MARIBORSKI	Ce"a1 Di"
VECERNIK
Uredništvo In ttpravai Maribor, Alaksandroan aasta M. ta , Talaton 2040 m 2400	V	VP'11	WV	TIH
lahaja raz on nedelja In praznikov vsak dan ob 10. uri j Valja mesečno prejeman	H	H | H B8Č	/tvSA
v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Dlo t Oglasi po aanlku t Oglaaa — — A9 HJ HI
sprejema tudi oglasni oddelsk _jutr»- v Llubllanl » Poštni čekovni račun it. 11.400	mmm	^Qp o nfia
Borba španske vlade z ekstremisti
PO NEUSPELI MONARHISTIČNI PROTIREVOLUCIJI.
Po španski protirevoluciji
USODA GENERALA SAN JURIA. — PROTIMONARHISTIČNI IZGREDI. SAMOMOR VODITELJA NACIONALISTOV.
Waleški princ v Dalmaciji
. OBISK ANGLEŠKE VOJNE MORNARICE V KOTORU.
Egipt neodvisna država
PRED ZGODOVINSKO VAŽNIM SPORAZUMOM MED EGIPTOM IN ANGLIJO
DOLOČILA SPORAZUMA.
verski izgredi. Isto sc je zgodilo v raznih drugih večjih španskih mestih, kjer so republikanski demonstranti napadli vse lokale, v katerih so se zbirali monarhisti in katoličani. Opustošili in požgali so tudi več uredništev njihovih listov in vse kioske, kjer se je prodajalo protire-publikansko časopisje Znani nacionalistični voditelj Pu-erto, ki je bil najizraziteijši eksponent bivšega Primo de Riverinega režima v Sevilji, je napravil samomor, ko je izvedel za neuspeh monarhističnega prevrata. Predsednik republike je podpisal naredbo, ki pooblašča vlado, da po lastnem preudarku izreka in izvršuje obsodbe nad posameznimi prevratnimi voditelji. Po vesteh iz Prage, pa je obvestil ekskralj Alfonz češkoslovaško zunanje ministrstvo, da nima nobenih stikov s prevratnim gibanjem v Španiji.
častniškega doma. Ko sta se hidropla-na preskrbela z bencinom in oljem, sta odletela proti južni Dalmaciji. Danes prispe iz Benetk tudi vvaleški princ sam, ki pa bo ostal v Divttljah le tako dolgo, da se letalo preskrbi z gorivom, nakar bo takoj nadaljeval svoje potovanje v Kotor, kjer je trenutno zasidrana angleška sredozemska mornarica. Od tam se bo princ podal na Krf.
Malokatera država ma svetu je bila tako konservativna in reakcionarna, kakor Španija. Monarhična in fevdalna struktura sta bili tesno medsebojno povezani in °be sta se naslanjali še na cerkev in vojsko, ki sta tvorili trdno in varno podlago vsemu redu. Prav tako pa tudi ni imela nobena država v nedavni preteklosti toliko fanatičnih nasprotnikov konservati-^izma in reakcije, kakor monarhija za Pi-reneji. Na njenih tleh so se rodili najhujši nasprotniki cerkve, najbolj zagrizeni načelni republikanci in najbolj sfanatizirani anarhisti. Dasi je državna oblast postopala proti njim skrajno strogo, jih ven-bar^ni mogla docela zatreti. Živeli in de-•ali šo dalje kot begunci v Franciji in drugod ali pa kot skriti minerji v velikomest ”efn polusvetu Barcelone, Madrida itd. Njihova misel se je podtalno širila med najširšimi sloji in odražala se je celo v literaturi mlajše in zlasti najmlajše generacije. Ko je prišel pokojni Primo de Rive-ra in uvedel diktaturo, so bila tla že pod-minirana. Treba je bilo samo še velikega, splošnega alarma.
Ta alarm so dale po odpravi diktature in smrti Prima de Rivere po Berengnerju izvedene občinske volitve, katerim je sie dila skoraj nekrvava revolucija z odhodom kralja Alfonza XIII., njegove rodbine in najožjega visokega plemenstva civilne in vojaške službe. Tako se je polastila oblasti v Španiji republikansko in socialno usmerjena demokracija z Žani o r o in A z a n o na čelu. Sprejeta je bila z velikim navdušenjem, a čim .se je hrup polegel, sta se pričela organizirati Proti novi demokratični republikanski vladi dva nevarna tabora, eden na skrajni levici, drugi na skrajni desnici. Levičarji, sestavljeni iz komunistov in anarhistov, so skušali vreči Z a m o r o in A z a n o in Uvesti sovjetski sistem; desničarji, zbrani okoli preostalega plemstva, nekaterih Monarhiji zvestih častnikov in posameznih cerkvenih odličnikov so pa pripravljali povratek kralja In obnovitev monarhije. Prvi so zasnovali dolgo vrsto stavk in nemirov, ki naj bi jim pomagali izvesti zaželjene načrte. Ti nemiri so se ponavljali dan za dnem po vseh večjih in manjših mestih, zlasti po industrijskih centrih, pa tudi po deželi, kjer so jih podpirali koloni. Cesto je bil povod stavk in nemirov skrajno neznaten in navidezno nepomemben, a ozadje je bilo resno in nevarno: veliki politični cilji.
A1F.NE, 13. avgusta. Atenska agencija poroča: Odgovarjajoč na skupno spomenico opozicijonalnih voditeljev Tsaldarisa, Kafandarisa, Papanastasla in Zavicianosa, ki obtožujejo predsednika vlade, da tira državo v notranje komplikacije, je Venizelos izjavil, da njegova stranka ne namerava izvršiti državnega prevrata. Ta njegova izjava se tudi v ostalem krije z izjavami, ki jih je dal ob svojem prihodu v Atene. Venizelos meni, da bi ta njegova izjava mogla služiti za podlago sporazuma med njegovo in ljudsko stranko, toda le pod pogojeni, da ljudska stranka prizna, da bi plebiscit v vprašanju oblike vladanja pomenil državni prevrat, če se ne bi za izvedbo tega Plebiscita soglasno izjavile vse grške stranke. Kar se tiče vloge armade v politiki, pravi Venizelos dalje, nimajo
svojega posla bolj sistematično in v večjem obsegu. Pripravili so vse načrte za revolucijo, a čuječa policija Azanove vlade jih je izsledila. Ko so hoteli započeti odločno akcijo, so jih sprejele povsod puške in strojnice. Revolucija je bila v kali zatrta. Številni voditelji in njihovi pomočniki so bili aretirani in zaprti, deloma tudi postreljeni ali pa deportirani. Fronta ekstremističnih levičarjev je bila tako vsaj zaenkrat poražena in madrit-ska vlada je bila že trdno prepričan, da je minila vsaka nevarnost, ko je te dni docela nepričakovano pričela ofenzivo nasprotna, desničarska fronta. Nenadoma je izbruhnila v sredo zjutraj revolucija monarhistov. Naslanjala se je na nekatere monarhiji zveste častnike, ki so si pridobili tudi naklonjenost in poslušnost dela redne vojske. Po načrtu so hoteli ustaši napasti in zasesti glavno mesto Madrid, a vlada jih je prehitela in razorožila. Prav tako malo sreče kakor v prestolnici, so imeli ustaši tudi po drugih španskih središčih, samo v Sevilli je bil položaj malo bolj resen. Energični in ugledni general San Ju r io, eden izmed najsposob nejših visokih častnikov španske armade si je znal podvreči celotno sevillsko garnizijo in osvojil ni le mesta, ampak tudi obširno okolico. Izglodalo je že, da bo potal gospodar vse Andaluzije. Vladi zveste čete so premagale tudi njega in monarhistična revolucija se je končala prav tako klaverno ko levičarska.
Za mo ra in Azana sta znova pokazala, da sta čuječa upravitelja pridobitev prve demokratske revolucije, pripravljena nastopiti prav tako proti levici kakor piroti desnici. Malokatera revolucija je v takih okoliščinah ohranila tako močno v svojih rokah pridobljeno vladno krmilo, kakor španska. Po večmesečnih borbah, po neuspelih poskusih komunistov in anarhistov in zlasti sedaj, po zatrti vstaji monarhistov, si bo vlada lahko oddahnila in šla bolj mirno na delo za dokončno dograditev nove demokratične Španije. Španija ji bo pa tudi morala biti hvaležna, da jo je obvarovala pred važnimi perturbacijami, ki bi bile v vsakem primeru lahko skrajno nevarne. Udarec, ki je zadel monarhiste s tem neuspehom o-boroženega prevrata, je pretežak, da bi sc dala njihova fronta vsaj v doglednem času obnoviti za novo akcijo večjega stila. Mimo tega pa bo Azanova vlada sedaj prav gotovo temeljito iztrebila vsa njihova še preostala gnezda.
častniki pravice do ubrambe sedanjega ustavnega reda, na katerega so prisegli, temveč je to tudi njihova sveta^ dolžnost. Obenem pa Venizelos ponavlja, da ne bo dovolil nobenega nezakonitega vmešavanja vojaških krogov v politko vse do novih volitev, ki se morajo izvesti popolnoma svobodno, ka-politiko vse do novih volitev, ki so jih izvedle vlade, sestavljene po njegovi liberalni stranki.
PREPREČEN SAMOMOR GENERALA SAN JURIA.
MADRID, 13. avgusta. Ob priliki aretacije y, Huelvi aretirani general San lurio v trenutku, ko stražniki niso pazili nanj, nenadoma potegnil samokres in se hotel usmrtiti, kar pa so vojaki še pravočasno preprečili.
MADRID, 13. avgusta. Po uradnih poročilih notranjega ministrstva, je vlada absoluten gospodar nad položajem v republiki. Voditelja prevratnega gibanja, generala San Ju-ria, ki je bil prijet v družbi svojega sina in generala Herrana v trenutku, ko je hotel prekoračiti portugalsko mejo pri Huelvi, so predsinoč-njim pripeljali v Madrid in ga takoj oddali v zapore vojaškega sodišča, kjer so ga še ponoči zaslišali. Vojaškemu sodišču so bili izročeni tudi vsi ostali voditelji vstaje, med njimi tudi sin bivšega diktatorja Prima de Rivere.
Predsednik republike je prejel okrog 4000 brzojavk in pisem raznih političnih in kulturnih organizacij, ki odločno zahtevajo takojšnjo usmrtitev generala San Juria brez vsakega sodnega procesa. Seviljsko delavstvo je včeraj končalo z generalno stavko. V mestu so bili ponovno težki protimonarhistični in proti-
SPLIT, 13. avg. Predvčerajšnjim je prispelo iz Benetk na divuljsko hidro-avionsko letališče z dvema trimotor-nima hidroplanoma spremstvo waleš-kega princa in angleškega prestolonaslednika ter tamkaj prenočilo. Spremstvo so pričakovali in sprejeli naši mor nariški častniki s poveljnikom našega pomorskega zrakoplovstva, kapitanom bojne ladje Valušnikom na čelu. Angle ži so bili zvečer gostje tamkajšnjega]
LONDON, 13. avgusta. »Daily Express« prinaša senzacijonaino vest, da bo v najbližji bodočnosti dosežen sklep in podpis važne angleško-egiptovske pogodbe. — Glavne toče pogodbe bi bile: Anglija in Egipt skleneta svežo, Anglija bo odstranila svoje vojaštvo, Egipt bo vstopil v Društvo narodov kot neodvisna svobod na država in v Egiptu bodo prenehale
Italijansko raznarodovanje Albancev
TIRANA, 13. avgusta. Prebivalstva se polašča z ozirom na kulturno penetracijo od italijanske strani vedno večje razburjenje. List »Ora«, ki je bil doslej Italiji vedno zelo naklonjen, graja tiranske ki-nemat»grafske plakate, ki so tiskani le v Italijanskem jeziku in pa izključno le italijanske filme, ki jih predvajajo tukajšnji kinematografi. List pravi, da bo znalo, če bo šlo še tako dalje, kmalu albanski jezik le še nekaj pastirjev na najvišjih gorah.
DUNAJ, 13. avgusta. Po vesteh tukajšnjih listov je več socialno-demokratskih poslancev naslovilo na ministra za javno varnost vprašanje, da li mu je znano, da je dobil orožnik dunajske policije Defck dopust, ki ga preživlja v tujini in je že dve leti uslužben v Belgiji kot šofer avto mobila bivše cesarice Zite.
kapitulacije. V Kairu bo imenovan angleS ki poslanik, v Londonu pa egiptski. Egipt ska vlada bo smela vzdrževati v Sudanu manjše vojaške posadke. Za vekomaj se izroča Egiptu varstvo nad Sueškim prekopom, dočim bodo ostale neznatne angleške čete samo v oskem prekopovem področju. Končno pa bo dala Anglija Egiptu tudi večje dolgoročno posojilo.
»BANCA COMMERCIALE ITALIANA*' V TEŽAVAH.
RIM, 13. avgusta. Kakor doznavamo, se bori »Banca Commerciale Italiana« že dalje časa za to, da bi se dalo Avstriji večje posojilo, ker le banka zaradi avstrijskega moratorija težko oškodovana. Banka se vzdržuje umetno le še s svojim prestižem in bi vsaka druga v njenem položaju že davno propadla. Ker pa banka noče znižati ogromnih režijskih stroškov, ki ji po nepotrenem požirajo težke milijone, ji bo najbrže odtegnila svojo pomoč tudi italijanska Narodna ban ka, ki jo je doslej* izdatno podpirala.
DIJAŠKI UPOR V CHILU.
SANTIGO DE CHILE, 13. avgusta. Na tukajšnjem vseučilišču so se uprli dijaki in v skupini kakih JOO mož zasedli avlo ter proglasili prosto republiko. Policija je stopila v akcijo in v spopadih je bilo ubitih 8 dijakov. Upor je bil kmalu zadušen.
Letos spomladi so se levičarji lotili
Venizelosova borba z opozicijo
ODGOVOR NA SKUPNO SPOMENI CO. PROTI PLEBESCITU V OBLIKI VLADAVINE. DOLŽNOSTI VOJSKE.
AVSTRIJSKI AKTIVNI OROŽNIK ŠOFER BIVŠE CESARICE ZITE.
rMSFiB5rsm *v e c ekiti k« jutra
'Tiar rsOTV7WT3*vni?i932:
Mariborski teden
Gostilničarsko zborovanje
.ŽELJE IN TEŽNJE SLOVENSKIH GOSTILNIČARJEV.
Včeraj dopoldne je bila na prostorni verandi hotela »Union« velika skupščina gostilničarjev, hotelirjev in kavarnarjev iz vs~ dravske banovine. Skupščino je otvo ril ob 10.45 predsednik mariborske Zveze gostilničarskih zadrug g. Franc Zemljič in pozdravil navzoče, posebej še zastopnika banske uprave nadzornika Založnika, zact^riika politične uprave nadzornika Goršiča, zastopnika Zbornice za TOI tajnika dr. Koceta, kletarskega nadzornika - - 'ir predsednika Gostilničarskega združenja za savsko banovino Kaufmana in tajnika istega združenja Papiča iz Zagreba, predsednika mariborskega trgovskega gremija Vilka Weixla, ravnatelja ljubljanske Zveze za tujski promet Pintarja, vse načelnike in predstavnike gostilničarskih zadrug iz obeh slovenskih Zvez in druge. V kratkih besedah je orisal težki položaj, v katerem je danes naše gostilničarstvo in naše gospodarstvo sploh.
Za njim je pozdravil zborovalce tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani g. dr. Koce, ki je v svojem izvajanju izrazil željo, da bi prišel tudi naš najmočnejši obrtniški stan, gostilničarstvo, ki šteje samo v naši banovini nad 5.000 zavednih in discipliniranih članov, do svojih pravic. V najkrajšem času bo izšel novi pravilnik o gostilnah in kavarnah, čegar določila bodo za gostilničarje po dosedanjih informacijah prav ugodna. Sledili so še pozdravi predsednika združenja hrvatskih gostilničarjev g. Kaufmana, predsednika mariborskega trgovskega gremija gosp. Weixla, ki je povabil gostilničarje k udeležbi na velikem trgovskem zborovanju v nedeljo 14. t. m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani »Uniona«, kateremu bo prisostvoval tudi trgovinski minister g. Ivan Mohorič, končno pa ie zaželel zborovanju kar največji uspeh zastopnik ljubljanske Zveze gostilničarskih zadrug g. Vin-dišer. Prečitani so bili še brzojavni pozdravi sarajevske, splitske, skopljanske in banjaluške zveze gostilničarskih zadrug, ki zaradi velike oddaljenosti niso mogle poslati na zborovanje svojih delegatov.
O novem trošarinskem zakonu in njegovih težkih posledicah za naše gostilničarstvo je poročal tajnik mariborske Zveze gostilničarskih zadrug g. Peteln, nakar so sledila še razna druga zanimiva poročila, in sicer je govoril kletarski nad zornik g. Žmavc o gostilničarskem obrtu v luči vinskega zakona in naglasil, da imamo v naši državi najboljši vinski zakon v vsej Evropi, kavarnar g. Klešič iz Maribora je pa obširno razpravljal o tujskem prometu in gostilničarstvu ter o sodelovanju tujskoprometnih in gostilničarskih organizacij. Predlagal je, naj bi se ustanovila ena sama mogočna, vsedržavna hotelirsko-gostilničarska zadruga, da se v okviru strokovnih gostilničarskih organizacij ustanove posebni tujskoprometni odseki, da se zahteva od vlade, da doseže v poletnih mesecih od 1. maja do 1. oktobra ukinitev vizuma med Avstrijo in Jugoslavijo, ki nam daje največji kontingent tujcev, da; se pri posameznih večjih prireditvah dovoli četrtin-ska vožnja na železnicah in parobrodih, da izdajajo take vozne olajšave železniška ravnateljstva za vsako banovino, da se ob takih prilikah ukinejo vizumi in da se dajejo vsa državna gostilničarska in hotelirska podjetja, kakor tudi vse kolodvorske restavracije v zakup le priznanim in resničnim strokovnjakom. Končno je še predlagal, da se z ozirom na težko gospodarsko krizo pomaga podjetjem, ki so gradila nove stavbe v raznih kopališčih in letoviščih, pa ne morejo v celoti zadoštiti svojim obveznostim. Približno v istem smislu je govoril o potrebi na-
predka in povzdige tujskega prometa ravnatelj ljubljanske Tujskoprometne zveze g. Pintar.
Po govorih gg. Kaufmana, Postla in Valjaka je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri zbrani gostilničarji, hotelirji in kavarnarji protestirajo proti določilom novega trošarinskega zakona, ki dovoljuje nezatrošarinjeno in neobdavčeno prodajo vina po vinogradnikih samih. Dosedanja praksa je pokazala pogubni učinek tega trošarinskega zakona, ker država že po 3 mesecih mora iskati nove denarne vire, v najkrajšem času pa bo isto morala storiti tudi banovina, ki je izgubila z ukinitvijo trošarine ogromen del svojih dohodkov in je v nevarnosti njen proračun. Prizadete so pa tudi naše naj-
manjše samoupravne edinice občine, ki krijejo 40% svojih proračunov s trošarino na alkoholne pijače. Odklanjati pa se mora vsako novo davčno obremenjevanje našega obrtništva in trgovstva, ker ni mogoče zahtevati, da bi ti sloji pri sedanji konkurenci od strani vinogradnikov, nabavijalnih zadrug in konzumnih društev še mogli prenesti kake nove obdav-čbe. Naše upravne oblasti bodo pač morale posvetiti veliko pozornost vprašanju trošarine na alkoholne pijače, ker bo sicer propast našega gostilničarskega stanu neizbežna.
Prečitana je bila še pozdravna brzojavka narodnega poslanca Cererja, ki zaradi nujne zadržanosti ni mogel priti na zborovanje, nakar je predsednik g. Zemljič ob pol 13. zaključil zborovanje. Po skupnem obedu v restavraciji »Orel« so si gostilničarji ogledali ureditev Tsche ligijeve pivovarne na Koroški cesti.
V soboto, 13. in v ponedeljek 15. t. m. ob 20.30. uri na Trgu svobode
Prodana nevesta
Komična opera v 3 dejanjih od B. Smetane.
Dirigent: Lojze Herzog.	Režiser:	VI.	Skrbinšek.
Inscenacija: inž. arh. J. Černigoj.
Choreograf: baletni mojster Golovina.
Sodelujejo:	 mmm
Gostje: Josip Križaj, basist zagrebške opere; Peter Burja, tenor bratislavske opere ter bivša člana mariborskega narodnega gledališča Vida Kovičeva in Fran Neralič in celotni balet ljubljanske opere.
Članstvo: Narodnega gledališča v Mariboru.
Zbori: »Glasbena Matica«, »Jadran«. »Drava«, »Maribor« in gledališki pevski zbor. Orkester: Pomnoženi operni orkester. Sodelujejo najodličnejši mariborski godbeniki.
Skupno sodeluje nad 300 oseb.
Kostumi po originalnih vzorcih in izdelani pod vodstvom ge. Kubičkove in ge. Radove. Začetek ob V*21. uri.	Konec ob 23. uri.
Slavnostna otvoritev razstave konj
USPEHI NAŠE DOMAČE KONJEREJE.
Po prvih treh razstavah, ki spadajo v j gajala krasna letošnja in lanska žrebeta,
so padle za naše narodno osvobojenje. Ko jc pripenjal na ploščo v imenu mariborske občine zlat venec s narodnim trakom, je godba zaigrala turobno žalostin-ko in vojaška četa je oddala častno salvo. Po odkritju je izročil ploščo v varstvo mestnemu župniku msgr. Umeku, ki je ploščo blagoslovil in izrekel pomembne besede v spomin padlim.
Godba je ponovno zaigrala žalostinko in med zvon>enjem zvonov se je množic? razšla.
NAROČNIKOM.
Zaradi praznika v ponedeljek izide prihodnja številka »Večernika« šele v torek popoldne ob običajni uri.
obširni spored »Mariborskega tedna«, je bila danes dopoldne v prisotnosti odličnih gostov in predstavnikov javnosti o-tvorjena velika razstava konj amerikan-1 cer:
ske pasme na dvorišču in v hlevih pivo-! Oddelek A obsega 5 krasnih
ki obetajo našemu kasaštvu še najlepšo bodočnost.
Razstava je razdeljena v 4 dele in si- i
varne »Union« v Razlagovi ulici. Razstavo prireja »Kasaško društvo v Mariboru« in jo je otvoril v imenu prireditvenega odbora društveni predsednik gosp. Rosenberg. Pozdravil je vse navzoče, posebej pa še mestnega župana g. dr. Lipol-da, zastopnika okrajnega glavarja gosp. Škofiča, zastopnika mestnega poveljnika polkovnika g. Popadiča in poveljnika 45. pehotnega polka polkovnika g, Putnikoviča, ministra v p. g. dr. Kukovca, šefa kmetijskega oddelka kr. banske uprave veterinarskega nadsvetnika g. Zupana ter številne znane naše konjerej-ce.
Mestni župan g. dr. Lipold se je zahvalil vsem navzočim za udeležbo in sodelovanje, zlasti pa našim podeželskim gospodarjem, in podčrtal velik pomen umne konjereje, ki omogoča uspešen razvoj in napredek konjskega športa. Konjske razstave, kakor je današnja, bi morale postati stalne z ozirom na trgovske zveze, ki jih morajo vzdrževati naši konjerejciz inozemskimi kupci. Pozdravil je še ptrav prisrčno najstarejšega vzornega našega konjerejca g. Slaviča iz Ljutomera, ki se je za pozdrav iskreno zahvalil, obenem po izrazil svojo in vseh konjerejcev toplo zahvalo za trud in naklonjenost mariborske mestne občine in njenega župana dr. Lipolda do konjerejstva.
Gostje so nato pričeli ogledovati razstavo krasnih čistokrvnih konj, ki so jih vzredile konjarne znanih naših konjerejcev iz ljutomerskega okraja, v katerem slove nekatere rodbine po umni konjereji že nad 70 let. Ravnatelj g. Novak je gostom tolmačil od konja do konja njihove rodovnike, nagrade, ki so jih prejeli na raznih konjskih razstavah in dirkah ter naštel izborno potomstvo, čigar imena čitamo običajno v poročilih dnevnega in strokovnega časopisja. Gostom so zelo u-
plarjev plemenskih kobil z žrebeti, v oddelku B hrza mnogo obetajočih enoletni-kov obojega spola, v oddelku C stoji 6 dvoletnih žrebic, najmočnejši po številu in slikovitosti razstavnih konj pa je zadnji oddelek D, v katerem je zbranih 17 divnih triletnih in starejših žrebcev, konj in kobil. Ocenjevanje vsega razstavljenega konjskega materijala bo v ponedeljek 15. t. m. ob 8. zjutraj na razstavišču. Ocenjevalnemu odiboru predseduje g. Josip Rosenberg, člani pa so gg. baron W. R. Lippitt, Nikola pl. Jurkovič, H. Luck-mann, Julij Novak, Fr. Skuhala, Al. Škof in Peter Škofič.
Po končanem ogledu je spregovoril nekaj vzpodbudnih besed še poveljnik 32. artilerijskega polka polkovnik g. Popadid, ki je zaželel našemu konjerejstvu in konjskemu športu čim lepši napredek in pro-speh.
Tujcem in domačinom
priporočamo sledeče naše tvrdke:
Tvornica in trgovina mesnih izdel) ovi Josip Benko, Maribor, Aleksandrova cesta 19.
Justin Gustinčič, mehanična delavnica in trgovina s kolesi, Maribor, Tattenbach. ulica 14.
»Jugu« d. z o. z. Maribor, Tattenbachova ul. 14. Trgovina z motornimi kolesi, o-troškimi vozički, radio-aparati, gramofoni itd.
Drago Rosina, galanterijska trgovina.
Maribor, Vetrinjska ul. 26.
»Karo« čevlji Roglič, Koroška c. 19. Jakob Perhavec, izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov tCr žganjarna-Gosposka ul. 9.
Janžekovič, kavarna »Promenada«, Tom* šičev drevored.
Tiskovna zadruga, knjigarna in papirnica, Maribor, Aleksandrova c. 13. Posojilnica Marihor, Narodni dom. Hranilnica dravske banovine, Maribor.
Slovenska ulica.
Nivea kreme, Beiersdorf, Gregorčičeva Dolček & Marini, modna trgovina, Maribor, Gosposka ul. 27. ulica.
! Kavarna »Jadran«, Maribor, Aleksan-j drov.a cesta.
i Kavarna »Astoria«, Maribor, Slovenska ulica.
j Škof, pletarna in modna trgovina, Mari-j bor, Aleksandrova c. 23, i Franc, Korman, galanterijska trgovina, Gosposka ulica.
Slovesno odkritje spominske plošče žrtvam vojnih let
Sinoči je bila na slovesen način odkrita in blagoslovljena spominska plošča v vojnih letih padlim Mariborčanom. Pred odkritjem se je zbrala na Slomškovem trgu množica ljudstva, zbrani so bili skoor vsi mestni občinski odborniki in svetovalci, zastopniki cerkve m oblastev, častniški zbor mariborske posadke in častna četa vojakov, katerim je poveljeval poveljnik tukajšnjega topniškega polka polkovnik g, Popadič.
Ob pol 19. uri je odkril mestni župan g. dr. Lipold marmornato ploščo, na kateri je zablestel zlat napis:
»V spomin žrtvam vojnih tet MCMXIV—MCMXIX.«
Pri tej priliki je imel slavnosten nagovor, v katerem se je spominjal žrtev, ki
Slavnostna otvoritev promenadne poti ob Dravi.
Magdalensko olepševalno društvo je s pomočjo mariborske mestne občine zgradilo promenadno pot ob desnem bregu Drave. Pot še ni docela gotova kakor je zamišljeno po načrtih, popolnoma pa je dogotovljena med državnim in železniškim mostom. Zavarovana je na eni strani s parapetnim zidom, na drugi Pa z lično železno ograjo in posuta z drobnim peskom. Nekako v sredini med mo-stoma je zvezana z betonskimi stopnicami s Pobreško cesto. Z novo zgrajeno promenadno potjo je pridobilo mesto mno so na lepoti posebno na desnem obrežju Drave, ki je bilo doslej zelo zapuščeno.
Dograjena promenadna pot je bila včeraj svečano otvorjena in izročena prometu. Ob napovedani uri se je zbrala ob začetku poti pod državnim mostom množica občinstva, zlasti Magdalenčanov, ki so prisostvovali svečani otvoritvi. Številne občinske odbornike, ki so bili tudi navzoči, je pozdravil mestni župan g. dr. Livold, nakar je zaigrala »Drava« veselo koračnico. Z godbo na čelu je krenila nato povorka, v kateri so bili tudi okrajni glavar g. Milan Mlakar, predsednik olepševalnega društva g. Kejžar in drugi odlični zastopniki, po novi poti proti Pobrežju. Na meji med mostom in Pobrežjem je pričakoval povorko pobreš ki občinski odbor z županom g. Volkom, ki je došle prav prisrčno pozdravil.
Pri Balonu je bil nato kratek koncert in seja magdalenskega olepševalnega dru štva.
na otoku voliko prireditve
futri, nedelja u t. m. IIH Ul UMI VUllltU UIIIUIIUIVU koncert In poskuSnia vin
Ob 20. uri velepredstava z ogrmonim ognjemetom s sodelovanjem baleta ljubljanske opere
Pondeljek 15. t. m. ob 14. uri na Teznu velike konjske dirke in concours hippique (konkurence dam). Godba. Izredna udeležba konj
Pohorski teden
Gostom »Mariborskega tedna«.
»Mariborski teden« nam daje koncerte, opere, nam razkazuje okolico. Deset dni, kajti 10 dni ima ta znameniti teden. Pa imamo tu tudi zeleno Pohorje, ki ni raz stavljeno v mestu, marveč po galerijah blestečih se host, temnih šum in po soln-čnih vrhovih. Po »mariborskem« napra* vimo še »pohorski teden«, ali vsaj »po* horski dan«. Mir, zdravje, lepota, uživanje in razposajenost nas spremljajo od koče do koče:
Pohorski dom (1030 m, iz Maribora* 3 Ure, iz Reke 2 uri). Planinski hotel, letovišče z najmodernejšim konfortom. Pri njem je letos veliki rendesvous od juga in severa: gostje iz Dubrovnika, Kotora, Beograda, Zagreba, Zemuna, Varaždina, Prage,, Dunajskega Novega mesta. Svetovni gostje/
»Mariborska koča« (1080 m, 'iz Maribo ra 3 ure, od Pohorskega doma 54 ure). Planinsko letovališče z depandanco, vsem komfortom. Najodličnejši gostje, tudi ministri. Zbirališče slovenskih planincev, znanstvenikov, književnikov, politikov.
Pri Pohorskem -domu ali pri Mariborski koči so: kopalnice, prhe, bazen, ležalniki, gugalnice, kegljišče, voley bali. radio gramofon, kitara, harmonika, električna kič, višinsko solnce in razgled.
Ruška koča (1249 m, od Mariborske 1 Ura, od postaje Ruše 2Vz uri). Planinsko domača z vso oskrbo. Izbrani gostje. V Bližini cerkvica sv. Areha, ob nedeljah Planinska maša. Idilična postojanka s ko Co »Planinko« in- »Čandrovo kočo«.
Koča na Klopnem vrhu (1335 m; od Ruške 3 ure, od postaje F-ala 3 ure). O-skrbovana poleti in pozimi. Mirna, samotna, objeta v visokem gozdu, pristno Planinska. Ima nekaj stalnih gostov. Živ-cno bolni se ob njej spočijejo.
Koča na Pesku 1382 m, od klopnovrške 2 uri, od postaje Sv. Lovrenc na P. ure). Priljubljena, mirnoležeča na ravnici pod Roglo. V ponedeljek 15. t. m. slavi 31etnico s planinsko mašo, godbo in planinskim rajanjem.
^ Senjorjev dom — bivša »Ribniška koca« (1536 m; od koče na Pesku 3 ure, od Postaje Brezno-Ribnica 254 uri po uporabi autobusa). Veličastna, najlepša in najvišja zgradba na Pohorju s hotelskimi sobami. Najboljša kuhinja. Notranja dela se Se izpopolnjujejo. Najlepši razgled s Pohorja na Savinjske planine. Celo obeležje visokogorsko.
Dragi gostje »Mariborskega ali tudi ‘Pohorskega tedna«! Ne vračajte se do-mov brez pohorskih -spominov. Pohorje Vas Pozdravlja.
Kaj bo drevi in jutri
. Banes popoldne ob 17. uri bo na igri-šcu v Ljudskem vrtu nogometna tekma kolesih. Prvič v Mariboru, prvič v pa§i državi. Vstopnina: sedeži 6 Din, Stopč a 2 Din. Ob pol 20. uri bo koncert tanfar s kupole banovinski hranilnice in s strehe unionske dvgrane. Ob pol 21. Uri bo na Trgu svobode uprizoritev Smetanove komične opere »Prodane neveste«. Jutri v nedeljo zjutraj ob 7. uri budnica, ob 11. uri promenadni koncert v mestnem parku, na katerem bo igrala vojaška godba. Ob 15. uri pa je na Mariborskem otoku ljudska veselica, združena s pirotehničnimi produkcijami.
Avtobusni promet.
Mestni avtobusni promet podaljšuje vožnje na in z Mariborskega otoka v nedeljo 14. t. m. do 2. ure zjutraj. Cena vožnje 3 Din.
Zatvoritev cest za čas predstave »Prodane neveste«. Aleksandrova cesta.se zapre za avtomobilski in ostali vozovni promet med Frančiškansko ulico in Grajskim trgom danes v soboto, in v pondeljek, od V 20. do 1424. ure. Istotako se zapre Kopališka ul’ca v smeri Marijine ulice. V navede-nein času je prepovedano vsako postajajo Pešcev in promeniranje na navede-,.eih prostoru. Red vzdržuje mestna pobija.
^Pozorilo obiskovalcem nedeljske vese-lice na Mariborskem otoku.
O priliki velike pirotehnične predsta-na Mariborskem otoku bo v nedeljo d 14. ure naprej zaprt prostor za ogra-iurf- 0brežja- ^ 17. ure dalje bo zaprt di prostor okoli velikega bazena.
Koncert fanfar.
Drevi ob pol 20. uri bo koncert fanfar s kupole Banovinske hranilnice in strehe unionske dvorane, in ne s kupole Mestne hranilnice in z lin zvonikov frančiškanske cerkve, kakor smo prvotno najavili. Koncert je namreč radi akustike preložen na streho unionske dvorane.
Program promenadnega koncerta.
Jutri dopoldne bo pri promenadnem koncertu v mestnem parku igrala- vojaška godba Svobodovo koračnico »Oj letni sivi Sokole«^ Davidov valček »Koroške pesmi«, »Webrovo ouverturo k operi »Oberon«, Gounodovo fantazijo iz opere »Romeo in Julia«, Leharjev potpuri iz opereta »Eva« in Dvorakovo »Iz lepih dni«.
Koncert v parku.
Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru,priredi v ponedeljek 15. t. m. ob 10. uri dopoldne v mestnem parku koncert s sledečim sporedom: 1. »Z novim pogumom«, koračnica O. Domajnkega; 2. Ouvertura k opereti »Gospa Luna«„P. Linkeja;,3. »Od mevi od Volge«, valček ruskih motivov M. Schonherrja; 4. Selekcija iz opere »Ciganka« C. Balfeja; 5. »Sefira«. Inter-
Učite se pravilno
Nivea-cremo.»oljem
To se piavi, nikdar ne solnčiti mokrega telesa In vedno poprej telo nadrgnite. S tem zmanjšate nevarnost bolečine povzročajoče solnčarice, obenem pa dobite lepo zagorelo kožo, — tudi'pri oblačnem vremenu. Nivea-cremi in Nivea-olje sta nenadomestljivi. Ni na celem svetu druge kreme ali mila za negovanje kože, ki bi vsebovalo Eucerit, na katerem temelji edinstveni učinek. 40-t
Nivea krema: Din 5’- do 22-—
Nivea olje: Din 25'— do 35 —
Jugosl. P. Beleridorf & Co. d. s. o. j., Maribor
mezo A. Siedeja; 6. »Slovenski svet«, potpuri J. Majcena; 7. »Mi vidimo vse dvojno«, plesni potpuri P. Linkeja. . Zanimivost z odra »Prodane neveste«.
Na odru za »Prodano nevesto« je montirala tvrdka »Radio Starkel« brezplačno mikrofon, ki prenaša glas pevca na ušesa kapelnika orkestra, ker bi med mogočnimi zvoki orkestra kapelnik pevca sicer ne slišal. Montaža mikrofona je vsekakor zanimivost, katere se doslej še ni poslužil noben oder v Mariboru.
Tragična smrt mladega častnika
- Borba s smrtjo.
Podporočnika Terziča pogoltnili deroči valovi Drave,
Naša deroča Drava, je zahtevala včeraj popoldne okoli 14. ure v bližini državnega mosta že letošnjo sedmo žrtev. V valovih je našel pri kopanju smrt 25-letni podporočnik tukajšnjega 45. pešpolka Alempije Terzič, rodom iz Užic.
Ker je bil vroč in soparen dan, se je Terzič šel med opoldanskim odmorom s svojimi tovariši 'kopat v Kafer-jevo kopališče. Bili so vsi dobri plavalci in so se pognali v .hladne valove. Terzič pa, ki je bil zelo vešč plavalec, je plaval po sredini reke navzdol proti državnemu mostur Ko je priplaval že skoro do mostu, je presunljivo zaklical in nato namah izginil v vodi. Za trenutek se je zopet pokazal na površju in se skušal z nadčloveškim naporom iztrgati divjemu vrtincu, kar pa mu ni uspelo, ker ga je najbrže
prijel krč. Zaklical je še zadnjič, in pogoltnili so ga deroči valovi.
Ko so tovariši zaslišali prve obupne klice, so se takoj pognali v vodo, da bi mu pomagali in ga rešili smrti. Prišli so na pomoč še drugi plavalci s Pristana, toda ves trud je bil zaman. Nenasitna Drava ni več izpustila iz svojega smrtnega objema mlade žrtve. —
Tragična smrt podporočnika Terziča, ki je bil prišel že pred dvema letoma v Maribor, je globoko presunila vse, ki so ga poznali, zlasti pa njegove ožje tovariše in starešine, ki so ga vsi zelo radi imeli. Bil je miren, mar-, ljiv in vzoren mlad častnik. Še hujše bo pa zadela vest o sinovi smrti roditelje, ki so bili o dogodku brezdvomno obveščeni.
Letno gledališče v Rušah
Predstava »Divjega lovca« na prostem.
Lopate in krampi so svojo pesem izpeli, pritrjene so klopi in mlaji ^o postavljeni. Lepaki po izložbenih oknih in drogovih vabijo na otvoritev prvega slovenskega podeželskega gledališča na prostem, katerega so si agilni sokolski fantje kulukarji sami zgradili. Vaje za Finžgarje vega »Divjega lovca« so pri kraju. Topiči bodo jutri v nedeljo 14. t. m. popoldne ob 16. (4.) uri naznanili začetek predstave. Občinstvo iz okoliških krajev ima imenitno zvezo pri prihodu in odhodu v smeri Koroške in Maribora.
Ruse imajo že svojo staro zanesljivo gledališko publiko, ki se rada odzove vabilu prijaznih Ruš, kamor so se posebno radi zatekali Mariborčani v času preganjanja zavednih narodnjakov.
Cene so tako nizke, da jih lahko zmore vsak, saj se dobi žp za 8 Din sedež na prvem prostoru. Ugodno za gledalce bo tudi to, da bodo sedeli ves čas predstave v prijetni senci. Dohoda bosta dva. Prvi čez trg skozi dvorišče g. Linglja, drugi s kolodvora skozi gostilniški vrt g. Čruka.
Rušani pričakujejo velik obisk. Za red bodo skrbeli reditelji in celokupna požarna bramba. V primeru slabega vremena bo predstava v ponedeljek 15. trn.
Podban dr. Pirkmajer v Mariboru.
Danes popoldne je prispel v Maribor podban g. dr. Pirkmajer. Ogledal si bo vse razstave »Mariborskega tedna« in prisostvoval slovesnim zaključnim prireditvam.
Odlične osebnosti v Mariboru.
Iz Rogaške Slatine, kjer so na oddihu, so prispeli včeraj v Maribor in si ogledali razstave »Mariborskega tedna«: minister Grisogono, inšpektor Narodne banke dr. J. Uzelac, sekcijski načelnik ministrstva vojske in mornarice general Atanaskovič, ministrski inšpektor Petrovič, univerzitetni profesor dr. Veljkovič in veleindustrijec Čulič iz Splita. Odlični gostje so se zelo pohvalno izrazili o vseh razstavah, ki so si jih ogledali
t Dr. Karel Ipavic.
Danes dopoldne je preminul v Cankarjevi ulici po kratki bolezni v starosti 62 let zdravnik dr. Karel Ipavic. Pokojnik je bil šef-zdravnik in vodja tukajšnjega reševalnega oddelka. Za svoje zasluge je bil pred kratkim odlikovan z redom sv. Save. Pogreb pokojnika bo v torek 16. t. m. ob lj. uri iz mrtvašnice na starem pokopališču v Strossmajerjevl ulici na razvanjsko pokopališče. Blag mu spomin, preostalim naše sožalje!
Poslovilni večer v »Mariborski koči«.
Na lep način so se sinoči poslovili naši planinci od bivšega finančnega ministra g- dr. Milana Stojadinoviča, ki je dalj časa bival s svojo družino v »Mariborski koči«. Večer je potekel v najboljšem razpoloženju. Izrečene so bile razne zdravice; govorili so dr. Senjor za planince, dr. Lotrič in končno dr. Stojadinovič sam, ki je izjavil, da ni pričakoval na Pohorju toliko naravnih lepot in istočasno toliko u-dobnosti. Moški zbor pevskega društva »Jadran« je pod izkušenim vodstvom ravnatelja Ježa pridno pel in na ta način mnogo pripomogel k lepemu poteku planinskega večera, katereg se je udeležilo mnogo planincev In prijateljev odhajajočega gosta. Med drugimi so bili prisotni gg. industrijec Janko Tavčar, odvetnik dr. Miiller, višji sodni svetnik dr. Pečnik, odvetnik dr. Žnuderl in prof. dr. Rutar.
Iz železniške službe.
Premeščeni so Janez Jurman iz Niša v Maribor, Jože Jelušič iz Ljubljane v Maribor in Martin Podgoršek iz Poljčan v Rajhenburg.
Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni »Franz Josefovl« grenčici domače sredstvo pri roki, da največ-ja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spe-ce^jskih trgovinah.
Popravljam vse moško perilo po iako Bizki ceni. I. Babič, Maribor.
Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerij* skih trgovinah.
Iz šolske službe.
V višjo položajno skupino so napredovali Amalija Kavčičeva v Šulincih, Vinko Pivko v Slovenski Bistrici, Josip Titan v Puconcih, Rozika Veberjeva v Slovenski Bistrici, Ivan Šumljak v Mariboru, Janko Pertot v Ptuju in Štefan Blažič v Studencih pri Mariboru.
Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru, priredi v torek 16. trn. ekskurzijo v delav nice državnih železnic. Zbirališče ob 8.30 na Glavnem trgu pod Veliko kavarno.
Ekskurzija mariborskih akademikov.
V torek 9. trn., so si naši akademiki o* gledali moderni in higiensko urejeni obrat tovarne mesnih izdelkov tvrdke Hohnjec, preje R. Welle, nakar jih je lastnik pogostil s hrenovkami in pijačo. Za izredno prijaznost gre lastniku g. Hohnjecu zahvala »Društva jugoslovanskih akademi kov v Mariboru« tudi na tem mestu.
Nočna lekarniška služba.
Prihodnji teden ima nočno lekarniške .službo Minarikova lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu.
V nedeljo 14, avgusta vsi na tombolo prostovoljnega gasilnega društva na Pobrežju. Dobitki bogati. Tablica 2.50. Začetek ob 3. uri. ' 2575 Gasilno in reševalno društvo.
Od jutri pa do prihodnje nedelje je v pripravljenosti 2. četa. Četnik Armin Tutta. V primeru požara in nesreče kličite telef. št. 22-24 ali 23-36.
Ponesrečeno dekle.
V Dupleku je padla z voza 16-letna Rozika Lauferjeva in se pri padcu hudo po-škovodovala na glavi. Ponesrečeno dekle, ki je od bolečin omedlelo, so prepeljali v bolnišnico.
Ukradeno kolo.
Izpred neke trgovine v Gosposki ulici je bilo včeraj popoldne dr. Stamolu ukradeno kolo, vredno 1400 Din.
Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj, Maribor, (Zasebno trogvsko učilišče.)
Odobren od Ministrstva trgovine ir industrije v Beogradu. Zavod je na najboljšem glasu radi svojih odličnih učnih uspehov, izbornega učiteljskega zbora, vzorne discipline, nadzorstva ter strokovnega ravnateljstva. Lastni dijaški internat, znižana šolnina. Prijave ustmeno ali pismeno v trgovini v Slovenski ulici 7, zraven trgovine W6gerer. Šolski programi brezplačno. Začetek dne 9. septem bra 1932. Glej tudi današnji inserat! 2510
Moško perilo po meri pri 1. Babič, Maribor.
V kavarni JADRAN
v soboto 13. t. m. v dekorira-nih lokalih JAZZBAND GODBA VVhite Star.	25-7°
13., 14. in 15. plesna konkurenca v Veliki kavarni.
Radio Maribor.
Ob priliki »Mariborskega tedna« priredi Radio Maribor na Glavnem trgu št, 1, ob državnem mostu, razstavo modernih radioaparatov. Vstop bo za vsakogar prošt' in neobvezen.
Športne srajce v vseh barvah in izdelavah. po želji v vsaki obliki od Din 48.-naprej. I. Babič, Maribor.
Stran \
MartBorsHf »VlTčERNIK« jutra
mmmmtmmmmmmmmmmmsmauzsaBmmmmm
V M a r ! S « r u, 'dne '13. VITI. T932
■BMBBMMKM————BMl--mirnTTTi
Dr Fr. Kolterer:
Zgodovina Rogaške Slatine
OB 200-LETNICI ZAJETJA ZDRAVILNIH MINERALNIH VRELCEV IN POSTAVITVE SPOMENIKA SV. JANEZU NEPOMUKU, ZAŠČITNIKU SLATINSKIH
VRELCEV.
Bilo je leta 1732., ko je enajstorica dunajskih lekarnarjev postavila kip sv. Janezu Nepomuku ob izviru zdravilnega vrelca, ki je dobil pozneje 1. 1819., torej šele po 87. letih ime »Tempel« in ga ima še dandanes. Storila je to iz hvaležnosti za srečno dovršeno delo zajetja zdravilnega vrelca, kojega vodo so razpečevali lekarnarji daleč po svetu kot najbolj izrazito zdravilno pijačo tedanjega časa. Razvedelo se je za njo že 1. 1640., ko je prišel prvič v Rogaško Slatino na lov grof Zrinski in so ga tukajšnji kmetje opo zorili na ta čudoviti vrelec ter mu svetovali, naj pije iz njega, če hoče kmalu ozdraveti. Odzval se je njihovemu na-svetu, ostal dalje časa v bližini vrelca, pil vsak dan vodo in končno bil rešen bolezni na jetrih in ledvicah.
Dr, Pavel Sorbait je 1. 1679. objavil v svojem delu »Praxis medica« sijajne rezultate, ki jih je dosegel na Dunaju pri zdravljenju s slatinsko mineralno vodo, ki jo je začel razpečavati tudi v druge, tuje dežele. L. 1665. je opisal zdravilno moč slatinske vode zdravnik dr. Benedikt Griindel v svoji znameniti knjigi »Roitsch ocrene« v latinskem jeziku, ko jo je po dveh letih prevel na nemški jezik. Za Rogaško Slatino ta knjiga velikanske vred nosti, saj ni blizu ne daleč zdravilišča, ki bi se lahko ponašalo s takšno zgodovinsko vrednostjo. Odkar je dr. Griindel začel seznanjati medicinske kroge s slatinsko vodo, je dobivala vedno več ugleda. *
V začetku jo je prodajal tedanji župnik pri Sv. Križu tik Rogaške Slatine. Pozneje so začeli trgovati z njo razni trgovci, ki so dvignili ceno tako, da je 1.1679. stala steklenica rogaške slatine na Dunaju l goldinar 15 krajcarjev. Radi tega je cesar Ferdinand’ III. pooblastil nekega dunajskega gostilničarja za prodajo slatine. Bil je to Ambrozij Frank, ki se je odlikoval 1. 1683. v bojih s Turki. Za njim je dobil* 1. 1706. koncesijo za prodajo slatine neki Ivan Henkl. Ker pa so cene osta lej. na5 isti višini in prodajalci vode niso dovolj pazili na čistočo in red, je 1. 1721. dobila j enajstorica dunajskih lekarnarjev takozvani »privilegium privativum« za izvoz in prodajo rogaške slatine v Avstri ji‘ in* njeni prestolnici. Do takrat je bil glavni«vrelec sedanji »Tempel« primitivne! zunanjosti.
Skozi votlo vrbo je takrat izvirala voda iz'skale. Da ni mogla živina do vrelca," so ga. ogradili z leseno ograjo. Šele dunajski lekarnarji so začeli obračati več pozornosti čistoči in redu okoli vrelca. Zajeli so vrelec, postavili čuvaja in po-
oblastili takratnega mestnega fizika v Ptu ju, dr. A. Griindela, da je nadzoroval polnjenje. S tem so dosegli, da je izvoz znatno narastel, kajti že v prvih treh letih svojega delovanja so prodali 19.906 steklenic samo na Dunaju. In v znak hvaležnosti so postavili poleg vrelca kip sv. Janeza Nepomuka in vrezali v kamen sledeči napis: »Sancto Joanini statua a Col-legio pharmaceutico Austriaco — Vien-nensi structa.«
Okoli tega spomenika se bo 14. in 15. avgusta 1932 zgrinjala množica ljudi, gostov in domačinov, da v pobožni hvaležnosti izrazi čuvstvo za vse dobrine, ki jih daje ta zdravilni vrelec vsem, gostom in domačinom. Kdo bi naštel tisočere, ki
so našli tu zdravje? V dolgih stoletjih je napajal zdravja željne in v isti obliki in v isti sestavini, kakor še dandanes. Njegove vrline in njegovo moč je pred 250 leti opeval dr. Benedikt Griindel, ko je poveličeval v svoji »Roitschocrene« rogaško slatino in jo imenoval božansko pijačo, ki vsebuje tajno moč, nazvano »genius loci«. Te tajne kreposti nam polagoma odkriva moderna balneologija v raznih žlahtnih plinih in radijevih emana-cijah poleg številnih znanih in še neznanih jonov.
Kip sv. Janeza Nepomuka stoji še vedno trdno na istem mestu, blesteč v jutranji zarji, čuvajoč vrelce in njihove čudodelne moči — kakor pred 200 leti. Molčeč ob vrelcu, blagoslavlja ta košček sve te zemlje z vsemi njenimi dobrotami — za bolno človeštvo. Zato se izlivajo vse naše želje in prošnje v mogočen kor: Čuvaj nam, ti Janez Nepomuk, naše zdravilne vrelce, čuvaj nam naš jugoslovanski biser: Rogaško Slatino!
Starodavno mesto Ptuj
GOSTOM »MARIBORSKEGA TEDNA«.
Ob široki Dravi sredi Ptujskega polja stoji 230 m nad morjem starodavno mesto Ptuj, eno izmed najbolj starinskih mest Slovenije. Ptuj, ki ima okoli 5000 prebivalcev, nudi kljub svoji originalnosti sliko starega mesta. Vrsta starinskih zasebnih in javnih poslopij, arhitektoni-čno zanimivih cerkva, mimo vseh pa mogočna Drava z živahnim prometom po njej, dalje stari grad nad mestom ter lepi, vedno zeleni nasadi in parki kot pribežališče vseh, ki se hočejo odpočiti, v ozadju pa naše večno lepe vinorodne gorice, — to so glavni deli, ki sestavljajo značilen pogled na Ptuj. Mesto je vse polno prelepih arhitektonskih stavb. V ulicah starega mesta zadeneš ob vsakem koraku na spomine davnih dni, samostane in cerkve, izkopine, grbe nad vrati meščanskih hiš in preboke nad nadstropji nasprotnih hiš med ozkimi ulicami. Dojem starega in srednjeveškega življenja je povsod ohranjen in vpliva neposredno in mogočno na gledalca. Ptuj se je zaradi milega podnebja in zelene okolice zelo povzdignil tudi kot letovišče; kajti od leta do leta vidiš vedno več tujcev, ki iščejo odmora v idiličnem mestu. Toda Ptuj je poleg svojih lepot in dobrot tudi izhodišče za mnoge in hvaležne izlete — na solnčne holme Haloz in Slovenskih goric.
Povrnimo se nazaj v osrčje starodavnega mesta in razgrnimo pred seboj vsaj v bežnih minutah sliko starega in sedanjega Ptuja. Nad mestom kraljuje grad, danes in že stoletja last grofov Herbersteinov. V obširnih sobanah dvonadstropnega gradu je dragocen, z ljubeznijo ure-
jen muzej. Seveda s tem še ni dovršena slika zgodovinskega Ptuja. Pot nas vodi preko slikovitega dravskega mostu v okoliško Hajdino. Dva še dobro ohranjena starinska templa, posvečena po rimskih legijah perzijskemu bogu Mithiri, pričata o davni preteklosti. Mitreja sta gotovo najznačilnejša v Jugoslaviji, saj ju obiskuje od leta do leta vedno -več kulturnih in umetnostnih zgodovinarjev. Nikakor pa ne smemo pozabiti na ptujski muzej, last mestne občine. V bivši dominikanski cerkvi je nastanjen, sam muzej v muzeju. Nešteto starin pa ima tudi mesto samo.
V Ptuju je 1. 1864. nastala »Čitalnica«, ki je zbirala in zbira pod svojim okriljem vse Slovence. S svojimi predavanji, družabnimi rečeri in dramatičnimi nastopi je dvignila narodno zavest in s svojimi voditelji pripravila pot v boljšo bodočnost nekdaj tlačenega slovenskega naroda. Lepši dnevi so napočili Ptuju šele z osvobojenjem. Nikakor pa ne smemo prezreti nešteto kulturnih, gospodarskih in socialnih društev, ki so mnogo doprinesla k razvoju in vsestranskemu napredku mesta Ptuja. Tudi akademiki imajo svoje društvo, ki je prav letos ob društveni desetletnici izdalo »Jubilejni zbornik«. Knjiga nudi celoten pregled zgodovinskega in sedanjega Ptuja; odkriva domačinu in tujcu marsikaj novega. Dramatično društvo prireja predstave, mariborsko gledališče hodi v. Ptuj gostovat, diletanti iz okolice se pokažejo in knjižnice pridno izposojujejo svoje knjige. Mesto ima popolno realno gimnazijo, ki zasluži vso pozornost merodajnih činiteljev.
Ptujska gimnazija bije boj za svoj obstanek po krivdi drugih in ga bo tudi dobo-jevala; celotna gimnazija ostane naprej Vsi ptujski javni funkcijonarji z mestnim načelnikom na čelu so si popolnoma na jasnem, da Ptuja brez gimnazije ni! v nekdaj nemčurskem mestu je nujno potreben zavod, ki naj vzgoji odločnega slovenskega meščana in kmeta — čuvarja naše severne meje. Poleg gimnazija je internat »Dijaški dom« za 150 učencev gimnazije in meščanske šole. Glasbena Matica agilno deluje, dekliški zavod »Mia dika«, pletarska šola in nebroj drugih ustanov izpolnjuje marljivo svojo misijo, Bodočnost? Kdo jo pozna? Načrti i<4 želje! Regulacija Drave, kanalizacija, vodovod, novo sodno poslopje, zgraditev novega dravskega mosta, rešitev vinske krize in nebroj drugih težkih vpra šanj. Naša iskrena želja je, da bi nas bodočnost našla v skladnem delu za kulturno, gospodarsko in socialno povzdigc mesta Ptuja in ptujskega okraja.
Lado Jeršt.
Šport
Športne prireditve v nedeljo in v pondeljek
V n e d e I j o: ob 8.30 na igrišču ISSK Ma-ribora: tekmovanje za mladinski pokal SK Ilirije, ISSK Maribor I:SK Rapid; ob 10. SK Železničar I: ISSK Maribor
n.
V ponedeljek: ob 9. na igrišču ISSK Maribora: finale v tekmovanju za mladinski pokal Ilirije. Ob 17. na igrišču SK Rapida: prijateljska tekma SK Že-lezničar:SK Svoboda. Ob 17. na igrišču ISSK Maribora: gymkhanske igre ma« riborskega »Motokluba«. Ob 14. na dirkališču na Teznem: konjske dirke in nagradno skakanje.
SK Železničar, nogometni odsek.
V nedeljo in v ponedeljek se odigrajo juniorske nogometne tekme za pokal SK Ilirije. V nedeljo ob 9. dopoldne morajo biti na igrišču ISSK Maribora sledeči igralci: Schvveighofer, Herič, Detiček, Dvoršak, Bračko, Frangeš III, Jemšač, Kramaršič, Marčinko, Škof, Turk I, Turk II, Wagner. S seboj naj prinesejo listine, iz katerih bo razvidno, da niso bili rojeni pred 1914. letom.
V ponedeljek ob 17. uri bo pa na igrišču SK Rapida obvezna tekma s SK Svobodo. Ob 16. uri morajo biti v garderobi SK Rapida sledeči igralci: Jug, Wagner, Konrad, Frangeš I, Glavič, Ravniak, Bačnik, Paulin, Klipstatter, Dolinar* Pezdiček, Frangeš II.
ISSK Maribor, lahkoatletski odsek.
V torek 16. avgusta ob 18. uri bo na igrišču v Ljudskem vrtu obvezen sestanek vseh lahkoatletov. Prosimo sigurne udeležbe. — Treningi-nastopi. — Načelnik.
Drago Cvetko:
Dragi moji!
Včeraj ponoči sem imel privide! Če bi jih mogel razrešiti in spremeniti v resničnost, bi bila to vsekakor velika senzacija za »Mariborski teden«. Vi vsi veste, da ima naše mesto krasno lego in §e lepšo okolico, kopališče, kjer se počutiš v vodi kakor na morju, vse polno drugih mikavosti, posebno lepih deklet, a to, kar sem videl v prividu, presega vse te senzacije, in če bi še bilo res, bi od 6.—15. avgusta t. 1. obiskalo Maribor nešteto tujcev, — oboževalcev neznanega zvezdnika! Poslušajte! Kaj takega!...
*
Večkrat sem se zvečer sprehajal po naših lepih ulicah, in vedno se mi je nekaj zdelo: »Zakaj neki se zdaj pa zdaj obračajo vse žarnice za nekom, da ga obsvetlijo? Zakaj neki vleče božajoči veter včasih na eno, hipoma pa zopet na drugo stran, zakaj se giblje ves naš mestni vrvež za nekim Tistim?«
Ni mi šlo v glavo! Noč in dan sem si ubijal svojo bulico (katere lasje dražijo ljudi kot psa mačka!) z mislimi, ki so mi dolgo ostale nejasne in nerešene, če pa človek stisne zobe, naguba čelo in položi kazalec na nos, palec pod brado, pa jo le »pogrunta«! Včasih sem bil matematik in sem odlično reševal razne enačbe, n. pr. x + y = z, včasih tudi: i->g a + b =
I. slika: Ko sem si mučil glavo (in si preskrbel glavobol!) s Tistim, sem zagledal na steni čudovita znamenja: (To seje doslej zgodilo samo meni in v svetopisemskih časih, ko je neznana roka napisala na steno: Mene, Tekel, Fares!):
b y h a r1 e t
Vse svoje znanje sem zbral, od algebre do analitike in še čez ter sem končno pogodil.
b + y "+' h + a + r5 + e + t
moramo urediti in dobimo enačbi: h + a + r3 + y = har’y b + e’+r+t = bert
Nikakor si ne ubijajte glave s temi čudnimi znaki! Takoj vam jih bom razložil! Prvo enačbo sem izrazil po domače (v latinici!) z besedo »harry«, drugo pa »bert«. Kaj naj to pomenja, osebo, stvar ali Teč? Pogledal sem zopet na steno!
II. slika: Hipoma mi je vstala pred očmi releča megla in bil sem v omotičnem stanju. Zagledal sem čudovito lep obraz. Nato sem se prebudil. Sedaj sem vedel, da je to bitje, katerega ime je zapisala neznana roka na steno in ni pokazala njega obraz, človek. Napisal sem na steno (Imena ljudi se pišejo z veliko začetnico!) z velikimi črkami:
Harry Bert.
Zopet sem padel v tisto čudno stanje in slike so se razvijale kakor v zvočnem filmu.
III. slika: Tistega sem zagledal celega. Lep je bi! (Bog pio;, če bi bil ženska D
kakor Apolon; lase je imel svetle, oči modre. V roki je držal violino. V prividu mi je postalo tako sladko ob uživanju njegove lepote, da sem ga zaprosil, naj kaj zaigra. Nežno in ljubeče je vtaknil violino pod brado, prijel za lok in strune so zapele. Igra! je neko arijo iz Verdijeve »Aide«. Z neznansko milino so peli glasovi. Še miške, ki so bile na platnu, so pobegnile v ozadje, da slišijo, kako se krasni zvoki izgubljajo v daljavi. Nato je razprostrl roke in povzdignil glas s takim občutkom, da sem padel v nezavest. — Film se je zopet zavrtel!
IV.	slika: V parku: Mladenič in mladen ka sta sedela pod mladim kostanjem. Nežne so bile njune besede, dejanje še bolj. »Oh, Harry, kakšen prelesten večer je danes! Štejva zvezde!« Ena, dve, tri..; sta štela! Kako to, da zvezde cmokajo, če jih štejemo? Čudno! Ni mi šlo v glavo! Morda zato, ker jih štejeta dva mlada, čista in nedolžna? Eh, pa kaj, saj je v filmu!
»Še veš, Harry, kako veselo je bilo, ko smo še Študirali? Kdo bi si mislil, da boš nekoč še tako sijajen dečko, filmski zvezdnik? — Nekoč ti je rekel profesor zgodovine: »Bert, povejte mi nekaj o spahijah?« Ti pa si pogledal modro okoli sebe in odgovoril: »Spahije so četvero-nožci, ki živijo na srečnem otoku Madagaskarju. (Slišal sem, da se bo v kratkem naselila tam. kjer ženitev ne drži večno, tudi kolonija iz našega mesta! Pa nikar se ne veselite, meščani! Za vas ti
zakoni ne bodo držali, ampak poročno pravo svete matere katoliške cerkve!). Hranijo se z melonami in rozinami!« — Profesor je rekel: JOdlično! Sedite!«, mi Pa smo čestitali tvojemu znanju in se smejali!«
Nato sta se (v tonfilmu, v angleškem jeziku seveda!) menila o lepih študentovskih časih, kako so profesorju Frnikuli nasipali pod noge koruze, da je lahko igral nogomet; kako so mu na Pust nesli pero, okrašeno z majhnim hudičkom in še mnogo lepega, dokler spet nista začela šteti zvezd —: ena, dve, tri...
V. slika: Holywood: Isti Bert Harry se sprehaja na plesišču filmskih zvezdnikov z dražestno divo Lilly Hord. —Njegova zvezda je v zenitu.
VI. slika: Prizora te pa ne morem ponoviti, kajti pomilovali bi ubogega Har-ryja.
✓
Prvič je izginil in povmil sem se v realnost. Pomislite, v teh težkih časih, pa tako krasen film zastonj? In ta obraz, ali ga že nisem nekje videl! Vedno hodim po ulicah in iščem Tistega, iščem in ga ne najdem. Moja duša koprni po njem, ki mi je bil predstavljen v opojnem spanju.
Ste že vi kaj takšnega doživeli ali vsaj sanjali! Menda še ne! — Pa da bi bilo to res? Kaj pravite? Ne verjamem, opojne sanje lažejo; jaz sem razumel to le simbolično, kakor Cankar Jacinto in druge. V Meranu, 21. julija Gospodovega 1.1932
ur M a' r i!5or it, fil VTH. 1932.
lisam
MžtrlBorsK? »VEČERNIK« 'JiifrS
flFST'5*
Prof. Hinko Druzovič:
Prvi slovenski koncert v predvojnem Mariboru
SPOMIN NA »VELIKO BESEDO« 3. AVGUSTA 1862.
Leta 1861. se je ustanovila v Mariboru »Slovanska čitalnica« in o priliki prosia-ve prve obletnice 3. avgusta 1. 1862. se je že videlo, kako močne korenine je \ tem kratkem času pognala. Postala je pravo narodno in kulturno ognjišče ne samo za Maribor, temveč tudi za velik del bivšega spodnještajerskega ozemlja. Da se doseže živahen stik z rojaki, zato so skrbele prireditve, ki so jih po češkem vzorcu nazivali »besede«. »Beseda« je imela poučen in zabaven del. Ta osnova je ustrezala smotru čitalnice, ki je imela nalogo skrbeti prav tako za izobrazbo, kakor za razveseljevanje. Domačim potrebam so služile takozvane »male besede«. Vsak teden ali vsakih 14 dni so se shajali čitalničarji v društvenih prostorih (ki ■ so bili takrat v prvem nadstropju male gostilne na Rotovškem trgu) ter tam poslušali govornike, ki so razpravljali o kakem zgodovinskem, jezikoslovnem ali drugem predmetu. Kot uvod so zapeli pevci primerno pesem in na koncu istotako. Sledil je nato krakočasni del. Razgovarjali so se, najrajše pa so igrali tombolo ali pa, zlasti v zimskem času, plesali in streljali v tarčo. Reprezentativnega značaja in širšemu občinstvu namenjene so pa bile takozvane »velike besede«, ki so se prirejale v počitni dobi vsako leto. Izbrala se je v ta namen naj-Dripravnejša večja gostilniška dvorana, in ta je bila v tej dobi v stari pivovarni v današnji Strossmajerjevi ulici. Tam so tudi druga društva imela svoje prireditve.
Tukaj je torej slovenska pesem prvič stopila pred širšo javnost, in sicer z u-spehom, ki nam vzbuja občudovanje. Pomisliti je namreč treba, da je zgodovinsko velepomembno leto 1848. našlo v Mariboru mnoge rodoljube; med njimi je bil to v prvi vrsti Matjašič, profesor verouka na gimnaziji. Leto na to je že prišel tudi zdravnik dr. Prelog in tako je počasi rastlo število narodnjakov, da so ob nastopu nedavne dobe že lahko mislili na ustanovitev čitalnice. Največjega pomena je bila za mariborski, kakor za spodnještajerski slovenski živelj, premestitev škofijskega sedeža. Škof Slomšek le bil član čitalnice in pri neki »mali besedi« je sam predaval o »milini materinega jezika«.
Do ustanovitve čitalnice je bilo med rodoljubi in nemškim društvenim življem nekako slogaško razmerje. Tako je Prišlo, da je gimnazijski ravnatelj Lang, Sam velik prijatelj petja, močno podpiral slovensko petje pri gimnazijcih in skrbel, da so bile na vzporedih šolskih prireditev tudi slovenske pesmi. Bilo je to tem lažje, ker je bil poznejši čitalniški Pevovodja Miklošič, učitelj petja na tem zavodu. Gimnazijci sami pa so bili vneti narodnjaki, ker mnogi naši dečki, osobi-to oni iz Slovenskih goric, so se v nižjih razredih šolali v Varaždinu, kjer so se navzeli narodnega duha. Imeli pa so tudi za učitelje slovenščine osebnosti, kakor Davorina Trstenjaka in V. Raiča. In ti dijaki so tvorili močno oporo pevskemu zboru, ki ga je začel Miklošič vežbati takoj po ustanovitvi čitalnice. Zraven so prišli š>e bogoslovci in tukaj bivajoči Cehi, zlasti inženierji in nameščenci pri gradbi koroške železnice. Tako sl lahko razlagamo, zakaj so bile na vzporedih takratnih nastopov tudi češke budnice. Domačih pevcev-rodoljubov je bilo prav pičlo število in zbor bi se ne bil mogel sestaviti iz samih društvenikov. Pritegnile so se tudi zunanje pevske moči. Slovel je takrat framski kvartet učitelja Vučnika, ki je rad sodeloval; Tazen tega Še. posamezni pevci od drugod. Jako oja Čen zbor je štel okoli 40 glasov. Podpt ra!a pa sta mariborsko petje vsestransko brata Ipavca.
Še ene okolnosti ne smem prezreti. V tem letu je bila o Binkoštih v Mariboru veiika nemška pevska slavnost. To je Kotovo uplivalo bodrilno na slovenske Pevce, da so manifestirali na kar najbolj ^eličasten način. In to se je tudi zgodilo, kakor čitamo v poročilih v »Novicah«, ter v »Spominih« Vošnjakovih in Sern-,cevih. Tudi hrvatski potopisec Kos, ki
se je udeležil te slavnosti, nam pove marsikaj o njej. (Uspomena na Slovenijn, 1863.)
Slavnost se je pričela z božjo službo v cerkvi sv. Alojzija ob 10. uri. Pela se je Miklošičeva slovenska maša in poročevalec trdi, da tako izvrstno »izpeljanega« petja v Mariboru še ni bilo slišati. Vabila na proslavo so se razpošiljala osel no in v »Novicah« je bil objavljen sledeč oklic:
»Pričakujemo slavne naše može, kteri slovenskemu narodu s peresom, besedo in dejanjem služijo, pričakujemo naše kmete v okolici, pričakujemo tudi prijazne slovenske žene in dekleta, naj tudi one našo obletnico proslavijo. Prijatli pridite, čuli bodemo tudi druge pevce iz raznih slovenskih mest!«
Tako se je tudi zgodilo! Od blizu in daleč se je nabralo okoli 700 ljudi, kar je bilo zia takratne razmere ogromno število. Med temi je bilo nad 100 »poštenih« kmetskih oseb. Iz Hrvatske so pri-š i udeleženci v narodnih nošah, kar je vzbujalo splošno pozornost. Od kolodvora se je pomikala nepretrgana vrsta do slavnostnega prostora. Slovenski Štajer je bil takorekoč popolnoma zastopan, kajti bili so odposlanci iz Celja, Ptuja, Slovenske Bistrice, Radgone, Zavrča, Konjic, Sv. Lenarta, Poljčan, Sv. Barbare v Halozah, Sv. Ane v Sl. goricah, Sv. Benedikta, Ljutomera in iz bližnjih vasi in trgov. Slovenjebistričani so se pripeljali pod vodstvom dr. Vošnjaka na okrašenih vozovih in med pokanjem možnar-jev.
Opoldne je bil skupni obed v dvorani, kjer se je zvečer ob 8. začela »Velika beseda«. Navzoči so bili narodni veljaki, kakor: Bleiweis, Toman, Krek, Trstenjak, Raič, Caf, oba Ipavca, Ripšl in mnogo prosvetne inteligence in duhovnikov. Besedila pesmi so se tiskala v 500 izvodih, in rabili bi jih bili še dvesto. Tako je obisk nadkriljeval pričakovanja čitalničarjev. Dvorana je bila okrašena z napisi, ki so vsebovali izreke slavnih Slovanov. Crke so bile rdeče na belo-modrem papirju, okna pa so imele pre proge v narodnih barvah. »Velika bese' da« se je izvršila v sledečem redu:
I.	Pozdrav čitalniškega predsednika dr. Serneca. Za njim sta še govorila Trstenjak v imenu celjske čitalnice ter dr. L. Toman. Njegove besede so vzbudile nepopisljivo navdušeruost. 2. Jenko: Naprej! 3. Rihar: Savica. (Zbora). 4. Deklamacija dr. Kreka. Pesnitev je zložil v proslavo tega dne. 5. Miklošič: Mar-i-bor. (Besedilo dr. L. Tomana. Ko je bil Toman po ustanovitvi čitalnice prišel v Maribor in slišal peti čitalničarje, je na njihovo prošnjo obljubil, da jim vpošlje geslo. To je potem uglasbil Miklošič. Skladba je ohranjena). 6. Ljubljanski čitalniški pevci so zapeli »Pod oknom« tako »miloglasno, da so vsem pričujočim srca veselja igrala«. (Novice). 7. Miklošič: »Ali smem Slovenec biti?« (Skladba ni ohranjena). 8. G. I p a-vic: a) »Kje so moje rožice« in b) »Tam za goro zvezda sveti«. (Zadnja pesem se je prvič izvajala). 9. Maše k:	»Stru-
nam« in kot sklep 10. »Hej Slovani!«
O petju piše omenjeni Kos m. dr.:
»Suza zasja se mom Oku, kad poče planissimo pjevati viešto kolo pjevačko, sastoječe iz čitaoničarah, bogoslovacah i gimnazialacah pod vodjenjem g. I. Miklošiča. Nama do duša ne odviše prijazni Mariborčani priznavahu, da tako izver-stnega pjevanja nebijaše jošte čuti u Mariboru.« (Str. 7).
Po končani besedi je bila zabava z običajnimi napitnicami. Napivalo se je Slomšku, Strossmajerju, Hrvatom i. dr. (Škof Slomšek sam ni bil navzoč, ker je bil na vizitacijah.) Oglasil'se je še šentjurski kvartet Ipavčev. Zapel je Gustavovo »Pod lipo« in žel tak uspeh, da ploskanja ni bilo konca in se je morala pesem še 'enkrat zapeti.
Prvi slovenski pevski nastop je bil torej uprav presenetljiv dogodek in veličastna narodna manifestacija. Kako je moglo priti do tega uspeha, smo v po-četku povedali. Sledila je še naslednje
leto velikanska narodna slavnost v proslavo sv. Cirila in Metoda, ki je bila največje slovensko ljudsko slavlje v predvojnem Mariboru.
Dobi velikega početnega razmaha je žal potem sledila doba nazadovanja, ki je imela svoje vzroke v raznih okolščinah. Bili so kritični časi, ko je čitalnično petje hiralo, da, celo zamrlo. Nastopila pa je spet doba podviga in živahnejšega po-kieta, zlasti tedaj, ko je prišla čitalnica pod lastno streho v Narodnem domu (1899). Od tu je stalno napredovalo petje in razvilo se je pravo koncertno življenje. Zadnji čitalniški mešani zbor je štel
80 glasov in je veljal kot eden izmed najboljših -za ljubljansko Glasbeno Matico. Marsikateremu pevcu in pevki iz tedanje dobe, pa tudi piscu teh vrstic, kot zadnjemu čitalniškemu pevovodji, so še v živem spominu borbe in težkoče, katere vse pa sta premagala idealizem in požrtvovalnost pevske družine.
Petje, od prvega nastopa pa tja do svetovne vojne, je bilo v Mariboru, kakor na vsem bivšem Spodnjem Štajerskem prvi vrsti v službi vzbujanja narodne zavesti, in to nalogo je tudi izpolnilo!
Kulturne vesti
Razkrinkana pravljica o obljubljeni Ameriki
Louis Adamič: Kriza v Ameriki.
Kriza v Ameriki je naslov 4. zvezka Slovenskih poti, ki je pravkar izšel v založbi Tiskovne zadruge izpod peresa Louisa Adamiča, našega rojaka in uvaževanega ameriškega pisatelja. Adamič živi že 19 let v Ameriki. Nedvomno je on prvi poklican, da pokaže svojim rojakom o.	> siiko »obljubljene
dežele«, saj je sam grenko občutil težo borbe za vsakdanji kruh kot ameriški priselnik in preizkusil precej vse možnosti življenja in zaslužka v svoji novi domovini. Štirje članki, napisani na new-yorški Harper’s Magazine, govorijo z vso prepričevalnostjo o tem, kaj pravzaprav pomeni dandanes tolikokrat izgovorjena modna beseda — »kriza«. »Zlata zemlja, obljubljena dežela«, gledana z očmi bistrega poznavavca razmer, ki je odhajal nekoč kot 14letni fantič z doma, da bi doživel velike duševne pretrese in nenavadne dogodivščine, je prikazana tistim, ki odhajajo v tujino iz gospodarskih nagibov, kot strašen vampir, ki izmozgava zdrave delovne sile in ljudi telesno in duševno ugonoblja.
Obratno stran bahave širokoustnosti vračajočih se »Amerikancev« o bajnih zaslužkih in bogatih farmah slika pisatelj na genljivem primeru Martina Cerkovnika. Eant se je izselil, da bi si gmotno opomogel, pa je doživel silno razočaranje, se zatekel — da bi se izognil smrti od gladu in mraza — v jetnlšnico in naposled našel skoraj neverjeten način, da je otel golo življenje s povratkom v staro domovino.
Zastoj gospodarstva popisuje Adamič na podlagi svojega popotovanja po Novi Angliji, kjer brezposelnost uničuje cele družine, pustoši nekdaj cvetoča mesta, geni izseljence v obupno bedo in nevarno topost. Zdaj, ko je Amerika do kraja izkoristila delazmožnost priselnikov, daje zgradila svoje novo obličje, zdaj ne potrebuje več teh človeških strojev, ki jih ocklada kot zarjavelo železo v zanemarjene ropotarnice. Vse dobrodelne akcije in ves trud, da bi se socialna beda vsaj za silo omilila, so v danih prilikah kakor kaplja v morje.
Ali more biti tragika »Hlapca Jerneja«, ki se dandanes ponavlja v milijon primerih po Združenih državah, podana bolj prepričevalno? Posledice tega ne-vzdržnjega stanja se kažejo zdaj kot ra-ketirski in roparski izgredi, kjer se delavstvo puli za svoj obstanek z dinamit-nimi bombami, zdaj pa kot delavska sabotaža, ki uničuje dragocene gmotne dobrine, upajoč, da bodo ta sredstva pripomogla do spremembe delavskega položaja. Da je delo tako dobro čitno in zanimivo, je vzrok to, da je pisatelj kljub teži gradiva s spretnim publicističnim načinom opisovanja povezal svoje lastne izkušnje s pripovedovanjem svojih znancev in časnikarskimi poročili, ki slikovito karakterizirajo ta nam povsem tuji svet. — Prevod, ki ga je oskrbel dr. Ant. Debeljak, je jezikovno bogat in se točno sklada z dikcijo originala.
Važno je, da smo prav Slovenci dobili to knjigo, ki dovolj zgovorno opozarja, da je naše vaško življenje z vremi majhnimi in včasih bridkimi razinericami vendarle vse ljubezni vredna idila na-pram razmeram v današnji Ameriki. Marsikdo, ki še zdaj hrepeni po »obljubljeni deželi« se bo na podlagi te knjižice z novimi silami oprijel domače grude, ki mu daje trd, pa vendar zdrav in tečen kruh.
Louis Adamič: Kriza v Ameriki pre-
vedel Anton Debeljak, Slovenske poti IV, Tiskovna zadruga 1932, strani 100. cena za kartonirano knjigo Din 32.—.
Časopis za zgodovino in narodopisje.
Letnik XXVII, snopič 2, izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru, 1932, strani 65 do 120. — Te dni smo dobili v lični o-premi letošnji drugi snopič našega »časopisa«, ki nič ne zaostaja za dosedanjimi. Nestor slovenskih zgodovinarjev prof. dr. Fr. Kovačič je objavil v njem zgodovinski pregled »Planina in njeni prvi gospodarji«, katerega je priredil po slovensko pisani kroniki Ane Wam-brechtsamerjeve. V njem nam predočuje zgodovino gradu in kraja do grofov Celjskih ter do trenutka, ko so jim sledili Habsburžani, Zbrani podatki seznanjajo z zanimivimi dejstvi, ki bodo mnogo do-pomogla do podrobnejšega spoznavanja naše prošlosti na jugovzhodu slovenske Štajerske. — Umetnostni zgodovinar dr. Franjo Šijanec nadaljuje in zaključuje svoj referat o »Slikarju Janezu Andreju Straussu« s stilno analizo in seznamom del Franca Mihaela Straussa ter Janeza Andreja Straussa. Dodal je tudi 13 reprodukcijskih slik Janeza Andreja iz Vuzenice, Velenja, Slovenjgradca in okolice. S to razpravo nam je Šijanec odstrl zaveso, ki je doslej zakrivala ta dva naša nadarjena in pomembna slikarja, ki bosta sedaj bolj prišla do prave veljave. — V »Izvestjih« objavlja. Janko Glaser »Doslej neznan zapis Prešernovega soneta o Apelu«, ki ga hrani naša mariborska Studijska knjižnica in ga je napisal Prešern sam, še preden ga je poslal Če-lakovskemu. Isti avtor pa nadaljuje tudi razpravo o »Literarnih predlogah in paralelah«:	XI.	Maier-Slomšek (Lipold).
Josip Mravljak objavlja pa »Iz vuzeniške zgodovine tretji in četrti odstavek: Cehi usnjarjev in Nekaj o vuzeniškem pod-stvu. — Sledi »Slovstvo«. O delu Slobodana Jovanoviča »Vlada Aleksandra Obrenoviča« poroča dr. Fran Vatovec, in sicer zelo obširno, tako, da dobi vanj precej dober vpogled tudi kdor ga še ni bral. O »Dialektološki karti slovenskega jezika« Frana Ramovša referira dr. Ivar Dornik, o Franca Hribernika knjigi »Mesto Šoštanj« pa prof. Franjo Baš. Snopič zaključujeta poročili o Zgodovinskem društvu v Mariboru in Muzejskem društvu v Ptuju. Kot dodatek se nadaljuje za Arhiv Slomškova korespondenca od strani 145 do 192.
Cankarjev »Hlapec Jernej« kot kolektivna drama. Cankarjeva družba v Ljubljani je pravkar izdala Ivana Cankarja
»Hlapca Jerneja in njegovo pravico« v predelavi Ferda Delaka kot kolektivno dramo. Uprizoritev delavskega odra in govornega zbora »Svobode« v ljubljanskem opernem gledališču in v celjskem mestnem gledališču je pokazala, da je ta kolektivna drama nekaj svojevrstnega, novo stremljenje gledališke umetnosti. V Delakovi predalavi Cankarjevega »Hlapca Jerneja in njegove pravice« so pokazani Ivan Cankar, »hlapec Jernej« in delovno ljudstvo vsega sveta. Kritika v »Jutru«, »Slovenskem Narodu«, »Svobodi«, »Ženskem svetu«, »Prijatelju«, »Ženi in domu«, »Delavski Politiki« in »Delavcu« je pohvalila dramo kot nenavaden dogodek. Knjiga je zelo okusno opremljena in ima poleg teksta tudi Ravnikarjeve slike. ____________________________
JUSTIFIKACIJA V PERUJU.
Iz peruanskega glavnega mesta Lime poročajo, da je bilo po prekem sodu obsojenih na smrt 10 revolucionarjev, 15 pa na dolgoletno ječo. Pet obsojencev je bilo usmrčenih takoj. Med njimi je bil tudi znaili revolucionar I nne« Mindrn.
Najstrašnejša kaznilnica sveta
Redko kdo ve, kje je najstarejša kaznilnica sveta. Do pred kratkim je vedelo za njo le nekaj ljudi izven Afganistana. iV tej azijski deželi, ki meji na eni strani na Indijo, na drugi pa na sovjetsko Rusijo, je najgroznejša kaznilnica sveta. Tako vsaj trdijo angleški potopisci, ki so obiskali Laandi Khano, kakor se imenuje. Leži v bližini indijsko-afgani-stanske meje na visoki gori in je vidna že iz daljave desetih milj. Štrli visoko v oblake kot kak fantastičen velikan in navdaja z grozo redke karavane, ki hodijo mimo in poznajo njene grozne skrivnosti.
Laandi Khana je prav za prav trdnjava. Visoki trdni zidovi, opasani z vrstami bodeče žice, in globoki jarki okrog njih napravljajo vtis impozantne utrdbe, ki bi se mogla uspešno upirati celi armadi, ko bi jo hotela oblegati. Med jarki in bodečo žico leži zid, ki brani dohod h kaznilnici. Med zidovi kaznilnice in bodečo žico stoji noč in dan trojna .vrsta straž, ki so pripravljene vsak hip na znak nevarnosti pričeti borbo z napadalci.
Na strehi kaznilnice je stražnica, v kateri bedi noč in dan budno oko straže, ki pazi, da ne bi nepričakovani napadalci napadli kaznilnice, pobili vojakov in osvobodili ujetnikov. Čim straža opazi kaj sumljivega, da takoj opozorilno znamenje in vsa posadka, ker kaznilnica.ima v resnici celo posadko, pohiti na svoja vnaprej določena mesta in se postavi nasprotniku v bran.
Laandi Khana je kaznilnica za hajduke in težke zločnice, ki jih v Afganistanu ne primanjkuje. Večina jetnikov je obsojena na dosmrtno ječo. Redko kdo med njimi pa preživi nekaj let, ker življenje v njej je resnično barbarsko težko. Vsak jetnik je zaprt v mali celici, ki je bolj podobna grobu kakor sobici. Celica je vlaž na, mračna in polna podgan in nesnage. Jetniki so prikovani k zidu s teškimi železnimi verigami, ki jim omejujejo sko-ro vsako gibanje in jim dovoljujejo le mučno ležanje na golih deskah. Kopelji in umivanja ne poznajo, ker ni za to potrebne vode. Ne strižejo las in brad, ker sami tega ne morejo, brivcev pa ni. Perila sploh ne prejemajo, obleka pa, ki jo
imajo na sebi, jim služi obenem tudi za odejo med spanjem. Hrane, skrajno slabe in skoro neužitne, prejemajo le toliko, da ne pomro od lakote.
Zato ni prav. nič čudno,' da jetniki v takih razmerah ne vzdrže dolgo v Laandi Khani. Mnogo jih znori, večina jih pa kmalu pomre za posledicami nečloveškega življenja, ki ga morajo živeti. Edino' upanje jim je nenadna rešitev od te ali one strani; Navadno so to njihovo upanje njihovi tovariši, ki so še svobodni. In ti so doslej že večkrat poskušali osvoboditi svoje zaprte tovariše. Nekoč se jim je to posrečilo, toda tedaj Laandi Khana ni bila -zavarovana tako strogo in budno, kakor je danes. Pred nekaj leti je uspelo neki hajduški tolpi, da se je neopaženo približala kaznilnici, pobila presenečeno stražo in osvobodila vse ujetnike. Od tedaj pa je straža popeterjena, obenem pa so bile razpete bodeče žice in izkopani globoki jarki. Današnji jetniki v Laandi Khani pač nimajo nobenega upa nja na osvobojenje in so njihove kosti brezpogojno zapisane pokopu v vlažnih kaznilniških kleteh. Vse upanje na rešitev iz peklenskega »življenja« je le še — smrt.
Morski psi zamenjajo bencin
V dneh, ko je svetovna kartelirana industrija bencina pokazala svojo neomejeno moč v vprašanju preskrbe tudi v naši kraljevini, je pričela Francija, ki je absolutno navezana na uvoz bencina in ki nima na svojem ozemlju nobenega vrelca rudninskih olj, resno misliti, kako bi našla kak nadomestek za to sodobno prepotrebno pogonsko sredstvo. Uvoz mineralnih olj itak previsoko obremenjuje njeno trgovsko bilanco, obenem pa nastaja odločilno vprašanje preskrbe Francije z bencinom in drugimi sirovimi olji v primeru vojne, ko bi mogla dobro izvedena blokada državo takoj prisiliti h kapitulaciji. V tem težkem vprašanju je našla francoska tehnika rešitev vi izumu praktične predelave masti morskih psov v povsem uporabno pogonsko sred stvo za motorje, ki ne zaostaja v kakovosti za več ko 10% za najboljšim bencinom, ki se uporablja za pogon aeroplan skih motorjev. S tem bo nastala v Franciji, kjer so morski psi ob obsežni obali prava nadlega, nova ribiška industrija, ki se bo bavila le s tovrstnim lovom.
D. Arnuš:
Ptičje petje
Ko sta gnezdila, ščinkovca pred mojim oknom, se je od časa do časa postavil »on« na vejico in pel; melodija se je vrstila za melodijo, »ona« pa je pripravljala mehko zibelko in zdaj pa zdaj prisluhnila na samčevo petje. Naenkrat opazim, da »mož« nič več ne poje in pogledam v gnezdece. Glej, ščinkla je mrtva v gnezdu.. »Mož« je žaloval. Mine še en dan, dva, tovarišica se ne gane; treba bo iskati novo. To pa ni kar tako, da bi zaklical tja med veje: »Hej, ščinkla, jaz sem prost, katera je voljna stopiti z menoj v zakon?« Fant se mora bolj potruditi, mora vabiti, kazati svoje vrline in peti, kar zna najlepšega.
In ščinkovec je pel nedaleč od prejšnjega gnezda ves ljubi dopoldan in popoldan do sivega mraka. Še en dan je tako Srabil in mamil slabotna srca mladih ščin-kelc, tretji dan pa že vidim, da se z no-.vo »devojko«, morebiti je bila tudi vdova, pogovarja o udobnosti zakonskega življenja, valjenju jajčec, mladem zarodu in sploh o vsem, kar si imajo taki-le ptički povedati med sabo. Ona mu je verjela. To je že tako, čim večji ptič, tem raj-še mu verjamejo samice.
Kmalu sta imela novi domek; ona najbrž ni marala, da bi vrgli prejšnjo ženko iz gnezda in bi se ona vsedla vanj. Bogve, če ni imela kake nalezljive bolezni. Svoj dbm je vse kaj druzega. Čez nekaj dni je razveselila svojega možka s težko pričakovano novico: »Eno jajce
je že.« Za prvim je prišlo še drugo, tretje... Oče ni vedel, kam se naj dene od samega veselja. In ko je sedela dobra ženka in klicala v življenje novi zarod, je vriskal po vejah možiček, pel najlepše svoje pesmi in kratkočasil samico. In pel je naprej, da so ga občudovali debeloglavi otročiči, pel dekler niso bili godni in so sami posnemali očeta.
Tako popeva ščinkovec in vsak drug tiček samo prvemu leglu, veliko manj drugemu, tretjemu, če je, pa skoraj nič. Samice skoraj nikoli ne pojejo. In če. greš zdaj po gozdu, ni več živ. Le tu in tam se oglasi kak ptiček, a to ni več petje. Zdaj so ptičke skrbne na delu za zimsko obleko.
Italija noče francoskih filmov.
Italijanska vlada je pretekli mesec izdala nov zakon o kontingentu za francoske filme. V sezoni 1932/33 bo mogla francoska filmska industrija uvoziti v Italijo le 100.000 metrov francoskega filma, kar da okrog 40 filmov. Istih metod bi se pač morale poslužiti tudi druge države pri uvozu italijanske manufakture, riža, južnega sadja itd.
Iz Amerike v Evropo čez severni tečaj.
Znani novi ruski ledolomilec »Rušanov« bo v kratkem odplul na novo važno ekspedicijo. Na krovu bo imel dvoje letal, s katerimi bo skušal ugotoviti najkrajšo prometno zvezo med Rusijo in Ameriko čez arktične kraje. Rezultati teh raziskovanj se pričakujejo z največjo napetostjo. f
VOHUNI
69
Iz tajnih arhivov.
V Kerzonu so se uprli vojaki nekega drugega regimenta in ob zvokih internacionale korakali ko ulicah. Pobratili so se s civilnim prebivalstvom. Vse pristaše caristične stranke so pomorili, prav tako številne francoske častnike. V Se-bastopolu je dal general Amet mornarici povelje, naj strelja na boljševiške čete, ki so bili vdrle v mesto; toda posadke ladij so se pravtako uprle. Na njegovi poveljniški ladji »Jean Bart« so sneli triko-loro in razobesili rdečo ruska zastavo.
Več dni je bilo admiralovo življenje v nevarnosti, .vendar pa mu je uspelo, da je s pogajanji z zarotniki pridobil toliko časa, da je prispela iz Dardanel mornarica admirala Seymourja, ki je zopet vzpostavila red. Končno je francoska mornarica odplula v Carigrad pod zaščito angleških bojnih ladji, katerih poveljniki so imeli striktni nalog, takoj otvo-riti ogenj, čim bi se na francoskih ladjah pokazali le najmanjši znaki nepokorščine. Upor francoske mornarice v Črnem morju bo ostal misteriozna in zelo neprijetna zadeva, o kateri Francozi le neradi govorijo.
Končno so tudi uvideli, da je položaj armade pri Odesi nevzdržen. Preostalo je le še, pogajati se z boljševiki, da bi tako imeli brez krvolitja zasiguran umik. Admiral Amet je na svoji ladji zopet vzpostavil red in tam sprejel odposlance zmagovitih »rdečih«. Sklenili so pogoje, toda ko je zadnja francoska ladja zapu-
ščala Sebastopol, so se odigravali pretresljivi prizori. Da zadnjega kotička so napolnili begunci ladijski krov; bili so to pristaši carističnega gibanja, ki so bežali pred maščevanjem boljševikov.
In še preden je izginil dim francoskih bojnih ladij 'na'obzorju, se je pričelo v Sebostopo}u neusmiljeno in strahovito klanje.
Tako se je končala nesrečna francoska ekspedicija v Črno morje, ki je zahtevala toliko človeških žrtev. Koliko je bila za ta izid odgovorna grofica Rogerska in njena univerzalna liga mednarodnih vohunov, se da težko reči, kajti sestradani francoski vojaki bi bili bržkone tudi tako podlegli boljševiški propagandi.
Pripomniti pa moramo, da so besede grofice o padcu Pori Arthurja potrdile dejstva. Trdnjava je padla v času, ko njena predaja še nikakor ni bila potreb-na.Japonci so našli zaloge živil in muni-cije, ki bi bile zadoščale najmanj Še za tri mesece. Po končani vojni so stavili generala Stossla pred vojno sodišče, takoj ko se je vrnil v Rusijo. Bil pa je samoj grajan in ruska javnost je bila nad izidom te obsodbe zelo začudena.
Ali je bil vpliv grofice Rogerske res tako silen, da je mogla izposlovati oprostitev za izdajo, katero je bila ona narekovala?
Zdi se neverjetno, toda v Rusiji-,se je dogodilo mnogo neverjetnih stvari, resnica pa je včasih še bolj zamotana in groteskna ko najneverjetnejše domislice nebrzdane pesniške domišljije...
KONEC.
Opravilna številka: E IX 1838/32
10
Dražbeni ohlic.
3888
Dne 21. sept* 1932 ob 10 uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin
1. Zemljiška knjiga: Rošpoh	vi.	št. 146
2.	„	„	Rošpoh	vi	št.	199
3.	„	Koroška	vrata	vi.	št.	322
Cenilna vrednost: ad 1) Din 189 429*—
ad 2) Din 62.468’— ad 3) Din 297*957 50 Vrednost pritikline Din 1,6.716*—
Najmanjši ponudek: ad 1) Din 126 286’—
ad 2) Din 41.653 33
ad 3) Din 160*17875
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, Je oglasiti pri sodišča najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe slce. bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki
ie nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okralno sodišče v Mariboru
dna 13. liinlia 1932.
Poveljstvo Prostovoljne požarne hrambe in reševalnega oddelka v Mariboru naznanja tužno vest, da je njen prezaslužni član in tovariš, gospod
dr. Karl Ipavic
šei-zdravnik in vodja reševalnega oddelka ter čast- } ni elan hrvatsko-slavonske vatrogasne zajednice, 1 odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje in z razni- 1 mi častnimi požarnimi križci,	']
v soboto, dne 13. avgusta 1932 ob pol 10. uri preminul.
Pogreb blagega pokojnika bo v torek ob 16. uri iz starega, mestnega pokopališča v Strossmajerjevi ulici na razvanjsko pdkopališče.
Poveljnik: Ivan Voller. Tajnik: Rudolf Glabučnik.
V Mariboru, dne 13. avgusta 1932.
J
Nadaljevanje elektrifikacije švicarskih železnic.
Uprava švicarskih zveznih železnic je sklenila elektrificirati nadaljnjih 400 km svojega železniškega omrežja. V ta namen potrebni električni tok bo proizvajala nova vodna električna centrala, ki jo bodo pričeli graditi v najkrajšem času in za katero bo zgrajen na Etrelski visoki planoti velikanski jez, ki bo meril 9 kilometrov v dolžino in 1300 metrov v širino, stroški pa bodo znašai okrog 62 milijonov švicarskih frankov.
Stošestintrldeset let star dolg.
Na ozemlju ligurske podeželske občine Calissano je bil 1. 1796. umorjen neki francoski častnik in je bila občina obsojena na plačilo odškodnine v znesku
20.000 lir. Vaščani pa so bili revni in zaradi vojn tako izčrpani, da so s težavo zbrali komaj 10.000 lir, dočim so si drugo polovico odškodnine morali izposoditi v finalborškem nunskem samostanu na 4% obresti. Na teh obrestih je občina plačala v 136 letih samostanu že okrog
55.000 lir. Šele letos je občina plačala svoj prastari dolg in se rešila obveznosti, ki je požrla samo na obrestih nad petkratno vsoto kapitala.
Vrnitev izgnanega kralja
»■lil
Krsto s telesnimi ostanki bivšega portugalskega kralja Manuela je pripeljala vi Lizbono angleška križarka »Concord«, in angleški mornarji so jo prenesli tudi
na kopno.
Koliko je stala japonsko-kitajska vojna?
Po uiradnih podatkih japonskega finančnega ministrstva je veljala letošnja, japonska vojna ekspedicija v Šanghaj 100 milijonov jenov. Skupni izdatki japonske države za vojaške ekspedicije v Šanghaj in Mandžurijo pa presegajo že sedaj vsoto 475 milijonov jenov. Japonci pa zaenkrat še ne mislijo na mir, ker so pripravili za nadaljne operacije še 164 milijonov jenov. Letos znašajo izdatki za armado okrog 40% celotnega japonskega državnega proračuna.
Čebela povzročila smrtno nesrečo.
Pred dnevi se je zgodila v bližini Pisana v Italiji nenavadna avtomobilska nesreča. Nekega šoferja avtotaksija je pičila v roko čebela in ga je to tako zmedlo, da je izgubil oblast nad volanom in se je avtomobil, ki je drvel z veliko brzino, zaletel v neki nasproti vozeči avtomobil. Posledica strašnega karambola je bila: oba šoferja mrtva, oba avtomobila razbita.
toominiaite te CMD
Najbogatejša izbira ur, zlatnine in srebrnine je pri
llserjevem sinu
v Gosposki ulici.
Kot nakupovalec Jabolk
ali odbiralec (škartirar) želim vstopiti pri večji tvrdki. Naslov v upravi. 2535
2 gospodični
se sprejmeta takoj in poceni na hrano in stanovanje. Trgov. Frankopanova št. 10.	2583
Trgovski lokal in skladišče oddam takoj. Stolna ul. 5.
2584
Restavracija-kavarna Senica
Tattenbachova: Izvrstna kuhinja, prvovrstna vina, pristni Pekrčan 18 Din, specialiteta 12, krasen vrt, salonsko kegljišče in sploh vse udobnosti. 2560
Spalnico iz mehkega lesa
imitacija mahagoni črno klubsko garnituro, pleteno vrtno pohištvo in mize na prodaj. Naslov v upravi.	2585
Spalne sobe,
politirane in iz mehkega lesa, gladko vezane ter kuhinjske opreme po konkurenčni ceni prodam. Mizarstvo Kompara, Aleksandrova c. 48.	2597
Steiaže s steklenimi vrati
visoke 280X60, mize in razno uporabno za prodajalne na prodaj. Aleksandrova c. 48.	2598
Dva mala lokala
pripravna za vse, tik kolodvora oddam takoj. Aleksandrova c. 48.	2599
Trgovino in trafiko
prodam takoj. Studenci, Aleksandrova cesta 33.	2601
Velika vrtna veselica
bo v soboto, nedeljo in ponedeljek. Izvrstna vina, izborna kuhinja. Cenjene goste vabi M. Seifried, Aleksandrova c. 79.	2600
Prodam
postelje, mize, stole, omaro, kuhinjsko kredenco itd. poceni. V. Weixl, papirnica, Maribor.
Stanovanje oddam takoj. Vprašati Dušanova ul. 9, Vodopivec.	2593
Kolo novo Din 980.—.
OkviT za kolesa Din 350. —, na prodaj v Tattenbachovi ul. l i.
P‘3I»
nje, inserati, papir, tiskovine, trgov-s knjige, Hinko Sax, Maribor, Grajski . Posebnost: Edina izdelovalnica Ju-davije bromsvetlih razglednic, popol na slične fotografijam.	2595
Kupim takoj
na periferiji (Tomšičev drevored itd.) parcelo za stavbo enonadstropne hiše od 500—1000 m5. Ponudbe na Šauperl, Slomškov trg 16.	 2543
Motorno kolo
»Ariel« tipa 31.500, skoraj novo je takoj na prodaj, pri Schenker et Co. Meljska cesta	2545
Prodam novo hišo
in gospodarsko Gozdna ul. 3.
poslopje.
Pobrežje,
2580
Lepo opremljeno sobo
oddam enemu ali dvema gospodoma. Vrbanova ul. 6 I.	2578
Ovčja volna
za madrace in odeje vedno na zalogi. Arbeiter, Dravska ul. 15.	2576
Hiše, vile, posestva, gostilne prodaja Posredovalnica. Maribor, Sodna ulica 30.	2577
Prodam posestvo
z vsem inventarjem, 15 do 20 oralov, oral po 5.500 Din, gozdi, travniki, njive, sadonosniki in vinogirad. Naslov pove Jožef Ketiš, gostilničar, Sv. Jakob v Slov. gor. Sprejmejo se hranilne knjižice.	2532
Jos. Tichy 1 Dr.
Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega b laga po konkurenčni ceni.	1603
Sobo in črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska utica 3, za kavarno »Astoria*.	3
Dobro ohranjen
otroški voziček poceni na prodaj. Poizve se v upravi »Večernika«. 2546
Atomobilisti in motociklisti pozor!
Avto in moto gumi kupuje v vsaki množini in najvišjih cenah mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenba-chova ulica 14._____________________  2345
Prva mariborska zasebna kuhinja
pod spretnim vodstvom, sprejema abo nente. Zlasti abstinentom alkohola, se priporoča lastnica.	2395
Suhor
in domači keksi najboljši in najcenejši, kakor tudi kruh in raznovrstno fino pecivo najboljše kvalitete priporoča parna pekarna Čebokli, Glavni trg 9. Preprodajalci dobe znaten popust.
2472
Oddam sobo in kuhinjo
stranki brez otrok za Din 350. Dušanova ulica 12, Magdalena.	2466
Kis za vlaganie
Novo hišo,
2 sobi' in kuhinjo, prodam. Pobrežje pri Mariboru, Gubčeva ul. 31.	2544
Prazno sobo
s posebnim vhodom, električno razsvet ljavo, brez štedilnika (kuhanje ni dovoljeno), oddam boljši osebi s 1. septembrom. Stritarjeva ulica 5/1.	2542
Majhen lokal
v sredini mesta za primerno odkupnino takoj na prodaj. Nasi. F. Kuhar, Gosposka ul. 4.	2571
Matrace in vse tapetniške izdeljke
pridem na dom popraviti. Se priporočam Ferdo Kuhar, Gosposka ul. 4, na dvorišču.	2572
V najem se odda od 1. septembra 1.1.
stanovanje (kuhinja in ena soba, kakor pokrita veranda) v Mariboru, Ipavčeva ulica 36, nova stavba. Mesečna najemnina Din 400.—.	2570
Prostovoljno gasilno društvo v Framu
priredi v nedeljo dne 14. oziroma v slu čaju slabega vremena v pondeljek dne 15. t. m. na vrtu učiteljskega doma tombolo z mnogimi in prav lepimi dobitki (kompl. pohištvo, kolesa itd). Po tomboli veselica s pestrim sporedom. Svira godba na pihala.	2569
Denarnice
za kovani denar v veliki Izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova cesta 13
Trgovino z mešanim blagom
oddam takoj v najem oziroma prodam. Frankopanova ulica 35.	2550
Brusnice
razpošilja Jožef Laufer, Maribor.
2582
Dijak iz boljše družine
nižjih razredov, gimnazije se sprejme y popolno oskrbo v fini hiši. Prilika za konverzacijo v nemškem in hrvat-skem jeziku. Ponudbe pod značko »Profesor« na upravo.	2543
Opremljeno sobo
oddam takoj dvema gospodoma ali gospodičnama. Prost vhod, električna razsvetljava. Vprašati Aleksandrova cesta 55/1.	2551
Grem za gospodinjo
k staremu gospodu ali gospej. Vprašati je v Marijini ulici 24.	2568
Ključavničarskega vajenca
sprejme takoj. Pollak, Mlinska ul. 15.
2565
Lepo opremljeno separirano solnčno sobo
oddam 2 mirnima osebama. Stritarjeva ulica 37.	2562
Pekarno oddam
radi bolezni v najem v lepem trgu Savinjske doline. Naslov pove uprava Večernika.	2558
Hiša s 4 sobami,
vse podkleteno, s sadnim vrtom se u-godno proda v Krčevini, Ribniško selo 22, p.	2554
Dve opremljeni sobi
in kuhinjo oddam takoj v najem. Frankopanova ul. 10/1.	2552
Na krasnem vrtu restavracije
v Narodnem domu
bo v soboto, dne 13. avg. zvečer ob 20.
koncert
znane godbe Wergles. Nudi se izvrstna hrana in pristna vina! Priporoča se 2550	Marija	Drčar.
Štiri ali prostorno trisobno stanovanje
z .vsem konfortom, v centrumu, I. ali
II.	nadstropju išče družina (3 osebe), s 1. oktobrom. Ponudbe pod »solnčno« na upravo.	2549
»Tempo« čevlji na obroke. Slovenska 18.	2500
Izposojamo
gramofone in plošče po Din 1.—. »Šla-ger«, Slovenska 18.	2501'
Veliko Izbiro
notnihMekov
po najnižjih cenah nudi
IV. KRAVOS
ALEKSANDROVA 13
Modne liste
jesen m zimo
Knjigarna fliskovne zadruge
Maribor, Aleksandrova c. 13
Špirit za vlaganie
Tel.
25.80 JAKOB PERHAVEC. MARIBOR. Gosposka ulica 9
Tel. 25-80
Selitve vskladiščenja
s pohištvenimi in odprtimi vozuzi, ..........
izvršuje najcenejše
Prva jugosl. transportna d. d.
StHENKER & C O.'
Meljska cesta 16 — Telefon 2044.
'im
otroški nahrbtniki
aktovke
galanterija
drobnarije
pletenine
papir
itd.
Drago Kosini
Maribor, Vetrinjska ul. 26
Graški veieseiei
AZE
N ajugodn ejši nakup v „Mariborskem teč n u“
od 27, avgusta do 4. sept. 1932 jubilejna razstava goveje živine od 27. do 30. avgusta razstava perutnine od 1. do 4. septembra.
Glavna oddaja velesejmskih legitimacij: Bančna hiša Bezjak, Maribor, Gosposka 25
Galanterijsko blago Parfumerije ' Pletenine Igrače
Potovalne predmete Kopalne ootrebščine itd. pri tvrdki
(» ': 1
Nai novejše
svilene in volnene tkanine
za nastopajočo sezono, uvožene iz svetovnih francoskih in angleških tvornic dobite samo v
t
Modni trgovini
Dolček i Marini
Maribor, Gosposka ul. 27
Oglejte si naše stalne izložbe!
P
oceni kakor še nikoli
Medič-Zankl
tovarna olja, firneža, lakov in barv
podiužnica Maribor, Glavni tr« 20
Teleton -št 2279
2533
Franc Kormann
Maribor, Gosposka ulica 3
se obiskovalcem
"MARIBORSKEGA TEDNA”
priporoča
nudim za „Mariborski teden" sledeče: Pletenine in kopalne obleke poznane znamke „EKTA“ ter razne druge modne potrebščine
♦
Oglejte si izložbo in prepričajte se sami!
♦	I
FRANC ŠKOF
Maribor, Aleksandrova c. 23
Otvoritev kavarne in gostilne "PROMENADA”
v Tomšičevem drevoredu
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel kavarno in gostilno »Promenada« v svojo lastno oskrbo in se bom trudil, da bom postregel svojim gostom z izbornim vinom lastnega pridelka od Din 6,— naprej In s prvovrstno kuhinjo po najnižjih cenah.
Za obilen obisk se priporoča
Janžekovič
Modne novosti
za dame in gospode tet šiviljske potrebščine v modni trgovini mu
ANTON PAŠ
SLOVENSKA ULICA
/lovenia-tran/port
železniško-carinsko-špedicijsko in transportno podjetje, Ljubljana: Miklošičeva cesta 21. teleion 27-18
Carinsko posredništvo JERNEJ KLADNIK višji carinski inšpektor v p.
Ocarinjenje uvozne, Izvozne in tranzitne robe: Revizija carinskih deklaracij: Cariiisko-tarifni biro: Carinske reklamacije, rekurzi: Carinski proračuni:.Oskrba dovoljenj za carine prosti uvoz strojev, tovarniških instalacij, sirovin, polufabrikatov za industrijo. Oskrba dovoljenj za oprostitev ali znižanje prometnega davka pri carinskem uvozu. Vsa, v carinsko stroko spadajoča pojasnila brezplačno. Strokovno poslovanje:
LJUBLJANA, Mlklošlieva ta.ta 21 — Telefon 27-18
Za
..Maribortki teden”
priporočam tvojo veliko zaioso pohištva
Spalnic, jedilnic, gosposkih sob, klubgarni-tur, divanov, otomanov, žimnic, zastorov, preprog, otroških postelj, odej, medenih zastornih palic ter vsakovrstnih mizarskih in tapetniških potrebščin. — Lastne delavnice! Lastna tovarna' stolov! — Zaročenci imajo veliko ugodnost! Na zalogi vse vrste stolov za gostilne, kavarne, verande in vrtove
J5E»
ERNEST ZELENKA
MARIBOR. ULICA 10. OKTOBRA 5
POSOJILNICA R. Z. Z	O. P. MARIBOR. NARODNI DOM
Ustanovljena l. 1882. Stanje hranilnih vlog 85 milijonov Din Rezervni zakladi nad 7‘/, milijonov Din	Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. Rentni davek plačuje iz svojega.
V M a r 1 n o r v. cTrte 13. VTTT. 1532.
Mariborski » v' E C E R NI K« Jutra
mmame—— M —————
3rrw9.\„
RADIO RAZSTAVA!
RADIO MARIBOR. GLAVNI TRGI
OBISK NEOBVEZEN I VSTOP PROST!
OBISK NEOBVEZEN!
cf(o lesarjem
%a Mariborski tedetfl
Znana mehanična delavnica
Justin Gustiniii
Maribor, Tattenbachova ul. 14
(nasproti Narodnemu domu) ima najprimernejše velike prostore za shrambo koles v »Mariborskem tednu«. Obenem Vam nudi vse kolesarske potrebščine in event. popravila koles po najnižjih cenah. Ima na zalogi nadomestne dele za kolesa vseh znamk in pneumatiko vseh vrst. Lastna delavnica za po-nikljanje in emajliranje. Nizke cene! Točna postrežba.	2555
2555
DUNAJfKI VELESEJEM
od 4. do 10. septembra 1932. (Rotunda do 11. septembra).
POSEBNE PRIREDITVE:
»600 letnica dunajskih usnjatih izdelkov«.
Trg za pohištvo. — Reklamni sejem. — »Novodobno plinsko posodje«. — »Elektrika v gospodinjstvu« — Dunajske pletenine. — Razstava kožuhovine.'— Kožuharji in predelava kožuhovine. — Mednarodni sejem za radio in nizkonapetostne aparate.   Razstava zimskega športa s posebnim oddelkom »Flora in favna pozimi«. — Gradbena in cestno gradbena razstava. — »Rastoča
hiša«.   Razstava železnega in patentiranega
pohištva — »Tehnične novosti in izumi«. — Razstava U. d. S. S. R. — Posebna bolgarska razstava — Razstava živil in pijač. — Poljska in gozdarska vzorčna razstava.	.	.
Vizum nepotreben! S sejmsko izkaznico m potnim listom prost prehod avstrijske meje. — Madžarski tranzitni vizum se dobi proti predložitvi sejmske izkaznice na meji. — Znatne vozne olajšave na jugoslovanskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. — Vse informacije, kakor tudi sejmske izkaznice se dobe pri
WIENER HESSE - A. G., S&IEN VII.,
kakor tu.di, za časa trajanja lipskega jesenskega velesejma, v informacijski pisarni v Lipskem, avstrijski oddelek in pa pri častnih zastopstvih v Mariboru v Ljubljanski kreditni banki in pri Tujsko prometni zvezi za mariborsko oblast, Aleksandrova cesta.35.	2567
Majagofinejše kupite
Motorje
Kolesa
Otroške vozičke ♦
Radio aparate Gramofone in gramofonske plošče
pri
»Jugu” d. z o. z. Maribor Tattenbachova ul. 14
255«
Podpisani sem prijavil kolo pri »Kolozaščiti«. To kolo je bilo ukradeno. »Kolozaščita« pa mi je takoj izplačala pripadajočo odškodnino Din 1.600.—.
Ustanovo »Kolozaščlto« vsakemu kolesarju najtopleje priporočam.
2540	JERNEJ	FIDLER,	mesar in posestnik, Maribor, Radvanjska 9.
Dne 16. avgusta letošnjega leta bo v pisarni blagajnika 45 pehotnega polka
LICITACIJA
ZA PRODAJO GNOJA
za Čas od 30. avgusta 1932 do 30. avgusta 1933
1565
Citaite „Večernik“ I
Vinotoč
Schmiderer
Kamnica
izvrstna vina in dober hrušovec!
ova
delikatesna trgovina
(tvornice mesnik izdelkov Josipa Benka v Murski Soboti)
v Mariboru
na Aleksandrovi cesti štev. 19
Telefon 27-44
nudi za »Mariborski teden" vsa kovrstne delikatese kakor sveže in prekajeno meso lastnega proizvoda i. t. d. po neverjetno nizki ceni
Blago je nedvomno prvovrstno. Postrežba točna!
Obiščite nas in prepričajte se sami!
UGODNO
KUPITE
raznovrstne ostanke po Din 6*-, 7’-, 8'-meter
♦
za birmance, ženine in neveste
♦
dobro in poceni v
TRPIN-OVEM
BAZARJU
Maribor,
Vetrinjska ulica 15
ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ
Slov. trgovskega društva v Mariboru
Pouk se bo vršil v prostorih driavna trgovska akada-mije v Mariboru, Zrinjskaga trg it. 1 - L nadstr.
Predmeti:
Knjigovodstvo, trgovsko računstvo, slovenska in nemška kores* pondenca, nauk o trgovini in menicah, gospodarski zemljepis, slo venska in nemška stenografija, strojepisje, blagoznanstvo ter nemščina in slovenščina
Otvoritev tečaja Je 9. septembra 1932
Vpisovanje je dnevno od 9. do 10. ure na Zrinjskega trgu 1/L, soba št. 28-a. Sprejemajo se tudi pismene prijave na rav. tečaja.
Pazite na naslov: Enoletni trg. tečaj Slov. trg. društva v Mariboru, Zrinjskega trg l/l.
Illl
USODA LJUDI!
Prosluli astrolog profesor Helčn se Je odločil* izgotoviti Vam brezplačno Vaš horoskop. Slava prof. Helena je teko razširjena po svetu, da nam res ni treba opozarjati nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo oddaljenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi Imeni gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helen Vam pove po resnici vso Vašo usodo, napove Vam, kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo itd. Njegov popis preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbucm Vafrs občudovanje, presenečeni boste in uspeli boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kje naj dobite to gotovost? Prof. Helčn Vam to pove: v zvezdah! Ne verujete?
Zvezde govore resnico!
Čitajte, kar Vam piše sam profesor-astrolog Helčn.
Spoštovani prijatelji!
Ze ko sem samo omenil, da bom izgotavljal horoskope brezplačno, le bil moj tukajšnji zavodJn. moj tajnik g. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljanje horoskopov.	„	.	,
Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaupanje« Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop izgotovim vsakomur po vrsti, kakor prihajajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošenj.
Mislim, da se Vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vse, Kar je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd in njihovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnošaie zvezd do čiovesKe usode in zato lahko vidim v bodočnost ljudi.	.	.
To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite mi svoj naslov, poklic, dan, mesec In leto rojstva in povem Vam o Vaši usodi več, nego bi smatrali za mogoče. Vse Vam napravim brezplačno, kot nagrado za mojo visoko starost m v zameno za moje stroške mi priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na vod tako-le:
AstroloSki laboratorij K. Havelka
Praga-Vinograde, Sleszkž 116-M. Poštni predal 28. Češkoslovaška.
Oprostite mi, da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgovorno delo potrebujem miru in zbranih misli. (Prof; Helda je star 86 let.)
Zahvaljujem Vam za Vaše prijateljstvo in zaupanje ter si bom prizadeval, da Vam napovem lepšo pot bodočnosti.	vas Ys?]? vdani Pr*late"
prof. Helčn, astrolog.
Naša opazka: Prof. Helžn ni prerok - marveč učenjak, ki je vse svoje življenje posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam kaže pota k sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam jih morda pripravlja usoda.	3M
dečke smo izgotovili
Ant Rud LEGAT-
Enoletni v
TRGOVSKI TEČAJ
MARIBOR,VRAZOVA UL4
Zaccfck dne 9sept 1932
llllllllllllllllllllllllllllll|lllllllllllllllll|||||||||||||||||||||i,,ill|||||||||||||||||||||||||||lllllllllllllllllllll|||llllllll|llllllllllllllllllllllHHIHIIIIIIIIIHiHllllllllllllllll,imi,iiniiii:iiiil,llllilllll!ill
Centrala: MARIBOR	Podružnica:	CELJE
v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice	nasproti pošte, prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA
Sprejema vloge im knjižice in tekoči račuun proti najugodnejšemu obrestovanju
36- \
Nafbolf varna naložba denarja, ker Jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno
;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiMiiiiiliiiiiiliiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiniiiini:iMiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiniii>iiiiiiiiniiiiiiiiiiii!ii’imiiiiiiir
167 dinarjev	187. tm dinarjev ”227. » dinarjev	237. ■ dinarjev
omogočujemo Vam obuti tročlansko družino.
oimvuvrpirr »V 17 V C2 ITTV riV1* a in ra	’	m	jt	t	tj	ot	o,	\rnc	ttj.	VTTT.	T93?.
i	ifeiwniiTmwnTnwTi—rnnT—~Rirsi> j nwi''i i	>*>	jjvsri
Vrsta 3337-12
Neiravadno lahki in udobni polčevlji iz sivega platna z gumijastim podplatom. Zenski iste oblike in materljala Din 49.—.
Vrsta 2927-15
Okusni moški polčevlji iz govejega boksa z močnim usnjatim podplatom. Rjavi Din 89.—, črni Din 79.—.
Vrsta 0167-00 čižme iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober mate-rijal jamčimo. Za delo v polju in vsaki štra-pac.	______________________________
Vrsta 1937-22 Moški polčevlji iz črnega ali rjavega boksa s prožnim gumijastim podplatom.
Za tople dneve
Za sprehod
Vel. 19-26.	Vrsta	4431-50
Za otroke: zračni, lahki, platneni polčevlji ? gumijastim podplatom okusne oblike.
Vrsta 3661-0
Otroški visoki čevlji iz rjavega ali črnega boksa z trpežnim usnjatim podplatom. Isti v raznih kombinacijah za isto ceno.
Vrsta 2145-09
Lahki in udobni ženski čevlji iz sivega platna s sponko in gumijastim podplatom. Za malo denarja veliko zadovoljstva.
Vrsta 1345-03
Enostavni okusni čevlji iz satena s polviso-ko peto. Lahki so in udobni. Potrebni za urad in sprehod.
Za družbo
AO - ....
■ Vrsta 3162-00
Za živahne dečke smo izgotovili visoke čevlje s trpežnim gumijastim podplatom. Neob-hodno potrebni za vsakdanjo nošnjo.
Vrsta 2842-05 Če ima otrok nove čevlje, je vedno vesel. Zato. smo izgotovili te čeveljčke iz finega laka. Isti iz rjavega boksa Din 59.—.
Usodna prilika
za nakup lepih stavbenih parcel s solnčno lego se nudi tud' kupcem z vložnimi knjižicami. Zato ne odlašajte, temveč oglejte sl in odločite se za takojšen nakup predmetnih parcel, katere ceneno prodaja »Drava« lesna ind. d. d. v Mariboru, Meljska cesta 91.	  2547
Splošna zavarovalna družba
Jugoslavija
Glavno zastopstvo:
Maribor, Ulica 10. oktobra it. 4
priporoča:
I
zavarovanje proti požaru, vlomu, nezgodam, življensko zavarovanje in jamstveno zavarovanje.
Vrsta 3945-03 Za gospodinje: Za vsakodnevno porabo priktičen, močen in udoben čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinji.
Vrsta 9715-03 Čeveljčki iz atlasa s in brez sponke. Nenavadno lahki in udobni. Isti iz baržuna za Din 59.—.
Dokazano dobro In poceni su-
kno, svilo, platno itd. dobite v
..Trpinovem bazarju”, Vetrinjska ulica 15.
lamo
ts
o
c.
Čevlje, Koroška c. 19
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-, predstavnik
STANKO DETELA V Mariboru.