&t. 91-                                                   V Grori<^  ? soboto dne 14. aovembra 1903                                Tečaj XXXIII.
Iihaja trikrat na te«ea r šestih iadanjlh, in sicer: vsak torek, ietrtek in sobota, sjatranj« la-daale opoldne, ta«ema ^lajaaj« pa  ob 3. uri po-
poldne,   in stane   * uredniškimi  izrednimi progami ter 8 .Kažipotom* ob novem leta vred po polti pte-jamana   ali v  Gorici   na dom poSiljana: Vse leto      ,,.... 13 K 20 h, ali gld. 660
pol leta ..••••••«. »O .   .    »   *3Q
ottrtleta'.  ¦ :>  . . •   3 , 40 -   .    .    110 Posamične Številke stanejo 10 vin,       -     -.<*-;,«,».,,., Od 83. julija 1901. do prekliea iihaja ob sredah n »obotah ob 11. uri dopoludne. i       Naročnino sprejema upravniStvo t Gosposki ulto m. U v Gorici v .Goriški Tiskarni* A. Gabršdek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. sveder, ob nedeljah pa od 3. do ti ure. Na naročila brea ioBaslaae aarsžala« te ne oziramo,
Oa!«at In ?••'•"<•• seraeunijopo peht^Vrsta'-. 8e tiakano 1-krat 8 kr., f-krat 7 kr., S-krat e kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — VeCje Črke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — 7a obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za omiko, svobodo In napredek !<    Dr. K. Lavni
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govorili vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 11.
Naročnino !n oglase Je plačati loco Gorica. Dopisi H-j se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drugo re8i, katere ne padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le •ipravniStvo.                ______
»PKIUOBEC"
Izhaja neodvisno od cSooe* vsak petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. 1-eo.
«So6a» in cprunoreo* se prodajata v Gorioi v to-bakarni 8obwars v Šolski ulioi «n Jellersita v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni LavrenSiC na trgu della Caserm«.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. TisVarnac A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Slovenska kmetijska šola.
Deželni glavar dr. Pajer ima nasproti Slovencem jako lahko stališči, odkar ima na povodcu veČino iloventkib deželnih poslancev in odkar sedita v dežtlnetu odboru dva slovenska klerikalca. To -svoje stališče pa t»4i izkorišča vsesiracsko. Pajer je v zadnjih CaVsh tako delaven na političnem polju, da že kmalu ne tako, prav nekako hiti, da si uredi po svoje vso, kakor da bi st bal, da nastopijo drugi časi, v katerih bi mu nikakor ne moglo iti vse tako lepo izpod rok, kakor* sedaj. Mož si je svest povsem položaja, in ob popolni pasivnosti slovenskih klerikalcev, ki se klanjajo lisjaku, namesto da bi se mu po« stavili po robu, ima proste roke, da dela, kar hoče; vse se zgodi tako, kakor hoče, in srce se mu smeje, ker tako lepilr Časov še ni imel nikoli. Treba jih izkoristiti do malega — zato pa kuje naCrt na načrt proti Slovencem, in skoval je tudi naCrt proti slovenski kmetijski ioli.
Za to kmetijsko šolo se naši ljudje veliko premalo zanimajo. Letos je vpisanih samo 13 učencev, ie 3 štipendiji so prosti. Torej niti toliko se jih ni vpisalo, da bi bili oddali vse štipendije. Kakošni so vzrok« temu, je težko reci, vsekakor pa bi bilo treba razpravljati, da bi se prišlo do njih. Dejstvo je, da da ta šola mnogo premalo slišati o sebi. Z-li ?e nam. da je ravnateljstvo preskromno, da bi poročalo o delovanju šole ter vabilo v isto. Kako pa n. pr. delijo na Kranjskem za kmetijsko šolo na Grmu pri Noveramestu. Vsako leto Citamo njena izvestja in priporočila po časnikih, in tudi mi srno jih že priobčili, vselej pa namignili na našo domačo kmetijsko šoto ter vspod-bujali vsestransko na obisk in na to, da bi dalo vodstvo Šole kak glas od sebe. Prav gotovo je, da je obisk mnogo odvisen od tega, kako se šola priporoča ter kako spravi v svet poročila o svojem delovanju. Po drugi strani pa bi bilo pričakovati, da bi »ljubljenec naroda" in ,od ljudstva izvoljeni poslanci* se kaj ganili v gospodarskem ozira ter podučili svoje volilce o koristi take šole; toda ti l;tid;e delajo in piSe>o rajši vse druge
reči, le o tako važnih rečeh za kmeta ne zinejo nikake besede. Jim je pač vsejedno; zadostuje, da so izvoljeni, kmet pa naj ostane neumen, kajti le ob neumnosti kmeta morejo upati na zopetno izvolitev. V interesu kmetijstva je, da bi se ta šola povzdignila, zlasti le, ker imamo c. kr. potovalne učitelje za kmetijstvo. Ali za take vrste delovanje je klerikalna stranka gluha, ona krmilari rajši le po varnih zatiljih in skrivališčih, za resno in težko delo je ni na dan..,.
Sedaj pa Cujte, kaj si je izmislil dr, Pajer in kaj odobravajo klerikalci 11 Iz Pajer-jeve protislovenske politike je zrastel načrt, kako spoli to slovensko kmetijsko šolo spraviti vlaike kremplje ter jo sčasoma odpraviti kot nepotrebno, glede katere troiki niso v nikakem razmerju z dobičkom, Hugues, znani tajnik c. kr. kmetijskega društva, je izdelal Pajerjev načrt, pa tako, da bo seveda on neomejen gospodar v obeh kmetijskih šolah, laiki in slovenski, kakor je v c. kr. kmetijskem društvu, čtprav k tema Solarna druitvo ne prispeva niti vinarja, Hugues je izdelal načrt, d ase napravi za obe soli skupen kuratorij, v kateri polije kmetijsko društvo tri člane, deželni odbor pa dva. Pajer po glavi Huguesa ne računa slabo. Kmetijsko druitvo bi poslalo bržčas 4 Lahe, dež. odbor 1 Laha, 1 Slovenca, tako bi bili 4 Lihi proti 1 Slovencu, ali v najboljšem slučaju, abo bi kmetijsko društvo izvolilo dati tudi 1 Slovenca, 3 Lahi proti 2 Slovencema. V rokah teh Lahov bi bila torej slovenska kiretijska šola. Prav gotovo je, da odslej bi jo zanemarjali na celi Črti in nikdo bi se ne pobrigal, da bi se privabilo vanjo učencev, čim slabše pa bi vspevala, toliko večje veselje bi imela Pajer in Hugues, ki bi storila s svoje strani vse v tako svrho, da bi Slovenci še bolj bežali proč od te šole, in konec bi bil ta, da bi šolo nekega dno — zaprli.
Deželni odbor je že potrdil ta načrt. V tisti seji je bil navzoč poleg Berbuča in Klančiča tudi dr. Gregorčič. TI trije možje so akceptirali  načrt, In t zasebnih  po-
govorih ga odobrvjo. Sedaj je treba, da th načrt odobri Se »»ieloi zbor.
Na vse to takoj danes slovesno protestu jemo proti taki nakani, ker to se pravi očitno, delati na to, da so slovenska kmetijska šola prej ali slej odpravi, in pro-testujemo le zlasti proti temu, da bi »lavni Hugues prestavnega kmečkega društva ste-gal svojo roko po slovenski kmetijski ioli. Znano nam je še predobro, kaj so je zgodilo v tem c. kr. kmetijskem društvu. Tisti rekurz, ki je bil združil obe stranki v enotno akcijo, še do danes ni rešen. Še vedno leži pri namestništvu, in zaman čakamo rešitve o laki znameniti deželni zadevi. Rešen je pač ta rekurz v toliko, da so gospodje v Trstu prepričani o resnici v utemeljenjih pritožbe, toda izviti se hočejo s čakanjem, da se ko-nečno izrečejo nekompetentne soditi v omenjeni stvari. Ali ako bi tudi bili nekompe-tentni, so pa kompetentni, razpustiti tako društvo, in ako že to ne, pa bi država lahko odrekla sleherno podporo, dokler ne pridejo druge razmere v to društvo, Ker se že dotikamo razmere, naj omenimo nekaj o — žlindri! Prej so naročali 10-18% žlindro po pogodbah, toda konsumentje so se pritoževali, da so cene previsoke, in trgovci so lahko konkurirali. Kakor smo infor-movani, je naročena letos žlindra nižje ja-kosti, nekako 14%« Cesar pa kmet, društvo v svojih razglasih ni povedalo, in tako bodo prodajali blago slabše kakovosti, da bodo delali konkurenco solidni trgovini, in tako bodo kupovali kmetje za drag denar tako blago, dočim jim n udi solidna trgovina po zmerni ceni blago, kakor tiče. To je žlindra a la Šusteršič!
H koncu bodi omenjeno le še to, da slov. deželni odborniki so poslali popolnoma stepo orodje v rokah dr. Pajerja, in celo v tako pereči stvari, kakor je slov. kmet. šola, mu sedajo na limanice.Kje so vendar z glavo, da ne vidijo Pajerjevih spletk m nakan?! Kaj tako se zastopajo koristi slovenskih voltlcev?! Dolžnost vseh v to poklicanih slovenskih činiteljev je, skrbeti, da bo slov. kmet. šola vspevala, za kar pa nikakor ni potreba odvisnosti od Pajerja in Huguesa,  marveč treba je  le vzbu-
jati med kmeti zanimanje za to šolo. Masa deviza mora biti ta, skrbeti, da ae povzdigne gola, da obveščuje javnost o svojem delovanju, pred vsem pa poskrbeti' za zadostno udeležbo — ne pa izročati jo Huguesu, da jej vzame življenje! Klerikalci pa se tako malo menijo za koristi kmeta, da gredo celo v tem vprašanju na limanice Pajerju. Za-stopniki ljudstva, da se jih Bog usmili!
Prerokovali smo svoj čas dobo šestih suhih let, ali kakor se kaže, jih bo Se več, ker za klerikalci bo dela in popravljanja za lep čas, ako se bo Se sploh dalo vie popraviti.
; Stanje učiteljska In pomen Šole.
(iz učiteljskih krogov.) Nova šol, postava iz 1,1869, je ljudsko šolo postavila na lastne noge, v tem letu je glede napredka zasijala učiteljstvu boljša bodočnost, Stara Sol. postava je nehale, nova pa je zadobila moč, Sol. občine so bile razvrščene v 4 plačilne razrede z letno plačo 300, 400, 500 in 600 gl.
V kroniki neke Ijud, šole je napisano: Dasiravno niso plače radi sedanje draginje (v 1. 1869.1) le po vsem povoljne, vendar niso primerjati prejšnim. Vsak hlapec je bil bolje plačan 1 Preteklo je od tedaj 3' let, od kar je blagopokojnikova roka napisala v kroniko ravno navedene besede, in ako bi bil danes še med živimi, bi v 1, 1903. ponovno napisal: Vsak delavec je bolje plačan od učitelja 1 Učiteljske plače v naši deželi so popolnoma neprimerne! Razni paragrafi Sol. postav so se v raznih zbornicah popravljali, a nikdar ni bilo v državni zbornici govora, da se osnovni zakon tako prevstroji, da bode učitelj plačan tako kakor priteče učitelju, ne pa beraču! Koliko časa sta ropotala po državni zbornici Ebenhoch in Lichstenstein s svojimi predlogi. Ali sta morda mislila na gmotno zboljšanje učiteljstvu, ali morda na višjo njega izobrazbo? Kaj Se! Njiju cilj je bil šolo pahniti zopet v jarem suženjstva. Živ krst se ni zmenil in se danes tudi bore malo njih briga za stradajoče učiteljstvo, njih udove in sirote. Čemu neki ? Učitelj naj bode tih in miren, on naj živi kot ptice v zraku
Trije mušketirji.
Napisal Alexaiidre IMunas.
(Dajje.)
t>'Artagnan sestavi prošnjo, in ko jo gospod de Trevville sprejme v svoje roke, ga zagotovi, da bodo odloki glede dopusta Še pred drugo uro ponoči na njihovih stanovrnjih.
»Bodite tako dobri in pošljite mojega k Athosu,* pravi d*Artagnan. Menim, če se vrnem v svoje stanovanje, da doživim kak neprijeten sestanek.*
»Bodite brez skrbi. Z Bogom in srečno pot! A propos !« pravi gospod de Trčville in ga pokliče nazaj.
D'Artagnan se takoj vrne.
»Ali imate denar?«
D'Artagnan zazveni z mošnjo, ki jo je imel v svojem žepu.
»Dovolj ?« vpraša gospod ^ Trčville.
^Tristo pištol.«
»S tem pridete lahko na konec sveta; pojdite torej.«
D'Artagnan pozdravi gospoda de Trčville, ki mu da roko; d'Artagnan jo stisne s spoštovanjem, ki je bilo združeno s hvaležnostjo. Izza svojega prihoda v Pariš je imel samo hvalo za tega izbornega človeka, ki je bil vedno vrl, pošten in velik.
Njegov prvi obisk je bil namenjen Aramisu ; izza znamenitega večera, ko je zasledoval gospo Bonacieux, ni bil nič več pri svojem  prijatelju.   Še več:  komaj
videl je mladega mušketirja, in kadar ga je videl, je j mislil, da vidi sijati z njegovega obličja globoko žalost.
Ta večer je Aramis še bdel, čmeren in zamišljen; d" Artagnan ga je vprašal po vzroku te globoke otož-nosti; Aramis se je opravičil s komentarjem k osemnajstemu ooglavju svetega Avguština, katerega je imel napisati do prihodnjega tedna v latinskem jeziku in ki mu je dal izredno mnogo opraviti.
Ko sta se pogovarjala, vstopi sluga gospoda de Tr«5ville z zapečatenim zavitkom.
»Kaj je to?t vpraša Aramis.
»Dopust, katerega ste prosili,« odvrne sluga.
»Jaz, jaz vendar nisem prosil dopusta.«
»Molči in vzemi,« pravi d' Artagnan. »In vi prijatelj, imate tukaj pol pištole za svoj trud. Recite gospodu de Trčville, da s« gospod Aramis iskreno zahvaljuje. Pojdite.«
Sluga se pokloni do tal in odide.
»Kaj pomeni to?« vpraša Aramis.
>Vzemi si, česar trebaš za petnajstdnevno potovanje, in pojdi z menoj.«
»Toda jaz v tem hipu ne morem zapustiti Parisa, ne da bi vedel...«
Aramis preneha.
»Kaj se je zgodilo ž njo, ali ne ?* vpraša d' Artagnan.
»S kom?«
»Z ženo, ki je bila tukaj, a ženo z vezenim robcem.«
»Kdo ti je povedal, da je bila tukaj kaka žena?« odvrne Aramis ter pobledi kakor nmvt
»Videl sem jo.«
»In veš, kdo je?«
»Mislim, da vsaj slutim.«
»Čuj,« pravi Aramis, »ko veš toliko stvarij, veš morda tudi, kaj je ž njo?«
»Mislim, da se je vrnila v Tours.«
»V Tours ? Da, tako je; ti jo poznaš. Toda zakaj se je vrnila v Tours, ne da bi mi o tem kaj povedala, t
»Ker se je bala, da jo zaprč.«
Zakaj mi ni pisala?«
»Kei se je bala, da te spravi v nevarnost.«
»D'Artagnan, ti mi vračaš moje življenje!« vsklikne Aramis. »Mislil sem, da sem preziran sem izdan. Bil sem tako srečen, da sem jo zopet videl 1 Nemogoče mi je bilo verjeti, da zaradi mene izpostavlja nevarnosti svojo svobodo, in vendar, zakaj naj bi bila prišla v Pariš?«
»Zaradi istega, zaradi česar mi danes odpotujemo na Angleško.«
»In kaj je to?c vpraša Aramis.
»Nekoč izveš, Aramis; toda za hip hočem posnemati doktorjeve nečakinje.«
Aramis se nasmeje, spomnivši se povesti, katero je pripovedoval neki zvečer svojim prijateljem.
»Prav torej! Ker je zapustila Pariš in si si tega svest, me ne zadržuje, d'Artagnan, nič več, in pripravljen sem, da ti sledim. Kam praviš, da greva?...«
»Za hip k Athosu, in ako hočeš iti, te opominjam, da se podvizaj, ka^i izgubila sva že mnogo časa. Toda obvesti Bazina.c
»Ali pojde Bazin tudi z nami?«  vpraša Aramis,
in iirobarji na polju. Plačan je tako imenitno, da za živetje je premalo a zaumretje preveč I
Največja zapreka sol. zakona je ta, da ima dva gospodarja, država nadzorstvo, a dežela finance. Že sv. pismo pravi, da dvema gospodarjema ni mogoče služiti! Težko, da so mislili na ravno navedeni izrek pri sestavljanju novega sol. zakona, ali so pa nalašč ravnali po starem reka: Kogar bogovi sovražijo, ga naredijo učitelja. Priznati se mora dejstvo, da država vestno vrSi dano ji nalogo nad ljud. Šolo. Porok so nam razni učni na ti, okrožnice, sploh se mora pri-poznati, da se Šola pod skrbnim državnim vodstvom prav lepo razvija. — Kaj pa dežela? AlivrSi tudi ona svojo dolžnost? Plača li učitelj9tvo stanu primerno, da se bode lahko preživljalo, ne da bi bilo primorano iskati li postranskih zaslužkov. Gromoviti ne t zadoni enoglasno iz vseh učiteljskih grl. Polnih 33 let ni dežela ničesar storila, da bi gmotni položaj učiteljstva zboljsala, pač pa po salomonski modrosti postave tako za* suknila, da je učitel stvu dohodke skrčila. Na videz je n. pr. število višjih plačilnih razredov pomnožila, a zato pa odsčipnila stanarino in vpravilno doklado. Srečnim se mora prištevati oni učitelj, ki je s 15. službenim letom povišan v II. plačilno vrsto, za I. m-red ima časa dovolj, kajti siv bode in onemogel, ko ga zadene sreča, da ga pomaknejo v najvišjo plačilno vrsto.
Ceatokrat se to zgodi na pragu njegovega vpokojenja — v 40. službenem letu, ako mu je bila božja previdnost mila, da je dočakal ravno navedeno dobo. Ali je mogoče potemtakem učitelju sebe in družino stanu primerno preživljati? Najpriprosteji človek jasno odgovori: Ni mogoče! Pogosto se trdi, tudi v visokih krogih, da na deželi se živi ceneje. Morda nekdaj v tistih zlatih časih, a sedaj je vse za nekaj odstotkov dražji in slabši nego v mestu.
Učitelj se prišteva omikanim stanovom, torej so tudi njegove potrebe večje od navadnega delavca. On potrebuje bolje hrane, pa tudi mora napredovati v duhu časa, saj tako veleva tudi Sol. zakon. Nabaviti si mora potrebnih časopisov in knjig. Kaj pa mila mu družina ? Skrb mu mora biti, jo stanu primerno izobraževati. Koliko stane Šolanje dece na mestnih Šolah, vedo povedati oni gg. kolegi, kt tam Šolajo kar pa 2—3 otroke. Res občudovanja vredni so oni očetje-učitelji, ki zmagujejo tako silno butaro! Nekoč je pisec tega članka vpraSal tovariša, zakaj se nikamor ne prikaže med svet? Ne morem! bil je kratek odgovor. Na obrazu mu je bilo brati, da trpi pomanjkanje, kajti šolal je dva svoja otroka -v mestu, in mesečno potegoval 90 K. Vsak lahko računi, koliko je ostalo za njega in družino na domu. Vrhu tega se učiteljskim sinovom najraje zapirajo vrata kon-viktov, kjer bi mogli dobivati preskrbovanje brezplačne. Gospodje, ki se glasite milim prošnjam učiteljev, njih vdov in sirot, odgovarjali boste pred sodnim stolom za mnoge zločine,
ki ste jih zakrivili. Ali ni čuda, da toliko mladih učiteljev lega v najboljših letih v grob!
Učiteljstvu pa že zadostuje, če so mu poslanci naklonjeni, saj tako se vedno zatrjuje. Ali tudi ta naklonjenost postala je moderna fraza. Menda je vsakemu znano, kaj se je vganjalo in po čigavi inicijativi, po sprejetju decemberskega zakona v 1. 1902. In zakaj ? Iz prevelike naklonjenosti do učiteljstva!!
Poleg revščine mora učiteljstvo pogosto slišati očitanje: Šola je draga in ne doseza svojega smotra. Šola ni draga, ampak nevednost je najdražja v deželi. Kdor pa pravi, da Šola ne doseza svojega namena, je pravi nevednež in če hočemo tudi hudobnež! Prosim vzemimo koledar družbe sv. Mohora v roke in poglejmo imenik 1. 1869. in imenik 1. 1903. Kaka velikanska razlika! V Gorici je takrat izhajal en sam tednik .Domovina", a dnevnika ni premogla cela Slovenija. Dan. 3 izhaja v Gorici več časopisov kot prej v celi Sloveniji! Ali je danes ljudstvo imoviteje? Menda ne, saj se vedno trdi, da dežela je vedno vbožnejSa. To je sad nove Šole, ki je povzdignila svoje ue-ance na tisto stopinjo, da so mogli svoje izobraževanje spopolnovati (§. i. Sol. postav.) Koliko je danes državnih uradnikov, ki niso pohajali v drugo Šolo nego v ljudsko. Pred Se malo leti dohajali so mla« denči iz drugih pokrajin, osobite iz Češke v našo deželo službovat kot žandarji, a danes imamo po največ domačih fantov. Kaj pa obrtnija? Ta ae s.oer polagoma razvija, a danes imamo, hvala Bogu, obrtnikov Slovencev za vsako stroko. Kdo je vse tako uredil? Nemalo tudi ljudska Šola, ona je preobrnila ves starokopitni red, ona se da primerjati oni dobi, ko je začel grmeti strelni prah, zgubljalo je viteStvo svojo veljavo, zgublja se tudi sedaj nevednost in raste omika, šola je draga, doklade za Šolo so neznosne, se sliši pogosto iz ust davkoplačevalcev, in čeS: Šola jih spravi na boben.
Da, da, na boben bi prišli davkoplačevalci, ako bi Sol ne bilo! Kje bi bilo kruha za milijone ljudij, ki se danes preživljajo z raznimi obrti. Ali bi jih morda preživljala domača polja ? Dežela bi gmotno in moralno propadla, posestva bi prehajala naglo v last oderuhov, in tujec bi gospodaril po naši lepi domovini. Tužen izgled so nam Poljska in tužna Istra! Šola torej ni draga, pač pa nevednost je najdražja. Dežela, ki svoje učiteljstvo dobro plačuje, jej Šola vrača z obilnimi obresti posojeno glavnico. NaSa dežela se, žal, ne more prištevati k najbogatejšim, a tudi k prav najubožnejšnim ne. V kratkem se nam odpre zveza z drugo železnico, tedaj se more tudi vspevanje naše dežele dvigniti, okoristiti se je mora dežela, ako bode zato zmožna, drugače nas prehite tujci, ki nam odneso najbolje deleže. Blagostanje pa je pričakovati le tedaj, ako bode ljudstvo zadostno izobraženo. Ničev je torej izgovor: dežela je uboga, svojega učiteljstva ne more stanu in času primerno  plačati, ako  so  se
našli viri za manj važne in manj nujne potrebe, se ndobe tudi, da dežela vredi učiteljske plače tako, da bodo odgovarjale stanu in koristi.
Vsak vinar, ki ga dežela izda za šolstvo, ni zavržen, ampak je naložena glavnica, ki nosi* bogate obresti.
Opomba uredništva: Dasi se ne strinjamo do besede z dopisom, ga vendar priobčujemo kot glas iz učit krogov, da vidijo drugi čitatelji, kako sodijo učitelji o sebi in o soli. To je toliko več vpoStevati, ker se bo menda dež. zbor v bližnjem zasedanju zopet bavil z regulacijo učit. plač.
D o p i si.
S Kanalskega. — V goriških časopisih je objavljen proračun kanalskega cestnega odbora za leto 1904. Razvidno je, da se trudi zboljSati cestno omrežje v okraju, popraviti, kar so prej zanemarili. V letu 1903. je sprejel za skladovne ceste skoro vse važnejše občinske poti na levem bregu Soče, sosebno po Banjški planoti. To je viden napredek, le tako naprej, ker dobra cesta je za vsak kraj velika dobrota, sosebno v gospodarskem oziru. Koliko je tod vasi, ki morajo, ako zidajo ali popravljajo svoje hiše, nositi opeko in pesek po več ur na hrbtu!
Kaka muka in trpljenje je to, vedo le oni, ki so v tako neugodnem cestnem položaju. Koliko dragocenega lesa gnije po ho-stah, ker ga ni mogoče spraviti v promet radi pomanjkanja ceste! Lepe denarce bi prejel zanj marsikateri kmet, tako mu pa tako rekoč denar gnije.
Iz proračuna pa ni razvidno, da bi cestni odbor kaj napravil tudi za ceste na desnem bregu Soče, saj tod je tudi precej velikih občin: Anhovo, Ajba, RoCinj.
Občini Ročinj in Ajba si morate sami s posebnimi nakladami in sicer Ročinj s 23% in Ajba s 15% zidati cesto iz Ročinja na Karabresko. Ta cesta je zelo potrebna, saj bo vezala polovico velike ajbske občine z državno cesto. Ubogi ljudje tod so Se vedno brez vsake prometne zveze, da morajo skoro vse le na hrbtu zneeti domov. Občini Ročinj in Ajba plačujeti naklade cestnemu odboru, ne da bi imeli od tega kake koristil Skoro vseh drugih občin se je spomnil cestni odbor, ker jim je sprejel ceste v skM^oe, le ceste iz Ročinja na Kambreško ne sina Ročinj ni sprejela Se nikdar kake poupore od cest. odbora, druge pa že. Občini točno spolnu-jeti dolžnosti napram cestnemu odboru, ne pa tako cestni odbor napram njima.
Železniška uprava je napravila žični most za pešce čez Sočo med Ročinjem in Avčami blizu bodoče postaje, ki je stal lepo svoto tisočakov svetlih krone. Ista je zahtevala, naj prispevajo interesovane občine s 1000 K; jedino občina Ročinj se je sglasila s primernim prispevkom, vse druge občine so vsako podpero odklonile. Na to se je že-
lezniška uprava obrnila na cestni odbor, naj bi od prispeval z dotiCno svoto, ker po končani gradnji bi njemu prepustila dotični most v last, drugače ga podero.
Mislite, da je cestni odbor sprejel za celi gorenji del okraja tako važno ponudbo! Odklonil jo je! Občinam ni toliko zameriti, da so podporo odklonile, ker v občinskih za-stopih sede možje tudi zelo omejenega obzorja, pač pa ni bilo pričakovati kaj takega od udov cestnega odbora, katere moramo vendar smatrati za cvet razumništva v okraju, četudi se je gospod načeli, t irudil, da se sprejme dotična ponudba.
Novozgrajeni žični most je zelo lep, redka prikazen v deželi, ki služi vsem občinam gorenjega kanalskega okraja: Ročinju, Ajbi, Avčami in Kalu terjezvezaT državne ceste s prihodnjo postajo. In ta za veliki del okraja silno važni most bi pustil cestni odbor, da bi ga železniška uprava podrla, in to le radi malenkostne svote, ako se primerja s svoto, katero je most stal?
Prepričani smo, da cestni odbor tega ne pusti, toliko zaupanja smemo imeti v razsodnost gosp. odbornikov, in nadjati se je, da polagoma popravi, ker je bilo do sedaj zanemarjenega ter tako svoje blagonosno delovanje razširi tudi na občine na desnem bregu Soče, ki so v prometnih zvezah tako zapuščene!
Dtmee ta razne navice.
Dreti na koncert! — Nase .Pevsko in glasbeno društvo" priredi dre vi koncert z lepim vsporedom, kateri podajemo cenj. občinstvu Se enkrat v nastopni notici. Opozarjamo ponovno na ta koncert v nadi, da se odzovejo vabilu rodoljubi in rodoljubkinje iz mesta in z dežele, kajti sodeč po lepem vsporedu in po vežbanju mora dati koncert obilega užitka našemu občinstvu, katero je pokazalo že opetovano, da zna ceniti vrednost pesmi.
Poleg tega pa ima ta koncert tudi dobrodelen namen. Znano je naSim čitateljem, kaka nesreča je zadela trg Bovec. Zi uboge pogorelce nabirajo tuintam, in tudi nafe pevsko in glasbeno društvo se je odločilo priteči jim na pomoč; v tako svrho priredi koncert. Ob zvokih godbe in pesmi naj se prinese obolus v lajšanje bede ubogim po* gorelcem!
Koncert obrt,. i>iti lep in užitka poln, zato drevi k l*reherju!
»Pevsko In glasbeno društvo v Gorici- priredi danes dne 14. novembra 1903. koncert z brezplačnim sodelovanjem vojaškega orkestra c. kr. pešp. St. 47. v veliki dvorani .Hotela Central". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vspored: 1. Auber: Ouvertura iz opere .Fra Diavolo*, svira vojaški orkester. 2. a) Meverbeer: „ples v senci•, iz opere »Dinorah*. b) Smetana: Fragment iz opere .Skrivnost* za FJugelhora-solo.3.Anton F6r-(Dalje v prilogi.)
»Morda. Vsekakor je prav, da gre za hip z nama k Athosu.«
Aramis pokliče Bazina in mu naroči, naj ga pride iskat k Athosu.
»Pojdiva torej,« pravi nato, vzame svoj plašč, m*8 in tri pištole ter odpre zastonj tri ali štiri predale, da bi videl, če ni morda zablodil tja notri kak denar. .Ko se do dobra prepriča, da je bilo io preiskovanje nepotrebno, odide za d'Artagnanomf vprašuje se, kako je mogoče, da ve ta mladi gardni kadet prav tako dobro kakor on, kdo je bila žena, katero je sprejel kot gosta, in še več, da ve, kaj se je zgodilo ž njo.
Ko sta zapuščala stanovanje, položi Aramis svojo roko na d' Artagnanovo   ramo in ga ostro  pogleda.
»Ti nisi o tej ženi govoril z nikomur?: pravi.
»Z nikomur na celem svetu.«
»Tudi ne z Athosom in Fcrthosom ?«
»Niti najmanjše besedice jjma nisem zinil.«
»Hvala Bogu!«
Miren glede te važne točke, nadaljuje Aramis z d'Artagnanoin svojo pot, in kmalu prideta k Athosu.
Ta je držal v jedni roki odlok za dopust in v drugi pismo gospoda de Treville.
»Ali mi moreta razložiti, kaj naj pomeni ta dopust in to pismo, katero sem dobil ravnokar?« pravi Athos začudeno.
»Moj ljubi Athos! Ker Vaše zdravje zahteva na vsak način, želim, da si odpočijete petnajst dnij. Pojdite toraj v toplice Forges ali v kake druge, ki so vam pripravne, in brzo zopet okrevajte. Vaš naklonjeni Vam
Treville.«
»Torej, ta dopust in to pismo ti poročata, da mi moraš slediti, Athos.«
»V toplice Forges?«                                                     j
»Tja ali kam drugam.«
»V službi kralja?«
»Kralja ali kraljice: ali nismo služabniki Njunih | Veličanstev ?«
V tem hipu vstopi Porthos.
»Prokleto,« pravi, »to je nekaj posebnega t od kedaj je pri mušketirjih navada, da ljudje dobivajo dopust, ne da bi prosili?«
»Odkar imajo prijatelje,« pravi d'Artagnan, »ki ga prosijo mesto njih.«
»Ah, ah,« pravi Porthos, »kakor je videti, se je pripetilo nekaj novega?«
»Da, mi odpotujemo,« pravi Aramis.
»V katero deželo?« vpraša Porthos.
»Na mojo dušo, jaz ne vem ničesar,« pravi Athos; »vprašaj glede tega d'Artagnana.«
»V London, gospodje,« pravi d' Artagnan.
»V London!« vsklikne Porthos. »In kaj imamo opraviti v Londonu ?«
»Tega vam ne moreni povedati, gospodje; morate mi zaupati.«
»Toda za pot v London.« pristavi Porthos, »je treba denarja, in jaz ga nimam nič.«
»Niti jaz,« pravi Aramis.
»Niti jaz,« pravi Athos.
»Jaz ga imam,« odvrne d' Artagnan, potegne iz žepa svoj zaklad in ga položi na mizo. »V tej mošnji je tristo pištol; vsak izmed nas jih vzame petinsedemdeset; to je toliko, kolikor je treba za potovanje v London in nazaj. Sicer pa bodite mirni, kajti vsi ne pridemo v London.«
»In zakaj ne?
»Ker skoro gotovo kateri izmed nas obleži med potom.«
»Toda ali gremo v boj?<:
»In še zelo nevaren, to vam povem.«
»No, toda ker smo v nsvarnosti, da izgubimo svoje Življenje,« pravi Porthos, »bi rad vsaj vedel, zakaj.
»To izveš pozneje,« pravi Athos.
»Vendar,« pravi Aramis, »se jaz tudi strinjam s Porthosom.
»Ali ima kralj navado, predlagati vam račune? Ne; čisto priprosto vam reče: Gospodje, v Gascogni ali vFlandriji se bijejo. Pojdite se bojevat, in vi greste tja. Zakaj ? To vas ne vznemirja čisto nič.«
»D*Artagnan ima prav,* pravi Athos, »tu imamo dopi"-*, kateri nam je dal gospod de Trfiville, tu tristo pištol, katere nam je dala neznana roka. Pustimo se torej usmrtiti tam, kamor nam je reteno iti. Ali je življenje vredno toliko vprašanj ? D*Artagnan, jaz sem ti pripravljen slediti.«
»In jaz tudi,« pravi Porthos.
»In jaz tudi,* pravi Aramis. »Tudi mi ni žal, da zapustim Pariš. Treba se mi je razvedriti.*
»Dobro, gospodje; če vam je treba razvedrila, ste lahko brez skrbi, da ga bodete imeli v obilni meri,« pravi d'Artagnan.
»In kdaj odpotujemo?« pravi Athos.
»Takoj,« odvrne d'Artagnan; »zamuditi ne smemo niti minute.«
»Hola! Grimand, Planchet, Mousqueton, Bazin!« zakličejo vsi štirje mladi možje, kličoč svoje sluge, »namažite nam Škornje in priženite konje iz hotela.«
Vsak mušketir je puščal svojega konja in konja svojega sluge v glavnem hotelu kakor v kaki vojašnici.
Planchet, Grimand, Mousqueton in Bazin so odšli brzo.
Priloja >Sb" it. 91. z dne It. novembra 1SB3.
ster: »Ljubica", mešan zbor. 4. Thome: .španjska serenada", svira vojaški orkester. 5. F. S. Vilhar: ,Na vrelu Bosne«, možki zbor. 6. Benezur: .Zvezdam*, koncertna fantazija. 7. A. Jevgenijev: »Kak u naseva u bližnjeva sasjeda", ženski zbor s premlevanjem glaaovirja. 8 P. J. Čajkovskij: .Legenda', mešan zbor. 9. Earol Weiss: »Novi Cehov sen", ciklus čeških narodnih pesmi, svira vojaški orkester. 10. A. Rubinšteku »Jutro"i možki zbor s spremljevanjem orkestra. Društveni pevovodja: Josip Michl. Po veselici prosta zabava. Sedeži L—ffl. vrste 2 K 50 vin.; IV,—VI. vrste 2 K; VIL—X. vrste 1 K 50 vin.; §tejlf?a 70 vin. Posebne vstopnine ni. Vstopnice se razprodajajo pred koncertom v prodajalnici gosp. Antona Jeretiča, Via Seminariorna dan koncerta od 1% ure naprej pri blagajnici. Cisti dohodek je namenjen revnim pogorelcero iz Bovca. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Odbor moškega zbora pevskega in glasbenega društva vabi vse gg. pevke in pevce na jutrišnji skupen izlet v Št. Maver. — Zbirališče ob i1/, pop. pred kavarno »Central". V slučaju slabega vremena se izlet odloži na prihodnjo nedeljo.
Izredni občni zbor telovadnega društva »Sokol" v Gorici »e bo vršil v so< boto dne 11. novembra 1903. ob 8. uri v društveni telovadnici. Dnevni red; J. Volitev tajniki?, načelnika in i odbornika. 3. Razno terosti. — Priporanja: Abo bi občni zbor ne bil sklepčen, se vrli drugi jedno uro pozneje. Z ozirom na važnost ureditve telovadnice v društvenih prosto* rov v novem »Domu* je pričakovati obile udeležbe.                              Odbor.
Umrl je včeraj pop. monsgr. Matija K ravan j a v Židovski ulici, star 71 let. Kravanja je rodom Bovčan. Bil je častm kanonik in papežev tajni fcoraornik, L. 1885. je vstopil v nadškofijsko pisarno, kjer je bil tajnik in kancelar, I. 1900. je bil imenovan ravnateljem utdtkofjske kurijo, Umrl je kar nagloma brez posebne bole. iti.
Klerikalna polemik«. — Nauki dr. An^.aa Gregorčiča, katere je dajal nekoč j»»«mi, se zrcalijo danes v »Gorici" v polnem obsegu. Fo je dr. M a h n i č bral leviti temu svojemu ljubemu duhovnemu so-bratu in seme diske mu tovarišu, ali ko so drugi, ki so ga predobro poznali ter mu niso prav nič zaupali, neusmiljeno razmesa-rili njegovo bahaštvo s pavovitn perjem, tedaj sam jaz hotel vselej le stvarno braniti v »Soči" njega pred takimi napadi. Toda katoliškemu doktorju ni zcdoScala taka obramba! Trobil mi je vedno: »A kaj pa treba na vse to odgovarjati I Do danes so čitatelji itak že napol pozabili, ka- je oni !ump načvekal. Zato je najbolje, pozornost citaleljev obrnili drugam, udariti je treba lumpe od te strani, Čitatelji pri tem popolnoma pozabijo na to, kaj so pisali uni, pa se bodo zgražali le na
tem, kar jim povemo mi 1 Tako se izogibajte odgovorov, ko vam je težko, ali nočete odgovarjati njihovim napadom". — In po tem Iiguorijaraskera  nauku so prihajali v »Soči*1 napadi na Gregorčičeve tovariše in duhovne sobrate:  dr.  Gabrievčič, dr.  Mahnič, prof. Cerin, župnik  Kramar, dekan  Vidic, dekan Kragelj, kurat Crv itd.  itd. V polemiko za blagor slovenskega naroda je bila .privlečena ;oaie ^ftttklijpsa,acpjiisii. na .sJugjno podel način. Na Mahničeve članke .smo' odgovarjali s senzacijonelnimi novicami o tistih in drugih neljubih osebah, katere »smo« ogrdili pred svetom tako,.... da so čitatelji od samega [^zgražanja nad tolikimi   .lumpi"  povsem pozabili ono, kar so  nasprotniki pisali o lepih svojstvih dr. Antona  Gregorčiča. — K sreči imam ohranjene nekatere   rokopise, ki so bili bodisi tiskani ali tudi ne, in na njih so razvidne moje korekture.  Ž njimi utegnem dr. Antonu Gregorčiču postreči, da bo videl, kdo je po  »Soči*  nečloveško mesaril svoje politiške nasprotnike, — in kakšna načela so ga vodila  v polemiki ž njimi. Jaz opažam železno doslednost tistih naukov v sedanji Gregorčičevi  »Gorici". Tudi tu dobimo  le redko kak stvaren odgovor, »Prim. List* je v tem pogledu vsaj  včasih bolj pošten, ne vem, po čegavi zaslugi. Ali  »Gorica" se dosledno skrbno izogiba stvari same ter odgovarja z  —  udriharijami  po osebah, In v takih  lopovščinah  jej  pride prav vsaka laž, pa   bodi  še  tako neumna,  da   je  le kaj »kroftnega", čemur naj  bi se ljudje čudili. Gregorčič gotovo meni, da so naši čitatelji vedno tako   »neumni*,  kakor jih  je slikal meni pred 14 leti.  — V člankih o Erojaški zadrugi sem bil gotovo popolnoma stvaren, ali »Gorica« ni odgovorila ne enkrat stvarno na moja izvajanja in dokazovanja, toliko več je bilo udriharij  po  moji osebi. Nisem odgovarjal na osebne napade, niti tedaj ne, ko bi bil lahko  dokazal z  veljavnimi pričami, ka!so nesramno »Gorica« liže. — Kam bi pa prišli, ako bi odgovarjal na vsako lumparijo, izraženo cesto v par besedah! t
Enako je s polemiko zadnjih tlnij o »narodnih piruhih". Na vsa moja gotovo docela stvarna izvajanja, podprta z dokazi in z razlogi, ki so uespodbitni, nisem dobil odgovora ni besede. Klerikalni poštenjakovič A. K. je nesramno sumničil z »meftetarino.ki I redi in pase", zahteval je jasen odgovor, pa I ga je tudi dobil, — toda v njegovi katoliški duši ni toliko poštenja, da bi popravil krivico, — ne, o vsem tem lepo molči, a kva-sari, udriha, laže, obrekuje dalje. Ali naj ga zavračam ? Ne pade mi na um. Kdor veruje, slobodno mu!
Osebne udriharije imajo namen, katerega ne doseže niti sto Gregorčičev in milijon tako vernih učencev, kakoršne je zbral okoli sebe. »Seroper aliqaid haeretl" je dr. Gregorčiču pko dobro znano geslo in ve dobro, da je v njem nekaj resnice. Zato pa njegova »Gorica* ne neha lagati in obr*kovati, kar dela z   občudovanja   vredno   nesramnostjo.   —
Toda še neki drugi namen hoče doseči, namreč: zbadati me, pikati, udrihati po meni, obrekovati, žaliti itd. Kd... da bi se kako spozabil in reagoval na način, ki bi Gregorčiča cli kakega njegovega učenca... spravil v> trah«, mene pav luknjo. »Enkrat že pojde v past!" se je glasila parola leta 1900. In res sem enkrat že šell Kako je Gregorčič strepetal pred znano dopisnico, je znano. Posledice so me stale ..seliko,. dela, duševnega truda in do 5000 kronic. »Še jedna taka — in po njem je!" si obljubu-jejo pobožni kavči. Zato so nastavljene pasti na vseh koncih. Poštena zaušnica, katero je marsikdo zaslužil že davno ter bi bila edino pravi odgovor, bi zrastia pri meni gotovo v hudodelstvo. In videl bi celo vrsto prič, ki bi pobožno prisegale d rečeh, ki se niso nikdar zgodile!!
Hočejo me tudi... naveličati, da bi vse popustil, na kar naj bi zadobiii kavči v deželi neomejeno gospodstvo. In na to stran — eto moj odgovor: Jaz se dobro1, zavedam resnosti in važnosti svojega položaja; vero, da nosim na svojih ledjih delo in odgovornost, kakoršne v sedanjih ostudnih časih nikdo rad ne prevzame, zato pa čutim dolžnost, vstrajati na svojem mestu. Le pustite sleherno nado, pobožna družba Gregorčičeva, mene ne naveličate, ne odženete od dela, ne od poti, na kateri sem. Vse vaše kokodakanje me prav nič ne vznemirja ter mi je le dokaz, kako neizmerno sem vam v želodcu. In to je moja zabava! »Gorica* je v obče prav salamensko pusta, da bi je sploh nihče ne čital, ako bi ne skrbela za zabavo z osebnimi udriharijami, To ljudje prečitajo ter jo vržejo od sebe, pa si mislijo — svojo, In jaz verujem,, da je dandanes čedalje več Ijudij, ki znajo misliti s svojo glavo I
Ko so vrli rodoljubi pri »Gorici* vendarle uvideli, da so ostudno pogoreli s svojimi zločinskimi napadi na,., »narodne piruhe*, katerih se vesele • tudi pošteni Slovenci klerikalne stranke, ledaj so potegnili pogumno rep med noge, ali zagnali so se besno — seveda! zopet v mene 1 Vse naj bi še bilo, toda,., mene ne bi smelo biti zraven! Preobširen sem že s tem odgovorom, da bi ponatisnil vso... nesramnost, na kakoršno lahko vzamejo goriški kavči patent. — In zares, tako bedasto zlobnega bojkota svet ne pozna, kakoršnega bi radi uvedli naši kavči. — Ki-varnarju X. rečejo: »Dokler zahaja Gabršček v vašo kavarno, mi ne pridemo!" — K*j hoče ubogi X. ? — Ako tudi napravi neumnost, ki bi bila unikum na celem svetu, potem vidi, da tistih .mi" je tako prokleto malo, da mu dam morda sam jaz več zaslužka, — in je dalje v nevarnosti, da dobi od »nas" (teh bi bilo pa več!) odgovor: .Dokler prihajajo v kavarno taki ljudje, kakor so kak Suholazec, — pa nas ne bo !* — Kaj naj napravi ubogi X? Kam naj privede taka — strankarska strast ? 1 Ali se ne smešimo pred vsem svetom?! Ali naj se začne povsod zvrševati t* prak«a ? M°ne prav nift ne moti,
.^r^^^mm^fsmm^^?}^^
ako sedi pri soju*dj*j<i mizUudi deset Su-holazcev; narobe, vesel bi jih bil, ker bi videl, da prineso groše našemu človeku 1
Hotel »pri zlatem jelenu" je moje delo. Zdaj se prenavlja, in na pomlad bo to odličen hotel za naše mnogovrstne potrebe. Hdlel kot tak ima svojega hišnika, restavracija ima ravnatelja, a jaz sem tam le vsakdanji gost; plačujem kakor vsakdo drugi. Komur sem tu napoti, kdor zaradi tega tje ne zahaja, ker bi utegnil mene. ondi videti, tak gumpec stori zares najbolje, ako nikdar ne pride, ker mora biti res tako zagrizen človek, ki bi zveste in dobre goste prepodil drugam. Ali res kdo misli, da se umaknem jaz samo zato, ker sem napoti kakemu strastnemu zagrizencu ? Hotel je tu na uslugo našemu ljudstvu, ali kdor hoče že s svojim prihodom celo tu uganjati strankarsko politiko, tak naj le izostane, ker njegova cenjena prisotnost bi bila podjetju le v škodo.
Kar se tiče »dobrih naukov* v jezikovnem pogledu, te naj si »Gorica* ohrani za-se. Kaj je naša dolžnost, vemo sami, — in sledilo bo vse po vrsti, da se ne bo niti poznala prememba. — Z ozirom na dobre svete, ki jih daje meni, pa le to-le: AH so gospodje pri »Gorici* zares tako na kratkem privezani, da mi dajejo nalogo gostilničarja ali hoteljejap Moja naloga, katere pa ne opazi noben gost, je le ta, da svoje delo
—  d o v r 6 i m; ko bo vse v redu, tedaj se dobi naslednik, ki bo imel lažjo pa hvaležno nalogo, voditi to podjetje po začrtani poti. Podjetje mora vspovati in bo tudi, pa naj .Gorica* le dalje kokodaka, kolikor jo je volja, Škodoželjnost m nevolcljivost v uHci Velturini je zares velika, toda Slovenci brez razlike strank se veselijo tega napredka, in zato je popolnoma gotovo, da ostanejo prerokovanja v »Gorici* le — pobožne želje kakega Suholazca, Mrcine In njiju pajdašev,
Kakošen razloček i tu med kavei in naprodnjaki! rodoljubni čltatelj. čitaj in sodi 1,
Omenjenemu velikemu domačemu podjetju napoveduje »Gorica* bojkot edino radi tega, ker je — moje delo, ker sem torej neposredno in najbolj pri tem prizadet. — »Krojaška zadruga* je# danes podjetje Centrifuge, je v rokah Ijudij, ki so identični z »Gorico*. Ti ljudje so mene izključili iz zadruge, a po »Gorici* naravnost zločinsko ruvajo proti hotelu »zlati jelen*. — Iu glejte! Vkljub vsemu temu sem dal kupiti v »Krojaški zadrugi" raznega blaga za hotel, ker ga drugod pri Slovencu nisem mogel kupiti. Ali je mogoče še več samozatajevanja ?
—  Tako delamo mi naprednjaki,.— kavči pa tulijo: »Naj vse hudič vzame, kjer mi ne gospodarimo 1" Da taka drevesa ne bodo rastla v nebesa, to že poskrbi naše ljudstvo brez razlike strank! .Gorica" pa naj le dalje hujskari, kazen ne izostane ! In s tem dovolj!
A. Gabršček.
Med tem določimo načrt,e pravi Porthos. ^Kam gremo naprej ?«
»V Calais,« pravi (."'Artagnan; »toje najravnejša pot, po kateri se pride v London.«
*Pr.iv,« pravi Porthos, »čujte moje mnenje.«
»Govori!«
Štirje potujoči ljudje bi bili sumljivi: zato naj da d'Artagnan vsakemu posebna povelja; jaz odidem kot predstraža po cesti v Boulogne, da bom preiskoval pot; Athos odide dve uri pozneje proti Amieusu; Aramis nama bode sledil proti Novonsu; kar se tiče d'Artagnana, naj potuje, koder hoče, in sicer v Plan-cbetovi obleki, d uči m naj mu sledi Planchet kot d'Ar-tagnan v gard ni uniformi.«
»Gospodje.c pravi Athos, »po mojem mnenju ni pametno, mešati ~ take posle sluge: skrivnost more plemič izdati slušno, toda sluge jo vedno prodajo.*
»Porthosov načrt se mi zdi neizvršljiv,« pravi d'Artagnan, »ker jaz sam ne vem, kakšna povelja n^j bi vam dal. Jaz imam s sebej neko pismo, to je vse. Hiti treh prepisov tega pisma nimam, niti jih ne morem napraviti, ker je zapečateno •» po mojem mnenju moramo torej potovati skupaj. To pismo je tukaj, v tem žepu.e In pokaže jim žep,* v katerem je bilo pismo. »Če umrjem, naj je vzame jeden izmed vas in nadaljujte pot; če umrje on, pride vrsta na drugega in tako naprej; če ostane jeden sam, je to vse, kar je potrebno.«
»Živel, d'Artagnan! Tvoje mnenje je tudi moje,« pravi Athos. »Poleg tega moramo biti dosledni. Jaz grem v kopališče, vi me spremljate; mesto kopališča Forges si jaz vzamem raje morsko kopelj. Če nas hočejo zapreti, pokažem jaz pismo gospoda de Tržville in vi pokažete svoja dovoljenja r-\ dopust; če nas napadejo, se hočemo braniti, Če nas ženo pred sodnijo,
trdimo trdovratno, da nimamo drugega namena nego kopati se nekolikokrati v morju. Štiri osamljene može je pač lahko uničiti, dočitn štirje združeni možje že tvorijo Četo. Štiri sluge oborožimo s pištolami in mušketami ; če pride proti nam armada, pričnemo boj, in kdor ostane pri zdravju, odnese pismo naproj, kakor pravi d'Artagnan.<
»Prav govoriš,t vsklikne Aramis. »Ti ne govoriš mnogokrat, Athos, toda kadar govoriš, se mi zdi, kakor bi govoril sveti Janez Zlatoust. Jaz odobravam Athosov načrt. In ti, Porthos?t
»Jaz tudi,« pravi Porthos, »če se strinja d'Ar-tagnan. D'Artagnan, ki nosi pismo, je naravno voditelj podjetja; on naj določa, in mi izvršuj rao.<
»Prav!« pravi d'Artagnan. »Jaz določam, da odobrimo Athosov načrt in v pol ure odrinemo.«
»Sprejeto!« odvrnejo soglasno trije mušketirji.
In stegnivši roko po mošnji, si vzame vsa', petinsedemdeset pištol ter se pripravi za odhod ob določeni uri.
XX.
Potovanje.
Ob dveh zjutraj so zapustili naši štirje junaki Pariš pri vratih Saint-Denis; dokler je trajala noč, so molčali; nehote jih je nadvladal vpliv teme, in povsodi so videli zasede.
Pri prvem jutranjem svitu so se zopet razvoz-Ijali; s solncem se je vrnila veselost; kakor dan pred bitko jim je vtripalo srce, so se jim svetile obi; čutili so, kako dragocena stvar je življenje, katero morda izgubijo.
Pogled na karavano je bil v ostalem prav strašen: Črni konji mušketirjev, njihovo bojevito kretanje,
navada, jezditi tesno skupaj, po vsem tem je bilo kljub temu, da so potovali strogo ineognito, možno sklepati, da je to odlična vojaška družba.
Sluge so sledili, oboroženi do zob.
Do Chantillv, kamor so dospeli ob osmih zjutraj, je šle vse gladko. Treba je bilo zajutrekovati. Raz jahali so pred krčmo, katero jim je priporočal izvesek, predstavljajoč svetega Martina, darujočega ubožcu polovico svojega plašča. Slugam so ukazali, naj ne raz jahajo in naj bodo pripravljeni za takojšnji odhod.
Stopili so v krčmo in sedli za mizo.
Pri isti mizi je sedel in zajutrekoval plemič, ki je baš dospel iz Dammartina. Pričel je govoriti o dežju in lepem vremenu; popotniki so odgovarjali; pil je na njihovo zdravje; potniki so se odzvali njegovi uljudnosti.
Toda v hipu, ko je prišel Mousqueton in javil, da so konji pripravljeni, ter so vstali od mize, predlaga tujec Porthosu zdravje kardinala; Porthos odvrne, da mu je prav, če tujec od svoje strani pije na kraljevo zdravje. Tujec odvrne, da ne pozna drugega kralja nego Njegovo Kminenco. Porthos ga imenuje pijanca; tujec potegne svoj meč.
»Ti si bil surov, x pravi Athos, »toda zdaj ne moreš več besede vzeti nazaj; usmrti tega človeka in pridi za nami kar najhitreje moreš.«
In vsi trije zopet zasedejo konje ter odjezdijo, dočim obljubi Porthos svojemu nasprotniku, da ga prebode z vsemi sunki, ki so sploh znani pri borenju.
»To je prvi,« pravi Athos, ko so imeli za seboj kakih petsto korak' 7.
¦   »Toda zakaj je ta človek napadel baš Porthosa in ne kakega drugega?« vpraša Aramis.
»Ker je govoril Porthos glasneje nego mi drugi, ga je imel za načelnika,« pravi d'Artagnan.
Gospodi«!« Mir* Deror«, koncertna pevka, priredi, kakor že naznanjeno, s pianistom g. Josipom Prohazko koncert v Gorici dn6 29. t. m. z bogatim vsporedom, , kateri priobčimo prihodnjič, ter ob jednem navedemo nekoliko glasov iz javnosti o ome- | njenih dveh umetnikih.                                    j
Tunel pod  Kostanjevico.  — Dela j pri vrtanju tunela pod  Kostanjevico, napre- j dajejo jako  dobro. Š severne strani je iz-vrtanih 106 m, z južne ps 94, tako da od 228 m dolgosti manjka le se 28 m, pa bo j tunel izvrtan.                                                  j
Porotne obravnave. — Določena je se dalje obravnava proli kleparju Fantuzziju radi razžaljenja Časti potom tiska na ovadbo dr. Graz. Luzzatto. Ta obravnava je bila zadnjič odnesena na sedanje zasedanje. — Dalje proti Ant, Tomšiču s Kranjskega radi umora in proti uredništvu lista .Nuova Idea" radi razžaljenja časti potom tiska.
Premnogo slovenskih otrok s Plačate bodi v laiki šolski vrtec na poti proti Soškemu mostu. Ce bi bil tam kje slovenski otroiki vrtec, bi ne hodili. Kaj pomeni za te otroke pohajanje laškega vrtca, iz katerega preidejo v laško Šolo, ni treba pripovedovati. Neobhodno je potrebno, da se kaj stori v tem pogledu s slovenske strani. Lahi usta-novljajo vedno ve« Šolskih vrtcev v Gorici, v katere lovijo v .prvi vrsti slovenske otroke. Doli ob Soči pri mostu tudi stoji taka laska trdnjavica, pri Barki polovijo v svoj vrtec bržčas dosti slov, otrok. Z nase strani se opozarja na to sistematično iznarodevanje slovenskih otrok opetovano, pri vsaki priliki pokažemo na nevarnost. Take reči spadajo v delokrog ,Sol. doma", in ako bi možje krog tega zavoda znali delati in postopati, kakor tiče, pa bi Slovenci v Gorici brez posebnih težav preprečevali tako raznarodevanje slovenske dece. Vodstvo ,S. d.* naj stori svojo dolžnost in poskrbi, da se otvori primerno Število slov. šolskih vrtcev v Gorici. Potreba je nujna. Ako ne more samo iz sebe, naj se oglasi in ubere pota, da bo moglo 11
Lepak a fomli&l redi železnic, pa-robrodov in poŠt priložimo prihodnji Številki »Soče*. Opozarjamo vse naše gg. naročnike na važnost tega lepaka ter prosimo, da si ga vsakdo ogleda ter o priliki potrebe poslužuje. Komur bi ta lepak ne služil, prosimo, da istega odda svojim sosedom, najbolje kakemu gostilničarju, tobakarnarju ali društvu, katerim mogoče nismo poslali, ter jim priporoči, naj ta vozni red obesijo na pripraven prostor, da se ga gostje in potniki lahko poslužujejo. — Kdor žeii imeti več iz-tisov tega voznega reda, naj se pravočasno oglasi. Pošiljamo vsakomur zastonj in prosto poštnine.
Kam si prišla, Nabrežlna? — Od vseh južnih stranij naše države se čujejo vsak dan pritožbe, da so največja državna podjetja izročena tujim podanikom, skoraj izključljivo Lihom, (opozarjamo le na velika
del«, ki se vrse v tržaški prosti Inki, gra-denje železnic itd.) in da ta dela izvrsu^jo delavci, iz Italije, vsled česar ostajajo domačini brez dela in se izseljujejo v Ameriko, kjer dobivajo boljši zaslužek, nego so nizke dnine, za katere delajo izstradani laški delavci v Avstriji. Na teh Žalostnih gospodarskih razmerah, ki so pač Specifično avstrijske, je mnogo kriva naSa vlada, katera Se dosedaj ni varovala in branila domače delavske moči in ni dajala prednosti domačim podjetnikom pred tujimi. Da pa laiki podjetniki dobivajo podporo in protekcijo od shrani slovenske občine, in da za laške podanike agituje in jih hodi v Gorico k deželnemu glavarju Pajer-ju priporočat župan slovenske občine — to je sramotno ! Slučaj je sledeči, kateri zasluži vso pozornost javnosti, da more ista prav oceniti zasluge župana nabrežin-skega za lažke podanike. Starešinstvo občine nabrežinske je sklenilo v svoji seji od 8. febravarja 1901. dati morsko obrežje, katero je last občine nabrežinske, v zakup, kjerkoli bode kdo hotel isto vzeti v zakup za letno zakupnino per 40 v vsak dolgostni meter. Laškim podjetnikom Faceanoni, Ga-limberti in Piani, kateri so hoteli vzeti v zakup omenjeno morsko obrežje, pa se je zdela zakupnina previsoka in so ponudili občini nabrežinski letno zakupnino 600 K za vse njeno obrežje, česar starešinstvo občine nabrežinske v svoji seji 16. avgusta 1901. nt hotelo sprejeti, ampak zopet sklenilo, da ostane pri zgoraj navedenem sklepu od 8. febr. 1901. Laško podjetje »Faceanoni, Ga-limberti in Piani" pa si je potem hotelo s tem pomagati, da se je obrnilo na pomorsko vlado v Trstu s trdenjem, da je omenjeno obrežje javno dobro, in s prošnjo do pomorske vlade za dovoljenje rabljenja obrežja. Na ta način so si omenjeni podjetniki mislili pridobiti brezplačno rabo obrežja. Med tem pa je znano slovensko stavbno podjetje .Ivan Martelanc in drug.", katero se tudi poteguje za delo v tržaški luki, ki bodo razpisana, stavilo občini nabrežinski ponudbo, sprejeti v zakup omenjeno morsko obrežje za zakupnino per 40 v dolgostni meter, k a« kor je to občinsko starešinstvo sklenilo v svoji seji 8. febr. 1901. Starešinstvo občine nabrežinske je to ponudbo tvrdke: »Stavbeno podjetje Ivan Martelanc in drug." sprejelo, kakor jo je tudi moralo sprejeti v smislu svojega pravomoč-nega sklepa od 8. febr. 1901. Konkurenčno podjetje »Faccanont, Galimberti in Piani", katero je bilo od svojih agitatorjev vNabre-žini o tem informirano, pa je takoj dan potem ponudilo občini nabrežinski višjo zakupnino od 40 v za omenjeno morsko obrežje, katere ponudbe seveda občina nabre-žinska nikakor ni mogla več upoštevati, če tudi so se nekateri odborniki občine nabrežinske za to ogrevali na vse načine. Vsak, kdor je nepristransk, prizna, da je bilo dosedanje postopanje občine nabrežinske popolnoma zakonito in konsekventno, in da je
starešinstvo občine nabrežinske varovalo interese ob'"ne s tem, da je sprejelo ponudbo stavbenega podjetja »Ivan Martelanc in drug." Saj bi občina nabrezinska prej ko ne ne bila dobila vinarja zakupnine, ako bi to podjetje ne bilo stavilo svoje ponudbe t A gospod Franc Gruden, novi župan, in se par njegovih pristašev so bili drugega mnenja in so se objednem s tvrdko »Faceanoni, Gahmberti in Piani", katere interese pravzaprav zastopajo, pritožili proti omenjenemu sklepu starešinstva na deželni odbor v Gorici.
Iz pozitivnega vira smo zvedeli, da je žnpan nabrežinski dne 29. oktobra 1903. skupno z g. Favetti-jem, z znanim ljubljencem Pajerjevim, hodil po Gorici in je imel potem tudi daljši pogovor v prilog omenjenega re-kurza tvrdke »Faceanoni, Galimberti in Piani* z deželnim glavarjem.
Vse to je imelo za vspeh, da je deželni odbor seveda pritrdil otoku ter razveljavil sklep atarašinstva, s katerim je bila sprejeta Martelančeva ponudba. Deželni odbor je utemeljil razveljavljenje s tem, da je v korist občine vitja ponudba laske tvrdke, ne oziraje se prav nič na to, da je pravoveljavno sprejeta edinole Martelančeva ponudba. Našemu dež. odboru je bilo v istini le na tem, da dobi ono morsko obrežje laska tvrdka. V tako svrho pa znajo gg. Lahi tolmačiti zakon in pravico po svoje, tako da je njim prav, pa če se tako norčujejo z vsakim pravnim stališčem. Tako krivično postopanje od strani dež. odbora je nekaj nečuvenega, ali se je izvršilo brez vsakega odpora. Slov. odbornika sta molčala, glasovala sicer nista, in tako so Lahi spravili tudi to reč pod svojo streho. O celi stvari se uname bržčas tožba. Brez dvoma je tvdka Martelanc popolnoma vsvo^ jem pravu, in če bo v tej reči odločevala pravica, mora obveljati njena — pa caj ni v Avstriji več mogoče!
Nabrežinski žnpan, g. Fr. Gruden, je prišel na županski stolec po prizadevanju soc. demokratov. Zato pa se jim je zavezal vpošte-vati njih glas, in sicer se je zavezal nasproti g. Kopaču. Sedaj ga že vidimo na delu — soc. dem. župana! Gorenja notica govori glasno ter priča, da je mala čast za »jugoslovansko demokracijo* imeti za župana človeka, ki tako nastopa proti slovenskim interesom ter se tako peha za tvrdko iz Italije! To je z našega narodnega stališča izdajalsko deio. Sramota!... Taka je »jugoslovanska soc. demokracija*. Sami laški priganjači so ti ljudje! Župan nabrežinski Gruden šili po-vsodi s svojo laSčino na dan. fred kratkim je imel opraviti pri nekem c. kr. uradu. Govoriti je začel po laški, ali vladni uradnik ga je zavrnil ter zahteval, da mora ž njim govoriti slovenski, češ, če ne So njega obdolžijo kake laške propagande. Dobra lekcija! — Tu vidite, kam spravlja Nabrežino »jugoslovanska soc. demokracija". Pod laški jarem jo podi, najhujšim narodnim sovražni-I kom    našii»    prodaja   slovenske   interes?.
Škandal! Upamo pa, da g. župan to vendar uvidi ter krene na druga pota 1
Občinske volitve v Kozanl. — Znano je, da je zmagal v klerikalni tabor pobegli župan le z nasiljem in tako očitnim kršenjem zakona, da sta protestovala oba navzoča vladna komisarja. — Toda klerikalci so danes mogočni gospodje pri namestnistvu, — in zavrnilo je pritožbo. Toda vrli možje, ki se jim gabinasilstvo županovo, pojdejo na upravno sodišče, a doma storijo proti županu — svojo dolžnost Tako žalostno slavo si pridobivajo klerikalci v boju za svoje gnile pozicije. — Bodočnost je naša, ljubi kavči! Upamo, da ne bo še tako kmalu sodnji dan, da bo svet stal še tisoč in tisoč let, a.... ta bode last naprednih življev! Boj nazadnjaštvu na celi črtil
Kmetijski shod v Naklem na Krasu priredi jutri ob 3. pop. potov, učitelj za kmetijstvo Ant. Štrekelj. Govori! bode o zboljšanju živinoreje v nakelski občini.
Kmetovalci, poftljlte svoje sinove v kmetijsko Šolo. — Pišejo nam: Da je treba dandanes drugače kmetova«, nego pred teti, to ve vsakdo, osobito pa bi morali znati to naši kmetovalci. Zato je tudi pouk sedaj našemu kmetu mnogo bolj potreben, nego je bil kedaj prej. Saj vidimo j>o vsi deželi, kako propadajo čestokrat najlepše kmetije, ker jih ne zna gospodar tako voditi, kakor zahteva današnji čas. Dasi je pouk nalemu kmetu tako potreben, vendar se je prijavilo letos v našo kmetijsko šolo, kakor smo slišali, nič več nego — 13 učencev. Niti vseh štipen-dijev se ne bode moglo oddati. To ni častno za naše kmetovalce, da zanemarjajo na ta način šolo, ki jih stane lep denar. Sami so krivi, če ni tu vse v redu, ker se za šolo premalo brigajo. Poživljamo torej vse one, ki imajo 15 do 10 letne sinove ter jih mislijo pridržati na svojem posestvu, naj jih pošljejo v kmetijsko šolo. Gotovo jih še vedno sprejmejo in če bo mogoče tudi obdarijo s štipendijero. Posnemajte Cehe, kjer skoraj niti ni kmetovalca, ki bi ne bil v kmetijski šoli.
Op. ur. Priobčujemo kot nekako dopolnilo k uvodnemu članku.
FolitlŠki obhod na novi progi, kakor smo ga naznanili zadnjič, se ni vršil II., ampak 13. t. m,, to je včeraj.
Na Itvfftskemtrf« je tožila in jokak v četrtek neka Frančiška Čerraelj iz Skrilj, češ, da jej je nekdo ukradel denarnico z bankovcem 20 K in pa vozni listek za vožnjo po železnici do Ajdovščine.
Izpred sodnlje. — Svoj čas smo poročali, kako je neki Lah iz kraljestva, Vit-torio del Piccolo, okradel nekega posestnika Št. Hajnala z Ogrskega, ko je prenočeval t njim pri Marziuiju. Ukradel mu je bil 80 K, 20 lir iu nekaj drobiža. Policija pa ga je bila prijeta še tisto noč v neki kavarni. Radi tega je stal Piccolo pred sodnijo, ki mu je prisodila 3 mesece  trde ječe, in  pa v Iu-lijo ga
»Jaz pravim vedno, da je ta gaskonski kadet vir modrosti,« zamrmra Athos.
In potniki nadaljujejo svojo pot.
V Beauvaisu zopet obstanejo za dve uri, da bi se odpočili konji in da bi počakali Porthosa. Ker tekom dveh ur ne pride niti Porthos sam niti kako poročilo o njem, se zopet napotijo naprej.
Uro od Beauvaisa nalete na kraju, kjer je bila cesta na obeh strah obdana od pobočij, na osem do deset ljudij, ki so tukaj, kjer cesta ni bila potlako-vana, navidezno kopali odvodne jarke in popravljali blatne kolovoze.
Aramis, boje* se, da bi si v tej množici blata ne zamazal čevljev, se zadere surovo nad njimi. Athos ga je hotel zadržati, ali bilo je prepozno. Delavci prično potnike zasmehovati in se vesti tako nesramno, da celo Athos izgubi hladnokrvnost ter zajezdi k jed-nemu izmed njih.
Zdaj se ti ljudje umaknejo v jarek in si vzamejo muškete, ki so jih imeli v njem skrite; iz tega je sledilo, da je moralo naših sedem potnikov iti dobesedno skozi orožje. Aramisa zadene prva kroglja, ki mu predore ramo, in druga Mousquetona, ki mu ostane v mesnatem delu pod hrbtom. Mousqueton sam pri tem pade s konja, ne, ker bi bil morda težko ranjen, toda, ker ni mogel videti svoje rane in si je brez-dvomno domišljal, da je ranjen nevarnejše nego je bil.
»To je zasedaj pravi d'Artagnan, »mi ne izstrelimo niti strela, ampak gremo naprej.«
Aramis se je kljub svoji težki rani trdno držal za grivo svojega konja, ki ga je z drugimi nesel naprej. Tudi Mousquetonov konj jih je dohitel m dirjal čisto sam v svoji vrsti.
. »To nam bode rezervni konj,« pravi Athos.
»Jaz bi imel raje drug [klobuk,« pravi d'Artagnan; »mojega mi je odnesla kroglja. Velika sreča, da ni bilo v njem pismo, katero nosim s seboj.«
»Ah, samo da bi ne ubili ubogega Porthosa, ko pride do njih,« opomni Aramis.
»če bi bil Porthos sploh na nogah, bi nas bil med tem že dohitel,« pravi Athos. »Jaz menim, da se je pijanec na bojišču popolnoma streznil.«
In dirjali so še dve uri, dasi so bili konji tako trudni, da se je bilo bati, da odpovedo svojo službo.
Potniki so krenili po prečni poti, nadejajo se, da bodo tukaj potovali bolj v miru; toda prisedši v Cre-vecoeur, pove Aramis, da ne more več naprej. Res je moral zbrati ves svoj pogum, ki ga je skrival pod svojo elegantno postavo in finimi manirami, da je dospel do tja. Vsak hip je bil bolj bled, in morali so ga držati na konju; pred vrati krčme ga vzamejo s konja, pustijo pri njem Bazina, ki bi jih bil v bitki bolj oviral nego jim pomagal, in odjezdijo, nadejajo se, da prenočijo v Amiensu.
»Prokleto!« pravi Athos, ko so bili zopet na potu, dva gospoda pa Grimand in Planchet, »prokleto. jaz se jim več ne dam varati, in obljubljam ti, da me od tu do Calaisa več ne pripravijo do tega, da bi odprl usta ali potegnil meč. Prisegam ti...«
»Ne prisegajva,« pravi d'Artagnan, »ampak dir-jajmo, dokler vzdržijo konji.
In potniki spodbodejo svoje konje, ki zboro vse svoje moči.
O polnoči dospo v Amiena in raz j aha jo v krčmi pri Zlati Liliji.
Krčmar je imel zunanjost najbolj poštenega človeka na svetu r sprejel je popotnike s svečnikom v jedni in z volneno Čepico v drugi roki. Hotel je nastaniti vsakega posebej v prijaznih sobah, a žalibog
ste bili ti dve sobi v čisto nasprotnih koncih krčmo. D'Artagnan in Athos se obotavljata; krčrmir odgovori, da zdaj nima drugih, ki bi bili vredni Njunih Kksee-ienc; toda d'Artagnan in Athos se izrazita, da prenočita v skupni sobi vsak na blazini, kateri naj jima položijo na tla. Krčmar hoče pa svoje, popotnika po svoje; končno se mora krčmar ukloniti.
Ko sta si pripravila svoje ležišče in zaklenila od znotraj svoja vrata, potrka nekdo z dvorišča na okno; vprašata, kdo je, in epoznavši glas svojih slug, odpreta.
Res sta bila Planchet iu Grimand.
»Grimand je dovolj, da straži konje,« pravi Pian-chet; »če gospoda dovolita, ležem jaz pred vrata; na ta način sta si svesta, da nihče ne more do njih.«
»Na čem bodeš spal?« pravi d"Artaguan. Moja postelj je tukaj,- odvrne Planchet.
Pri tem pokaže na kup slame.
*Pridi torej,* pravi d'Artagnan, »ti imaš prav: krčmarjevo vedenje mi ne ugaja, preprijazno mi je.«
»Meni tudi ne«, pravi Athos.
Planchet zleze skozi okno in leže pred vrata, dočim sklene Grimand, zapreti se v hlev, in obljubi, da bodo konji ob petih zjutraj pripravljeni.
Noč je bila mirna; pač pa je okoli dveh zjutraj poskušal nekdo odpreti vrata, toda ko se je Planchet predramil, skočil kvišku in zaktical: »Kdo je?«, se mu je odgovorilo, da je bila pomota, in koraki so se oddajili.                                                                               •
O štirih zjutraj je bilo slišati iz hleva velik hrup. Grimand je hotel zbuditi hlapce, in hlapci so ga pretepli. Ko sta potnika odprla okno, sta videla ubogega slugo, ki je dobil ravno po glavi udarec z ročajem gnojnih vil, obležati brez zavesti.
(Dalje pride).
pošljejo, kadar prestane tu to kazen. Svoje dejanje je popolnoma priznal.
Friderik Mrak je Se mlad fantič, pa poznat postopač in tat. Del Pieru v ulici Torrente je bil ukradel 16 K, potem pazbe- I žal. Dne 28. pr. m. pa je pomagal uiti Jos. Jevšku, znanemu tatu, ko ga je peljal v zapor poljski stražnik Bruraat. Sodnija mu je prisodila 4 mesece trde ječe s postom vsaki mesec, potem ga postavijo pod poircijsKo* nadzorstvo.
Kmalu bi bil ponesrečil v sredo pop. 13-letni Ed. Delmestri na križpotju pri gledališčni kavarni. Hotel je z bicikljem črez, pri tem pa je prišel med kočijo in 'tramVtij; Tramvaj ga je zadel, da je padel na tla, ali k sreči je padel naravnost v črti s tramvajem, kajti ako bi bil padel počez, bi bila sla glava pod kočijo, noge pa pod tramvaj. Takim fantičkom bi se moralo pač prepovedati voziti *c n» bicikljih po tako prometnih ulicah.
Ogenj. - V noči na četrtek ob 2. uri je gorelo v hiši St. 7, Ii.ii g. A. Bocka, in sicer v podstrešju v sobi hlapca L. Moran-dina. Gorelo je začelo v postelji; zgorelo je več mobilij, obleke, itd. Hlapec je legel spat najbrže s sraodko ali pa se je prevrnila luč, na tak način je bjje nastal ogenj, kakor modrujejo ljudje.
Ztprll ao 31 -letnega K. Gorjupa, ki je rojen v Gorici, pristojen pa v Banjsice. Izgnati so ga bili iz Trsta ter pripeljali v Gorici, ker je pa tudi iz Gorice izgnan, so ga gnali v pristojni kraj. Ali gori ni hotel ostati, marveč je Sel nemudoma v Gorico. Redarji so ga dobili ponoči v kavarni ter so ga aretirali. Ali takoj se je jel braniti na vse načine, grizti, pljuvati in mahal je z nogami in rokami, kolikor je mogel, kar pa vse ni nič pomagalo, ker končno so ga zvezali, naložili na voz ter peljali v zapore.
Pazite na orodje l — 10 letni deček I. T. v ulici Municipijski je dobil v roko revolver ter se igral ž njim, pomagal n u je Se mlajši bratec. Kar se sproži revolver, k sreči pa je zadela kroglja I. T. le tnalo po prstih desne roke. Kaka nesreča bi se bila lahko zgodila 1
Zgubljeno* — Preteklo nedeljo se je zgubila zlata ura in 2 zlati verižici, in sicer okolu Vs M ore *jutrai °<* Koma do Stolnega trga. Posten najditelj dobi lepo darilo. — Oglasiti se je pri našem upravnislvu ali na policiji.
Ustnica. — G. dop. v K. Prihodnjič.
Čevljarskega pomočnika sprejme takoj v stalno službo Peter C o t i C, čevljarski mojster v Gorici, Gosposka ulica st. 14.
Okna tn vrat* sedanjega hotela »pri zlatem jelenu*, mnoga prav dobro ohranjena, kameniti in leseni delt s Sipami vr< d, so na prodaj, ker se hotel docela prezidava. — Marsikomu bi prišla prav in po ceni. — Kdor česa potrebuje, naj se oglasi v hotelu pri hišniku g. J. Mah niča.
Dokazano Je, da so vobče priljubljene in povsod razširjene kapljice sv. Marka iz mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg,najpotrebnejšesred-stov v vsaki btii ter prva pomoč vsakemu bolniku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred neznanimi boleznimi. Opozarjamo gg. čita-telje na današnji oglas mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg.
""*•IMffo^fromafier aredstv«' ¦ ¦ Med domaČimi sredstvi, ki služijo kot bol ubla-žujoča in odvajajoča mazila pri prehladih itd. zavzema prvo mesto v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelan Liniment. Capsici comp. s .sidrom*. Cena je nizka: 80 vin., 1L 140 in 2— steklenica. "Vsaka steklenica je v elegantni škatlji in se jo pozna po znanem sidru.
Napačno prebavjjanje je vzrok mnogih bolezni. — Stalno uravnavo prebavila uredi uporaba i/.vrstnega zdravnika Bosa balzama za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Isti se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat 1      1
Zmožne
mizarske pomočnike
(izdelovalce pohištva) se sprejme takoj. Dunaj, tovarna pohištva,  Vil. Mariahilferstrasse 36.
Ob preriji.
Noč. Mogočna, veličastna prerija je legla k počitku, po kojem je hrepenela ves vroč, poleten dan. Luna, majesteticna kraljica v dolgi, črni, nočni halji, opremljeni z brezštevilnimi zvezdnimi dijamanti, je božala s svojimi srebrno-magicnimi rokami naravo spečo in sanjajočo o preteklem nemiru in o bodoči sreči. Lahek zeftrček je poljubljal visoko zeleno travo, ki se je klanjala tem strastnim izrazom ljubezni, in ti malt valovi po zelenem prerijskem morju so bili enakomerno dihanje spečega trudnega velikana.
Pripluli so temni oblaki, zakrili nočno carico neba, zeftrček je izgubil v splošni temi svoj ček, postal zefir, veter, vihar, ki je vzbudi! s kruto svojo silo naravo, — in prerija se je vzbudila in zaječale so veje v hosti ob preriji.
Po hosti so se pa | lazile črne postave. Bile so kakor sanjske prikazni, motne, nedoločljive. Suhe veje pod nogami so jim škripale. V tej polutemi, v tem odsevu, spominu na prejsno kakor dan svetlo noč, so se jim zabliščale oči na temnem obrazu, or-lova peresa nad glavo so se jim pripogibala. Indijanci so bili.
Ob preriji so se vstavili pod visokim, košatim drevesom, položili zvezanega jetnika v svojo sredo, zapalili svojo indijansko pipo, zrli jezno pred se — in čuk je zapel,
Razgled po svetu.
Istrski deželni zbor je odobril poročilo o dež. pok. zakladu za učitelje. Spinčič je zahteval popolnjenje praznih učit. mest, Mandič je stavil med drugim predlog glede odprave vinske klavzule. Včeraj je bila zadnja seja. — Laginja je govoril obširneje o jezikovnih zahtevah, kazal na Dalmacijo. Dež. glavar se je poslovil. Ostane pa Se poslanec.
tiorenje-avstrljukl deželni zbor je sprejel predlog posl. Bfiucrle, naj deželni odbor pripravi zakonski načrt, da sine na gorenje-avstrijskih realkah in učiteljiščih bit* samo nemščina učni jezik in dalje, da mor .jo bili nemške vse ljudske šole, ki jih vzdržuje dežela, Obenem se je zahtevalo, naj se že sankcijonira zakon iz leta 1890., da je uradni jezik avtonomnih oblaslev samo nemščina.
Na postaji Store pri Celja je trčil 12. t. m. po noči brzovlak St. 1 s postnim vlakom Štev. 8 Lahko bi se bila primerila stra&na nesrečj, ki pa jo je preprečil nad-sprevodnik postnega vlaka. Hanjeni so nad-sprevodnik in dva potnika. Poškodovana sta oba stroja, s tira pa je skočilo pet vagonov poštnega vlaka in en vagom brzovlaka. Postni vlak je bil privozil v Store po nepravem tiru in imeli so ga premakniti na pravi tir. Med tem je priSel brzovlak iz OI;a, ki pa se je ustavi! pred distančno Sipo. To distrančno Sipo pa so prezgodaj odprli, še predno seje poštni vlak umaknil. Brzovlak je zdirjal proti postaji in ker je bila gosta megla, ni bilo videti, da tir ni prost. Na srečo je nadspre-vodnik postnega vlaka slišal drdranje bližajočega se brzovlaka. Tekel mu je nasproti in s svetilko dal znamenje, naj se  ustavi. Ob-
enem, ko je strojevodja brzovlaka dal kon-trasopar, se je tudi f oštni vlak začel umikati. Samo tej okolnosti se je zahvaliti, da vlaka nista trčila z največjo silo in da se ni primerila strašna katastrofa.
Slovensko gledališče v Ljubljani. — V torek so predstavljali novo gledališko igro .Legijonarji", katero je spisal Fran Govekar. Igra je vspela vsestransko ugodno. Kritika govori o njej prav laskavo in priznaldo!'""" Bolgarija. — Vsled častniške zarote, ki je organizirala celo deželo, je mogoče, da znova spravi na površje vprašanje o bol-garsko-turski vojni. Turčija je naročila pri Kruppu topov za 13 milijonov mark ter zopet poklicala pod orožje neki že odpuščeni polk rezervistov.
Oficijalno se priznava, da se je res razkrila zarota bolgarskih častnikov. Izdal jih je častnik Dimitrov. Zarotniki so hoteli provz-ročiti na Turčijo pronunciamento. Bolgarski častniki so bili v zvezi s srbskimi častniki v v.Bo!gradu in Nišu, da bi se bilo doseglo skupno nastopanje obeh armad. Pri hišnih preiskavah so naSli pri častnikih razne revolucionarne spise. V neki zelo razširjeni tiskovini se zahteva personalna unija med Bolgarijo in Srbijo, čcB, da je taka uredba nujno potrebna za obstoj Slovanov na Balkanu.
.Duhoviti* nagrobni napisi. — Neki francoski list je prinesel s pariškega pokopališča sledeča nagrobna napisa; .Mojemu soprogu Jeanu S..., bivšemu zdravniku za kurja očesa, ki je umrl v popolni zrelosti svojega talenta. Ah, zemlja bi njegovo delovanje bolj potrebovala kakor pa nebesa!" — Se bolj blagočutna je bila žena, ki je dala napisati svojemu možu na grob: ,0 Bog, kako velike so moje bolečine: Pa vendar sem prav zadovoljna, da počivaš tukaj notri moj dragi mož. Preveč bi te bolelo, ako bi videl bolečino, ki mi jih provzroča tvoja smrt*.
Protlkatollfiki lagredl na Španskem. • Ko se je v Santunderju proglasila nagla sodba, je ljudstvo naskočilo samostane. Pri jezuitih so zažgali vrata. V katoliški čitalnici so vse razbili in pometali na ulico. Prišlo je tudi do boja z orožniki, v katerem je bilo deset oseb ubitih, med njimi tudi dve leni in dva otroka.
Vesti iz Amerike. — Linfianje je draga zabava. — V državi Ohio morajo linčarji biti zelo previdni, kajti radi državnega zakona mora v imenovani državi oni countv, v katerem kak državljan , iz vrti samomor s tem, da skoči raz vejo kakega drevesa," sorodnikom tako linčane osebe plačati odškodnino. Tako se je zgodilo ravno-sedaj s countijem Glian.paigti, kjer so državljani linčali državljana' Charles W. Milchella. ViSje sodišče je namreč odločilo, da je bil usmrteni državljan vreden 5000 dol. in je imenovano svoto prisodilo njegovim dedičem. Ako hoče sedaj countv dobiti nazaj svoj denar, mora vsakega linCarja posebej tožiti na povračilo deleža imenovane svate.
in pel je tako dolgo, da se je prikazala luna uza oblakov, d? je opustil ljuti veter za nekaj časa iz same radovednosti svojo promenado po stokajočih in samih bolečin vijo-čih se vejah.
In vstala je črna postava. Postajala je večja in večja in njene besede so se razlegale daleč tja po mirni, mirujoči preriji:
.Slavni možje ! Manittou se je vjezil na našo zemljo in njene sinove. Kaj je vzrok njegovi jezi, nevolji, njegovemu srdu, ne vem ?! Toda naša sveta dolžnost je, da razjasnimo njegovo temno čelo. Linčajmo torej tega belokožca, ki leži zvezan pred našimi nogami! Prej pa ga obsodimo po vseh pravilih kazenskega naSega zakonika k smrti, radi tega smo se tudi zbrali, da izgovori vsak med nami svoj »obesi ga I"
Začenjam sam! Belokožec, ki leži zvezan pred našimi nogami, je zakrivil svojo smrt s tem, da se ni še vpisal v nase anti-alkoholično društvo, ki je eminentnega pomena za cel in ves indijanski rod". Luna se je skrila za temne oblake, toda tema ni bila, kajti govornikov nos je razsvetljeval z rdečo lučjo svojo najbližjo okolico. Ko je opazil govornik vzrok tej čudni razsvetljavi, skril je svoj nos v svojo koščeno roko, toda luč, rdeča luč ni izginila, ker drugi Indijanci so imeli ravno take nosove, in — .krvava" obravnava se je nadaljevala.
In vstal je drugi indijanec in začel: .Zakrivil je obdolženec svojo smrt s tem, da
Dij aška šala. Dijak njlcjiigajiskega vseučilišča Albert A. Patterson je bil neznane kam izginil. Drugo jutro so pred njegovim stanovanjem našli njegov klobuk, ki je bil večkrat prehoden in krvav, iz česar so oblasti sklepale, da je bil dijak umorjen. Sedaj se je pa dognalo, da je bilo vse to le šala, kajti dijakVjša živi in se je oženil s svo;'7 .Best Girl", gospodično Maude C. Hinma-nevo v Saginawu, kar je sam naznanil.
narodno gospodarstvo.
Nekaj izkušenj v industriji glede na naše
politično in gospodarsko življenje.
h peresa uglednega nemškega indu-strijca v deželi smo dobili daljše sestavke, ki se nanašajo na njegove mnogoletne izkušnje v industriji ter se ozirajo pred vsem na zvezo industrije s političnim in gospodarskim življenjem v naši državi. Ker se vedno radi brigamo, v kolikor jo le mogoče, za gospodarske reci, podajemo drage volje tu v prevodu omenjene sestavke v nadi, da jih bodo inleresovani krogi čitali z zanimanjem ter črpali iz njih tudi marsikaj podučnega.
*    *
*
Radi skrajno žalostnih razmer našega političnega in gospodarskega življenja te čutim siljenega povedati v splošno znanje nekaj izkutenj, ki sem jih nabral v svojem spremembe bogatem življenju, prosim pa, ta moja izvestja blagohotno ocenjevati, in ako mi prihajajo v pero nekatere drastične primere ali ostre besede, ne iskati v njih sovraštva ali zaničevanja, marveč smatrajte jih za iztočenje mojega patrioticnega Čutenja, katero temelji cdiuolo na tem, da bi napravilo nufio lepo veliko domovino in njeno prebivalstvo srečno in jedino, ter da bi doprineslo nml gradbeni kamen k palači templja miru, kateri naj bi tvorila velika avslro-ogrska monarhija, po kateri divja že toliko let pričkanje in vznemirjanje, vsled cesar so nastale za vse obrti, industrijo in trgovino razmere, ki so naravnost novzdr&ljlve, neznosne in nemogoče za daljše trajanje. Upam pa tudi, da bodo drugI, ki so bolj poklicani od mene (z mojimi slabimi močmi) vzpodbujani k temu, da pripravijo večje in izdatnejše gradbene kamne k templju miru.
Kakor obstoji vsak tempelj, palača itd. iz različnih matcrijalij, kakor marmor, opeka, navaden kamen za stavbo, 'elezo, les, cement, a; no, pesek itd., ter va te materija-lije dobro zložene in zvezane dajo celo blesteče poslopje, nasprotno pa ako se odstrani le kaj teh materijalij ali se jih ne vporabi, izgubi blesloča na sebi ali provzroči celo sesutje — tako je slična ne le naša ljubljena domovina, marveč vse državne sestave, temu blestečemu templju le takrat, ako zapostavijo vsa ljudstva, ki v njej prebivajo, svoj lastni jaz, se voljno udajo v veliko celoto, ter tako pospešujejo ne le celoto, marveč ne v mali meri tudi svoj lastni jaz.
.Kamen, daj, da te osečem, da napravim iz tebe zložek k celoti" je rekel stavbeni mojster iu se ravnal po tem.
plača vse, kar izpije, in sicer z denarjem, ko jega žalibog ne more sam fabricirati*.
Tretji se je oglasil: .On ne obiskuje solnograSkega vseučilišča, kjer se lahko postane že po dveh letih advokat, ampak on študira že par let večno".
Četrti: .Tudi jaz izrečem svoj .obesimo ga!", in sicer iz tehtnega vzroka, ker oslovo riganje ni slavčevo petje!"
Peti je imel glavo sklonjeno. Oprl se je na težko palico, potlačil še enkrat v žep okusne slanike, ki so mu zrli iz belega papirja v rdeči nos in čakali na konec razprave, da potem izvrse svojo sveto dolžnost kot zdravniki izpranega gospodarjevega želodca. Počasi, kakor strupene kapljice iz medicinske steklenice, so s" valile njegove besede iz ust, groza je spre. >** vala pop^Salce, temni obrazi so pobledeli *n celo temno bakreni nosovi so postajali od groze za nekaj nijans svetlejši, tako nekako nt^no-roza, kakor zgoden pomladanski ciklauten, kakor večerno nebo po zahodu kraljevskega solnca.
»Obesimo ga! Pomislite, pomislite, on preganja mačka! Ali ni to največja buda-lost ? Maček je sveta žival in kar se jaz spominjam,'je r.rarl pri indtjancih še vsak maček naravne smrti. Ni ga sinu indijanske matere, ki bi preganjal to sveto žitfal, in naj bi bila še tako huda. Ona je znak prejšnih srečnih dni, ona je spomin na srečne ure, in sedaj se pritope belekožec v naše vasi, in preganja
j našo sveto živalico, katero negujemo, božamo, gladimo in preživljamo. Pa še je čas! Jetnik, belokožec, vstani! Poglej, tu imam rog, svetel rog, ako vanj zatrobiš, si prost in odpuščeni so ti vsi grehi, celo naše najsvetejše živalice lahko preganjaš, kolikor ti ljubo in drago, ako pa ne, — okrog pasu imam oviti laso, trdno vrv, s katero sem vjel v najhujšem diru po vrhovih .Skalnatega gorovja" l*. marsikaterega kozla, da sem ga lahko doma vslrelil v največjem miru, in ta močni laso, izvit iz divje vinske trte, bo zveza, bo navpičen pomišijaj med tabo in temi visokimi vejami, in šakali se bodo veselili in cvileč in tuleč zaganjali vate, in orel in vrane in srake in kavke in kavči ti bodo peli smrtno pesen, in veter se bode igral s tvojim truplom, dokler te ne podre vihar ter le vrže črni, čakajoči jati kot slasten .gabelfrnh-stflckl«
Zahreščale so veje. V prerijske zelene valove se je zaganjal vihar in zemlja je dihala globoko, njene prsi, njene bujne prsi so se mogočno vždigovale, in rdeča, magična luč je bila razlita po tem težko sopečem telesu narave. Bliski, treski, ploha, tema, luč, ječanje vej — in majestetično je vstalo jutranje solnce izza širne, ravnine, pozdravljeno in proslavljeno v krasni čukovi odi •< .Anti*..., obsijalo prerijo, gozd, mogočno, košato drevo, veliko vejo, trdno napeti laso in viseče, zibajoče se truplo...........
Ahasver.
Kako pa prepir in pričkanje motita veliko celoto, jo spravljata v nevarnost, da, jo moreta celo uničiti, hočem poskusiti razložiti v nastopnih vrstah, in pokazati, kako to ne škoduje le posameznikom, marveč more ugonobiti veliko narodno premoženje,
V* to svrho hočem svoja fevestja razdeliti v razne dele ter poskusim s Številkami v roki dokazati, kako se Škoduje veliki atoli in posamezniku, in sicer glede na:
L izvoz lesa avslro-ogrske monarhije;
».industrijo z lesom v Bosni s posebnim oziram na industrijo z žagami;
UI. mali   prispevek k presojanju gospodarskih razmer Bosne j in uporabo istih na našo pokrajino;
IV.   čolne tarife pri lesu iz moje praksa;
V.  južno industrijo z mlini v preteklosti in sedanjosti.
In tako hočem preiti k prvemu odstavku mojih izvestij, ob jednem k najvažnejšemu. Seveda je isti namenjen le onim, ki morejo Citati Številke ter si hočejo iz njih pridobiti haska. •
V boljše orientiranje hočem napraviti to razpredelbo:
a)  skupni uvoz lesa za delo, surovega in obtesanega, trdega in mehkega, lesa za kurjavo, pletenin in blaga za žage v meter. cent. oziroma po naložkih v vagone od 1. jan. do 30. sept. 1903. in istih vrednostne množine;
b)   skupni izvoz jednakega blaga jednakih vrst, kakor pod a) v isti dobi v istih vrednostnih množinah;
c)  specijelni uvoz iz Nemčije in Italije glede" prej imenovanih predmetov in vrednosti istih;
d)    specijelno nai izvoz '•' Nemčijo in Italijo, kakor pod c).
(Dalje pride.)
Jakob Šuligoj,
urar,      eta     v Gorici, c. hr. železnic "B* Gosposki ulica št 25.
Priporočam svojo zalogo raznovrstnih Švicarskih ur posebno jako imenitne in dobre pariške žepne ure z znamko Z6nlth za gospode. Za službo so jako natančne ter se dajo vravnati do sekunde ; poroštvo dajani 5 let.
V zalogi imam tudi raznovrstne šivalne stroje najnovejših sistemov po ze!6 nizkih cenah; dajani tudi na obroke.
FoiMva svilo sVL^bC
in obleke. Franko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z obratno poŠto. Tovarna svila Henneberg v Curlhu.                                         m
Službe išče
mlad človek bodisi kot kondukter v hotelu ali zadrugi. Sprejme tudi drage privatne službe. Govori slovensko in nemško. Naslov pove naše upravništvo.
Dunajska zaloga blaga
Gorica -a*-   Gorica
KlimatiCno zdravišfie.
Hotel Sfidbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorioi. ¦— Izborim kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
A. Felberbanm
TtlaHk I«. Vtrtl itn. 11. (n n|h iUgi za njaMci). Velika izber izgotovljenih oblek za dame in otroke, perilo, moderci in drugi modni izdelki po najnižjih cenah.   —  Specialiteta v bluznah, predpasnikih, kožuhih itd.
Podpisani priporoča slavnemu občinstvo t Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goražice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo miio ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po   mernih cenah
Naznanjam, da imam  odslej  v prodaji dooer vinski Špirit za Zgati ter lahko postrežem svojim cenj. odjemalcem s prav zmernimi cenami. Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec t SementSki ulici Bt. 1 v lastni hiši kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Odlikovana krojaška delavnica
Ant. Krušič
. Gfrici, tekališfie Jasipa Verdi 2B.
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Gene zmerne. — Bavnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno jesensko in zimsko sezono. !         Izdelke iz lastnega blaga jamčim !
Ob jednem naznanjam slavn. občin-. stvu, da sem preselil svojo krojaško delavnico in prodajalnico v ravno isto , ulico pod štev. 33 t. j. nasproti dose-, danjim mojim prostorom in nasproti , novemu stavbišču »Trgovskega doma«.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturinl št. 3.
' aparati za krojiti obleke
M. Poveraj
v Gorici, na  Travniku   štev. 5.
Edina civilna, vojaška in uradniška krojačnica I. vrste.
Velika zaloga vsake vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovaren, gotovih oblek, perila vsake vrste, vso pripravo za vojaški stan, nepremočljive haveloke in sobne Sa-keje. Posebno priporočam ravnodošle površne obleke za dame in obleke za dečke zadnje mode.
Se priporočam slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele.
Cene brez vsake konkurence.
Službe išče
mlad gospod bodisi kot pisar ali domači učitelj, zmožen slovenščine, laščine in nemščine ter slovenske stenografije. Ponudbe na naše upravništvo.
Anton Pečenko
Vrtna Oi.ua 8 — GORICA — Via Giardino 8
priporoča
UMU?. MPSICI CliPIS.
it tumnm uto— v Fran
prfpoznaao kot Izvrstne bal ablalajoee ¦azi]*; za ceno 80 b, kron 140 in 2 kroni se dobi po iseh lekarnah. Naj se zahteva to spleiao prUjablJeno domače zdravila« sreistv* vedno le v origr. steklenica* z nafto zaičitno znamko g -SIDROM«« namreč, iz HICHTERJEVE lekarne in vzame kot erifinalal Izdelek le tako steklenico, ki je prevideaa s to zaščitno znamko.
Ncnvjtvi mm, jn zniim mi / PKAGI. Bllzabettigasse it.6
Dobi te v lekarni
pristali b«ls laftraavlna izvlpavaklh, furlanskih,
briških, dalmatinskih in
iz vipavskih,    <ffijBft        Ista rak I h furlanskih,          W          vinogradov.
Dostavlja na dom in razpoiuja po zeleaoiei na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tadi azorae.
Csas x*ara*. Paelrcib« p«*t«»«,
Zahtevajte
moj ilustrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih lo muzik&licnih predmetov, katerega pojili* zastonj in poštnine preste
Hanns Konrad.
tvorniea   ar   in Mest it. 248
eksportna   hiSa - (CeJko).
Vsega zdravilstva
Doktor Anton Brecelj.
= Ordinuje =====
v Gorici, Gosposka ulica št. 15. II. nadstr.
(nasproti ,7Tram Kronam") od 8. do 10. predpoldne in od 2. do 4. popoldne.
Priporoča se zlasti v slučajih otroških bolezni.
Trj>oV5ko-obrtna regi$tro>tar)a zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorioi.
Hranila« vlog« obrestuje po *'/»%, — večje stalne, naložene najmanj na jedno
leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube
obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na   5-letno  odplačevanje v tedenskih ali
mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letne odplačevanje ZaoVuiaifcl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih
letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanie 31. avgusta 1903:
Dal««; a) podpisani.........K 1,210.300 -
b> vplačani........\ »    405.188 —
Daa« poaajlla    . .  .      .  . . .""."".""."»  1,631.164-—
Vlog«................» 1,S0&438*—
»Goriška Tiskarna1* A. Gabršček
v Gorici
.......   priporoča sledeče zvezke   =====
TALIJ E:
I. zvezek t Pri puščavniku. Veseloigra v enem dejanja. ~ (4 možke, 3 ženske osebe.) II.    «     : Bratranec. Burka v enem dejanju. ~ (2 možki, 3 ženske osebe.)
III.     «     : Starinarfca. Veseloigra v enem de-
janju.— (3 mcžke, 4 ženske osebe.)
IV.     <     : Medved saubač. Veseloigra v enem de-
janju. — (3 možke, 1 ženska oseba.) V. « : Doktor Hribar. Veseloigra * enem dejanju. — (5 možkih, 3 ženske osebe.) VI. v « : Dobrodošli! Kdaj pojdete domu? Veselo igra v enem dejanja. — (2 možki, 2 ženski osebi.)               .   .
VII.     c    : Putiftrka. Burka v enem dejanju. —
(3 možke, 2 ženski osebi)
VIII.   «    : Čitalnica pri hranjevkl. Burka v enem
dejanju.   —  (2 možki, 5 ženskih oseb.) IX. zvezek: Idealna taiSa. Veseloigra v enem dejanju. — (1 možka, 3 ženske osebe.) j    X.    «    : Eno uro doktor. Burka v enem de-I                      janju.—(6 možkih, 3 ženske osebe.)
I   XI.    <     : Dve taiol. Veseloigra v enem dejanju. J                      — (4 možke, 3 ženske osebe.)
j XII.    <    : Mesallna. Veseloigra v enem dejanju. [                      — (3 možke, 3 ženske osebe.)
[   Vsak posamezen zvezek stane 40 vin., j                  po pošti 5 vin. več.
„0ie Freisinnige Zeifung"
je socialno prostomisl« če mlado-avstrljsko glasilo, iki zastopa  politično konsolidacijo in gospodarsko prerojenje  Avstrije na podlagi narodne, verske in socialne
jednakopravnosti vseli državljanov.
V domaČi politiki zastopa list političen n socialen
v zunanji pa brani in množi politično lit gospodarsko moč države. L:st ,Frei-sinnige Zeitong* ni namišljeno liberalen, ampak stremi po sporazumljenju istinito |                 prostomisleCih elementov
vseh narodov in stanov države.
Letna naročnina po pošli znaša: za Avstro - Ogersko 12 kron; za Nemčijo IS Mark.
Miiiislracija listi J) i g FreisiHRi]6 Zeitut"
Danaj, IX  Porzellangasse 50. Na zahtevo se pošlje list zastonj Da Ofjlel
l^arol praščiK,
pekovski mojster in  sladčičar v Gorici na Romu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače tn birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za nmogobrojna naroČila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejBih kom* binacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na | doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
»9*
vzajemno zavarovalna banka v Frag-I.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine In kaplttlije: 75,000000 K.
Fo velikosti druga vzajemna zavarovalnica nage države
a vaaskozl slavaaska-aaraiao uprav«.
Vn pojasnila daje:
Ganaralnl zasfopv Ljubljani, Segarpisarne sov lastnej bao&nsj hiši
Gospodskih ulicah štev. 1&.
Zavaruje poslopja in premičnine; proti požarnim Škodam po najnižjih, i cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves,! koder posluje.                    j
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokoristne
namene.
Vsestransko   pozornost
1 Vzbuja- .v
= Izvanredno velika zaloga =
izgotovljeiiili oblek SSSi
vseh stanov v trgovini                               ~=
J. MEDVED
Gorica, Corso Verdi-jeva ulica štev. 88. Solidno blago.                        Kroj dunajski.
SMF*-   Cene nizke in stalne.    "¦%¦> Za naročilo  obleke zadostuje prsni  obseg.  Naročila se odpošiljajo s prvo pošto.
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadrupi z oinejeiiim jamstvom.
Naitistvo in itaiserstve je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranlln« vlog* se obrestujejo po 4',%.  Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 lota po &%. RentnI davek plačuje posojilnica sama. Posojil«i na vknjižbe po Bl(i%,  na varščino ali  zastavo 6%, na menice 6%, s lft% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5'/,%.
•UMilo  31.   dec.   1902. (v kronah): Članov 1853 z deleži K = 129.026. — Hranilne vloge 1,479.OO0-7O. -Posojila 1,443.03010 Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 68,050 90.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Kunerol
zajamčeno čista rastlinska mast
iz  oreha kokos.
Nadomešča maslo in svinjsko mast. — Izvrstno služi ter je clolgo vzdržljiva. — Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah z jedilnim blagom.
Christofle & C*
e. in kr. dvorni založniki Heinriehliof Dunaj I. Opern Rlng 5.
Težko posrebrnjeno
namizno orodja In posodjo vsah vrst
(žliee, vilice, noži itd.)
Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosU.
Največja izbera najlepših modelov.
§Lr» llustrovan cenik na zahtevanje. -%^
Vsi Ohristoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.
Doslej |e izšlo u zalogi „Goriške tiskarne fl.Qabršček"
u floricl
? knjig „Uenca slouanskih pouestlj"
I.  knjiga: t. Figura. - 2. Iz križarskih bojev
nn Poljskem. — 8. SlepCovodja. - 4. Slika i/, gladnih let. - 8. SlovaSke bH-filco. 0. Ada. 7. Očenaš. - 8. Sov ražnik. — Cena........Kl-~
II.  knjiga: 1. Mati in sin. - 2. Vsakdanji
dogodki. •- 3.1)od Liben. • 4. Sanjarijo in resničnost. — 5. Na brodn. • C. Zlatija, vojafika nevesta. ~ 7, Žy\viln ali moč domovinske ljubezni. 8. Črnogorski stotnik. 9. Odrtnik. ¦— 10. O Hiljakih, - Cena . . . . K !•-
III.  knjiga: 1. »proktaii ste...!* - 2. »Kadar
pridom /. vojne!«......1. Pomladni mraz«.
.....5. Sliko. — 0. »Narodne pripovedke«.
Cena.............K r20
IV.  knjiga: 1. Rusinja. — 2. Prve rože. —
3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. —
5.  Maščeval se je. — 6 Jetnikovi otroci. Cena                        .......K 1-20
V.  knjiga: 1. Lux in  tenebris Iucet. — 2.
Moč ljubezni. — 3. Že zopet. — 4. Glasovi iz groba. — 5. Noč v gozdu.
6.   Izdajalec. — 7. Gozd Sumi. — 8. Dva hu/arja. — Cena.....K 1-20
VI.  knjiga: l. Črtice z ogljem. — 2. Ta tretja.
— 3. Poroka po pomoti. — Cena K 1*20
VII.  knjiga: !. Bolnik. 2. Dež. — 3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedka o ošabnem Ageju. 5. Stari oec Zahar. — 6. Go-rolomov. 7. Strašna osveta. — 8. Dva sina.    - !». Zakaj?   - Cena K 120
»Venec slov. povostij«. prinaša pivvcdt- iz ruščino, poljščin«*, Šestim1, slovaSčitie in srbohrvaščine. —¦ Izhaja v nedoločenih rokili.
Rdor naroči po poŠti, naj pridene 10 uln. za poštnino.
av   Pošilja aa jedino po povzetju ali naprej
poslanim zneskom.   -**»
Ha zalitevanje pošiljamo cenik naše književne 7 U je.
Kerševani & Čuk
v Gorici
t ulici Riva Gastello štev. 4 (konec Raštelja.) Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in   z  dežele    <
svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev in dvokoles Iz tovarna „Puch" ter drugih sistemov.
Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov.
Vsako popravo, Šivalni stroj ali dvokolo jamčiva.
Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno.
Posojujeva tudi dvokolesa.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi IUItelJn 7,
THG0VINA NA DROBNO IN DEBELO.
NajOMtJa kupovalli&e nlrnberikega In drobnega blaga ter tkanin, preji In niti).
POTEEBŠdlNB
n pluralen, kadilce in popotnik«.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTBEBŠČINE
za krojait in ievljarje.
Svetlnjlco. — Rožni tciicI. — lasne knjižico.
tišna obuvala za vse letne čase, Semena it zelenjave, trava in detelje.
Najbolje oBkrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pojmiho s in trgih ter na deželi,   8    35-8
Veliki požar!
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi
= brizgalnicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno S
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
! J 129 odlikovanj l i
•  seje olvorila ter je preskrbljena z blagom za sedanji letni čas z veliko
izbero možkega sukna.
Vse se prodaja po lastnih cenah!
Trgovina z manufakturnim blagom
SCOMINA
Za Stolno cerkvijo štev. 13
J. Zomik   Carica, Gosposki, ulica štev. 7.
Priporoča toplo sorojakom svojo  zalogo modnega blaga:
Za damo:                                                 *• gospode:
Krasne okraske za obleke,                             Raznovrstno belo in barvano
trakove, svile zadnje novosti                         perilo najbolje vrste, jopice
za bluse, pajčolane, pasove,                          za hribolazce, kolesarje, veslarje;
predpasnike, rokavice, nogavice,                    zadnje novosti ovratnic,
dežnike, solnčnike, bluze, Čevlje,                    ovratnikov, zapestnic, nogavic,
vse potrebščine za obleke, kakor:                 rokavic, blatnikov, Cepič,
podloge, sukanec, svilo, gumbe,                     Čevljev, dežnikov itd. vezenja, zaponke itd.
Opozarja
preCastite dame, na svojo veliko
zalogo obče priznano najboljih      -------------------------
modercev vsake cene. Za birmanea                                              *• »lami«««
in otroke: rokavice, nogavice,                       in druge veselice; vsakovrstne
pajčolane vsake vrste, obleke,                        narodne trakove, kojim preskrbi
Cepiče, razno perilo.                                       na zahtevo vsakovrstne napise.
¦MT     Cona brest vsaka konkurenca.     "Ml
Njega
parobrodje
obsega
280
vel i kančkih parni kov.
%___/ direkrna.najhitrejšaprekomorska vožnja z brzoparniki
iz Hambui^av^viVorh^aii pa v tfatifax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopniki Hamburg Amerika Linie
Fr. Seunicj v Ljubi jcini
L     Dunaiska-cesfaštvžl poleg-velike milnice ališrange. j
Prva kranjska z vodno sila na turbina delujoča
tovarna stolov Fran Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imete-Ijern in predstojnikom zavodov in šol, krčraarjem in kavarnarjera, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno fn trpežno Izdelane
stole, foteUa, vrtne stole, grngalnlke, naslonjače Itd. itd.
Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno
Ukano ali v naravni barvi i miti rano.
Nafvečja izbira stolov, naslonjačev In
gugalnikov iz trstovine.
Na Zeljo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in cene, zastonj in franko. NaroCevalcem na debelo se dovoli znaten popust.
Ivan Schindler Dunaj ltl.11.
pošilja že veliko  lot dobro znane stroje
vsate vrste za poljedelske in obrtne potrebe:
mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitlje, trijerje, čistilnice za žito, Iuščilnice za koruzo, slamoreznice, stroje za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, železne cevi, vodovode itd.
od sedaj vsakomur po zopet zdatne znižanih cenah;
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesaljke za vino, gumijeve ploCe, konopljene in gumijeve cevi, stroj za točenje piva, skrinje za led, stroje^ za sladoled, priprave za izdelovanje sodavode in penečih se vin, mline za dišavo, kavo itd., stroje za delanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, orodja in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleDarie, sedlarje, pleskarje, itd. itd.
Vse pol Hlptetoim jamstvom po najagadnjih plačilnih pepjiht
Tudi na obroke. Ceniki z reS kot 400 slikam! brezplačno in franko.
Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupeem In agentom posebno prednosti! Piše se naj naravnost:
Ivan Schindler, Dunaj III.|1.
ErdbergatrnsHC 12.
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nedosegljive kapljice sv. Marka se vporabljajo za notranjo in zunanjo rabo. Posebno odstranjujejo trganje po kosteh, nogah in rokah ter ozdravijo vsak glavobol. Delujejo blagodejno pri boleznih v želodcu, ublažujejo katar, umirujejo blevanje in lajšajo naduho. Pospešujejo prebav-Ijanje, čistijo kri in čreva. Odvajajo velike in male gliste in vse bolezni provzročene od glist. Delujejo izvrstno proti hripavesti, zdravijo vse bolezni na jetrah, .koliko" in trganje v Želodcu. Odstranijo vsako mrzlico in vse bolezni Izvirajoče iz mrzlice. Najbolje sredstvo proti maternici in madronu. Te kapljice ne smejo manjkati v nobeni mestni in kmečki hiši. "^Mgl Dobiva ?e samo v mastni lekarni v Zagrebu. Niročila naj se našlo* Iia:
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg štev. 39
v bližini cerkve sv. Marka. Denar naj se pošilja naprej, drugače se pošlje po povzetju; Mafije kot jeden ducat (It stekleničie) se ne pošilja.
Cena je sledeča franko na vsako pošto:
1 ducat (12 stek.) 4 K;  2  ducat (U stekl.)
8 K;  3 ducat (36 steklen.) 11 K; 4 ducata
(48 steklen.) 14 K 60 vin.; 5  ducatov (60
steklen.) 17 K.
Na raznola^o je tisoče in tisoče priznalnih pisem, ki se ne morejo vs§a priobčiti, zato navedemo samo imena mkate ili (.'j.'., kateri so s posebnim vspehom uporabljali kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdraviii: Ivan Barelinfiie\ učitelj; Jnnko Kišur, kr. nadgoz lar; Štefan Bart-ič, župnik; Ilija Mamic, opanknr; Zofija Vukelie, šivilja; Jouip SsijmovU; kmet; itd.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg, štev. 39 v bližini cerkve sv. Marka.
»Trgovski dom" v Gorici.
Stanovanja in trgovine v najem.
V  novem »Trgovskem domu« podpisano zadruge, ki bo stat poleg ljudskega vrta v okras mesta In ponos narodu, je že naprej oddana večina prostorov. -~ Na razpolago je le še nekaj stanovati j in ena ali dve trgovini. - Vsi prostori bodo imeli po zimi toploto iz osrednje kurjave,, torej bre., pečij. Stanovanja bodo urejena z vsom modernim konfori.om. — Načrti so ponudnikom na razpolago v m* družni pisarni.                                                                                                    .
V  Gorici, 28. okt. 1903.                                                                            I
Načslstvo, Jrgovsko-obrtne zadruge44, j
•   #   Ohranitev zdravega želodca   #    •
obstoji glavno v ohranitvi, v pospeševanju in uravnavi pebavljanja in odstranjenju nadležne zaprtosti. Skušeno, iz najboljših in uspešnih zdravitkih zeliSč skrbno priprav jeno, tek vzbujajoče, prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče d niare sredstvo, ki ozdravi znane posledico nezmernostl, pogreške v dleti, prehlajenja In nadIe>no zaprtost, kakor zgago, napenjanje preobilno kislino in lajša krčevite bolezni je zdravnika Rosa balzam za ialodae Iz lekarne B. Fragner v Pragi.
Jt5V9PllO !   ^s' deli om>taimajo postavno deponirano varjeno znamko.
Glavna zaloga i lekarna   B.    FragJMHV   *"• •"*•  dvoriti   mlo?.uik
»Pri  črnem  orlu',  Praga   Mala strana na vo^lu  Spornerove ulice r. -2Q'.i.      ~sš&sjLŽ
.-olika   steklenic Zalogu v vseli
Razpošilja se vsak dan. Proti naprej poslanem znesku K i! iMi in za S 1*50 majhna steklenica franko na vse postaje av^ro-o^erski lekarnah Avstro-Ogerske.
T Gorici r lekarnah: Cristofoletti, ClUahieb, Ponton! in Olrontoll
,3lje   ^ nrh je.
denar, ako ura ne dopada.
Pojasnilo!
Večkrat pohvaljene ure Anker Remontolr Sistem Roskopf iz niklja, kupuje že dolgo let večina mojih odjemelcev, posebno poljedelci, uradniki, žandarme-rijski, Hnančni in železniški uslužbenci ter so ž njimi popolnoma zadovo'jni. — Razpolujam svoje ure pristno aatarikanskaga sistonta
Direktno    1    Roskopf Patent
razposlana     Anker-Remont.
gld. 2-50     j        it> 39
(kot službena ura vsega priporočila vredna) z emajli-rano tablico s šteiilkami ter s tino politir nini iu dobro zapirajočtm pokrovom, s pozlačenimi kazale', točno regulirana, teče 36 nr, 3-letno pismeno jamstvo, direktno razposlana na privatne odjemalce: t komad gld. 2 50; 3 kom, gld. 7; 6 kom gld. 13-SO. Poleg verižic i iz niklja z lepim kompa-t o vi ni privezkom vsak komad 30 kr. Razpošiljam proti povzetju ali naprej poslanim zneskom ter vrnem ako prav ne deluje. — Bolj solidnega trgovsk ega ravna ja ne more nikdo zahtevati.
HANNS tt KONRAD
Prva tovarna  z urami  — Most   (Brox)  štev.   617 (Češko)
G kr. zaprisežen sodnijski cenilec. Moja tvrdka je bila odliko.ana s c. kr avstr. državnim orlom, z zlatimi in srebrnimi razstavnimi kolajnami ter z več nego 10.000 priznalnimi pismi, došlih s colaga svata. Moja tvrdka je kot izvozna tvrdka v tej stroki neprekosjva, irjvečja in najstareja ter izvaža v vse dele sveta. Ustanovljena I. 1S87. Ilustrovan cenik nr, zlatega fn srebrnega blaga se razpošilja na za! teto zastonj   n franko.