občutnih snovij prenaša v elektriko, pri čemer se upoštevajo vse različnosti v osvetljavi, svetlobi in barvi teles. Taka snov je tedaj bistvo stroja za gledanje in nadomestuje oko, življenje mu daje elektrika, gibanje se mu vzbuja po tipanju. Snov, ki bi bila prikladna, je takisto že izumljena. Imenuje se »selen« in je v temi mnogo manj občutna za električni tok kakor na svetlem, A slaba svojstva, ki jih ima ta prvina, jo delajo nezanesljivo in stroj bi moral biti tako zapleten in drag, da bi splošno ne bil za rabo. Zato ga je bilo treba spopolniti in s pomočjo neke diferencijalne priprave se je Riesu in Fin-zenhagenu to tudi posrečilo, in ne bode dolgo, ko bode stroj tako popoln, da bode mogoče slepcem s tipanjem citati čisto navaden in torej tudi časniški tisk.
Velika železniška nesreča v Hamburgu. V Hamburgu je zavozil dne 30, m. m. tovorni vlak v osebni vlak, Ubitih je bilo 6 do 7, nevarno ranjenih 18 do 20, lahko pa 70 do 80 oseb.
I.
Kruh življenja. Štirideset različnih obbajilnih molitev, primernih svetim-časom cerkvenega leta. Molitvenik, priporočen po evharističnih kongresih. Po L. Soengenu preveli goriški bogoslovci. Po pomnoženi izdaji priredil Andrej Zupane, stolni kaplan v Ljubljani. Založila Katoliška Bukvama, Cena vezanemu molitve-niku 3 K. Malokateri molitvenik je bil kdaj tako potreben kakor pričujoči. Klic papeža Leona XIII., posebno pa določba Pija X. o pogostem svelcin obhajilu je obrodila obilne sadove. Vedno bolj izginjajo sledovi pogubnega Janzenizma, ki je zahteval za sveto obhajilo pripravo, katera presega . skoro človeške zmožnosti, in vedno več je vernikov, ki so odložili vse talce predsodke in pridno zajemajo iz studenca milosti t!er se vsak dan ali vsaj po-
gosto krcpčajo ob mizi Gospodovi. Molitvenih nam pokliče najprej v spomin odloke sv. Stolice o pogostem sv. obhajilu, nam pojasni nato zahteve in lahke pogoje pogostega sv, obhajila. Nato sledijo najpotrebnejše molitve in tri svete maše. Za tem pa sledi velika izbira obhajilnih molitev, ki se prilegajo raznim dobam cerkvenega leta. Molitvenik obsega 560 strani, pa je oblika kljub takemu obsegu zelo priročna in prikupna. Vsled krasne vsebine in velike izbire primernih obhajilnih molitev je razširjen nemški izvirnik tega molitvenika že v mnogo stotisoč izvodih, ker je izšlo v par letih nad trideset izdaj, da bodo tudi verni Slovenci sprejeli ta molitvenik z veseljem in ljubeznijo, ni prav nobenega dvoma. Molitvenik ima ja-ko lično vezavo, dobil se bo pa med vojsko samo z rdečo obrezo.
Gospodarstvo.
_20 vinarske nikelnaste novce bo
avstroogrska banka sprejemala še do 30, aprila.
Novi ministrski predsednik in kmetij-j ski minister grof Clam-Martinic je služboval v začetku vojske kot ritmojster nekega domobr. kavalerijskeča polka kot ordo-nančni častnik pri nekem .višjem štabu. Leta 1915. se je javil za službo na fronti ter je odšel kot stotnijski poveljnik na bojišče, ter se je slavno vojskoval v Srbiji, Črni gori in južnih Tirolah. kjer je nanosled obolel za tifuzom. ■Komaj je okreval in se mislil vrniti na bojišče, tedaj pa ga je pokojni cesar poklical za načelnika kmetijskega ministrstva.
Zahteve kmetovalcev na Ogrskem. Pred kratkim je imelo ogrsko deželno agri-kulturno društvo sejo, katere se je udeležil tudi kmetijski minister baron Ghilanyi. V tej seji se je sklenilo zahtevati preuredbo najvišjih cen za kmetijske pridelke, ker sedanje cene ne odgovarjajo pridelovalnim stroškom. Zahtevalo se je tudi, naj se vlada pri rekvizicijah ozira tudi na potrebščine za kmetijske delavce ter da se uvedejo maksimalne cene tudi za industrijske proizvode. Konečno se je vlado naprošalo, naj skoro kaj«ukrene proti oderuštvu. ki se dan za dnem vrši potom prekupcev. Krompir se na Ogrskem veliko višje plačuje kot pri nas,
Slovenci no Wesliolskem.
Slovesna črna sv. maša za f cesarja Franca Jožefa v Gladbecku na Westfal-skem,
Avstrijci v Gladbecku, ki so v daljni tujini ohranili zvesto udanost do domovine in habsburške hiše, so priredili v soboto, dne 2. decembra, ganljivo zadušno slovesnost za svojega umrlega cesarja. Proti de-, veti uri so se zbrali v cerkvi sv. Lamber-taj v velikem številu so prišli možje in žene, starčki in otroci. Mnogo žena je imelo na glavi črne rute, možje, člani avstrijskega vojniškega in slovenskega rudarskega društva v svojih ličnih uniformah, so pa nosili na rokavih žalne trakove. Kor sta krasili zastavi slovenskega rudarskega in slovenskega rožnovenškega društva, obe oviti z žalno tančico. Tudi mnogo Nemcev je bilo navzočih. Po slovesni črni sv. maši z leviti so se podali Avstrijci v sklenjenih vrstah in z zastavami v dvorano na Droghoffu. Ondi se ; je prvi predsednik društev, č. g, kaplan Tensundern, v resnem nagovoru spominjal | vzvišenega cesarja in slavil nesmrtne zasluge njegove za Avstrijo, V enakem smislu sta govorila še oba Avstrijca Gross-mann in Jež. V dvorani je vladala sveta resnoba in svečana tihota, ki jo je prekinjalo le tiho ihtenje nekaterih, ki^ so jokali za svojim dobrim cesarjem. Zborovanje se je zaključilo z obljubo zvestobe novemu cesarju Karlu, Govornik je sklenil: Franc Jožef, dobri cesar, Tebe ni več med živimi, Tvoja močna roka ne drži več vladnih vajeti, toda Tvoj duh bo živel med nami dalje, Tvoj zgled nam bo vedno pred očmi, Tvoje geslo »viribus unitis« — z združenimi močmi — nam bo vodilo za vse življenje. Zato: Zvesti bomo Tvojemu nasledniku, zvesti habsburški hiši, zvesti cesarju Karlu. In ta zvestoba, ki Ti jo danes obečamo, naj bo kakor trden zid krog naše lepe donavske monarhije, naj bo kakor neporušljiv nasip krog stare habsburške države, katero bodo drzni sovražniki vsikdar zaman naskakovali.«
Polčiie vesti.
Grof Andrassy pri cesarja?
Budimpešta, 2, januarja. Kakor se čuje, 'je cesar pozval grofa Julija Andrassi na Dunaj k avdijenci, V vladnih krogih v Budimpešti tej vesti ne verujejo.
Zadnje dejanje kronanja v Budimpešti.
Budimpešta. 3. jan. (K. u.) Včeraj ob 3. urLpopoldne se je izvedlo zadnje dejanje slavnosti povodom kronanja. Krono sv, Štefana in dru;jc insignijc kronanja so prepeljali na Dvcr. Njegovo Veličanstvo je za-atopal nadvojvoda Maks.
Grof Czernin in Madžari.
Budimpešta, 2, januarja. Grof Appo-nyi se je poročevalcu lista »Esti Ujsag« izrazil: Ko je bil grof Otokar Czernin imenovan za zunanjega ministra, je opozicija sprejela to z upravičeno skrbjo. Ta skrb je pa med tem vsled lojalnih izjav novega zunanjega ministra izginila.
Ogrsko koncentracijsko ministrstvo.
Dne 2. t. m. je zaslišal cesar grofa Julija Andrassyja v avdienci. »Pesti Naplo« poroča, da so pozvani k cesarju tudi We-kerle, Navay in Szterenyi. Pravijo, da gre za ustanovitev koncentracijske vlade. »Pesti Hirlap« pa pravi, da je potoval An-drassy zato na Dunaj, da se cesarju zahvali, ker mu je podelil red zlatega runa.
Bivši muister Marek sekčni načelnik.
Dunaj, 3. jan. (K. u.) Njegovo Veličanstvo cesar je z Najvišjim sklepom z dne 20. dec. 1916 imenoval tajnega svetnika in bivšega ministra Karla M a r e k a za sekčnega načelnika v finančnem ministrstvu,
Nagodbena pogajanja z Ogrsko še niso končana.
Dunaj, 2. januarja. (K. u.) Poročilo, da so nagodbena pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado že končama, ni resnično. Je še nekaj diferenc, o katerih pa upajo, da jih bodo mogli odstraniti,
Mirovna manifestaci'a zborničnih predsedstev.
Konferenca parlamentarnih predsedstev četverozveznih držav se vrši 19. t. m. v Berlinu. Ta konferenca je bila določena že za september m. L, a se je morala zaradi vojnih dogodkov preložiti.
Dunaj, 2. jan. Predsedstva parlamentov štirizveze nameravajo 19. t. m. v Berlinu podati skupno izjavo. Ob tej priliki je predsednik nemškega državnega zbora Kaempf dr. Sylvestra povabil v Berlin; tudi predsednike ogrskega, bolgarskega in turškega parlamenta je povabil. To izjavo, ki bo obenem manifestacija za mir, je že pred nekaj časom izprožil dr. Sylve-ster, a izpeljati jo morejo šele zdaj. Dr, Sylvester se bo 18. t. m. podal v Berlin.
Odstop dr. Sylvestrov.
Dr. Sylvester je izjavil sotrudniku »Az Esta«, da ni nesporazuma med nemškimi strankami. Na vprašanje, če bodo tudi druge stranke zamenjale člane predsedstva, je rekel dr, Sylv.: Ne vem in morem le toliko z gotovostjo trditi, da nameravajo posamezne stranke zamenjati svoje člane v predsedstvu. Sploh je pa moj odstop moja zasebna reč, ki ni v nikakem stiku s sklepi ostalih članov predsedstva. Na vprašanje, kdo da bo njegov naslednik, je dr, Syl-vester rekel, da bo po njegovi sodbi zbornični predsednik dr, Grosz ali pa dr. Stein-vvender.
Kakor piše »Bobemia«, upajo nemški politični krogi, da ostane dr. Sylvester še dalite na svojem mestu kot zbornični predsednik.
Pisarna češkega ministra krajana raz-puščena.
Pisarno češkega krajanskega ministrstva v poslopju ministrskega predsedstva, ki se je nahajala ondi izza ministrovanja dr. Rezeka v Koerberjevem kabinetu leta 1900,, so sedaj razpustili. Tako je našlo imenovanje dvornega svetnika v ministr. predsedstvu Emanuela Greif za dvornega svetnika v poljedelskem ministrstvu viden odmev,
* * *
'+ Izpremebe v zunanjem ministrstvu, Z Dunaja se poroča: Prvi sekcijski načelnik v zunanjem ministrstvu tajni svetnik baron Macchio je odstopil. Na njegovo mesto je pozvan sekcijski načelnik in svoje-čas^ni poslanik v Belgradu grof Forgach, Baron Macchio bo baje imenovan namesto barona Schiessla za ravnatelja cesarjeve kabinetne pisarne.
-f Novi člani gosposke zbornice, V bližnjem času bo imenovanih 50 novih članov gosposke zbornice, in sicer v prvi vrsti iz industrijskih in finančnih krogov.
K nemško-ma;rarskirr| posvetovanjem v Berlinu odpošljejo avstrijski Nemci šest zastopnikov: trije od nemško-napredne zveze, trije od krščansko-socialne stranke; Mažari pošljejo istotako šest svojih parlamentarcev.
Avstrija povečala. Sodim, da so rumunske zahteve zvezane s koristmi Evrope, Opo-lzarjal je dalje na sestanek s carjem v Kon-stanci, kjer se je reklo, da Rusija ne bo nikdar dopustila, da bi se Srbija uničila. Vsebino te izjave je naznanil na Dunaj in v Berlin,
Drzno dejanje nemških mornarjev,
Lugano, 2. januarja, (Kor, ur.) »Agen-zia Američana« poroča iz Valparaisa: Na nemški ladii »Tinto«, ki je pobegnila iz pristanišča Calbuco, se nahaja veliko vojnega blaga in večje šlevilo nemških pomorskih častnikov in mornarjev, ki so bili internirani v Guaycanu. Ladje štirizveze na Tihem morju so posvarili pred ladjo »Tinto«.
Žrtve vojske,
Curih, 2. januarja. »Morgenzeitung« poroča, da je bilo v svetovni vojski dozdaj ubitih 4 600.000, ranjenih 11,200.000 in da je 3,400.000 invalidov. V Napoleonovih vojskah je požrla vojska vsaki dan 235, leta 1870/71 875, rusko-jaoonska vojska 292, zdaj pa zahteva vojska vsaki dan 6336 mrtvih in ranjencev.
Za sestavo k napovedi o dohodnini,
katero je treba mesca januarja vložiti, je neobhodno potrebna knjiga Žun: Dohodnina. Lahko umljiva s praktičnimi vzorci opremljena knjiga bo izborno služila. Olajšalo bo delo in prihranila marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomu so namreč znane določbe glede dovoljenih odbitkov, katere mora v napovedi uveljaviti, da se mu dovolijo olajšave in zniža davčni postavek. Knjiga velja 1 K 90 vin. s poštnino vred in se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Za Božič in nova^lcto: Vojaške narodne pesmi za štiri glasove, vezano 1 K 50 vin., v platno 1 K 80 vin., po pošti 20 vin. več. Najlepše in najcenejše darilo! Naroča se tudi pri izdajatelju: Fr. Marolt, Ljubljana.
lažna poroči'a.
»Vojska se mora končat!,« Lugano, 2. januarja. Glasilo Giolittija »Stampa v Turinu piše: Če bo vojska trajala še naprej, bo Evropa popolnoma uničena. Vojska se mora končati. Če se bo še dolgo nadaljevala, bi "bil mir potem mir smrti in Evropa eno samo veliko pokopališče.
Kako se Bratianu pere.
»Agence Havas« širi Bratianuove izjave, ki jih je podal rumunski zbornici v Jassyju. Bratianu je poizkušal dokazati, da so pravice naroda in položaj zahtevale opustitev rumunske nevtralnosti. Nismo mogli trpeti, da bi bili postali sredstvo in orodje Nemčije z namenom, da bi se bila
Nekateri ljudje se zgražajo nad zdravilnim oljem iz morskega mahu, a ne bo dolgo, ko ga bodo tudi ti z veseljem kupovali; zakaj to olje uporabljajo za različne salate tudi najznamenitejše restavracije in hoteli, ne da bi mogel kdaj kak gost zapaziti razliko med tem in finim namiznim oljem. Prepričajte se prej in potem sodite! Več v današnjem inseratu Ivana Dežmana.
t
Raviiatpljstvo trgovskega bolniškega ia podpornega drusiva v Ljubljani, javlja lužno vest, da je njegov dolgoletni redni član, gospod
Ivan Mejač
trgovec, posestnik, svetnik trgovske in obrtniške zborulce itd.
dne 30. decembra 1916 mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se je vrSil dne 1. januarja 1917 n;i pokopališče k sv. Križu.
Prebiogi pokojnik se priporoffa vsled mnogih zaslug, ki si jih je pri-dob 1 kot dolgoletni Član ravnatelistva in knjigovodja, v hvaležen in nepozaben spomin.
Ljubljana, dtj| 2. januarja 1917.

se bodo prodajale v petek dne 5. januarja na Počivalnikov! pristavi (Trnovo, Ljubljana) ob 11. uri predpoldne.

XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
X X
X X X
X X
Za večjo tovarniško pisarno se išče
STENOTIPISTINJA
ki je popolno zmožna slovenščine in nemščino v govoru in pisavi. Samostojno stilistiško in gramatikalno pravilno delo, kakor tudi večletno službovanje v pisarni pogoj. — Obširno zasnovane ponudbe s popisom življenja in prepisi spričeval pod M 634 na Haasenstein & Vogler akc. dr. Dunaj I., Schulerstrasss 11.
Št. 20079.
ZSfflSi
V smislu § 41 zakona o živinskih kužnih bo!: mesta ljubljanskega odrejeni
z današnjim dnem
okrožje
dne 30. decembra 1916.
D. O. ž t. .3,
Dne 2. januarja 1917 so bile izžrebane nastopne obveznico i poeoj'ila:
3 komadi po 20.000 K in sicer: 3 komadi po 10.000 K in sicer: 66 komadov po 2.000 K in sicer: 201, 335, 414, 482, 483, 485,
792,
605, 071, 729, 745,
797,
1079, 1093, 1122, 1140, 1152, 1187, 1547, 1554. 1595, 1601, 167G, 1686, 1923, 1947, 1968, 2016, 2041, 2070,
15	2 komadov po		200 K	in sicer: 27,	
127,	150,	155,	158,	206,	227, 434,
334,	369,	396,	406,	411, 621,	
519,	540,	, 566,	617,		632,
866,	890,	943,	974,	1028,	1031,
1122,	1194,	1231,	1311,	1339,	1363,
1465,	1470,	1475,	1499,	1523,	1525,
1072,	1713, 1940,	1738,	1748,	1769,	1770,
1924,		5030,	2039,	2060,	2083,
2215,	2220,	2286,	2311,	23.52,	2358,
2458,	2465,	2469,	2473,	2479,	2480,
2579,	2592,	2595,	2601,	2658,	2677,
2763,	2816,	2858,	2859.	2889,	2890,
3000.					
26,	64,	95.
11,	28,	84.
48,	71,	108,
515,	523,	540,
857,	942,	949,
1194,	1252,	1266,
1704,	1733,	1804,
2103,	2111,	2127,
30,	61,	57,
233,	236,	245,
446,	450,	463,
648,	700,	732,
1040,	1062,	1068.
1370,	1382, 1543,	1399,
1528,		1586,
18.7,	1821.	1846,
2085,	2143,	2174,
2365,	2385,	2408,
2498,	2500,	2517,
2689	2728,	2733,
2933,	2953,	2960,
125, 567, 951,
156, 178, 584, 601, 965, 1028, 1425, 1433, 1503, 1806, 1813, 1894, 2132, 2134, 2144. 91, 111, 119, 308, 497, 799, 109:}. 1411, 1641, 1873, 2179, 2181, 2190j 2415, 2416, 2447. 2542, 2752, 2909,
255, 468, 741, 1069, 1403, 1603, 1871.
2532, 2746, 2968,
317, 508, 837, 1109, 1461, 1644, 1892.
2571, 2761. 29 7 0;
Navedene obveznice ho Izplačevala kranjska deželna blagajna v Ljub-Ijani od dne 1. julija 1917 dalje v imenski vrednosti; izplača pa jih tudi s kuponi vred tri mescce pred doteklim rokom proti plačilu 4u/0 eskomptne pristojbine.
Od prej izžrebanih obveznic 4<V0 deželnega posojila so doslej neizplačano nastopne obveznice:
9R
po 2.000K štev.: 509, 931, 1379, 154G, 1550, 2085; po 200 Iv šteV.: 77, 247, 252, 349, 360, 575 708 8, 1002, 1037, 1100, 1340, 1607, 1615, 1619, 1622, 1975!
Deželni qdbor kranjski.
V Liubljani. dne 2. januarja 1917.
958, 070,
i
Iščem za 1. svečana večjo nemeblovano &H	s porabo kuhinje,
idlilU	za mirno stranko.
IIP* $n| Ml fni Ponudbe: 12
K«« 1 S Ponija 7-8let-
'UpI vB0 nega 1 malim
,.,.,.„,.,, ^^	vozom (baeer-
]om) plru0gdera
mr	v Kamniku« i
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejania zavarovanja na SoMetja in smrt, otroških dot, rantna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležb:) na dividendah pri življenskem zavarovanju že po nrvem letu: Stanje zavnrovanj koncem
leta 1914. . . . •••"•,............'.........K 173,490.838'-
Man;e garancijskih tondov Koncem leta 1914...............K 48,752.022-76
V letu 1914. se jc izplačalo zavarovancem n:i dividendah iz Čistega dobička . . K 432232-66
Kdor namerava skleniti življeusko zavarovanje, veljavno za D0§310 ZavaTODBUje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
SW* Sposobni zastopniki s& sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji.
Marije Terezie cesta št. 12.
Nova ulica 7,
Cenjenim damam priporočam svojo zalogo najnovejših klobukov. v zalogi novi žalni klobuki
Odprto tudi v opoldanskih urah Cene priznano nizke.
P*	Frančiška Valič ! Naprodaj je takoj in po nizki ceni lep
Oš? Wf8 & iz Dobravelj št. 11, občina Sv. Križ, p. Sv. Križ — Cesta, išče sedanji naslov Urše špacapan, iz Renč (Vonišče) Št. 261. Ali ona sama ali kdor zanjo ve, naj javi na gorenji naslov.	3
Rozl Fabčič
Rimska cesta 6.
velik
Več povo
Janez Erbežnik, Drnovec 9, p. Medvode,
Marija Leban iz Št. Andreža pri
Gorici prosi, če bi kdo kaj vedel o
Deželni odbor kranjski razpisuje službo prinarifa za očesne bolezni v deželni bolnici v Ljubljani.
S to službo je združena plača letnih 3200 K, aktivitotna doklada v letnem znesku 966 K, ter pravica do pokojnino vštevnih petletnic po 200 K.
Oziralo se bo le na take kompetente, ki so zmožni obeh deželnih Je« zikov in ki dokažejo popolno strokovno vsposobljenost za razpisana službo.
Prosilci naj vlože svoje s krstnim in domovinskim listom ter z dokazili o strokovni vsposobljenosti in jezikovnem znanju opremljene prošnje
/ ' do fi. febrnsirjla isw.
pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani.
vojaku iz Št. Andreža. Blagovoli
naj sporočiti Mariji Leban, Št.Vid n./Ljub 58.
izurjena v železnini ali vojni invalid z daljšo prakso.
Kje pove upravništvo tega lista pod št. 3053, ako se pošlje znamka za odgovor.
za ljudi, ki imajo sorodnike v Ameriki I
Kdor lioee od svojih sorodnikov v Ameriki dobiti kake denarne podpore, naj spiše kratko pismo v nemščini, v katerčiu naj popiše samo svoje rodbinske zadeve in ne omenja ničesar o politiki ali vojski. Na posebnem zavitku naj zapiše naslov svojih sorodnikov v Ameriki, pismo pa vtakne v drug zavitek, na katerega naj poleg svojega natančnega naslova razločno zapiše tale naslov:
Henry C. ZAEO, per Adresse deE k. k. priv. LSnder-Bank Wien I.
F. BATJEL, Ljubljana "13$
Stari trg 28 (prej v Gorici) vlj. priporofa novo zalogo koles, šival, strojev, gramofonov, žepn. elektr. svetilk, kompl. že od K 2-— V zalogi vedno par tisoč. Najboljše baterije. Posebno nizka cena za razprodajalce. — Pismena naročila se takoj izvrže.	3010
V Ljubljani, dne 28. decembra 1916.
Razpisana je služba
dobro ohranjena se kupi. — Ponudbe na naslov: Deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani, Turjaški trg 1.
iz finega islandskega GsragSlsa Iffisa&M (navodilo za napravo je pridejano
vsakemu zavitku)
zavitek mahu za 1 liter olja............£{ _
zavitek garantirano izbranega mahu za 1 liter olja . . . K S*3J} zavitek garantirano izbranega mahu za 2 litra olja ... K 2"40
Gotovo pripravljeno ožje Z3 4aSi!Bj5Blo !Ip0I"Si*O je na razpolago liter K 2 —, steklenico je treba prinesti seboj; po pošti se pripravljeno tekoče olje ne razpošilja. EsSsi SE pr3 ISI. S;aE3I?JB, prodaja moke in islandskega mahu za jedilno olje v Ljubljani, Kopitarjeva ulica.
Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
na Proseku pri Trstu. Nastop takoj Informacije daje župni urad. I	ž
Deček let star, s primerno Šolsko izobraz bo boljših starižev, želi vstopiti v trgovino mešanega blaga na deželi kot	3024,
Ponudbe sprejema uorava lista pod šifro učenec.
Dovoljujemo si slavno občinstvo opozoriti na
Brfene plezaš šapice in dniogrelci 1
z rokavi kakor tudi brez rokavov. |
Spsssfes celice iz volne in svile. ■ 1 Spadnja Mrils, pletena iz volne, crepe | de sante, svile, listra, klota, bati- f Sta itd.
KosnMna£e, srajce, šapice in drugo 1 perilo, pleteno iz volne, bombaža g in sifona. '	^
Predpasniki pisani, beli in črni v I vseh modernih krojih.	J'
SfeznlkB v različnih kakovostih od 1 najcenejših do najboljših.	r
SUogSBlCE črne in v modnih barvah, |
volnene, svilene, flor itd. SaraaSe iz sukna, pletene in triko. $ RISBICE glacž, pletene in triko. 0 lepni ro&ci iz platna, Sifona in batista. (j
Srajce likane iz šifona in cefirja v najboljših kakovostih. Srajce za špqrt v vseh modernih oblikah, iz cefirja in mako. KOČIJE sralCE v različnih oblikah. SloraaalMa perilo kakor: srajce, jopice,
hlače iz volne in bombaža. TeSra perilo, zdravniško priporočeno. HagaoiCS volnene mako in bombažaste
v različnih modnih barvah. SSnrafniM JnmMete, najboljši izdelek. StraoatE, naramnice itd. v veliki izbiri. SsIiasSce glaco, pletene in triko^ Žepni raSJS! v vseh kakovostih.
Poluilenice, gaitnasa, irakatsks in
druge v to stroko spadajoče potrebščine za zimski šport in turiste.
Spasriine šopka za deklice.
SuiferŠ! za dečke v vseh kakovostih in velikostih.
Spa?is?2 £Ep?CE v različnih oblikah in barvah.
CaSffliaSa v vseh velikostih.
SSagsuslEZ od najcenejše do najfinejše vrste, za vse starosti, iz volne, bombaža in flora.
Biserni fraka in narmalns perilo
kakor: lilače, jopica kombinaže (žabe) v vsakovrstnih kakovostih in velikostih.
TeSra perila z:i dojenčke, higljenično priznano kot najboljše.
Pa's43pasisisii za deklice iz perilnega in belega blaga, kakor Uuli za male dečke iz močnega moleskina.
•ra.--Tr.T. ■	■v.inrvBm
BgšeS Ja	tesal fe
v naložbi Knjigarne J. stoka v Trstu nI. Hollno piecolo št. 13
splošni žepni koledar z notosem za leto gjl®?- NajraznovrstneJSa vsebina ""i}®jJS Cerca v SiSni vszavi H
Da so i rib ranijo razmerno previsoki etroški po povzetja, naj izvolijo p. n. naročniki priložiti (tudi v znamkah') poleg cene K 1.— Se 10 vin. za poštnino. Kdor jih naroči 12, dobi onega po vrha. pozorJ
Založništvo Vedoža jo odločilo naslednjih IS krasnih dobitkov:
t. dobitek. Originalna oljnata slika Marina z okvirjem v
vrednosti Iv Co S. „ Oliogratija (tihožitje) v okvirju v vreiVn ?-I' K J3. J. » Pisalna garnitura.
. Fina pipa iz morsko pene. *. . Elegantna usujuta listnica, e . Krasen ulbum za razglednico. T. w I\asota finega pisemskega papir,:' R. „ 1'rakticen žepni nož:-. J . .Iiom in Syqi- Letni!; 27. (1911). 10. , ..-Jnvau- l.etnik O, (19.1). 11 „ fl(» tjnih umetniških razglednic. 15. » 1O0 elegantnih vizitk (a imenom po želji). Ki bodo izžrebani dne 31. marca leta 1917 pred zaupniki.
Izžrebano itevilk« bodo objavljene v glavnih »levon-»kih listja v Voltkpno'nl številk'. V to tvrho jo naznueen vsak .Vetluž" n^ prvi h:nun s tekočo številko.
J)obitI;i te dvignejo proi! izkazu -Vodeia* z dotičuo ieircbttuo številko do 1. maja 1917.
Zalo5nl5lvo ,,VEDE2A". ulira -'Joi.iijjiv:uwiu šfe. iir.
Posebno priporoCamo različno	parila iz čiste volne in "lelblodje dlake, dalje gaioSa ameriškega in švedskega proizvoda
v vseh velikostih, veliko zalogo «sbžH5.1 pSaSSEB od naje. do 'jiinejših, in naisS!Baarae'SE	iz svile, baržuna in volne.


^■'nvnrni urednik: .loJat Hosfinesr. državni nnslanec
■?_'ran 6: ___SLOVENEC, 2he 3. Janua^a 1917-
St. 2.