Leto LXJV
Poštnina plačana » (fotovlnl
V Ljubljani, v četrtek, dne 8. oktobra 1936.
Štev. 231 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno	IBIMM ^	^^^ Ček. račun: Ljob-
^Bfct mm Mf AH M JBr^ f^Bnkl Bm**^ tta
inozemstvo 120 Din ^	W	fflV ^^	» ^H
I®n* V^Jl #	Hl^ JKL-+J ^ " ^ ^L ^ Uprava: Kopica r-
KopiUrjevi uL6/Ul	jeva 6. telefon 2993
Telefoni uredništva; dnevna služba 2090 — nočna 2996. 299« in 2050	■	Uhaja vsak dan sjntraj, rasen ponedeljka bi dneva po praznika
Povelie Moskve francoskim komunistom :
ff
..do konca oktobra!"

Francoski tednik „Gringoire4 o novih navodilih za revolucionarni upor
Tvoj dnevni tovariš
Orjaški boj svetov je to, kar danes opazujemo po zemlji. Pri tem ne moremo reči, da stoji povsod za katoliško stvar najbolje: V Mehiki divja kulturni boj. Sovjetsku Rusija jc v tla pomandrala vse, kur spominja na Boga in vero. Cerkve in inolilnicc so bile spremenjene v kino dvorane in komunistične klubove lokale. V Španiji požigujo Cerkve in samostane in pobijajo duhovnike, kakor da bi bili javni zločinci. Levičarska vlada Francije »najstarejši hčerki katoliške Cerkve«, simpatizira s španskimi boljševiki. Tudi v Nemčiji vodi novo rasistično poganstvo raliniran kulturni boj proti katoličanom, katerih krika po pravici in svobodi niti slišati ne moremo. Povsod po svetu se prostozidarstvo, prastari sovražnik krščanstva, veže s komunizmom in brezboštvom in ga votli proti duhovnim krščanskim ustanovam. — Težko, da je bila kdaj še kaka doba, ki bi tako brez izjeme vse, ki so pravega duhu in srca v katoliških vrstah, klicala na obrambo.
Vidimo, da na najširši fronti, ki sečc ves svet na dvoje, valovi boj duhov kakor le redko v zgodovini. Kadar pa je vojska, ni dober pu-triot tisti, ki le simpatizira z domačo vojsko, drugače pa sedi doma za pečjo in čuka, da bodo že drugi izvojevali zmagovito odločitev. Ko ee odigrava tako gigantska borba zu- ali proti krščanstvu, ni dober katolik, kdor enostavno drugim prepusti vse delo, sam bi sc pa ob ločitvi duhov in sredi vseh perečih kulturnih problemov hotel držati ob struni, ali pa bi celo smatral, da je njegova glavna naloga v tem, da mozga za napakami tistih, ki se bore v prvih vrstah in dela s svojim nerganjem nerazpolo-ženje med nepoučenimi množicami. Kadar je ladja ogrožena sredi viharnega morja, morajo vsi na krov in jc vsak dolžan poprijeti, kjer je mesto, pa čeprav ob strani svojega včerajšnjega nasprotnika. Katoličani izgubimo v javnosti mnogo bitk ne samo vsled tega, ker smo za pravično stvar navadno mnogo manj vneti kakor naši nasprotniki za slabo, ampak tudi zuto, ker smo premalo disciplinirani. Disciplina se pa ne kaže v tem, da brezskrbno rečemo: bo že škof in Korošec napravil, kar je treba, temveč da vsak, ki je naše gore list, po svojih najboljših močeh pri skupnem delu pomaga in sodeluje. Seveda je pri tem potreba primerne vzgoje za javno delovanje, potrebna nam je enotna orientacija. Velik del te naloge ntore izpolniti katoliški tisk.
Kljub skrbni propagandi in prizadevanju katoliškega tiska, tla odgovarja vsem bistvenim potrebam sodobnega človeka, se velik del katoličanov še vedno ne zaveda važnosti dobrega tiska in dolžnosti, ki jih imamo do njega. Drugače ne bi bilo mogoče, da v mnogih čisto katoliških pokrajinah prav dobro uspeva brezbožen ali vsaj verskemu in kulturnemu čuvstvovanju naroda nenaklonjen, mlačen ali zahrbtno potuhnjen tisk, ko se morajo na drugi strani dobri katoliški listi z največjo muko boriti za svoj obstanek. Mogoče je le to, da katoličani nimamo dovolj čuta za to, kaj nam koristi in kaj škoduje, da sploh nimamo prave skupne zavesti in rla nam manjka čut odgovornosti. Zakaj pa komunist ne naroča katoliškega dnevnika in zakaj se svobodomiselc trdno oklepa svojega tiska in ga razširja, kjer le more! Tudi tu namreč velja bolj kot sicer v družabnem življenju: povej mi, s kom občuješ, pa ti povem, kdo si.
Tisk, in sicer dnevni tisk je tisti, ki ustvarja javno mnenje. Zato bi katoliška stvar na vseh področjih neprimerno boljše stala, ko bi imeli dvakrat ali trikrat toliko katoliškega dnevnega časopisja kakor ga imamo danes. Dan za dnem opazujemo v svetu, kako strašno se maščujejo neštete napačne investicije katoličanov. Navadno jc tako, da najprej pustimo, da se slabo razdivja in pokaže v vseli svojih zlelt posledicah, potem pa žrtvujemo tisoče in milijone, da bi ga zajezili. Bilo bi pa mnogo pametneje, ko bi zlo preprečili že spočetka in ne gradili obrambnih jezov šele potem, ko zlo nastane deroča reka. V začetku dobrega in zla je vedno misel, ideja. Ideje, dobre in slabe pa dandanes v prvi vrsti razširja tisk, zlasti časopisje. Zato bi bilo pametno, da tej sili, ki oblikuje javno mnenje, ga vodi in duhovno usmerja, posvečamo največjo pozornost. Lepo je, tla katoličani toliko žrtvujejo za krščansko Caritas, da izdajajo ogromne vsote za sirotišnice, bolnišnice in zavetišča. Toda po vrstnem redu vrednot, kakor so danes razmere v svetu, pride vse to šele na drugem mestu. Izredno veliko so na karitativnem polju žrtvovali tudi španski katoličani. Ko bi vsaj del te skrbi posvečali dobremu tisku, prosvetnemu delu med ljudstvom z govorjeno in zlasti pisano besedo, ne bi doživeli tega, kar morajo danes trpeti. Katoliški redovi so zidali bolnišnice in hiralnice, marksisti pa tiskarne in ustanavljali tiskovna podjetja, ki so s svojim ogromnim tiskom preplavljali deželo in jo tudi duševno izobličili po svojih idejah. Potrebna je Caritas, toda pri razmerah, kakor so danes, je mnogo važnejša skrb za širjenje dobrega tiska. Letošnja razstava katoliškega tiska v Vatikanu, potein pa ponovne izjave sv. očetu v tej zvezi bi nas vse morale o tem prepričati. Papež je ponovno naslovil platne-neče pozive na ves katoliški svet, da bi moralo biti težišče našega upostolatu posvečeno širjenju dobrega katoliškega tiska!
Mnogi se sklicujejo nu to. du imajo naročene razne nabožne liste, predvsem mesečnike in so prepričani, da so se nu ta način že dovol j oddolžili podpiranju katoliškega tiska. Slovenci intttmo razmeroma veliko nabožnih listov in se mora priznati, da so po večini res tudi nu višini in prav dobro urejevani Toda čisto jasno je. da nabožen mesečnik ne more odtehtati in tudi ne nadomestiti katoliškega dnevnika. Predvsem ima nabožno slovstvo druge naloge in drugačen namen, drugič pa so neštevilni aktualni problemi vsakdanjega življenja, ki dnevno stopnjo pred nas in jih je treba dnevno osvetliti in do njih zavzeti pravo stališče. Dnevnik je tisti, ki ustvarja javno mnenje, ker obravnava vprašanja. ki so dnevno za človeka življenjsko važna. Nc da bi kadarkoli hoteli podcenjevati važ-
Pariz, 2. oktobra 1936.
Tukaj izhajajoči tednik »Gringoire« je v svoji današnji številki objavil zelo poučne in za javnost senzacionalne-podrobnosti o v Moskvi storjenih sklepih za nadaljni razvoj notranjepolitične borbe v Franciji »do končnega zavzetja te države po komunističnem proletarijatu«. — »Gringoire« pravi, da jt: dobil v roke stenografične zapisnike dveh sej Kominterne v Moskvi in sicer z dne 12. in 16. septembra, ki sla bili v prvi vrsti namenjeni Franciji.
Povelje lanskega leta
Uvodoma prinaša »Gringoire« dobesedno besedilo sklepov Kominterne z dne 2. avgusta 1935, ko so bile izdane prve smernice za delo, ki naj vodi k prevzemu vse oblasti po proletarijatu. Ko-minterna je takrat stavila tri predpogoje:
1.	Treba je vladni upravni aparat polagoma ohromili na la način, da se iztrebijo iz vojske, policije in državne uprave vsi nacionalistični in fašistični elementi.
2.	Treba je takoj ustanoviti one revolucionarne ustanove, ki so neobhodno potrebne, da prevzamejo oblast v roke, kadar nastopi pravi trenutek za sovjetsko revolucijo.
3.	Treba je razkrojiti socialistične in druge levičarsko usmerjene stranke, da bo lažje množice potegniti za seboj v naskoku na meščansko državo.
V	nadaljevanju članka prinaša (»tem »Gringoire« odgovor na vprašanje: Kakšen je bil uspeh dosedanje na podlagi sklepov z dne 2. avgusta 1935 ustanovljene politike ljudskih front? Kajti o tem vprašanju se je Kominterna posvetovala v svojih sejah dne 12. in 16. septembra letošnjega leta.
Dnevni red seje dne 12. septembra je bil dobesedno naslednji (po stenografičnem zapisniku): a) »Proučevanje mednarodnega položaja s političnega stališča, b) Izdelovanje smernic za sovjetsko diplomacijo in za agente Kominterne«.
Taktika ljudskih front falirala
Nove smernice
Po več ur trajajočem posvetu so odborniki Kominterne prišli do naslednjih zaključkov:
Politika ljudskih front je že prinesla, kar je prinesti mogla. Ta taktika večjih uspehov ne more več roditi. Uspelo je uveljaviti taktiko ljudskih front samo v nekaterih deželah, ker so jo drugod socialisti in druge levičarsko usmerjene stranke zavrgle. Zaradi tega je treba glavni cilj komunizma, da se namreč ustanove skupne protifašistične fronte, primerno spremenili. Komunizem mora nujno preiti v drugo razvojno dobo svojega načrta, namreč k revolucionarnemu uporu. Tega ni mogoče več zavlačevati. V vsaki posamezni državi je treba prehod k revolucionarnemu uporu izvesti modro upoštevajoč odnošaje med posameznimi socialnimi silami.
Nalo sledijo »navodila za sovjetske diplomate in agente kominterne:.
Treba je takoj obnoviti borbo proti socializmu in proti levičarsko usmerjenim strankam.
Treba je obnovili proti slednjim ludi razredno borbo. Razbitje ljudskih fronl pa je dovoljeno samo na podlagi vsakokratnega povelja od centrale v Moskvi.
Komunizem mora nadalje v zunanji politiki polagoma opustiti težnjo po sodelovanju s Francijo in Anglijo v okviru Zveze narodov, ampak se mora truditi, da prepreči, da bi se Italija vključila v sodelova nje s Francijo in Anglijo. Velesile se ne smejo združiti.
Ravno tako ima sovjetska diplomacija nalog, skrbeti za neprestane napetosti med kapitalističnimi državami.
V	svrho izvedb novih smernic so bile nekatere osebne spremembe na najvišjih mestih potrebne. Vodstvo agilaoijskega in propagandnega
nosti nabožnih listov, mislimo, tla bi morala biti naša skrb v prvi vrsti posvečena širjenju dnevnega katoliškega tisku.
»Slovenec« jc naš vodilni katoliški dnevnik. Za to legitimacijo sc mu ni treba več boriti, ker so mu jo že ob neštetih prilikah izdali naši najmodernejši cerkveni predstojniki in vplivni katoliški lajiki. »Slovenec« je tudi naš vodilni slovenski dnevnik, ki ne objema le vseh plasti slovenskega narodu v domovini ampak veže s slovensko besedo v našo narodno skupnost tudi našo emigracijo, ki je raztresena skoraj po vsem svetu. »Slovenec« se zaveda, da je to njegova naloga: vzdrževati živo ve/, meti vsemi deli slovenskega naroda, pa naj žive kjerkoli, gojiti v njih ljubezen do vere, jezika in zemlje, ki jih je rodila in tako pripravljati oni veliki dan, ko bomo vsi Slovenci mogli biti združeni v svobodni domovini. Zato v njem ne odsevajo le naši domači boji in spori in borba za vsakdanji kruli, ampak sc zrcali tudi vse ono, kot slovensko srce čuti onkraj morij v daljnih deželah. Ako naš list posveča mnogo pažnic tmli verskim in idejnim problemom, je to radi tega, ker vemo, da so to temeljna gibola tudi za državljansko in politično življenje. Resen list ne more le registrirati učinkov in pojavov, ne da bi seznanjal čitatelje tudi /. vzroki. »Slovenec« se trudi, du zlusti sodobna socialua vpra-
oddelka Kominterne je prevzel znani estonski organizator uporov Knotring. Na čelo tajnega oddelka Kominterne je prišel novi šef tajne policije )ežov. Nadalje so bili ustanovljeni poduradi Kominterne v Pragi, Rasclu, Kopciihagcnu, Amsterdamu in Parizu. Vsak izmed njih je dobil posebno nadzorno komisijo. Uvedena je trajna služba 6 kurirjev, ki bodo odslej občevali med centralo v Moskvi in njenimi podrejenimi kontrolnimi komisijami po llvropi.
Navodila za Francijo
V seji dne 16. septembra sc je debata nadaljevala in so bila izdana nova navodila v kolikor sc tičejo Francije sume. Navodila pravijo:
»Ljudska fronta se ne sme razbiti brez posebnega povelja iz Moskve in ne tako dolgo, dokler niso izpolnjeni vsi predpogoji za revolucionarno uporno gibanje.
Strokovna organizacija delavstva v Franciji je dobila strogo naročilo, da mora do konca oktobra zaključiti vse potrebne pri-
Pariz, 7. oktobra. AA. Včerajšnja »Information« piše pod naslovom »občinske volitve v Jugoslaviji« o pomenu zmage demokratske politike g. Stojadinoviča: Članek je izšel kot dopis iz Bel-grada in se v članku podčrtava pomen zmage vlade dr. Stojadinoviča na občinskih volitvah v morav-ski banovini. Podčrtava, da bo prva posledica tega nova politična grupacija, ki bo pripeljala do popolnega izravnanja bratskih nesporazumov. Ta pot naj po izjavi predsednika vlade privede do popolnega zaupanja med Srbi in Hrvati. Ta sprememba pomeni za Jugoslavijo veliko srečo v tej motni dobi položaja v Evropi.
Članek se zaključuje s trditvijo, da Jugoslavija noče ničesar vedeti niti o rdeči niti o beli fronti in da bo delala za ojačenje balkanskih narodov in za njihovo poslanstvo v okviru miru. Obisk g. An-tonesca v Belgradu, obisk g. Kjoseivanova tudi v Belgradu in vabilo turške vlade predsedniku Sto-jadinoviau, da naj se udeleži proslave turškega na-
Franco
Burgos. 7. oktobra, c. Ofenziva na Madrid se jc začela. Danes so letala belih preletela večkrat Madrid in vrgla prebivalstvu na tisoče letakov z ultiniatuinoin prebivalstvu Madrida. Ultimat poziva prebivalstvo, da naj sc takoj preda, ker bodo sicer beli z vsemi sredstvi izvršili svojo nalogo.
Letala so tudi bombardirala vse železniške proge in mostove, ki vodijo v glavno mesto. Bombe so padale tudi na vojašnico in na javne ustanove. V mestu vlada panika in prebivalstvo hoče, da naj sc mesto preda.
Belim četam bo v pohodu na Madrid poveljeval general Varolla. Glavni napad sc ho izvršil v četrtek in petek.
General Franco je dobro pripravil glavni napad na Madrid. General hoče izrabiti vtis. ki ga jo napravil padec Toleda. Ofenziva pri Bilbau in pri Oviedu ho nekoliko popustila, ker general meni, da bo usoda teh dveh središč padla na bojišču pri Madridu. General Franco bo izvedel napad na treh odsekih in siccr pri Guadarami, Somtnosi-crri in Tolcdu.
Iz Madrida poročajo o mrzličnem begu žena in otrok. V teku včerajšnjega dno jc bilo odpe-Ijanih zelo mnogo oseb, ki niso sposobne za borbo, v Valencijo.
sanja, ki imajo največjo aktualnost, osvetli s katoliškim pojmovanjem. Končno je »Slovenec« tudi političen dnevnik, ker se mora zaveden katoličan brigati vsaj toliko za |>olitiko, kolikor politika posegu tudi na versko in moralno področje.
Jeseni sc vse časopisje prizadeva, da ohrani in če mogoče dobi tudi novih naročnikov. Dobro so nam znane nepovoljne gospodarsko razmere, v katerih živi uradnik, delavec, obrtnik, kmet in sploh vsi stanovi. Povsod je treba štediti. Toda tudi varčevanje mora biti pametno, štediti uri dobrem tisku, naj bi bilo zadnje, h čemur bi se odločil zaveden katoličan, ki inu je na tem ležeče, da živi s svojim časom. Vemo, da imamo tisoče nad vse požrtvovalnih prijateljev ined svojimi naročniki. Zavedamo se. da jim je naš list postal dnevni tovariš, ki bi ga zelo težko pogrešali. Na te se obračamo z vljudno prošnjo: Naj nc ostanejo zvesti »Slovencu« samo oni, ampak naj / njim sc/.nunijo tudi svoje priateljc. Ko bi nam i/med tisočev naših zvestih naročnikov pridobil vsnk le še enega, ne bi samo listu omogočil še mnogo lepši in pestrejši razmah, ampak bo tudi katoliški in slovenski stvari mnogo koristil. To bo najlepši apostolnt. Saj smemo upati, da bo družino, v katero zahaja dnevno »Slovenec«, ostnln katoliška in slovenska!	drin
prave za izbruh revolucionarnega upora in prevzem oblasti po proletarskih sovjetih.
Komunistična stranka pa mora skrbeti, da se bo stavkovno gibanje stopnjevalo do najvišje mere. Zasedanje obratov mora ostati temelj vsega delovanja strokovne organizacije.
Na podlagi sprejetih navodil se jc dne 25. septembra sestal politični odlx>r komunistične stranke (francoski politbiro), da se posvelnie o izpeljavi teh navodil. Pariški Politbiro jc sklenil,
da bo komunistične oborožene oddelke pomnožil.
Nadalje bodo ustanovljeno nova skladišča za orožje. Kot vaditelji za oborožene oddelke pridejo v pošlev samo ljudje, ki so dalje časa služili v armadi.
Od časa do časa je treba organizirati nekake vojaške vežbe z alarmom revolucionarnih udarnih oddelkov.
Tako piše francoski tednik »Gringoire«. Njegovim izvajanjem ni treba dodati nobenega komentarja.
rodnega praznika v Ankari dne 29. novembra dokazujejo, da je balkanski problem vodilna misel jugoslovanske vlade.
Nocojšnji »Tempsc prinaša pod naslovom Delo nacionalne obnove vlado dr. Stojadinoviča«" članek iz Belg'-ada s podpisom B. A., o katerem med drugim piše:
Iz raznih znamenj se more sklepati, da bo v kaj kratkem času prišlo do zelo ugodne ureditve hrvatskega vprašanja. f'e so vsa znamenja precizirajo, ho g. .Stojadinovič ustvaril delo največjega pomena. Občinske volitve 27. septembra v moravski banovini, ki se nahaja v osrčju Srbije, so pomembne. 85% občin je dalo ogromno večino JRZ. V nekaj tednih bodo tudi druge banovine obnovile svoja občinska zastopstva. Vso napovedi so si edine v toni. da ho g. Stojadinovič dosegel isti uspeli. V teh okoliščinah bo predsednik vlade imel vso avtoriteto, da nadaljuje in dokonča svoje delo narodne sprave.
Po zadnjih vesteh so tudi na bojišču prod Toledom bele čete izvojevale veliko zmage nad rdečimi miličniki ter jc sedaj končno s te strani pot proti Madridu odprta. Vladne čete so imele velike izgube in sn v neredu umikajo proti Madridu. Za seboj puščajo ogromne množine vojnega materijala in orožja.
Madridska vlada je v zadnjem trenutku odobrila 5 milijonov pezet za obrambo mesta pred belimi četami, toda smatra se, da jc prišel ta kredit prepozno. Čuje se, da je sovjetski poslanik v Madridu Hosenberg ponudil predsedniku vlado Cabaleru, da ranjence in rekonvalescente prevzamejo sovjetske ladje in jih odpeljejo v Rusijo, kjer bodo dobili brezplačno zdravljenje na račun ruskih delavskih organizacij. Trdi se, da je Cabalero navdušeno sprejel to ponudbo sovjetskega poslanika.
Anarhija v Madridu
Semkaj so prispele vesti, da jc neki socialistični narodni poslancc komaj odnesel svojo glavo pred nediscipliniranimi rdečimi miličniki. Ta poslanec je dejal, da je madridska vlada v zadnjih vzilihljajih. Njen poraz je neizogiben, ker se je pokazala v vodstvu vojne kot popolnoma nesposobna. Vlada je samo mnogo govorila, mnogo diktirala in dobro zapravljala denar za propagando potom radia in časopisja, kakšnih stvarnih koristi pa ni storila. Voditelji miličnikov nimajo niti pojma, kako jc treba voditi vojno in so oni krivi za vsestranske poraze, ki so jih doživeli miličniki in vladna vojska, ki sc je morala vedno samo braniti, nikdar pa ni bila sposobna, da preide v ofenzivo. V vodstvu miličniških sil obstoja popolna anarhija in dogaja sc, da jih vlada pošilja v popolnoma drugo smer, kakor pa bi bilo potrebno. Tako se je zgodilo, tla je vlada poslala svoje vojake nu fronte, kjer niso bili potrebni, lam kjer so pa pričakovali rdeči vojaki pomoč vsled hudih napadov belili, pa ni bilo nikogar, da bi jim pomagal. Tako so se morali miličniki večkrat borili z golimi rokami, raztrgani in lačni, medtem ko so v drugo smer odhajali dobro oboroženi rdeči vojaki, oil katerih pa ni imel nihče nobeno koristi.
V Madridu je vedno manj hrane. Pred trgovinami stojijo dolge vrste žena in otrok, ki po cele ure čakajo, da dobijo kaj za pod zob. V teh vrstah vlada največje nezadovoljstvo, ker imajo miličniki in policisti prednost pri nakupu hrano in neusmiljeno potiskajo lačne žene in otroke v ozadje.
Koner na 2. strani spodaj.
Predsednik vlade
obišče Ankaro
že napada Madrid
Javni nameščenci, občinske volitve
pa „Jutro"
Zakon o občinah z dne 14. marca 1933 pravi v § 43: »Nobeno oblastvo ne sme v nobenem primeru* klicati volilca na odgovor zaradi glasu, ki ga je oddal pri volitvah.« Ob drugih volitvah, ki se izvajajo po tem zakonu, se je tudi »Jutro« spomnilo tega zakonitega določila — ob prvih leta 1933 še ni nič vedelo o niem — in ga v včerajšnji številki dobesedno ponatisnilo in mu dodalo še razlago podbana dr. Majcena, da namreč »nobena oblast — niti državna, niti samoupravna — ne more napram svojim nameščencem izvajati kakršnihkoli »konsekvenc« zaradi njihovega glasovanja. Državni funkcijonar, ki bi se pregrešil proti temu predpisu, bi moral odgovarjati kazensko.« Tej razlagi je dodalo še besede, »da nihče ne more javnega nameščenca siliti na volišče, ker za občinske volitve ni volilne dolžnosti in se zato nihče ne more klicati na odgovornost, ako se ni poslužil svoje •volilne pravice.« Ne vemo, čemu je edini dnevnik JNS za celo državo prav sedaj objavil ta odlomek, iz zakona z merodajno razlago vred, najbrž se je po dolgem beganju na vse strani odločil le za zakon in sklenil lo veselo vest razglasiti »zadnjim Mohikancem« in se jim obenem predstaviti kot varuh zakona. Nekoliko pozno je »Jutro« našlo zakon, zato ni verjetno, da bi znalo bolj bdeti nad njegovim pravilnim izvajanjem kakor pa oblast, ki je nalašč zato postavljena. Sicer bi se »Jutro« tudi v tej pokroviteljski vlogi lahko že dobro izurilo, toda do 6eda.j je bilo do zakona tako brezbrižno, da je zamudilo silno lepe prilike, ob katerih bi se lahko tr»-iralo v tem poslu. Spomnimo ga samo na občinske volitve dne 15. oktobra 1933! Takrat je ravnatelj državnih železnic v Ljubljani izdal svojim podrejenim nameščencem na državnem papirju sledečo »objavo«:
Jugoslovanske državne železnice. — Direkcija
Ljubljana.
štev. 68—Pr—33. V Ljubliani, dne 5. okt. 1933.
OBJAVA štev. 41. Predmet: Volitve v občinske zastope dne 15. oktobra 1933.
Vsem uslužbenim edinicam.
Ob volitvah v občinske zastope, ki so razpisane za 15. t. m. se vrši s strani neodgovornih oseb nedopustna agitacija proti kandidatnim listam, ki so sestavljene na osnovi jugoslovanskega nacionalnega programa in zdrave državne misli. Širijo se vznemirljive lažne vesti in vzbuja mržnja proti sedanji ureditvi države, vse to v cilju, da bi se volilci odvrnili od pravilne odločitve po zdravi državljanski zavesti.
Zato pozivam vse podrejeno osobje, da se za volitve 15. t. m. opredeli kot je to dolžnost državnega uslužbenca, kateremu že njegov odnos do države narekuje da gre na volišče in s svojim glasom manifestira za gospodarsko in politično ureditev države po smernicah manifesta Nj. Vel. Kralja z dne 6. I. 1929. Protivno postopanje predstavlja enostransko kršitev utrjenega odnosa do države, katera povlači za 6eboj v zakonu predvidene posledice.
Poleg tega mora sleherni drž uslužbenec, kot dober državljan smatrati za svojo moralno dolžnost, da preprečuje protizakonito širjenje lažnih vesti in da deluje proti nedovoljeni agitaciji.
Šefi vseh službenih edinic naj v tem smislu poučijo podrejeno osobje in skrbijo, da vsi uslužbenci izložene smernice pri volitvah strogo upoštevajo.
Pričakujem, da se bodo vsi uslužbenci temu mojemu pozivu striktno odzvali.
Direktor Cugmus s. r.
Takrat je »Jutro« kar pozabilo varovati zakon, čeprav se taka prilika ponudi komaj vsako stoletje enkrat in čeprav sta si bila z direktorjem Cugmu-som dobra znanca, tudi svojim bralcem ni nič povedalo, da bi moral tak državni funkcionar odgovarjati kazensko, zamudilo je tudi zavrniti opombo, ki jo je ob tej objavi pristavil »šef službene edi-nice« v Mariboru: »547—33-34. Vsem osobju pre-čitati, da ne bo potem stokanja.«
Šef VIII. sekcije v Mariboru je bil eden izmed tistih, ki danes pravijo, da 60 pač »morali«, seveda zelo neradi in z bridkostjo v svojem JNS-srcu, pa vendar »morali«, in je lo objavo svojega predstojnika, ki je tudi »moral«, opremil s sledečim spremnim pismom:
Kraljevina Jugoslavija Direkcija državnih železnic Ljubljana VIII. sekcija za vzdrževanje proge
MARIBOR kor. kol.
Maribor, dne 11. oktobra 1933.
Vsem gg. nadzornikom proge!
V zadevi občinskih volitev ste prejeli direkcij-ska navodila. Iste ste osobju sigurno raztolmačili. I i pa ne bo nobenih nesporazumov in jokanja tedaj, ko bi bilo že prepozno, moram meni ponovno dano naročilo sporočiti Vam, ker ni več časa za
Splošno sc smatra, da bodo bele čete, ki so že pričele na več krajih z manjšimi operacijami, pospešile splošno ofenzivo in zadale smrtni udarec središču rdečega odpora. Akcijo belih čet bodo podprle nove maroške čete in čete tujske legije, ki jih sedaj beli lahko nemoteno prevažajo skozi gibraltarsko ožino, ker vladne ladje niso v stanju, da ta prevoz kontrolirajo in preprečijo. Zadnje dni je prispelo v Španijo okoli 15.000 mož iz Afrike. ki so čakali tamkaj več kot mesec na vkrcanje.
Španski poslanik v Pekingu Justo Torrido je sporočil madridski vladi, da se ji zahvaljuje za poslaniško mesto.
Tudi Oviedo rešen!
San Jcan de Luz. 7. oktobra, b. Nepristranski vojni opazovalci trdijo, da se je generalu Francu posrečilo z letali vreči na Oviedo dovolj hrane za njemu zvesto posadko. Istočasno so prodrle avtomobilske kolone v Oviedo ter nudile prvo pomoč obleganim.* Rešitev je prišla v zadnjem trenutku. Potrjujejo se namreč včerajšnje vesti, da so vladne čete prodrle v mesto s treh strani, kjer so se vodile hude poulične borbe. Hete čete so se krepko vkopale sredi mesta in dajale junaški odpor. Danes so miličnike zopet potisnile iz mosta nazaj.
Pariz, 7. okt. b. Po vesteh nacionalne vlade v Burgosu so uporne pomorske' silo zajele v gibrnltarski ožiui pomožno špansko križarko »San Gtizman«, ki je bila v vladnih rokah, in jo odvlekli v Cadix.
osebnf poduk od tukaj ven, Vi pa skličite vse osobje skupaj in mu povejte to razločno, kako mora biti njihovo obnašanje za časa volitev. Vsakemu delavcu in nastavljencu priporočam, da stori vse kar je mogoče za pridobitev volilcev za J.N.S.
Kdor hoče to državo in od nje prejemati dobrine, naj agitira in voli samo jugoslovansko narodno listo; kdor je proti tej državi in ne reflekti-ra, da mu ta daje zaslužek, ta je predvidljivo za protidržavno orijentirane liste predstoječih občinskih volitev. Voliti je samo liste jugoslovanske narodne stranke. Ker so nekateri železničarji celo kandidati na protidržavnih listah, priporočam prav posebno vsem, da odstopijo.
Čudno izgleda, ako gre kdo v sovražni tabor, pa mu ie kljub temu dobrodošel kruh onega, proti kateremu je sklenil se boriti. Tako postopanje je nemoralno in delodajalec ve kaj ima storiti z nezanesljivimi delojemalci. Moramo poslati za vsakega takoj po volitvah poročilo, če je volil in kaj je volil. Iz tega razloga naj vse osobje sigurno gre na volišče in voli brez odlašanja jugoslovansko narodno listo, ki je v vsaki občini. Noben se ne sme izgovarjati na nevednost, ker je za vsakega državljana dolžnost, da sc snm interesira za svoje volilne pravice in da izvrši dolžnost, katero ima kot delojemalec.
To vsem prečitajte in še povdarite potrebo, da vsi volijo in samo jugoslovansko narodno listo. Najbolje če vse sami peljete na volišče, v kolikor je mogoče.
Za vsako volišče napravite seznam Vaših volilcev, ta seznam nesnte enemu članu volilne komisije narodne liste in ga naprosite, da navede, če je volil in kako. S temi podatki dopolnjen seznam vrnite meni osebno z eventualnimi pripombami. Kot priloga seznama je »podaj navedeni dopis.
Šef VIII. sekcije:
Kako lolaž-ilno bi takrat vplivalo na železničarje, ako bi se »Jutro« oglasilo in naiprej grajalo klaverno slovenščino, nato pa pogrozilo tem svojim pristašem, da po § 43. zakona o občinah nobena oblast ne more v nobenem primeru klicati volilca na odgovor zaradi glasu, ki ga je pri volitvah oddal in da nobenna oblast — niti državna, niti samoupravna — ne more napram svojim nameščencem izvajati kakršnihkoli »konsekvenc« zaradi njihovega glasovanja. Toda »Jutra« takrat ni bilo nikjer, ker se mu je mudilo nonatiskovatš izjave takratnega predsednnika JNS Nikolaja Uzu-noviča. Zato naj bo tudi sedaj kar mirno in naj se j zanese, da bo sedanja oblast bolj znala varovati zakonitost, JNS pa naj prepusti, da umre na posledicah tistih zakonov, ki si jih je za svojo rešitev 6kovala.
To je samo eden izmed mnogih primerov »Ju-trove« gorečnosti za zakon, ostali pridejo na vrsto pozneje.
Obletnica smrti
blagopokojnega kralja Aleksandra I.
Dne 9. oktobra obhajamo drugo obletnico smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinilelja. Na vseh državnih in samoupravnih poslopjih se morajo tega dne izobesiti državne zastave napol droga, javni uradi omenjenega dne ne uradujejo. Prebivalstvo se vabi, da na ta dan razobesi na svojih hišah žalne zastave, kakor tudi, da omenjenega dne, ki naj bo posvečen spominu nepozabnega Viteškega kralja, v svojih privatnih stanovanjih ne izvaja nobene vesele ali hrupne glasbe. Lastniki obrtnih in Imovinskih obratov se pozivajo, da naj imajo 9. oktobra dopoldne med 10. in 11. uro zaprte svoje lokale.
Knez-namestnik zapustil Slovenijo
Ljubljana, 7. oktobra. Nocoj ob 19.38 sta odpotovala z dvornim vlakom v Belgrad njuni Visočanstvi knez namestnik Pavlo in kneginja Olga. Na ljubljanskem kolodvoru je njuni Visočanstvi pozdravil ban dr. Marko Natlačen s soprogo. Po petminutneui postanku je dvorni vlak nadaljeval vožnjo.
Angleški gostje na Bleda
Bled, dne 7. oktobra. Včeraj se je pripeljalo na Bled 41 članov angleškega kluba Arlington, ki jih vodi Mr. Balls iz Londona. Angleški gostje so se naselili v hotelu »PetraiK in ostanejo nekaj časa na Bledu, vendar pa bodo bržkone kmalu odpotovali, ker je ves včerajšnji in današnji dan naletaval sneg.
Koncert trboveljskih slavčkov v Belgrada
Belgrad, 7. dktobra. m. Tudi na drugem koncertu, ki so ga po enem letu priredili trboveljski slavčki sinoči v Belgradu, so bile slovenske narodne in umetne pesmi deležne pravega triumfa. Trboveljski slavčki so sinoči priredili koncert v dvorani Kolarčeve ljudske univerze, ki je zbral vse ljubitelje naše domače umetne pesmi, tako da je bila vsa dvorana skoro polna, razen stranskih sedežev. Koncert jo počastila s svojim obiskom tudi ga. Avgusta Stojadinovičova, soproga ministrskega predsednika, ki je prišla na koncert s svojo materjo in sestrami. Navzoč je bil tudi minister dr. Krek. Voditelj Slovencev, minister dr.
Domači odmevi
Zlato ie izvažalo
V marsejsko Itiko je priplula snoči ladja >Canipillo'< z 250 zaboji zlata. To zlato je bilo od-pretnljeno v francosko banko in služi kot plačilo za dobavo hrane ;n krojev za špansko rdečo milico.
Nobeni nacionalisti, pač pa fašisti
Ljubljanska lista upokojenega generala Petra Živkoviča »Jutro« in »Slov. Narod« pišeta, da sta se v Belgradu združila oba nacionalna kluba pohorcev in pofarjev. Le odkod ta propala politična klika jemlje drznost, da se imenuje »nacionaln a«. Nacionalen politik je listi, ki ga je narod postavil, ki izhaja iz naroda in dela za narod. Nacionalna politika pa tista, ki odgovarja težnjam večine naroda. V Jugoslaviji smo pač imeli neko diktatorsko dobo, v kateri so vladali neki »nacionalisti«, ki so pa le sami sebe tako imenovali, narod pa jih je imenoval batinaše, pljačkaše, fašiste, korupcioniste in še z mnogimi drugimi, hujšimi izrazi. Nikdar jih ni narod svobodno izvolil, sami so si vzeli oblast in z bajoneti strahovali ljudstvo, pri tem pa se imenovali »nacionaliste«. Kaka sorta »nacionalnih« ljudi se je sedaj sešla pod kapo upokojenega generala Živkoviča, nam zadosti pove »Jutro« za eno vejo teh batinašev, in nam JO je dovolj tolmačil za drugo vejo že rajni »Glas naroda«. Po pravici in resnici sta si, kot dva bratca iz istega gnezda, ki se poznata do kosti, povedala svoje visoko mnenje drug o drugem. Iz teh listov smo črno na belem zvedeli, kar je itak bilo vsem jasno: gre za kliko pro-palih politikov, ki ne predstavljajo nikogar, razen nekaj političnih nadutežev in stremuhov, ki bi še nadalje hoteli vihteti bič nad narodom. To oni imenujejo »nacionalno« politiko. »Nacionalna« politika |e tudi ta, da sokoli agitirajo pri občinskih volitvah za komunistične kandidate in seveda tudi to, da agitirajo za mačkovstvo, pod katerega se danes v Sloveniji skrivajo ekstremisti tako z desne kakor z leve. Klevetanje je resnične nacionalne misli in sramota je za nacionalno Jugoslavijo, ako se tem političnim obupancem sploh dovoli, da se nacionalni imenujejo in da bi oni predstavljali nacionalno Jugoslavijo. Tako pofovci kakor oni masoni, ki so se ujeli za JNSarsko barko, so le politične fašistične klike, ne pa nacionalisti. Nobena ljudska država ne bi trpela, da se tovrstni elementi, ki sami sebe označujejo za manjvreden političen material, imenujejo »nacionalisti«. Le zakaj se tako boje sebi edino odgovarjajoče oznake: fašizma?!
Ata „Narod" so dobili injekcijo
V mirnih časih se ata Narod ne vtikajo mnogo v politiko, ki jih tudi veliko ne briga. Ko pa se bliža čas volitev, pa dobe ukaz, da tudi oni prispevajo k zmagi »nacionalne misli«. Zmaga »nacionalne misli« je pa krogu, ki mu ata pripadajo, že pod avstrijskim cesarjem obstojala v farški gonji. Potem je bila vojska in smo prišli v novo državo, toda še vedno je »nacionalna misel« zmagovala edino v znamenju farške gonje. Kaj hočete, tako so bili ata vzgojeni od mladih nog, farška gonja je bila edina njihova politična hrana, kako bi mogli pod borbo za »nacionalno misel« razumeti kaj drugega kot: lopnimo po farjih!
Tako so ata Narod tudi letošnjo svojo politično kampanjo za občinske volitve pričeli s pikantno farško zgodbico. Zvedeli so, da je tam nekje v Vojvodini bil neki duhovnik — o katerem vedo ata mimogrede povedati, da je zelo goreč in zgleden — tožen za alimenlacije. Neka deklica je svojega župnika obdolžila, da je oče njenega nezakonskega otroka. Duhovnik je to odločno zanikal in mu do-sedaj tudi niso mogli ničesar dokazati. Preiskava sploh še ni ničesar ugotovila. »Narod« pa že dvo-stolpen masten naslov na prvi slrani! — Ko bi takšno žurnalisliko označili za podlo lumparijo, bi »Narod« najbrže tega ne razumel. Toda morda bo kapiral, če mu povemo primer: Političen ali oseben nasprotnik enega ali diugega vodilnega politika JNS v Sloveniji, ali pa kar ivrednika »Slov. Naroda« samega, bi dobil kako manj vredno žensko,
V Belgradu
Belgrad, 7. oktobra, m. 9. oktobra bo ob drugi obletnici smrti kralja Aleksandro po vseh cerkvah in molilnicah žalna služba božja. V Belgradu bo žalna služba božja v sabomi cerkvi ob 11. dopoldne ter ji bosta prisostvovala kr. namestnika dT. Stankovič in dr. Perovič, dalje celokupna vlada, predsednika senata in skupščine, šefi diplomatske misije in njihovi vojaški atašeji, bivši predsedniki vlad, častni adjutanti pokojnega kralja, vojvode, generaliteta in admiraliteta, predsednik državnega sveta, šef glavne kontrole, predstavniki apclacijc in kasacije in osta'ih prestolnih sodišč, belgraijski župan, upravnik mesta Belgrada ter višji uradniki posameznih ministrstev.
ki je morda še primerno histerična, jo dobro plačal in nagovoril, naj tega in tega gospoda označi za skrunilca njene nedolžnosti, ali kar za očeta nezakonskega otroka, če bi ga imela. Menda ve tudi »Narod«, da takšni primeri v kriminalistiki niso tako nemogoči. Takoj nato pa bi »Slovenec« na prvi strani prinesel debel, alarmanten naslov: »Dr. Albert Kramer tožen za alimentacije!« Vse, kar je poštenega med nami, bi se nad takšno podlostjo zgražalo, ker vsakdo ve, da človek ni tudi že kriv, ako je obtožen. Le »Narod« se čuti že »onkraj dobrega in slabega« in misli, da tudi s takšnimi lumparijami lahko jemlje dobre ime duhovniku in duhovskemu stanu sploh.
Toda pričetek volilne kampanje za zmago »nacionalne misli« je s tem narejen in več »Narodova« dolžnost tudi ni bila ,..
»Slovenec je strašno globoko padel«
po mnenju marksistične Del. Politike. Tako globoko je padel, da se komuniste upa nazivati s pravim imenom. Tako se je daleč izpozabil, da ne stoji na slrani španskih rdečih band, kakor Del. Politika, ki more ženske in otroke, požigajo hiše svojih političnih nasprotnikov in rušijo neprecenljive umetnine, ki jih je španska kultura v teku stoletij ustvarila. Tako je Slovenec kratkoviden in krivičen, da ne vidi, da je to >najnaprednejša borba španskega ljudstva za svobodo« kakor jo je ukazala Moskva. Tudi tega Slovenec v svoji zakrknjenosti noče videti, da komunisti in marksisti, kamor pridejo in kjer zavladajo, prinašajo narodom samo svobodo in pravico, spoštovanje človeške osebnosti, kakor n. pr. v Rusiji, v Španiji in Mehiki. Da. tako je nesramen »Slovenec«, da mu ne imponira najbolj idealno stremljenje španskih anarhistov, itd.
Verjamemo, da Del. Politika ne ve, katere internacionale glasilo bi prav za prav moralo biti. Ker sicer bi moralo vedeti, da se tudi španski socialisti bore proti komunistom in anarhistom. Ko bi Del. P. vsaj sprejemala denar iz Moskve, potem bi mogli razumeti, zakaj s polno jiaro pri-liskn za zmago internacionalnega komunizma v Španiji. Toda, ker tega denarja gotovo ne dobiva, si ne moremo njene radosti nad maščevalnim delom rdečih band drugače razlagati, kakor da naše marksiste le to veseli, da zopet nekje gore cerkve in da se preliva kri duhovnikov in redovnikov.
Gospodarsko zborovanje ali politični shod
V nedeljo so bila po nekaterih mestih po državi zborovanja gospodarstvenikov. V >Ponedelj-skeni Slovencu« smo ])oročali tudi o zborovanju v Ljubljani in v Celju, »Jutru« pa ni všeč, da smo o celjskem zborovanju poročali drugače kakor pa o ljubljanskem in da smo ljubljanskemu celo prisodili politično ost. Na enem izmed leh zborovanj »Jutra: vsekakor ni bilo, sicer bi moralo vedeti, da je zborovanje v Ljubljani potekalo vse drugače kakor pa v Celju. Na ljubljanskem se je namreč izven dnevnega reda, že po oficielnem zaključku, pojavil kot govornik g. Ivan Jelačln, cigar govor je bil čisto nekaj drugega kot referat ali resolucija. Skušal je v svoj govor nanizati vse, kar na tako zborovanje ne spada. Napadal je vsevprek, zbijal šale na račun krivih in nedolžnih, radi večjega učinka privlekel od nekod še Bo-dija, perzijsko preproge in klerikalce in tako re-ševul ^gospodarske probleme«. Zato je v Ljubljani zborovanje izzvenelo vse drugače kakor pa v Celju in vsi, ki so bili zraven, vedo, da ni bilo zgolj gospodarsko, le »Jutro« tega ne mara priznal i. saj bi vso JNS najraje proglasilo za gospodarski pojav, fi, .Tolarinu pa stori prav slabo uslugo, če tudi njegov govor skuša stisniti pod naslov »zborovanje gospodarstvenikov«.
Korošec, je bil snoči zaradi važnih državnih poslov zadržan ter koncertu ni mogel prisostvovati, pač pa je podaril večjo vsoto kot prispevek za trboveljske slavčke. — Nadalje so prisostvovali snočnjemu koncertu sanitetni general dr. Kobal, generalštabni polkovnik Vauhnik in veliko drugih slovenskih častnikov belgrajske garnizije. JRZ je na koncertu zastopal član glavnega odbora tajnik Franc Smodej. Večino ostale publike so pa tvorili belgrajski Slovenci, ki so prišli na koncert v rekordnem številu z zastopniki obeh slovenskih društev, tako Presvetnega društva, kakor tudi Durštva Slovencev. Koncertu trboveljskih slavčkov so polnoštevilno prisostvovali tudi gojenci gimnazije kralja Aleksandra na Dedinju, ki so prišli na koncert pod vodstvom g. profesorja glasbe Srečka Humarja. Navzočih je bilo tudi veliko število inšpektorjev prosvetnega ministrstva. Nastop simpatičnih trboveljskih slavčkov je navzoče občinstvo pozdravilo z navdušenim ploskanjem, ki se je stopnjevalo po vsaki odpeti pesmi. Nekatere pesmi so morali slavčki ponoviti. Posebno je občinstvo očarala s svojim mehkim in toplim srebrnim sopranom Rezika Kotnikova, ki jo dobila za nekoliko krasno odpetih pesmi tudi šopek cvetlic. Koncert je v vseh ozirih uspel. — O njem se pohvalno izražajo tudi tukajšnji glasbeni kriliki. Nocoj koncertirajo trboveljski slavčki v Zenuinu. kjer za njihov koncert vlada veliko zanimanje.
Slovenska ministra omogočila zgraditev 2 delavskih domov
Belgrad, 7. okt. m. Na posredovanje slovenskih ministrov je Osrednji urad za pospeševanje dela odobril sklep ljubljanske borze dela, ki dajo ljubljanski občini kredit za Delavski dom za ženske v Ljubljani v znesku 1,700.000 Din, in sklep, kf daje mestni občini v Celju kredit 2,500.000 Din za zgraditev Delavskega doma v Celju. ' Kolikor smo obveščeni, se Delavski doni v Ceiju že gradi. Za Delavski dom v Ljubljani pa je licitacija že razpisana.
.. . ter veterinarsko-
bakteriološkega zavoda
Tukaj se mudi tudi ravnatelj ljubljanskega veterinarsko-bakteriološkega zavoda dr. L. Hribar zaradi odobritve kreditov za m zavod. Posredovanje dr. Hribarja je imelo uspeh, ker bo kredit v najkrajšem času nakazan. Dr. Hribar je ob tej priliki v kmetijskem ministrstvu posredoval tudi za zgraditev zgradbe veterinarsko-bakteriološkega zavoda v Ljubljani, ki se bo, kakor smo že poro-čr.li, kmalu pričela graditi. Dr. Hribarja sta sprejela tudi slovenska ministra ter mu obljubila vso podporo pri gradnji omenjenega doma v Ljubljani.
Belgrajske vesti
Belgrad, 7. okt. m. Tukajšnje Prosvetno društvo bo priredilo 9. oktobra ob pol 9 v dvorani v Krunski ulici 2. prosvetni večer, na katerem bo predsednik dr. Bizjak imel spominski govor ob drugi obletnici smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I, Zedinilelja, Franc Smodej pa predavanje o koroškem plebiscitu. Prosvetni večer bo zaključil pevski zbor s pesmima »Gor čez izaro« in »Pojdem u rute«.
Belgrad, 7. okt. m. Prestavljena je s pošte Maribor Helena Dekleva, višja ]>oštna kontrolor-ka, v Mursko Soboto. — V V. pol. skupino so napredovali naslednji učitelji in učiteljice: Ivan Štrukelj, Ljubljana, Kvirin Perpel, Kapela pri Ljutomeru, Ivana Černe. Gorica, Franc Mermolja, Ljubljana, Ivan Štrekelj, Ljubljana, Riliard Gorju p, St. Jošt, Ignacij Labernik, Ljubljana, Roza Bohinjec, Brežice.
Belgrad, 7. oktobra, m. Poslancc JRZ Karel G a j š e k jo na merodajnih mestih izposloval podporo 15.000 Din za pospeševanje ovčjereje v občini Vitanje ter 2000 Din za obrtnike v konjiškem okraju.
Belgrad, 7. oktobra, m. Odpravnik poslov na tukajšnjem španskem poslaništvu T. Maivas je obvestil zunanje ministrstvo v Madridu, da podaja oslnvko. Isto je storil tudi g. de Mers, svetnik španskega poslaništva.
Samomor
Ob 18.30 je bila obveščena policija, da se je obesil soboslikarski mojster Filip P ris ton, rojen leta 1900 v Ljubljani in pristojen istotam. Obesil se je okoli 6 na podboje vrat v kuhinji s 4 111111 debelo vrvico. V hišo je odšla policijska komisija z dr. Lužarjem na čelu. Zdravnik je ugotovil smrt. Po odredbi zdravnika in fia prošnjo matere so truplo položili v stanovanju na mrtvaški oder. Vzrok samomora je težko finančno stanje.
Smrt nadebudnega katoliškega akademika
Danes ob 16 popoldne je v bolnišnici po kratkem trpljenju dveh tednov Večni poklical k sebi Gezo Grabarja, stud. phil. Pokojni Geza je bil rojen dne 8. marca 1915 v Moravcih v Slovenski Krajini. Gimnazijo je obiskoval do incl. 5. razreda v Murski Soboti, nadaljeval je svoje študije v Ljubljani na I. drž. realni gimnaziji in jih dovršil z odličnim uspehom. Pokoini ie bil človek velikih sposobnosti, posebno nadarjen za jezike, saj je govoril skoraj perfektno francoski, nemški, študiral tudi španski, italijanski in madžarski jezik. Zelo živahno se ie udejstvoval v naših društvih, bil ie neumoren delavec Jugoslovannskega katoliškega akademskega društva »Zarje«. Večkrat je odklonil najvišjo funkcijo v tem društvu. Bil je precej časa predsednik prekmunskega društva »Zavednost«. Naj počiva
Dunajska vremenska napoved: še zmeraj zelo mrzlo s padavinami posebno v južnih in vzhodnih Alpah.
J. D.:
Ob obletnici smrti dr, Jan. Ev. Kreka
Krekova jesenska pesem
Ivanka Kosec, ki dela že od leta 1887 v ljubljanski tobačni tovarni — torej od časa, ko je bil Krek še v seminišču — in ki je bila Krekova zvesta sotrudnica pri organizaciji delavk, je jeseni 1910 naprosila Kreka, naj ji kaj napiše v spominsko knjigo. Krek zlepa ni odbil človeku kake želje, najmanj pa tistemu, ki mu je kakorkoli pomagal pri njegovem organizacijskem delu.* Bilo je v prostorih sedanje brezalkoholne gostilne v Frančiškanski ulici, kjer je SKSZ, predhodnica Prosvetne zveze, imela takrat svoja predavanja, seje, tečaje itd. Ob priliki neke take prireditve je napisal Krek Koščevi v spominsko knjigo tukaj priobčeno pesem brez daljšega premišljevanja in brezdvomno tudi brez koncepta. Začel je kar pisati: tu in tam je morebiti malo počakal, malo pomislil — pa je bila pesem končana! Prepisal sem jo točno po izvirniku, obdržal sem celo veliki začetni T, ki ga je zapisal Krek pomotoma na nekem mestu za vejico.
Krek ni bil pesnik, pesnil in pel je pa vse življenje: od nižje gimnazijske dobe, ko je kot tretješolec dne 27. okt. 1878 objavil »Basen« v alojzijeviških Vajah, pa do poletja 1917, ko je pred odhodom v Dalmacijo pri prijatelju Slaku na Brdu prevajal iz francoskih in angleških pesnikov. Neki pisatelj je rekel, da je dejstvo, da je Krek pesnil vse življenje, dokaz, da je bil Krek — pošten človek, Verze je res sipal kar iz rokava: na Dunaju smo parkrat na sestanikh Danice uživali to zabavo, da se je po končanem oficielnem delu spustil Krek s kom v »pesniški dvoboj« (razgovor v verzih). Ker mi ni znano, da bi bil Krek kdaj za kak svoj spis delal koncept, se mi zdi gotovo, da je tudi pesem Koščevi napisal tako, kakor so se mu porajale misli in stihi ob času, ko je bilo treba pesem pisati, oz. med tem, ko jo je pisal.
Ko sem bral datum te pesmi: 12. oktobra 1910, sem bil prepričan, da vem tudi za čas, kdaj so se porodile v Kreku misli, izražene v tej pesmi: na roženvensko nedeljo (prvo nedeljo v oktobru) leta 1910. To nedeljo je namreč v Prtovču vsakoletno žegnanje. V soboto pred to nedeljo 1. 1910. je vodil Krek v zvezdnati noči manjšo družbo iz Selc na Prtovč. Glasen smeh je kazal pot, po kateri se je počasi pomikala družba na »veselo božjo pot«; mladi svet se je namreč zabaval s tem, da je v kratkih dramatičnih prizorih uprizarjal dogodke in dovtipe, ki jih je stresal Krek. Ko je drugo jutro Krek vstal, je bila njegova prva pot k »preroku«
* V tem oziru mi je Ivanka Kosec povedala tole mično zgodbico: Ko nekoč ni imel drugega, da bi ji dal, ji je poklonil — cigaro. Koščeva je cigaro vestno čuvala par desetletij, letos jo je pa izročila meni, da bi jo pokadil ob slavnostni priliki. Ker ne morem Kreka tako žaliti, da bi kot nekadilec uničeval njegovo božjo travico, sem izročil cigaro nadzorniku Štruklju, ki je sposoben napraviti konec tej cigari s tistim spoštovanjem do dragocenega zelišča in s tistim nezlomljivim vedrim razpoloženjem, kakor bi bil to storil Krek sam.
(s tem naslovom je počastil barometer), da mu razkrije tajno, kakšen dan nas čaka. Prerok je veselo poskočil za par točk in s tem potrdil načrt, da bomo s Prtovča šli še v Dražgoše.
Na pravem prtovškem žegnanju je moral seveda opraviti cerkveno opravilo Krek. Med opravilom je bilo običajno darovanje za cerkvene potrebe. Med garače s Prtovča in Podlonka sem se seveda pomešal tudi jaz, da grem okoli oltarja in položim svoj obolos na oltar. To je bilo Kreku tako všeč, da me je pred oltarjem nekoliko necerkveno pozdravil s precej glasnim :»Živio!«
Prerok je držal besedo in nebeško jesensko sonce je božalo gorsko pobočje, ko smo popoldne šli proti Dražgošam. V vseh barvah ie žarel gozd — prav kakor beremo v pesmi. Krek je večkrat opozoril na to krasoto in zatrjeval, da je iesen najlepši letni čas.
Dober teden nato pa je napisal
Ivanki Koščevi v spominsko knjigo.
Gora, kdaj si lepša kot jeseni? Glavo krona venec ti le deni, skalni kodri ti pod njo sivč, mrzli vrelci kodre ti srebre.
Krog ramen pa krilo pestrobojno, v solnca svitu rahlo in prosojno, z lahnih listov stkano vrh dreves, rdeča detelja, podleski vmes.
Listje sivo, belo, zarudelo, zlatormeno, žolto, zatemnelo, roza-leske, bukve iz vijol, temnih smrek zelenje naokol.
S solncem, gora, si se napojila,
vesne in poletja 6e navžila,
zdaj pa, preden v spanju greš počit,
ves razkriješ svoj čarobni svit.
* * *
Jesen v gori, v mirnem hrepenenju, po jeseni koprnim v življenju: Taka bodi, kot je tvoja, krasna, solnčnobojna, pisana in jasna!
Ne želim si cvetja več pomladi, mladi cveti sahnejo preradi. Ni mi mar poletja vroči žaT, vroč, svetal sicer, a poln prevar.
V vihrah črnih, v gromu, blisku skušen in v tulečem vetru sčiščen, zbrušen rad bi bil krasan in poln moči,
Tak, kot si jeseni, gora, ti.
* * *
Čuj, Ivanka, mojo pesem vdano, če ti všeč je, pa zapoj jo z mano: . »Pridi jesen, pridi čas sadu, čas prestanih skušenj in miru!
Lj. 12. X. 1910.	Dr. Janez Ev. Krek.
Katastrofalne posledice snega
Inštalacija č. kanonika Jos. Weixla
Sv. Križ pri Ljutomeru, 6. oktobra.
5. oktober je bil dan, kakršnega še nismo doživeli. Bilo je krasno jesensko jutro, ko se je zganilo vse Mursko polje, ko je zacvetela in zapela kakor še nikoli vsa križevska župnija. — Gledala je sij skoraj 30 primicij, čudila se blesku neštetih prireditev in čudovitih proslav, a inštalacije kanonika še ni zrla. Ta slovesnost ob 69. rojstnem dnevu g. kanonika, izvršena od knezoškofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, presega po svoji zunanji mogočnosti in po svoji notranji globini sve, kar je kdaj videl Sv. Križ.
Ze predvečer je nudil nepozabne prizore.
Pred župniščem smo gledali in poslušali pozdrave, godbo in petje pod vodstvom g. kaplana Ašiča. Šopek ljubezni, fanfara sloge, zveze duš z dušo odlikovanca. Veselosolzne oči občinstva pred župniščem so bili živi slovesni kresovi tisti večer.
V ponedeljek zjutraj ie množica, natrpana pred župniščem slovesno sprejela in pozdravila nadpastirja. Nato se je razvil sprevod v cerkev: šolska mladina, vse korporacije, 35 duhovnikov — med temi 11 domačinov — prevzvišeni z odli-kovancem, valovje ljubečega in ljubljenega ljudstva. Med gosti smo videli stolnega prošta dr. M. Vraberja, stolnega župnika M. Umeka, msgr. Vrc-žeta, konzistorijalnega svetnika in dekana Fr.
Bratuška. Po zvršenem inštalacijskem obredu je jc imel ccrkveni nagovor vseuč. prof. prelat dr. M. Slavič o solncih in sencah duhovniškega poklica, nakar je maševal novi kanonik v prekrasnem plašču, ki so mu ga za to slovesnost poklonili.
G. kanonik se je rodil 2. oktobra 1867 v Zcr-kovcih (Hoče). Po dovršenih gimnazijskih in bogoslovnih študijah v Mariboru je kaplanoval pri Sv. Križu, v Ljutomeru in se je po kratki bene-ficijatski službi v Ptuju vrnil kot stalni dušni pastir na Mursko polje k Sv. Križu. Da, sem nazaj je želela duša. Tu, kjer je užival rajsko pomlad službovanja, gledal luč, poslušal simfonijo Križa, tu hoče stalno delati, moliti, trpeti. Tu v solncu in v senci Križa hoče zaspati, čakati vstajenja in izplačevanja.
G. kanoniku k visokemu in zasužnemu odlikovanju iskreno čestitamo in prosimo Boga, da bi ga še dolgo vrsto let ohranil zdravega in čilega lepemu Murskemu polju.

Radensko kopališče
SLATINA RADENCI
september Din 1400-- 1	.
oktober Din 1200-- f za 20 dnl
Vse uračunano: stanovanje, (soba po svobodnem izbiranju), hrana, 2 zdravniška pregleda, kopanje, pitje vode, vse takse in napitnine, Rontgen, temeljita analiza seči. Direkten vagon Ljubliana-Slatina Radenci brez prestopa.
Liubliana 7. oktobra.
Sneži, sneži, sneži... Najstarejši ljudje ne pomnijo da bi nam prinesel sicer močno deževni oktober, ko izkazuje primarni maksimum padavin v Iclu, tako silne snežne viharje. Pravijo, da ie tako bilo I. 1883. Drugi pa pomnijo, da je zapadel Po ravnini prvi sneg 22. oktobra 1905 in je ležal 4 tedne. Od 1. 1930 pa zapiski ljubljanskega meteorološkega zavoda ne zaznamujejo niti enega dneva da bi zapadel sneg po ravnini. Do davi ie že padlo nad 75 mm padavin, ko si bili druga leta oktobrski dnevi še dokaj sončni in lepi, izjemo dela I. 1933, ko jc bila prava vesoljna [>o-vodenj, trajajoča od septembra tja v november.
V ponedeljek ponoči ie po dveh dnevih, ko ie slana posmodila vse vrtne in druge rože (da-liie, cinije, salvije), začelo okoli polnoči deževati. Dež je trajal tja do 5 zjutraj v torek, ko so začele naletavati po ravninah prve močno vodene in težke snežinke. In sedai sneži neprestano tako včeraj ves dan in prav tako danes. Po mnogih krajih divjajo snežni viharji.
Kakor bi granate Ireshale v drevje
Silno težak sneg sc ie vsedel na listje po vseh listovcih in začel k tlom pritiskati vejice in močne veje. Pod pezo tega snega ie listnato drevje po vrtovih, sadovnjakih in gozdovih ter dalje po mestnih nasadih in drevoredih začelo omagovati. Najhuje je bilo ponoči od 24 do 3 zjutraj, ko so na mnogih krojili debele veje kar hreščale in padale na tla. Davi pa sc ie prebivalstvu mesta in okolice nudil strahoten prizor.
»Ko da bi granate treskale v gozdove«, ie marsikdo pristavil, zlasti stari borci, ki so doživeli strahote vojne po Karpatih in drugod. Častitljivi Golovec ie bil na mnogih krajiii res tak, kakor da bi vanj streljala artileriia. Na mnogih krajih so se listovci sredi debla zaradi teže snega razčesnili in v zrak so danes molela razklana debla, poleg njih pa veje in drevesna krona. Bilo je po gozdovih pravo razdejanje. Pri vojaškem strelišču in pri dolenjski čuvajnici sc je drevje kar spognilo k tlom, močno razklano in razce-frano. Prav ista slika ie bila davi na Gradu. Z živilskega trga so ljudje lahko razločno videli, kako se je drevje k tlom pripognilo in razklalo.
Mnogo škode je sneg povzročil ludi v rožni-ških gozdovih. Tam so padale debele veic na pota in ceste s pravih velikanov, ki so žc deset in desetletja kljubovali vsem mogočim vremenskim | nezgodam. Na mnogih krajih je bil Rožnik po j cestah kar zabarikndiran z vejevjem. V Tivolskem ! parku so s kostanjev padale tako debele veje, da bi bil človek, hodeč okoli polnoči domov proti Rožniku, v veliki življenjski nevarnosti. Pa tudi gozdovi proti Toškcmu čelu in Dobrovi, dalje proti Horjulu in Vrhniki so silno trpela. A tudi krimski in drugi gozdovi nosijo znake snežnega pokončan ia.
Največ ie trpelo listnato drcvie: hrasti, aka-! cije, mlade bukve, plemeniti kostanji, ki so letos na Golovcu in na Rožniku prav dobro obrodili, in naposled vitki jeseni.
Ogromna škoda po vrtovih in sadovnjakih
Po sadovnjakih in vrtovih sc je davi razgr-nia slika, kakor da bi vojska skozi rnarširala. Vse pomandrano. Vrtnarji so utrpeli veliko škodo, ker jiim ie sneg polomil lepe krizantcmc, njih nada za Vse svete. Nekateri so krizantcmc sicer hiteli spravljati na varno, a drugi niso računali na take katastrofalne posledice snega. Lepi sadovnjaki po okoliških krajih, zlasti okoli Dobrunj, Sostrega, Javorja in daleč tja proti Litiji imajo ogromno škodo. Sneg je polomil jablane, hruške in češnje. Drugo leto, tako obupano računajo sadjcrejci, bo zato slaba letina.
Jesenski pridelki
Naš kmet s skrbjo gleda v bodočnost. Veselil se je da bo vse jesenske pridelke spravil lepo pod streho. Bilanca velikih povodeni ie letos zani ugodno izpadla, kajti ni bilo nikjer v Sloveniji povodnji. Oktobrski sneg pa mu jc zelo prekrižal račune. Ljudje na kmetih imajo šc na njivah: pozno ajdo, repo, peso, korenje in zelje. Kljub močnemu sneženju so skušali nekateri
kmetje populiti repo in druge pridelke. Pa tudi stclje bo malo in jo bo težavno nagrabiti.
Po ravnini ie sneg do danes popoldne zapadel od 5 do 15 cm. Po goratih krajiii jc že dosegel do 30 cm in več. Silili snežni viharji divjajo po kočevskih, javorniških, snežniških in čabrau-skih gozdovih.
Telefonske zveze pretrgane
Vlažen in moker sneg jc marsikje pretrgal telefonske zveze. Tako so bile danes prekiniene medkrajevne telefonske zveze Ljubljana-Celje, Ljubliana-Belgrad, l.jubljana-Novo mesto, in pa Ljubljana-Notranjska. Danes ni bilo mogoče telefonirati iz Ljubljane v te kraje. Pač pa je bil še omogočen telefonski promet med Ljubljano in Zagrebom, tako čez Dolenjsko, kakor tudi ob železniški progi. Velike telefonske motnie so nastale tudi v krajevnem telefonskem prometu. Do popoldne je bilo brez telefonske zveze šc okoli 400 telefonskih naročnikov, do katerih je sneg pokvaril napeljavo. Izredno mnogo je pokvarjenih tudi telegrafskih napeljav. Telefonska terenska sekcija se na vse načine trudi, da bi čimprej vzpostavila vse telefonske zveze, toda to ji je zelo težko. Ima namreč odločno premalo delavcev, ki bi mogli to veliko delo, povrh tega pa še vedno sneži in nastajajo sproti nove ovire. Zadovoljive pa so še telefonske zveze z Gorenjsko, dasi so z nekaterimi manjšimi kraji prav tako prekinjene. Upati pa ie, da bo telefonska sekcija popravila telefone v najkrajšem času.
Z ima straši
Sv. Rupert nad Laškim, (i. oktobra.
Ko je letos 30. septembra tukaj padel prvi sneg, so ljudje začudeni gledali ta nenavadni naravni pojav v zgodnji jeseni; marsikdo je mislil: so pač jesenske muhe, ki se bodo kmalu ugnale. Komaj je minil leden po prvem zimskem liaini-ganju, pa je starka zima danes, v torek, zares potrkala na naša vrata. Kako krasno in veselo se je pokazal ponedeljek, jutro čisto in prijazno brez vsakega oblačka; proti poldnevu so se začele na južnozahodnem obzorju prikazovati oblačne štrene, ponoči je zapihal najprej jug, kmalu se je stepel s sovernikom iu približno od polnoči pa pade pravi zimski sneg; ob 9 zjutraj ga leži že dobrih 10cm; pa še pada neutrudljivo naprej. Zaskrbljen in prestrašen gleda kmet na belo zastrlo nebo: ajda je tukaj še večinoma na polju; na višjih legali, proti Svetini, je ajda skoro popolnoma uničena po prvem snegu; povsod še niso spravili koruze; uboga vinska trta, ki je to leto neprestano tako hudo tepena, zdaj stoka pod težkim snegom, ki pokriva listje in grozdje. Veje sadnega drevja, kolikor so še zelene, se lomijo; povsod povzroča prezgodnji sneg kmetu veliko škodo, najbolj pa na ajdi in grozdju.
Sv. Anton na Pohorju
Vsi vremenski preroki vred naj se poberejo v tisto novo norišnico, o kateri je nedavno čebljala Kurenčkova Neška v »Slovencu«. Pomislite! Koncem septembra vroče sonce, grmenje, treskanje, vihar, dež, snega skoraj 2 dni in v soboto 3. okio-bra kakor oreh debela toča! Danes, 6. oktobra, pa zopet snežena burja kakor sredi najhujše zime! Ljudje pri nas še nimajo drv in stelje doma, pač pa še veliko poljskih pridelkov zunaj. Ajda je seveda vsa od snega pomandrana, zato z zrnjem ne bo nič. Krompir je še zunaj, ozimina še ni posejana — da, hudo, prav hudo bo za nas lo zimo.
Sv. Gora pri Litiji
Dne 6. oktobra je na Sv. Gori zapadlo okrog pol metra snega. Tako zgodnje zime niti najstarejši ne pomnijo. Škoda, ki jo je sneg napravil jio vrtovih in na polju, je ogromna.
Oroslava:
„Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda ..
(K 19 letnici smrti dr, Janeza Ev, Kreka.)
»Vi, vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, dvignite glave, ker vaše odrešenje je blizu. ..«
Tako je oznanjal Janez Evangelist Krek, veliki apostol v najbridkejših dneh.
Takrat, ko so na zapadu nenehoma grmeli topovi in je nenehoma gorelo nebo v krvavi zarji. . .
Takrat, ko so bile bojne poljane eno samo morje, morje srčne krvi...
Takrat, ko so bila srca vseh žen in mater ena sama velika bolečina ...
Takrat, ko so bridka spoznanja otroke čez noč prerodila v starce...
»--Dvignite glave, ker vaše odrešenje je
blizu!«
Tako je zaklical Janez Evangelist, veliki apostol trpečih in njegove besede so ko na perotih lahkokrilih ptic hitele iz kraja v kraj. Vsepovsod. Čul jih ie dalmatinski ribič in hrvatski seljak jim je začuden prisluhnil. V kršno Bosno so si našle pot in v vestfalske rudnike. Goriškim Slovencem so bile ko pravljična bela golobica, ki nosi srečo.
In je pisala mati sinu na fronto Evangelistove preroške besede in fant jih je presenečen razodel tovarišem.
»Dvignite glave, ker vaše odrešenje je blizu!«
Trudnim, lačnim in od bratomornega klanja bolnim vojakom, je zasijalo novo upanje v žalostnih srcih.
Toda oznanjevalca Evangelistove besede so prijeli in moral je pred vojaško sodišče. Jekleno-
močna je bila vera v Evangelistove besede v fantovem srcu in ni klonil, ko so mrkogledi avstrijski generali zlomili nad njim palico »pravice« in ga obsodili na smrt.
Ko je z zavezanimi očmi stal pred izkopano jamo, je zaklical navdušeno:
»Moja kri bo rodila rdeče cvetove, za tiste velike, svobodne dni, ki pridejo ...«
Kakor je bila močna vera tega vojaka, je bila močna vera vseh. Saj so poznali Janeza Evangelista in so vedeli, da je slednji utrip njegovega dobrega srca za ponižane in trpeče.
In dvignili so glave v upanju in pričakovanju.
Janez Evangelist pa je neumorno gradil pot novim dnem. Ne z orožjem, z besedo se je boril, z besedo je zmagoval. Truden je bil, pa se ni odpočil. Sveta, velika in težavna je bila njegova borba — ni smel popustiti.
Prijatelj ga je nekoč našel doma slonečega nad zemljevidom.
»Vendar enkrat te najdem doma. Kadarkoli sem prišel, vedno so mi pravili, da si na potovanju.«
Evangelist se je nasmehnil.
»Kaj hočeš, za veliko stvar je treba delati, veliko delati.«
»Toda nase moraš tudi misliti. Ta večna potovanja, saj moraš biti strašno utrujen?«
Krek je zamahnil z roko. —
»Da truden, morda sem včasih res tudi truden, a kaj tisto, zdaj sem samo vesel. Silno sem vesel. Poglej, — je pritegnil prijatelja k mizi — že jo vidim, našo mlado, lepo Jugoslavijo, glej, tukaj bodo tekle državne meje, velika bo, lepa bo in svobodna .. .«
Z drhtečo roko je šel po zemljevidu. V svetem zanosu je ves žarel...
Jugoslavija, mlada, lepa, težko pričakovana, se je porajala. Ze je oznanjala rožna zora solnčno rojstvo novih dni. ..
Toda Janez Evangelist veliki borec ie omahnil. Dobojevan je bil sveti boj, zmagovalec pa se je umaknil tih in skromen, zvest svojemu geslu: »Vse za druge, nič zase!«
Umrl je v Št. Janžu pri svojem prijatelju 8. oktobra 1917. leta.
Ko so ga nesli v zadnji dom sredi Ljubljanskega polja, ko so tisoči poslednjič spremljali svojega velikega Evangelista, je zajokala nekje v množici pogrebcev mati begunka . ..
»Zakaj je umrl, zakaj nas je zapustil, on, ki je bil tako dober, kot da je naš rodni oče. Če bi vso dolgo pot od Št. Janža do Ljubljane posuli z rožami, mu ne bi vrnili, kar je storil za na6, begunce.«
Pozor! Ribe!
Danes popoldne brezplačna razstava raznih morskih in sladkovodnih rib v novih prostorih trgovine > Riba« (glej notico!) — Žive ribe stalno v zalogi. f-Iorske ribe vsak dan sveže razen ponedeljka in torka. Razna divjačina vedno na razpolago. Cene konkurenčne!
„RIBV — Josip Ogrinc
trgovina z ribami in divjačino
Pognčarjev trg - Školijska palača
Mihaelu Vojetu ob 75 letnici
»Daleč sem jo že primahal,« jc dejal naš dobri oče Miha, ko je sprejemal ne-štele čestitke vseli svojih sinov in hčera, sorodnikov in znancev k njegovemu jubileju, »a na pol poti sc nikdar ne ustavim, pa se tudi v starosti ne bom. Najrajši jo piham po deset let naprej, torej 80, 90 in če Bog da — 100 «
Kdo od vseh njegovih znancev, zlasti tam iz slavnih hranilniških hiš bežigrajskega okraja, bi verjel, da ima Miha res že /5 za seboj? Cc ga vidiš, kako samozavestno pelje svoje vnukinje na sprehod v »Tibuli« ali proti Klecam (semkaj gre rajši, kadar jc sam, da lahko v miru in pri kapljici pozdravi Urbančka), kako »modro« vleče iz svojega vivčka, kakor Kamničan, ki mu ie dan na dan, ko je šc vršil čuvajniško služI«) ob Dunajski cesti, napravljal prosto pot — pa če ga vidiš, kako možato nosi bandero pri procesijah Sv. Krištofa, mu prav gotovo nihče ne bi pripisoval sedem križev in pol.
Priden ie bil oče Miha. Vse svoje življenje. Delaven in krščanski. Številno družino je vzorno vzgojil Dva njegova sinova sta podedovala njegovo ljubezen do naše železnice. Tretji je pri carini, četrti pa bančni uradnik. Lani je objokoval smrt hčere Vike; druga se je posvetila redov-niškemu življenju šolskih sester, tretin po — naša Mina mu še kuha.
Vsa leta je bil prijatelj »Slovenca« m če se še nikdar v njem ni oglasil, se pa zdaj. »Danes«, tako pravi Miha, »imam pa jaz besedo. Pa poglejte, če nisem Je res »fcist« fant, čeprav sem tokrat prehodil daljšo pot kakor do Kleči«
Bog Vas živi, oče Vojc!
Drobne novice
Socijalno delo celjske občine
Celje, 7. oklobra.
Mestna občina-podpira skupaj iz ubožnega sklada in meščansko-oskrbovalnega sklada 284 podpore potrebnih oseb. Od tega prejema 250 podpirancev iz ubožnega sklada mesečno 15.405 Din podpore, 34 podpirancev pa iz meščonsko-oskrbovalnega sklada mesečno 11.900 Din podpore. V mestnem zavetišču v Medlogu je sedaj 14 žensk in 3 moški. V teku tega tedna bodo oddani v zavetišče še vsi najpotrebnejši reveži iz dosedanje mestne ubožnice na Slomškovem tegu in nekaj takih, ki so se nahajali v oskrbi ali živijo zunaj ubožnice. V mestnem zavetišču jc na razpolago za uboge 46 postelj in siccr 35 za ženske in li za moške V zavetišču je tudi nmbulačna bolnišnica s 4 posteljami. Poleg tcqa vzdržuje mestna občina v hiralnici Usmiljenih bratov v Vrbiu pri Žalcu 3 hiralce, v Muretiiicih 4, v Vojniku 12 in v Dobrepoljah 1. V banovinskem dečiem domu v Ljubljani sta 2 otroka, pri drugih zasebnikih in družinah pa vzdržuje občina 10 otrok. Celjski mestni brezposelni delavci, ki so biti zaposleni pri regulaciji Savinje v Tremcrjih, so delo večinoma opustili, ker pravijo, da tako težkega dela ne zmorejo. Zarod tega jc bil podjetnik prisiljen, da pripelje delovne moči od drugod. Mestna občina zaposluje sedaj nekaj svojih brezposelnih pni gradnji vodovoda na Hribu sv. )ožefa, katera dela lepo napredujejo, i.n pri regulaciji Ložnice v Medlogu. Zaposluje pa občina sedaj samo take brezposelne delavce, ki so v Celje pristojni in stari nad 60 let.
Blago za"
moške suknje
Največja in najlepša izbera in najsolid-nejše cene I
Žletidei
Ljubljana Mestni trg 22
Vas postreže najbolje!
Koledar
četrtek. S. oktobra: Brigita, vdova; Starček Simeon, »poznavalec.
Novi grobovi
-f- Grahar (Jeza. V sredo popoldne ob 4 je umrl v splošni bolnišnici v Ljubljani Grabar Geza, slušatelj filozofske fakultete. Rajni je bil član ;Straže? in Akademske zveze. Pogreb rajnega bo predvidoma v petek. Podrobnosti o pogrebu bodo objavljene jutri. Naj mu sveti večna luč!
+ V Šmartuu pod Šmarno goro je mirno v Gospodu zaspala blaga žena, skrbna mati svojim otrokom g. Helena Prcmk, rojena Bizjak._ Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
■f V splošni bolnišnici v Ljubljani je umrl g. Franc Pustotnik, veleposestnik in trgovec v Blagovici. Rajni je bil pred leti 24 let župan in v zadnjih letih odbornik občine Blagovice. Pokojnik je bil tudi 40 let naročnik »Slovenca«. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f- V Spodnji šiški je nenadoma umrla gospa Marija Novak v '38. letu starosti. Pogreb bla-gopokojne bo danes ob 4 popoldne. Naj počiva v miru!
Podgane
uniči garantirano
„Raxon"
preparai najnovejše iznajdbe Deluje 100" „ sigurno, 6ioveku in domaČim živalim ne škod!. Svobodna prolaja dovoljena Sled Ijiva uporaba 1 steklenica s pršil -ceni od Din 15 — naprej. Raxon* dobile v le arnah. drogerijab in
kjer so vidni plakati. Izdeluje: Kem. tehu. tvornica „UNI0", dr. z o. z., Maribor.
mmm
IŽiPL _
Odohr. Min. za soc. p. 3. br. 10231 od 12. 5.1D36.
—	G. ban dr. Natlačen v petek ne bo sprejemal strank.
—	II. Prosvetni večer v Belgradu. V petek, 0. t. m. priredi '.»Prosvetno društvo« v Belgradu svoj H. letošnji prosvetni večer, ki bo posvečen v prvem delu drugi obletnici smrti blagopok. kralja Aleksandra I., v drugem delu pa slovenski Koroški. Spored: I. Koineniorativni nagovor predsednika g. dr. Bizjaka Iv. 2. Predavanje g. Franca Smodeja o koroškem plebiscitu. 3. Društveni pevski zbor bo zapel nekaj koroških pesmi. — Prireditev bo v dvorani v Krunski ulici. Vsi člani in prijatelji vljudno vabljeni.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzrmitc ziulrai na »razen želodec kozarec naravne »Fran; losef grenčice«
—	Tovorni kolodvor v Dobovi. Na intervencijo gg. ministrov dr. Korošca in dr. Kreka, narodnega poslanca JRZ za brežiški okraj dr Andreja Vebleta in člana banskega sveta Tratnika Josipn je minister dr. Spalio odobril načrt za gradnjo tovornega kolodvora v Dobovi ter izplačilo zneska 100.000 Din iz državnega proračuna za gradbene stroške. Tehnični oddelek železniške direkcije v Ljubljani je prejel nalog, da nemudoma prične 7. delom. S tem bo uresničena nujna zahteva prebivalstva v Dobovi in okoliških občin, da se dosedanje osebno postajališče v Dobovi razširi z dograditvijo tovornega skladišča. V smislu obvez prispevajo k slrošom občina Dobova in interesenti enako vsoto 100.000 Din.
—	Prvo jugoslovanska zasebna šola v (ilad-hecku (Nemčija) je bila otvorjena 1. oktobra. Vodi jo izseljeniški učitelj g. Hlibnr in katero vzdržuje jugoslovanska vlnda. Treba je bilo veliko prizadevanja. todn poudariti moramo polno razumevanje nemških oblasti. Posebno je zavzel "< čimprejšnjo otvoritev šole generalni konzul iz DUsseldorfa g. Pantič in predsednik 'Rafaelove družbe« g. p.
Zakrajšek. Do sedaj je vpisanih okoli 70 dečkov in deklic. Pouk se vrši dvakrat v tednu za učence nižjih razredov in dvakrat za učence višjih razredov. Olvoril se bo tudi tečaj za odrasle. Pred desetimi leti je imel g. kozist. svetnik Tensundern dve leti in pol trajajoči tečaj slovenskega jeziku za mladino v Gladhecku.
—	»Straža v viharju«. Izšla je 2. številka z naslednjo vsebino: Dro, zemlja koroška .., Tako se doneže cilj, Mogočne besede. Državnik in sveti oče o komunizmu, Kdo bo to storil?, nadaljuje se Njegov pogled na svet in Za našo univerzo, Proti krvosesom radi pravice, Pax Romana: Temelji mednarodnega sodelovanja, Rdeča igra v Španiji. Pod Srednjo šolo in športom kakor tudi med ostalim tekstom je več zanimivih krajših beležk. — »Straža v viharju« se dobi tudi v trafikah.
—	Dijaški koledarček za šolsko loto 1986-37. Vse, katerim smo poslali koledarček v razprodajo, prosimo, da nam preostale izvode takoj vrnejo, da moremo postreči novim naročnikom. 'Koledarček je namreč kljub visoki nakladi v upravi že ppšei. — Uprava Naše Zvezde, Ljubljana, Stre-liška ulica 12-11, Ljudski dom.
— Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-sanje. Zahtevajte povsod »Franz-Joselovo« vodo.
Og-l. rog. S. br. 30474/33.
*
—	Pojasnilo. »Slovenec« je dne 6. septembra I. 1. v št. 221a priobčil članek, v katerem kritizira postopanje neke hrvatske banke pri nabiranju kli-jentele v Sloveniji. Izjavljamo, da s tem nismo mislil »Banke i štedione d. d. Krapinske Toplice, podružnice Zagreb, uiti njenega zastopstva za Slovenijo. Prav tako nismo mislili »Gradjuriske dio-ničke štedione v Daruvarju«. Obema hrvatskima zavodoma ne moremo očitati ničesar nekorektnega ter podajamo to izjavo prostovoljno.
1^fuiSLo
Hrad Hubertus
Po Istoimenskem romanu L. bANGHOFERJA
STAN L A U R E L ln OLIVER H A R D Y
Neustrašena tovariša
MATICA
moje žene
Paul Horol^er, Lil Dagover, Theo Llngen
—	Tihotapstvo suhih jedilnih gob iz Poljanske in Selške doline v Italijo. Pred nekaj dnevi so ljubljanski irgovci s suhimi jedilnimi gobami iz dobrih virov (od svojih nabiralcev, ki so jim še verni ostali) zaznali, da se tihotapijo velike količine suhih jedilnih gob iv Poljanske in Selške doline čez mejo v Italijo. Te sumljive eksistence pa se niti pred oblastjo ne skrivajo. Nasprotno, hvalijo se celo. da jih graničarji in žandarmerija lepo v miru pusti, kadar gobe brez dovoljenja carinske oblasti čez mejo tihotapijo. Ta kupčija je tako cvetela, da so si parasiti svoj delokrog razširili celo na centrum vsegobarske kupčije v Ljubljano, kjer se v znanem skladišču z gobami trguje. Gotovi poznani avto-prevozniki in njih uslužbenci prevažajo v Ljubljani nakujiljeno blago v Skofjo Loko, odnosno v obmejne kraje, kakor 2iri, Zalilog itd. in odtam gre roba čez mejo. Svarimo vse nabiralce in jx>deželske trgovce z gobami, naj ne prodajajo gob ljudem, ki tihotapijo blago čez mejo. Carinsko in žandarme-rijsko oblast pa bi blagohotno opozorili, da |x>-sveti malo več pažnie ravno obmejnim krajem v Poljanski in Selški dolini, kjer cvete tihotapslvo.
Nesreča kolesarja. Na Verdu se je peljal s kolesom 17 letni kovaški vajenec Janez Hren. Med vožnjo se je zaletel s trebuhom v oje nekega voza ter dobil resne notranje poškodbe.
—	Pozor! Ribe! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil trgovino z ribami vseh vrst in z divjačino iz Gradišča na Pogačarjev trg, podaljšek Lingarjeve ulice (palača škofije). ••>R i b a«, Josip O g r i n c.
—	Kdor ljubi svoje zobe ter jih hoče zavarovati pred razpadom, naj uporablja za dnevno nego SOLVOLITH pasto za zobe. SOLVOLITH pasta za zobe je edina pasta, ki vsebuje Karls-badsko sol, odpravi škodljivi zobni kamen ter preprečuje njegovo ponovno tvorbo. SOLVOLITH pasta za zobe jc zaščilnica Vaših zob. Pred 35 leti preizkušena, zdravniško priporočena.
—	Milo se od mila razlikuje. O tem se boste najbolje prepričali, ako predčasno morate nabavljati novo perilo. Za pranje vzemite zato samo Scliichtovo Jelen milo, ker ste lahko overjeni, da je izdelano iz. najboljših sirovin; je štedljivo pri uporabi in varuje Vaše perilo.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
prijioroča sledeče knjige: Bierbaum, Piisillimi. Btlndige Priesterbetrachtun-gen fiir Reise und Haus. I/IV. 108 Din. - Kramp. Bete mit der Kirrhn. 552 str., vez 68 Din. - Mmi-ning, Das e\vige Priestertum. 250 str., voz. 35 Din. - Sehulte, Priesterlehen und Pricstemirkeii. Zur Neuorientierung in der heuligen Seelsorge. 290 str., vez. 84 Din. - Sehulte, Pastorales und aszeli sches fiir Seelsorgnu unserer Tage. Znr Neuorien tierung in der heuligen Seelsorge. 228 str., vez. 63 Din. - Sondergeld, flaec Meilitare. Kurze Bo-trachtungcn fiir Priester. 320 str., vez. 03 Din. Staudinger, Jpsiih und sein Priester. Gedanken Ober die Grosse und die lleiligkeit des Priester-ttims 296 str., vez. 65 Din. - Stockums. Das Prič stertuin. Gedanken und Envngungen fdr Tlieolo-gen und Priester. 223 str., vez. 50 Din. - Stockums, Der Bcriif zum Priester. Gedanken und Er\v;igun-gen und Priester. 259 str., vez. 08 Din. - VVnitz, Der heiligste Dii-nst. Betrachtungen ttber Priester tum. Seelsorge und Kntechese. 316 str., vez. 80 Din.
Naiieptl lilm sezone, nosne! v Kraljestvu na-
Danes vdiha premiera! rnin H|]Rf RTVIC
Po istoimenskem popularnem ro-	IIUirLHIU J
manu l. GOngllOlirid	-------------- T(>1(,.
Odlični igralci in nepozabna vsebina ORLOVO GME Z D O KINO UIMION mmmmmmmmmmmmmmmmammma^mmmmmmmmmmm
rove » vlsohlh Duvar-shin Alpah In prosiru-nlh toMoiIh l
Ljubljana
Someščani l
Dne 0. oktobra 1936 obhajemo obletnico tragične smrti našega nepozabnega blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinilelja.
Ta dan naj bo posvečen spominu našega velikega narodnega heroja in vabim zato ljubljansko meščanstvo, da razobesi na svojih hišah žalne zastave ter opusti izvajanje vesele ali hrupne glasbe v svojih privatnih stanovaojiih.
Trgovske in obrtne poslovalnice so zaprte od 9 do 11 dopoldne.
Predsednik: dr. Adlešič Juro.
© Drž. II. deška meščanska šola v Ljubljaai-Bežigrad. Otvoritvena služba božja bo v nedeljo II. oktobra ob 8 v cerkvi sv. Frančiška v Spodnji Šiški. Zbirališče pred cerkvijo. Po sv. maši odidejo dijaki k blagoslovitvi nove šole, ki bo ob 9. V ponedeljek, 12. oktobra se prične redni pouk ob 8. Učenci prvih in drugnh razredov se zbero v hodniku v pritličju, ostali pa na hodniku v 1. nadstropju.
Elegantno oblači cenene dame
modni atelje^ fltlk<l 9UCflik
Ljubliana - Še/enburgo v a ulica št. 1 Brezhibni kroji in delo
© Rezervne častnike vabimo, da se udeleže ko memorativnega sestanka ob priliki druge obletnice smrti viteškega kralja Aleksandra L, ki ga priredi Pododbor združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani v petek, dne 9. oktobra ob 18 v Zvezdi II. nad-stroj>je. Odbor.
© Značaj koroških Slovencev je naslov predavanju, ki ga bo imel na II. prosvetnem večeru 9. oktobra v verandni dvorani hotela Union gosp. dr. Janko Arnejc. Ker je predavateljica g. dr. Angela Piskernik vsled bratove smrti zadržana, smo morali naprositi drugega predavatelja, ki je obiskovalcem prosvetnih večerov od lanskega večera dobro znan in ostal v prijetnem soominu. Na predvečer obletnice plebiscita na Koroškem se hoče Prosvetna zveza, kakor vsako leto, sjtomniti koroških Slovencev. Predavanje, ki nam bo pokazalo značaj koroških Slovencev, njihovo jiesem. šege in običaje, bo gotovo doprineslo svoj delež spoznanju slovenskega naroda kot takega. Vljudno vabljeni zlasti koroški rojaki, ki žive v Ljubljani in vsi oni. kateri je slovenski živelj na Koroškem pri srcu. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. Sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, dijaki 1 Din. Istotam se dobijo tudi abonma vstopnice za celo sezijo t. j. za 22 predavanj 40 Din. Obiskovalci si poljubno izberejo stalno mesto.
KINO KODELJEVO Teleton 31-62 Danes ob 20 30 George O' Brien v filmu
Junak nad lunaki
© Zadnje lastavice — sirote. V mesto in okolico so se že včeraj 'ned snežnim viharjem zaletele večje ali manjše skupine lnstavic, ki so begajoč iskale toplega zavetja. Sirote je na severu premotilo lepo vreme, da so se spustile na jug sele tako pozno. Na Prulnh je preletavala skupina kakih 50 lastavic, ki se je naposled zatekla pod žlebnike raznih hiš, da je bila varna vsaj pred mokrolo. Na Galjevici pa so včeraj zjutraj lastavice vse prezeble frfotale Bile so močno upehane. Tudi v naši tiskarni so so iskale zavetja. Mnoge bodo pač postale žrtev hladnega vremena.
© Mladinski instrumentalni koncert v Mostah bo prihodnjo nedeljo ob pol petih popoldne v Ljudskem domu. Opozarjamo na ta ljubki glasbeni dogodek vse prijatelje mladinske glasbe.
Blago za ~~~'~"—"
domske
plašče,
Največja in najlepša izbera in najsolid-nejše cene I
& Žlendei
Ljubljana - Mestni trg 22
Vas postreže najbolje!
© Nevaren vogal na Sv. Pelra cesli. Iz. vrst pešcev smo prejel dopis, v katerem se pritožujejo, da še vedno ni nič ukrenjenega za odpravo nevarnega vogala hiše Sv. Petra cestc 85, kii ie last posestnika g. Franca Rozmana. Pri tem vogalu se je pripetilo že več nesreč, lako 11. pr. lani en trk z avtomobiom in konjem, drugič pa med kolesarjem in pešcem, letos pa jc bila povožena neka gospa. Ta vogal stoji čez hodnik, tako da pcšci nimajo nobenega razgleda, ko gredo iz. mesta proti sv. Petra cerkvi, ali obralno proti mestu. Ko stopi pcšcc s hodnika more priti naravnost pred kakšno vozilo Pcšci prosijo meslno občino, naj čim prej pošlje komisijo iz gradbenega urada, da s nevarni vogal ogleda in čimprej ukrene vse potrebno, da se vogal tudi v resnici odstrani. Menda vendar nihče nc pričakuje večje nesreče, ki bi še bolj nazorno pokazala potrebno odstranitve lega vogala. Sv. Petra cesta ie važna prometna pot, ki vodi v sredino mesta iz bolnišnice in bi bila nedvomno bolj potrebna regulacija, kakor marsikatera druga cc-sla. Hodnik na tej cesti naj sc premočrtno uredi, da 1k> promet prost in da bo konec teh pritožb.
© Fantovski odsek šentpeterske prosvefe ima drevi oh 8 redni fantovski sestanek s predavanjem o ljudski fronti. Predava jurist Žebot Čiro.
© Fantovski odsek šentjakobskega prosvetnega društva ima drevi ob 8 v šenjakobskem žup-nišču svoj rodni letni občni zbor. Dolžnost slehernega člana je, da se ga zanesljivo udeleži. Povabljeni so pa tudi vsi šentjakobski fantje.
© Gramofonske plošče in gramofone bivše tvrdke A. Rasberger dobite po razprodajniii cenah v Dalmatinovi ulici 10, nasproti hotela Štrukelj.
Maribor
□	Zapuščine plemenite pokojnice. Včeraj smo že poročali o smrti nadučiteljeve vdove gospe Antonije Lasbacherjeve v Rušah. Pokojnica je v svoji poslednji volji zapustila vse svoje premoženje v plemenite namene. Zapustila je ustanovo, nazvano po svojih pokojnih hčerkah »ustanova Gi-zele in Albine Lasbacher«, ki je namenjena vzgoji revne dece, zlasti sirot iz učiteljskih rodbin. Ustanova obstoji v glavnem iz dvonadstropne stanovanjske hiše v Marijini ulici 27 v Mariboru. V upravo je izročila ustanovo Ženskemu društvu v Mariboru. Spomnila pa se je v testamentu tudi ruške cerkve, Društva slepih v Ljubljani, Dijaške kuhinje v Mariboa-u ter Učiteljskega doma v Mariboru. Blaga pokojnica si je s temi svojimi deli postavila najlepši in najtrajnejši spomenik. Danes popoldne ob 3. bo v Rušah njen pogreb. Sprevod bo šel izpred občinske hiše na farno pokopališče. Gotovo bodo pokojnico spremljali na njeni poslednji poti mnogoštevilni prijatelji in znanci iz Maribora, ki imajo v Ruše ugodno zvezo z vlakom.
□	Nov prapor Frančiškove mladine. Mariborska Frančiškova mladina bo to nedeljo razvila svoj prapor. Svečanost se vrši popoldne ob pol 17. v Mladinskem domu v Cvetlični ulici.
□	Okrog volitev v zbornico za TOI. Znatno zanimanje vlada v Mariboru za letošnje zbornične volitve. Položaj pa je razčiščen samo v gostinskem odseku, ki bo najbrže kandidiral v zbornico kot svojega delegata kavarnarja g. Šereca, Pri trgovcih še ni določeno, koga bodo postavili na kandidatno listo, najbolje zamotano pa je to vprašanje pri obrtnikih. V torek zvečer je bil pri Emeršiču sestanek Jugoslovanskih obrtnikov in delegatov Slov. obrtnega dništva zaradi pogovora o skupnem naslopu. Do sporazuma pa ni prišlo in bosta obe društvi šli najbrže ločeno v volitve.
□	Ljubljanska opera gostuje prihodnji torek s Puccinijevo opero »Madame Butterfly«. Ker bo pri tem gostovanju gotovo velik naval občinstva, naj si oskrbe interesenti vstopnice že v predprodaji.
□	Drama iz jezuitskega življenja »Prva legija« doživi svojo mariborsko premiero to soboto. To izredno močno ter etično mnogo vredno delo ameriškega pisatelja Laveryja je z največjim uspehom obšlo vse svetovne odre. Režira novi režiser Peter Malec, ki 6e bo tudi predstavil prvič v večji vlogi. Igra rektorja jezuitskega kolegija. Nastopijo še Nakrst, Gorinšek, Grom, Košuta, Košič, Verdo-nik, Blaž, Kovič P. in Borko. Vse vloge so zelo močno orisane.
□	Naše cenjene inserente naprošamo, da nam v bodoče inserate za nedeljsko številko »Slovenca« izročijo najkasneje do petka ob 18., ker jih sicer zaradi tehničnih zaprek ne bi mogli objaviti. Podružnica uprave »Slovenca«, Maribor, Koroška cesta 1, telefon 29-50.
□	Družabni sestanek SKAS sc virši drevi ob 8 uri pri Zamorcu. Starešine vabljeni!
□	Smrtna kosa. V sredo ponoči je umrl v Jože Vošnjakovi ulici nadstražar v pokoju g. Ivan Lcnardič v starosti 60 let. Pogreb blagega pokojnika bo v petek popoldne ob treh iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Sv. maša za-dušnica pa se bo brala v soboto ob pol sedmih zjutraj v frančiškanski cerkvi. Ranjkemu naj 6veti večna luč, žalujočim naše sožalje!
□	Angel varuh bedi. V Studencih se je pripetila včeraj zjutraj nesreča, ki se je po čudovitem slučaju srečno iztekla. Pri svoji etari materi se je nahajala v Krekovi ulici 6 petletna Zlata Sišek iz Kranja. Otrok je zjutraj gledal z okna stanovanja, ki se nahaja v III. nadstropju, naenkrat pa je omahnil v globino. Očividcem je zastalo srce v pr.sih. Iz globine se je začul udar telesa in vsi so mislili, da se je dekletce na mestu ubilo, ko je zadonel še jok male ponesrečenke. Po čudovitem slučaju je otrok ostal pri življenju. Pozvani so bili reševalci, ki so dekletce prepeljali v bolnišnico, tam pa so ugotovili samo lažje notranje poškodbe, do-čim so bili vsi udje celi. Dekletce so zaenkrat obdržali še v bolnišnici, ■ če se pojavijo še morebiti kakšne posledice padca. Nerazumljivo pa se zdi ljudem, kako je mogel ostati otrok pri padcu 6 take višine živ.
□	Nogometno prvenstvo se nadaljuje. Prihodnjo nedeljo se bo nadaljevalo prvenstvo LNP. V Mariboru igrata SK Železničar : SK Celje, v Čakovcu SK Rapid : Čakovečki SK, v Celju pa ISSK Maribor : SK Atletiki.
□	Sladki kmečki kruh. Pekarna Rakuša, Koroška cesta 24.
— Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proli kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
Celie
^ 0 Kmetjsko-nadaljevalna šola na okoliški deški narodni šoli v Celju se bo pričela meseca novembra. Vpisovanje v to šolo je vsak dan dopoldne v upraviteljevi pisarni. V šolo naj se vpišejo mladeniči kmečkega ali kmečko-delavskega stanu. Namen te šole jc, da vzbuja in utrjuje v mladini ljubezen do kmečkega dela in do kmečke zemlie in jo pouči v vseh tistih predmetih, ki so važni in potrebni za kmeta ter jo navaja k nadaljnji splošni in strokovni izobrazbi.
0 Umrl je dne 2. oktobra v vojaški bolnišnici v Skoplju gospod Jože Rehar, vojak 5 baterije 29. ari. polka v Bitolju. Pred nekaj dnevi je zbolel za akutnim vnetjem ledvic, bolan je bil samo 2 dni Pokojni je bil sin uglednega posestnika v Gotovljah, zelo smpatičen fant, živahne narave. Bil jc odločno katoliškega mišljenja. Pri občinskih volitvah leta 1933 jc bil tudi začasno interniran v Žalcu. Blagega pokojnika so prepeljali Skoplja v rojstno vas, kjer ga bodo danes ob 9 dopoldne položili na pokopališče v Golovljah k večnemu počtku. Zapušča žalujočega 111 osivelega očeta ter dve sestri. Naj mu bo lahka žemljica domača! Žalujočim naše iskreno sožalje!
0 Občinska seja mestnega sveta celjskega bo v petek, dne 9. oktobra namesto ob 6 zvečer ob pol 8.
& Žalna služba božja v spomin druge obletnice blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinilelja bo jutri, dne 9. oktobra ob 8 zjutraj v oputiiski cerkvi, nato bo pa služba božja šc v pravoslavni in evangeljski ccrkvi.
0 Prometna nesreča. Goričar Bruno, 42-letni uradnik v tovarni barv v Mozirju, se jc peljal v nedeljo s kolesom. Med vožnjo je padel in si zlomil levo roko.
0 Kino Mciropoi. Danes Dušica Roža Marija« in najnovejši Foxov tednik.
Neizpremenjen devizni položaj
D vi (t marhe, popuščanje šilinga
Dne 7. oktobra 193(5.
Na svetovnih deviznih tržiščih ni znatnejših izprememb. Relacije vseh važnejših valut so ostale ncizpremenjene, kar se je poznalo tudi na našem deviznem trgu.
Funt je ostal na 250 Din ter ga je Narodna banka tudi danes dajala v velikih količinah, tako da je pokrila vse povpraševanje. Njene zaloge za interveneionistične svrhe so dovolj velike. Tako je danes dala Narodna banka v Ljubljani 8500 funtov, to je 2,125.000 Din, v Zagrebu pa 8000 funtov (2 milij. Din).
Nadalje se je na naših borzah okrepila nemška marka, ki je tudi v primeri z včeraj narasla.
Italijanske borze so zopol začele poslovati danes v sredo. Toda na borzah je dovoljeno trgovanje samo s 5% italijansko rento.
Nove valutne relacije so sedaj določene r Rimu takole: francoski frank 88.80, funt šterling 93.50, dolar 19, švicarski frank 417 in belga 320. Nadalje so začeli izdajati v Italiji zopet turistične čeke in je lira zmanjšana na odstotek devalvacije. Vozne karte z Italijo pa se obračunavajo še po starem tečaju.
Papirji rastejo dalje.
Na trgu državnih papirjev vlada še nadalje živahnost ter so posebno čvrsti tečaji dolarskih papirjev. Pa tudi dinarski papirji so večinoma notirali višje. Vojna škoda je skočila v Zagrebu bolj kot v Belgradu.
Nadaljni skok beležijo delnice. Tako je Narodna banka narasla od 6750 včeraj v Belgradu danes na 6900. Tudi Privilegirana agrarna banka je nadalje čvrsta, pri čemer pa danes prednjači Zagreb, kjer je bilo zaključkov celo po 210. Med ostalimi delnicami jc danes v Zagrebu zopet r»a-
Pogajania z Nemčijo
Belgrad, 7. okt. Drevi odpotujejo v Dresden naši člani stalnega jugoslovansko-nomškega gospodarskega odbora, ki se od časa do časa sestane, da razpravlja o perečih odnošajih nemškega in jugoslovanskega gospodarstva, o Izmenjavi blaga, načinu plačevanja i. dr. Ta skupni odbor se je sestal prvič marca 1935 v Monakovem. marca 1936 v Zagrebu in 10. oktobra se sestane v Dresdenu.
V Dresden se drevi odpeljejo predsednik našega odbora, pomočnik zunanjega ministrstva dr. Pilja, načelnik trgovinskega ministrstva dr. La-zarevič, šef zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Petrovič, viceguverner Narodene banke dr. Belin in generalni ravnatelj PRIZAI)-a Mar-koviČ. Posvetovanja v Dresdenu bodo trajala več dni. Prva seja bo 10. t. m dopoldne jiod predsedstvom dr. Otona Sarnowa, predsednika nemškega odbora in ravnatelja nemškega gospodarskega ministrstva. Po končanem zasedanju bo izšlo obširno poročilo za liste.
Kmetje plačujejo svoje dolgove
Kmetje plačujejo svoje dolgove. Iz Belgrada poroča agencija »Jugoslovanski kurir«, da so se v nekaterih mestih poravnali kmetje s svojimi upni-ki-bankami. Iz bančnih krogo se doznava, da plačujejo kmetje, ki imajo v južnih krajih dobro letino, 75% in na ta način likvidirajo svoje dolgove. Te pojave je posebno opaziti okoli Zaječarja, Knjažev-ca, Paračina in v nekaterih krajih Južne Srbije.
Naš les v Angliji. Iz Belgrada poročajo, da se bo sredi oktobra podala naša delegacija v London, kjer se bo pogajala za sklenitev nove pogodbe med našo državo in Anglijo. Ob tej priliki bo naša delegacija zahtevala znižanje carin in povečane kontingente za naš les (posebno mehki), nadalje tudi za perutnino in jajca.
rasla Trboveljska, dočim je na Dunaju nekoliko popustila.
Promet na zagrebški borzi jc znašal brez kompenzacij 6,514.080 Din, na belgrajski borzi pa 4,445.000 Din.
Čvrsta tendenca na dunajski borzi.
Dunaj, 7. okt. p. Tendenca za delnice je bila danes čvrsta in tudi promet je bil živahen. Povišanje tečajev izkazujejo češkoslovaški papirji ter delnice avstrijske industrije. Madjarski papirji so lahno oslabeli. V kulisi beležijo papirji večinoma dvig. Dviganje tečajev naložbenih pa|>irjev se ni nadaljevalo ter so večinoma beležili nižje. Zanimanje je bilo tudi za loterijsko posojilo v manjših kosih.
Notirali so (v oklepajih včerajšnji tečaji): Do-navsko-savska-jadranska družba obligacije 69.95 (69); delnice: Narodna banka 176 (175), Donav-fko-savsko-jadranska železnica 17.50 (16.80), Graz-Koflacher 27 (25.50), Steg 32.40 (30.95), Oester-reichische Sieniens-Schuckerhverke 138.5 (128.25), •Steweag 28.50 (27.80), Magnesit 84, Trboveljska 21.72 (21.90), Alpine 35.50 (36), Rima Murany 67.95 (67.95), Steyer-Daimler-Puch 211 (210) in Semperit 53.75 (54.30).
CENE PŠENICE IN KORUZE NARAŠČAJO
DALJE — BREZ BLAGA
Razpoloženje na žitnem trgu je nadalje v znaku velike čvrstosti, vendar blaga ni dobiti. Radi tega je že veliko število mlinov ustavilo prodajo. Za pšenico se danes zahteva že 155 za slavonsko blago, 160 pa za vojvodinsko blago. Slično je narasla moka, ki stane že 280 Sisek in 265 banaška nakladalna postaja. Tudi koruza je zelo čvrsta ter slane danes že 90—92.
Dvig naših papirjev na pariški borzi
Po zopetni otvoritvi pariške borze je nastopila v splošnem bosa, katere so se udeležili tudi naši papirji, ki noti rajo na pariški borzi. Zato podajamo v naslednjem pregled gibanja tečajev najvažnejših papirjev od tedaj dalje: Beležili so:
	25. sept.	2. okt.	5. okt.
4% iz 1895	129.—	151.-	160,—
5% monop. pos. 1902	134.—	159.-	158.—
4,5% monop. 1906	124.50	150.—	155.—
4.5% monop. 1909	125.—	150.—	156.—
5% monop. 1913	131.—	156.—	158,—
DHB 1910 4.5%	—	153,—	148.—
4.5% DHB 1911	131.—	153,—	148,—
7% štab. 1931	107.50	219.—	226.50
5% funding	109.—	130,—	145,—
Bor (nav. delnice)	3.475,—	—	—
Trepča	72.—	82.50	89,—
Trboveljska	54.25 *	67.—	
OBRTNA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE O.S>. Z^NATSK^ B\NK\ KRALJEVINE lUGOSLAViiE O. O.
4 v' .t£' i? -liTv C	sStatMuvJ
PODRUŽNICA V LJUBLJANI GAJEVA ULICA 6

mir-
Račun pri poštni hranilnici št. 14003 Telefon 20-30
sprejema na obrestovanje
vsaki čas razpoložljive vloge na tekoče račune po 3°/n, na vložne knjižice po 4% na leto; vezane vloge na tekoče račune in na vložne knjižice: po 4'/s0/,, na 3 mesečno odpoved in po 5°/o na 6 mesečno odpoved.
Obresti se pripišejo glavnici 30. junija in 31. decembra. Stare in nove vloge so vlagateljem na razpolago brez vsakih omejitev.
Carinski dohodki. Od 1. aprila 1936 do 30.
septembra, torej v 6 mesecih proračunskega leta so znašali carinski dohodki 364.i5 milij. Din, dočim je za to dobo znašal proračun 351.4 milij. in je torej presežka 12.76 milij, Din.
Uspeh italijanskega notranjega posojila. V Milanu so bili zaključeni vpisi novega 5% italijanskega notranjega posojila, in sicer je bilo vpisanih 7.408 03 milij. lir. Nadalje poročajo iz Turina, da je bilo tam vpisanih 3.345.4 milij. lir.
Šiling in lira. Avstrijska Narodna banka je določila tečaj šilinga v primeri z liro na 28.125 šilinga za 100 lir.
Kmetijsko zadružništvo v Avstriji. Splošna zveza za kmetijsko zadružništvo v Avstriji je imela včlanjenih dne 1. januarja 1936 3751 zadrug s 430 tisoč člani.
STROKOVNJAKza RAZSVETLJAVO:
Doslej sem moral ljudi prepričevati: Vaše oko rabi več svetlobe . . . Danes ? Vsakdo sam zahteva žarnico z največjo ekonomičnostjo.
NITKA V DVOJNI VIJAČNICI več svetlobte — za isti denar
A 66
Naš rečni promet
Ako primerjamo rečni promet na naših plovnih rekah in jezerih za prvih sedem mesecev letošnjega leta, tedaj dobimo sledečo sliko:
Inozemski promet (prva številka pomeni letnico, druga uvoz, tretja izvoz, četrta skupaj, vse v tonah): 1932 140.557, 104.420, 244.977. — 1933 111.776, 295.163, 406.939. — 1934 164.040, 344.317, 508.357. — 1935 121.263, 253.628, 374.891. - 1936 173.444, 125.658, 299.102.
Letošnji uvoz je bil tedaj v prvih sedmih mesecih največji v zadnjih petih letih, dočim je izvoz izredno padel in lo več kot za jiolovico napram lanskemu letu.
Notranji promet na rekah pa je bil na drugi strani v prvih sedmih mesecih največji napram istemu razdobju zadnjih potili let, napredoval je namreč od 782.692 ton v letu 1932 na 904.677 ton v letošnjem letu. Tranzitni promet jo znašal v tonah: 1932 718.075, 1933 625.149, 1934 897.334, 1935 674.521, 1936 1,121.201, ter je potemtakem narasle! za 66% napram lanskemu letu v istem času in za 56% več kot leta 1932. Potnikov je dopoto-valo v prvih sedmih mesecih: 1932 1,788.139, 1933 1,926.231, 1931 2,051.309, 1935 1,163.897, 1936 669.900.
Šlevilo potnikov se je ledaj znižalo za 42% napram lanskemu letu in za 67% napram istem času v lotu 1934. To ogromno nazadovanje jiotniškega prometa je treba pripisovati pančevskem in ze-munskem mostu, ki sta bila lani odprta za promet in radi katerih se je potniški promet na Donavi v lokalnem prometu skoro popolnoma ustavil. Splavov je prifilavilo lotos za 87.552 kub. in, lo je nekaj malega manj kot lini v istem času in za 50 odst. več kot v letu 1932. n—-g.
Borza
Dne 7. oktob.a 1936.
Denar
V	tečajih s printom sta ostala neizpremenjena Curih in London, narastel je le Amsterdam, dočim so drugi tečaji popustili.
V	zasebnem kliringu je angleški funt zaradi prodaj Narodno banke oslal na naših borzah na 249 20—250.80.
Popustil pa je avstrijski šiling, in sicer v Ljubljani na 8.38—8.4«, v Zagrebu na 8,27—8.87, v Belgradu pa na 8.3585 -8.4585. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.65—30.35, v Belgradu 30.50 blago.
Nemški čeki so nadalje čvrsl! ler so danes narasli v Ljubljani na 14.37—14.47, v Zagrebu na 14.4250—14.6250, za konec oktobra n:i 14.28 do 14.18, za sredo novembra na 14.1550—14.3550, za konec novembra pa na 14.20-—14.40. V Belgradu so beležili 14.2070—14.4070.
Danes se je lira ugodneje presojala kot prejšnje dni in smo čuli zanjo danns tečaj v Ljubljani 235, dočim so včeraj z efektivnimi lirami trgovali 220.
Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m. Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2292.67—2307.26
Berlin 100 mark...... 1728.02—1741.90
Bruselj 100 belg...... 727.45— 732.51
Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52
London 1 funt....... 220.55— 222.61
Newyork 100 dolarjev .... 4293.50—4329.82 Pariz 100 frankov...... 202.14— 203.58
Curih. Belgrad 10. Pariz 20.27. London 21.25, Ne\vyork 433.75, Bruselj 72.85, Milan 22.80, Amsterdam 229, Berlin 173.50, Dunaj 73.50, Stock-liolm 109.55, Oslo 106.80, Kopenhagen 94.85, Varšava 81.50, Budimpešta 85.75, Atene 3.90. Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.37. Kue nos-Aires 1.215.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 80—82, agrarji 48.50 —49.50, vojna -koda promptna 368 372, begltiSko obvez. 67.50—69, 8% Bler. poe 89.50- 9L 7% Bler. pos. 79—82, 7% |K>b. DHB 87 —88.50. Trboveljska 190— 200.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 80 den., agrarji 48—49 (48, 50), vojna škoda promptna 3(18—369 (308, 367), 10., 11. 365 den., begi. obvez. 68 den., H% Bler. pos. 88—90 (88. !K>), 7% Bler. pos. 78-80 (78, 85), 7% pos. DHB 87 den. — Delnice: Priv. ngr. banka 202 -205 (200. 210), Trboveljska 190—198 (198), Isis 16—25, Osj. sladk. tov. 130—135, Gulmann 25 den.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. |>os. 84—84.50, vojna škoda promptna 365 -36<> (368, 3(>6), bogi. obvez. 68 68.50 (68.25, 68.50), 67.25 1)1. (67). 8% Bler. pos. 87.50 bi. (88), 7% Bler. pos. 76—78 (78, 77.50), 7% pos. DHB 88.50 den., 7% slab. pos. 83.50—84.50. — Delnice: Narodna banka 6800— 6900 (6900), Priv. agr. banka 199.50—203 (1!H> 190).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica (78 kg, 2%) bar., srem., slav. 148-150- ban 146- 150. bač. ladja lisa in Begej 158—160. srem. ladja Sava 154—156, srem. ladja Sava 154—156. srem. ladja Donava 155— 157, bač., ban. ladja Donava 156—158, bač. ladja kanal 156—158. ostalo neizprem. Prizndove cene so neizprem., koruza bač. in srem. 100—102, ban. 98—100. Vse ostalo neizprem. Tendenca čvrsta. Promet srednji.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Četrtek, S. oktobra. 12.00 Koproducirnn orkestralni koncert — 12.43 Vreme, porodila — 1.1.00 Cuk. spored, obvestila — 18.15 Beethoven: Kreuhsorjo-va sonata v A-duru (ploSče) — 14.00 Vreme, borni — 18.00 .Iuk<w1o-vuusku orkestralna tfla.sbu (Kadio-orkester) — IN.-10 Slovenščina za Slovence (tr. dr. If. Ivo l ur ič) - 19.00 Cus, vreme, poročila, spored, obvestilu — j9.:io Nae. ura: XtiS narodni kralj (Sta.iioje.vir i'/. Belgradii) — 19.50 Šahovski kotiček — '20.00 Večer JhkomIov. pesmi. Sodelujeta: pevski 7, bo r aOnnkar* in rintlio orkester — -1.15 Koncert ruske fflitslK! (Ifadio-orke»ter) '.£2.00 Cas, poročilu, spored — 22.20 j.*i<« trite v/. Verdijevima Hniuiomn (pjo&če).
Drugi programi t
Četrtih, s. oktobru, Belgrad 1: '>0,0(1 Ot-ki-ln- kr. i:urde — 22.00 Scliumnnov Kodnlui kvartet. -- llclnrail II: at.no Split Snvkovlč). — Zagreb: 20.00 Prani* i/. IlelKrudu —22.20 PI.muh glasba. — Dunaj: lil.211 litre 22.20 Sopran - 2.1.45 .Ju-/./.. — Budimpešta: 20.00 Sjmvo-ifrru •Čudežni otrok (o M o/, ar tu) — 21.30 OiKunsku glasba — 22.20 Klavirski trio — 2.1.211 ,1h//,. — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert — 20.411 Vatinijovii iffru Val buta v steno* — 22.10 Zltor — 22 40 lM«snu glasim. — Illm-Uari: '.'0.4.") Itespiidijevn opera - Platnen . — Prana: SOM Zbor - 20.20 Legerjeva Igra ..lesen — 20.50 Oi k oster in solksti — 22.15 Lalikit glaJtba. - lar-sava: 10.50 Verdijeve skladbe — 21.00 Simfontifml koncert — 21.4.1 Lnliku glasba — 22.20 Buchove in Br.tlitn-sove skliulbo — 23.00 Plesne plošče. Ilerhn-Kiininsbeit/ ! i" llanihurri: 20.10 Plesni večer. — VratlHlava-Prankfvri: 20.10 Operetni večer.
Kulturni obzornik
V spomin dr. Kreka
_	, . - ...... Danes je devet-
najsta obletnica dr. J. Evan. Kreka, ob ka-leri se gfl narod zopet in zopet spominja. Vsak spomin nanj — pa še tako majhen, — nam je drag in vreden ohranitve. Tako priohčujemo danes kot spomin na dr. Kreka pismo iz četrtega letnika bogoslovja iz leta 1888, ko ga je pisal svojemu starejšemu tovarišu — zdaj župniku Hladniku, bivšemu drž. poslancu iti svojemu sodelavcu. Pismo je zanimivo za Krekovo duševnost, za njegove vzore in boje, obenem pa ludi dokument vznika »Doma in sveta« in prvega dela ob njem pred petdesetimi leti. Oospodu župniku se za prepustitev pisma lepo zahvaljujemo.
1. Krekovo pismo iz bogoslovja: »Predragi moj! Pa Ti pišem. Govorim večkrat o Tebi, kakor Ti dajem na znanje. Saj me poznaš! Bog Ti daj dobro! Rad čuješ kaj iz seine-
M. Maleš: Novi hanovinski koleki. — (Z razstave v Jakopičevem paviljonu.)
blišča. Morda se Ti toži po njem. Brez dvojbe so bo tudi meni često zdehalo po tistih srečnih uricah, ki smo jih skupaj preživeli mladi — krepki — korenjaki in zdehalo po bojih, ki smo jih bili, ix> praskah, ki smo jih dobili, |>o naklepih, ki smo jih snovali. A vmes mi bodo žarele v spominu urice, ko si Ti in naš soklub bratsko razdiral z nami vred marsikako. Za Te so to ne-izbrisljivi spomini, za me bodo kmali. In to me skrbi. Želim si dela. Resnost življenja buta na nas. Ali naj pustimo poezijo mladih dni, ali naj se ohladimo in streznimo? In pri tein naj damo slovo mislim, idejam in vzorom, ki smo jih gojili kot punčico svojega očesa. Iz Tvojega pisma mi veje duh, da smo bili premladi, premalo proza-jični. Hvala Ti za Tvoje tnigleje. srčna hvala I ^Attendite filii, docebo vos sapientiamU berem v Pridigarju. Od ondukaj mislim dobiti ravnila, zjednačenja s poezijo mladosti in prozo življenja. »Sapientia sanetal«
Zlasti letos! Prepiri so minili. Vsi smo prijatelji, dasi morda še ne vsi prav jedilih misli j. Velike razlike ni! Časa, skušnje veter bo vse to razgnal in mesto predsodkov, ki dosedaj morda še koga tiranizirajo, bo slapovje pravih idej brez ovir dvigalo se v nas. T. Ti je hvaležen za poduk, ž njim vred vsi mi. Reči smem: z nobenim bogo-slovcem nisem razdvojen. Ker veš kako je bilo. se morda čudiš! O eksercicijah bereš v Danici '. Lanskih niso dosegle, a učinek je precejšen. Če Te zanima morda: tedenskih spovedencev je tudi pivoletnikov precej! Samega se ne hvalim pri tem: jaz Se nisem iz akcidentalnih vzrokov.
Ciril.sko društvo. Imeli smo 13 sej, nekatere kaj zanimive. Lampetov novi list bode dal Ciril-cem brez dvojbe novega življenja. Preden se je la misel vresnlčlla, smo jo v društvu premotrivaii. Nekaj prvoletnikov je jako delavnih, druge po-7n«5. Premalo je seveda še ognja, ker ie premalo kurjave od zgoraj, ker je preveč curkov mrzle
vode od ondod. Nekateri ne uinejo položaja in si duhovno mislijo le na leči, v spovednici, pred altarjem ali pa na katedru bogoslovskem. ne misleč. da razliti tega tudi živi, da razen loga tudi mora delovati, da živi v družbi v skupini, v narodu. To tudi veš! fic bi ne vedel, Ti lahko dokažem sam iz svoje skušnje! Nameni z menoj so isti, kakor so Ti žo znani. Nekoč greni prav pohlevno k g. vodju in ga prosim, naj ne misli več na lo, naj me pusti v pastirstvo. Skupil sem jo. Zmerjan sem bil in otožen sem odšel. Jaz nisem za to. Tudi pri veselici naši je jako nasprotoval v marsičem. Sprva je hotel celo nemški govor. Vstavili smo se mu. Dostojno seveda. Tudi pozneje je mnogo ovir stavil. Povem Ti jih raje pozneje. A ko se je vso nenadno srečno izšlo, ko je bila vsa smetana, ki se je zbrala pri nas, izredno zadovoljna, ko je knezoškof sam izrekel, da v Ljubljani ni bilo papeževe slavnosti nad našo. jc spremenil svoje lice. Vesel je in ponosen na to. Prej me je odganjal od dela. češ: uči se hebrej-ščine, sedaj me hvalil O slavnosti si gotovo sam kaj zvedel. Duh, ki je vel iz nje. ki se je kazal v njej, je bil v resnici slovenskih bogoslovcev vreden. Tako so sodili in še sodijo vsi pričujoči. Tebe sem ležko pričakoval. Ni Te bilo. Z. in Z. sta prišla!
Pišeš pa Ti posebno mnogo ne! Zdi se mi. da si nekaj obetal. Morda tudi TI veš še o tem! »Dom in svet-, novo vprašanje. Ne pusti tra brez odgovora. Boj nas čaka, brez dvojbe. Bojim se ga ne. Ti tudi ne. Spusti se vanj vsaj indirektno. E zlodja. Duhovni pa vendar no smejo biti povsod zadnji. Nekaj tudi vemo in eruo znamo tudi kaj povedali. Dragi moj! Cela vrsta misli se mi sili pod pero. Spopolni si jih sam. Pa so vlezi enkrat na posteljo kot in tempi passrtti — pa misli!
Govorniške vaje Te morda ludi zanimajo. Vodjn jim pusti njihov namen. Če ne govorniških pravil, pa si vsaj naberem lahko idej in teh nam
je toliko treba v tem idej praznem, neumnem svetu.
Se nekaj! Sedajle kadim, ko Ti to pišem in spominja me vsaj ene prostosti, katero imaš, dasi je ne rabiš, katera mene teži — prostosti kaditi. Sovraštvo proti Nikolovi rastlini rasle in morda kedaj — kmalu prekipi! Jaz pa sem vedno stari grešnik... Pastirski list se je sprejel, kakor je zaslužil. Pri nas je marsikaj dobrega storil. Kako je zunaj, no vem. Ti skoraj gotovo tudi ne. ker Tvoje ovčice so menda vse bolj, nego politiki. M. je bil liže enekrati v semenišči. II. notri sicer ne, pač pa v Ljubljani, vsaki teden skoraj. Ti so pa no prikažeš od nikoder. O veliki noči, če bo časa kaj, Te s Tonetom obiščeva.
Novic več kot sem jih Ti že povedal, menda ne vem. Saj Ti je znano seineniško življenji!. Vedno kaj novega, kaj kratkočasnega prinese dan s seboj, a malokdaj kaj posebnega, kaj tacega, da lii oslalo človeku v spominu.
Bratovščina zmernosti — u propos v tem smislu in v tem okviru nima udov; pač pa zginia skoraj popolnoma lepa (nikar ne kolni) lepa pravim navada — točiti šnops v čast svojemu patronu in v telesno korist častitajočega občinstva. Goldinarji za Ciril-Metodovo družbo so prišli v modo. Prav se mi pa zdi. da Ti je skušnja prehude Spi-ce ob rogeh. s katerimi si se zaletaval zoper š... malo poohlala. To veš, da Te vsi pozdravljamo, med njimi jm prav posebej še
Janez Evangelist.
Maritots^cT nlcdaUiie
Četrtek, fi. oktobra ob 20: «Zorfrn». Hod H.
Petek, !>. oktobra: Zaprto
Sobota, to oktobru ob 20: 'Pri o lenuai — Premiera, Bloki.
Vivt».ljji n ubltihrn ob 'II■ mPnhujinnjp ,/„/;„; w nt.
f litri jannkl*.
Montserrat
Kaj se je z njim zgodilo
(Opatija v nemškem Beuronu izdaja list »Benediktinische Monatschriftc in neki benediktinec poroča v najnovejši številki, kako je bilo v benediktinskem samostanu, v španskem Mont-serratu, ko so tja prihrumeli rdeči in kar je videl na ia;-tne oči.)
V juliju, avgustu in septembru je prišlo v Montserrat navadno več ko 2000 lujcev. Ker je bila pa lelos revoluci ja, je bilo 10. julija, tedaj, ko je v Barceloni izbruhnila revolucija, le še kakih -150 do 500 vernikov. — Čeprav so bile že 18. prekinjene telefonske zveze in so 10. prišli samo prvi jutranji vlaki, je bilo do 21. julija popoldne popolnoma mirno na Mentserratu. Tega dne popoldne pa jo poseben avto pripeljal komuniste iz Barcelone, ki so dejali, da so turisti in so preiskali samostan, če bi se mogel braniti.
Medtem so prihajale razburljive vesti iz Barcelone in menihi in tujci so zvedeli, kako so v Barceloni rdeči požgali samostane in cerkve. Zato je 22. julija |>oslal opat dva mlada zdravnika, ki sta bila v samostanu pri duhovnih vajah, v Barcelono, da bi pomagala katalonski vladi. Medtem je bila montserraška cerkev vedno polna vernikov in ženske so uvedle ure večne molitve. Bilo je ob dveh popoldne, dne 22. julija.
ko sc je pred samostanom prikazala prva skupina komunistov. Bili so oboroženi iu so imeli ročne granate. Pripravili so se, da spustijo cerkev in samostan v zrak.
Ko je stopil prvi komunist, ki je hotel zagnati prvo bombo, iz avta, se je sešel z nekim delavcem svojim znancem, ki je iiil s svojo materjo nekaj dni na Montserratu. Delavec in njegova mati sta ga pregovarjala, naj vendar ne stori takega zločina. Komunist je s svojo bombo stopil nazaj na avto, rekoč tovarišem: »Nočem in ne morem zagnati bombe!«
Medtem so se pa nedaleč od samostana pripeljali še trije avtomobili boljševikov iz Barcelone, ki so čakali eksplozije, da bi nato napadli cerkev in samostan. Ob Istem času jc prišel poslanec dr. So le y Pla, ki ga je poslala vlada, da bi rešil samostan. Posrečilo se mu je, da je pregovoril komuniste, ki so so odpeljali nazaj v Barcelono. Nato je poslanec govoril z opatom in mu naročil, naj se vsi preoblečejo v civilno obleko in zapustijo samostan, a cerkev bodo zaprli in na vsa poslopja nabili razglas, da si jc katalonska vlada osvojila samostan.
A ko so v Barceloni zmagali boljševiki, so za-
čeli tudi po vaseh požigati cerkve. Blizu Monser-rata je vas M o n i s t r o 1 Znano je bilo, da je bil nekim vaščanom samostan trn v poti. Čeprav je dr. Solč y Pla ukazal revolucijskenui sosvetu Monistrola, naj opata odvedejo v Barcelono, se to ni zgodilo, ker rdeči iz Monistrola tega niso pu slili.
Stiska opata in menihov, ki so še ostali in vseh prebivalcev Montserrata je bila 23. julija tako grozna, da je ni moči [»pisati.
Opat se jc hotel žrtvovati, da hi rešil menihe.
llotel se je javiti komunistom, a smrt pastirja bi uničila tudi ovce. Slednjič je mogel opat oditi 23. julija kot ujetnik z Montserrata in 24. so začeli tudi menihi in gostje Montserrata odhajati. S posebnimi avtobusi so jih odpeljali v spremstvu policije in revolucionarjev v Barcelono. Da bi pomirili revolucionarje Monistrola in bližnjih krajev, ki so zahtevali, da se porušita cerkev in samostan, je vlada poslala dva svoja odposlanca na Montserrat. Bila sta dr. Sole in sedanji minister Pui g y Ferrater, ki se je pogajal z menihi in prijatelji samostana, ki so še ondi ostali, in je natančno sestavil zapisnik cerkve in samostana. Ponoči so pripeljali v samostan jelične bolnike iz barcelonske bolnišnice, ki so jih uradno vodili zastopniki vlade, nekaj zdravnikov in bolničarjev. Bolnike so dali v samostanski bolniški oddelek, ki je vzorno urejen in za zgled vsej Evropi. Na samostanske stolpe in na višine hribov so dali zastave Rdečega križa. Tako se je posrečilo rešiti samostan in vse zgodovinske zaklade.
Žal, pa niso mogli rešiti življenja vseh menihov. Nekateri so bili pobegnili v gore in komunisti so tri ujeli in ubili. Vsega skupaj so ustrelili 15 patrov.
Opat in 34 menihov se je rešilo v Italijo. Kakor povedo poslednja poročila, so rdeči umorili 21 patrov, 7 klerikov in nekega brata. Več ko 60 članov samostana je šo v oblasti rdečih. Vso notranjost cerkve in vso, karkoli jc z vero v zvezi, so slednjič vendarle razdejali.
V Rim je došlo poročilo, da so v Poguolu pri Madridu, kjer jc semenišče patrov oblatov, rdeči ustrelili patra Pereza in šest seincniščnikov. — Novicijat v Urnieti, ki je blizu San Scbastiana, so komunisti napadli in zažgali. Samostanske patre so odgnali v koncentracijsko taborišče, predstojnik pa je za talca v mestu. Kaj se je zgodilo z drugimi, ni moči zvedeti.
---------- |pp - - -—x ~	~
;tlfp: 'f :lfff.pj
f |	' Jf.) 'i*

STO
I ■■
Nekoč je bila trdnjava... Pogled na ponosno, lepo trdnjavo Španije, na Alcazar, kakršna je
zdaj.
Internacijonala
barbarstva
Nov pohod barbarov in barbarstva ograža Evropo in ves kulturni svet. Deloma se je to barbarstvo lotilo že tudi stare, krščanske kulture z vsem, kolikor je je še ostalo v moderni družbi. Barbarstvo se je lotilo človeškega občutenja, umetnosti in znanstva, miru, reda, skladnega sožitja, pristne ljubezni do družine, do človeške skupnosti in do domovine. Novo barbarstvo tepta vse to z nogami in še celo oznanja, da je to napredek, zmagoslavje nove kulture. Medtem ko je Španija vsa v platnenih, pa se predsednik zbornice, Martinez Barrio, ni prav nič sramoval razglasiti po svetu, da : se zdaj bijeta dve kulturi druga z drugo in sicer propadla katoliška kultura in novorojena boljševiška kultura.« Ni treba, da opisujemo junaška dela te nove kulture. Dan na dan so jih polni vsi listi |>o vsem svetu. Ne pišejo o njih samo tako zvani desničarski časopisi ali ljudje reda, marveč jih grajajo tudi levičarski in protikatoliški listi, ki so navzlic svoji volji prisiljeni pripoznati, kar je neizpodbitna in čim bolj žalostna resnica. Treba je le, da se ozremo na to mrko in krvavo sedanjost, da moremo že zdaj zn-slutiti, kakšne strahote obeta »nova kultura« za bližnjo ali daljno bodočnost, ki morejo biti še groznejše, kot so zdaj v Rusiji in v nesrečni Španiji.	(La Civilta Catholica 10. 0. 103G.)
Čebele
Belega jelena so ustrelili na Meklenburškeni, kar je velika redkost.
Nedavno so v londonski kristalni palači otvo-rili 14. mednarodno razstavo medu, ki so ga pridobili čebelarji grofij Kent in Surrey. Razstava je zato pomembna, ker jo je otvoril Lloyd George, ki se je s svojega potovanja po Nemčiji povrnil spet na svoja posestva in se posvetil svojemu najljubšemu opravku — kmetovanju. Z isto žila-vostjo, kakršno izraža v ljubezni ali sovraštvu, goji tudi čebelarstvo. V svojem otvoritvenem govoru je dejal, da je sam jako vnet čeeblar, da se spominja časov, ko so imeli posestniki le malo panjev in da se je dandanašnje število čebelarjev jako pomnožilo. Povedal je še, da je treba s čebelami čim najlepše ravnati, ker le tako bodo te marljive delavke proizvajale najboljši med. Vse to mu je znano iz lastnih doživetij. Dodal je še, da se zdaj veliko manj medu uvaža v Anglijo in prepričan je, da bo angleški med zaslovel tudi po vsem svetu.
Kar je Lloyd George povedal o čebelah, je prav tako primerno za poedine narode. Tisti narodi, ki imajo dobro vlado in ki lepo ravnajo z njimi, IkmIo tudi zmožni velikih del, bodo laže prestali duševne in gospodarske krize kot oni narodi, ki imajo slabe državnike. Evropi bi bilo danes veliko bolje, če bi po končani svetovni vojni ravnali z nekaterimi narodi tako, kakor je treba ravnati s čebelami. Potem bi se bili prej povrnili na ona inesta, ki so zanje primerna in svet bi bil prej uravnovešen. Zdaj ni prilika, da bi preiskavah, kaj je bilo glede na to napak in kdo je zamudil pravo uro. Glede na Davida Lloyda Geor-gea je omeniti, da se je prilično prej ko drugi spomnil modrosti, ki jo je oznani! na londonski razstavi medu, modrosti, ki je le zato modrost, ker je taka lahkoumljiva preprostost.
Ali ptiči kdaj pozabijo peti?
Znani vzhodnopruski ptičjeslovec (ornitolog) Cliristoleit je opazoval, da ptičje petje ni več tako lf-|)o, kot je bilo pred desetletji. To je opazil zlasti pri taščici, senici in velikem slavčku. Ko je poslušal njih petje, je dognal, da so izpilščali poedine »kitice«, da so peli bolj preprosto in je bil tudi njih glas bolj suhoparen. Zlasti nekateri ptiči, ki so časih tako veselo zažvrgoleli in gosto-teli dolge popevke, so zdaj zbegani. Drugi opazovalci ptičev pa menijo, da velja vse lo le o listih ptičih, ki /.i vi jo nn mestnih vrtovih in drevesih in da sc ni bati! da bi ptiči pozabili peti.
Nazaj z vlakom. Rdeča milica nestrpno pričakuje, da se odpelje nazaj v Madrid, ker je zaman skušala prebili obroč belih.
Od sam s pasjo vprego do letala
Dežela, ki jc najbolj navdušena za letala.
»Kaj je deficit?«
»Deficit je tisto, kar imaš, ko že ničesar več nimaš.t
Da si mogel pozimi priti iz Nomeja, ki je staro selišče iskalcev zlata na severovzhodu Aljaske, v Fairhanks, v bližnji večji kraj, se je bilo treba še nedavno v silnem mrazu štiri tedne voziti s sanmi na pasjo vprego. Zdaj pa moreš islo pot napraviti, sedeč v razkošni kabini kakega potniškega letala v treh urah!
Le 29.000 belih ljudi živi na ozemlju Aljaske, pa 70 potniških letal opravlja na leto redni letalski promet! Zamislimo se le v mesto z 29.0(10 prebivalci, kjer je stalno 70 letal, ki vedno švigajo sem in tja, pa moramo verjeti, da je Aljaska dežela, ki je najbolj navdušena za lelala.
A piloti imajo razen rednega prometa še drugačne naloge. Če kdo iznenada zboli kje v dalji ob listju reke Yukon, ne more čakati na redni promet. Stražnik, ki kje daleč na severu zajame kakega zločinca, naroči po brezžični poti pilota, da pride ponj in po zločinca.
Nedavno si je neka mlada gospa najela letalo saiiio zato, ker si je silno želela nove pričeske, nove preproge in podobno — na stotine je malenkosti, ki si jih prebivalci z Aljaske želijo in jih z vožnjami z letali hitro dosežejo.
Po vsej Aljaski je znan Sam White, »leteči nadgozdar«. Njegov hidroplan jo strah vseh divjih lovcev, ki izven lovske sezije lovijo losose. Mnogo je misijonarjev in duhovnikov, ki obiskujejo svoje, daleč naokoli razkropljene vasi z majhnimi letali. Slednjič je še omeniti Cliarlesa Gold-steina, »letečega trgovca s kožami«, ki s svojim letalom v 30 dneh obleti vse svoje pokrajine za kože, za kar je prej s sanmi potreboval pet dolgih ziin.
Posebnost Aljaske so ludi »leteča sodišča«. V prejšnjih časih so se morali sodniki, pisarji in
Nahod,
v eni uri odpravljen
Dunajski zdravnik dr. A <1 o 1 f M e c h n e r je trdil pred nekaj dnevi v družbi več zdravnikov, da je iznašel zdravilo zoper nahod in zoper kronično kihanje. Dr. Mechner že nekaj časa zdravi revmatizem s strupom čebel. Na bolnikih je opazil, da so se nekateri, ki so bili tedaj zelo na-hodni, takoj iznebili nahoda. Učinek zdravila je bil še večji, ko je vzel zdravnik namesto čebelji-nega strupa strup neke južnoameriške kače. Zdravilo se imenuje viperin, ki je mazilo, ki se z njim človek namaže enkrat do dvakrat na dan po spodnji lakti. Tisti, ki so se z viperinom že mazali, so že čez nekaj minut, celo čez nekaj sekund občutili, kako se je zamašeni nos kar ohladil in so spet lahko dihali skozi nosnice. — Najbolj nadležen nahod je tisti, ko je treba venomer kihati, tudi po 40- do 50 krat na dan. Tudi to kihanje se jc že čez nekaj minut ustavilo, čim so se po roki namazali z viperinom. Dr. Mechner je v enem lelu zdravil več sto ljudi z viperinom in skoraj vsi bolniki so bili takoj ozdravljeni. — Jako priporočljivo za nahod je tudi, pravi neki zdravnik, če v četrt kozarca mrzle vode kaneš tri kapljice joda in izpiješ. Če to dva-, trikrat na dan ponoviš, se čez dva dni iznebiš nahoda.
Če hočete vedeti
Čudovita bolezen. Najčudovitejša bolezen, ki so jo kdaj odkrili, je ta, da človek prav nikoli ne občuti žeje. Ljudje, ki imajo to bolezen, bi mogli od žeje umreti, ne da bi bili kaj žejni. Bolezen prav za prav ni nevarna, ker morejo bolniki piti, če hočejo, le da žeje nikoli ne občutijo, a bolezen je vendarle neozdravljiva. Doslej poznajo zdravniki samo štiri take bolnike na svetu.
Indijanci nimajo prostora. Tako imenovano re-zervatno pokrajino, ki so jo svoj čas določili za bivališče severnoameriškim Indijancem in ki meri
državni pravdnik ter sodni sluga voziti s sanmi po obširnih pokrajinah, da opravijo svoje sodnij-ske opravke. — Na Aljaski je tudi moderno, da si za izlete naročijo letala. Nedavno je eden izmed najdrznejših pilotov severa, Frank Durbandt, pripeljal skupino turistov na rob žrela ognjenika Aniakbaka, ki še vedno bruha. — Na Aljaski mora pilot nuditi tudi prvo pomoč v nezgodah ali pa oskrbovati razna nakupovanja — od otroškega perila do porcelana in čevljev in sadja. Ljudje, ki niso prej njih otroci niti malo poznali sadja, dobivajo zdaj zaradi letalskega prometa sveže sadje, pomaranče, ananas in razne delikatese.
Z letali prevažajo tudi zlato, več ko za milijon dolarjev na teden. Frank Knight, slaven pilot Aljaske, je pripeljal nedavno tudi dele za stroje za neki rudnik, ki je ob vznožju nekega nedostopnega ledenika. Deli stroja so bili privezani spodaj na lelalo. Pilot je v pravem trenutku pre-rezal vrvi in deli so padli vprav na sneženo brdo. Celo dinamit, ki so ga skrbno zavili v debele plahte, so že metali z letal raznim naročnikom, ki so ga nestrpno pričakovali.
Tudi za razpošiljanje ribjih konzerv, ki je važen dohodek Aljaske, so letala neprecenljive vrednosti. Časih se jio tvornicah za konzerve pokvarijo stroji; jako važno je, da stroji nemoteno delujejo, ker je natančno določeno, koliko konzerv izdelajo na dan. Letalo prileti na pomoč, priskrbi popravilo in onih 175 škatel konzerv v minuti je s pomočjo letala vseeno na mestu. Neka konzervna tvornica je nedavno plačala 75 dolarjev za neznatno popravilo, ki ga je priskrbelo letalo, a lastnik Ivornice je dejal, da bi plačal desetkrat več, ker bi bila večja izguba, če bi morali stroji stati.
»Strop je prenizek za harfo, pa takole igramo 1«
25 milijonov hektarjev, bodo morali letos povečati še za 10 milijonov hektarjev. V poslednjih letih ni namreč nič več nazadovanja rojstev ined Indijanci in jih je zdaj vsako leto več. Ker je rezervatno ozemlje večinoma nerodovitno, no moreta uspevati ondi poljedelstvo in živinoreja in Indijanci živijo v največji bedi. Zadnja leta jim je morala država izplačati 79 milijonov dolarjev podpore, zato pa vlada meni, da jo bo manj stalo, če izroči Indijancem še 10 milijonov hektarjev zemlje za 100 milijonov dolarjev vrednosti. Tako sc bodo mogli nekdanji gospodarji Amerike spet sami preživljati.
Deset lot prisilnega dela .... se glasi obsodba sovjetskih sodišč, ki doleti vse tiste, ki so se upali kaj reči zoper vlado. Z rogajočim smehljajem nadzirata J u d a Berman in Firin obsojence.
Rislo Savin s Molijo Gubec
(Premiera ob otvoritvi nove sezone).
Pričeli smo z novo operno sezono. Pričeli prav pomembno, ko je stopila na uvodno mesto predstava slovenske operne umetnine in tako tudi z ozirom na operno umetnost nakazala pravi značaj slovenskega gledališča. Doživeli smo ob tej priliki krstno predstavo domače opere »Matija Gubec«, ki jo je napisal in ugiasbil skladatelj Miroslav Sirca, odnosno Risto Savin, kot je njegov psevdonim.
Spričo skromnosti domačih opernih umetnin je »Matija Gubec« toliko močna tvorba, da je upravičeno stopila v spored predstav našega opernega gledališča. Snov tega dela je zajeta iz domače zgodovine in se naslanja na znane kmečke punte in njih žalostni konec; pa se zgoščuje ob zgodovinskih osebah Matije Gubca, Ilije Gregoriča, Andrije Pa-sanca in drugih. To snov je dramatsiko obdelal skladatelj sam. V sredino je postavil Matijo Gubca — kmečkega kralja — ter njegovo tragično usodo. Ob njej pa je razvrstil in razvil še več drugih dogodkov, kot usodno ljubezen med Jurkovičevo Jano in med Gjurom Mogaičem, tragičen razplet usode Pavla Jurkoviča, zločinistvo izdajstva godca Joška itd. Vsa ta snov je povezana v celoto, a vendar »e tako, da bi se prelila v en sam dosleden vzpon, temveč so posamezni dogodki nekako nanizani drug v drugemu, pa pri tem večkrat ne dosledno do konca izpeljani, kar ovira pravo dramat-sko napetost. Zunanja učinkovitost je sem ter tja malo pretirana in včasih zašije iz dela prav ljubezniva naivnost. Nekoliko šibki dramatični zamisli in zgradbi se pač pozna, da je delo glasbenika, ki je iskal čim širše možnosti svojemu glasbenemu izrazu. In to slednje mu je uspelo. Skladatelj si je z libretom ustvaril polje za razmah vsestranske glasbene fantazije in ta velika pestrost tudi dejansko predvsem pomaga delu do učinka.
Risto Savin se je sam prav označil za novo-romantika. Iz te njegove miselnosti raste tudi njegovo delo. Tako vsebinska stran, ki sloni na dogodkih narodove zgodovine (mimogrede opomnjeno je Savin v tem delu bolj povzdignil hrvaško kot slovensko bistvo!) uporablja narodne prvine in jih vpleta v dejanje; enako pa tudi glasbena stran, ki se rada brati z narodno glasbeno motiviko. Glasbena snov, ki jo je Savin ustvaril v »Gubcu«, je v bistvenih potezah dejansko novoromantična, to se pravi, da spada izrazito v vrsto programske glasbe, one, ki z vsemi razpoložljivimi sredstvi slika notranje in zunanje dogodke na asociativni osnovi. Razvojna stopnja tega izraza pa se giblje tam nekje med Wagnerjem in Richardom Straus-som, pri čemer pa kaže tudi še druga znanstva, na pr. z ruskim naturalizmom ali z verističnimi znaki. Vendar se v glavnem obrača k nemški smeri (tipično je pretežno recitativno petje proti melodično razgibanemu orkestru), kar ji tudi nehote dajje nekako nemški značaj, česar tudi česta uporaba slovenskih in hrvaškilj narodnih glasbenih motivov ne more prav zabraniti, čeprav vabi domača občutja. V tvorbo takih stilnih znakov je izlil Risto Savin svojo glasbeno fantazijo, ki ne pogreša samoniklosti in tudi ne izTazne moči. Zato je ves ta tonski svet živahen in zanosit ter prepričuje po svoji široki melodioznosti, po živahni ritmiki in po pestri harmoniki, kar še posebej za-mami v lepih barvah, ki jih ustvarja instrumenta-cija. Vse to odkazuje umetnini posebno mesto v okviru našega domačega opernega ustvarjanja in zato je prav, da je prišla v spored našega opernega gledališča.
Prav pa je tudi, da se je uprizoritvi te umetnine posvetila skrbna pozornost, ki je delu ustvarila privlačno podobo. V spretni režiji prof. Šesta so dobile posamezne scene živahno slikovitost in je bil po možnosti jasno nakazan dramatični razplet. Ker je opera pisana precej velikopotezno in bi zato rabila za svojo polno učinkovitost več širokega prostora in osebja, je mestoma — zlasti v prizorih množic — dejanje nekam zastajalo in je popuščala napetost; drugje zopet niso mogli prizori zaradi drastike (poboji) do pravega učinka. Vendar pa je celota toliko močno zgrajena, da prepriča. — Glasbeno stran dela je vodil dirigent dr. Švara. Glasbeno snov je zajel pristno po njenem položaju in jo temu primerno izoblikoval. Orkester je zvenel zelo polno in ubrano in je izčrpal v snov vloženo vsebino. Tudi pevska stran je stala trdno; zbor je zvenel v svojem delu prav jasno in gotovo, solisti so bili trdni. Le to je čudno, da v našem opernem gledališču iti mogoče povzpeti se do one stopnje, kjer bi zavladalo dosledno in pravo sorazmerje med orkestrom in solisti, kjer bi orkester pevca podpiral, a ga ne zagrinjal in dušil.
Sicer pa so solisti svoje sposobnosti razvili in mnogo doprinesli k uspehu dela. — Naslovno vlogo Matije Gubca je zgradil baritonist g. Primožič v lik trpke žalosti in bolečine, ljubezni b žrtvovanja, neomajne moči in veličastno ponosnega samo-zatajevanja, pa ga dopolnil s pevskimi lepotami, — Vrsti možatih kmetov-puntarjev so v igri in petju ustvarili trdne podobe; g. Petrovčič, čigar Pasanec je nosil v sebi mrko resnost in kremenito zvestobo, g. Marčec, ki je dal Iliji Gregoriču trden povda-reik, g. Franci, ki je znal mladega Mogajiča po-
dvigniti bolj v junaštvu, kot v ljubavni nežnosti, g. Kolacio, čigar Mačkomelj se je dobro postavil ob stran drugih, g. Burger, ki Je malo vlogo kape-tana Kupiniča ugodno razvil, le da je glasovno nekam tonil, in končno kot gost g. Betetto, iz čigar velike tvorne moči je dobi! stari Pavel Jurkovič pretresljivo podobo poštenjaka, ki ga je tuji napuh. pohotnost in zlo povsem strlo in končno ugonobilo niega in njegovo družino; ta lik je zrasel in prepričal še bolj spričo lepote petja. Jurkovičevo ženo Maro je v tiho zvestobo in junaštvo razvila ga. Kogojeva. Hčerko Jano pa je upodobila ga. Ribičeva, ki je sicer dramatsko bolj slabotni lik čistega dekleta, ki ga pohotno nasilje vrže v blaznost, gradila dosledno in z iskrenim občutiem v igri in petju. — Prav dober interpret izdajalskega godca Joška je bil g. Janko v dobri igri in v prikladni maski. Nasproti skupini kmetov je stal učinkovito v svojem pohotnem gospodstvu in neusmiljenem tiranistvu Susedgrajski gospod Ferenc Tachi, ki ga je dobro razgibal in mu dal pravi značaj g. Zupan. Manj poudarjene vloge bana Turopoljskega, Petra Bošnjaka, sodnika in dveh hlapcev so podali (v istem redu) g. Gorski, g. Sekula, g. Kolacio ter gg. Hvastja in Kristanžič, ki so vsi ugodno podprli celoto igranja in petja.
Tako nam je bila krstna predstava Savinovega »Matije Gubca« prav lepo doživetje, ki nam je vsaj del oma izpolnila praznoto, doživljeno spričo zastoja in tišine, ki sta nastali sicer v domači operni tvornosti.	V. U.
Ptul
Divjaški napad na žensko. Pri Sv. Kungoti pri Ptuju se je dogodil obžalovanja vreden dogodek. Posestnikov sin Sebastijan Topolovec in 30 letna Liza Keiserberger, žena posestnika, sta prišla na travniku radi paše navzkriž. Beseda je dala besedo, nastal je prepir, med katerim je Topolovec segel po grabljah ter udrihal po svoji nasprotnici toliko časa, da jo je potolkel na tla. Gotovo bi ji bila zelo slaba predla, da niso prišli pravočasno ljudje, ki so suroveža prepodili. Poklicati so morali ptujske reševalce, ki so Keiser-bergerjevo prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili težke poškodbe na vsem telesu, posebno na glavi; zlomljeno ima tudi levo roko. Epilog tega spopada se bo odigral na sodišču.
ftkrlatinka sc je pojavila v Ptuju in njegovi okolici. Izolirnica ptujske bolnišnice se že polni otrok in odraslih oseb.
Potres preteklo soboto smo občutili tudi v Ptuju. Potres je trajal le dve sekundi, vendar je bil precej močan in marsikateri se je bil močno prestrašil. Potres je nastopil okrog 10 minut pred 5 uro popoldne.
Laško
Dne 6. oktobra ic bil razrešen cclolni občinski odbor občine Laško glasom odredbe kr. baltske uprave. Za začasnega predsedniku je postavljen hotelir g. Trop Ognieslav z naslednjimi člani uprave: gg. Gcrkman Prane, posestnik in prokurist, Perenčok Miloš, kom. finančne kontrole v pok., Deželak Ivan, posestnik, in Hrastelj Pc-Icr, mizarski mojsler, vsi v Laškem. Nova občinska uprava je prevzela takoj posle in so bili vsi člani tudi zapriseženi. Za občinske volitve, ki bodo dne 25. t. m. jc že potrjena lista, kotere nosilec jc g. Trop Ognjeslav. Druga lista je lisla dosedanjega župana g. dr. Roša.
Naznanila
%m*	...... »»■■■■»■niim
Ljubljana
1 Komorni koncert z izredno zanimivim sporedom bo v ponedeljek, dne 12. t. m. ob 20 v mali filhar. imonični dvorani na Kongresnem trgu v 1. nadstropju. Na tem koncertu Ih> imela v očki a koncerta« publike prvič priliko slišati virtuozu na clavecinu gospoda Arturja Gorvina, ki sodeluje na lom koncertu kot gost iti 1h> izvajal Bachov koncert v d-molu in Marcellov koncert za olavuci.ii in godalni orkester. Poleg tega bomo slišali še ProkoHJovo »verturo na židovsko mi-pevo za klavir in genialni orkester. Dalje Itonsselovo Siiitotiietto i,n Šknrjmnčov Prelndij za godalni orkester. Vse točko dirigira gost Bojan Ikouiovov, lx>lgnirski dirigent Lz Sofije. Vse prijatelje komorne glasbe opozarjamo na ta koncert v ponedeljek, dne 12. t. m. Pred-prodaja vstopnic v Matični knjigarni. Sedeži od 13 Di.n navzdol, stojišča po 5 Din, dijaška po 3 Din.
1 Nočno službo imajo lekarne: nir. Brakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Rauior, Miklošičeva uosla 20 iu mr. Oartus, Monte.
flubSarosfcB
DRAMA — Začetek ob 20.
Četrtek, S. oktobra: --Tudi Lela bo nosila klobukt. — Red Četrtek.
Potek, 9. oktobra: ob 15 tPrra legija«. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din navzdol. Izven. Sobota, 10. oktobra: *Kralj Lear«. Red A. Nedelja, 11. oktobra: «Florcntinski slamniki. Izven.
OPERA - Začetek ob 20.
Četrtek, 8. oktobra: Madame Buttertlu* Oostuje tenorist Anton Drinota Izven. One od M Din navzdol. Petek, 9. oktobra' Zaprto
Sobota. 10. oktobru: nD vojno knjigovodstvo*. Prcmi-eiVikl ulx>nnin.
Speti---
VII. bciihunshe igre v Atenah
Tretji dan tekmovanja. — Jugoslavija na drugem mostu, tik za njimi so Romuni. — Grki vodijo st velikim naskokom točk.
Atene, 3. oktobra.
Današnjim tekmam je prisostvoval tudi grški prestolonaslednik, katerega je občinstvo ob njegovem prihodu v stadion viharno pozdravljalo. Kakor pri vseh prešnjih tekmovanjih, tako so bili tudi danes deležni grški atleti največjih ovacij iu lo po vsej pravici, ker so bili tudi dejansko najmočnejši.
Slab dan jugoslovanske lahke atletike.
Našim atletom se čedalje bolj pozna, da so se za letošnje balkanske igre prav slabo pripravili. Glavne vzroke za naš neuspeh je iskati v prepogostem tekmovanju in v nekompletni postavi, kar sem že opetovano poudarjal. Poleg tega pa pride zraven še drug, morda prav tako važen vzrok, nnuireč denarno vprašanje. Medtem, ko drugi narodi veliko dajejo v te svrlie, se moramo pri nas žal vedno boriti s finančnim vprašanjem, ki igra pri vseh takih ekspedici jali eno najvažnejših vlog. V tem pogledu so vsi narodi, ki sodelujejo na letošnjih balkanskih igrah, mnogo na boljšem, zlasti pa Grki, ki dobivajo od svoje zveze vse kar hočejo. Možnost jim je dana, da lahko skupno trenirajo, da si lahko nabavljajo vse, kar je za trening potrebno, imajo na razpolago izborne inozemske trenerje, maserje itd. Vse to pa je dandanes za uspeh pri tako hudi konkurenci, Iti postaja tudi na balkanskih igrah vedno večja, nujuo potrebno.
Grki vodijo.
Grki so trenutno najmočnejši balkanski narod v lahki atletiki. Pri olimpijskem ceremonijelu, ki se vrši po vsakokratni točki, se sliši skoraj vedno samo grška državna himna. Kakor pri sve-i tovni olinipijadi v Berlinu, tako se vrši namreč tudi tu v Atenah olimpijski ceremonijel, ki obstoji y tem, da pridejo na za to določen prostor sredi igrišča prvi trije zmagovalci: prvi stoji na zvi-šenem odru na sredini, ostala dva pa na obeh straneh, in sicer drugi na desni, tretji na levi strani. Nato zaigra godba državno himno prvega zmagovalca, visoko nad areno se pa dvignejo državne zastave zmagovalcev; na sredi je zastava prvega zmagovalca, ob straneh pod drugo in tretje plasirancev.
Grki topol zasluženo zmagujejo; so boljši borci od ostalih in so se za te balkanske igre tako pripravili kakor morda dosedaj še nikoli. To je popolnoma razumljivo, saj se vršijo borbe na njihovih tleh in kdor pozna Grke, ta ve, da oni tega ne bi prenesli, da bi bili na svojih tleh in pred svojim občinstvom premagani.
Lep napredek Ronitinor.
Romuni so se nam danes zelo nevarno približali, saj so samo za pet točk za nami. Ce mi pri jutrišnjih tekmah ne bomo dovolj oprezni ali če | bomo imeli samo malo smole, ki nas itak že ves čas spremlja, potem se ne bomo smeli ravno preveč čudili, če nas bi oni prehiteli za kako točko. Jutri se bo bila najostrejša borba med nami in njimi. Verjetno sicer ni, da nas bi mogli dohiteti, ker imamo v nekaterih točkah dobre zasedbe, a vendar niso izključena presenečenja, kakor so bila na primer danes. Naši bodo vsekakor napeli vse sile, da obdržijo med balkanskimi narodi drugo mesto, kot dosedaj.
Nekaj o posameznih današnjih točkah.
V sprintih smo bili danes slabi. Pleteršek se je v teku na 200 m v svoji skupini plasiral kol i drugi v predteku. Bauer pa kol tretji. V finalni j borbi pa jo prišel v poštev za točke samo Pleteršek s svojim četrtim mestom. Najboljši Grk Fran-goudis je tekel 22.9 sekund. Istolako je zasedel Banščak samo četrto mesto v finalni borbi v teku čez zapreke na 400 m. V teku na 5000 m pa je danes popolnoma odpovedal Krevs. Dosegel je predzadnje mesto in se sploh ni plasiral. Na njegove točke se je gotovo računalo. Bručan, ki je bil sicer skoraj ves čas v ozadju, je proti koncu dobro potegnil in se plasiral na četrto mesto, j Njemu in še prav posebno Krevsu se je poznala ! precejšnja utrujenost. V disku je naš Kleut 7. metom 43.05 m dosegel samo tretje mesto, Vučevič pa radi blesure na roki. ki jo je dobil pri suvanju krogle, sploh ni prišel v poštev za točke. Kakor na 5000 m, tako je bil tudi v skoku v daljavo prvi Romun. Dr. Buratovič je s skokom 0.59 m dosegel tretje mesto. Drugi Jugoslovan Mi kič se ni mogel uveljavili. V kopju je dosegel naš Markošič četrto mesto 7. metom 58.38 m, dočim je bil Smej-da, naš drugi zastopnik, na šestem mestu, samo za dva cm manj kakor Turk Melih, ki ga je zalučal 54.80ni daleč. Največje zanimanje pa je tudi danes vladalo za balkansko štafeto 800X400X200 X100 m). Grki so že lakoj pri prvi predaji vodili ter so svoj naskok pozneje šc nekoliko povečali,
(ako, dn jih ni bilo mogoče dohiteti. Naši. ki so nastopili v postavi: Goršok, Stevanovič, Pleteršek in Kovačič, so svojo pozicijo pred Romuni, ki so se plasirali na tretje mesto, dobro držali in so razdaljo mod njimi in nami počasi, n gotovo povečavah. Zmagali so Grki / rezultatom 3:24.7. na drugem mostu smo bili mi /. rezultatom 3:28.4 Romuni kol tretji so dosegli čas 3:31.1.
Balkanski lahkoatlel-ki kongres.
Danes dopoldne in zvečer se je vršil tudi balkanski lahkoatletski kongres, ki je pretresal razne stvari, ki se tičejo nndaljnih balkanskih iger in lahkontletskega šporla na Balkanu sploh. Napravljeni so bili nekateri važni sklepi in lo. da se vrše balkanske igre leta 11137. v Romuniji, leta 15138. v Jugoslaviji, leta 1839 v Bolgariji. Ce bi na primer Romunija iz kakršnegakoli vzroka prihodnje lelo ne priredila balkanskih iger. tedaj se bodo vršile v Jugoslaviji; sploh je bil napravljen Ink sklop, da pride na vrsto vedno naslednja država, če bi ona. ki je pred njo ne mogla ali ne hotela prirediti balkanskih iger. Potrjeni so bili tudi nekateri balkanski rekordi, postavljeni v poslednji dobi: amatersko vprašanje je bilo tudi ob tej priliki na dnevnem redu. Predlog Grčije, da bi prirejale tudi ženske balkanske igro. jo bil odklonjen.	1. K—er.
Kako se učijo Vaši otroci?
Ne pozabite, da je uspeh v šoli odvisen od prehrane. Dajte svojim otrokom, predno gredo v šolo, skodelico Salvomalta, to jači kosti, zvišuje tek in pospešuje prebavo. Salvomalt je okusen in stane samo; škatljica
100 gr Din 10 —, 250 gr Din 20-—, 500 gr Din 38-—. 1 kg Din 72—
Jlafvomalt
IZDELUJE: ZAGREBAČKA DION. PIVOVARA 1 TVORN1CA SLADA, ZAGREB
Balkanske igre so zaključene
Atene, 6. oktobra.
V torek so se v Atenah zaključile letošnje balkanske igre, pri katerih 60 Grki z veliko premočjo dosegli zmago. Jugoslavija se je tudi lelos plasirala na drugo mesto, čeprav se ji je Ronvnija proti koncu tekmovanja že nevarno približala. Grki so zmagali s 150 točkami, to se pravi 78 točk več kakor Jugoslovani, ki so si priborili 72 točk in drugo mesto. Romuni zaostajajo za Jugoslovani le za sedem točk.
Rezultati zadnjega tekmovanja so naslednji:
Maratonski tek: t. Kiriakides (Grčija) 2:49:10 (nov balkanski rekord); 2. Gal (Romunija) 2:59:40; 3. Grčija, 4. Bolgarija, 5. Belas (Jugoslavija).
Skok ob palici: 1. Tanos (G) 3.90 m, 2. Doj-čev (Bolgarija) 3.70 m, 3. Bakov (J) 3.60 m.
1500 m: 1. Georgakopulos (G) 4:06.8, 2. Goršek (J) 4:07.8.
Disk (helenski stil): 1. Syllas (G) 41.78 m. Jugoslovani se niso plasirali.
400 m: 1. Mantikas (G) 51, 2. Nemcs (R) 51.4, 3. Pleteršek (J) 51.6.
300 m z zaprekami: 1. Krevs (J) 10:6.2.
4X100 m: 1. Grčija 43.9, 2. Jugoslavija 44.1, 3. Romunija 44.7.
Končno stanje točk: Grčija 150. Jugoslavija
72, Romunija 65, Turčija 28 in Bolgarija 17. *
L7.SPO. (Službeno.) V petek, dne 9. oktobra ob 20 v damskem .salonu kavarne Emona sojn upravnega odbora. — Prosimo sigurno lil točno!
A H K VniMCMJE (centralni odbor). Vaina odbo-rova seja danes (H. t. m.) ob 1fi.no v kavarni -Zvr/dn.*. Zaprošena jc udeležba vseh gg. odbornikov. — Tajnik.
Alja Rnhmanova:
74
Tovarna novega človeka
Roman.
Tako so »delali? božji ljudje, dokler jili ni, popolnoma onemogle, presenetila svetloba zgodnjega jutra. Počasi so se plazili iz shajališča in se skrivoma vračali v mesto, utrujeni in zbili; toda na njihovih bledih, izmučenih obrazili se je lesketal odsev velikega veselja ...
V	»Tovarni novega človeka«'se je zgodilo nekaj, kar je vse zelo razburilo, najbolj pa tovariša Vladiniirovega samega...
V	jedilnici, kjer je pravkar izpila skupina fanfov in deklet svoj jutranji čaj, je našla služkinja Paša na tleh ikono. Z velikim krikom jo je dvignila s konci prstov, kakor bi bila strupena kača. Vsi prebivalci doma so pritekli skupaj. Kljub zasliševanju, ki se je takoj pričelo, niso mogli ugotoviti, kako je niogln priti ikona semkaj. Vsi so se nezaupno spogledovali, a javil se ni nihče. Vladalo je veliko razburjenje, zakaj izključitev iz Tovarno in izguba pajolka' je grozila ne samo lastniku, temveč skoraj gotovo tudi njegovim ožjim prijateljem, ki jili bodo prav lahko osumiti sokrivde.
Tedaj je tovariš Vladimirov odredil, da mu lahko vsakdo v njegovi pisarni — med štirimi očmi — izpove dejstva, ki bi mogla privesti do odkritja krivca. Prijavila se je vrsta fantov in deklet; Vladimirov, ki je bil že pred tem slabe volje, jo sedaj skoraj izgubil glavo — gotovo bo prišel na sled neprijetnim stvarem...
' Obrok živeža.
Tovariš Vladimirov je ukazal, naj mu prinesejo sliko v njegovo pisarno. Ikona je bila majhna, jajčaste oblike, v premeru nič več kot 3 cm velika, pobarvana z oljnato barvo in obrobljena z ozkim, kovinskim okvirjem. Vzel jo je v roke in si jo pobliže ogledal.
V ospredju je stal svetnik; ena roka mu je ležala na prsih, v drugi, ki je bila iztegnjena, je držal zvitek papirja. Glavo mu je obkrožal tradicionalni svetniški sij. noge pa so mu tičale v prav posebnih rumenih nogavicah in grobih čevljih. Svelnik je stal na bregu reke, za njim pa so se dvigali obrisi samostana, ki so se odbijali od živomodrega neba.
Kdo bi pač to bil? je razglabljal tovariš Vladimirov in se pričel potapljati v izraz svetnikovega obraza. Bil je zanimiv obraz. Na prvi pogled je bil videti neskončno mrk in čemeren. Oči so gledale z izrazom največje groze, skoraj tako, kakor da so uprle v ostudnega zločinca. Toda čim dlje se je tovariš Vladimirov poglabljal v sliko, tem bolj se je izpreminjal vtis, ki ga je nanj napravljalo svetnikovo obličje. — Slednjič se mu je zdelo, da so se njegove oči nekoliko priprle, kotički njegovih ust nekoliko zavlekli in da se mu ljubeznivo, dobrohotno in malce porogljivo smehlja ...
Tovariš Vladimirov je s silnim zamahom vrgel sliko od sebe — prevzel ga je občutek strahu. Ni mogel razumeti, da more mrtva podoba v nekaj minutah vzbuditi v njem čisto nasprotna si vtisa.
»To so inoji živci k si jo dejal. »Sem pač preveč delal zadnje dni. Vzeti moram dopust in se nekoliko spočiti. Za vraga! Kdo pa je prav za prav ta zanimivi svetnik, ki se mi tako prijazno reži?«
Zopet je vzel ikono v roke. I/, sprednje strani ni mogel ničesar razvideti, zato je ikono obrnil. Tovariš Vladimirov je pobledel; ikona mu je padla iz tresočih se
rok. Na zadnji strani je razbral, kar je napisala nespretna roka kakšnega starca:
»Slika svetega Čudodelca iz Verhoturja.«
»Simeon Pravični! Moj patron!« je dejal. »Kako je vendar prišla ta slika v naše poslopje? In zakaj ravno 011? Ali je tu kakšna zveza z besedami prerokovalke? Kaj naj sploh vse skupaj pomeni?«
Tovariš Vladimirov, ki se je sicer vedno toliko ponašal s prisotnostjo duha in z jasnostjo misli, je bil sedaj čisto iz uma. Bil je namreč popolnoma prepričan, da je v svoji Tovarni in v svojem srcu že davno opravil z Bogom, s svetniki in z vsemi temi*vragolijami, kakor je imel navado reči; zato ga je sedaj najbolj zabolelo to, ko je videl, kako celo v njegovi čisti, močni prolelarski duši delujejo sile, ki ga hočejo ovirati pri izvrševanju njegovega proletarskega poslanstva
Tovariš Vladimirov je vzel ikono, jo skrbno zavil v papir in pozvonil. Sklenil je, da napne vse zmožnosti svojega razuma in prične odločen boj proti tem temnim silam.
Dežurni je stopil v pisarno.
»Skličite vse v Marxovo sobo!« je zapovedal kratko.
Predaval bom o važnih dnevnih vprašanjih!«
Dežurni jo izginil. Tovariš Vladimirov je vzel s stenske police zvezek Mar\ovih del in pričel čitati po njem. Hotel je črpati moči v delih možu, ki je izrekel besede, katere so bile zanj pravo razodetje: Vera je opij za ljudstvo ...
Na obrazih poslušalcev je tokrat ležala neka posebna napetost. Izredno pričakovanje se je izražalo v njih. in — kot se je tovarišu Vladimirovu dozdevalo — tudi neki rahel dvom, s katerim so hoteli že vnaprej sprejeti njegove besede. Urno je stopil na oder in komaj je stal pri govorniškem pultu, je že začel govoriti:
s a (3 (0 o5 ^
c 0 10 C
IM
C
v o h
(0 C
(C C
C
II to O
n o (M
Tinček in Tonček v Atlantidi
176.
Morska deklica zav i lil i čarodejiio palico
Morska deklica je Tinčka najprej privedla do moža, ki jo sedel na trinožnem stolu in je bil uklenjen v debelo verigo. Bil je na eno oko slep, levo nogo pa je imel leseno.
To je zloglasen morski razbojnik,« je razlagala morska deklica. »Mila kazen bi bila zanj. če bi ga spremenila v divjega prašiča.« Tinček je zmajal z glavo: To naj bi bila mila kazen? Hujše kazni si sploh ne morem misliti 1 Pa čeprav ima mož dokaj kosmato vest, takšne nečloveške kazni vendarle no zasluži.«
Morska deklica pa se za Tinčkove besede ni zmenila. Doteknila se je ubogega jetnika s svojo čarodejno palico in vzkliknila: »Postani pujs!«
In se je morski razbojnik počasi res začel spreminjati v pujsa. Najprej je dobil prašičjo noge in rep.
Morski deklici pa se je to pretvarjanje zdelo prepočasno. Ne-slrpno je zaklicala:
»Hitreje, hitreje!«
In ni potekla minuta, že je tudi zgornji život morskega razbojnika dobil prašičjo podobo. A kar je bilo najbolj čudno: leva noga mu je ostala lesena in tudi levo oko je ostalo slepo in zakrito s črno obvezo kot prej.
Vse to je bilo za Tinčka tako čudovito, da ni vedel, ali bi se smejal ali jezil nad trdosrčnostjo morske deklice.
Ubogi morski razbojnik, spremenjen v debelega pujsa, je žalostno zakrulil in očitajoče upiral svoje edino oko v Tinčkov smehljajoči se obraz.
Parketne deščice, trsttje za strope, asfaltno strešno lepenko, bitumenjsato za izolacijo, bitumen, iesni cement, karbolinej, strešni lak
in razna izolačna sredstva proti vlagi dobite najceneje pri tvrdki
JOS. PUH, UubSjana
Gradaška uilica 22 Telefon štev. 25 13
Zahvala
Ob prerani smrti našega dragega, nepozabnega sina
Joškota Poveste j
carinskega kontrolorja v Mariboru
se za številne izraze sočutja, kakor tudi za vence in cvetje ler za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu najiskreneje zahvaljujem.
Posebno se zahvaljujem g. Mihajloviču, upravniku carinarnice, za v srce segajoče poslovilne besede ob grobu, g. hišnemu zdravniku dr. Mariniču in primariju dr. Lulmanu za požrtvovalno skrb v težki bolezni rajnkega, kakor tudi vsem, ki so nas tolažili v naši težki boli.
Dr. Po v alej Josip, fin. direktor v pokoju, v imenu vseh sorodnik o v.
I»rij
Po t r t i globoke in neizmerne žalosti sporočamo vsem sorodnikom, .jateljem in znancem pretužno vest, da nas je danes, dne 7. oktobra ol) eni zjutraj, previden s tolažili svete vere, v 00. letu svoje starosti, za vedno zapustil naš Iskreno ljubljeni, blagi in dobri ler nenadomestljivi soprog, oče, brat, svak, stric, gospod
nadstraiar v pokoj u
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne !). oktobra ob treh iz mrtvašnice na mestno pokopališče na ['obrežju.
Sveta maša zadušnica se bo služila v soboto, dne 10. oktobra ob pol devetih zjutraj v frančiškanski cerkvi.
Maribor, K o j s k o . O o r i c a , Trst, dne 7. oktobra 1930.
Amalija, soproga. J u s t i, hčerka.
It o d b i u i s k a bar, I) e h e n j a k in ostalo sorodstvo.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka besedu Din l'—; ženi lovanjski oglasi Din 'i'—. Najmanjši /.nrsek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pr> naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja se ra iuua enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica p«. Din 2'al). Za pismene odgovore glede rnalib oglasov treba priložiti znamko.
Dvosobno stanovanje
s kabinetom, kuhinjo ln prltlklinaml oddam za november. Langusova ulica 17 (Mirje).	(č)
Prvovrstno kuharico
za večjo gospodinjstvo -sprejmemo. Samo kuharice s prvovrstnimi spričevali lahko napravijo ponudbo s prepisi spričeval ln referencami v nemškem jeziku ln pošljejo upravi gradu Turnlš, Ptuj. (b)
Sirarski mojster
za sainostoj. vodstvo voč-jlh podružnic za Izdelavo emendolskega sira — se išče. Ponudbe z označbo plačo poslati na: »Mlje-karska Industrija »Zdenka« Veliki Zdenci. (b)
Prodajalka
popolnoma vešča in Izurjena v prodaji čevljev, se takoj sprejme v službo. Prosilko se naprošajo, da pošljejo pismene ponudbe z navedbo starosti, dosedanje zaposlitve in točnega naslova na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Prodajalka čevljev« št. 14801.	(b)
Trgovski pomočnik
popolnoma izvežban v manufakturnl stroki, dober prodajalec, z znanjem nemščine, se sprejme. Rc-flektira se samo na prvovrstno moč. Ivan Savnik, Kranj.	(b)
Petsobno stanovanje
komfortno, celo nadstropje, v Gledališki ulici, pripravno za zdravnika ali odvetnika, oddamo za takoj aH s 1. novembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14913. (č)
Enosobno stanovanje
oddam za november. Tržaška cesta 24.	(č)
II«
Zimske športne srajce
v največji izberi po najnižjih tovarniških cenah dobite pri »ICreko«, Tavčarjeva ul. 3.	(1)
drva, oglje dostavlja nu dom
Bartol Anton,
Tyršova 46, teleton 35-40
Mlado pošteno dekle
sprejmem za prodajo sadja v veži. Miklošičeva 14.
Sluga
vojaščine prost, neporočen — se Išče za hotel. Spričevala upravi »Slovenca« Celje pod »Pošten«.	(b)
Čevljarskega pomočnika
za zblto delo takoj sprejmem. Franc Plovčak, Celje Gosposka 9.	(b)
Sposobne zastopnike
sprejmemo za vsak srez Slovenije. Marljivi zasluži mesečno lahko do Din 5000. Ponudbe podružnici »Slovenca« Celje pod »Zaslužek«.	(b)
Dva čevljar, pomočnika
za vsakovrstna dola takoj sprejmem. Janko Zor-man, Rušo.	(b)
Lesni manipulant
brezposeln, s 25 letno prakso v lesni trgovini, vešč šumsko-žagarske manipulacije, išče službo mani-pulanta, žagovodje, pre-jemalca ali nakupovalca lesa. Naslov v vneli po-slvalnlcah »Slovcnca« pod št. 14887.	(a)
Gospodinje — Obrtniki
Popolna odprodaja posode, orodja, štedilnikov i. t. d lz skladišča po zelo nizkih ce
nah prt Stanko Florjancič, železnina, Resljeva 3 — nasproti Medič-Zankl (Vbod skozi dvorišče)
Za šolarje
vseh vrst obleke, pum parce, perilo Itd. v naj večji Izberi dobite po ceni pri P r e s k e r J u Sv. Petra cesta 14. (1)
Šivalni stroj
pogrczljiv, nemški fabrl-kat, z okroglim čolnlč kom, ki tudi štlka, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 36.	(1)
Nogavice, rokavice
ln pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodneje ln najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Zidov ska ulica ln Start trg (11
Bančne, kreditne in denarne posle
kupoprodajo vrednostnih papirjev izposlujem naj-kulantneje takoj v gotovini.
AL. PLANINŠER, juhljanu — Beethovnova ul. 14/1. — Telefon 35-10.
Snežne čevlje in galoše
popravi najboljšo »Ex-prosa«, brzo-popravljalnl-ca čevljev in galoš, M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.	(t)
Družabnika
sprejme dobro vpeljan mizar v Mariboru zaradi razširitve obrata. Ponudbo upravi »Slovcnca« Maribor pod »Eksistenca«.
Priprosta sobica
so odda v centru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14944.	(s)
Opremljeno sobo
elektriko oddam gospodu. Stranki dveh oseb od-lam stanovanje: sobo, kabinet In kuhinjo s prltlklinaml, za november. 1'olakova 17, Ljubljana VII.	(s)
Naprodaj:
1. Stavbna parcela v Voj-nlku ob glavni cesti, v izmeri okoli 17.000 m', preko 500 sadnih dreves, kozolec, betonlrana gnojnica. 2. Stavbna parcela v Vojniku poleg meščanske šole, v Izmeri okoli 4000 m1, preko 60 sadnih dreves. 3. Sadovnjak »Ježe« v Vojniku v izmeri okoli 2500 m' s 65 sadnimi dro-vesi. Pojasnila pri Iler-tnlnl Kvas, Vojnlk 49. (p)
Hiša s parno pekarno
v Kranju naprodaj. Vprašanja upravi »Slovenca« pod »Parna pekarna« št. 11735.	(p)
Ugodna prilika nakupa!
Lopa vila v Poljča-nah, blizu kolodvora, s 7 sobami, 2 podstrešni sobi, kopalnica, velika obokana klet, električna razsvetljava, vodovod, cvetlični vrt. I. Prlhišje: enonad-stropno, 2 sobi, kuhinja; pritličje: veliko skladišče, garaža, pisarna, pokrita verandna rampa. — II. prlhišje: enonadstrop-na hiša, dvoje stanovanj po 2 sobi, dve kuhinji itd. Pritličje : skladišče, garaža, posebej velika, z opeko krita pojata, zelenjad-ni vrt, električna razsvetljava, blizu ribnik, okoli poslopja en in pol orala travnika, stavbni prostor. Vso v dobrom stavbnem stanju, uporabno za vsakovrstno namene, posebno pa za tovarniška podjetja — naprodaj skupno ali posamezno. Pismeno ponudbe upravi »Sloven ca« Maribor pod »Ugodna prilika nakupa«.	(p)
Širite »Slovenca«!
Različne hiše - vile
s hipotckanl, event. tudi za same vložilo knjižice, imam ugodno naprodaj. -Prlstavoc Franjo, LJubljana, Erjavčeva cesta 4a, naspr. dram. gledališča.
Posestvo
I do 10 oralov, s hišo —■ kupim. Pismeno ponudbe: Ravnali Ivo, stanica Zagreb, Sava 3.	(p)

Odda se
odvetniška pisarna
z inventarjem vred.
Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 14810.
Soba za pisarno
so odda v palači Delavsko zbornico v Čopovi ulici. Informacije se dobe v knjigovodstvu zbornice, n

Vsakovrstna
zlato kupuie
po naivišjib cenah CERNE, luvelir, Liubhana Wolfova ulica št. 3.
Brez posebnega obvestila.
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, stari oče in brat, gospod
Fmm pustoinsk
veleposestnik in trgovec v Blagovici
danes, dne 7. oktobra zjutraj, v 66. letu starosti, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Nepozabnega rajnika pospremimo na njegovi zadnji poti v petek, dno 9. oktobra ob pol treh popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice k Sv. Križu v Ljubljani. Blagovica, dne 7. oktobra 1936.
Žalujoči otroci in ostali sorodniki.
Poceni se proda
ca. 35.000 m1 jelovih In smrekovih dreves, zrelih za sečo. Les gravitira na Dravo blizu Dravograda. Vprašati pismeno pod 44380 na Publicitas, Zagreb.	(1)
Iščem instrukcijo
prvošolca realne gimnazijo za brezplačno stanovanje in zajutrek. Kočar, Stožicc 111.	(u)
Y četrtek 15. oktobra 1936 ob 11 bo na sodišču v Ljubljani, soba lil
javna sodna dražba
Tornagovlh posestev v I LJubljani, ob Poljanski ' ccstl In Strossmnyerjcvl ' ulici. Prodajalo sc bo: I 1. Stara In nova hiša, i lopa za fotografa, rastll- I njak, stavblšče, vrt itd. Cenilna vrednost 1,565.000 Din, najmanjši ponudek 782.500 Din. — 2. Osem stavbnih parcel ob Stros-mayerjevl ln Stroliški ulici, ki linajo velikost od 4X5 do 1135 m«. Conilna vrednost od 129.481 Din do 282.320 Din. Najmanjši ponudek od 64.740.50 Din do 141.164.50 Din. Prodajale so bodo posamezne parcele.	(o)
za damske obleke in plašče
SVILA IN VSE DRUGO BLAGO
Velika izbira,
nizke cene!
R.
»pri školu« LJUBLJANA
Lingarjeva ulica Medarska ulica Pred škofijo
"h
Dne 2. oktobra 1936 je po kratki bolezni umrl v vojni bolnišnici v Skoplju naš ljubljeni sin, brat, svak in stric
Jože Reher
vojak 5. b a t c r i j c 29. a r t. p. v B i t o 1 j u
v najlepši dobi 24 let svojega življenja.
Njegovo truplo smo prepeljali v njegov rojstni kraj in ga bomo položili k večnemu počitku v četrtek, dne 8. oktobra ob devetih dopoldne na pokopališče v Gotovljah.
Lava-Gotovlje, dne 6. oktobra 1936.
Žalujoči oče .T a k o b Reher, rodbine Škafar iz G o t o v eI j in Gaberšck z Lave pri Celju.
Porcelan!
Kavni servisi, 6 oseb, od 75 Din. Mocca od 60 Din. Jedilni 26 delni od 250 Din. Jedilni pribor v škatli — garantirano rje prosto — 250 Din. Engole, Ljubljana Miklošičeva cesta 36
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našo ljubljene soproge, drage mame in tete, gospe
Ivane Pretnar
roj. Komatar
trgovke in p o s c s t n i c e v Ljubljani
se tem potoni vsem iiajiskrenejše zahvaljujemo.
Globoko zahvalo izrekamo čč. očetom frančiškanom, posebno pa palm Metodu za tolažilne besede za časa težke bolezni, nadalje častiti sestri usmiljenki iz zavoda Vincentinija za vzorno in skrbno postrežbo za časa bolezni drage nam rajnke, nadalje Narodni čitalnici v šiški za ganljivo petje, deputaciji gasilske čete v Šiški, vsem darovalcem prekrasnih vencev in lepega cvetja, vsem prijateljem in znancem, ki so pismeno ali ustno izrazili sožalje, ter vsem onim, ki so blagopokojno v lako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
V Ljubljani, dne 7. oktobra 1930.
Žalujoči soprog, sinovi, ter ostalo sorodstvo.
Z a »Jugoslovansko tiskarno« v Lluhltnnl' Karel ("efc,
Izdajatelj Ivan Rakovec.
Urednik Viktor Čenči*.