60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PR.muriSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini „	-. AA ,.
Abb. postale I gruppo	(jdia 4UU lil'
Leto XXXVIII. Št. 33 (11.161)
TRST, četrtek, 11. februarja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob*! v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji. dr> 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
V ODGOVORU NA INTERPELACIJE POSLANCEV
Minister Colombo le delno obsoja zadnje krvave dogodke v Salvadoru
Obsodba pokolov brez politične opredelitve in podpora Duarteje-vemu poskusu, da z «volitvami» uzakoni svojo oblast - Kritike KPI in radikalcev, pa tudi nekaterih predstavnikov vladnih strank
PO TORKOVEM ZASEDANJU KOMUNISTIČNEGA VODSTVA
Unita je objavila poseg sen. Cossutte v Perugii
Cossutta deležen graje zaradi načina, kako je izrazil svoja stališča
/ RIM — Italijanska vlada obsoja kršitve človekovih pravic in osnovnih svoboščin v Salvadoru in bo tudi sporočila vladni hunti, vendar pa se Italija zavzema za politično in nevojaško rešitev sedanjega stanja, kar bi omogočilo dialog med demokratičnimi silami. Tako je dejal zunanji minister Emilio Colombo včeraj v poslanski zbornici, kjer je odgovarjal na številna vprašanja poslancev vseh strank v zvezi s salvadorsko krizo in z dogajanji v Turčiji. Colombo je s svojim posegom
izzval vrsto protestov in negodo-Tanj, saj jc po eni strani odločno obsodil prelivanje krvi v Salvadoru, po drugi strani pa dejansko postavil na isto raven pripadnike osvobodilnega gibanja Farabundo Marti in pripadnike vojaške hunte. Tako je ves čas govoril o nujnosti dialo-
V Beogradu pogovori Lame z Galebom
BEOGRAD — Na povabilo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je v torek dopotoval na enodnevni obisk v Jugoslavijo generalni sekretar CGIL Lucia-no Lama. V pogovoru s predstavnikom sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Radetom Galebom sta se včeraj najprej medsebojno seznanila z družbenoekonomskimi in političnimi gibanji v Italiji in Jugoslaviji ter s temeljnimi nalogami sindikatov obeh držav v reševanju perečih problemov na notranjepolitičnem področju.
Obravnavala sta tudi položaj v mednarodnem sindikalnem gibanju, še posebej v Evropi ter mednarodno dejavnost sindikatov Jugoslavije in Italije. Posebno pozornost sta namenila iskanju poti in načinov preseganja negativnega vpliva zaostrovanja mednarodnega političnega in gospodarskega položaja na položaj in odnose v mednarodnem sindikalnem gibanju. Na koncu sta poudarila željo, da se nadaljuje in krepi tradicionalno prijateljstvo ter plodno sodelovanje med sindikalnima organizacijama obeh držav, (dd)
ga, ki pa je sedaj nemogoč po krivdi obojih, izkoristil pa je tudi priložnost, da je obtožil Kubo vmešavanja v salvadorske zadeve, kar je seveda izzvalo takojšen protest poslancev komunistične partije, ki so ga prekinili in mu kratkomalo zabrusili. da je o vmešavanju v salvadorska vprašanja res lahko govor. vendar gre predvsem za vmešavanje ameriškega predsednika
Reagana in njegove vlade, ki s politično podporo in z dobavami orožja neposredno posega v salvadorska dogajanja. Sicer pa je bil poseg Colomba dejansko namenjen obrambi salvadorskih demokristjanov in podpori poskusu Duarteja. da bi z volitvami uzakonil svojo oblast. Colombo je dejal, da levica nasprotuje volitvam, s čimer je očitno hotel še enkrat podpreti Duartejevo hunto. V zvezi s Turčijo pa je italijanski zunanji minister dejal, da je treba s sedanjimi turškimi oblastmi ohraniti stike, da se pospeši ponovna vzpostavitev vseh demokratičnih svoboščin v Turčiji, vsekakor pa je ponovil obsodbo kršitve drzavljanjskih pravic v tej državi.
Jasno je. da so bile te izjave deležne hudih kritik od strani komunistov in radikalcev. Komunistični poslanec Tortorella je tako med drugim dejal, da ne more obsojati
poljskih dogajanj tisti, ki nima poguma. da bi obsodil prelivanje krvi v Salvadoru. Tem obtožbam so se pridružili tudi nekateri predstavniki večinskih strank: socialist La-briola je dejal, da ni zadovoljen z odgovorom, demokristjan Silvestri pa je menil, da Skuša vlada na ta način opravičevati dogajanja v Salvadoru.
Še o napadu na vojašnico «Pica»
NEAPELJ — Preiskovalci so včeraj identificirali dva člana «ko-mandosa» RB. ki je predvčerajšnjim napadel vojašnico v bližini Caser-te. Gre za nevarnega terorista Mau-ra Acanforo in njegovega pajdaša Vittoria Bolognesija. Med napadalci bi lahko bil tudi Antonio Chioc-chi, katerega obtožujejo, da je sodeloval tudi pri ugrabitvi neapeljskega deželnega odbornika Čira Ci-rilla. Vojaške oblasti pa so medtem priprle vseh osemnajst članov stražarskega voda, ki so varovali vojašnico.
GOSPODARSKA POLITIKA V OSREDJU RAZPRAV
Precej podobna stališča socialistov in komunistov
Vlada vztraja na dodatnem obdavčenju bančnih obresti ■ Skrb in kritike liberalcev
RIM — Po ponovn«ta.j»ocazu. ki j pravi v poslanski zbornici, ki se ga je vlada doživela Ob predsmoč- j pravzaprav še ni začela, ponovno
njem glasovanju o nujnih finančnih ukrepih v poslanski zbornici, ko je prodrl komunistični spremi-njevalni predlog o odpravi 8-odstot-nega dodatka pri obdavčenju banč nih obresti, je včeraj zjutraj imel Soadolini daljši posvet s tako imenovanimi «gospodarskimi» ministri, ki obenem krijejo vso paleto pet-strankarske vladne koalicije. Treba je bilo namreč nekaj nujno odločiti glede dveh bistvenih vprašanj. ki jih je tak izid glasovanja postavi ial: kako pridobiti s tem izgubljenih več kot 500 milijard lir in kaj storiti, da bi ne bilo treba poslati finančni zakon po raz-
ftllllMIiiiiiiiiiiiiiiiiillillllIlItltllllllllllllltlllJIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllltlllllllllllUIIIIIIIIIIIIIII
ZARADI ZAOSTROVANJA ODNOSOV MED VELESILAMA
Možnost prekinitve madridske konference
Poljski delegat je kot začasni predsednik preprečil nastop nekaterim predstavnikom zahodnih držav
MADRID - Madridska konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi se je včeraj znašla v precepu zaradi ostrega spopada med velesilama in blokoma, ki je dal Pečat prvemu dnevu zasedanja nove etape konference.
Razgreto ozračje je ustvaril poljski delegat, ki je predsinočnjim kot začasni predsednik kratkomalo Prekinil razpravo in tako preprečil številnim predstavnikom zahodnih držav, da bi prevzeli besedo.
Govori se o »vzhodnem mane Vru*. bistvo katerega je označil premikov pomočnik Tljičov v svoji 1?,.javi za novinarje, ko je poudaril, ča «madridska konferenca ne mo fe postati sojenje suvereni Poljski jjt niti se ne sme spremeniti v podružnico severnoatlantskega pak ta>.
Včeraj so se sestali voditelji de fegacij 35 držav, ki se udeležujejo nasedanja. Spregovorili so o nadaljnjem poteku zasedanja in po ne katerih neuradnih virih naj bi se hjenilj predvsem o ponovni odločitvi zasedanja.
Kljub temu je treba pričakovati, da bosta nasprotujoči si strani ob-hovili dialog. Haig je izjavil no Vinarjem, da so ZDA pripravljene, da se nadaljuje delo še nekaj dni tednov, voditelj francoske diplomacije Sheysson pa je pouda-
Zaradl včerajšnje stavke grafičnih delavcev vsedržavnih tiskovnih agencij so nekatere naše informacije pomanjkljive. čltatelje prosimo za razumevanje.
UREDNIŠTVO
ril, da je po torkovem zasedanju dialog potreben kot še nikoli.
Komentatorji ocenjujejo, da je še nekaj politične volje, da se prepreči prekinitev zasedanja, čeprav je ozračje zelo zaostreno zaradi spopadov med velesilama in blokoma, kar vedno bolj spominja na hladno vojno. Upanje vzbuja sedaj predvsem načrt zaključnega dokumenta te konference, katerega so sestavile neuvrščene in nevtralne države.
Rjičov je sinoči dejal novinarjem, da je ta načrt »načelno sprejemljiv* za SZ. Ameriški državni sekretar Haig je prav tako poudaril, da bo treba nadaljevati pogovore na podlagi predloga nevtralnih in neuvrščenih držav.
pred senat, kar bi prisililo vlado, da podaljša svoje poslovanje z »začasno upravo*, torej brez proračuna. vsaj do konca aprila.
Najprej pa .je Spadolini moral ponovno izreči grajo zadržanju vladnih parlamentarnih skupin, saj je pogostne nasprotne izide Glasovanj o vladnih predlogih v glavnem pripisati odsotnosti zastopnikov večine, ali pa celo «prostim strelcem* iz njihovih vrst. kot se je po vsej verjetnosti zgodilo ravno predsinočnjim, ko jih je nekaj glasovalo z opozicijo. Glede orne njenih dveh vprašanj pa je po izmenjavi mnenj z ministri Radijem, Andreatto, La Malfo, Formieo, De Michelisom, Di Giesijem in Altis-simom odločil, da bo vlada priporočila senatu, naj zavrne besedilo zakonskega odloka, ki ga .ie spre jela poslanska zbornica in naj spet vključi dodatni davek na davčne obresti. S tem bi ponovno pridobili onih 500 milijard lir in bi ne bilo treba popravljati finančnega zakona, za katerega bi se lahko na dalje val redni zakonodajni postopek.
Glede gospodarske politike je vzbudil veliko zanimanje med opazovalci včerajšnji pomemben sestanek med uradnima delegacijama PSI in KPI. ki sta ju vodila Mar-telli in Chiaromonte. Na srečanju so obravnavali vsa pomembnejša in najbolj pereča vprašanja, od politike naložb do vprašanja brezpo selnosti in socialnega skrbstva ter odpravnin, pri čemer so mogli za stopniki obeh levičarskih strank ugotoviti precejšnjo podobnost stališč in so ob koncu napovedali, da se bodo taka srečanja nadaljeva la. Gospodarskemu položaju je no svetilo glavni del razprave tudi vsedržavno vodstvo PLI. ki je izrazilo zaskrbljenost nad poslabšanjem krize, ki ga liberalci pripisujejo počasnemu parlamentarnemu postopku za odobritev finančnega zakona in pa nomanjkaniu spora zuma med sindikati in delodajalci o vprašanju stroškov za delovno silo.
razprave se bodo začele komaj spomladi ali poleti prihodnjega leta.
Sodnik Sica zopet zaslišal Scricciola
RIM — Namestnik državnega pravdnika Domenico Sica je včeraj nadaljeval zaslišanje sindikali sta UIL Luigija Scricciola. ki ga obtožujejo pripadnosti rdečim brigadam. Scricciolov položaj je nekoliko poslabšalo novo dejstvo. Izvedelo se je namreč, da je grška tajna varnostna služba 1979. leta opozorila italijanske kolege, da ima dokaze o Scricciolovih povezavah z RB, Vendar pa je vsa zadeva iz nepojasnjenih razlogov padla v pozabo. Kot znano je vodja beneškega voda RB Savasta izjavil, da je bil sindikalist UIL pravzaprav «siva eminenca* teroristične organizacije in po potrebi tudi organizator pošiljk orožja iz bližnej-vzhodnih držav. Položaj Scricciola je včeraj po drugi strani nekoliko ublažil njegov bratranec Loris, ki so ga aretirali kot domnevnega člana rimskega voda RB.
PO POROČANJU TISKOVNE AGENCIJE TASS
Novi predlogi SZ o zmanjšanju jedrske oborožitve v Evropi
V Moskvi menijo, da želijo ZDA z ženevskimi pogajanji predvsem pomiriti zahodne zaveznike in hočejo dejansko še okrepiti svoj vojaški potencial
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
MOSKVA — Sovjetska zveza je včeraj zavrnila ameriški projekt sporazuma o zmanjšanju raket srednjega dometa v Evropi, ki ga je ameriška administracija predložila v Ženevi 4. februarja in ki temelji na tako imenovani ameriški «ničelni opciji*, ter kot alternativo predložila predlog Brcžnjeva o postopnem zmanjšanju raketne oborožitve v Evropi, ki ga je naznanil sovjetski voditelj v razgovoru s predstavniki socialistične internacionale na začetku tega meseca.
V Moskvi so včeraj še enkrat poudarili, da je rvashingtonska »ničelna opcija*, ki jo je v svoji osnovi opredelil ameriški predsednik Ronald Reagan lanskega 18. novem-
bra, «popolnoma nerealna* in »nikakor ne predstavlja resnega predloga*, na osnovi katerega bi lahko prišlo do zmanjšanja raketne o-borožitve v Evropi. Sovjetska zveza bi v tem primeru morala likvidirati največji del svojega raketnega potenciala srednjega dometa v evropskem delu ZSSR in se na ta način, kot pravijo tukaj, »enostransko razorožiti*.
Kot poudarja agencija TASS, bi Reaganov predlog (preveden v številke) pomenil, da bi se morala Sovjetska zveza odreči več kot polovici cd 975 nosilcev raket na evropskih tleh ZSSR, istočasno pa bi v zahedni Evropi ostalo vseh 986 raketnih enot, s katerimi razpolagajo sile NATO. Sovjetska zveza bi morala demontirati svoje nove rakete SS-20, ki so v marsičem popolnejše
POROČILO DELEGATOM ZVEZNEGA ZBORA SKUPŠČINE SFRJ
RIM — Glasilo komunistične partije Unita je včeraj objavilo poseg, ki ga je imel senator Arman-do Cossutta v soboto v Perugii, vendar je pred člankom pripis, v katerem partija obsoja dejstvo, da senator Cossutta ni izročil svojega posega prej tiskovnemu uradu partije.
Gre za odločitev, ki je v skladu
zasedanjem komunističnega vodstva, ki se je sestalo v torek, prav zato da bi razpravljalo o Cossutto-vih stališčih in o položaju znotraj stranke. Vodstvo torej ni obsodilo Cossutte zaradi njegovih izjav, pač Pa je senator bi! deležen ostre kritike, ker je javno izrazil svoje nasprotovanje, kljub temu, da se je obvezal, da bo svoja stališča izražal le v notranjih organih partije.
V nasprotju s tem je napadel politične smernice, za katere se je odločila velika večina komunističnega vodstva in centralnega komiteja in je to naredil javno. Cossutta je namreč obljubil na zadnji seji centralnega komiteja, da bo spoštoval politične smernice, ki jih bo določila večina, v nasprotju s tem pa jih je javno kritiziral na shodu v Perugii ter menil, da za ta načelna vprašanja ne more priti v poštev spoštovanje načela demokratičnega centralizma.
S tem, da je Cossutta v Perugii dejal, da v partiji ni sam. je, tako vsaj misli večina v komunističnem vodstvu, pozval notranje oporečnike, naj se oglasijo in naj zahtevajo, da se na kongresu razpravlja o dveh ločenih in nasprotujočih se resolucijah. Svoje izjave je dal na javnem shodu, ne na skupščini, kjer bi bil mogoč dialog, kar je toliko hujše, ker je v Perugii Cossutta govoril v imenu vodstva komunistične partije ter je imel obvezo, da spoštuje sklepe centralnega komiteja, ki je pač organ, ki med obema kongresoma ima na logo, da sprejema politične snlcr-niče.
Senator Cossutta se zagovarja, češ da njegov poseg v Perugii ne vse buje nič bistveno novega v primerjavi z njegovimi zadnjimi izjavami ter se sklicuje na dejstvo, da je treba pred bližajočim se kongresom sprožiti dialog med nasprotujočimi si stališči, da bi prišlo do razprave, ki ne bi pomenila razkola, temveč iskanje enotnosti.
V vodstvu partije pa ugotavljajo, da je sklicevanje na kongres zgolj propagandistična poteza, katere namen je ohraniti polemiko pri življenju. Kongres stranke bo namreč jeseni ali pozimi leta 1983 in nobene možnosti ni, da bi sklicali predčasni kongres. Predkongresne
iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiifHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiniii
SVEČANOST 00 TRETJI 00LETNICI SMRTI SLOVENSKEGA REVOLUCIONARJA
kot pa sedanje ameriške rakete srednjega dometa v zahodni Evropi, na poligonih pa bi ostala prva generacija sovjetskih raket SS-4 in SS-5, zaradi česar je po svoje tudi razumljivo sovjetsko »razburjenje*.
V Moskvi vse taksne poskuse a-meriške administracije odločno zavračajo in poudarjajo, da Sovjet ska zveza ni dolžna žrtvovati svojih varnostnih interesov zaradi tako »prozornih* ameriških predlogov, tembolj, ker je treba v ocenjevanju vojaško - strateškega položaja v Evropi upoštevati tudi več kot 700 ameriških bombnikov, ki vsi nosijo jedrsko orožje, prav *ako pa rudi čez 250 francoskih in britanskih raket.
Sovjetska zveza v vseh teh pogledih ni pripravljena na nikakršno odstopanje in tukaj tudi tokrat po-
Josip Vrhovec o mednarodnem stanju in zunanjepolitični aktivnosti SFRJ
Jugoslavija si na vseh ravneh prizadeva, da bi prevladala načela miroljubnega sožitja - Ocena odnosov $ sosednjimi državami
BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je pred delegati zveznega zbora skupščine SFRJ podal poročilo o mednarodni situaciji in zunanjepolitični aktivnosti Jugoslavije.
Seznam Kriznih žarišč po svetu je še vedno izjemno dolg, zato narekuje nadaljnjo aktivnost Jugoslavije pri iskanju možnosti za njihovo rešitev.
Nekateri problemi so posledica objektivnih okoliščin in zgodovinskega razvoja, večina pa posledica blokovske delitve
Jugoslavija si je kot članica gibanja neuvrščenih na vseh mednarodnih srečanjih in dvo- ali večstran-
skih pogovorih prizadevala, da v odnosih med državami pravladajo načela aktivnega miroljubnega sožitja enakopravnega sodelovanja in nevmešavanja. Seveda bo na tem temeljila bodoča zunanjepolitična aktivnost Jugoslavije, v tem letu bo pozornost usmerjena na priprave in sodelovanje na nekaterih pomembnih mednarodnih konferencah.
Semkaj prav gotovo sodijo vrhunsko srečanje članic neuvrščenega gibanja septembra v Bagdadu, posebno zasedanje generalne skupščine OZN o razorožitvi, konferenca o miroljubni uporabi atomske energije v letu 1982.
Ko je govoril o odnosih s sosed-
Popit: Kardeljevo ustvarjanje je podlaga za nadaljnji razvoj
LJUBLJANA — Ob tretji obletnici smrti Edvarda Kardelja je bila v Ljubljani pred grobnico herojev, v kateri so pokopani posmrtni ostanki velikega slovenskega revolucionarja. komemorativna svečanost. ki so se je udeležili številni slovenski družbenopolitični delavci.
Spominu na Kardelja je bil posvečen tudi začetek včerajšnjega zasedanja centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije. »Danes minevajo tri leta odkar smo izgubili tovariša, borca, delavca in misleca Edvarda Kardelja. Kot komunist .je posvetil vse svoje življenje razvoju svobode, v socialistično in samoupravno skupnost povezani Sloveniji, revolucionarnemu boju svetovnega delavskega razreda, osvoboditvi in neodvisnosti vseh narodov in držav, miru in pravični mednarodni Gospodarski uredit-
vi,* je dejal predsednik CK ZKS France Popit, ko je orisal življenjsko pot in lik Edvarda Kardelja.
»Delo, ki ga je Kardelj ustvaril z odločnostjo revolucionarja,* je nadaljeval Popit, «je vgrajenp v temelje naše današnje stvarnosti in v obzorja, ki nam jih je odkril s pronicljivostjo vizionarja. To je rdeča nit naše jutrišnje Titove poti. Ta obzorja bomo potrdili in še jasneje utrdili na našem 9. kongresu, na prvem, ki ga pripravljamo brez njegove delovne in kri tične pomoči.*
«Tovariš Kardelj se ni nikoli slepil, da je revolucionarno delo že končano, in da je boj zaključen, da lahko dobesedno pozabimo na dolgoročnost naših ciljev in nalog, in da se komunisti lahko odrečejo svoji odgovornosti do delavskega razreda in slovenskega naroda. To
ZA MARSIKOGA SMO ŠE VEDNO »SLOVANI*
Kaj bi rekli, če bi odprli časopis in brali, da je germanska kraljica Elizabeta II. v Londonu z vso tradicionalno germansko svečanostjo otvorila Parlament? Ali pa, da je romanski predsednik Frangois Mitter ra nd v Parizu izjavil, da je treba na vsak način ohraniti galsko latinščino kot jezik svetovne diplomacije? Gotovo bi se spraševali, ali se časnikarju, ki je take bedaste napisal, pa tudi uredniku, ki jih je brez popravkov dal v tisk, ni morda zmešalo. Saj menda nismo ostali v srednjem veku, ko so se v Evropi šele oblikovale narodnostne enote in so skup-na, plemenska imena bila še v rabi.
In vendar se v Trstu stalno dogaja, da nas Slovence titulirajo preprosto s Slovani in. rekel bi, dosledno pozabljajo na dejstvo, da to sicer smo, da pa imamo vendarle svojo identiteto, ki nas ločuje od Hrvatov. Srbov, Makedoncev, Bolgarov, Čehov, Slovakov. .Lužnikih Srbov. Poljakov, Ukrajincev, Beloru-
sov, Rusov. Tako je na primer Guido Botteri, ki mu ne moremo očitati, da bi bil gluh za našo problematiko, v članku o msgr. Fogarju, katerega je objavil italijanski tržaški dnevnik, z občudovanja vredno doslednostjo govoril stalno in povsod le o Slovanih, če bi človek ne bil poučen o ozemeljski razsežnosti tržaške in koprske škofije pred drugo svetovno vojno, bi upravičeno lahko sklepal, da se je Fogarjeva jurisdikcija širila vse do Belega morja na severu in do Behrin-govega zaliva na vzhodu.
Dejstvo, da tudi razgledani in obveščeni ljudje s tolikšno lahkoto zdrsnejo v podobno klišejsko označevanje naše skupnosti, me sili, da ta pojav nekoliko globje analiziram. Po mojem gre v prvi vrsti za posledico vzgoje in informacij, ki jih je italijanska šola pri nas nudila (in še nudi) o slovenski stvarnosti, V marsikaterih učbenikih in v zavesti marsikaterega učitelja smo pač nekakšna
brezosebna masa, brez prave zgodovinske in kulturne preteklosti, ki je ne moreš pač imenovati kot s starim plemenskim imenom. Kdo bi se sploh spuščal v razglabljanje o notranjih razlikah in cepitvah med Slovani, saj so tako in tako sami barbari.
Gre pa tudi za drug pojav, ki je morda še globje zakopan v podzavesti marsikaterega Tržačana. Če bi bili fajmoštri in bi prišel spokornik ter se spovedal, da je Slovenec, bi najbrže rekli, da to sicer ni greh, lepo pa tudi ne, V Trstu enostavno ni spodobno biti Slovenec, govoriti po slovensko, biti angažiran za slovensko stvar. Bolje je nekoliko zameglili stvari in govoriti raje o Slovanih ter tako odmakniti neprijetno slovensko stvarnost v neko sicer rahlo vznemirljivo, pa vendar prav zaradi njene brezobličnosti v bistvu nenevarno «slovansko nevarnost».
JOŽE PIRJEVEC
odgovornost je poudarjal s toliko večjim optimizmom tudi med najtežjimi preizkušnjami, trdno prepričan v moč ljudskih množic, delavskega razreda, vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, da sami krojijo lastno usodo. Zato je vedno z dosledno ostro kritiko zavračal vsa omahovanja in vase zaverovane težnje v našem družbenem življenju in v delu zveze komunistov, katere so želele, da pišejo sodbo narodu in razredu v njegovem imenu in namesto njega, brez obzira ali so videle izhod v trdi roki države, ali v popuščanju vajeti razvoju vrtincev tehnokratske stihi,ie S prepričljivimi argumenti je vedno pobijal vsaki birokratizem, ki š krepitvijo lastne odtujene sile ustvarja nezaupanje v socialistične sile samoupravne organiziranih množic v združenem delu in političnem sistemu,* je dejal Popit.
»Zato .je misel.* je nadaljeval predsednik CK ZKS, ki nas danes vrača h Kardeljevemu delu, predvsem uperjena v bodočnost, v kateri si bodo vsi ljudje in vsi narodi sami krojili svojo srečo, v bodočnost, v katero so vgrajena zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda in njegovih velikih borcev, predvsem Kidriča in Kardelja.*
V nadaljevanju zasedanja so člani CK ZKS spregovorili o ooteku priprav na bližnji 9. kongres slovenskih komunistov.
njimi državami, je Josip Vrhovec dejal, da z večino sosed Jugoslavija gradi trdnejšo povezavo na vseh področjih, žal pa sodelovanje z Bolgarijo bremenijo njena ne-
ANKARA — Pravna komisija turške posvetovalne skupščine je včeraj potrdila smrtno kazen proti skrajnodesničarskemu teroristu Aliju Agci zaradi uboja odgovornega urednika časnika «Milijet» Abdija Ipečkaia in atentata na napeža Janeza Pavla H. To je prva odloči-j tev te pred nedavnim ustanovljene I komisije.
Delegacija SKGZ na uradnem obisku pri SZDL Hrvatske
Na povabilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvat-ske bo v ponedeljek, 15., in v torek, 16. t.m., petčlanska delegacija Slovenske kulturno -gospodarske zveze na uradnem obisku v Zagrebu. Delegacija SKGZ se bo najprej sestala z delegacijo SZDL Hrvatske, ki jo bo vodil njen predsednik Ga-gro. Nato jo bo sprejel sekretar za mednarodne odnose pri izvršnem svetu SR Hrvatske Majerič, potem pa še podpredsednica sabora Ema Derossi in član predsedstva SR Hrvatske Jakša Petrič. Sledil bo še ogled radiotelevizijskega centra in zvečer prisostvovanja predstavi v Hrvatskem narodnem gledališču.
V torek se bo delegacija SKGZ podala v Daruvar, kjer se bo seznanila z življenjem tamkaj živeče slovaške narodnostne skupnosti.
Predmet razgovorov med delegacijo SKGZ in njenimi gostitelji bo izmenjava informacij o družbeno - političnem in gospodarskem položaju v SR Hrvat-ski in v deželi Furlaniji - Julijski krajini s posebnim poudarkom na vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti in njenih naporih za dosego globalne 7.akonske zaščite. Govor bo tudi po nadaljnjem razvra-nju medsebojnih odnosov na raznih področjih.
sprejemljiva stališča v zvezi z Makedonijo, medtem ko je Albanija s poskusi neposrednega vmešavanja v jugoslovanske notranje zadeve, še posebej po dogodkih na Kosovu, te
sebej poudarjajo, da je rešitev moč poiskati samo v okviru strogega spoštovanja načel enakopravnosti in enake varnosti za vse dežele v Evropi in njihove zaveznike. V včerajšnjem sporočilu TASS je ob tem rečeno, da je, za resnično zagotovitev ravnotežja v raketni oborožitvi v Evropi nujno preučiti ves kompleks jedrske oborožitve srednjega dometa na evropskih tleh, ne pa kar tako — «po lastni volji* — izbrati elemente, kot je to storila ameriška administracija.
V Moskvi pravijo, da se v tem trenutku povsem jasno poraja vtis, da bi \Vashington želel izkoristiti ženevska pogajanja za to, da bi najprej pomiril zaliodnoevropske zaveznike, ki so proti nameščanju novih raket na evropskih tleh in sploh proti «nevarnim vojaškim načrtom ZDA*, potem pa namerno privedel pogajanja v Ženevi v slepo ulico, da bi lahko na koncu v letu 1983 začel v zahodni Evropi montirati novo jedrsko orožje.
Ali vse to pomeni, da je v tem trenutku resnično nemogoče razrešiti vprašanje zmanjšanja raketne oborožitve na evropskih tleh?, se sprašujejo v Moskvi. Ne, odgovarjajo in poudarjajo, da se je treba le odreči »brezplodnim poskusom, kako si zagotoviti v pogajanjih prednost na račun druge strani*. TASS pravi, da je več kot očitno, da si želi zagotoviti Pentagon na področju raket srednjega dometa tisto prednost, ki je ni uspel zadržati pri pogajanjih v omejitvi strateške oborožitve.
Ker ni važno samo začeti pogajanja o razorožitvi, ampak je še bolj pomembno, da dajo ti pogovori tudi konkretne rezultate, želijo dati sestanku v Ženevi v Moskvi te dni »nov impulz*, V ta namen Sovjetska zveza predlaga ameriški administraciji, da v skladu z že predloženimi točkami Brežnjeva o postopnem zmanjšanju raket srednjega dometa v Evropi obe državi podpišeta preliminarni sporazum, v katerem bi bili opredeljeni vsi poglavitni elementi bodočega sporazuma, in na neki način vsaj dosežeta soglasje o tem, kaj želita doseči na pogajanjih.
TASS tudi daje najpomembnejše elemente, ki bi jih naj preliminarni sporazum vseboval:
— Sporazum naj bi zajemal vse rakete srednjega dometa (z dometom čez 1.000 km), ki so nameščene v Evropi ali pa ki naj bi bile namenjene za uporabo na evropskih tleh.
— Predvideti je treba zmanjšanje današnjega števila raket (približno 1000 na vsaki strani) na 300 do konca tega desetletja, s tem da bi se v prvi etapi do konca leta 1985 zmanjšalo njihovo število na 600.
— Obe strani sami določita sestav raket, ki jih bosta demontirali in po svojem preudarku ivva-jata modernizacijo preostalega raketnega potenciala, vendar pa v okvirih, ki jih bosta kasneje dodatno opredelili.
— Osnovni namen zmanjšanja raket srednjega dometa je tudi njihovo uničenje, to pa v nekaterih primerih ne izključuje možnosti njihove premestitve za dogovorjeno linijo.
— Obe strani bosta opredelili ustrezen način kontrole za uresničevanje sprejetih obveznosti v sporazumu.
— V času nadaljnjih pogajanj se obe strani tudi odpovedujeta novemu nameščanju raket srednjega dometa v Evropi, za obstoječa sredstva pa ne velja za samo zamrznitev v pogledu njihovega števila, ampak tudi njihove kvalitete.
DANILO SLIVNIK
V Novem Sadu pogreb Jovana Vcselinova
NOVI S.AD — Vojvodina, z njo pa vsa Jugoslavija, se je včeraj poslovila od enega od svojih največjih sinov, Jovana Veselinova -Žarka, med več desettisoč ljudmi, odnose pripeljala na zelo nizko ra- ki so se zbrali na novem pokcpali-
— i— ------------- ---------l:- - šču v Novem Sadu, so bile poleg
članov družine preminulega delegacije federacije in vseh republik in pokrajin ter zveze borcev Jugoslavije, Poslovilne besede Jovanu Veselinovu - Žarku sta pred odprtim grobom spregovorila predsednik pokrajinskega kamiteia zveze komunistov Vojvodine Boško Kru-nič in član predsedstva CK ZKJ Branko Mikulič.
Branko Mikulič je med drugim poudaril, da so zasluge vojvodinskih komunistov ogromne in znane, pri tem pa še posebej zasluge Jovana Veselinova - žarka, ker se je v tej pokrajini, ki je naseljena ■ pripadniki številnih narodov in narodnosti, v kateri s0 izdajalci podpihovali narodnostno nestrpnost in šovinizem, ker se je v Vojvodini uresničilo bratstvo in enotnost ter enakopravnost narodov in narodnosti. (dd)
ven, kar je povsem v nasprotju z njenimi izjavami o željah po boljših odnosih.
V razpravi so delegati podprli poročilo in sklepe, ki izhajajo iz njega, nekateri so del svojega nastopa namenili vprašanju podružb-ljanja zunanje politike, kjer še vedno niso v celoti uspeh uresničiti načrtovanih pozitivnih premikov.
Pospešiti je treba prizadevanja, ki naj bi pripeljala do mirnega zaključka vojne med Iranom in Irakom, ki ogroža toliko potreben normalen potek konference neuvrščenih. Delegati so poudarili nujnost nadaljevanja vseh aktivnosti na področju priprav za globalno konferenco o novi mednarodni gospodarski ureditvi ter prizadevanj za preseganje vseh kriznih žarišč, ki resno obremenjujejo varnost in razvoj držav, še posebej majhnih in nerazvitih. (dd)
ORISALI SO JIH NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI
Predlogi KPI za boljšo organizacijo služb v krajevni zdravstveni enoti
Resolucijo s temi predlogi bodo predložili na prihodnji sep glavne skupščine KZE, delovanje katere močno zavirajo nesoglasja v sami večini - KPI postavlja šest osnovnih točk
Zdravstvena reforma je podvržena številnim napadom s strani tistih, ki hočejo zaustaviti ta obnovitveni proces neke realnosti, ki je omogočila zapravljanja, klienteli-zem in privilegije in gotovo ni pravilno izpolnila naloge o zaščiti zdravja prebivalstva. Tudi na Tržaškem se odraža tako stanje; eden od teh znakov je v veliki meri razviden pri delovanju glavne skupščine Krajevne zdravstvene enote in njenega izvršnega odbora. Seje skupščine večkrat trajajo cele ure, največkrat pa se zaključijo brez vsakega sklepa. V sami večini obstajajo globoka nesoglasja, sicer pa tudi v nekaterih strankah večine ni enotnih pogledov glede nekaterih vprašanj, kar seveda zavira delovanje tega organizma.
O vsen teh problemih, ki se tičejo KZE in njene prihodnosti, je bil včeraj govor na tiskovni konferenci, ki jo je KPI priredila na svojem sedežu v Ul, Capitolina; predsedoval ji je pokrajinski tajnik Tonel, prisotni pa so še bili predstavnik stranke v izvršnem odboru KZE Pessato, načelnik skupine v skupščini Francescato ter svetovalca Martone in De Rosa. KPI je tiskovno konferenco priredila zaradi trajajočega nejasnega stanja v tej ustanovi, kjer se večina, ki jo vodi, ni kaj dosti izkazala. Komunisti s. se zato vprašali, kaj je mogoče narediti s to KZE in prišli do zaključka, da je treba najprej zbrati nekatere osnovne programske točke, okrog katerih doseči najširši sporazum. Zato so pripravili resolucijo, ki jo bodo predložili na prihodnji seji glavne skupščine KZE, ki bo v torek, 16 t.m. V primeru, da bi se stranke večine ne hotele soočati na tem dokumentu (ki bi lahko prišel na dnevni red naslednje seje, ki bo v četrtek, 18.), je dejal Tonel, si bo moral vsakdo prevzeti svoje odgovornosti.
Glavna skupščina KZE, ki bi se sicer morala sestati drevi, je bila odložena, ker stranke večine ne mo rejo doseči sporazuma o sklepu, s katerim je treba določiti kriterije za imenovanje načelnikov posameznih sektorjev funkcionalnih in operativnih struktur KZE.
Resolucija, ki jo je »risal Pessa to, izhaja iz nekaterih zaskibijujoči h ugotovitev, kljub katerim pa je mogoče načeti reševanje najnujnejših problemov. Med osnovnimi točkami, ki jih KPI postavlja za začetek pozitivnega skupnega dela za izboljšanje organizacije zdravstvenih in socialnih služb, je na prvem mestu delovanje organov KZE: skupščine, komisij in izvršnega odbora; samo s čim tesnejšim sodelovanjem skupščine se lahko primarno razvije delovanje KZE, nujno potrebno je tudi delo v komisijah; izvršni odbor pa si mora zastaviti metodo razčlenjenega dela, ki naj mu omogoči, da sledi vsem vprašanjem, ki se porajajo v raznih sektorjih.
Kot drugo osnovno točko KPI postavlja preventivo, ki mora spremljati izbire KZE in pa nujnost, da morajo okrožja začeti delovati; zato je treba takoj sprožiti postopek za ustanovitev teh organizmov. Med ostalimi točkami so še partecipaci-ja, v zvezi s katero se v resoluciji KPI potrjuje bistvena vloga, ki jo partecipacija lahko ima za spremembo sedanjega socio-sanitarnega sistema. Važno je tudi vprašanje sektorjev; poleg ustanovitve sektorja organizacije in upravljanja so cialnih služb in povezave s pristojnimi ustanovami, bo treba čimprej pripraviti načrte glede dejavnosti departmaja ostarelih, zaščite okolja, zdravja na delovnem mestu in za šolsko vključevanje in rehabilitacijo handikapiranih otrok.
Med najvažnejšimi točkami komu- za izboljšanje delovanja KZE.
nističnega dokumenta je bolnišniška situacija, ki je zaskrbljujoča zaradi pomanjkljivosti in disfunkcij, ki jo postavljajo v krizo in so na tem, da paralizirajo tradicionalne dejavnosti. Kot zadnje pa so komunisti v svojem dokumentu navedli vprašanje «načrtov - ciljev*, to je vrste podrobnih programov o točno določenih problemih, kot so na pr. zaščita proste in odgovorne prokrea-cije, zdravstvena in socialna zaščita materinstva, dopolnitev procesa o integraciji bivših bolnikov psihiatrične bolnišnice, posegi za zaščito zdravja narkomanov, vključevanje handikapiranih. razvoj, kvalifikacija in decentralizacija rehabilitacijskih dejavnosti.
Te so osnovne točke, ki jih KPI predlaga za začetek skupnega dela
PRIPOMOGEL NAJ BI K ODPRAVI DISKRIMINACIJ
Tržaški avtoprevozniki zadovoljni s sporazumom
Ugodno ocenjujejo zlasti dogovor o enotnih tarifah
Kot smo že javili, je bil ob posredovanju ministra za prevoze Balzama predsinočnjim dosežen težko pričakovani sporazum med vlado, Confindustrio in enajstimi združenji avtoprevoznikov, katerih interese ščitijo enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL, Zadružna zveza (Lega delle cooperative), Anita in Sita. To je botrovalo preklicu protestne akcije, ki se je bila začela v ponedeljek s tem, da so avtoprevozniške tvrdke ustavile tovornjake. Ni to bila torej prava stavka, dejstvo pa je, da bi nadaljevanje protesta — prvotno napovedano za ves tekoči teden — povzročilo velikansko škodo italijanskemu gospodarstvu: pravijo, da za 1.000 milijard lir. V resnici krijejo omenjeni avtoprevozniki približno 80 odstotkov vsega tovornega prometa po cesti.
O vzrokih protesta smo obširno poročali. Nedvomno je najvažnejša točka rimskega dogovora pro-
tiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiatitiiHiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiitiiitimiiiiiititiiiiia
OB PRISOTNOSTI MINISTRA BODRATA
V p on edeljek bo na tržaški univerzi srečanje rektorjev iz šestih mest
Minister za šolstvo bo pred srečanjem obiskal med drugim tudi slovensko šolo
V ponedeljek se bodo v glavni dvorani tržaške univerze zbrali rektorji univerz iz Regensburga, Dunaja, Ljubljane, Reke, Zagreba in Trsta. Srečanju, ki se bo pričelo ob 11.30, bo prisostvoval tudi italijanski minister za šolstvo Guido Bodrato.
Srečanja med predstavniki in tudi navadnejši stiki med univerzami iz naše dežele, Slovenije, Hrvaške in Avstrije so pogosta in služijo k razvoju znanstvenega sodelovanja, ki je pomembno za najrazličnejša področja. Tokrat se bodo srečali rektorji šestih univerz in prav toliko univerzitetnih središč in to pod predsedstvom italijanskega ministra, kar bo dalo sestanku še poseben pomen. Nudila se bo torej priložnost, da se sodelovanje u-trdi in to tudi zato, da se prične razmišljati o vedno bolj organskem pretakanju znanstvenih spoznanj in izkušenj.
Prihod ministra Bodrata v naše mesto pa ne bo omejen le na srečanje rektorjev. Pred tem bo namreč minister obiskal prefekturo, šolsko skrbništvo, eno italijansko šolo in slovenski znanstveni in klasični licej «F. Prešeren*. To bo prvič, ko neki italijanski minister obišče šolo s slovenskim učnim jezikom.
Tudi sindikat slovenske šole je prosil ministra za sprejem, na katerem mu bo predočil vse najbolj pereče probleme, s katerimi se srečuje slovenska šola. Prihod Bo-
RAZLAŠČANJA ZA NOVO HITRO CISTO
DREVI SESTANEK NA OPČINAH
V nadaljevanju svojih razgovorov z razlaščenci iz vasi vzdolž trase nove hitre ceste, ki bo povezovala tržaško pristanišče s kra-ško planoto, bo Kmečka zveza priredila jutri zvečer ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah sestanek s prizadetimi domačini iz tega kraja.
Seznam razlaščencev obsega naslednja imena: Carlo Podobnik, Maria Grazia Vidali, Carla Vidali, Cristina Kovačič, Teresa Mas-sara, Giovanni Malalan, Francesco Malalan, Carlo Malalan, Gio-vanni Sossi, Vincenzo Skerlavai, Antonio Skerlavai, Alberto Bre-sciani, Fran Malalan, Francesco Skerlavaj, Paola Briscek, Emilia Briscek, Antonio Briscek, Antonio Sosič, Angela Skarlavaj, Giu-seppina Comar, Giuseppina Cherti, Nevia Kalin, Giuseppe So-sich, Carla Malalan, Pio Colombo, Matteo Sossich, Edoardo Skerlavaj, Guerrino Skerlavaj, Luigi Kalin, Pietro Sossich, Giovanni Daneu, Biaggio Skarlavaj, Edoardo Skerlavaj, Maria Vidali, Jakob Krovatin, Stanislao Malalan, Martin Skarlavaj, Nives Bernetti, Alojzija Malalan, Bernardo Danieli, Anna Sossi, Bortolo Danco, Luigi Danieli, Rinaldo Vremez, Attilio Ferluga, Silvio Ferluga, Albino Sossi, Helena Briscek, Antonella Clarich. Ivan Raubar, Andrea Vremez, Giorgio Bait, Rosa Braico, Lidia Sossi, Giam-paolo Morpurgo, Massimiliano Morpurgo, Michele Malalan, Antonio Malalan, Giuseppe Skerlavaj, Neda Sirca in Ferdinando Škabar.
drata v Trst bi torej moral pomeniti priložnost, da tudi Slovenci ponovimo naše zahteve glede šolstva in predočimo najbolj pereča šolska vprašanja.
Vzgojna pobuda miljske občine
Miljska občina bo priredila strokovno - izpopolnjevalni seminar za osebje otroških jasli in vrtcev. Tema seminarja je uglašena na vprašanje raznovrstnega »komuniciranja* med samimi otroki, med njimi in odraslimi ter med malčki in okoljem, ki jih obdaja v širšem prostorskem pogledu. Seminar bo vodil docent za pedagogijo z Akademije za spomeniško varstvo v Bologni dr. M. Dallari.
Prvo srečanje bo že jutri, 12. t.m... ob 17.30 rja samem županstvu. Sledili bodo Še štirje seminarski dnevi, od tega prvi trije 6. marca, 1. aprila in 8. maja (venomer z začetkom ob 9. zjutraj), medtem ko datum za poslednje srečanje z Dallari jem še ni bil določen.
Seminar sodi v širšo pobudo miljske uprave za vzpostavitev tako imenovane trajne vzgoje najmlajših, kar zadeva komuniciranje, pa tudi problem prehrane in zelenih površin za rekreacijo.
• Tržaška založniška hiša »Italo Svevo* prireja jutri v Novinarskem krožku javno razpravo o knjigi Gian-carla Sodomaca »Linee di demar-cazione*. Na razpravi, ki se bo pričela ob 18. uri, bodo sodelovali pesnik Claudio Grisancich, kritik Rinaldo Derossi in časnikar Pierluigi Sabatti.
Drevi otroci
protagonisti v Samatorci
Ob 19. uri se bo danes v kletnih prostorih Marčela Doljaka v Samatorci začela druga od treh prireditev, ki jih prirejata KD Rdeča zvezda in ŠK Kras v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Protagonisti bodo tokrat otroci: najprej si bo mogoče ogledati barvne diapozitive o otroški folklorni skupini Rdeča zvezda, zatem pa se bo občinstvu predstavil otroški pevski zbor osnovne šole Pinko Tomažič iz Trebč, ki ga vodi Vilma Padovan.
V društvenih prostorih v Saležu pa je vsak dan od 19. do 21 ure in v nedeljo od 15. do 17. ure odprta razstava Bogomile Doljak z bogatim izborom lesnih skulptur,
Prešernove proslave na naših šolah
kombinacij lesa in kamna, stenskih reliefov, z narodnimi motivi okrašenih keramik in pa znamenitih kraških skrinj,
B. S.
• Italijanske železnice sporočajo, da bodo od jutri dalje vse do novega obvestila ukinili vlaka št. 4554 in št. 9611 na progi Trst - Videm in vlaka št. 4566 in št. 4555 na progi Trst - Portogruaro ter jih nadomestili z avtobusnimi vožnjami.
• V torek, 16. februarja, ob 18.30 bo imel v sociološkem krožku Sal-vemini na Korzu Italia 12 dr. Sabino Scardi javno konferenco o preventivnih ukrepih pri boleznih ko-ronark. Dr. Scardi je ravnatelj Centra za boj proti kardiovaskularnim obolenjim.
Nekaj dni brez openskega tramvaja
Konzorcialno podjetje za prevoze ACT sporoča, da bodo od danes za tri do štiri dni ukinili vožnje openskega tramvaja (proga 2), da bi omogočili zamenjavo vlečnega kabla. V dneh, ko tramvaj ne bo vozil, bo delovala nadomestna avtobusna služba na progi 4 z istim urnikom proge 2.
blem tarif .kakor so nam izrecno poudarili v tukajšnjih avtoprevoznikih krogih. Ti poudarjajo, da so z rezultatom pogajanj zadovoljni, saj se je prvič sprožil postopek za pravičnejšo ureditev tarifnega režima; ta namreč predvideva postopno uveljavitev poenotenih cen za tovorne avtoprevoze na vsem državnem ozemlju. Z e-notnimi tarifami pa naj bi polagoma odpravili — ali bistveno o-mejili — diskriminacije in monopolne špekulacije. Podobno naj bi veljalo tudi za mehanizem izdajanja avtoprevoznikih dovoljenj tako za notranji kot za mednarodni promet.
Pri nas ni ohromitev avtoprevoznikov povzročila večjih nevšečnosti, saj se je tovorni promet že včeraj popoldne skoraj docela normaliziral, tako da ni bilo posebnih težav niti na postajališču pri Fernetičih niti v luki.
Deželna KPI proučila rezultate notranje razprave o dogodkih na Poljskem
Deželni komite in deželna nadzorna komisija KPI sta v prejšnjih dneh na osnovi poročila člana deželnega tajništva Gasparotta razpravljala o široki razpravi v partiji ob nedavnem razpletu na Poljskem in o odnosih s sovjetsko KP. Ugotovljeno .je bilo, da baza v široki meri podpira stališča vsedržavnega vodstva in CK KPI, pa čeprav ne manjkajo pomisleki in nesoglasja. Prav zato so na sestanku sklenili, da se mora razprava v partiji nadaljevati s potrpljenjem in voljo po pozitivnem soočanju s tistimi, ki izražajo pomisleke ali nasprotovanja, ob istočasnem upoštevanju novih možnosti v zvezi & tistimi deli delavstva in prebivalstva, ki so prej gledali s simpatijo. pa tudi z nezaupanjem na KPI in ki danes izražajo velik interes ob novem dokazu avtonomije par ti je.
Na sestanku so ugotovili tudi nujnost teoretske poglobitve nekaterih ključnih vprašanj, kot so od nosi med komunističnimi partijami, pomen in vsebina «tretje poti* ter sodba o socialističnih državah, zaradi česar so sklenili sklicati o teh vprašanjih deželni seminar.
Na koncu pa sta deželni komite in nadzorna komisija KPI sklenila še sprožiti vrsto pobud za boj okrog nekaterih bistvenih vprašanj tukajšnje stvarnosti, kot so vprašanja pokojnin, stanovanj ter izvajanja zdravstvene reforme.
f Čestitke
Pustni koncert dolinskega zbora
V občinskem gledališču »France Prešeren* v Boljuncu čaka v soboto zvečer vse ljubitelje zborovskega petja in dobre volje prijetno presenečenje. Dolinski moški pevski zbor »Valentin Vodnik*, ki ga vodi Ignacij Ota, bo namreč predstavil ob-
činstvu pustni koncert, venček veselih viž, kar predstavlja najboljši uvod v bližnje pustno vzdušje. Koncert je režiral Sergij Verč, za tekste veselih pesmi pa je poskrbel Edvin Križmančič ob sodelovanju Mirana Kluna. Sobotno prireditev, ki se bo
pričela ob 20.30, bosta s smešnica-mi popestrila humorista Vanek in Drejček.
Na sliki: Dolinski zbor med vaja za pustni koncert.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiilitiiNiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiitiHitiiiimmiiiiiiilliiilfli
Dijaški dom «Srečko Kosovel» iz Trsta bo uprizoril baletno igrico Ostržek
Danes praznuje nona STANA rojstni dan. Da bi preživela še mnogo srečnih let v krogu svojih dragih, ji želijo vsi, ki jo imajo radi. Koš poljubčkov ji pošiljajo vnuki Katja, Robert in Marina.
Kulturna dejavnost Slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel* .je v zadnjih dveh letih ubrala novo pot, ki .je privedla do gojenja take aktivnosti, ki .je pri nas še precej nepoznana, vendar .je po svetu precej razširjena. Sodelovanje scenografa Pionirskega gledališča z Reke Jožeta Komljenoviča m n.jegovo izredno veselje do dela z otroki je bilo in .je izrednega pomena pri gojenju te dejavnosti. Že lansko leto se je dijaški dom predstavil
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiimiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiMiniiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiinmiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
SVETOIVANSKA AKCIJA ZA ZBIRANJE PODPISOV USPEŠNO NAPREDUJE
Narodni dom tudi kot protivrednost za velikansko škodo po razlastitvah
Narodni dom nazaj Slovencem. Pobuda, ki so jo v to smer sprožili naši rojaki od Sv. Ivana, z Vrdele in iz Podlonjerja, se u-spešno razvija in polagoma širi. Člani zadolženega odbora že dalj časa zbirajo podpise k ustrezni peticiji, ki jo bedo naslovili predsednikoma republike in vlade ter ministroma za zunanje zadeve in finance. Najprej je akcija stekla na terenu, potem se je začelo zbiranje podpisov tudi na sedežu slovenskega kulturnega društva »Slavko Škamperle* (Vrdelska cesta 7) — najprej smo ob torkih od 20 30 dalje, sedaj pa tudi ob sredah med 16. in 18, uro — a nazadnje še na sedežu društva Union v Podlonjer-ju (Lonjerska cesta 177), in to ob ponedeljkih od 20.30 naprej. Zelo verjetno se bo akcija od zdajšnjih treh dni tedensko časovno še raztegnila.
Ne samo, odbor bo menda še ta teden razširil pobudo na naše višje srednje šole:	odgovorni bedo
med mladino delili pole z besedilom peticije in gotovo se ne motimo, če že zdaj naglasimo, da bi uspeh ne smel izostati.
Narodnega doma pri Sv. Ivanu ne zahtevamo nazaj zato, ker je pač naš, ampak tudi in še predvsem, ker bi nam vsaj malenkostno lahko odtehtal velikansko škodo zaradi razlastitve obširnih površin plodne zemlje. Ne gre nam torej za denarno, temveč za socialno in kulturno protivrednost, kakršno zahtevamo sicer tudi ob novih razlastitvenih načrtih zaradi speljave hitre ceste po Krasu.
sednika obeh stalnih komisij, socialista Ermano in Pittoni; v komisiji za izvajanje osimskih sporazumov je bil za podpredsednika izvoljen komunist Iskra, ki je zamenjal svetovalca Rossettija.
Na slovenskih šolah vseh vrst in stopenj se v teh dneh vrstijo proslave ob dnevu slovenske kulture. Gornjo sliko je naš fotograf posnel na včerajšnji Prešernovi proslavi na šoli »Karel širok* v lil. Donadoni
Izvoljeni predsedniki (reh deželnih komisij
Po seji deželnega sveta, ki je o-dobril tri zakonske osnutke, so se včeraj sestale komisije za javna dela, za potresna vprašanja in za izvajanje osimskih sporazumov za obnovitev predsedstev, Z glasovi šestih strank je bil na čelo komisije za javna dela potrjen Dal Mas (PS Dl). Potrjena sta bila tudi pred-
ročilo župana' o raznih občinskih zadevah, ratifikacijo nujnih sklepov občinskega odbora ter prisvojitev splošne variante k veljavnemu občinskemu regulacijskemu načrtu v prilagoditev deželnemu urbanističnemu načrtu.
Jutri izredno sklicanje dolinskega občinskega sveta
Jutri ob 18.30 se bo v izrednem sklicanju sestal dolinski občinski svet, ki ima na dnevnem redu odobritev zapisnika prejšnje seje, po-
USPELA PRIREDITEV SINOČI V BAZOVICI
9 V kinu Ariston bodo v ciklusu
«Šola v kino* predvajali film poljskega režiserja Wajde «L’uomo di ferro*. Prihodnji teden pa bodo vedno v istem ciklusu predvajali film Karla Zemana «La diabolica invenzione* po romanu Julesa Ver-neja.
S proslave dneva kulture poziv za globalno zaščito
Koristno sodelovanje kulturnih društev Lipa, Slovan in Primorec
V polni kinodvorani v Bazovici je bila sinoči Prešernova proslava, ki so jo priredila kulturna društva Lipa iz Bazovice, Slovan s Padrič in Primorec iz Trebč. Šlo je za prvo večjo kulturno manifestacijo v priredbi vzhodnokraških društev, ki so že pred časom izdelala zanimiv program sodelovanja in skupnih akcij. Ista društva bodo Prešernovo proslavo priredila tudi jutri v treben-skem Ljudskem domu.
Sinočnji program, ki ga je napovedovala Sonja Pečar, je obsegal nastopa mešanih pevskih zborov Lipa in Slovan ter dramske skupine Primorec iz Trebč. O Prešernovem liku in o aktualnosti njegovega narodnega in kulturnega poslanstva pa je spregovoril predsednik KD Slovan Oskar Grgič, ki se je v svojem posegu spomnil tudi še vseh nerešenih vprašanj naše narodnostne skupnosti. V ta namen so kulturna društva iz Bazovice. Padrič in Trebč naslovile predsedniku republike Pertiniju, predsedniku sena-
ta Fanfaniju ter predsedniku komisije za ustavna vprašanja v senatu Murmuri brzojavke, v kateri zahtevajo takojšnje posege v korist globalne zaščite Slovencev v Italiji. Zbora Lipa in Slovan, ki ju vodita Herman Antonič in Zdenka Križmančič, sta lepo zapela venček narodnih pesmi, mladi člani dramske skupine KD Primorec pa so ob spremljavi kitare sveže podali recital ljubezenskih pesmi Franceta Prešerna ter naših zamejskih u-stvarjalcev.
• Montažne hišice, ki jih je dežela F-JK dala postaviti v štirih občinah Bazibkate po potresu, ki je novembra 1980 hudo prizadel Južno Italijo, bodo ostale v trajni lasti teh občin. Tako je sklenila deželna uprava, na osnovi deželnega zakona 67/80.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
občinstvu .z ..baletno. pravljico .Sneguljčica, predstava je imela dober uspeh bodisi v odzivu gledalcev bodisi v kritiki. Letos predstavlja dijaški dam, s sodelovanjem Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in Pionirskega gledališča z Reke, baletno igro Ostržek. Glasbo .je napisal prof. Bruno Bjelinski, Tržačan po rojstvu, živi pa v Zagrebu. Dinamičnost, razgibanost in aktualnost baleta doprinesejo nekaj novega liku Ostržka, čeprav ohranja ta vse značilnosti, ki mu jih je sto let od tega dal Collodi. Nastopajoči so stari od pet do osemnajst let in pnhajajo iz otroških vrtcev z Lonjerja in Vicolo delle Rose, iz slovenskih osnovnih šol Kette. Širok, Ribičič in Trubar, iz italijan skih osnovnih šol Fornis in Saba, iz slovenskih srednjih šol Ciril in Metod, Erjavec in Cankar in iz slovenskih višjih šol Zois in Slomšek. Ta pobuda spada v sklon proslav ob stoletnici rojstva Ostržka in je izraz omike ter prijateljskega sožitja v našem mestu. Prva predstava bo v gledališču Auditorium v torek, 16. februarja, ob 11. uri. Ponovitve bodo istega dne ob 15.30 in v sredo, 17. februarja, ob 8.30, 10.. 11.30. 15.30.
Na sliki: otroci se pripravljajo na uprizoritev Ostržka.
Bufalini v soboto o poljskih dogodkih
Član vsedržavnega vodstva KPI Paolo Bufalini se bo v soboto udeležil pokrajinskega aktiva tržaških komunistov, na katerem bo govor o pozicijah, ki jih je zavzela KPI do dogodkov na Poljskem. Srečanje bo v dvorani v Ul. Madonnina 19 in se bo začelo ob 15. uri. Zaključil ga bo sam Bufalini z javno mani festacijo, ki bo v isti dvorani ob 19. uri.
Delegacija industrijcev si je ogledala Center za znanstvene raziskave l fK,1^ne nad našo
je so na .prvi uri izvolili novega župana. Damjanu Sancinu je letos nasledil Robi Prašelj, ki bo tak« vodil Majenco 1982.
JUTRI V SESUANU
Zanimivo predavanje o gospodarskem stanju v Devinu-Nabrežini
Odbomištvo za kulturne dejavnosti občine Devin - Nabrežina prireja jutri ob 20. uri na sedežu Turistične ustanove v Sesljanu predavanje na temo «Družbeno in gospodarsko stanje v devinsko - nabrežin-ski občini in možnosti za načrtovanje razvoja*. Predaval bo dr. Aleš Lokar, redni profesor na ekonomski fakulteti v Urbinu.
Aretirali večjega
razpečevalca mamil
V kraju Casale Sul Sile so aretirali 25-letnega Giuseppa Favaro zaradi posesti mamil ter večje vsote denarja sumljivega izvora. Favaro naj bi bil eden od večjih členov verige razpečevalcev mamil in so mu policijski organi bili že dalj časa na sledi. Policija, ki je zaplenila 54 milijondv lir ter 2.600 ameriških dolarjev ter približno 11 kg hašiša. V teku je preiskava. Zdi se, da je Favaro imel sodelavce, oziroma razpečevalce tudi v našem mestu, oziroma v Furlaniji - Julijski krajini. Prepeljali so ga namreč v tržaški zapor, kjer je na razpolago preiskovalcem.
Številni požari na podeželju
Tržaški in openski gasilci so imeli tudi včeraj polne roke dela zaradi številnih požarov, ki so zajeli kra-ško planoto. Gorelo je pri Katinari, Briščikih, pod Obeliskom, ob cesti med Opčinami in Repentabrom, proti večeru pa je začelo goreti tudi pri Korošcih. V vseh primerih se je vnela suhljad, delo gasilcev, gozdne straže in posameznikov, ki so jim prihiteli na pomoč, pa je otežkočal veter, ki je zapihal po-
Pred dnevi je obiskala področje Centra za znanstvene in tehnološke raziskave v bivšem begunskem taborišču pri Padričah delegacija industrijcev iz Trsta, Vidma in Pordenona. V delegaciji so bili tudi člani raziskovalne komisije pri Zvezi industrijcev. Gostje, ki jih je sprejel predsednik Konzorcija za Center za raziskave Anzellotti, so si ogledali že obstoječe objekte in se nato razgovorili o možnostih, ki jih bo imela indutrija naše dežele s centrom na Krasu.
Prva dekliška in fantovska ura v Dolini
Sinoči se je v prostorih kulturnega društva Valentin Vodnik sestala dolinska mladina in že začela s pripravami na tradicionalno Majenco. Dolinska dekleta in fant-
Izleti
SPDT prireja v nedeljo, 14. t.m., izlet z osebnimi avtomobili na Učko. Zbirališče na mejnem prehodu na Pesku na jugoslovanski strani ob 9. uri. V primeru slabega vremena izlet odpade. Informacije pri odborniku Francu Armaniju (tel. 415318). Vabljeni!
KtZSSrSSSiSHHHBIi
Namesto cvetja na prerani grob Učija Vidonija daruje družina Sedmak (Gabrovec) 15.000 lir za ŠK Kras. V isti namen daruje družina Sedmak (Brišče) 15.000 lir za 6K Kras.
V spomin na pok. Učija Vidonija daruje Vida Švab 10.000 lir za moški zbor Vesna. V isti namen daruje družina Antoni (Gabrovec) 15.000 lir za moški zbor Vesna.

»lliiiil!
b ' 1
a
SLOVENSKO KULTURNO 0R0SIV0
TABOR 0PčlNE
JUTRI, 12, februarja, ob 20. uri
PREŠERNOV VEČER
Koncert otroškega in mlajšega mladinskega zbora VESELA POMLAD — zborovodja Franc Pohajač. Uvodna beseda Bogomil Gerlanc.
V SOBOTO, 13. februarja, ob 20.30 premiera
F M. DOSTOJEVSKI
KROKODIL
fantastična satirična groteska Scena: A. KRALJ , dramatizacija in režija: D. GORUP Ponovitev v nedeljo, 14. februarja, ob 17. uri
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL
predstavlja
CARLO COLLODI
OSTRŽEK
(baletna igra;
glasba
koreografija in režija
scenografija
kostumi
BRUNO BJEL1NSKI JOŽA KOMLJENOVIČ MARJAN KRAVOS MARIJA VIDAU
S sodelovanjem Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, Stalnega gledališča v Trstu in Pionirskega gledališča z Reke.
Predstave bodo v Avditoriju v Ulici Tor Bandena.
TOREK,	16. FEBRUARJA,	predpremiera	ob 9.00
		premiera	ob 11.00
		ponovitev	ob 15 30
SREDA,	17. FEBRUARJA,	ponovitev	ob 8 30
		ponovitev	ob 10.00
		ponovitev	ob 11.30
		ponovitev	ob 15.30
Vse informacije dobite v Slovenskem dijaškem domu. Ul. Gin- ’ nastica 72, telefon 573141 ali 573142.
Blagajna je odprta uro pred pričetkom predstav.
VLJUDNO VABLJENI!
Koordinacijski odbor kulturnih in prosvetnih društev občine Dolina
DAN SLOVENSKE KULTURE
V nedeljo. 14. februarja, ob 17.30 v gledališču France Prešeren v BOL.JUNCU
«SREČA NA VRVICI« (mladinski film)
Po predvajanju filma razgovor: sodelujejo režiser JANE KAVČIČ ter igralca LIDIJA KOZLOVIČ in MATJAŽ GRUDEN.
Razstava in prodaja slovenskih mladinskih knjig v sodelovanju s Tržaško knjigarno.
SLOVENSKO S, STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Nikolaj Vasiljevič Gogolj
ŽENITEV
popolnoma neverjeten dogodek v dveh dejanjih
Režija: STEVO ŽIGON
PREDPREMIERA
Danes, 11. februarja, ob 20.30
-	ABONMA RED E (mladinski v četrtek)
PREMIERA
Jutri, 12. februarja, ob 20.30
-	ABONMA RED A
(premierski)
PONOVITVE
V	soboto, 13. februarja, ob 20.30
-	ABONMA RED B (prva sobota po premieri)
V	nedeljo. 14. februar, ob 16.00
-	ABONMA RED C (prva nedelja po premieri)
V	torek, 16. februarja, ob 20.30
-	ABONMA RED D (mladinski v sredo)
4 \
Gledališča
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 11. februarja
RADO
Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob
11.25	— Dolžina dneva 10.11 — Luna vzide ob 21.06 in zatone ob 9.07
Jutri, PETEK, 12. februarja
DAMIJAN
Vreme včeraj: najvišja temperatu-ra 12,5 stopinje, najnižja 4,9, ob 18. dri 10,5 stopinje, zračni tlak 1030,2 hab ustaljen, veter severovzhodnik 18 km na uro, vlaga 28 odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Davide Camoei-rio, Erika Stornoga, Antonio Bas-san, Alberto Pacor, Matteo Ricatti, Federico Granara, Alba Scodini.
UMRLI SO: 77 letna Ines Zrimiz Por. Parenzan, 70-letni Silvio Pava-nello. 75-letna Bianca Urizzi por. Melani, 57-letni Giacomo Majcen, letni Benedetto Bendoricčhio. 7 % star Cristian Biloslavo, 78-letna Anna Grofnauer vd. Ferullo, 77-let-ha Elena Mahr por. Grifi, 75-letna Maria Milanič vd. Ogrizek.
SsG
SSG - Trst. Fran Levstik - Minister Gregor pa nič - izvaja Alojz Milič, režija in priredba Jože Babič. Danes, 11. t.m., ob 9. uri na osnovni šoli v Devinu; ob 11. uri na osnovni šoli v Šempolaju, Jutri, 12. t.m., ob 9. uri na osnovni šoli v Zgoniku; ob 11. uri na osnovni šoli na Repen-tabru. V soboto, 13. t.m., ob 9. in 11 uri na osnovni šoli na Opčinah.
ROSSETT1
Danes ob 20.30 (red prost) bo Ljudsko gledališče iz Rima predstavilo Rostandovo delo «Cirano de Bergerac*. V abonmaju odrezek štev.
6. Rezervacije pri osrednji blagajni.
# * *
Od 16. februarja bo stalno gledališče iz Aquile predstavilo delo Giordana Bruna «11 Candelaio*. Režija Aldo Trionfo. V abonmaju odrezek št. 5 — izmeničen. Rezervacije pri osrednji blagajni.
VERDI
V soboto ob 20. uri (red E za vse vrste prostorov) šesta predstava o-pere C. Saint-Saensa «Samson in Dalila*. Dirigent Pichas Steinberg, režiser Alberto Fassini. Med drugimi nastopajo Petra Malakova, Karlo Košuta, Giampiero Mastromei, Angelo Nositti in Giuseppe Botta.
Kino
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2. Borzni trg 12, Miramarski drevored 117, Ul. Com-"i 18, Prosek, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Prosek, žavlje.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20 30 dalje)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Prosek, Žavlje.
Ariston Dvorana rezervirana. Jutri ob 16.00 «11 grande 1 rosso*. Re žija Samuel Fuller. Igrata Lee Marvin in Robert Corradine.
Ritz 17.00-19.30—22.00 «U-Boot 96».
Eden 17.30-19.50-22.15 «Ricchi, ric-chissimi, praticamente in mutan-de». R. Pozzetto, E. Fenech, P. Franco, L. Banfi.
Grattacielo 16.00 «11 grande ruggito».
Fenice 17.00 «11 marchese del Gril-lo». Alberto Sordi.
Nazionalc 16.00 ;Giochi bagnati». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Fracchia la belva umana*. Paolo Villaggio.
Aurora 16.30 «La corsa pid pazza d'America».
Moderno 16.00 — 22.00 clnnamorato pazzo». A. Celentano. O. Muti.
Fllodrammatlco 15.00 «Erotico blues». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 15.00 «Culo e camicia». R. Pozzetto.
Vittorio Venelo 16.30 «Le segrete esperienze di Luca e Fanny». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 «Pierino medico detla SAUB».
Radio 14.30 «Introduzione erotica*.
Lumiere 16.00 «Cristine porno sedu-zione». Prepovedan mladini pod 18. letom.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel 228 124; Bazovica
I.	226 165; Ončine: tel. 211 (Mil; rosek; tel 225 141; Božje polje tonik: tel. 225 589; Nabrežina: tel. •0 121; Seslja n: tel. 209 197: Žavlje: L 213 137; Milje; tel. 271-124.
PD BARKOVUE TPK SIRENA
vabita na spominski večer ob 1. obletnici smrti
Stanka Pertota
v soboto, 13. februarja, ob 20.30 v prostorih PD Barkovlje. Ulica Cerreto 12.
Nastopil bo Tržaški oktet.
Prosveta
lvi» Union in KD Škamperle vabita na Prešernovi proslavi, ki bosta dne 13. februarja 1982 ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju in dne 17. februarja 1982 ob 20. uri v dvorani S. Škamperle na stadionu «1. maj*. Proslavi imata različen program.
KD Rdeča zvezda in ŠK Kras vabita na teden slovenske kulture. Danes, 11.2., ob 19. uri bo v kleti Mar-čela Doljaka v Samatorci predvajanje diapozitivov otroške folklorne skupine KD Rdeča zvezda ter nastop otroškega pevskega zbora osnovne šole Pinko Tomažič iz Trebč pod vodstvom Vilme Padovan. V nedeljo, 14. februarja, ob 17. uri bo v prostorih osnovne šole «1. maj 1945» v Zgoniku nastop harmonikaša Ful-vija Jurinčiča, recitacije mladih u-stvarjalcev, slavnostni govor Ace-ta Mermolje ter dekliški pevski zbor Vesna iz Križa pod vodstvom Pie Cah. Razstava Bogomile Doljak bo na ogled ves teden od 19. do 21. ure, v nedeljo od 15. do 17. ure. Vabljeni!
KD Vesna prireja v nedeljo, 14. t.m., ob 17. uri v domu A. Sirk v Križu gostovanje dramske skupine «Jaka Štoka» s Proseka - Kontovela, ki bo uprizorila veseloigro Lojzeta Cijaka «Slana voda*. Vabljeni.
Koordinacijski odbor kulturnih in prosvetnih društev občine Dolina priredi v nedeljo, 14. februarja, ob
17.30	v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu počastitev dneva slovenske kulture, ki bo letos namenjen v prvi vrsti mladini s filmom Jana Kavčiča «Sreča na vrvici».
Društvo Slovencev miljske občihe priredi v soboto, 13. t.m., ob 19. uri v dvorani «Roma» v Miljah Prešernovo proslavo, na kateri nastopajo otroci iz vrtca in šole, mladinska skupina in ansambel «Tozd lopovi*, pevski zbor «Jadran» in pesnik Miroslav Košuta.
KD Slavec Ricmanje - Log vabi vse vaščane na redni občni zbor, ki bo v soboto, 13, februarja, ob 20. uri.
Razna obvestila
Predstavniki vaških organizacij, ki jih je v torek sprejel komisar dr. Siciari glede vprašanja openskega pokopališča, vabijo prebivalstvo, da se udeleži sestanka, ki bo v nedeljo, 14. t.m., ob 10.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer bodo poročali o izidu srečanja.
Občina Devin - Nabrežina — od-horništvo za kulturne dejavnosti vabi na predavanje prof. Aleša Lokarja na temo «Družbeno in gospodarsko stanje v devinsko-nabrežin-ski občini in možnosti za načrtovanje razvoja*. Sledila bo razprava. Predavanje bo jutri, 12. t.m., ob 20. uri na sedežu turistične ustanove v Sesljanu.
ŠD Vesna priredi v soboto, 13. 2. od 20.30 do 4. ure v dvorani Ljudskega doma v Križu Pustni ples z ansamblom The Lords. Vstop z vabili, rezervacije miz vsak dan od 18. do 20. ure na sedežu društva.
KRUT — Krožek za rekreacijsko udejstvovanje na Tržaškem sprejema prijave za PLAVANJE v bazenu v Strunjanu (začetek vaj 4. marca), do 16. februarja na sedežu krožka v Ulici Montecchi 6/IV. nadstropje (te,. 795-136) vsak torek in četrtek od 17. do 18. ure.
Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. V okviru Dneva slovenske kulture bo jutri, 12. t.m., ob 18. uri v dvorani Odseka za zgodovino pri NŠK, Ul. Petronio 4, predaval tov. Dušan Furlan, predsednik ZVI NOV na temo: «Partijsko šolstvo med NOB v Sloveniji* s posebnim ozirom na pokrajinsko partijsko šolo za Gorenjsko in Slovensko primorje. Vljudno vabljeni. Odbor.
KD Slavko Škamperle in KD Union vabita na PLES z loterijo, ki bo v soboto, 13. februarja, ob 20.30 na stadionu «1. maj*.
Fotokrožek Trst 80 sporoča, da bo redna seja jutri, 12. t.m., ob 20. uri v sejni dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11. Pogovorili se bomo o skupni razstavi s fotokrožki tržaške pokrajine. Prinesite izdelke.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
V SOBOTO, 6. t.m.. je bil na partizanskem srečanju v Lipici zamenjan moški zimski plašč sive barve — loden. Vljudno naprošam lastnika, da telefonira na št. 040/ 228624.
PRODAM autobianchi 112 elit, pet mesecev star. Telefonirati ob večernih urah na štev. (040) 229224.
PRODAM avto fiat 126 v odličnem stanju, prevoženih 22 tisoč kilometrov. Telefonirati na (0481) 882016 od 19. do 20. ure.
PRODAM 50- litrski hladilnik znamke triplex in peč na drva. Telefon (040) 756515.
PRODAM ford taunus 1300 L letnik 1980 (junij) s priključkom za prikolico. Telefon 040/229-381.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino.
OSEBNI ali poltovorni avto in motocikel starejši kot 25 let lahko nevozen kupim. Krbavčič, Linhartova 24 — Ljubljana.
MODE Valentina pri Domju nadaljuje z 20 do 50-odstotno razprodajo vseh vrst modelov ženskih, moških in otroških oblek.
KVALIFICIRANA tehnična risarka za gradbeno in opremljevalno stroko z administrativno izobrazbo išče primerno zaposlitev. Telefon 040/200617.
IŠČEM zaposlitev kot uradnik ali prodajalec. Imam diplomo višje srednje šole. tečaj iz strojepisja in uradništva, obvladam srbohrvaščino in angleščino. Telefon 040/212200.
FANT s trgovsko izobrazbo, odsluženim vojaškim rokom in lastnim avtomobilom išče katerokoli zaposlitev v popoldanskih ali večernih urah. Ponudbe poslati na u-pravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Pošten».
NA SREČANJU MED SODELAVCI SL0RIJA IN OBČINSKO UPRAVO
Družbenogospodarska stvarnost na obmoiju sovodenjske občine
Posvetovanje v okviru priprav za izdelavo srednjeročnega družbenogospodarskega razvojnega načrta KGS - V sovodenjski občini poudarek na razvoju obrtništva
Nadaljujejo se posvetovanja med sodelavci Slovenskega raziskovalnega instituta in upravitelji občin za pripravo srednjeročnega družbenogospodarskega razvojnega načrta kraške gorske skupnosti. V torek zvečer je bilo tako srečanje na županstvu v Sovodnjah, kjer je dr. Pavel strajn s sodelavci članom občinskega odbora obrazložil temeljna izhodišča za pripravo zgoraj o-menjenega dokumenta ter pojasnil tudi način zbiranja in obdelave podatkov. Šlo je za prvo srečanje, lahko rečemo pretežno informativnega značaja, medtem ko naj bi do delovnih sestankov prišlo v prihodnjih tednih in mesecih. Vsekakor pa v razmeroma kratkem roku, kajti Slori naj bi skupaj s sodelavci ki se ukvarjajo z vprašanji urbanističnega značaja, dokument pripravil predvidoma do jeseni.
Na torkovem srečanju so člani občinskega odbora sodelavce raziskovalnega instituta seznanili z nekaterimi splošnimi ocenami obstoječega gospodarskega in družbenega stanja v občini ter z usmeritvami glede nadaljnjega razvoja.
Sovodenjska občina leži na obrobju kraške gorske skupnosti. Pravzaprav bi sodil v ta sklop, ob upoštevanju geografskih značilnosti namreč, le teritorij levo od Vipave. Spada pa dejansko v območje KGS celotna občina, tudi njen nižinski del. Prav zaradi geografske lege, neposredne bližine večjega središča (Gorica) itd., je splošen družbenogospodarski položaj bistveno drugačen, kakor na območju drugih občin v sklopu KGS. Na to dejstvo so še posebej opozorili predsavniki občinske uprave.
V pogovoru o gospodarskih dejavnostih ter o možnostih razvoja, so podčrtali predvsem pomen obrtništva, ki pridobiva vse večji pomen v gospodarski strukturi občine. Gre za dejavnost, ki naj bi se v prihodnjih letih, z urbanistično ureditvijo obrtniške cone na Malnišču, še bolj okrepila. Ob tem pa ne gre zanemarjati, in to so predstavniki občinske uprave posebej poudarili, tudi novih pobud v kmetijstvu, ki naj bi pripomogle k večjemu vrednote-, nju razpoložljivih obdelovalnih površin, ki so slabo ali povsem neobdelane. Glede uvajanja ekstenzivnih oblik kmetijstva skorajda ni možnosti, medtem ko bi se po vsej verjetnosti dalo marsikaj napraviti na področju vrtnarstva. Občinska uprava je v okviru deželnega srednjeročnega načrta razvoja predlagala ureditev namakalnega sistema na levem bregu Soče.
Sicer je vprašatije boljše izrabe kmetijskih zemljišč že dalj časa predmet razprave v sovodenjskem občinskem svetu, kjer so vzeli v pretres nekatere možnosti, vendar predstavlja razdrobljenost parcel resno oviro glede njihovega uresničevanja. Naj omenimo še, da je na torkovem srečanju tekla beseda tudi o narodnostni sestavi prebivalstva v občini, o migracijskih toko-
vih, o obsegu urbanizacije ter o številu novih gradenj v zadnjem obdobju, o vojaških služnostih ter o koristnejši izrabi zemljišč na goriškem letališču. Vsa ta vprašanja bodo namreč predmet podrobnejše raziskave in analize v prihodnjih tednih.
V SOBOTO V PALAČE HOTELU
Komunisti kritizirajo sovjetski model
Vprašanje Poljske in odnosov Komunistične partije Italije do realnega socializma, vprašanje, ki je do njega italijanska partija zavzela svoje stlišče z dokumentom od 30. decembra lani, je v ospredju zanimanja vseh političnih krogov in še zlasti v partiji sami, kjer se vprašanje razčiščuje v odnosu med člani, pa tudi v odnosu z drugimi političnimi silami in še zlasti v polemiki med KPI in Pravdo.
Gre za razčiščevalni proces, v ka terem partija kritično ocenjuje politiko sovjetske partije in ji zlasti
očita popolno nemoč, da bi socialistično ureditev spravila iz stagnacije, v kateri jo drži stalinski hege-monistični in birokratski sistem.
Tudi na proslavi 61-letnice ustanovitve KPI, ki so jo priredili v deželnem avditoriju v Gorici, so bile podane ostre kritike na račun modela, razvoja, poznanega pod imenom realni socializem, v njem so ugotovili prvega krivca, če poljski delavski razred ne more izbrati svoje poti v socializem, v katerem bi postal tvorec* svoje usode in svoje boljše prihodnosti.
V okviru pojasnjevanj avtonomne politične presoje dogajanja v vzhodnih državah, ki jih partija prireja po vsej državi, da bi članstvu, pa tudi simpatizerjem utemeljila svoje obnašanje, bo v soboto, 13. februarja ob 18. uri v dvorani Palače hotela v Gorici spregovoril profesor na univerzi v Benetkah Paolo Santacroce, sodelavec osrednjega Gramscijevega zavoda. Naslov njegovega predavanja se glasi: sovjetski model in protislovja v vzhodnih državah.
(UIIIIIMIIlUimillllllllllllllllllllllMIinilllllltllllMIIIIiMUllllflllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllin
DOSEŽEN POLITIČNI SPORAZUM
VODSTVO KZE BO PREVZELA KRŠČANSKA DEMOKRACIJA
Dogovor z deželno petčlansko koalicijo morajo potrditi goriška politična tajništva
Na sestanku deželnih vodstev petih koalicijskih strank, ki sestavljajo večino v deželnem odboru, in pokrajinskih vodstev petih koalicijskih strank na Goriškem, na sestanku, ki je bil v torek zvečer v Vidmu, so sklenili načelni dogovor. s katerim so, tako vse kaže, dokončno razrešili vprašanje vodstva nekaterih pomembnih ustanov na Goriškem in zlasti vodstva krajevne zdravstvene enote.
Na sestanku v Vidmu so se namreč dogovorili, da bo vodstvo krajevne zdravstvene enote pripadalo krščanski demokraciji. Kakor je znano, je zaradi čudne volilne matematike na vodstvo te ustanove prišel socialdemokrat Esposito, ki se je «držal» na oblasti zaradi večine v odboru, brž ko pa bi se moral
bi
V zameno za izgubljeno predsedniško mesto KZE pa je socialdemokratska stranka prejela odnosno ohranila predsedstva kar treh pomembnih, ustanov, in sicer ustanove za ljudske hiše, mestnih podjetij in industrijske cone v Tržiču. Predsedstvo IACP že od poprej pripada socialdemokratom, z novim predlogom pa so pridobili še občinska podjetja in tržiško industrijsko cono, ki sta ju doslej
mu mn višja katecobizacm?
TEŽAVE S PROMETNIMI ZVEZAMI ZALEDJA Z LETALIŠČEM R0NKE
Načrt za priključek letališča z avtocesto je gotov, manjka pa ustrezni denar
Pisali smo že pred kratkim, da i-majo upravitelji letališča v Ronkah celo vrsto težav, ker je sedaj naše deželno letališče v taki kategoriji, ki ne dovoljuje uporabe letališča za redne mednarodne proge, ker manjkajo še vedno pregledi nekaterih navigatorskih naprav in tudi ker so cestne in avtobusne zveze z letališčem še vedno pod potrebami.
Nekateri upravitelji si prizadevajo. da bi ponovno uvedli redno avtobusno progo med letališčem in avtocesto. Načrt za gradnjo tega priključka je star že celih petnajst let. Takrat so predvideli, da bi za ta, nekajkilometrski priključek porabili 300 milijonov lir. Sedaj pa so se cene precej povečale in iz dneva v dan rastejo. Zaradi tega deželna uprava, ki je ta priključek vključila v svoj delovni načrt in tudi zagotovila potrebna finančna sredstva, sedaj pravi da nima dovolj denarja in da mora priskočiti na pomoč državno podjetje za ceste. Drugače priključka ne bo.
Izvozni načrti Kolektorja v Idriji
Tudi v drugem letu srednjeročnega obdobja je delovni kolektiv idrijskega Kolektorja sprejel tako oblikovan gospodarski plan, ki bo s svojim uresničevanjem prispeval k doseganju še boljših gospodarskih rezultatov.
Osnova za sestavo plana v Kolek-torju je plan prodaje, ki je sestavljen na osnovi povpraševanja po kolektorjih na domačem trgu, naročil, ki jim jih posreduje poslovni partner Kautt - Bux iz ZR Nem čije, s katerim že 15 let sodeluje ter pogodb, ki jili sklenejo z vzhodnimi državami. Pri tem je posebej pomembno izpolnjevanje izvoznih planov na konvertibilno področje zaradi zagotovitve potrebnih deviznih sredstev za uvoz najnujnejših repromaterialov in opreme, ki jo načrtujejo pri investiciji, ki jo izvajajo in brez katere ne morejo v bo-
doče ohraniti in izboljšati položaja na konvertibilnem tržišču.
Že v letu 1981 je bil v strukturi celotnega prihodka delež izvoza ko-lektorjev za elektromotorje v avtomobilski in elektro industriji dosežen skoraj z 28 odstotki, medtem ko planirajo, da bo v letu 1982 dosežen s 35 odstotki. Tako bo Kolek-tor poleg ETA Cerkno, Iskra Sp. I-drija in Slovenijalesa Sp. Idrija o-stal med največjimi izvoznimi OZD v občini Idrija.
V 520-članskem delovnem kolektivu idrijskega Kolektorja so tudi v letošnjem letu sprejeli program stabilizacijskih ukrepov, saj se zavedajo, da je vsak član kolektiva odgovoren za povečanje storilnosti svojega dela, za stroške, na katere lahko vpliva in na prizadevanja' za stalno izboljšanje kvalitete svojega in s tem tudi skupnega dela.
SILVO KOVAČ
Od včeraj dražje mleko
Mleko je od včeraj, kar zadeva Gorico, za okrog 15 odst. dražje. Za liter pasteriziranega mleka je treba po novem odšteti 740 lir, za pollitrsko konfekcijo pa 380. Zvišala se je tudi cena tega osnovnega živila pri proizvajalcih.
V	stanovanju našli
truplo moškega
V	stanovanju v Ul. Nizza štev. i v Gorici so včeraj zvečer našli truplo 77-letnega Francesca Ville. Do pozne ure sinoči še niso bile opravljene vse ustrezne formalnosti, zato tudi točnih podatkov še ni na razpolago. Domnevati pa je mogo če, da je Villa umrl naravne smr ti in to že pred več kakor ted nom dni.
V	Gorici so v torek zvečer aretirali 34-letno Silvo Tomšič iz okolice Maribora ter njeno 27-letno prijateljico Nado Oražen. Kupovali sta v veleblagovnici Standa, pri tem pa naj bi pozabili plačati.
vodila krščanska demokrata.
Prevzem predsedniškega mesta KZE predstavlja za krščansko demokracijo velik prestižni in tudi politični uspeh. Ta ustanova je po številu zaposlenih med največjimi v naši pokrajini, poleg tega pa so v tej ustanovi prisotni številni gospodarski in politični interesi, preko katerih je mogoče uravnavati vzvode oblasti.
Kakor vse kaže, PSDI vsaj zaenkrat ni spremenil svojega stališča do večine v občini Tržič. Po vsej verjetnosti bo še naprej ostal v večini skupno s KPI in PSI. V Vidmu sklenjeni dogovor je zgolj načelnega značaja in bo postal obvezen za vse partnerje, brž ko ga bodo potrdila goriška pokrajinska politična vodstva.
Pri Mirnu vkopavajo nov cevovod za namakanje hruškovih nasadov
Pri Mirnu so te dni v teku obsežna zemeljska dela. Vkopavajo namreč 200-milimetrske cevi, po katerih bodo dovajali vodo za namakanje zadružnih hruškovih nasadov na območju vrtojbenskega polja. Nov cevovod naj bi dokončali že v prihodnjih mesecih in naj bi, po predvidevanjih, služil namenu že letos. Po potrebi bodo namakali okrog 30 hektarjev že obstoječih hruškovih nasadov, kjer, so tudi že vgrajene cevi za namakanje. Na tem območju urejajo tudi nadaljnjih 50 hektarjev nasadov, ki jih bodo, prav tako, v primeru suše, namakali. Zmogljivost novega cevovoda, vodo bodo črpali iz Vipave, na območju Del, naj bi zadostovala tudi za namakanje nadaljnjih 80 hektarjev površin Vrtnarske skupnosti, na ožjem območju Vrtojbe.
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI
Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije
Dirigent: Anton Kolar - Kot solist nastopi sovjetski violinist Vladimir Malinin
V Kulturnem domu v Novi Gorici bo danes zvečer, ob 20.15, v okviru rdečega glasbenega abonmaja koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Dirigira Anton Kolar, kot solist nastopi violinist Vladimir Malinin. Koncert bo v veliki dvorani Kulturnega doma. Na programu so: «Brandenburški koncert št. 3 v G-duru* J. S. Bacha, *Koncert za violino in orkester v D-duru, KV 218» W. A. Mozarta in «Simfonija št. 4 v. A-duru op. 90» italijanska* F. Medelssohna - Bartholdi/ja.
Violinist Vladimir Malinin se je s študijem na moskovskem konservatoriju pod vodstvom prof. Dmitrija Ciganova razvil do stopnje virtuoznosti. Že kot študent je prejel 1. nagrado na svetovnem festivalu mladine in študentov v Moskvi leta 1957. Zmagal je tudi na mednarodnem tekmovanju violinistov v Belgiji v času ko je izpopolnjeval svoj program in dalje študiral. Program violinista je obsežen in pogosto igra s priznanimi orkestri ob nedeljivih priznanjih glasbene kritike: njegov glasbeni izraz odlikuje velika življenjska sila in občutljivost za glasbeno frazo. Malinin pozna vse skrivnosti svojega inštrumenta, ki poslušalca pritegne s kulturo zvoka, to značilno odliko sovjetske violinske šole. Njegova kan-tilena nam odkriva lirično dušo in pravi umetniški temperament, njegova paleta je bogata neizčrpnih barv, zlasti še ko izvaja dela romantikov ali impresionistov.
Anton Kolar, rojen 1942' v Beogradu, je študiral dirigiranje pri dr. D. Švari na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je v letu 1969 diplomiral iz kompozicije, opravil dirigentski kurz v Weimarju in v letu 1971 diplomiral iz dirigiranja koncertne in operne smeri v Hamburgu. Istega leta je prevzel delo korepetitorja operne hiše v Diissel-dorfu, kasneje je bil najprej dirigent asistent in od 1975 dirigent orkestra Slovenske filharmonije ter asistent dirigenta L. Bernsteina v Salzburgu. Anton Kolar je od 1979 šef dirigent Beograjske filharmonije
Tenorist Cossutta v deželnem avditoriju
Izredno priložnost bo za ljubitelje operne glasbe in petja pomenil nastop svetovno znanega tenorista Carla Cossutte v goriškem deželnem avditoriju. Srečanje z znanim interpretom opernih arij, ki je uspešno umetniško kariero pričel v Latinski Ameriki, bo v ponedeljek, 15. t.m., ob 18. uri in sicer v okviru ciklusa glasbenih večerov, ki jih prireja goriška občinska uprava. Goriškemu občinstvu bo Cossutta predvajal nekaj posnetkov najbolj uspelih izvedb, v drugem delu programa pa bo, ob spremljavi pianista Ennia Silvestrija odpel tudi nekaj arij.
Jutri v Gabrjah Prešernova proslava
Prosvetno društvo Skala iz Gabrij priredi jutri ob 20. uri Prešernovo proslavo, na kateri bo o pomenu slovenskega kulturnega praznika spregovorila predsednica Klavdija Pahor. Program bodo popestrili z nastopom pevskega zbora Dol - Poljane, ki ga vodi Pavlina Komelo-va, animatorske skupine KD Jezero iz Doberdoba, ki bo zaigrala Očetovo dediščino, in otroškega pevskega zbora iz Gabrij, ki ga vodi Anton Klančič.
Renzo Moreu razstavljal v Argentini
Ronški slikar Renzo Moreu, ki je v Gorici in drugih krajih naše dežele že večkrat razstavljal in ki je tudi sodeloval s svojimi deli pri postavitvi nekaterih partizanskih spomenikov na obeh straneh meje, je pred kratkim imel razstave svojih del v Buenos Airesu, kjer je v glavnem prikazal dela z motivi iz furlanskih krajev, ki jih je prizadel potres. V juniju in decembru letos pa bo Moreu pripravil dve razstavi v Torontu v Kanadi in v Caracasu v Venezueli, na povabilo tamkajšnjih furlanskih društev.
Tridnevno praznovanje v Štmavru
V štmavru se mladina vestno pripravlja na praznik sv. Valentina, t.j. praznik vaškega patrona, ki pade letos prav na nedeljo, 14, februarja. že od nekdaj je veljala navada, da so na nedeljo po tem prazniku prišli v Štmaver ljudje od vsepovsod, še najraje iz Gorice. Navado so potem nekako opustili, mladina jo je obnovila v zadnjih letjh in te dni bo v Štmavru veselo. Seveda upajo, da jim bo vreme prijazno.
OSTER ODGOVOR TOVARNIŠKEGA SVETA
V podjetju Ansaldo ne vzgajamo teroristov
Člani sveta in vodstva sindikata FLM protestirajo zaradi načina pisanja dnevnikov La Repubblica in Corriere della sera
Tovarniški svet v podjetju Ansaldo ter pokrajinsko tajništvo sindikata kovinarjev FLM sta te dni razpravljala o najnovejšem razpletu v zvezi s terorizmom v državi in naši deželi ter še zlasti pi-
terih naj bi se iz vrst delavcev v tem podjetju izoblikovali teroristi. Tovarniški svet je v pismu, ki so ga poslali tako uredništvu dnevnika La Repubblica kakor milanskemu Corriere della sera, poudaril, da so sj delavci v tem podjetju' zmeraj dosledno prizadevali za spoštovanje demokratične ureditve in demokratičnih odnosov. Tako so že leta 1980 v podjetju priredili javno zborovanje proti terorizmu. Pogoji in
odnosi v podjetju niso nikoli bili taki, da bi' mogli odločno vplivati na odločitev Cesara Di Lenarda, da stopi v ilegalo in med vrste teroristov. V desetih mesecih, kolikor je trajala njegova zaposlitev v pod-
sanje nekaterih časopisov, po ka- jetju, se je obnašal zelo zadržano,
fprih nni hi rp ir vrst Hpln\;r*p\r nouaioin	tAi.Qm;šl,Artn „«,«4o
navajajo člani tovarniškega sveta v pismu, in težko bi na podlagi izjav delavcev, ki so tako ali drugače prišli v stik z njim, presodili, če je že takrat fant sodeloval z rdečimi brigadami ali če je njegova odločitev dozorela po umiku v ilegalo.
Vsekakor pa odločno odklanjajo način pisanja in namigovanje, da bi v podjetju Ansaldo vzgajali teroriste I
Praznovanje bo na šolskem borja-ču, ki je precej prostorno. Letošnji praznik se bo pričel že jutri, v petek zvečer, od 20. ure dalje, nadaljeval se bo v soboto zvečer, v nedeljo pa bo praznik od prvih popoldanskih ur dalje. Dekleta so že pripravila obilo okusnih štmavrskih štrukljev, fantje pa so zbrali drva in gostom bodo nudili pečene piščance, klobase, čevapčiče in seveda domače belo štmavrsko vino.
Smo sicer še vedno sredi zime, a v štmavru bodo v teh dneh že napovedali pomlad.
Nov sedež združenja obrtnikov v Tržiču
V Tržiču bodo v nedeljo, ob 10. uri, uradno odprli nov sedež združenja obrtnikov, v Ulici Paccinotti 23. Slovesnosti se bo predvidoma udeležil predsednik združenja Conf-artigianato Manlio Germozzi.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK
priredi v Kulturnem domu v
Sovodnjah
CELOVEČERNI KONCERT
v nedeljo, 14. februarja, ob
18. uri
Vabljeni!
(^Čestitke
Mala Helena je dobila sestrico ERIKO. Srečnima staršema Ivani in Orlandu Murencu toplo čestita KD Danica z Vrha.
Šolske vesti
Dijaki - privatisti, ki nameravajo opraviti zrelostni izpit, morajo do 24. t.m. vložiti zadevno prošnjo. Tako sporoča šolsko skrbništvo. Za o-pravljanje izpita lahko zaprosijo pri kateremkoli državnem zavodu, ne glede na kraj stalnega bivališča.
Izleti
Na sedežu Slovenskega planinskega društva sprejemajo prijave članov tekmovalcev za pokal Skdanc. Tekmovanje bo v nedeljo, 14; t.m., na Zoncolanu. Udeleženci naj se zglasijo na sedežu društva. Prevoz z lastnimi sredstvi.
Razstave
V	Kulturnem domu v Gorici je odprta razstava ljubljanskega slikarja F. Zupeta Krištofa.
V	galeriji Falaschi v Passarianu odprejo v soboto ob 18. uri razstavo znanega videmskega umetnika Afra.
Razna obvestila
Kulturno društvo Danica vabi v soboto, 13. t,m., ob 20.15 na Prešernovo proslavo, ki bo v prostorih osnovne šole. Nastopili bodo mešani pevski zbor Oton Župančič iz Štandreža, dekliški zbor Danica ter recitatorji.
Kulturno društvo Sovodnje priredi v nedeljo, 14. t.m., ob 18. uri koncert Godbenega društva s Proseka. 50-članski ansambel bo nastopil v Kulturnem domu.
Društvo slovenskih upokojencev bo 21. t.m. priredilo veselo pustovanje za člane in prijatelje. Vstop z vabili, ki bodo na razpolago na sedežu društva od ponedeljka, 15. t.m.
Jutri ob 18.30 bodo v goriškem avditoriju predvajali film Goričana Bogomila Semoliča z naslovom «Sto-ria di Gorizia, dalla preistoria al XVI secolo*. Na predvajanje vabi goriška občinska uprava.
Kino
U urica
VERDI 17.15-22.00 «11 marchese Del Grillo*. A. Sordi. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 «Culo e cami-cia». Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Io zombo, tu zombi, lei zomba*. N. Cassini, R. Montagnani. Barvni film.
ni *•’ v
irzic
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Orgasmo nero».
PRINCIPE 17.30-22.00 «1997 fuga da New York».
Nova U urico in okolica
SOČA 18.00—20.00 «žena na dopustu, ljubica v mestu*. Italijanski film.
SVOBODA 18.00—20.00 «Začeti znova*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Monika ljubezen pri šestnajstih*. Nemški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORILI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežeurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italija 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute Ul. Cosulich, tel. 72480.
Zoran Škrk iz Gorice je za SPD Gorica prispeval 5.000 lir.
LISTAJOČ DEBELO KRONIKO STEFANA CESTRA
Patronat KZ - INAC .svetuje-
,	............ ... Divizija «Garibaldi»
Le z ukinitvijo invalidske pokojnine v /	. .
postanejo prostovoljni prispevki v Grm gon m Bosni
ponovno polnoveljavni
Čeprav sc niti mi ne smemo pritoževati nad vremenom, je v Avstraliji, kjer imajo sedaj poletje, izredno lepo in vroče vreme. To nam posredno pove tudi gornja slika, ki so jo posneli v Middle Park Beachu. Vremenoslovci menijo, da bo lepo vreme še potrajalo
Vpr.: «Res je, da nisem še tako star, saj imam 54 let, vendar pa mi INPS ne da miru. Pred šesti mi leti sem prebolel hudo operacijo m so mi dali invalidsko pokojnino, čeprav sem bil še zaposlen, saj z minimalno pokojnino se ni mogoče preživljati. Po tren letih so mi najprej odvzeli pokojnino, nato pa sem se pritožil in so mi jo spet obnovili. Pred nekaj dnevi pa se je spet zgodila ista zgodba. INPS mi je odvzel pokojnino. Sedaj se moram spet pritožiti, da mi vrnejo pokojnino, ki mi pritiče saj sem v resnici še bolj bolehen kot pred šestimi leti. Do kdaj bodo tako ravnali z mano? Ko kdaj me bodo preganjali? Se strinjate, da se priiožim?» D. S.
še dobro, da vam je padlo na misel, da se obrnete na našo rubriko za nasvet! Čeprav se tega ne zavedate, predstavlja za vas ukinitev invalidske pokojnine dejansko veliko, veliko srečo. Zakaj? Na tak način vam dejansko INPS daje zakonito možnost, da si zagotovite malo bolj dostojno starostno pokojnino.
Večini uživalcem invalidske pokojnine, ki so še sorazmerno mladi in še opravljajo svoje delo, INPS po nekaj letih prekliče in-
validsko pokojnino oziroma jih podvrže periodičnim pregledom, da bi ugotovil stopnjo invalidnosti podvrže periodičnim pregledom, oziroma če se je splošno zdravstvene stanje medtem izboljšalo. Spričo finančnih težav zavarovalnega zavoda je razumljivo, da so sedaj še toliko bolj fiskalni. V primeru ukinitve invalidske pokojnine se zavarovanec lahko pritoži na pokrajinski odbor, ki na osnovi zdravniškega pregleda preveri, če je zahtevek osnovan.
Vendar pa se vam v danih pogojih ne splača, da se potegujete za ponovno nakazovanje invalidske pokojnine, čeprav še vedno delate, bi zaradi nizke pokojninske osnove invalidska pokojnina kljub periodičnim dodatkom ostala nizka in verjetno bi čez nekaj let le za malenkost presegala minimalni znesek, če pa izberete drugo varianto, katero vam brez pomislekov svetujemo, se bodo avtomatično «sprostili» vsi doslej plačani prispevki in če boste imeli solidno triletno povprečje plače, bo vaša starostna pokojnina ob dopolnitvi 60. leta na novo izračunana in bo prav gotovo krepko presegala minimalno. Tako boste v sorazmerno kratkem času amortizirali «izgubo» invalidske pokojnine.
Krvni delež borcev iz Julijske krajine in Furlanije je bil zelo velik ■ Tako izhaja iz knjige z naslovom «La divisione italiana partigiana Caribaldi»
ŠE ENA NE DO KRAJA NAPISANA STRAN V ZGODOVINI PULJA
Je admiral Horthy odnesel bogastvo z admiralske ladje Viribus Unitis?
Madzarsko-ameriski pisatelj in publicist Sarosy, ki zbira ustrezne materiale in dokaze o tem, je pred kratkim prišel tudi v Pulj, a je prišel z desetletno zamudo
PULJ — Po naključju je znani madžarsko - ameriški pisatelj in publicist Istvan Sarosy, ki že kakih trideset let živi v ZDA, prebil nekaj dni v Pulju, kamor je prišel, da bi se srečal v Ivanom Svikom, enim najbolj znanih jugoslovanskih potapljačev, ali še bolje s kom, ki je potapljača poznal, kajti Ivan Svik je skoraj dvanajst let vodil ali vsaj sodeloval pri reše-vanju »materialov* s potopljene velike avstrijske admiralske vojne ladje »Viribus Unitis*, ki se je potopila 1. novembra 1918 v samem puljskem pristanišču. Velika admiralska ladja je šla pod vodo le nekaj dni po zaključku prve svetovne vojne.
Istvan Sarosy je znan po vrsti romanov, ki jih je objavil v ZDA in v katerih je obdeloval pred vsem dogajanja iz prve in druge svetovne vojne. V svojih ■ delih je madžarski pisatelj «romansiral» izključno zgodovinske dogodke.
Pred kakimi desetimi leti je znani pisec in publicist, sodelavec številnih ameriških časopisov kot na pripier listov «New York Times* in «Time» in ki je kot poseben dopisnik sodeloval pri izkrcanju zaveznikov junija 1914 v Franciji, po vojni pa v alžirski vojni, v vojni na Kubi in v Vietnamu, prišel na
Pred desetimi leti umrli potapljač Ivan Svik
<rstaro celino* in se zadržal v nekaterih središčih, da bi zbral konkretne podatke o nekaterih do-godl;ih. ki so povezani z življenjem slovitega madžarskega admirala Miklosa Hodilyja. ki je bil v času avstro-ogrske monarhije vrhovni poveljnik avstro ogrske vojne mornarice. seveda v času prve svetovne vojne in ki je v oktobru 1918 moral odstopiti preostanke avstrijske lojne mornarice jugoslovanskemu narodnemu svetli v Zagrebu. Ma d ;arski pisatelj in publicist Sarosy je skoraj dokončal svoj nov roman ž naslovom «Čudni diktator*, ki bo govoril prav o tem madžarsko-avštri jakem ali avstrijsko-madžar-aketn admiralu Horthyju. Delo naj bi izšlo že konec letošnjega leta v ZDA pri eni naibol.j znanih ameriških založb, nato pa naj bi delo prevedli še v nemščino in madžarščino in nai bi izžlo v Bonnu in v Budimpešti.
V kolikor bi ne prišlo do kakih ra pleti ja je v. bo torej delo izšlo ob '!5. obletnici smrti admirala Miklosa Horthyja, ki ga Sarosy
ima za ekscentričnega čudaka, hkrati pa za «čudnega diktatorja*, ki je sicer uvedel v vojski želeno disciplino in bil do bolestnosti strog, hkrati pa je ljubil glasbo, slovstvo, v zadnjih letih življenja pa tudi likovno umetnost. Kakor vedo povedati, je Horthy imel izredno bogato zbirko slik, med katerimi so bila tudi dela s podpisi Picassa, ModigUanija, De Chiri-ca in drugih velikih mojstrov.
Čemu je prišel madžarsko-ame-riški pisatelj .v Pulj, ko pa .je že prebrskal vse arhive na Dunaju, v Parizu, Rimu, Budimpešti in drugod, koder je iskal najrazličnejše dokumente o svojem rojaku Horthyju? Lani septembra je Sa rosy v dunajskem arhivu odkril goro izvirnih dokumentov in jih vse pregledal. Med temi dokumenti je odkril tudi izredno podrobno in hkrati točno kroniko o »koncu* velike ladje «Viribus Unitis*, o-gromne oklepnice, za katero je admiral Horthy tožil vse do svoje smrti. Poleg podrobnega opisa ladje same in kronike njene «smrti», je Sarosy odkril tudi seznam nekaterih potapljačev, ki so se udeleževali reševanja ladje, njenega arhiva in vsega tega. kar je bilo na ladji vrednega, da se reši. In med temi potapljači je bil tudi Ivan "»vik, ki pravzaprav ni bil le potapljač, pač pa potapljač, ki se je tudi v poznejši dobi močno uve {javljal in zadobil že mednarodni sloves ter je veliko sodeloval in celo vodil reševanje »ostankov* ladje «Viribus Unitis*. Ker je Tvan Svik živel v Pulju, je madžarsko-smeriški pisatelj prispel sem. v Pulj, in vse kaže, da je tudi tu našel nekaj zanimivih «elementov». ki naj bi mu služili pri pisanju knjige »Čudni diktator*.
V orumenelih dokumentih dunajskega arhiva je Sarosv našel tudi dokumente, ki potrjujejo njegovo domnevo glede zadnjih dni ladje «Viribus Unitis*. Gre v stvari za zadnje drn oktobra 1. 1918. V teh dneh je bilo v Pulju pravo ljudsko slavje. Velika vojna, veliko klanje se je končalo. Ulice glavnega mesta Istre so bile dobesedno okinčane z narodnimi. predvsem hrvaškimi za stavami. Poveljstvo nad tistim delom avstrijske vojne mornarice, ki ga je moral admiral Horthy izročiti narodnemu svetu, .je poveljeval mlad mornariški častnik Janko Vukovič, ki .je bil sicer po rodu iz Like, vendar pa je imel velike izkušnje na morju. Prevzel je seveda tudi ladjo »Viribus Unitis*, ki io je dobil tako rekoč iz rok samega admirala Horthyja, Nato sledi dobeseden opis onega strašnega dogodka ki je ostal v zgodovini kot črni dan. ki Da bo ponovno oživel v delu madžarsko-ameriškega pisatelja.
Kronika «smrli» admiralske ladje
»Le nekaj minut pred tem je odbila polnoč in bili smo torej že 1. novembra 1918. Novi dan je nrihajal v megli — tako piše v dokumentu, ki ga je Sarosv od kril v dunajskem arhivu — In tedaj se ic novi poveljnik vojne mornarice Vukovič vrnil na ladjo Viribus Unitis. Po kratkem razgovoru 7 enim izmed svojih ad jutantov se je umaknil v svojo kabino. Proti peti uri zjutraj. 1. novembra, se ie najvišii podčastnik na ladji zbudil iz globokega sna In nanaglo pregledal ladjo.
Pri tem je opazil, da sta v morju dva plavalca, ki se naglo oddaljujeta. Vzbudil .je alarm in kmalu zatem so oba «plavalca» ujeli in ju pripeljali na ladjo. Slo je za saboterja Raffaeleja Rossetti.ja in Raffaeleja Paoluccija, ki sta nod trup ladje Viribus Unitis postavila dve posebni mini. katerih vsaka je vsebovala 170 kilogramov ek sploziviao. Po> približno eni uri. o koli 6. ure zjutraj je eksplodirala prva mina. sledila je druga eksplozija.. Ladja Viribus Unitis se je začela nagibati na stran in potapljati. Računa se, da ie najmanj 300 mornarjev izgubilo življenje v tej nepredvideni katastrofi, do katere je prišlo po že kun čani vojni. Zakladnica ladje Viribus Unitis .je vsebovala po neuradnih podatkih nad 6 milijonov srebrnih avstrijskih kron. In to premoženje je bilo izgubljeno. Nekateri menijo, da so precejšen del velike vsote in sicer štiri milijone avstrijskih kron prenesli že prej z ladje Viribus Unitis in sicer po nalogu admirala Horthvja Bilo naj bi to sredi oktobra, vse kakor preden je Horthy izročil ladjo Vukoviču ...»
Koliko je resnice na trditvah
Koliko je resnice na tem ie Sarosy skušal odkriti oziroma bo skušal prikazati v svojem delu. ki bo romansirana biografija admirala Horthyja. Seveda ie moral zato iskati potapljača Ivana Svi-ka v Pulju, a je v istrsko glavno mesto prišel z desetletno zamudo. kajti Svik je umrl že leta 1972. Toda Sarosy je prišel v stik
z nekaterimi Svikovimi sorodniki. Svik pa ni bil le potapljač, nat-pa tudi nekakšen kronist, ker si je vse, kar sc je z njim in okoli njega dogajalo, sproti beležil. V svojem dnevnim ie Svik glede tega zapisal:
«Zima leta 1919 je bila zares surova. Že prej sem reševal razna plovila, posebno v Romuniji oziroma ' na roffiunskbrii 'delu v Dbnft-ve. Reševal sem v izrednih atmosferskih razmerah, včasih v-po-larnem-mrazu. Računal senr,"da reševanje nekaj sto mrličev ne bi smelo predstavljati tako težke naloge. To pa je vendarle bilo izredno naporno leto za mene in za 14 potapljačev, ki so z menoj pri tem sodelovali. Leta 1922 oa se je začele reševanje ostankov admiralske ladje avstro-ogrske mornarice. Informirah so nas, da je v notranjih strukturah velike ladje skoraj zagotovo blagajna z nekaj milijoni srebrnih avstrijskih kron. Ostanek zaklada oziroma blagajne ladje naj bi bil že na varnem. Admiral Horth.v je baje preostali del sredstev dal prenesti v Budimpešto. Tako vsaj se je govorilo nekaj tednov preden je tjla ladja Viribus Unitis potopljena
Je šlo pri tem za dejansko stanje ali za domnevo? Po tem, kar se da sklepati iz pisanja Ivana Svika v času od 1922 do 1924, niso v vodah puljskega zaliva našli nikakršne blagajne ladje Viribus U-nitis. In je to zadosten element za trditev, da se je «čudni diktator* zares polastil več milijonov avstrijskih kron, preden je ladjo izročil Vukotiču oziroma preden je bila ladja potopljena?
E. O.
V	februarju, marcu in aprilu 1944. leta je epidemija pegavega tifusa strahotno kosila v vrstah italijanske partizanske divizije »Garibaldi*, ki je v oktobru leta
1943	zbrala v svojih vrstah preostanke pehotne divizi.je «Venezia» ter planinske divizije «Taurinen-se» v Črni gori in se postavila na stran ali bolje se vključila v jugoslovansko osvobodilno vojsko za boj proti Nemcem.
V	Loju proti tej budi bolezni, ki je bila pogosto največji partizanski sovražnik, so se odlično izkazali tako zdravniki kot bolničarji in to v velikem številu in mnogi izmed njih so v izvrševanju svojega poklica, v negi pacientov žrtvovali tudi svoje življenje. Med temi je bil tudi Bruno Busecchian, rojen 1913. leta v Miljah, ki je bil odlikovan z zlato kolajno italijanskega Rdečega križa ter po smrti tudi s srebrno kolajno za svoje junaštvo in požrtvovalnost.
Bruno Busecchian je bil bolničar v divizijski premični bolnišnici. Njegove vrline njegova požrtvovalnost in altruizem — kot je bilo rečeno v motivaciji za dodelitev srebrne kolajne — so zablestele v času težkih premikov zdravstvene enote h kateri je pripadal, posebno v času. ko se je pojavila huda epidemija pegavega tifusa. Ko .ie nalezljiva bolezen zajela tudi njega, je nadaljeval s svojim delom, s strežbo drugih pacientov do skrajnih svojih fizičnih moči. Umrl je 30. aprila
1944	v Sandžaku.
Zgodovino ali bolje odisejado ali epopejo divizije »Garibaldi* v Črni gori, v Sandžaku in Bosni od jeseni 1943 do marca 1945 .je do podrobnosti obnovil eden izmed njenih protagonistov, bivši podporočnik Stefano Gestro v debeli knjigi z naslovom «La divisione italiana partigiana Garibaldi*, ki jo .je izdala založba Mcrsia v Milanu. Gre za knjigo s 672 stranmi. ki .je izšla v zbirki «Uomini ed armi*. V knjigi se srečamo z mnogimi drugimi padlimi junaki iz Julijske krajine, ki so se izkazali v onih dramatičnih dogajanjih. Ker je nemogoče, da bi o-menili in se čeprav na kratko u-stavili pri vseh. se bomo omejili le na tiste padle in preživele borce. ki so bili odlikovani
Lucio Piša je bil penotni podporočnik. Odlikovan je bil s srebrno kolajno, vendar posmrtno. Rodil se .je v Trstu leta 1921. Dne 16. novembra 1943 je v Brodarcvu poveljeval manjši formaciji, ki se je borila proti neprimerno večjemu številu sovražnikov. Uspelo mu .je izogniti se obkolitvi, nakar je na čelu svojih borcev prešel v napad in pognal Nemce s položajev, ki so jih bili prej zasedli. Ko je Nemce pognal v beg in jih zasledoval, je padel zadet od rafala iz sovražnikove strojnice.
Dne 7. januarja 1944 je v kraju Jagoce na meji med Črno goro in Albanijo padel Istran Ladislav Nacinovich. Bil je po rodu iz Svete Nedilje pri Labinu kjer se je rodil 1907. leta. Po činu je bil poročnik in je vodil brigadno obveščevalno službo Začasno je bil prestavljen v poveljstvo nekega bataljona prve brigade, ki ii je poveljeval prav tako istrski rojak Labinčan, major Carlo Ravmch, ki je pozneje postal poveljnik divizije. V trenutku, ko so musli manske tolpe začele napadati njegovo enoto, je Nacinovich prevzel poveljstvo patrulje, da bi prodrl do glavnine bataljona, ki je bila tedaj v Raduliču Hote! ie namreč obvestiti poveljstvo glavnine.
da bj prihiteli na pomoč. Toda ni se več vrnil. Ko so ga zajeli sovražniki. je skušal pobegniti, vendar mu to ni uspelo, ker so ga sovražniki pobili.
S srebrno kolajno je bil odlikovan tudi Tržačan Marcello Ses-sich, ki pa je imel srečo, da se .je vrnil domov. Marcello Sessich se je rodil leta 1907 v Trstu, po činu je bil major, poveljeval je operativnemu oddelku divizije »Taurinense*. Po 8. septembru 1943 je veliko prispeval k reorganizaciji tistih oddelkov, ki so se zbrali v okviru divizije »Garibaldi*. Pri nekem spopadu .je bil ranjen, vendar mu je uspelo uiti zajetju in se vrniti v divizijo. V februarju 1944. leta, ko je bila divizija «Garibaldi» pod močnim pritiskom sovražne ofenzive, je veliko prispeval k temu, da so se divizijske enote izognile obkolitvi in še večjim izgubam gari-baklincev, ki so že tako doživljali hude dni in velike izgube.
Vojak, borec gorske topniške e-note Alfonso Mizza iz kraja Bar-do-Lusevera v Benečiji je bil odlikovan z bronasto kolajno Tudi njemu so visoko priznanje dali šele po smrti. Isto odlikovanje .je bilo dodeljeno tudi Francescu Nucchiju, karabinjerskemu podčastniku, ki se .je rodil v Tolminu. Alfonso Mizza je padel 7. januarja 1944 v kraju Lunice na področju Ivangrada, Francesco Nucchi pa je bil smrtno zadet 3. januarja 1944 v kraju Hočevina. Alfonso Mizza je bil' star tedaj 24 let in je bil v svoji enoti mitraljezec. Ko je sam s svojo strojnico ostal na položaju, ki ga .je neprestano obstreljeval sovražnik, je skušal s strojnico napasti sovražnika in je skočil iz zaklonišča, a ga je posekal rafal sovražne strojnice. Francesco Nucchi pa je bil četni kurir. V času o-strega boja s sovražnikom se je prostovoljno javil, da bi svojo e-noto povezal z oddelkom, ki je bil odsekan in obkoljen. Ko oa je to svojo nalogo opravil, je bil smrtno zadet.
Seznam padlih iz Julijske krajine, ki so se borili v partizanski diviziji «Garibaldi», je zelo dolg. Še daljši je seznam tistih junaških borcev, ki so vendarle ostali živi in ki zaslužijo, da bi jih vsaj omenili. Med drugimi so žrtvovali svoja življenja Vittorio Coassin iz kraja Ronchis, Giovan-ni Comuzzo iz furlanskega kraja Teor, Davide Cusin iz Sacileja, Emilio Fabbian iz Saciletta di Ruda, Vitiicio Ferlan, ki ni padel v boju, pač pa je umrl kot ujetnik v nacističnem taborišču, Seba-stiano Fonzari iz Vileša, Giuseppe Zanin iz kraja Talmassons, Olivo Scalon iz kraju Fiume Ve-neto. Ta je že prej v Kefaloniji sodeloval v boju proti Nemcem. Ponovno pa so ga nacisti za,jeli v Črni gori in ga zaprli v nekem srbskem taborišču, kjer je podlegel.
V znak priznanja za veliki krvni delež, ki ga je v jugoslovanskem osvobodilnem boju dala divizija »Garibaldi*, je vrhovni komandant Tito dovolil moštvu te divizije, da je zapustilo bojišče, kjer se je od .jeseni 1943 borilo skupno z jugoslovanskimi borci proti nacizmu, že 2. februarja 1945 in se vrnilo v domovino Dne 15. marca se ie v Brindisiju izkrcalo 3500 borcev, katerim je treba dodati še 7931 borcev, ki so bili ranjeni in so bili že prei repatrii-rani. pa tudi ujetnike, ki so se vrnili mnogo pozneje ali se sploh niso vrnili. Vseh padlih in pogrešanih .ie bilo nič mani koi 9841.
GIACOMO SCOTTI
							
Grace in Crivelli
še pred nedavnim smo se pritoževali, da pri naših slikarkah upada ritem dejavnosti. Tokrat pa z veseljem ugotavljamo predstavitev nove slikarke v našem mestu.
Ta namreč prvič razstavlja v Trstu. Gre za v Mavhinjah rojeno in v Nabrežini živečo samorastni co, ki smo jo omenili in nekoč pohvalili ob kolektivni razstavi ama terjeo v nabrežinski dvorani PD Igo Gruden. Gre za domačinko, ki se predstavlja pod psevdonimom Grace in ki je začela razstavljati v Tržiču, a se je sedaj opogumila in dala svoja dela na ogled tudi v tržaškem razstavišču Sala d'Arte Moderna.
Razen nekaj tihožitij gre za v ognju sončnih zatonov ožarjene prikaze morskih nastrojeni razgi banih zasnov z značilnostmi gra deških ribičev ter za krepko na slikane razglede slikovitih skupin hiš iz raznih vasi in krajev. V lastnem ekspresionistično obarva j turi pa Crivelli sledi bolj svojim
kam samorasinicam. Ta njen prvi obetavni slikarski nastop pred širšo javnostjo nam daje upati, da zori v njej nova slikarka v našem zamejstvu. Slikarka Grace, kot kaže, ne jemlje slikarstva le kot zabavo, pač pa išče v njem lastno poosebljenost umetniških občutij.
V galeriji Rossonijeve pasaže visijo poleg del slikarke Grace tudi slike, ki bi mogle priklicati v naš spomin mojstrovine miniaturista že več let pokojnega Guglielma Strac-ce. Tako varljivo so podobne delom Stracce. Vendar pa ne vse. Gre za slike, ki jih je tu dal na ogled znani mojster Crivelli, ki slovi prav po svojem, rekli bi miniaturnem slikanju. Vendar Crivelli, ki posnema Stracco, znanega pokojnega mojstra le v značilnih nočnih razgledih morja, na katerega gladini trepetajo drobceni odsevi lune na kodrasto vzvalovani gladini vode, v kaieri se zrcali tudi rdeči svit malih ognjev s črnega nočnega obrežja. Takšna so nje gova večja olja. V pravi minia-
nem realizmu Grace bolj poustvar ja kot preslikava motive, ker sli ka večinoma po spominu. Njeno slikanje pa ni toliko nagnjenje po stvarno otipljivem vnašanju oko Ija v slike, pač pa izraz strasti po barvnem izživljanju, kar jo žene n mrzlično pogojeno dejavnost pod notranjim naporom, ki se izraža v spontani drznosti potez v nasprot slvu s podobarsko natančnostjo, ki je sicer lastna mnogim sllkar-
osebnim odzivom, odzivom svojega melodiozno romantičnega dojemanja narave, ki se nam kaže v majhnih. ozkih izrezih parkov, gozdičev, gajev, malih jezerc in podobnega. Iz njih diha sveže zelenje v poletnem hladu, od sonca pa sije belo razžarjena stezica. Vse to prikazati s kar $e da na drobno na tančnostjo se je nekoč, še pred nedavnim zdela hudo odvečna spretnost. Danes, v novem realiz-
mu, pa postaja to odlika že slavnih slikarjev.	M. B.
* • •
Fulvio
Monai
Po daljšem času se je vrnil v Trst Fulvio Monai, ki je po rodu sicer iz Pulja, ki pa se je po končanem šolanju na tržaški univerzi naselil in zasidral t Gorici. Poslednjič je Fulvio Monai razstavljal svoja olja v tržaški galeriji «11 TribbioK sedaj pa je v galeriji «Cartesius» ob tržaškem L judskem vrtu dal na ogled večje število svojih akvarelov mastnih pastelov in črnobelih risb ter grafik, ki v večini nosijo letošnjo ali lansko letnico.
Kot vedno ostaja Fulvio Monai tudi tokrat pri svojih rekli bi domačih motivih, začenši z Istro in gradeško laguno, in. seveda, še najbolj pri svojem v glavnem go-riškem Krasu. Kras je namreč njegova najbolj priljubljena motivika in jo Monai upodablja v najrazličnejših razpoloženjskih nastrojenih. tako da se pogosto srečujemo z njegovim Krasom v zimskem mrazu in skopih barvah, pa tudi z njegovim Krasom spomladim. poletne in še bolj jesen ske zelo boaate barvne lestvice. Nadalje je Fulvio Monai tudi tokrat zvest svojemu slogu, svojemu tipičnemu načinu prikazova n ja motivov v komaj zaznavnih obrisih.
Petra
Zandegiacomo
Od minule sobote imajo tržaški ljubitelji umetnosti možnost ogledati si rezultate novejše ustvarjalne dejavnosti tržaške umetnice Pedre Zandegiacomo. Priletim tržaška likovnica je na stene središčne galerije <dl Tribbio» na Piazza Vecchia S razobesila kakih trideset svojih olj,
Kot vedno Pedra Zandegiacomo tudi tokrat obdeluje najrazličnejšo motiviko, vendar skoraj vedno s človeškim likom, ki je pri navadi glavni motiv njenih olj. Med razstavljenimi deli je tudi nekaj del s polemičnim značajem ali vsebino, kot na primer veliko olje z dvema svetopisemskima v obeh primerih negativnima likoma, namreč s Kajnom in Judežem, katerih poslednji se je celo obesil, potem ko je odvrgel mošnjo z groši za katere je izdal Križanega. Pa tudi slika sodnega dne je zelo izrazila, mjočitneje pa njeno po lemično ost lahko razberemo na sliki mačke in psa ob smetnjaku.
Sicer pa se je Zandegiacomova predstavila še z vrsto najpre prostejših motivov kot so njena olja »Sanje*, «Lutkovno gledališče na vash, *Šolarček prilega dne šoler>, «Kopalki pred davnimi desetletji» itd., itd. Vsekakor je tudi tokratna razstava te izredno marljive in podjetne umetnice na zelo lepi ravni in vredna vse pozornosti.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja:
Matematika
13.00	Italijanske kronike
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Neki Harry Brent,
10. del TV nadalj.
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Bi prišel na južni tečaj?
15.00	Šolska vzgoja:
Vzgojna TV drugih:
Velika Britanija
15.30	Strašilo
16.00	Zdravniki ponoči — TV film Tek s smrtjo — 2. del
16.30	240 Robert — TV film Kantavtor manj — 2. del
17.00	Dnevnik 1 — Flash
17.05	Neposreden prenos s tvojo anteno
17.10	Marco — risani film Neposredno — dopisništvo, aktualnosti, predstave
17.30	Steze dogodivščine,
TV nadalj.
18.20 Kulturne aktualnosti Dnevnika 1
18.50	Zgodbe iz daljnih dežel,
1.	del TV nadalj.
«Ladja z belimi krili*
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.40	Flash, nagradno tekmovanje
21.45	Četrtkova detektivka:
«La sconosciuta* (Neznanka)
2.	del
22.40	Velike razstave
23.15	Dnevnik — Danes v parlamentu — Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program:
En groš. dva groša
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja:
Otrok in psihoanaliza
14.00	Popoldan, dnevna rubrika Mnenje Lorenza Monda
14.10	Mačka — 1. del TV nadalj.
15.25	šolska vzgoja:
Oče človeka Program za mladino
16.00	Mladi in zgodovina - TV film Prva ljubezen
Inšpektor Maska — risanka Čebelica Maja — risanka
16.55	Nesporazumi v novoletni noči
3.	del
17.45	Dnevnik 2 — Flash
17.50	Dnevnik 2 — Večerne športne vesti
Iz parlamenta
18.05	Danes:
Tedenska oddaja o turizmu in prostem času
18.50	Osvajanje Divjega zahoda, TV film
Kitajsko dekle Napoved vremena
19.45	Dnevnik 2-•	- m
20.40	Nero Wolfe — TV film Ne zaupaj
21.35 Srečanje v kinu:
kinematografske novosti
21.40	Dnevnik 2 — Dosje
22.30	Stereo 2 — glasbena odda ja
23.15	Dnevnik 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
16.40	Vabilo:
«Lo sposo senza moglie*, melodrama Domenica Cima-rose
18.30	Koncert Komornega orkestra RAI iz Turina
19.00	Dnevnik 3
19.30	Dnevnik 3 — Deželne vesti
20.05	šolska vzgoja:
Večerna glasba
20.40	Claudio Baglioni po turneji
21.55	šolska vzgoja:
Zgodovina helikopterja
22.23 Dnevnik 3 - Tedenska oddaja
22.55	Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.55	TV v šoli:
TV koledar; Matematika; Okno v vesolje; Kakšno vodo pijemo
10.00	Poročila
10.05	TV v šoli:
Kemija; Risanka; Združeni narodi; Domača naloga; Zgodba
15.30	TV v šoli
17.10	Poročila
17.15	Zbis; S. Rozman:
Oblaček pohajaček — 1. del
17.30	Kuhinja pri violinskem ključu: Peter in Volk
18.00	Mozaik kratkega filma: Antun Augustinčič in Dušan Džamonja — jugoslovanska filma
18.30	Obzornik
18.45	Po sledeh napredka
19.15	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Mednarodna obzorja
21.30	Solisti:
Lea Gluhak - Buneta
22.00	V znamenju
V oddaji «V znamenju*, nocoj ob 22. uri bo na ljubljanski TV okrogla miza, ki jo je pripravilo tržaško dopisništvo s predstavniki enotne slovenske delegacije, ki jo sestavljajo predsednik SKGZ Boris Race, Viljem Černo za Slovence v videmski pokrajini, senatorka Jelka Gerbec za KPI, Marko Waltritsch za PSI in dr. Drago Štoka za Slovensko skupnost in SSO. Glavna tema okrogle mize bodo aktualna vprašanja v zvezi z globalno zaščito Slovencev v Italiji.
O isti temi in z istimi udeleženci bo enourna oddaja na ljubljanskem Radiu jutri, v petek, 12. t.m., ob 17. uri To oddajo bo prenašal tudi Radio Koper.
Koper
13.30	in 15.30 Odprta meja
Danes bodo v okviru «Odprta meja* med drugim predvajali tudi naslednje vesti:
OPČINE — Priprave na pust TRST — Razstava Lukežič TRST — Razstava Monai NADIŠKA DOLINA: Problemi telefona
TRST — Nova premiera SSG — Pogovor z režiserjem «ženitve» Ste-vom Žigonom
16.00	Otrok in igra: Igrajmo se
16.30	Don Chuck — risanke
17.00	Rezervirano za najmlajše
18.00	Ponovitev filma
19.30	Jazz na ekranu:
«Gojkovič - Kovačevič trum-bets and rhytms unit*
20.00	Risanke
20.15 TV D — Stičišče
20.30	Vrzel — film
21.40	TV D — Danes
21.50	Kdo pozna umetnost?
Ob koncu TV D — Danes
Zagreb
18.25 Kronika občine Split
18.45	Banatske pripovedi
19.30	TV dnevnik
20.00	Spekter — politični magazin
ŠVICA
18.00	in 18.20 Program za otroke in mladino
18.50	That’s Hollywood
19.45	Teledring, nagradno tekmovanje
20.40	»Hold-up* istantanea di una rapina — film
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00,	14.00.
17.00,	19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Doma in na tujem; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Psihološki utrinki; 10.10 Koncert; 10.45 Oddaja za 2. stopnjo osnovne šole; 11.30 Pol-dnevniški razgledi: Izbrani listi;
12.00	Od Milj do Devina; Beležka; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 14.55 Naš jezik;
15.00	Jugoslovanski izvajalci; 15.30
16.00	Primorska duhovščina pod fašizmom; 17.10 Mi in glasba: revija pevskih zborov 1981; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Sodobne slovenske novele; 18.40 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za do bro jutro; 6.15 Koledarček; 8.45 «Su e zo per le contrade*; 9.15 Koder so bili turbani; 9.32 Luciu-novi dopisniki; 10.00 Z nami je. ..; 10.10 Leteči zmaj; 10.32 Glasbeni prostor; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn. svet mladih; 11.32 Včerajšnje pesmi; 12.05 Glasba po željah; 15.45 Kantavtor ji;
16.00	Literatura in življenje; 16.15 Istra skozi pesmi in plese; 16.32 Crash; 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Jazzovska glasba; 17.32 Verdi: La Traviata; 18.00 Glasbena oddaja.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25. 13.30, 14.30. 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobi-o jutro; 6.37 Kinospored; 13.30 Otvo ritev; 13.40 Objave; 13.45 Glasba;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Zanimivosti iz našega juke boxa; 16.18 Zvočna paleta. 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba: 17.00 Aktualna tema; 17.33 Posnetki iz arhiva učencev glasbenih šol.
RADIO 1
7.00, 8.00. 9.00, 10.00. 11.00, 12.00,
13.00,	14.00. 17.00, 19.00 Poročila;
6.00	- 8.30 Glasbena kombinacija;
9.02 - 10.03 Radio tudi jaz 82: 11.10 Takoj se vrnem; 11.34 Egiptovski nasveti; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 15.00 Popoldanska srečanja; 16.00 II Paginone; 17.28 Festival v Salzburgu 1981; 18.05 Zvočna kombinacija; 13.35 Programi pristopanja;
19.30	Radio 1 - jazz 82; 20.00 Dvode.janka: 21.43 Glasbeni od mor; 21.52 Objektiv Evropa; 22.27 King Kongove misli; 23.10 Telefonski klic.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30. 12.30. 13.30. 15.30. 16.30, 17.30. 18.30, 19.30 Poročila: 6.00 - 8.00 Dnevi; 8.45 Radio 2 predvaja; 9.00 Radijska priredba; 9.32 - 10.13 Radio 2 — 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.48 L'a-ria che tira; 13.41 Glasba in kino; 15.00 - 15.42 Radio 2 — 3131; 16.32 Šestdeset minut: 17.32 Izpovedi nekega Italijana: 18.45 Krog Sonca; 19.50 šolska vzgoja: 20.10 Mass-music; 22.00 Mesto ponoči: Neapelj.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!:
7.30	Z radiom na poti; 8.05 Za šolarje; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za..11.05 Ali poznate: 12.10 Znane melodije; 12.30 Krnc tijski nasveti: 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13. ure; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Mehurčki: 14.20 Koncert za mlade; 14 40 Jezikovni pogovori: 15.00 Dogodki in odmevi: 15.50 Radio danes, ra dio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Minute z. . .;
18.15	Lokalne radijske postaie: 18.35 Orgelske skladbe madžarskih skladateljev: 19.35 Lahko noč. o troci!: 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drohežem; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 LI torarni večer: 21.45 Lepe melodije:
22.15	Informativna oddam v nemščini in angleščini; 22 30 Plesna glasba; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Mozaik lahke glasbe: 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba.
KOŠARKA
SINOČI V PRVENSTVU A-2 LIGE!
ATLETIKA
V SOBOTO NA STADIONU «1. MAJ»
TRŽAČANI IN GORIČANI PRAZNIH ROK Prvi del «Atletske lige 1982»
OECE izgubil v Neaplju proti Selecu, San Benedetto pa v Vigevanu proti Swedi
Selečo - OECE 67:66 (36:36)
SELEČO NEAPELJ: Johnson 22, Antonelli 14, Pepe, Guerra, Sba-ragli, Davis 11, Dordei 6, Gelso-mini 7, Kunderfranco 7, Tollone.
OECE TRST: Ritossa 10, Valenti 9, Tonut 4, Floridan, Scolini, Robinson 16, Čuk, Meneghel, Berto-lotti 14, Abromaitis 14.
SODNIKA: Bianchi in Pinto iz Rima.
PON: Abromaitis (36).
Tržaški OECE si je verjetno v včerajšnjem srečanju v Neaplju zapravil poslednjo možnost, da bi napredoval v višjo ligo. Tržačani so namreč po dokaj izenačeni tekmi izgubili proti skromni domači peterki, ki je tako osvojila predragoceni točki v borbi za obstanek v ligi.
Sweda — San Benedetto 78:73
Goriški San Benedetto je moral včeraj prekiniti uspešno vrsto nastopov proti Svvedi, ki je doma igrala na vse ali nič, da bi si osvojila novi točki v borbi pred izpadom,
IZIDI 25. KOLA Selečo - OECE Svveda - San Benedetto Sapori - Honky Tropic - Sacramora Libertas - Stella Azzurra Cidneo - Latte Matese Latertini - Rapident
LESTVICA
Cidnpo Brescia 44; San Benedetto Gorica 40; Libertas Livorno 32; Honky Fabriano 30; OECE Trst, Latte Matese in Tropic Videm 26; Rapident Livorno 24; Sapori Siena 22; Sacramora Rimini 20; Stella Azzurra Rim in Selečo Neapelj 16; Sweda Vigevano 14; Latertini Rim 12
PRIHODNJE KOLO (14. 2.)
Rapident - Tropic; San Benedetto - Cidneo; Latte Matese - Sapori; Honky - Latertini; Sacramora -Svveda: OECE - Libertas Livorno; Stella Azzurra - Selečo.
67:66
78:73
70:78
85:75
104:75
99:97
75:78
PRVENSTVO A-l LIGE
V včerajšnjem derbiju Billy premagal Scavolini
Milanski Billy, ki je trenutno v odlični formi, je včeraj v derbiju 25. kola zasluženo premagal še vodilni Scavolini.
Moštvo iz Pesara je vseeno ostalo na prvem mestu lestvice, toda le z dvema točkama prednosti pred Berlonijem, ki je včeraj po pričakovanju premagal Benetton.
IZIDI 25. KOLA Billy - Scavolini	98:84
Bancoroma - Squibb	79:78
Cagiva - Acqua Fabia	64:59
Jesus Jeans - Latte Sole 75:70 Recoaro - Carrera	82:90
Berloni - Benetton	87:76
Sinudyne - Bartolini	119:85
LESTVICA
Scavolini Pesaro 38; Berloni Turin 36; Sinudyne Bologna in Billy Milan 30; Squibb Cantu in Acqua Fabia Rieti 28; Latte Sole Bologna 26; Bancoroma Rim in Cagiva Va-rese 22; Carrera Benetke in Jesus Jeans Mestre 20; Benetton Treviso in Recoaro Forli 18; Bartolini Brindisi 14.
PRIHODNJE KOLO (14. 2.)
Carrera - Bancoroma; Scavolini -Sinudyne; Latte Sole - Cagiva; Benetton Billy; Bartolini - Berloni; Squibb - Recoaro; Acqua Fabia -Jesus Jeans.
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Olimpija zmagala
LJUBLJANA — V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi v okviru priprav na nadaljevanje prvenstva prve jugoslovanske lige je ljubljanska Olimpija premagala celovško Austrio z 2:1 (2:0).
Za Ljubljančane je oba zadetka dosegel Vib Ameršek (v 4. in 5. minuti), za goste pa je bil uspešen Schoppisch (63).
ATLETIKA
MITING V BUDIMPEŠTI
Jugoslovani uspešni
BUDIMPEŠTA — Na mednarodnem atletskem mitingu v Budimpešti so bili Jugoslovani dokaj uspešni, saj so osvojili kar tri zmage. V teku na 200 m je bil prvi Knapič z (22"), Savič je zmagal na 800 m z 1’51"1, v troskoku pa je bil prvi Hegediš s 16,18 m.
HOKEJ NA LEDU
C. zvezda — Jesenice 5:9
BEOGRAD — V nadaljevanju prve jugoslovanske Uge v hokeju na ledu so Jesenice v Beogradu premagale Crveno zvezdo z 9:5.
Tekmovanje bo v organizaciji atletske sekcije ŠZ Bor - Pričetek ob 15. uri - Tokrat na startu dijaki in dijakinje treh šol
V soboto popoldan se bo na stadionu «1. maj* v Trstu ob 15. uri začela letošnja «Atletska liga 1982», tekmovanje, ki ga kot vsako leto prireja atletska sekcija ŠZ Bor za nižje srednje šole.
Kot smo že poročali pred kratkim, bo liga obsegala nastope v dvorani, v krosu in na atletskem stadionu. V soboto bo na sporedu prvi del, ki bo vseboval tek na 20 m, met krogle in skok v višino. Tek na 20 metrov bo v novi dvorani Bora, skok v višino v stari telovadnici, kroglo pa bodo dijaki in dijakinje metali na prostem.
Prvo kolo tega atletskega tekmovanja je namenjeno šolam »Ivan Cankar*, »Ciril in Metod* in »Srečko Kosovel*, medtem ko se bodo o-stali zavodi pomerili v soboto, 27. februarja.
Novost letošnje prireditve je posebna lestvica, ki bo ovrednotila v prvi vrsti posamezne razrede, ki bodo lahko nastopali s samostojnimi ekipami v konkurenci za končno
niiiiiiiiiiiiiiiiifiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinnifiiiiiiiuiiiRiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiinMtiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiin
NAMIZNI TENIS
PREGLED ZENSKE A LIGE
V soboto pomemben nastop Krasa
Gostil bo torinski Fiat, ki trenutno vodi na lestvici
zmago. Zamisel bo tako dala možnost visoke uvrstitve ali celo zmage tudi razredu najmanjše šole, kar se v dosedanjih izvedbah ni moglo zgoditi, ker so bile vedno v prednosti šole z večjim številom dijakov.
Vsi udeleženci sobotnega tekmovanja se morajo na startu predstaviti z že izpolnjenimi prijavnicami, tako za posameznike kot za razrede.
Prvi razred bo začel s tekmovanjem v skoku v višino, drugi z metom krogle, tretji pa s tekom na
Kras je brez večjega naprezanja povečal svoj izkupiček še za dve točki, ker gostovanje v Cagliariju ni predstavljalo preveč zahtevne preizkušnje.
Prava formalnost je bilo tudi srečanje med Fiatom in Budassi-jem, saj so gostje tudi tokrat nastopile brez Cergolove. Tudi v Boc-nu se ni mogel Recoaro enakovredno upirati razigranemu Walter-cassu.
V soboto pa se bo Kras v Repnu skušal maščevati Fiatu za poraz v Bariju, ih v primeru pozitivnega nastopa bi se krasovke pridružile sedanjemu leaderju na vrhu lestvice. V zadnjih nastopih niso državne prvakinje pokazale dobre forme vendar pa se v teh dneh mrzlično pripravljajo na to tekmo sezone.
IZIDI 7. KOLA
Fiat - Budassi 5:0; Cagliari -Kras 1:4; Recoaro - Waltercass 1:4 LESTVICA
Fiat Bari 14; Kras 12v Walter-cass S. Elpidio 10; Budassi Livorno 4; Recoaro Bočen 2; Cagliari 0.
■ PARI.....
PRIHODNJEGA KOLA (13. t rn.)
Kras - Fiat. Cagliari - Recoaro, Weltercass - Budassi.
B. S.

NOGOMET
ITALIJANSKI POKAL
Triestina spet razočarala
Z bledo igro je proti Vicenzi iztržila skromen remi
Triestina — Vicenza 0:0
TRIESTINA: Nieri, Feroleto, Schi-raldi, Leonarduzzi, Mascheroni, Ma-rozzi, De Falco, Doto (v 46. min. Dominissini), Dreolini (v 46. min. Štrukelj), Zanini, Ascagni (v 72. ttiin. Cappellari).
VICENZA: Di Fusco, Bottaro (v 46. min. Mazzeni), Guerra, Maran-gon, Renica, Corallo, Medaglia (v 46. min. Dal Pra), Erba, Sberve-glieri. Del Neri (v 46. min. Man-zato), Princivalle.
SODNIK: Sala iz Lecca KOTI: 10:1 za Triestino V prvi tekmi osmine finala italijanskega pokala za polprofesional ha moštva sta se včeraj pomerili Triestina in Vicenza. Tekma je bila precej slaba. Posebno v prvem Polčasu sta ekipi igrali v zelo počasnem tempu. Jasno je, da sta obe moštvi vzeli to srečanje le za dober trening. Če pa je to razumljivo za Vicenzo, ki mora hraniti svoje moči za prvenstvene nastope, saj se še vedno vztrajno bori za napredovanje, menimo, da bi se mo-
rala Triestina nekoliko bolj potruditi glede na to, da je po zadnjem porazu s Sanremesejem izgubila vsakršno upanje za napredovanje.
Pričakovati je torej bilo, da bodo Tržačani vsaj v pokalu dali nekaj zadoščenja svojim navijačem. Z včerajšnjim rezultatom pa so verjetno zaključili svojo pot v tem tekmovanju, saj je Vicenza tokrat i-grala precej obrambno in merila na remi, ki ji dopušča, da bo v povratnem srečanju doma igrala precej sproščeno. Triestina je sicer skušala gostom namero preprečiti, toda ni ji uspelo: imela je sicer vseskozi izrazito terensko premoč, ki pa ni obrodila sadu, saj so bili njeni napadi preveč zmedeni in počasni.
Tokrat so odpovedali predvsem vezni igralci, pa tudi Ascagni in De Falco, ki sta bila dobro krita, sta bila nekoliko manj nevarna kot o-bičajno. Skratka, tekma, ki je ponovno razočarala sicer maloštevilne gledalce.
I. P.
V MOŠKI C LIGI
Križani napredujejo
Ekipa Mladine A, ki nastopa v namiznoteniški moški C ligi, .je prvi del prvenstva zaključila s samimi porazi. Bolje je zaigrala le v Trevisu proti Lupinu, kjer pa je bila tudi premagana s 5:4. Po vsem tem je prišlo v moštvu še do krize med igralci, kar je društvo sicer nekolino uredilo, vendar pa zastavljenih cil.jev ni moglo doseči.
Skoraj dvomesečni premor no prvem delu prvenstva je društvu slu žil, da .je nekoliko uredilo svoje tekmovalne vrste, nadaljevali so se spet redni treningi in nekateri posamezniki so bili pri tem res požrtvovalni.
Prva povratna tekma je bila 31. januarja v Križu proti tržaški pristaniški ustanovi. Pahor, Tence in Košuta pa so bili neuspešni in so klonili s 5:2 Kljub temu s svojo igro niso bili zadovoljni, sai so Tržačanom iztrgali dve točki, kar .je bilo za Križane vsekakor spod budno.
Minulo soboto so bili Križani v Veroni. Tekmo s Tarmassio so sicer izgubili s 5:1, vendar pa je osvojena točka v dvoboju z vodilno ekipo te skupine vsekakor do bro pokazalo napredka kriških igralcev.
V soboto je nastopila tudi Mladina B, ki je tekmo z Elite Portom gladko izgubila s 5:0. V tej ekipi trenutno nastopajo le tisti kriški igralci, ki si nabirajo izkušnje za pomembnejše tekme.
A. S.
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Kras sam v vodstvu
Tako ugodnega razpleta si pred začetkom moškega promocijskega namiznoteniškega prvenstva niso pričakovali niti največji optimisti. S sinočnjo zmago v Repnu nad tržaškim Ente Porto, se je mlada Kra-sova ekipa ne le oddolžila za edini dosedanji poraz v prvem delu prvenstva, temveč je tudi sama prešla v vodstvo in je na najboljši poti za osvojitev končnega prvega mesta.
MALI
ŠPORTNIKI.
POZOR
Tokrat v športni rubriki revije GALEB:
Nogometni »Mundial* v Španiji
IZIDI
Kras — Ente Porto 5:2
Colja - A. Dodini 2:1 (—14, 15, 12); Bosticco - Dapretto 1:2 (—17, 16, -11); Štoka - T. Dodini 2:0 (18, 12); Colja - Dapretto 2:0 (18, 8); Štoka - A. Dodini 2:0 (16, 13); Bosticco - D. Dodini 0:2 (—13. —15); Štoka - Dapretto 2:0 (17, 19).
B. S.
NOGOMET
DISCIPLINSKI UKREPI
Orlando (Udinesc) izključen za eno kolo
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v prvi italijanski ligi izključila za dve koli Selvaggija (Cagliari), za eno pa Orlanda (Udinese) in Celestini-ja (Catanzaro).
V NEDELJO NA ZONCOLANU
Veliko zanimanje za «Pokal Skdanc»
Priprave na nedeljsko smučarsko tekmovanje za «Pokal Skdanc* so v polnem teku. Potekalo bo na Zoncolanu na dveh progah in sicer bo krajša merila 400 m, imela bo višinsko razliko 150 m in 25 vrat, daljša pa bo merila 700 m. imela bo višinsko razliko 250 m in 35 vrat.
Tekmovanje se bo odvijalo istočasno na obeh progah, prvi start pa bo na vrsti ob 10. uri.
Organizatorji so doslej prejeli že več prijav in po dosedanjem zanimanju za to tekmovanje lahko sodimo, da se ga bo udeležilo več kot 200 tekmovalcev, kar bo vsekakor terjalo od prirediteljev precejšen organizacijski napor, saj bodo udeleženci razdeljeni kar na 18 različnih kategorij.
Organizatorji bodo celotno prireditev posneli tudi na videokaseto in jo bodo kasneje predvajali vsem tistim, ki si bodo želeli ogledati svoj nastop na tem tekmovanju.
nja so bili tedaj izključeni kar šti rje igralci Krasa.
Najhujšo kazen so naprtili Kra sovemu vratarju Papandreuu, ki ne bo smel stopiti na igrišče do januarja prihodnjega leta. Za dve koli bosta morala počivrji Vascot to in Terčon, za eno pa Olivo. Trener Manzutto in stranski sodnik Furlan sta izključena do 15. marca. Kras pa ne bo smel ene tekme odigrati na lastnem igrišču v Repnu. Kljub temu pa bodo nedeljsko, zelo pomembno prvenstveno srečanje med Krasom in Olimpio vseeno odigrali v Repnu, ker doslej nogometna federacija še ni po skrbela za nevtralno igrišče.
Z. S.
Turnir v Viareggiu
VIAREGGIO — V otvoritvenem srečanju mednarodnega mladinskega turnirja v Viareggiu sta včeraj Roma in Napoli igrala neodločeno brez zadetkov.
JADRANJE
PRI TPK SIRENA
Že pričeli novo sezono
Zaradi neugodnih vremenskih razmer pa doslej niso še nastopili na nobeni regati razreda «evropa>
TPK Sirena je začel letošnjo sezono že zelo zgodaj. Pravzaprav skoraj ni bilo prekinitve med lansko in letošnjo sezono. Žal pa do napovedanih nastopov vendarle ni prišlo zaradi neugodnih vremenskih razmer (brezvetrja).
To se ie zgodilo tako 17. januarja kot tudi prejšnjo nedeljo v Tržiču, ko jadralci razreda »evropa*. med katerimi je bilo precej znanih imen, kljub dolgemu čakanju vetra le niso pričakali.
Vsekakor Sireninim jadralcem ne bo manjkalo priložnosti, da se izkažejo. Čeprav uradni spored regat še ni dokončno izdelan, .je že znano, da bodo jadralci Sirene nastopili na regatah razreda »evropa* 14., 21. in 28. februarja ter 7. marca.
Sredi marca pa se bodo začeli tudi treningi za jadralce razreda »optimist*. Če bo klubu uspelo priskrbeli zimsko opremo, pa se bodo treningi morda celo prej pričeli.
Zgodnji začetek športnega delo-
vanja kaže na voljo kluba, da začne uradno sezono z dobro pripravljenimi jadralci, tako da bodo lahko dosegali vidnejše tekmovalne uspehe, za kar imajo vse pogoje.
m.o
KOŠARKA
V PRVENSTVU MLADINCEV
Polet boljši od Bora
Polet — Bor 78:69 ( 40:33)
POLET: Kuk 8. Sedmak 18 (4:12), Kalc 23 (3:9), Hrovatin 24 (4:7), Kralj 5 (1:2).
BOR: Poljšak, Škerl. Gregori 1 (1:3), Schillani 2, Gerdol 9 (1:3), Lokar 12, Semen, Tremul 2, Maver 13 (1:3). Corbatti 30 (2:2).
V prvi tekmi povratnega kola mladinskega prvenstva so v.slovenskem derbiju zasluženo zmagali po-letovci. ki so bili bolj natančni pri metu od zunaj. Poletovei so bili vso tekmo v vodstvu, v 10. min. d.p, so imeli celo 19 točk prednosti.
Loris Tavčar

Coe odlikovan
LONDON — Angleška kraljica je odlikovala Sebastiana Coeja za izredne dosežke v atletiki.
Coe je izjavil, da misli opustiti atletiko po olimpijskih igrah v Los Angelesu.
20 m. Za tek so predvideni tudi finalni teki, vsi rezultati pa bodo o-cenjeni na podlagi svoje kakovosti z dodatkom točk za prvih šest.
i!
r
Iz planinskega sveta
......	.•. ,'.v:--..•,.
• m
•1
ZA ENAJSTERICO KRASA
Hude kazni
V Krasovem taboru so vsi nestrpno pričakovali disciplinske u-krepe nogometne federacije v zvezi s prvenstveno tekmo 2. amaterske lige med Krasom in Domiom.
Kot se vsi dobro spominjamo, je tedaj prišlo do hudih izpadov med gledalci in igralci zaradi dvomljive enajstmetrovke, ki jo- je'videmski sodnik Ponton nekaj minut pred koncem srečanja dosodi: v korist gostov. Zaradi nešportnega vede-
Zaključil se je smučarski tečaj SPDT
V nedeljo se je v Ravasclettu, v dvorani krajevne letoviščarske u-stanove, zaključil smučarski tečaj SPDT, ki je trajal pet nedelj. Po smučinah v okolici Ravascletta in na Zoncolanu se je vsakič 2vrstilo kakih 250 slovenskih smučarjev, od katerih je bila polovica tečajnikov vseh stopenj znanja in starosti. Na zaključni slavnosti so bili prisotni ravnatelj krajevne smučarske šole Ermes De Grignis, vsi smučarski učitelji, ki so vadili slovenske lečo jnike, načelnik smučarskega odseka SPDT Pavel Fachin, nehat priložnostnih besed pa je spregovoril predsednik SPDT inž. Pino Rudež, ki je med drugim povabil boljše tečajnike, naj se udeležijo naslednjih zamejskih smučarskih tekmovanj.
Na slavnosti 120 tečajnikom so oddali izkaznico z vpisano doseže no stopnjo smučarskega znanja, vsi najmlajši pa so prejeli tudi značko. Tečaj je vsekakor dobro potekal in se tudi zelo uspešno zaključil, saj je bilo vreme vseh pet ne delj lepo. nihče .na; ni utrpel,, niti najmanjše poškodbe.
* * *
SPDT prireja v nedeljo:"14: 'februarja, avtobusni smučarski izlet v Ravascletto ob priliki tekmova nja za pokal Skdanc.
HIIMIIIIIItllllllltlHIHHIIIIIIIMIMIIIIIIMIIIttimilllllllllllllllllllllHIIIIIItllllllllllllllllllllinillllllllllllllllMillIlitiillllillllliiiiiiiiMiiiiiliniiiiiliiiiiiiiHllllinilllllllllll
OB KONCU PRVEGA DELA DRUGE ITALIJANSKE ŽENSKE ODBOJKARSKE LIGE
Nabrežinke in borovke dosegle cilj
Drugi del prvenstva, ki se prične 20. t.m., bo veliko bolj izenačen in težek
Končan je prvi del odbojkarskega prvenstva tudi v ženski B ligi. Oba naša zastopnika — Sokol iz Nabrežine in Bor Intereuropa — sta si zagotovila obstanek v tej konkurenci, poleg tega pa se bosta sedaj borila za napredovanje v A-2 ligo. Za ta uspeh zaslužijo igralke obeh šesterk vso pohvalo, poleg njih pa tudi odborniki, navijači, trenerja in vsi, ki jim je odbojka pri srcu.
Končni zmagovalec v 2. skupini je šesterka Spinee, ki je izgubila samo srečanje s Sokolom in zbrala skupno 18 točk. Na drugem mestu sta Sokol in Bor Intereuropa s 14 točkami, kar pomeni, da sta izgubili po tri tekme. Zaradi boljšega količnika v setih pa je Sokol pred Borom. V letošnjem prvenstvu bomo torej imeli možnost videti še dva derbija in prav gotovo bosta še dodatna spodbuda za obe šesterki v drugem delu prvehstva.
Ostali trije tekmeci v skupini — H Pellicano Fratte ter Prata iz
•''•Hlinili.Hlini.............................................................lllllll.ll.■■iiiiiiiiiiiiiiiiiio
PRED PRIČETKOM POVRATNEGA DELA PRVE JUGOSLOVANSKE NOGOMETNE LIGE
Beograjski Partizan trenutno v najboljši formi
Spomladanski del prve jugoslo fonske nogometne Uge je pted nafti, Že v soboto bodo ljubitelji no Dometa lahs pr, televiziji gledal Ječanje na Karaburmi med aoma čim Beogradom in Dinamom. Ostala Ječanja prvega povratnega kola Po bodo dan pozneje.
letos se bo nadaljevanje prven •tlva izjemoma pričelo skoraj mesec Prej, da bi omogočili državni re Prezentanci, da se na najboljši način pripravi nastope za svetov-»o prvenstvo v Španiji.
Težko je oceniti trenutno formo Pioštev pred skorajšnjim pričetkom {jfle. Večina najboljših igralcev je "ila namreč dalj časa zaposlena z reprezentanco. Najmočnejše ekipe *o tako v ključnem delu svojih Priprav ostale brez najboljših. Vse eno pa te bilo na sporedu nekaj turnirjev kot v Mostarju, v Dubrov uiku, na Reki. na katerih so nastopile tudi članice *velike četverice*. ‘afco da lahko, vsaj približno ocenimo jormo teh moštev.
Glede na nastope na teh turnirjih
je na dlani, da je pred nadaljevanjem prvenstva v najboljši formi beograjski Partizan, ki je osvojil prvo mesto tako na turnirju v Mostarju (kar pred Crveno zvezdo) in v Skopju (pred Vardarjem). Beo grajsko moštvo se je ojačilo z izkušenim N. Kostičem (Napredak) in z mladim Radanovičem (Lončen).
Nekoliko več je bilo pričakovali od Crvene zvezde, ki je bila le druga v Mostarju in v Dubrovniku.
Dinamo pa je osvojil prvo mesto na turnirju na Reki, kjer je bila presenetljiva ljubljanska Olimpija druga. Zagrebčani se bodo v nadaljevanju prvenstva predstavili go tovo z močnejšo ekipo. Vojaški rok so namreč odslužili pomembni no gometaši kot Kron Var, Hadžič, Ča lasan, Dum bone.
čudno pa je, da se Hajduk v tem obdobju ni udeležil nobenega od omenjenih turnirjev. Trener Mla-dinič torej skriva svoje karte? Da pa je moštvo že dokaj nared za prvenstvene borbe, kaže že podatek, da so Spličani v dveh prijateljskih
tekmah premagali najprej kar jugo slovansko reprezentanco, pred nekaj dnevi pa so še zanesljivo odpravili madžarskega prvoligaša Fe renevarosa. Če dodamo še, da bo Mladinič lahko računal na čopa in na Petrova ter da je Sliškovič zopet v najboljši formi, potem je tudi jasno, da bodo Spličani resni kandidati za osvojitev državnega naslova.
»Mala nogometna borza* ob p re kinitvi prvenstva ni prinesla velikih sprememb v raznih ekipah. Verjetno rnajkričeči premik* predstav Ija ponovni povratek n Marja Ja njuša v Sarajevo. Janjuš je tako iz redno hitro sklenil svoje rljubljan ske izkušnje*. Omeniti velja tudi povratek v domovino branilca Jovanoviča, ki je od Manchester ja Uniteda prestopil v titograjsko Bu-dučnost.
Do večjih sprememb pa je gotovo prišlo zaradi vojaških obveznosti raznih nogometašev. Tako sta na primer Crvena zvezda in Dinamo veliko pridobila, Željezmcar pa je
ugubil svojega najboljšega pred Slavnika Paprico, ki je bil celo kandidat za državno reprezentanco. V ojaško suknjo je oblekel tudi ••d Učni vezni igralec Slobode Milaj-novič, Olimpija pa je oslaia brez Mihajla Petroviča itd.
Vseeno pa bodo skoraj vsa moštva pričela drugi del prvenstva skoraj z enakimi močmi kot pred samim pričetkom lige in zato je tudi povsem upravičeno pričakovali, da se bodo za državni naslov ooiila moštva cvelike četverice* (C. zvezda, Partizan, Hajduk in Dinamo), na spodnjem delu lestvice va je pričakovati ogorčen voj. V tem boju pa bo verjetno tudi ena nainspe šnejših jugoslovanski ekip letos v evropskih pukalih. To je niški Rad nički, ki ie odlično igral v pokalu UEFA, v prvenstvu pa je povsem odpovedal.
Kot vedno pa bo zadnja odločitev padla na igrišču, vsaka predvidevanja so zalo povsem tvegana.
Krasnodar Rora
okolice Pordenona sta bila najmanj za razred slabša, Nuove Ce-ramiche iz Vidma — novinec v ligi), pa nima mesta v tej konkurenci.
Drugi del prvenstva bo veliko bolj izenačen in vsaka tekma bo poglavje zase. Med finalisti iz skupine so Pallavolo Putinati iz Ferrare, dobro znani Don Bosco iz Padove ter CUS iz Padove, ki je v lanskem prvenstvu igral v A-2 ligi. Realno gledano Sokol in Bor Intereuropa nimata možnosti za kakovostni skok, toda ne glede na to v drugem delu prvenstva ne bosta igrala podrejene vloge. Ob vsem tem pa je vrsta trenerja Ušaja nekoliko na boljšem glede izkustva in uigranosti ter seveda zanesljivosti pri sami igri.
Po končanem prvem delu prvenstva sta trenerja dala naslednji izjavi;
Savo Ušaj (Sokol): Z razpletom v prvem delu prvenstva sem zadovoljen, saj smo cilj dosegli že tri kola pred koncem. Pri sami igri je ekipa pokazala napredek. V nadaljevanju bomo igrali sproščeno, saj nimamo kaj izgubiti. Sicer pa konkurenca v naši skupini ni bila nič izrednega, zlasti slabe pa so bile zadnje tri šesterke v skupini.*
Igor Može - (Bor Intereuropa); »Dosegli smo pričakovani uspeh. Glede na to, da ne igra več Bol-činova, smo dobro premostili njeno odsotnost. V naši skupini kakovost ni bila nič kaj posebnega, če seveda izvzamemo Spineo in Sokol.*
G. F.
DRŽAVNO TEKMOVANJE V HOJI
Adrievec Ruzzfer odličen četrli
V nedeljo se je v Breganzeju pri Vicenzi odvijal meddeželni finale zimskega državnega prvenstva v hoji za kategorije naraščajnikov, mladincev in članov. Tekmovanja se je prvič udeležilo tudi eno zamejsko društvo, in sicer Adria, ki je star-tala v kategoriji članov s Fabiom Ruzzierjem. Atlet, ki je startal le za nabiranje izkušenj z edinim ciljem, da konča tekmovanje (kar ni bilo z izredno strogimi sodniki prav lahko) v času okoli 1.25, pa je poskrbel za lep podvig. V res ostri konkurenci atletov treh dežel, med katerimi je nastopil tudi državni
reprezentant De Nicola, se je uvrstil na odlično četrto mesto (le slabe pol minute od tretjega) s presenetljivim časom 1.20’33”. Kar pa je našega atleta še najbolj razveselilo, je bilo dejstvo, da ni utrpel nobenega opomina (v hoji pomenita dva opomina izključitev) s sodniki, ki so skupno izključili kar osem a-tletov!
DRUŠTVENA 1. FF.OO.
LESTVICA ČLANOV
Padova; 2. Toffanin Breganze; 3. ŠD Adria; 4. Coin Mestre; 5. Ati. Primiero Vanoi; 6. A-rena Verona
TENIS
Presenečenji v Memphisu
MEMPHIS — Na mednarodnem teniškem turnirju v Memphisu je v drugem kolu prišlo do dveh presenečenj. Mottram je namreč nepričakovano premagal Noaha s 6:2, 4:6. 6:2, medtem ko je Moor odpravil Solomona s 6:4, 6:3.
Nadaljujejo se tudi zimski sprehodi in turz po bližnjih in bolj od daljenih hribih. Zadnjega dne januarja je SPDT priredilo zelo uspel družinski izlet na Nanos z osebni mi avtomobili, ki se ga je ob lepem vremenu udeležila številna skupina planincev.
V nedeljo, 14. t.m., pa prireja SPDT izlet z osebnimi avtomobili na Učko. Zbirališče udeležencev bo na mejnem prehodu na Pesku na jugoslovanski strani ob 9. uri. V primeru slabega vremena izlet od pade. Vse informacije pri odborni ku Francu Armaniju (tel. 415-318). Vabljeni vsi, predvsem družine!
# # #
Kratka alpinistična vest, ki se neposredno tiče delovanja SPDT: 4. t.m. sta zamejska alpinista Lucijan Milič in. Igor Castellani opravila zimski vzpon po Slovenski smeri v severni triglavski steni.
Igor Škamperle na vrhu Aconcague
Pred dnevi je vso slovensko planinsko javnost izredno razveselila novica, da je več navez 1. Primorske alpinistične odprave aoseglo vrh najvišje gore v Južni Ameriki, Aconcague, Zamejsko javnost oa je še predvsem prijetno presenetila vest, da je med osvajalci tega oča ka tudi mladi zamejski alpinist Igor Škamperle, ki je svojo alpinistično pot vred leti začel s plezalci SPDT, ko „1 je odšel študirat v Postojno, se je takoj pridružil tamkajšnjim plezalcem, s katerimi je opravil že celo vrsto zelo zahtevnih vzponov. Igor sedaj študira na univerzi v Ljubljani, z alpinizmom pa seveda uspešno nadaljuje, saj je kronal svojo vztrajnost dne 22. januarja letos, ko je stal na najvišji točki južne poloble. Sicer pa smo prepričani, da bo takih uspehov dosegel še mnogo.
Šestnajst članov 1. Primorske alpinistične odprave se je vrnilo domov 5. februarja, kjer so jih pri čakali le svojci in najbližji prijatelji. Šele v prostorih Planinske zveze Slovenije v Ljubljani so bili deležni uradnega sprejema. Pozdra vili so jih predsednik PZS inž Tomaž Banovec, dr. Miha Potočnik, predstavnik alpinizma prejšnje ge neracije, in Tone Škarja, načelnik komisije za odprave v tuja gorstva.
Udeleženci odprave so z vodjo Žarkom Trušnovcem na čelu ob tej priložnosti nazorno opisal< svoje vzpone. Prvemu je uspelo stopiti na vrh Aconcague (6960 m, čeprav mnogi pišejo, da je višina te gore 7035 m) Janezu Aljančiču. Svoj tretji poskus je kronal z uspehom 15. januarja, po treh dneh napornega plezanja prek severnih vesin. Polj sko smer v vzhodni steni Aconcague so v dneh od 16. do 23 ja nuarja preplezali Dan jel Felc (AO Idrija), Tamara Likar (AO Nova Gorica), stari znanec planincev
SPDT Marjan Olenik (AS Sežana), ki se je leta 1974 udeležil množične todprave* SPDT na pogorje Dur-mitora v Črni gori, Borut Slapernik (AO Tržič) in Miroslav Škapin (AS Sežana). Tretja, kot se stopnjujejo tudi težave, je bila na vrsti Ruta de los Franceses — Francoska smer. To je bila prva smer v zahtevni južni steni in tako hitro kot naši, je menda še nihče ni preplezal. Po ogledih, potem ko so našli novo vstopno varianto, so jo v dneh od 18. do 22. januarja preplezali Bogdan Biščako (AO Postajna), Milan Črnilogar, Slavko Svetičič (oba AO Idrija) in Igor Škamperle. V izstopnem delu so preplezali direktnejšo Messnerjevo varianto.
Najtežje, tisto, kar sta brata Podgornik sanjala že več let, so prihranili za konec. Zlatko Gantar (AO Postojna), Ivan Rejc (Soški AO) ter Pavel in Peter Podgornik (AO Nova Gorica) so 20. jamarja stopili v steber, ki vodi naravnost na južni vrh Aconcague, prek le-vega la južne stene, ki doslej sploh se ni bil preplezan. Okoli 2890 metrov visoko steno so plezali osem dni. zaradi slabih lednih razmer večinoma ponoči. Ključno mesto, visoko je samo kakih 20 metrov, ki m so ga ocenili s VI, A3, so plezali osem ur. V steni pa i e Šš preko 200 m lednih vesin z naklonino 85-90 stopinj. O izredni težavi, pa tudi pomenu tega podviga priča n.pr. izjava znanega japonskega alpinista Hasegave, ki je pred kratkim rekel o tej smeri sledeče: *To je zadnji veliki problem "sur-sur”, to je za prihodnje tisočletje... slepa, izredno slaba skala, stalno naprej pada. teče voda in tako naprej...*.
Kot je tudi sam Igor Škamperle izjavil, pa se jim je najbolj vtisnil v spomin izreden sprejem vri Slovencih v Buenos Airesu. Na vrsti so bili časopisi, revije, fotografski fleši, raduj in televizija, tako da je bilo včasih udeležencem odprave kar nerodno ob taki pozornosti. Odprava je imela tudi sicer v vsej Južni Ameriki izreden odmev, saj so jim prišli novinarji proti celih 180 kilometrov, vse do vznožja gore.
Kar se pa Igorja tiče, se je takoj po povratku domov odpravil v Ljubljano, kjer prav v teh dneh polaga na univerzi obvezne izpite. Priliko o pogovoru z njim ali pa novinarsko — intervjuju, da bt od njega zvedeli kar se da najbolj neposredne vtise s te odprave in tudi o njegovem osebnem vtlikem podvigu, smo torej odložili za nekaj časa. Vendar pa je samo stvar časa, saj so zamejski planinci že nestrpni, da bi izvedeli kaj več o tem vseslovenskem alpinističnem uspehu, zadnjem v dolgi vrsti.
D. JELINČIČ
......IIIIIHHIIIIUIIH....■■■■■Illlll....................................................Hlinil..........
ŠD Adria
vabi člane in prijatelje na redni letni občni zbor, ki bo v soboto,
13.	t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju.
• • •
SK Devin
obvešča, da se nadaljnje pred-smučarska telovadbi ob torkih. Obenem vpisuje za avtobusni Izlet na Zoncolan ob priliki tekmovanja za »Pokal Skdanc*, ki bo
14.	t.m.
• * •
ŠD Breg
organizira v nedeljo, 14. t.m., ob priliki 4. pokala Skdanc avtobusni izlet s tekmovanjem na Zoncolan. Vpisovanje pri Rosanni v Borštu. Vpisovanje za netekmovalce še danes, 11. februarja. Odhod avtobusa: iz Doline ob 5.45; iz Bo-Ijunca ob 6.00 in Iz Boršta ob 6.15. • • •
ŠD Mladina -smučarski odsek organizira v nedeljo, 14. t.m., ob priliki 4. pokala Skdanc avtobusni izlet na Zoncolan. Na razpolago sta dva avtobusa. Odhod z Opčin
ob 5.50 Izpred Central bara v Narodni ulici. Vpisovanje sprejema odbornik Šuber, telefon 212-859; odhod iz Križa ob 6.00 Izpred spomenika, vpisovanje sprejema odbornica Silva v trgovini »Pri kostanju*.
• * *
ŠD Mladina —
smučarski odsek
organizira v nedeljo, 14. t.m., na Zoncolanu 4. pokal Skdanc. Vpisovanje pri odbornici Silvi v trgovini »Pri kostanju* v Križu še danes, 11. t.m. Vabljeni vsi člani društva!
• • *
ŠZ Bor — atletska sekcija
obvešča, da bo seja glavnega odbora jutri, 12. februarja, ob 19. uri na stadionu «1. maj*.
• 4» •
ŠZ Jadran
organizira v nedeljo, 14. t.m., izlet z avtobusom v Bergamo na tekmo Sittp Bergamo - Jadran. Odhod avtobusa ob 8. uri z Opčin in ob 8.30 s Proseka. Razpoložljivih je 35 sedežev. Cena 10.000 lir. Vpisovanje pri potovalnem uradu Au-
rora — Ul. Cicerone 4, tel. 60-261 in v gostilni Dolenc na Proseku, tel. 225-214.
ft « •
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 16. t.m., ob 20. uri na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije. Dnevni red: 1. problematika nogometnih društev; 2. mladinska nogometna centra.
• • •
Športna šola Trst
prireja šahovski turnir za osnovne šole in nižje srednje žole na področju mesta Trst in Milj. Rok za prijavo zapade 19. februarja. Prijave bodo sprejemali predstavniki ŠŠT na posameznih šolah. Turnir se bo odvijal ob sobotah popoldne in sicer predvidoma v dneh 6. in 20. marca, 10. in 24. aprila ter 8. maja. Podrobnosti v zvezi s turnirjem bodo objavljena kasneje. -
Prispevajte m
IHJASKtl MATICO
■
H m p* «.........................
s:;; s	• i :<s ,» m	is« •» Js <
im	isi ill m# \
»—-j
[TRŽAŠKI DNEVNIK
GRADNJA NOVEGA OBJEKTA JE STALA 80 MILIJARD LIR
Katinarska bolnica postaja stvarnost
Kmalu bo začel delovati tako imenovani TAC - Obeta se nova kvaliteta v bolnišniski oskrbi - Zmerni optimizem predsednika KZE Pangherja
probleme v EGS se «zelo zanima* le po 31 odstotkov Špancev in Por tugalcev, po 30 odstotkov «malo», nato pa se stališča že nekoliko križajo. Petina Špancev se sploh ne zanima za dogajanje v deseterici, Portugalcev je nekoliko manj. a zato je več tistih, ki na takšno vprašanje ne želijo odgovoriti. Raziskovalci so relativno neugodne odgovore naslonili na dejstvo, da levica v obeh deželah nasprotuje vključitvi v evropsko skupnost, kot tolažba pa izzveni podatek, da so v nekaterih članicah EGS še bolj zapeti, kar zadeva zanimanje za skupne probleme. Le devet odstotkov Belgijcev se ■tzelo zanima* za dogajanje v evropski skupnosti.
Če bodo madridski politiki še re lativno zadovoljni z odgovori ro jakov na vprašanje, ali je vstop v EGS dobra stvar, bo portugalski premier Pinto Balsemao. ki bije težak boj, da bi svojo deželo eim-prej spravil v evropsko skupnost, krepko razočaran. Dobra polovica pragmatičnih Špancev (52 odstot-
(Dopisnik Dela
za Primorski dnevnik)
BRUSELJ,— V času, ko si ma dridski in lizbonski politiki na vse kriplje prizadevajo, da bi spravili iz mrtvega teka pogajanja o vklju čitvi v evropsko deseterico — ministrska predsednika Calvo Sotelo in Pinto Balsemao sta se takoj po novem letu lotila turneje po deželah skupnega trga — so Španci in Portugalci dokaj ravnodušni do članstva v EGS. Te zanimive podrobnosti o političnem utripu na Iberskem polotoku je razkrila zad nja raziskava zahodnoevropskega statističnega urada, ki se je osre dotočila na ugotavljanje, kaj o bližnjem vstopu v EGS — najverjetne je čez dve leti — menijo povprečni Španci in Portugalci.
Prebivalci obeh dežel, ki že lep čas kandidirata za vključitev v skupni trg. so v odgovorih spravili v dokajšnjo zadrego politične kroge, ki med političnimi nastopi in pogajanji poudarjajo velik interes za razširitev evropske skupnosti. Za
EPILOG PUSTOLOVŠČINE Nfl LftRNflKI
Ugrabitelji Jalovega letala pred sodiščem
V	torek so v Beogradu zaslišali Borivoja Jeliča
BEOGRAD — Pred beograjskim okrožnim sodiščem se je v torek pričelo sojenje petim udeležencem lanskoletne ugrabitve Jatove-ga letala boeing 707, ki se je končala z vdajo ugrabiteljev na letališču na Cipru. Tega kaznivega dejanja so obtoženi Borivoj Jelič iz Bjelovara, Marko Križanič iz Bjelovara, Milan Papič z Reke,
Ksenija Dokmanovič iz Bjelovara in Predrag Vidakovič z Reke. Letata so ugrabili 29. septembra lani med poletom z dubrovniškega leta lišča proti Beogradu na progi Titograd Beograd. Naslednjega dne zjutraj so potniki improvizirali požar in ugrabitelji so v splošni zmešnjavi zapustili letalo ter se vdali ciprskim oblastem.
Pred kazenskim senatom se .je najprej zagovarjal prvoobtoženi Borivoj Jelič, ki je podrobno opisal obsežne priprave na ugrabitev.
S tem namenom so obiskali veliko letališč v državi, vse stroške, kakor tudi stroške bivanja v Titogradu pred ugrabitvijo in stroške za nakup letalskih vozovnic, je po Jeličevih besedah poravnal Josip Va lentič, ki .je zbežal v tujino in postopek za njegovo izročitev so že sprožili. Jelič je še posebej poudaril, da ugrabitve niso nikakor pripravljali na zahtevo katere od emigrantskih organizacij. Na vprašanje, kako to, da je bil Valentič tako zelo zainteresiran za ugrabitev, je Jelič odgovoril, da verjetno zaradi avanturističnih nagnjenj.
Poleg tega pa je Jelič nedvoumno trdil, da si je sam zamislil in zrežiral ugrabitev. Kot razlog je navedel, da dolgo po prestani za pomi kazni ni mogel dobiti zaposlitve, in tudi ni dobil potnega lista za odhod v tujino. Načrtoval je, kot je povedal, da bi z ugrabljenim letalom odpotoval do Izraela, kjer bi zaprosili za azil, potem pa bi odpotoval v ZR Nemčijo. Na vprašanje sodnika, ali ni mislil, da bo dejanje podobno tistemu, ki so ga izvajali člani teroristične skupine Baader - Meinhof, je Jelič odgovoril, da je bila želja po ugrabitvi močnejša od njega. Sojenje bodo nadaljevali, (dd)
pii,i.iiiiimininii>iiHiniiiii*miniiiimmi...mmiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiin...Ulm..
Spored delovanja 08 težavah z dobavljanjem petrolejskih derivatov
Unije Italijanov za Istro in Reko
REKA — Predsedstvo Unije Ita lijanov za Istro in Reko je na včerajšnji seji preučilo svojo bližnjo dejavnost. Danes se v Rovinju pričenja drugi jezikovni izpopolnjevalni seminar, ki ga organizirata Uni ja Italijanov za Istro in Reko ter tržaška ljudska univerza. Seminarja se udeležuje preko dvesto profesorjev in učiteljev vseh slovenskih in hrvatskih šol z italijanskim učnim jezikom. Predavanja, ki bodo trajala do sobote vodijo profesorji vseučilišč iz Ljubljane, Zagreba, z Reke, iz Pulja, Zadra, Trsta in Padove.
Med častnimi gosti je tudi docent na tržaški univerzi Enzo Petrini.
V	okviru seminarja bodo tudi pri redili literarni večer, na katerem bo nastopil rovinjski narečni pesnik Giusto Curto, ki so mu v Bologni pred nedavnim podelili mednarodno priznanje «pesnik dvajsetega stoletja*.
V	ponedeljek, 15. februarja, se bo delegacija Unije Italijanov Istre in Reke v Trstu sestala z italijanskim ministrom za šolstvo Bodra-tom, s katerim bo preučila odnose med italijansko narodnostno skup nostjo v Jugoslaviji in matično domovino.
18. m 19. februarja pa bo delega cija Unije na povabita predsednika Silvia Cumpete obiskala goriško po krajino. Med obiskom se bo sestala tudi s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti, (eo)
kov) meni. da je članstvo v deseterici «dobra stvar*, približno četrtini pa je vseeno in raje niso odgovorili. Portugalci pa kažejo kaj malo interesa, kajti le petini se zdi vstop v skupni trg «dobra stvar*, kar 60 odstotkov pa ni hotelo povedati kaj misli. Za primerjavo: Grki so bili nekaj mesecev pred vključitvijo v EGS precej bolj navdušeni kajti 38 odstotkov je tedaj izjavilo, da je članstvo v zahodnoevropski skupnosti «dobra stvar*, 28 odstotkov ie bita ravnodušnih in 21 odstotkov proti. Če upoštevamo, da Papandreujeva socialistična vla da ni zadovoljna z vstopnimi pogoji. ki jih je podpisal predsednik Konstantin Karamanlis in jih želijo sedaj spremeniti, kaže 'da 49 odstotkov Grkov, ki vključitve svoje dežele v EGS niso previsoko cenili, navsezadnje niti ni bilo tolikanj v zmoti. Se enako piše tudi Špancem in Portugalcem?
Obe deželi imata — kot kažejo politične analize — dokajšnje prednosti. če se vključita v evropsko skupnost, a tudi marsikaj neugodnega. Španski kmetje bodo spre jem v «zeleno politiko* vsekakor pozdravili, kajti poslej bodo lahko pridelovali, kolikor bodo hoteli, za odkup presežkov pa bo poskrbela velikodušna kmetijska blagajna. Samo za olivno olje. s katerim v EGS ne vedo. kaj bi še lahko oo čeli. bo z vstopom Španije v EGS iz blagajne v Bruslju šlo približno 1,5 milijarde dolarjev za odkup presežkov in izvozne subvencije. Dodati pa je treba še dotok vina, grozdja, sadja, zelenjave in neka terih drugih kultur, ki jih v deseterici imajo dovolj že sedaj, s Špan skim pridelkom pa se bo presežek še povečal. Na drugi strani oa Španijo skrbi obveznost odpiranja meja za zahodnoevropsko 'ndustrijsko blago, kar bo močno udarilo majhne proizvajalce, ki ne bodo mogli vštric z multinacionalkami.
Portugalci želijo z vstopom v EGS povečati prodajo tekstilnih izdelkov na skupnem trgu, kar v -bruseljskih krogih sproža močno skeptične poglede, poleg tega pa bi nova članica rada izvažala tudi — delavce. Po pravilih v EGS .je znotraj skupnega trga zagotovljen prost pretok delovne sile in če upoštevamo, da je v zahodnoevropskih državah že sedaj več kot milijon Portugalcev, je na dlani, da se članice po vstopu bojijo prav catega «preseljevanja*. in to v času. ko se same otepajo z visoko stopnjo brezposelnosti, ki ie že presegla deset milijonov.
A ti problemi Špance in Portugalce očitno kaj malo zanimajo. Ko so zahodnoevropski anketarji spraševali v obeh deželah kandidatinjah. kaj ti ljudje menijo o prednostih in slabih plateh vstopa
v EGS. se je pokazalo, da o tem razmišlja komaj vsak tretji Španec in šele vsak četrti Portugalec. Calvo Sotelo in Pinto Balsemao ne bosta zadovoljna z ravnodušnostjo sodržavljanov do «zgodovinskega koraka*. kot v obeh iberijskih deže lab imenujejo vključitev v skup-ni trg.	BO/O MAŠANOVIČ
Zakonski predlog KPI o tuji delovni sili
RIM — V Italiji je že okrog tri četrt milijona delavcev iz nerazvitih držav, ki so se večinoma vselili nezakonito. Zato jih izkoriščajo razni posredniki, ki jih izsiljujejo in jim odžirajo mastne «posrednine» pri namestitvi, nato pa še delodajalci, ki jih plačujejo znatno slabše kot domačo delovno silo. Zato je KPI vložila zakonski predlog, ki naj prizna enake pravice tujim delavcem kot italijanskim in kaznuje TAC razne špekulacije na njihov račun.
je najmodernejša naprava, s katero bo razpolagala katinarska bolnišnica. Kolobar, ki ga vidimo na levi, lahko v hipu posreduje kom-pjuterju (na desni) vrsto informacij o stanju pacienta, kar omogoča kar se da hitre in točne diagnoze
BENEŠKI DNEVNIK
Pogovori o sodelovanju Slovenije s Furlanijo
Delegacija videmskega tajništva komunistične partije se je sestala z vodstvom slovenskih komunistov
VIDEM — Delegacija videmskega tajništva komunistične partije, ki so jo sestavljali tajnik Toschi, namestnik tajnika Travanut, Lizze-ro, Puntin, oglejski župan in Pe-tricig, se je pred dnevi sestala v Ljubljani s predstavniki centralnega komiteja Zveze komunistov Sta venije. Pogovarjali so se o razvoju sodelovanja med Slovenijo in "Furlanijo, v okviru katerega bodo verjetno že konec letošnje pomladi pripravili v Ogleju na pobudo občinske uprave manifestacijo, na kateri bodo sodelovala razna združenja iz Furlanije in Slovenije.
Delegacijo videmskih komunistov sta nato sprejela predsednik komisije za mednaiodne odnose Jože Smole in predsednik mestnega centralnega komiteja ZKS Marijan O-rožen. Predstavniki videmskih komunistov so se pogovarjali tudi z Vido Tomšič in Antonom Vratušo.
Na srečanjih so se pogovarjali o navezavi stikov med Ljubljano in Vidmom in to še posebej glede na dosedanje stike med ljubljansko in videmsko univerzo. Izmenjali so tu-
di gledišča o številnih mednarodnih problemih in razmerah v svetovnem delavskem gibanju.
MANILA — V letalski nesreči na Filipinih so včeraj izgubile življenje 3 osete. ostalih 30. med katerimi so vsi člani posadke, pa se je rešita. Letalo tipa «DC-3» se je po še nepotrjenih vesteh zaletelo v višji hrib.
CIUDAD DE MENICO - Zemeljski plaz v neki vasi nedaleč od mehiške prestolnice je prejšnji teden pokopal najmanj 25 oseb. Toliko so jili do včeraj izkopale reševalne e-ktpe, ki nadaljujejo z delom.
Naftno-finančni zapleti zavirajo dejavnost jugoslovanskih rafinerij
Vprašanje deviznih sredstev še vedno brez končne rešitve Verjetno v kratkem nove cene petrolejskih proizvodov
LJUBLJANA — V nekaterih ju goslovanskih rafinerijah so pred dnevi morali ustaviti večino naprav za predelavo: vzrok je bil pomanjkanje surove nafte Danes še ni povsem gotovo, kdaj bodo rafinerije spet začele delati vsaj s polovično zmogljivostjo, saj v zadnjih treh tednih v deželah, iz katerih te dobivajo nafto, niso natovorili Hotenega tankerja. Najtežja situacija ta v največji jugoslovanski rafineriji v Urinju pri Reki, v kateri lahko predelajo več kot osem milijonov ton nafte na leto. 'lam teče samo proizvodnja za sekundarno predelavo. podobno pa je tudi v rafinerijah v Pančevu in Bosanskem Brodu.
Omenjene težave pa niso prišle nepričakovano, saj so tisti, ki spremljajo dogajanja na tem področju, takšno situacijo pričakovali in opo zarjah na nevarnost, žal pa odo zorila niso zalegla in je večina minila, da - bo že nekako šlo*. Do manjših težav je sicer prihajalo tudi lani, vendar pa so takrat situa cijo reševale rafinerije same. ki so v tujini najemale kratkoročne kredite za nakup nafte in tako zagotovile normalno preskrbo. Prav H krediti pa so tudi delen razlog, da so se izgube v jugoslovanskih rafinerijah do konca lanskega leta namnožile kar na 14 milijard dinarjev. Rafineri.je so zato že na koncu lanskega leta zahtevale no dražitev derivatov, ki pa zaenkrat še ni odobrena, d« spremembe cen pa bo v prihodnjih dneh gotovo prišlo.
Razlogov za izgube pa je še več. Eden je premajhna predelava nafte, ui bi jugoslovanske rafinerije
vsako leto lahko predelale 26 milijo nov ton nafte, Jugoslavija oa bo le tos potrebovala 14,5 milijona ton nafte. Nove rafinerijske zmogljivo sli so namreč gradili v času. ko je še kazalo, da bo nafta še dolgo o-stala tako poceni kot ie bila. prvih znakov naftne krize pa niso vzeli dovolj resno in tako večina rafine rij sedaj dela samo s 50- do 6(1 od stotno zmogljivostjo.
Sedanji zapleti oa so tudi posle dica načina zbiranja denarja za na kup nafte. Lani je namreč vsaka republika in avtonomna pokrajina sama zagotavljala devize za nakup potrebne surove nafte, letos pa je način zbiranja drugačen. Ker je v letu 1981 samo Slovenija pravočasno zagotovila devize /a nakup nafte, je zvezni i/vršni svet za letos predlagal drugačen način in sicer, da vsaka republika izdvoji po 10,50 odstotka deviznega prihodka. S tem predlogom pa se Slovenija ni stri njala. saj v jugoslovanskem izvozu na konvertibilno področje sodeluje s 25 odstotki, poraba naftnih deri vatov v Sloveniji pa še daleč ni takšna, saj bo letos porabila pri bližno 1.950.00(1 ton naftnih derivatov od skupno 15 milijonov (on. ZIS pa je vztrajal na svojem pred logu, ki je s soglasjem predsedstva SFRJ tudi sprejet kot začasen u krop do konca marca. Začasen u krep pa je padel že na prvem kora ku, saj je denar ponovno zagotovila samo Slovenija in tako rafinerije spet niso mogle kupiti nafte. Najbolj kritična situacija pa je nrav v Sloveniji, saj rafinerija na Reki no kriva večino slovenskih potreb. Največ težav je s kurilnim oljem, ki ga
trenutno v Sloveniji dobavljajo samo bolnišnicam šolam in podobnim ustanovam, mani težav pa je z bencinom, za katerega na prav tako priporočajo varčevanje.
Zapleti pa tudi tu še niso končani: zvezni izvršni svet je nred dnevi sicer dal nalog Narodni ban ki Jugoslavije, da zagotovi devizne garancije rafinerijam, vendar na sedaj banice, lei spremljajo poslovanje rafinerij, nimajo dinarskega kritja zaradi že omenjenih velikih izgub. Kaže pa vseeno, da bodo ta gordijski vozel razrešili že v krat kem. ko bo ZIS razpravljal o naftnih težavah, do katerih na gotovo ne bi prišlo, če bi se držali že lani sprejetih dogovorov. Na isti seji pa bodo verjetno tudi razpravliali o novih cenah naftnih derivatov.
ROBERT MECILOŠEK
V Italiji šp iip smemo vedeti za vsebin« živil
RIM — Vlada je s svojim odlokom ponovno odložila začetek veljave pravil EGS glede podatkov, ki jili morajo vsebovati etikete na vseh živilih. Proizvajalci bi morali sicer uvajati nove etikete že de cembra predlanskim, a je znano, da Italija že stavi po svojih zamudah v izvajanju evropskih norm. V bistvu bodo torej gospodinje dobile jasne podatke za živila, ki prihajajo iz drugih držav EGS. za italijan ske proizvode pa šele po 30. juniju- letos-(če ne’bo nove odložitve).
Številna posre4«vanj<t za natečaj Moja vas
ČEDAD — Po pismu študijskega centra Nediza iz špetra Slovenov prosvetnemu ministrstvu so se številne osebnosti zavzele za nemoten potek natečaja Moja vas. Svetovalca Furlanskega gibanja d’Agostini in Puppini sta zahtevala pojasnil od deželnega odbora, skupina komunističnih deželnili svetovalcev se je prav tako pozanimala za vzroke oviranje natečaja Moja vas.
Pri prosvetnem ministrstvu so posredovali komunistični poslanci Giu-lio Colomba. Baraccetti, Migliorini, Cuffaro in Ferri ter poslanka Liste za Trst Aurelia Gruber Benco. Predsednik Evropskega centra za izobraževanje, profesor Aldo Visalberghi pa je sporočil, da je pozval namestnika sekretarja pri prosvetnem ministrstvu poslanca Žita, naj čimprej ukrene vse potrebno za odobritev prošnje. Podoben ukrep je sprejelo tudi tajništvo demokrščanskega poslanca Santuza.
Študijski center Nediža je medtem ž.e začel z natečajem in računa, kot je sicer že napravil prejšnja leta, na občutljivost staršev in učiteljev.
Srečanje komunistov iz Nadiških dolin
ŠPETER SLOVENOV - Predstav niki sekcij komunistične partije v Nadiških dolinah se strinjajo s kritikami na račun izrednega stanja na Poljskem, kjer poskušajo generali s sita rešiti probleme milijonov delavcev, ki so ustanovili neodvisni sindikat Solidarnost. Sindikat s pomočjo katerega so delavci nameravali reševati nakopičene težave. E-notno so obenem obsodili vse oblike nasilja v svetu (Turčija. Salvador, Afganistan).
Enotno stališče so izrazili tudi glede kritike držav «realnega socializma*, kjer vladam še ni uspelo ustvariti pogoje za svobodo, blagostanje, demokracijo in samoupravljanje.
Na podlagi teh ugotovitev se je razvila razprava o političnih, teoretičnih in moralnih sredstvih za uresničitev socializma, torej o ta ko imenovani tretji poti.
V	okviru 9. Benečanskih kulturnih dnevov bo drevi ob 20.30 v sejni dvorani špetrske občine večer, namenjen slovenski manjšini v Italiji. Govorila bosta predsednik SKGZ Boris Race in predsednik mladinskega odbora iz Čedada Muurizio Namer.
V	soboto ob 16.30 pa bo prav tako v Špetru okrogla miza o temi »Predlogi za zaščito slovenske manjšine in drugih manjšin v Italiji*, pri kateri bodo sodelovali poslanci Arnal-do Baracetti (KPI), Lorls Fortuna (PSI) in Martino Scova-crlcchi (PSDI). Posegla bosta tildi prof. dr. Alessandro Piz-zorusso in prof. dr. Ernest Petrič.
Nova katinarska bolnica z značilnima desetnadstropnima stolpoma
Kdor čaka, dočaka, pravi pregovor. In kaže, da bodo Tržačani kmalu dočakali, kar čakajo že kakih sedemnajst let.
Katinarska bolnica postaja torej stvarnost. Ogromna cementna zgradba, ki jo označujeta velika desetnadstropna stolpa, ni več le prazna škatla, ampak se počasi polni. Vanjo so na primer že namestili najmodernejši aparat, s katerim se bo lahko ponašala nova bolnica, tako imenovani TAC. Gre za zelo zapleteno aparaturo, katere glavna prednost je, da lahko v nekaj sekundah s pomočjo kompjuterja nudi nešteto dragocenih informacij o
pacientu, s tem pa omogoča kar se da točno in hitro diagnozo. Če ne bo zapletov, bi moral TAC začeti delovati že v prihodnjih dneh, kar bo prvi korak k odprtju bolnice.
Da pa bo celotna bolnišniška struktura začela delovati, bo potrebno še nekaj časa. Koliko, tega si niličč ne upa predvideti, saj je treba računati na celo kopico faktorjev, ne nazadnje tudi političnih, saj tudi sedanji politični položaj v našem mestu, ko smo brez izvoljenih uprav in nas spomladi čakajo predčasne volitve, lahko zakasni dokončno odprtje bolnice, kot nam je dejal predsednik Krajevne zdrav-

Maja v Trstu 3. «Traiisadria»
Tržaška sejemska ustanova je že začela s pripravami na 3. razstavo tehnične opreme za blagovni pro met s kontejnerskimi in trajektnimi ladjami Transanuria, ki bo na spo redu v času od 5. do 8. maja letos. Razstava, s katero je povezan , tudi mednarodni posvet o tej problematiki, se kakor znano organizira izmenično enkrat v Trstu in enkrat, v Zagrebu. Kot novost za letošnjo prireditev naj omenimo, da bo na njej poudarjena pripravljenost na sodelovanje med 'italijanskimi in jugoslovanskimi pristanišči na severnem Jadranu: tržaška, beneška; koprska in reška luka bodo namreč skupaj nastopile v istem poviljonu, lioleg tega pa bodo izdale skupen informativni bilten, namenjen klien teli v obdonavskih deželah in v Srednji Evropi.
Sen. Gerbčeva o miramarske.ni gradu
Senatorka Jelka Gerbec je naslovila na ministra za kulturne dobrine vprašanje, v katerem ga sprašuje. kaj namerava ukreniti v zvezi z miramarskim parkom in gradom, predvsem pa z umetniško zapuščino, ki je tu shranjena in nikomur na ogled. Sen. Gerbčeva u-gotavTja, da je treba nujno urediti tudi sanitarije, okrepiti avtobusno povezavo z mestom, prilagoditi cestne znake tujim turistom, urediti parkirišča in namestiti okrepčevalnice ter poskrbeti za otroška igrišča, s čimer bi seveda ta tržaški spomenik. '■ skorajda simbol Trsta. I pridobil še bolj na ugledu in veljavi. |
Pobude CGIL ob 80-lctiiici stavke kurjačev Lloyd
Deželni študijski in raziskovalni inštitut CGIL pripravlja vrsto pobud ob 80-letnici stavke kurjačev družbe Lloyd. ki je bila leta 1902. Te ‘pobude sta predstavnika CGIL in študijskega in raziskovabiega inštituta (IRRES) orisala predsedniku deželnega -sveta Mariu Colliju, ki je pokazal živo zanimanje in formalno tudi pristopil k proslavam talco važnega datuma za tržaško delavsko gibanje. Predvsem gre za dve pobudi: prireditev gledališke skupine La Contrada. ki jo bo u-prizorila v deželi in tudi v Istri ter zgodovinska publikacija dogodkov iz leta 1902, ki jo bodo spremljale številne slike.
• Giorgio .Mllosscvich, časnikar na tržaškem sedežu RAI, je bil ponovno izvoljen v upravni svet časnikarske bolniške blagajne INPGI, kot predstavnik časnikarje^ dežele Furlanije - Julijske krajine. Zanj je glasovalo 72 od 85 volivcev.
NAUTICARAVAN
Str. Della Stazioiie 3 - Milje
RIO OSPO
Tel. 27 12 56
-./go-:
A
SERIJA 82 ADRIA -
- SE BOLJ POCENI
stvene f.note dr. Pangher.
Iz bežnega ogleda nove bolnice pa ima obiskovalec vtis, da bi to čakanje ne smelo biti dolgo, saj so dela z opremo že stekla. Tako so že skoraj nared sobe za kirurške posege, opremljene z najmodernejšim materialom. Tudi kuhinja bi lahko v najkrajšem času začela delovati, medtem ko že delujeta telefonska centrala ter velika elektronska centrala v vbodni veži, ki na velikih panojili omogoča nadzorsLo nad vsemi oddelki bolnice, še posebno v primeru okvar ali požarov.
Tudi bolniške sobe so — vsaj nekatere — že opremljene. Tu ni ied dolgih hodnikov, ki so karakterizi-rali staro bolnico v središču mesta, ampak udobne štiriposteljnc sobe, opremljene s straniščem, radiom, telefonom, pa še z najbolj modernimi posteljami, ki jih premore U’; žišče. Bolniki pa bodo razpolagali tudi s skupnimi prostori za rekreacijo, seveda z barvnim televizorjem, da jim bo okrevanje v bolnici lažje.
Bolnica bo opremljena tudi /. vrsto ambulant za preglede «zunanjih» pacientov, te pa bodo začele delovali kot zadnje. Prav tako je treba še 'urediti parkirišče, ki bo zmoglo kakih šeststo avtomobilov, medtem ko je že poskrbljeno za avtobusno povezavo: ko bo bolnica delovala s po'" no paro, bo na Katinaro vozilo kar pet avtobusnih prog, tako da tudi odročna lega bolnice ne bo povzročala težav.	?'•
Ker bodo v 'novo bolnico namestili tudi razne univerzitetne klinike, so pomislili tudi na študente. V kratkem bi morali v neposredni bližini bolnice graditi pravi univerzitetni »campus* z učilnicami, študentskim domom, pa tudi z raznimi športnimi objekti za rekreacijo.
Toda to jc seveda stvar daljše perspektive. Dejstvo pa je, da bi morali prvi oddelki bolnice začeti delovati že v roku nekaj mesecev, morda že poleti ali vsaj pred koncem leta. Treba bo sicer rešiti še marsikatero težavo, na primer z organizacijo dela, ki bi morala biti kar se da smotrna, tako da bi med drugim omogočala čim krajše bivanje pacientov v bolnici. Verjetno bodo potrebne tudi nove namestitve, seveda če bodo finančna sredstva n* razpolago. Pri tem pa je treba žal računati na gospodursko krizo, ki je že preprečila marsikateri načrt. Nai navedemo, da je gradnja nove bolnice stala doslej kakih osemdeset milijard lir in da je torej denarja f* razpolago sedaj bore malo. Tod* kljub vsem težavam so danes u* Krajevni zdravstveni enoti optimisti: Katinara ni več mit, pravi predsednik Pangher, ampak stvarnost-
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Tel. (0481) 83382 (85723)
Podružnica Gorica Drevored 24 maggio 1
Nuročnino
Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ številko 6.00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120.00, letno 1200,00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljublian« Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm|
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 tir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Gdrt.LJzTr	!,,"i'nsk;6
in tisku Trst
11. februarja 1982 Odgovorni-urednik Gorazd Veeel
2v«e» časopisnih aaložnikov FIEG
ZANIMIVA ANKETA ZAHODNOEVROPSKEGA INSTITUTA ZA STATISTIKO
Kako Španci in Portugalci gledajo na vstop svojih držav v Evropsko gospodarsko skupnost
v
Le tretjina Spancev in Portugalcev se zanima za dogajanja v EGS Polovica Spancev vendar meni. da je članstvo v EGS «dobra stvar»