Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: i Za cela Uto prutdpl&čan 15 ffld., la pol leta 8 ffld., /.a čotrt Uta 4 fflde, za jedec i mesec 1 ffld 40 kr. y V Administraciji prejeman velja: $ ta celo leto 12 ffld., xa pol le.a 6 ffld., za četrt leta a ffld., »a jeden mesec 1 ffld. ^ V Ljubljani na dom poailjan velja 1 ffld. 20 kr. več na leto. Poiamne Itevilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vaprejema upravništvo ln ekspedlclja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulico St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v BemeulSklh ulleah 8t. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, iivxemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoIdDe. Vredni št va t e 1 e f 6 n - i t e v. 74. ^tev. 109 V Ljubljani, v soboto 13. maja 1899. Letnik Ji^jL VIX*. Izjava. »Slov. Narod" z dn6 6. t. m. priobčil je uvoden članek pod naslovom »C a s t n a zadeva dr. Žitnika", končujoč z naslednjim napadom zoper kaloliško-narodno stranko : »Osramočen pa ni samo dr. Žitnik, osramočena je ž njim tudi vsa njegova stranka „in vsak posamezen njen člen. Stranka, „katera trpi mej seboj elemente, ki so bili postav-„ljeni na tako sramoten način na laž, stranka, ka „tera tacih svojih pristašev ne prisili, da se odpovedo mandatom, in niti besedice ne reče, da „odbije od sebe vsako identificiranje ž njimi, taka ..parlamentarna stranka ni več dostojna stranka ,,in nima nobene pravice več do spoštovanja. Ob-„sodba dr. Žitnika pada na celo katoliško narodno „stranko, in postopanje klerikalcev v tej zadevi ,.kaže jasno, da so korumpirana in demuralizirana „stranka.'1 Temu nasproti se konstatuje sledeče. Že lansko leto, tako/ potem, ko se je pripetila znana dr. Žitnikova afera v dež. zboru, se je vodstvo katoliško-narodne stranke bavilo s to zadevo in sklenilo, dr. Žitnika pozvati, naj odloži svoje mandate. Dr. Ž;tnik je na ta poziv odgovoril z i z -stopcm iz vseh k a t o 1 i š k o - n a r o d n i h odborov in iz kluba k a to 1 i šk o - na-rodnih poslancev v deželnem zboru, ter izjavil, da glede odložitve svojih mandatov ne priznava nikomur drugemu pravico sodbe, nego izključno le svojim volivcem. S tem je bila zadeva za katoliško - narodno stranko končana. Vse to je tudi »Narodovi" dobro znano, vsled česar si stranki že zdavna lahko vsakdo sam sodbo napravi o resnosti in LISTEK. Napredno pismo. Gospod urednik! Poraženi ste in jaz Vam privoščim. Kako Bem se veselil, ko sem v »Narodu« bral, da so v deželnem zboru zadnjič porazili Vas in Vašo stranko pa »Našo stražo«. Tako se zgodi vsakomur, kdor ni z nami. Z nami pa ni nobeno društvo, kjer nimamo edino mi besede. Na čelu morata biti dr. Tavčar ali Hribar, bodisi kot predsednika ali protektorja, k večemu še gospod Malovrh. Ti so puncirani liberalci, drugim, če tudi gredo z njimi skozi drn in strn, ne zaupajo kar tako. Dr. Tavčar voha po-vsodi izdajo, v vsakem vidi uskoka in koj je pripravljen, skleniti v »Sloven. Narodu« račune čezenj. Vidite, to je potem ugledna disciplina v našej stranki, kajti kedor ne uboga, pade mu šiba, »SI. Narod«, po plečih. To pa je tudi moč stranke, kajti tako so delali vsi mogočni samodržci, kakor nas uči zgodovina, od rimskih Cezarjev pa do Napoleona, in to so bili gotovo veliki možje, kateri so imeli moč. Vse je šlo z njimi, seveda pravijo moralni vrednosti zgoraj navedenih »Narodovih« napadov proti katoliško narodni stranki. V Ljubljani, dne 12. maja 1899. Za vodstvo katoliško-narodne stranke: Dr. Ivan Šusteršič 1. r. Liberalna inkvizicija. »Slovenski Narod« je počepnil v koruzo. Fej! Poprej grozi, da bo priobčit jako zanimive podatke o gotovih duhovnikih, ki so baje prav marljivi obiskovavci dotične hiše. Mi smo ga javno pred vsem svetom pozvali, naj jih le priobči, seveda z imeni, da se bodo mogli braniti, če niso krivi! To je bilo vendar najmanj, kar smo mogli terjati, da se obrani du-hovska čast! Sicer bi vsak pustolovec, kadar bi se mu zljubilo, blatil in grdil duhovnike in duhovniki bi mu bili izročeni na milost in nemilost. Imen bi nikdar ne imenoval, ampak bi le n a m i-gaval in mežikal, češ »saj veste, ta in ta, tisti, oni . . .« Terjali smo ga torej, naj imenuje imena. »Narod« pa tega ni pričakoval. Sodil je, da bo nas oplašil s samo grožnjo — in zato se sedaj previja, nazadnje pa pravi, da ne bo objavil imen. Da bi mu pa nikakor ne mogli do živega, pravi, da bo na oboje uho gluh. Zapisal je namreč nad svoj odgovor : »Zadnja beseda« in odgovor zopet končuje z izrekom : „to je v tej zadevi naša zadnja beseda!« Tako je torej liberalno poštenje ! Podlo ob-rekujejo in ščujejo, a ko človek stopi za njimi, da izpregovori ž njimi resno besedo, počepnejo in se skrijejo ! »Narod« se opravičuje pred svojimi vernimi bravoi: »če bi objavili imena, bi nas dotični tožili , — in mi bi bili prav gotovo obsojeni.« — Tudi mi smo prepričani, da bi bil »Narod« prav gotovo obsojen. Morda je res kak prebežen brezznačajnež tako globoko padel — če tudi ne moremo verjeti — toda govoriti kar o »gotovih duhovnikih, ki so prav marljivi obiskovavci« — to je naravnost grdo in podlo obrekovanje, in zaradi obrekovanja bi bil »Narod« obsojen! Seveda »Narod" sedaj zavija, češ, bili bi prav gotovo obsojeni, »ker bi nam sodišče ne dopustilo dokaza resnice « Otročje bajke! Še tožit bo hodil kdo, če bi bil kriv! Tak bi bil vesel, če bi mogel pred svetom zagrniti svoj obraz! Naravnost nesramno pa je, da se drzne »Narod« še škofa pošiljati k lastnici hiše. Kajpada! Nazadnje kar r u f i j a n s t v o postavite za sodnika nad duhovstvom! Rufijanstvu v brezvestno in brezsramne zobe dajte duhovniško čast! Sramota tistim, ki puste na tuli način blatiti škofa in ves duhovniški stan ! V tem slučaju se je odkrila vsa globoka podlost in propalost »Naroda« ! Liberalni »Narod« tako rad ponavlja zgodovinske laži o klerikalni inkviziciji, toda katera inkvizicija je nasilnejša in nemoralnejša, kakor ravno »Narodova«. Brez dokazov, brez prič sodi in obsoja kar »in globo«, kupoma, duhovnike ter jih tira na javni oder sramoteinzasmeha! Ko pa duhovščina terja dokazov, tedaj — molči! Ali ni to vrhunec podlosti? O tej priliki se je pokazala tudi vsa zofi-stična natura »Narodove« stranke. — Kot javno potrebo brani tisto hišo, torej kot nekaj, česar se poštenemu možu ni sramovat i. Sedaj pa priznava »Narod« sam, da je kaznivo le reči o k om, da je bil tam, naj bo resnično ali ne. To je res lepa stvar, ki jo brani »Narod« ! Tako lepa, tako poštena, da to kaznujejo, če rečeš komu, da je v kaki zvezi nekateri zlobni zgodovinarji, da samo zato, ker se jih je vse balo in samo tako dolgo, dokler se jih je vse balo. Ko je ponehal ta strah, pa je raz-palo v nič vse mogotstvo. To je sicer moč dvomljive vrednosti, ali moč je vendar in dobro je, ako more človek v majčkinih razmerah kopirati cezarje. To je pa tudi lože, ker v majčkinih razmerah človek boljše pregleda vrste tistih, katere mora strahovati. V tem oziru pa smo pravzaprav mi klerikalci, ker neprestano v »Slov. Narodu« šiba novo mašo poje. Mi smo pa še tudi v drugem oziru pravi klerikalci, tako da so imeli pri zadnjih volitvah naši agitatorji čisto prav, če so se izdajali za klerikalce. Mi namreč spoštujemo sveto pismo in se ravnamo po njem. V Matevžu 23, 12, beremo: »Kedor pa samega sebe ponižuje, bode povišan.« To ravno mi hočemo in nič druzega. Hribar, dasi je bil pri občnem zboru »Naše straže« izvoljen v načelstvo, ni hotel preuzeti, uprav krčevito so je branil. To je bilo prostovoljno ponižanje, kajneda ? Kje pa je sedaj povišanje? Mi hočemo povišanja! Protektorat ali pa predsedstvo, preje ne bodeta zadovoljna Tavčar in Hribar, to Vam povem, da se po tem ravnate. Potem Vas pa tudi vprašam: Ali ni imel dr. Tavčar prav, ko je rekel, da obmejnim Sloven cem ni pomagano niti s 100 niti s 1000 gld.? Torej nič jim ne dajmo, če jim ni pomagano Čudni ste klerikalci, da zanje sploh kaj zahtevate. Tako se Vam primeri, da Vas mora pod-učevati dr. Tavčar v tem, da obmejnim Slovencem ni pomagano s 100 goldinarji, pa tudi s 1000 ne. Kaj pa hoče »Naša straža« s takimi majhnimi zneski ? Kedar bode »Naša straža« popolnoma in res naša, dali ji bomo kar stotisoče, dokler pa ni naša, pa ji damo samo 100 gld,, ker nam ni za »stražo«, ampak za »našo«. Tako se mora delati, in zato je bilo glasovanje proti vsakej višjej podpori za »Našo stražo«, kot 100 gld., v našej stranki klubovo vprašanje. In to je bilo prav, ker tako sto bili zopet poraženi. Ampak prebito trdno življenje pa morate imeti, kajti kolikokrat je že »Slovenski Narod« poročal, da ste poraženi, pa le še živite v veliko jezo Janeza Naprednika, ponižnega ali odločnega služabnika liberalno misli. V Ljubljani, 13. maja 1899. ž njo! To bo res pošteni možje, ki odobravajo v svoj prid take hiše! Samo reci, da bo, kar so, da so namreč »pošteni«, pa te sodišče kaznuje! Toda, čemu še govoriti, ko je rekel »Narod« že »zadnjo besedo« in je sedaj nem in gluh za resnico in pravico ! Le nekaj še! Vsi pametni ljudje so o tej priliki lahko uvideli, kakšni so naši nasprotniki, s kakšnim brezsramnim cinizmom rabijo najpod-lejša sredstva, kar si jih more izmisliti peklensko sovraštvo do krščanstva ! Zato pa je prav v tej dobi bolj, negoli kdaj prej sveta dolžnost vseh, ki stoje pod praporom krščanskim, lajikov in duhovnov, da so brezmadežni v vsake m oziru! Zakaj liberalna inkvizicija poveča in pretira ter izkoristi in izrabi proti vsem vsak madež, vsako liso, vsako pego po-edinca! Liberalna inkvizicija ni le brezsrčna in kruta, ampak skrajno hinavska in zlobna ! Sama tepta vsako moralo, a če zagreši v najmanjši stvari nje bližnji, mu kliče »svetohlinsko proti nebu zavijajo oči« ogenj in žveplo na glavo! Resni časi so. Liberalizem se bori za življenje in smrt. Terorizem, moralna t o r t u r a , nasilna inkvizicija so sredstva, ki izkuša ž njimi rešiti gospastvo svoje klike. Naše orožje bodita vsekdar le resnica in pravica — in zmaga bo gotovo naša! Ko bo terorizem liberalne klike le presilen, ko bo nje pristašem jarem suženjstva ožulil tilnike, se bodo odprle oči še mnogim, ki danes slepo prisegajo na zastavo liberalizma, in oni sami bodo r a z k r i n -kalipodli egoizem klike, ki sedaj še nosi na jeziku lepo besedo — domovinske ljubezni! "Eaastae TjjAct; — prišel bo dan! Ogrski minister Szell proti Slovencem. Že več časa se ni po hrvatskih časopisih toliko pisalo o Slovencih kolikor te dni, in sicer glede sklepa kranjskega sabora, da se uvede na ljubljanski realki hrvatski jezik kot obligaten predmet. Dočim donašajo hrvatski časopisi sicer o važnih zadevah in vprašanjih med Slovenci le kratke vesti, a večkrat niti točnih poročil, pišejo se zdaj celo uvodni članki o navedenem predlogu; dapač sam uradni časopis se ujema popolnoma z nazori opozicijonalnih svojih aodrugov o važnosti tega dogodka, če tudi so gospodarji današnjega političnega položaja na Hrvatskem drugega mnenja, kakor je dobro poznato iz odgovora ministra predsednika Szella na interpelacijo poslanca Polo-nyja glede skupščine na Trsatu, kjer so sodelovali tudi Slovenci, po nazoru Mažarov tujci v mad--žarorsagu. Sklep kranjskega sabora glede hrvatskega jezika je bil Hrvatom prav v prilog, izvrsten udarec na oholo izzivanje mažarskega ministra predsednika proti slogi Hrvatstva in Slovenstva na jugu naše države. Slovenci so s svojim sklepom dokazali protivnikom, da zares obstoji zveza med obema narodoma, in da se bode še bolj učvrstila vkljub vsem državnim mahinacijam od mažarske in nemške strani. Kar je Szell izjavil v ogrskem saboru, da se bode na Hrvatskem Romanje v sveto deželo. (Dalje.) V kratkem dospemo v Betanijo, katero imenujejo domačini-mohamedani E1 Azarije, v spomin na Lazarja, katerega tudi mohamedanstvo visoko ceni Iz sv. pisma ni razvidno, da bi bil Jezus pri svojem bivanju v Jeruzalemu kedaj prenočil v svetem mestu; najbrže je imel on s svojimi roditelji in spremljevalstvom, kedar so prišli v Jeruzalem, prenočišče kje zunaj mesta, kakor so imeli sploh navado tedanji jeruzalemski romarji. Galilejski romarji so se navadno ustavljali v Betaniji. Tukaj je imel Jezus veliko učencev; v posebnem prijateljstvu pa je bila Kristova obitelj z imovitim Lazarjem in njegovimi sestrami, Marto in Marijo. Zato je dobil Jezus s svojimi ljudmi pri njih pri jazno bivališče in postrežbo vselej, kadar je prišel sem radi velikonočnega praznika ali izvršujoč svoj vzvišeni poklic. Vsled teh prijaznih razmer sc lahko umeje, da so prežalostne sestre nemudoma naznanile Kristusu, bivajočemu na jordanski strani, postava glede zborovanja predelala tako, da bode Slovencem v bodoče zabranjeno sestajati se s Hrvati, ne pomeni nič, ker Slovensi in Hrvati ostanejo pri vsem tem v duševnej zvezi, a v ostalem tudi ni verjetno, da bi hrvatski sabor hotel omenjeno poBtavo tako spremeniti, kakor žele Mažari. Slednjič so Hrvati, če tudi privrženci vlade, vendar le še toliko domoljubni, da si ne bodo dali na zapoved mažarskega ministra preosednika kar roke zvezati ter Hrvatsko zapreti svojim najbližjim sosedom, onim sosedom, ki jih branijo že stoletja nemškega navala od severa; marveč bodo gledali, da kot umni političarji tega svojega po krvi in veri najbližjega soseda po mogočnosti okrepijo s tem, da ga vabijo v svoje kolo, pa da tako oba ojačena tem lažje odbijata napade svojih sovražnih sosedov. Hrvatska opozicija se je odločno uprla krivemu tolmačenju ministra predsednika glede zakona o zborovanju političnih strank na Hrvatskem. Da je Szell zares pravičen in umen državnik, bil bi moral ednostavno omenjeno interpelacijo odbiti, ker ona sploh ni spadala v ogrski sabor, kajti ek-sekutiva v vseh državnih zadevah pripada le banu in nobenemu drugemu. To je tako jasna stvar, da jo na Hrvatskem vsak Hrvat razumi, ker je to edna glavnih točk hrvatske avtonomije. In vendar je minister Szell odgovoril na interpelacijo, katero je stavil poslanec Polonyi na temelju čisto krivih nazorov o hrvatskem ustavu. Če je hotel minister Szell Polonyju kaj odgovoriti, mogel ga je podučiti o hrvatsko - ogrskej nagodbi, katero mora on kot glava vlade dobro poznati, a tem več ker je pri svojem nastopu obljubil, da se bode strogo držal ustava in postave. In vendar je javno prekršil zadano besedo s tem, da je odgovoril na interpelacijo, na katero ne bi bil smel odgovarjati, še bolj pa s tem, da zahteva od bana, ki je hrvatskemu saboru odgovoren, da spremeni avtonomno postavo, samo da se ž njo morejo Slovani tlačiti. V tem nasilnem ravnanju proti Slovanom bo zares vsi Mažari ednaki, in mi smo imeli popolnoma prav, ko smo prvikrat govorili o Szellu, da so vse njegove besede o pravičnem držanju naproti Hrvatski bile le navidezne fraze. Zdaj se je to že uresničilo. Od Ogrske ne more Hrvatska pričakovati niti v političnem niti v gmotnem pogledu pravičnega ravnanja, pa ni čudno, da opozicijonalni časopisi pišejo prigodom takih pojavov ostro, kolikor je dovoljeno pri strogi cenzuri. Omenjeni sklep kranjskega sabora jim je dal zopet priložnosti, da povedo Mažarom, kako krivi so njihovi nazori o Slovanstvu, pa da če jih oni napadajo, znajo oni tudi napade odbijati. Slovenci kot zvesti zavezniki Hrvatov so v tem pogledu storili svojo dolžnost. Ker hrvatski sabor ni zbran ter se v njem ni moglo ugovarjati krivim nazorom Szello-vim, storili so to Slovenci v kranjskem saboru z najboljšim sredstvom, ki se je dalo v tem slučaju uporabiti: s proglašenjem jedinstva med obema narodoma. To naše protivnike najhuje peče, ko vidijo, da je narod probujen in da sam zahteva ono, kar mu hočejo oni iztrgati iz rok. Da se ujedajo radi omenjenega sklepa kranjskega sabora tudi Nemci, ni seveda nič čudnega, da je Lazar obolel. Kmalu se je zvedelo, da gre Krist z učenci v Betanijo, in Marta mu je hitela nasproti. Ne daleč od Betanije je dejal Jezus užaljeni Marti tolažilne in vzvišene beBede : »Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor v me veruje, bode živel, akoravno umrje; in kdor živi in v me veruje, ne bode umrl vekomaj«. Potem so peljali Jezusa k Lazarjevemu grobu, kamor so ga poko pali pred 4 dnevi, in zdaj se je vršilo vpričo ne-številne množice pretresujoče obujenje Lazarja od mrtvih. — V Betaniji, in sicer v hiši gostoljubnega Simona, je tudi mazilila Marija Magdalena Jezusove noge. — Kraj, kjer so se godili tako ginljivi prizori, je pač častitljiv že sam po sebi, toda neprijetno dime romarja siromaštvo in ne-snažnost sedanjih ondotnih stanovnikov. Nekdaj se je dvigala v tem kraju veličastna cerkev, več kapel in samostan benediktink. Sredi teh razpalih svetišč so si napravili mohamedani mošejo; iz te mošeje se stopa po 26 zidanih stopnjicah navzdol do majhnih zidanih shramb; edno izmed njih časte kot Lazarjev grob. Nazaj gredoč uživamo zopet krasni razgled saj so oni povsodi prvi pomagači, kjer .je treba Slovana tlačiti. Čudno je le to, da se to godi tudi od vladne strani, saj bi tem ljudem vendar moralo znano biti, da je to, kar je sklenil kranjski sabor glede učenja hrvatskega jezika, bilo že pred petdesetimi leti v glasovitem Thunovem »Organi-sationsentvvurfu« za srednje šole ustanovljeno, a seveda radi kasnejih ponemčevalnih tendenc avstrijske absolutne vlade zavrženo. Kar so smatrali tedaj pametni državniki pred petdesetimi leti za mogoče in koristno za Slovence in za samo državo, to hočejo današnji politični pritlikovci predstaviti občinstvu kot nemogočo in nepotrebno stvar. In sicer to vse le iz sovraštva do Slovanov. Slovence in Hrvate pa mora ravno ta odpor njihovih protivnikov bodriti in spodbujati še na večjo vztrajnost in konečna zmaga mora biti naša. Politični pregled. V Ljubljani, 13. maja. Poljski klub in deško vprašanje. Precej razburjenosti so v zadnjem času provzročile v mladočeških poslaniških krogih besede, ki jih je objavil pred nedavnim »Pester Lloyd« in jih podtikal načelniku poljskega kluba in izvršilnega odbora desnice, posl. vitezu Jaworskemu. Ta mož je po poročilu tega lista izjavil sledeče: »Izvršilni odbor desnice bo postopal popolno samostojno pri rešitvi narodnostnega vprašanja za češke dežele in se ne bo oziral na nazore čeških poslancev.« Praška »Politik« objavlja sedaj pojasnilo v tej zadevi, ki je je zajela iz vira, ki je v največji dotiki z načelnikom poljskega kluba. Poročilo pravi, da se Čehom ni treba prav nič vznemirjati, ker je prav malo verojetno, da bi bil posl. Jaworski res izgovoril navedene besede, in imajo, ako jih je res izgovoril, vse drugačen pomen, kakor pa se tolmačijo pri čeških politikih. Njemu in vsem članom poljskega kluba je pač le predobro znano, da bi v tem slučaju češki poslanci gotovo ne hoteli hoditi s poljskim klubom, vsled česar bi se desnica razbila in bi ne bila nič več kos brezo-zirnim napadom od strani opozicije. Sicer pa vitez Javvorski kot Slovan ni mogel izustiti navedenih besedij v pomenu, na Cehe se nanašajočem smislu, ker preveč živo čuti krivice, ki se gode ostalim slov. strankam. Narodno - politične zahteve nemške opozicije. Po dolgem prestanku se sedaj zopet nekaj čuje o teh prevažnih zahtevah in o izvoljenem pododboru, kateremu je shod zaupnikov po-vexil aostavo narodno-političnih zahtev. Že v prvi polovici minulega meseca so opozicijonalna glasila naznanila, da bodo tekom aprila ali vsaj prve dni maja izgotovljeni vsi potrebni referati in tudi načrt za skupni program. Toda danes še ni o tem ne duha ne sluha. Neko Schonererjevo glasilo poroča samo sledeče: Poslanci Baernreitber, Funke, Pergelt, Prade in Schlesinger so se zbrali minule dni v Pragi, da se znova posvetujejo o zahtevah čeških Nemcev. Odbor, ki bo sostavil konečni načrt, se snide prihodnji teden na Dunaju, vendar dan še ni določen. Plenum zaupnikov opozicijonalnih strank se snide potem v najkrajšem času. — Še le sedaj se bode torej do- na Jeruzalem. Pred dušo nam stopa slavna preteklost svetega mesta, a še bolj živo nam je pred očmi nesrečna njegova usoda, katero je objokaval bridko sam Kristus Odrešenik. Res, nesrečno mesto, da ni spoznalo časa svojega obiskanja! XIV. Tempeljska gora Morija in njena zgodovina. — Omarjeva mošeja. — Sveta skala Morija. — El-Aksa mošeja. — Dolina Jozafat. — Zlata vrata. Dasi zanimajo jeruzalemskega romarja v prvi vrsti ona mesta, katera je posvetil s svojim trpljenjem in smrtjo Jezus Kristus, si vendar vsakdo s posebnim zanimanjem ogleda mesto, ki je veljalo narodom že mnogo pred Kristom kot najsvetejši kraj na zemlji, in katero se še dandanes odlikuje po svoji častitljivosti. Ta sveti kraj, kije pri Judih, mohamedanih in kristjanih v viaokih čislih, je skaloviti hrib Morija, kjer je hotel nekdaj darovati Abraham svojega sina Izaka. Že leta 1048 pr. Kr. je postavil David na tem kraju oltar ter prenesel tu-sem skrinjo zaveze; s tem je postal Jeruzalem nc le politično, temveč Priloga 1Q9 štev. »Slovenca'4 dn6 13. maja 1899. ločil čas »konečnih« posvetovanj. Nemškim kolovodjem se vidi, da jim manjka resno volje in da še sami ne vedo, kje naj pravzaprav začno. Obatrukclja v niije-avHtrljakem deželnem »boru. Zadnja seja tega deželnega zastopa je bila zelo burna. V polemiki mej antisemitskimi in židovskimi poslanci je padlo precoj ostrih besed. Seji je predsedoval namestnik deželnega maršala Strobach, ki je brezobzirno dajal ukore vsakemu, o katerem se je mogel prepričati, da je res izustil razžaljivo besedo. To je bilo pa preveč Židom, posebno Noskeju, ki je najbolj surovo napadal Bvoje politične nasprotnike. Takoj po seji so se sešli v posvet vsi ( tozicijonalni poslanci ter sklenili, da bodo izvajali Bkrajne posledice in ovirali razpravo z obstrukcijo, dokler ne dobe »zagotovila, da bo predsedstvo varovalo načela parlamentarizma«. Boj je torej napovedan, a dela v dež. zboru ne bo mogel ovirati, ker bo zasedanje itak kmalu končano. Mirovna konferenca v Haagu se prične čez teden dni. Vsi daljni delegatje so se že odpravili na pot, zastopniki Avstro Ogerske odpotujejo jutri. Vseh vdeležnikov, zastopnikov 18 evropskih držav in peterih zunanjih, je 74, katero Število bi se bilo pa še znatno pomnožilo, ko bi razne manjše države ne bile poverile zastopstva večjim državam. Zanimanje za to mirovno konferenco ni posebno veliko, ker je splošno znano, da ne bo imela nikakega uspeha, pač pa se skoro po vsej Evropi nabirajo priznalne izjave in pošiljajo na predsedstvo konference. Posebno agilni so v tem oziru Angleži. Kajpada se hoče s tem pokazati samo velika važnost carjeve ideje in pa nujna potreba, da se ta uresniči. Mommsenu se zdi mirovna konferenca samo tiskovni pogrešek v svetovni zgodovini, o katerem se ne pišejo komentarji, filozof Fischer pa pravi, da mu z ozirom na mirovno konferenco manjkati izmej treh božjih čednosti prvi dve, ker nima ne vere ne upanja na kak uspeh. Razmere mej Anglijo in Transvalom bodo poravnane najbrže mirnim potom, ker bo predsednik Kriiger odnehal. Vlada je namreč voljna razširiti volilno pravico, toda samo v toliko, v kolikor se ne krate pravice starih meščanov. Predsednik Kriiger in njegova vlada sta se le nerada udala zahtevam angleške vlade in po nji podpiranih Uitlandcev. Dolgotrajnih pogajanj je bilo treba in ko bi Kriiger ne bil slutil, kaka nevarnost mu preti od strani Anglije, bi gotovo ne bil odnehal. Angleži so si toraj pridobili zopet precejšen diplomatičen uspeh, vendar je pa čudno, da angleška vlada še ni popcl.io zadovoljna ž njim. Tedenski koledar. Nedelja, 14. maja: 6. povelikonočna, evan.: Jezus govori o pričanju sv. Duha. Jan. 15. Bonifacij m, — Ponedeljek, 15. maja: Sofija m. Izidor kmet. — Torek, 16. maja: Janez Nep., Ubald šk. — Sreda, 17. maja: Maksima d. —-Četrtek, 18. maja: Venancij m., — Petek, 19. maja: Celeslin p. — Sobota, 20. maja: Bernardin Senens. sp. — Solnce izide 20. maja ob 4. uri 28 min., zaide pa ob 7 uri 26 min. — tudi versko središče judovske države. Tukaj je zidal Salomon po navodilih svojega očeta dragoceno svetišče. Širno in velikanske stavbe so obkrožale »najsvetejše«, majhno, štirivoglato svetišče, v čegar popolnoma temni notranjščini je bila skrinja za veze in ob straneh oba pozlačena kerubima. — Nebukadnezar je 1. 587 razrušil to prekrasno stavbo, toda že v letih 520—516 pred Kr. je stalo na istem mestu novo svetišče, ki se seveda po krasoti nikakor ni moglo meriti s čudovitim svetiščem Salomonovim. — Okoli leta 20. pred Kr. je pa Herod prezidal svetišče tako, da je bilo baje celo lepše kakor Salomonovo. Tudi pozneje so je še razširjali, in naposled je bil njegov obseg dva krat tolik, kakor za časa Salomona. — O tem času seveda ni bilo v najsvetejšem več skrinje zaveze; že o prvem razdejanju tempelja jo je namreč skril prerok Jeremija nekje v bližini svetišča, a do danes še niso našli tega kraja. (Dalje prib.) Lunin spremin: Prvi krajec 17. maja ob 6. uri 11 min. zvečer. — Musica sacra v nedeljo, 14. maja: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo zložil P. Rampis, aleluja z verzi A. Foerster, ofertorij dr. Fr. \Vitt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa »Tota pulchra es Maria« zl. P. A. Hribar, graduale Foersterjev, ofertorij Brosigov. Dnevne novice. V Ljubljani, 18. maja. (Izvrševalni odbur desnice državnih poslancev) ima dne 25. maja svojo sejo na Dunaju. Govori se, da ima izreči svoje mnenje o nameravani vladni jezikovni naredbi. Seja je zelo važna, ker od izida te seje je najbrže odvisna usoda Thuno-vega ministerstva. K seji je povabljen za zvezo posl. vodja Povše. (Napadi »Narodovi" na škofa) so vedno ostud-nejši. Minolo sredo zopet očita škofu, da ni tak v Ljubljani, kakor se je kazal v Sarajevu. Po našem mnenju je ostal presvetli knez in škof isti, da pa »Narodovci« niso isti, kakor so se kazali dr. Jegliču na jugu. Informacije presvetlega kneza in škofa od blizu so bistveno drugačne, kakor one od daleč; odtod torej sprememba, a ne pri knezu in škofu, ampak pri liberalcih, ki svoje barve spreminjajo liki kameleonu, in sicer kakor jim kaže. Liberalci se bodo morali že udati prepričanju, da ima dežela naša skrbnega, za vse dobro požrto-valno delujočega pastirja in ne najemnika, ki bo nauke in koristi katoliške cerkve mej slovenskim narodom branil vsekdar in povsod z vso ljubeznijo, pa tudi z vso odločnostjo. (Glede afere dr. Žitnikove) objavljamo na uvodnem mestu izjavo načelništva katoliško - narodne stranke. Izjava kaže, da so surovi napadi »Narodovi« na vodstvo katoliško narodne stranke in nje posamezne člane popolno neosnovani in podli tembolj, ker »Narodova« gospoda je pač zadnja poklicana, o častnih zadevah zasedati sodni stol. — V današnjo številko pa smo vsprejeli tudi »Odprto pismo« dr. Žitnika, katero objavlja s svojim podpisom in na svojo odgovornost, ker so se s to zadevo pečali domači in nemški libti in je zato prav, da ima dr. Žitnik priliko, to zadevo pojasniti slovenskemu občinstvu in vzlasti svojim volivcem. (Zasedanje deželnega zbora kranjskega) bo prihodnji torek 16. maja t. 1. končano, ako bo mogoče dovršiti dnevni red. Na vrsti bo mej drugim poročilo odseka o kmetijskih zadrugah in konsumnih društvih, o uredbi plač deželnih uradnikov, o lokalni železnici Trebnje Mokronog-Tržišče. (Deželni zbor kranjski.) V današnji seji je posl. dr. Majaron utemeljeval svoj predlog za ustanovitev nadsodišča v Ljubljani. Omenil je, da je to vprašanje na dnevnem redu že od 1. 1849, ponavljalo se je 1. 1854, 1860, in zadnji čas leta 1890 in 1892, ko je deželni zbor sklenil v tem smislu resolucijo. Važno je to vprašanje vzlasti sedaj po uvedbi novega civilno-pravnega reda, ker posebno sedaj treba, da se občuje s strankami v domačem jeziku in ker je graško nadsodišče pokazalo svoje nasprotstvo do slovenskega jezika. Glede obsega nadsodišča je govornik mnenja, naj bi ljubljansko nadsodišče obsegalo Kranjsko, Koroško in Spodnje Štajersko. — Posl. dr. Schaf-fe r je poročal o načrtu zakona za osnovo melijo-racijskega zaklada za Kranjsko ter je bil po kratki razpravi načrt zakona soglasno vsprejet. — Prihodnja in zadnja seja dež. zbora bo v torek ob 9. uri dopoldne. (Katoliška družba za Kranjsko) ima nov odbor, ki se je tako-le sestavil: Predsednika gosp. kanonik Andrej K a lan in gosp. vodja Fran Povše, tajnik gosp. okrajni tajnik Fr. P i c h -1 e r, blagajnik gosp. župnik Alojzij Stare, knjižničar gosp. dr. K a r 1 i n. Poleg tega sta odbrana še gospodarski odsek in zabavni odsek in upati je, da se razvije živahno življenje v prostorih katoliške družbe. (Kanonično umeščena) sta bila na Vnebohod v stolnici novoimenovani stolni dekan Andrej Za-mejic in Wol\vitz-Flachenfeldov kanonik Tomaž Kajdiž. (Volitev ljubljanskega župana.) je določena, kakor javlja uradna »Laib. Zeitung", na 18. maja. Dotični seji bo predsedoval najstarejši član mestnega zbora. Takoj nato se vrši volitev podžupana, in stalnih odsekov. (Deželni zbor štajerski) je včeraj vsprejel načrt zakona, da smejo občine za vso uročbe sodnih odlokov ne glede na daljavo zahtevati 10 kr. pristojbine. Dr. Jurtela naglaša, naj bi se te uročbe pošiljale po pošti, kar bi bilo ceneje. V ta namen naj bi se pri poštnih uradih nastavile za to sposobne osebe. V imenu gospodarskega odseka poroča poslanec Feyrer o predlogih glede olajšanja vojaške službe. Zbornica je po daljši debati vsprejela predlog, naj se pošlje prošnja vladi in drž. zboru, da bi se vsaj za po-skušnjo vpeljala dveletna vojaška služba in primerno znižalo število vojakov; da bi se pogosteje dovoljevali odpusti iz aktivne službe, edini sinovi kmečkih posestnikov vsprejemali v reservo in da bi odpadli orožni vaji v 11. in 12. službenem letu. Dalje so sklenili, da se za 1. 1899 dovoli 50.000 gld. brezobrestnega posojila za revne vinogradnike. Posl. Žičkar pri tej priliki nasvetuje dve resoluciji glede premembe dotičnih drž. zakonov z dne 3. okt. 1891 in 22. marca 1892. (Vseslovenska delavska slavnost.) Vdeležbo so nadalje naznanila sledeča društva: 42. Slovensko pevsko društvo »Lipa«. 43. Slov. izobraževalno društvo v Kamni gorici. 44. Hranilnica in posojilnica v Cirknici. 45. Konsumno društvo v Cir-knici. 46. Kat. del. podporno društvo v Vitanju. 47. Kat. delavsko društvo v Zagorju. 48. Kmetijsko društvo na Igu. 49. Bratovščina strojarskih pomočnikov v Kranju. — Pripravljavni odbor za to vsestranski željno pričakovano slavnost opominja vsa nepolitična društva, ki so priglasila svojo vdeležbo, da naznanijo vdeležbo najpreje svoji politični oblasti, potem deželni vladi kranjski in kajpada pripravljavnernu odboru. Ako se vdeleže slavnosti z zastavo, morajo to izrecno naznaniti vsem dotičnim oblastvom. Da se bo delavska slavnost dne 28. t. m. izvršila sijajno v vsakem oziru, zato skrbi poleg drugih tudi poseben odbor ljubljanskih gospej in gospodičen, vnetih za rast in čast krščansko-socijalne misli. Pripravljajo pa imenitno presenečenje, kakoršnega do sedaj naša mlada kršč.-socijalna organizacija Se ni mogla uprizoriti. Toda dalje še ne smemo izdajati tajnosti, ker duhovitim in premarljivim prireje-valkam ne upamo segati v zanimive načrte. (Zrelostni izpiti.) Na ces. kr. moškem in ženskem učiteljišču ljubljanskem se začno pismeni zrelostni izpiti dne 24. maja; tem slede izpiti iz spretnosti. Izpiti za učiteljice ženskih ročnih del se začno dne 12. junija. (Društvo zdravnikov na Kranjskem) darovalo je namesto venca na rakev pokojnega člana gospoda J. Dominika, okrožnega zdravnika v Železnikih, 10 gld. v ustanovo za vdove in sirote članov društva. (V tukajšnjo deželno bolnico) so vsprejeli v minulem mesecu 653 bolnikov, iz prejšnjega meseca jih je ostalo 353, toraj je bilo skupno oskrbovanih 1006 bolnikov. Ozdravljenih je bilo 378, zboljšanih 162, 38 jih je umrlo, neozdravljivih je bilo 12. Koncem aprila je ostalo v bolnici 379 bolnikov. (Dr. Josip pl. Waser t-) V Gradcu je včeraj zjutraj po daljšem bolehanju umrl vpokojeni predsednik deželnega nadsodišča dr. Josip vitez Waser v starosti 98. let. Rojen je bil 1. 1811 v Ptuju ter se posvetil sodnijski stroki. Od leta 1868 do 1870 je bil sekcijski načelnik v pravosodnem ministerstvu, 1874. I. pa je bil imenovan za predsednika deželnega nadsodišča v Gradcu. V državnem zboru je pripadal avtonomistom na levici." Slovenci za njim ne moremo žalovati, kajti prištevati ga moramo mej najljuteje nasprotnike našega naroda. Svoje sovraštvo je pokazal posebno v bojih za jezikovno ravnopravnost. * * * (Koliko stane Prago naborna komisija?) Praška naborna komisija je poslovala 5 dni. Račun za zajutrek dno 6. aprila znaša 40'50 gld., dne 7. aprila 46-82 gl., 8. 45 40 gld., 10. 45 53 gl. in 11. aprila 71 44 gld., skupno torej 249 69 gl. Na dan se je pokadilo smodk za 11*25 gld. — Dne 18. aprila je mestni zbor račun odobril brez vsake debate. Zopet jedna sličica gospodarstva mestnega zbora, kjer se štedi pri vsem, posebno pri služab ništvu, le pri dijetab in reprezentdbijah ne. Tudi 1. 1898 je zapravila ista komisija zadnji dan največ, namreč 7156 gld. Morda so vzeli gospodje kak grižljej s seboj za drugi dan. — Neki Liift-schiitz, zastopnik ledniške družbe na Štvanici je hotel podkupiti več mestnih svetovalcev, da delajo na to, da kupi ledenico mesto. Družba bi se rada znebila svoje ledenice, ker namerava Praga napraviti lastno ledenico in Liiftscbiitz je imel v to svrho nad 10.000 gld. na razpolaganje. Pri zadnji seji mestnega zbora je bil vsak član ozir tega zaslišan in več udov se je izreklo, da naj se cela zadeva objavi, a ker sedaj Liiftschtttza ni nikjer najti, objavi se v kratko komunike. j (Goljufana zakonska.) V Jossyju živi v precej revnih razmerah neki glasbenik N. G. Žena mu je zbolela, in poslal jo je v bolnišnico v Buka-rešt. Nekemu tamošnjemu prijatelju je naročil, naj zanjo plačuje, jo obiskuje in mu sproti poroča, kako se ji godi. Prijatelj je nekaj časa redno dopisoval in denar sprejemal, a slednjič naznanil, da je žena umrla, in prosil, naj mu pošlje denar za pogreb. To se je zgodilo, in glasbenik se čez nekaj časa v drugič oženi. Komaj je bil nekaj tednov oženjen, stopila je njegova prva žena zdrava v hišo v strah in grozo nevesti. S »prijateljem« se peča sedaj sodišče. (Mesto briljantov — strupenega gada) je prejela po pošti minule dni neka gledališka igralka v Rochestru v državi Ne\vjork. Došel jej je poštni zavoj, iz katerega se je izvila v rokah igralke nevarna kača. Služabnik jo je naglo ubil in tako rešil igralko grozovitega maščevalnega čina. (Kdaj so začeli pivo piti ?) Že stari Egipčani so delali iz ječmena alkoholično pijačo, in že pred 3000 leti so se zaradi tega pojavljale kot reakcija sem ter tje tudi alkoholične težnje. Neki papyrus iz one dobe sam predstavlja pismo očeta na sina vseučiliščnika v Chennu, kjer svari oče: »Poroča se mi, da ti zapuščaš vedo, da se udajaš razve-seljevanju, da romaš od gostilne do gostilne, a pivska slast, kam te vodi? Varuj se piva, ker pivo tvojega duha zatamnuje!« V Benni Hossanu je stara slika, ki kaže, kako dva sužnja neseta iz gostilne svojega pijanega gospodarja. Takrat je vrček piva veljal 3 kr. * * (Sejmi po Slovenskem od 15. do 20. maja.) Na Kranjskem: 15. v Postojni in Zatičini; 16. v Lukovcu, Idriji, Rovišah, Moravčah, Kočevski Reki, Srednji vasi, na Vidmu poleg Krke in Moravčah pri sv. Križu; 17. v Žirovnici; 18. v La-šičah; 19. v Gor. Logatcu; 20. v Tržiču, Kotre-dežu in v Mozelju. —Na slov. Štajerskem: 15. v Olimju, Rajhenburgu, Velenju in Poličanah; 16. v Gor. Sušici, Mureku, Soseski, Vojniku in na Pilštajnu; 18. v Artičah. — Na Koroškem: 16. v Šmihelu pri Pliberku; 19. v Celovcu. — Na Primorskem: 16. v Voloski in v Dolini. „Naša straža". Usnjarski mojster z malo gotovino bi se lahko naselil v večjem trgu na slovenskem Štajerskem na zelo ugodnem kraju. * » * Slovenskemu narodnemu zdravniku se nudi lepa prilika, naseliti se v velikem, bogatem trgu na Spod. Štajerskem, kjer bo imel si gurno zelo lepo prihodnjost. * * * V istem kraju se bo prihodnje leto oddajala edina slovenska gostilna v naj e m ; gostilna je jako dobro obiskana, ker v njo zahajajo vsi narodni krogi iz trga in okolice. * * * Kdor želi kaj natančnejega izvedeti, naj se obrne do »Naše straže« v Ljubljani. Opetovano in nujno opozarjamo vse resnične Slovenke in Slovence, da naj nikari ne pozabijo na »Našo stražo«. Kdor še vedno ni nje ud, naj pristopi nemudoma, kdor pa je sam že njeni član, naj po možnosti skrbi za to, da bodo svojo narodno dolžnost storili tudi njegovi znanci in prijatelji. — Učimo se od Nemcev in Lahov narodne požrtvovalnosti! Če zamorejo oni vsako leto v »Siidmarki« in »Legi nazionalc« zbrati stotisoče za boj zoper naš na- rod, zberimo Slovenci v »Naši straži« za svojo obrambo vsaj tisočake! Veliko odličnih in premožnih Slovencev še pogrešamo med člani »Naše straže«. Brezbrižnost je naš kardinalni greh; brezbrižnost je vzrok našega žalostnega narodnega položaja; brezbrižnost nas bo ugonobila. Zato nujno kličemo: pristopajte k »Naši straži«! Udnina znaša samo eno krono na leto; ustanov ni na pa enkrat za vselej 5 0 kron, ki se lahko plačajo v 1 e t n i h obrokih po 10 kron. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 13. maja. Pričetkom včerajšnje seje deželnega zbora je oddal posl. Kopp v ime opozicije izjavo, v kateri obžaluje postopanje predsednika Strobacha v prejšnji seji. Deželni maršal je odgovoril, da so mero-dajni nazori predsednika o rabi poslovnega reda; ako je predsednik strog, koristi to celi zbornici. — Nato so liberalci, liberalni veleposestniki, Schonererjanci in pristaši nemške ljudske stranke ostavili dvorano. Zborovanje se je potem mirno nadaljevalo v prisotnosti večine. Dunaj, 13. maja. Opozicijonalne skupine nižje-avstrijskega deželnega zbora so sinoči imele skupen dogovor. V izdanem komunikeju o tej seji, ki ga objavljajo današnji dunajski listi, se izjavlja, da je stališče opozicije v današnji seji samoobsebi določeno s soglasno odobrenim prepričanjem opozicijo-nalnih voditeljev, da ni preje misliti na mirno razpravo v deželnem zboru, dokler ni dano poroštvo, da predsedstvo ne bo skrunjevalo parlamentarnih načel. Dunaj, 13. maja. Današnje seje nižje-avstrijskega deželnega zbora se razun 5 ali 6 članov nemške ljudske stranke ni vdeležil noben opozicijonalec. Odsotno je bilo tudi liberalno veleposestvo. Dunaj, 13. maja. Cesar se poda 17. t. m. v Bruck, kjer bo naslednja dva dni nadzoroval ondotne vojne čete. Dne 19. t. m. se odpelje na Dunaj. Koper, 13. maja. Deželni glavar je zahteval, naj se vrši razprava o mandatih odsotnih slovanskih poslancev. Na predlog p»>sl. dr. Bubbe zbornica za sedaj ne bo razveljavila njih mandatov. Upeljatl kavo, ki bi pospeševala zdravje, in ki bi objednem nadomestila naredilno, našim živcem škodljivo bo-bovo kavo, ali jo vsaj storila neškodljivo, to so skušali že dalj časa doseči vestni zdravniki in prijatelji človeštva. VKathreiner-Kneippovi sladni kavi se je slednjič naSlo nadomestilo za to tako splošno razširjeno navado, ki se skoro ne da več pogrešati, da se popije enkrat ali dvakrat na dan, tudi večkrat, nekoliko tople kave, katera zdravju ne škoduje, ki pa vendar zadovolji našemu namenu. Katliremer-Kneippova sladna kava se je skazala zlasti gledč priljubljenega okusa bobove kave kot njena najizvrstuejša primes namesto deslej običajnih po-močkov, ki niso bili druzega kakor barvila. Samo ta kava obrani ta dobri okus, ga stori še mnogo boljšega, milejšega in prijetnejšega. Slednjič se z uporabljevanjem tega domačega izdelka (ki je pristna v znanih izvirnih zavitkih z imenom Kathreiner, nikoli na vago na prodaj) v vsaki družini precej prihrani, in služi torej ta kava splošni blaginji v dvojnem oziru. Umrli k«» : 11. maja. Leon Šusteršič, posestnikov sin, 2 leti, Emon-ska cesta 4 broncbitis. V bolnišnici: 9. maja. Jernej Levstik, dninar, 43 let, jetika. Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736'0 mm. S a čai opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celzija Vetrovi Nnbe ■S ™ > 5 a K ■3 J* > 12 9 zvečer 734-4 121 si. sever jasno 64 13 7 zjutraj 2. popol. 735 8 736 1 10 7 20 0 brezv. sr. zah. skorojasno del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 14 4 . normale: 13-7°. Včeraj popoldne po 4. uri kratka nevihta s točo. Odprto pismo. Minolo soboto je »Slov. Narod« objavil članek, v katerem daje podpisanemu in katoliško-narodni stranki nauke glede časti in javne moralnosti. To mi je povod, da na tem mestu svojim volivcem in vsemu slovenskemu svetu pojasnim »častno zadevo«, iz katere »Slov. Narod« sedaj po preteku dobrega leta skuša za se kovati politični kapital. To sem sedaj dolžan samemu sebi, svojim volivcem in katoliško-narodni stranki. Ker sem leta 1896 v deželnem zboru zopet sprožil vprašanje glede deželne zavarovalnice proti požarom, dobival sem od tedaj ob raznih prilikah in iz raznih krajev brezimna pisma, v katerih me neznani pisci napadajo na najostudnejši način, češ, da hočem škoditi osobju pri zasebnih zavarovalnicah. Štiri taka brezimna pisma sem dobil minolo leto nekaj dni pred to afero v dež. zboru. Jedno teh pisem, došlo mi iz Ljubljane, pokazal sem mej drugimi tudi gospodu poslancu Hribarju, kateri mi je je vrnil z opazko: »To je surovo!« Dne 11. februvarija min o lb ga leta pa je gospod dr. Tavčar v deželnem zboru v imenu upravnega odseka poročal o ustanovitvi deželne zavarovalnice ter pri tej priliki trdil, da smo jaz in tovariši dotični predlog stavili tudi iz agitator-skih, torej strankarskih namenov. Odgovarjala sva stvarno gospodu dr. Tavčarju jaz in gosp. Povše kot poročevalec deželnega odbora. Glede na to razpravo je isti dan, 11. febr., »Slovenec« objavil nastopno notico : »(Deželni zbor kranjski.) Prtti koncu seje je bila živahna razprava glede osnove deželne zavarovalnice. Poročevalec dr. Tavčar je stališče privatnih zavarovalnic tako dobro zastopal, da mu je poslanec Hribar dal spričevalo, da je govoril kot strokovnjak. Po nepotrebnem je dr. Tavčar tudi kot strokovnjak očital naši stranki, da ima z deželno zavarovalnico agitatorične namene. Vestno Bta zavračala poslanca dr. Žitnik in vodja Povše — češ, da ljudstvo samo želiin zahteva deželno zavarovalnico in da te opravičene želje morajo njihovi zastopniki zagovarjati vzbornici. Ideja deželnih zavarovalnic se je v vseh kronovinah žo t a k o u k o r e n i n i 1 a , da je ne bodo zadušili vsi mnogobrojni plačani zagovorniki zasebnih zavarovalnic. Naša stranka ima pri tem vprašanju edinole gospodarske koriBti pred očmi, aneagitatoričnih namenov.« Štiri dni pozneje, dne 15. februvarija 1898, se je gospod dr. Tavčar pri zapisniku prejšnje seje z dne 11. februvarija oglasil za besedo ter rekel mej drugim : »Glasilo, ne vem, ali je škofovo ali konservativne stranke, osmelilo se je že dvakrat pisati brez vsakega dokaza, da sem jaz poročilo glede deželne zavarovalnice izustil kot plačani zastopnik privatne družbe in da sem bil zastopnik ne svojih volivcev, ampak plačani zastopnik privatne zavarovalnice . . . Dotični list stoji pod vredništvom dveh članov te vis zbornice, ali enega izmed njih, Kalana ali Žitnika. Brez vednosti teh poslancev ne pride nič v ta list, in vse. kar se zgodi v deželnem zboru, pišeta brezdvomno ta dva poštenjaka sama. Ona sta torej odgovorna za to in toliko časa, dokler ni dognano in dokazano, da sem govoril kot plačani zastopnik privatne zavarovalnice — prosim, gospod glavar, jaz hočem namenoma žaliti — imenujem ju grda in nesramna obrekovalca.« Gospod poslanec K a 1 a n nato obžaluje, da se v zbornici spravljajo v razgovor stvari, katere nikakor ne spadajo v deželni zbor. A jaz, ogorčen in razburjen vsled tega ne-osnovanega napada, in v popolni zavesti, da jaz nisem nikdar v »Slovencu« gospodu dr. Tavčarju očital sebičnosti in še manj, da bi bil on poročal »kot plačani zastopnik privatne družbe", sem izjavil: »Stvar ne spada v zbornico in torej jako obžalujem, da se vendar moram oglasiti v obrambo. Jaz izjavljam pod častno besedo, da dotične notice nisem pisal, najmanj pa »plačani zastopnik«. Dokler mi gospod dr. Tavčar ne dokaže, da sem jaz te vrstice pisal v »Slovenca« glede sprave, zavračam besede »nesramen obrekovalec« na njega samega. Dokler mi tega ne dokažete, zadene Vas ta beseda « To je torej tista moja izjava pod častno besedo, katera je sedaj po preteku 14 mesecev dala povod »Slov. Narodu«, da je z vso silo napadel mojo osebo in katoliško-narodno stranko. Nepristranskim čitateljem prepuščam sodbo, ali je gospod dr. Tavčar vsled gori navedene notice v »Slovencu« z dne 11. februvarija sploh imel količkaj vzroka, da je v deželnem zboru spravil to stvar v razgovor, in ali ni sodišče tisto mesto, kjer naj bi bil iskal zadoščenja, ako seje čutil žaljenega. In kar se mene tiče, konstatujem, da sem jaz dopisal samo drugi splošni del one notice, ki je gori tiskan z razprtimi črkami in se pričenja z besedami: — »češ, da ljudstvo samo želi in zahteva deželno zavarovalnico« itd. Recimo, da bi bil jaz v istem trenotku dne 15. februvarija 1898, ko sem odgovarjal gospodu dr. Tavčarju, v istini vedel, da sem dopisal drugi del notice, mogel bi bil tudi pod častno besedo izjaviti, da nisem gospoda dr. Tavčarja imenoval »plačanega zastopnika zasebne zavarovalnice«. Stvari se ne presojajo po besedah, temveč besede po razmerah in stvareh, sicer bi po besedah znanega francoskega državnika vsacega človeka zaradi ene same njegove besede obsodili na vislice. In častno sodišče Be je moglo prepričati na podlagi izjave najverodostojnejše priče, da jaz nisem pisal prve polovice označene notice in torej tudi ne imena g. dr. Tavčarja. Toliko v objektiv- nem obziru. A v subjektivnem oziru pa mi tudi častno sodišče ni moglo dokazati najmanjše ne resnice. Naglašam v prvi vrsti, in na to morem z mirno vestjo vedno priseči, da v istem trenutku niti vedel nisem, za katero notico se gre, in še manj, da bi bil jaz štiri dni preje k oni no tiči dopisal dotične vrstice. Imel pa sem pred očmi neke druge notice v »Slovencu" glede sprave, o kateri sta iste dni obravnavali narodni stranki. In zato sem ti besedi vstavil v neove-rovljeni stenogram, misleč, da ju je preslišal ste nograf. Ako mi „Narod" vsled tega očita, da sem svoje besede popravil, potem so popravljeni v v stenog. zapisniku malone vsi govori. Sedaj vprašam: Ali mi more kdo pripisavati toliko predrznosti, brezstidnosti in brezvestnosti, da bi bil jaz vpričo urednika »Slovenčega" trdil pod čaBtno besedo, da nisem dopisal onih prepor >nih besed, ko bi bil vedel, da sem jih pisal? Jaz bi se bil vendar moral bati, da bode takoj vstal preč. g. kanonik Kalan ter me pred vis. deželnim zborom in vso javnostjo postavil na laž in osramotil. Da tega ni storil, je le dokaz, da je bil tudi on prepričan o moji subjektivni nedolžnosti, kar je tudi sedaj kot priča naglašal pred častnim sodiščem. Dalje: Ali sem jaz imel najmanjši povod nasproti g. dr. Tavčarju zamolčati resnico, in bo bi bil pisal tudi vso dotično notico ? Da sem se čutil glede g dr. Tavčarja popolnoma nedolžnega, dokazuje tudi dejstvo, da sem po svoji izjavi stopil v zbornici k preč. gospodu Kalanu rekoč : Kaj pa hoče dr. Tavčar od mene? In sedaj mi je preč. g. Kalan pojasnil, kako je do-tična notica z dne 11. feb. nastala in da sva jo dva pisala Ker še nisem bil prepričan, šel sem naravnost v stenografsko pisarno po dotično številko »Slovenca", in sedaj mi je bila stvar jasna. Z besedami „mnogobrojni plačani zagovor niki« sem namreč imel v mislih pisce onih brezimnih pisem, ki sem jih gori omenil, kar sem opetovano naglašal in tudi na tem mestu slovesno izjavljam. Hotel sem v javni seji pojasniti vso stvar, toda nekateri gg. tovariši so mi prigovarjali, naj ne provzročam nove debate o tej zadevi, temveč jo zasebno z g. dr. Tavčarjem poravnam. Razgo-varjal sem se pozneje z g. dr. Tavčarjem o tem in zatrjeval, da mu morem z rokopisom dotične notice dokazati, da sta jo dva pisala, a da nobeden nju ni hotel njemu tega očitati, kar je on sklepal iz celotne, tako slučajno spisane notice. Konečno mi je g. dr. Tavčar rekel približno, česar se še dobro spominjam: Rokopis mi ne zadošča, ker se vedno lahko nov napravi. Sicer pa ne bodem več preiskaval, kdo je to notico pisal; jaz se zadovoljim, da Vi ali g. Kalan v zbornici izjavi, da mi »Slovenec« ni hotel očitati sebičnosti, in to izjavo naj tudi »Slovenec« priobči. Vsled dogovora z g. dr. Tavčarjem sem pooblaščen od uredništva »Slovenčevega« v seji de želnega zbora dne 25. feb. 1898 izjavil, da »Slovenec« z dotično notico ni hotel g. dr. Tavčarju očitati sebičnosti. Nato takoj izjavi g. dr. Tavčar, da je z ozirom na prečitano izjavo za nj ta afera dognana in da prekliče v tej zadevi izpregovor-jene žaljive besede A s tem ta afera ni bila dognana. Vsporedno s to je tekla afera Barbo Kalan, o kateri je sodilo častno sodišče. Konec je bil, da je poslanec grof Barbo v zadnji seji dne 28. febr. prečital izjavo, v kateri pravi, da je preiskava na brezdvomen način dokazala, da sem jaz pisal večkrat že imenovani članek. Stvar bi bila preobširna, ko bi tukaj razpravljal vso to zadevo, konstatujem le stvarno neresnico v izjavi, da bi bil jaz sam pisal dotični članek. Jaz sem tedaj v zbornici obširneje pojasnil vso stvar ter dokazoval, da sem postopal in govoril popolnem bona fide in da mi vest v tem oziru nobene krivde ne očita. Zahteval bi bil tedaj že posebno razsodišče o stvari, toda bila je zadnja seja in preiskava nemogoča. Stvar je seveda vzdignila mnogo prahu. Že dne 6. marca m. 1. je osrednji izvrševalni odbor katoliško - narodne stranke pismeno zahteval od mene, naj odložim vse častne mandate, katere sem od stranke prejel. Da bi imela katoliška-na-rodna stranka popolnoma proste roke in bi ne bila odgovorna za noben napad na mojo osebo, izstopil sem že pred ednim letom iz vseh odborov, toda deželnozborskega mandata nisem odložil, ker tega so mi dali volivci in ker sem hotel na vsak način zahtevati častno Bodišče zaradi izjave gosp. grofa Barbota. To dokazuje moje trdno prepričanje, da se mi je godila krivica in da bi ne bil jaz spravljal te stvari zopet v javnost, ko bi se čutil krivega. Dan pred letošnjim zasedanjem, dne 27. dec. 1898 sem bil pri g. deželnem glavarju ter mu naznanil, da hočem takoj v prvi seji zahtevati častno sodišče. G. dež. glavar pa mi odvrne, da po poslovnem redu dež. zbora tega ne morem zahtevati. Moral sem torej prositi načelnike klubov. Stvar se je zavlekla brez moje krivde do 14. aprila t. 1. Ta dan sem prejel od goHp. načelnika temu sodišču sledečo izjavo: »Odsek sicer priznava, da je g. dr. Ignacij Žitnik v X. deželnozbor-ski seji dne 15. feb. 1898 govoril v veliki razburjenosti, a se po vršenih poizvedbah vendar ni mogel prepričati, da si g. dr. Žitnik pri takrat pod častno besedo oddani izjavi ni bil v svesti, da se je gosp. poslanec dr. Ivan Tavčar čutil žaljenega po notici v »Slovencu« z dne 11. febr. 1898, katero je, kakor sam priznava, pisal gospod dr. Žitnik«. Naj vsakdo še enkrat prečita to izjavo. Kaj pravi? Da jaz odseka nisem mogel prepričati, da sem bona fide govoril pod častno besedo. In kaj zamolči? Da pa tudi meni nihče ni mogel dokazati, da bi bil govoril mala fide, torej neresnico ali celo laž. In kar moram tukaj javno pribiti, je zopet neresnica v tej izjavi, da bi bil jaz sam pisal dotično notico. Najverodostoj-nejša priča je sedaj častnemu sodišču dokazala, kdo je pisal prvo polovico te zloglasne notice in da sem jaz dostavil le drugo polovico, v kateri niti govora ni o g. dr. Tavčarju. Toda — in to konštatujem javno — vsled ostrih prepirov povodom ljubljanskih volitev je bila parola-. Fiat j usti f i ca t i o, etsi pereat mun-dus ! Konstatuiem dalje, da je »Slovenski Narod" dne 1. marca 1898 brez najmanjše opazke objavil g. grofa Barbota izjavo in sedaj k častnega sodišča izjavi z dne 14. aprila t 1. samo dostavil, da se je ta častna zadeva za-me neugodno rešila. 11 teh in drugih razlogov, katerih tukaj ne navajam, mi je neumevno, zakaj je »Slovenski Narod" šele dne 6. maja t. 1. mogel in hotel tr diti, da sem osramočen jaz in osramočena vsa katoliško-narodna stranka. Morda je pa le res. kar se mi je zatrjevalo od raznih stranij, da je zlobni članek »Narodov« z dne 6. maja provzročila kratka notica v »Slovencu« z dne 4. maja t. 1. glede banke .Slavije'. Jaz samo konstatujem, in to more uredništvo potrditi, da te notice nisem pisal niti provzročil, in da sem šele 8. maja zvedel, kdo jo je pisal. Vprašal pa sem, ker je se meni podtikala Obžalovanja je vredno, da možje osebno občutili vost zamenja\ajo z ljubeznijo do resnice in domovine ter se klanjajo javnemu mnenju, katero sami delajo. Sedaj naj sodi javnost, naj sodijo moji volivci, kje je resnica in kje škodoželjnost. Naj se poumehujejo oni. ki so me obsodili, predno so me zaslišali; naj si manejo roke oni, ki mi podtikajo slabe namene; vse to me globoko žali. toda ne vrže me ob tla. Vsi udarci padali bodo enkrat na one, ki jim dajejo smer. Treba je mnogo strasti in brezozirnosti, da se po krivem obsodi človek, kateri more na psovke odgovarjati le s potrpežljivostjo in na zlobnost le z udanostjo. Sočutje objektivnih mož daje mi zadoščenje za vsa zla, katera je rodilo politično nasprotstvo. Obrekujte, ako vam to dela veselje. Jaz imam obračunati sedaj samo s svojimi volivci. Sklical sem bil že več shodov, toda do danes nisem prejel še nobene nezaupnice, pač pa so mi izražali zaupanje. Skli-caval bodem tudi letos, ako mogoče, vsak teden shode ter volivcem pojašnjeval to afero. Ako mi polovica volivcev izrazi nezaupanje, j>otem vem, kaj mi je storiti. V Ljubljani, dne 12. maja 1899. Dr. Ignacij Žitnik. C. kr. priv. zavarovalno društvo v Trsta. 475 Iz poslovnega poročila, katero se je občnemu zboru dne 27. aprila predložilo, posnamemo sledeče važnejše točke: Sekoija zavarovanje na življenje sklenila je leta 1898 zavarovalno glavnico v vrednosti gld. 15,011.027.-. Zavarovane gotovine je bilo koncem leta 1898 okroglo 96 Vg milijona goldinarjev glavnice in gld. 236.357.— letne rente Pre-mijskih dohodkov je bilo gld. 4,007.583.— izplačanih je bilo pri zavarovanju na smrt in doživetje gld. 1,860.286.— razven tesvote pa je bilo reserviranih še gld. 320.669.— za slučajne škode. Premijska reserva in prenosi znašajo gld. 24,516.640.—. Premijskih dohodkov v oddelku zavarovanje proti elementarnim nezgodam (požarom in poškodbam pri prevožnji) bilo je gld. 7,751.745.— vzvratna zavarovanja so veljala gld. 3,646.769.— za škode izplačala se je — odštevši vzvratno zavarovalne deleže — svota gld. 2,683.738.—. Za dne 31. decembra nerešene škode znaša reserva čisto gld. 441.105.—. Premijska reserva požarnega oddelka zvišala se je tudi v tem letu in ne samo v primeri z večjimi premijskimi dohodki temveč tudi peroentualno; taista znaša odštevši vzvratna zavarovanja gld. 2,300.938.—, — prevožnjega oddelka pa gld. 90.967.—. Leto 1898 je bilo v elementarnih zavarovalnih oddelkih še bolj neugodno, nego pretečeno leto; konečni zaključek bilance pa zamore vsled dohodkov vže nabranih precejšnih reservnih zakladov, ter povoljnega izida kupčije pri zavarovanju na življenje zadovoljiti. Po odbitku gld. 200.000.—, kateri znesek se bode za ustanovitev nove reserve (za znižanje obrestne mere) porabil: in daljnih gld. 40.000.—, kateri so se za v letu 1899 zapadle davke reservirali, ostane, ako se prenos dobička iz leta 1897 v znesku gld. 5.620.— priraču-ni, — prebitek v znesku gld. 410.579.—. Od tega izplačala se bode po pravilnih odreditvih — kakor v prejšnem letu di-videnda gld. 75.— za vsako delnico. Različne rezerve so se zvišale leta 1898 za gld. 1,942.918.— in znašajo koncem leta vsled tukaj predložene bilance gl. 29,146.930. - od teh je gl. 25,148.845.-(in sicer čiste t. j. po odbitku deleža za vzvratna zavarovanja) gld. 3,048.343,— pridobitnine rezerve in gld. 949.842.— rezerve za kurzne razlike. Glavni zastopnik za Kranjsko je gosp. Ivan Perdan predsednik trgovske in obrtne zbornice, deželni poslanec, posestnik in veletržec v Ljubljani. V h ry 473 1—1 Potrti od najglobokeje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti našega iskrenoljubljenega soproga, očeta, tasta, strica in deda Ivana Dominik-a okrožnega zdravnika ki je po dolgi in mučni bolezni, previden večkrat s sv. zakramenti v 64. letu svojega življenja, danes ob pol 3. uri popoldne mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v nedeljo dne 14. t. m. ob pol 5. uri popolne iz hiše žalosti. Sv. maše brale se bodo v cerkvi sv. Frančiška Preblagcga pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Železniki, 12. maja 1899. Emilija roj. Wledemann, soproga. — Delca omožena Kosmelj. hči. — Luka Košmelj. zet. — Viktor Herxel, nečak. — Marija Herxel roj. Dacar, nečakinja. — Toni, Minka, Vida, Jelica, Viktorija, Viktor, in Maks, unuki in unukinje. d RS > a JCZ g •e C3 ca O C cd 0> 0 r~i- a Q3 C 09 ►CO PH m C ca. o o in A ca ca N n n •p © iS Cmm J* »>J O. tO ca O M CT3 a. d> oo o > rMATTONFS ^lESSHiMB m ff iv*. nt Raba tega v zamasek vžganega znamenja in ru- deoe vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam GiessliililsU kisli vode. 20 -19 V Ljubljani se dobiva v vseli lekarnah, veijih špecerijskih prodajalmi-ah in trgovinah 7, jestvinami in vinom. JJOir Išče se trgovski pomočnik, poštenega vedenja, zmožen slovenske!,'* in nemškega jezika, ter tudi dobro izvežban v knjigovodstvu - Plačilo po dogovoru. Vložiti je treba kavcije 600 gld., oziroma se odteguje od plačila. — Oglasila se sprejemajo do 15. junija 1.1. Kjč, pov6 upravništvo »Slovenca., 469 1 — 1 Orgle z 12 večinoma ugodnimi, za spremlje-vanje petja deloma jako všečnimi spremeni |prin-cipal 8'), novimi mehovi in uluisno omaro, ponuja po zmerni ceni župni urad v Šturiji, dne 10. maja 1899. 465 3_2 J. Kromar, župnik. SES1B D8H ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv.Potra «'(>MlaAt.(t se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovnidke obleke Iz trpežnega In solidnega blag« po nizkih cenah. Opozarja ua veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 227 21 mmmcm es mmmm is&,imimim la najvišje povelje Njega c. in k. apost. Veličanstva XX. c. k. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dopuSčena — ima 12728 dobitkov v gotovem denarji in skupnem znesku 403.160 kron. Glavni dobitek znaša: 200.000 kron. Z.. izplačilo jamči c. k. 'oterijski urad. Žrebanje bode nepreklicljivo dne 15. juirja 1899. Jedna srečka stane 4 krone. Srečke so dobiti pri državni loteriji pa Duraii, 1., Riemergasse 7, v Io>'iisk>h kolekturah, p>; davčnih, postnih, brzojavnih in že>f\.o<čn'h urad h, po menjalnicah iid. Načrti aa kupovalce srečk zastonj. 101 10—2 Srečke se pošiljajo poštnine prosto. 431 4-3 c. k. vodstvo državne dohodnije Oddelek za državne loterije. aSoka iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju oddaje se po enjjros-cennh 259 44-9 ▼ plombiranih vrečicah po 10 in 25 kil v prodajalntcl Maksa 13 o m i c e 1 j - a v Ljubljani, Rimska cesta vis a vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske. Moka oddaje se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem u pešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov. 416 3—3 m a c* > Linimenf Oapsici compos. 352 lz lekarne Biohter-Jevo ▼ P raj.. 24-14 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo ie dobiti posodicH po 40 kr., 70 kr. in l gld * fsek lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 759 40— S Ricbter-jev liniment % .sidrnca ter bprejiue u previdnosti le v steklenicah x . inaco varstveno marko „sidro" kot I Biohter-jeva lekarna orl s I a t e m levn v P r r gr 1 UM $ Cerkvena mizarska dela. Podpisanec izdelujem zlasti oekvene klopi W in spovednioe po vzorcih in po lastnem načrtu ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini in .JS cerkvenim predsloiništvom. Zagotovim izvrstno delo W in nizke cene. 2e desetim cerkvam sem izdelal ^ '''OP' v največjo zadovoljnost. r,, /K Da je moje delo res trdno in lepo. spričujejo W klopi po farnih cerkvah v Dobu, Radomljah, na Rovu, Brdu. Goričici. v Meravčah, Pečali, Komendi ^ in v novi cerkvi vodiški, pa spovedirca na Holmcu, W Postavljanje novih klopij v cerkvi traja le 5 do 6 dni. Josip Stupica na Viru, $ 61 20-16 poŠta Domžale. ^ f/ ^^Izdelovavec M. Hrnjak, lekarnar 7 d -o > 4 Pozor I Pravi .Olavdn' nosi varstveno znamko. „Claven" v Ivanič-tvrdja, Hrvatsko Dobiti je v vseh lekarnah in drogueri-jah. 1 lonček 60 kr, po poiti 75 kr. Edino gotovo delujoče sredstvo s kateiim si slehrni v 3 do 5 dneh brez bolečin in za zmiraj odpravi 459 12-1 V kurja očesa, ^M ozeblino, trdo kožo, bradavioe. žulje, od pota vnete noge. pik čebele, ose, komarja ln dragih mrčesov. Razpošilja se samo proti povzetju ali ako se denar naprej pošlje. Razprodajalcl dobe velik popust. 9» < (fr 0 S Prečastiti duhovščini se priporočam za slikanje ^V cerkva, kapel^O ^ in sob. A ^ Imam ^Pjf na razpo-♦V lago tudi krasne vzorce \ V/ v raznih slogih, kakor tudi mnogo spričeval. 73 26-16 ® »J m s t Št. 998. Razglas. 414 3-2 152300 gld. 18600 » 13ii00 » 6300 » 28000 » 34000 » 22100 » 29600 » 13000 » 4900 » 4750 » 23u0 » Na mestu podrtega deželnega dvorca na Kongresnem trgu v Ljubljani se bo zgradil nov deželni dvorec. Dotična dela in dobave so nastopno proračunjene 1. Kopanje tal in zidarsko delo okroglo 2. tesarsko delo » 3. kleparsko delo » 4. krovsko delo » 5. kamnoseško delo » 6. kiparsko delo » 7. potrebno železje » 8. mizarsko delo » 9. ključavničarsko delo » 10. steklarsko delo » 11. pleskarsko delo » 12. lončarsko delo » Ta dela se bodo oddala potom javne konkurence ter se dotične po-«iudbe sprejemajo pri podpisanem deželnem odboru do dnč 27. maja 1899 do 12. ure dopoldne. Vsa natančneja določila glede ponudeb, oddaje in izvršitve dela se zvedo pri stavbnem uradu in so izkazi posameznih del ter načrti v navadnih uradnih urah na razgled v pisarni deželnega stavbnega urada, Turjaški trg štev. 4, II. nadstropje, kjer se dobivajo tudi proti vplačilu tiskarskih stroškov. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne I. maja 1899. [KttOOOOOGOOOOOOOOOOOaOGOt: BT POZOK! Podpisana tvrdka priporoča slavnim prostovoljnim gasilnim društvom, občinam ln župnlščem za nabavo vsekojakih brizgalnic, gasilnega orodja, pasov itd., kakor tudi kmetijskih strojev in peronospera-škropilnic svojo bogato založeno podružnico y Zagrebu, Frankopanska ulica štev. 9. Postrežba točna, solidna, z nizkimi cenami, pod ugodnimi plačilnimi pogoji tudi na obroke. Pi hvaln* pisma in spričevala s Kranjskega na razpolago. Za obila naročila se priporoča s spoštovanjem 89 12-8 podružnica K. A. Sniekal. Podpisana ima v zaloifi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plaiče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje prte itd. «ploh \8e, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preuovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje rodno in poštene po najnižji eenl bundera ln vso drngo obleko. Preftastitt gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpešteriejio postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejeim spostovsnjam se priporoča 250 62-10 Ana Hofbauer, | imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja In posode v LJubljani, Wolfove ulloe 4. —. V oi O ^ S ž S 1 S * S S s d Obče znana, jako trpežna kolesa Styria št. U »ljudsko kolo" prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri Franu Čudnu v Ljubljani s čemur je si. občinstvu dana prilika po ceni si pribavitl Siyrfa it® ¥• 399 « Zastopnik tvrdke: Josip Polak. Usojam si častitemu občinstvu naznaniti, da danes 13. maja 1899 otvorim gostilno v nekdai sloveči gostilni „pri Podkrajšek-u", zdaj lastnina gospoda A. Drelse-ta v Konjušnih ulicah št. 2. Za dobro pijačo, pristno dolenjsko vino in Auerjevo pivo, kakor tudi za gorka in mrzla jedila ter najtočnejSo potrežbo bo najbolje poskrbljeno Priporočam se častitemu občinstvu za mnogobrojen obisk. 468 1—1 # v Ludovik Ceme, gostilničar. CD C CD o 3= o > o v > 0> 'a? > o C Ceniki gratls in franka! Priporočam svojo boirato največjo zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih in nikelnastih HT ar verižic, uhanov, zapestnic, ovrat-nih verižic, prstanov itd. po jako zn i ž a n ih c e n a h. 396,^6 Se priporočam ter uljudno vabim FR. ČUDEN trgovina z zlatnino in srebrnino v Ljubljani, na Mestnem trgu. IVAN KORDIK, Ljubljana, Prešernove ulice št. 10—14, ima na izbiro vsakovrstne svečnike, nože, vilice in žlice iz alpake (čista, bela, trajna kovina), par svečnikov iz alpake 21, 24, 26 cm. visoki stane gld. 190, 2 20, 2 30/ tucat žlic za kavo stane od gld. 2-20 do gld. 3-— » žlic navadnih iz alpake od gld. 4 20 do gld. 6'— » nožev ali vilic » » gld. 5 60. (419 4-3) Najnovejša špecerijska trgovina!!! prej Schober, Dunajska cesta štev. 8. Oziraje se na svoj zadnji inseret, dovoljuj, m si si. občinstvo opozarjati na svojo veliko zalogo špecerijskega blaga, kakor: raznovrstne kave, kakao, čokolade, olivnega, namiznega in aizer-olja itd. Nadalje se istemu tudi priporočam za nakup najfinejšega francoskega in ogerskega konjaka, pristne sedmograške slivovke finega tropinovca m špirita po najn žjih cenah, zagotavljajoč šolnino in reelno postrežbo. 415 15 — 5 ^Primerna, trpežna in trajna birmanska darila. $ Kdor želi kupiti za birmansko darilo ne samo ceno, temveč tudi dobro in natančno regulirano obrne naj se do tvrdke t S 424 7-5 Janko Klopeie u M prodaja raznovrstnih zlatih, srebrnih, nikelnatih in jeklenih žepnih PS Ji nr, zlatnine in srebrnine *j< v Ljubljani, Prešernove ulice št. 4. u y ^^Zepne ure za dečke in deklice od gld. 5-— naprej ® v JL^jiil>l jsini ponudijo po najnižji ceni poljubno množino stavbinske opeke, jj lli o (Strangfalz - Ziegel) in tem pripadajočo stekleno zavezno opeko. Strešna okna i z litega železa. Peči in štedilna ognjišča (lastni izdelek). 348 27—6 0 Roman-cement, (lovski Portland-cement V pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. V HV Najnižje cene. Edina prodaja slavno znanih Dilrkoppovih Diana - koles | (u«jboljše nemško blago) je za Ki-ansko le pri rWS JAN. JAX-u v Ljubljani, Hii.ii»jMk.sk ceMts« ■ -5- Ceniki brezplačno ln franko. — Na zahtevanje se vsakemu kupou daje brezplačen poduk za vožnjo 1 kolesom. «21 10-4 Dobiva se povsod. 905 (36—16) Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob. ^ i®Sf Delavnioa kleparskih, ključarskih, kovino- fl? "j tiskarskih, stavbenih in galanterijskih del. A r< fl H I H A M B r H A * M V JI Št. Vid nad Ljubljano izdeluje in ima v zalegi cerkvene svetilnice ali stalnice, dve po: iz k o s i t a r j a 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24. 28, 82 gld., iz tompaka 40, 50 gld.; obhajilne svetilnice iz ko-sitarja po 2 gld., iz medenine po 5, 8, 10 gld.; pušice z zvončki za pobiranje miloščine, iz k os i ta rja po gld. 1 50, iz medenine po 5 gld.; štedilna železna ognjišča, vsa že lezna in tudi razna za vzidanje. Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. 253 12—11 Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd — S kri-tevjo zvonikov prevzema ob jednem tesarska dela. <3 V 9 iTj "U "Jia." Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. lakso Veršec v I.JUBT^JANl. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Giro-konto (hranilne vloge v tek. rafiunu), obresti od dnš do dn6 po 4l/s%. Poštno - hranilnlčne položnioe na razpolago. I > u 11 a j § k a borza. Dne 12. maja. gkapni državni dolg v notah.....101 gld. 10 kr. Smpni državni dolg v srebru.....100 » 60 » Avstrijska zlata renta 4°/„......119 » 65 » Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 1C0 • 40 » Ogerska zlata renta 4%.......119 » 55 » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 97 » 35 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 919 » — » Kreditne delnice, 160 gld..............359 » 10 » London vista...........120 > 47'/,. Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 08 » 92 » 80 mark............11 » 78 » SO frankov (napoleondor)............9 » 65'/,» Italijanski bankovci........44 » 80 » C- kr. cekini......................6 » 68 » Dne 12. maja. 4"/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 171 gld. 75 kr. 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 157 » — » Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196 » 75 » 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 » 80 » Tišine srečke 4»/0, 100 gld..............138 . 25 » Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... 129 > 26 > Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 » 75 » Posojilo goriškega mesta.......112 » — » 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 » 25 » Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 97 t SO > Prijoritetne obveznice državne železnice . . — » — » » ► južne železnice 3°/0 . 170 ► — » > » južne železnice 5°/0 . 123 » 25 » » » dolenjskih železnic 4°/0 99 » 50 * Kreditne srečke, 100 gld......199 gld 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 160 » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 > Rudolfove srečke, 10 gld.......28 » Salmove srečke, 40 gld........85 > St. Gendis srečke, 40 gld.......84 . Waldsteinove srečke, 20 gld......60 » Ljubljanske srečke.........24 » Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . V,2 » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. at. v. 3360 » Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . 457 » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 55 » Splošna avstrijska stavbinska družba . . 107 » Montanska družba avstr. plan..........243 > Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .191 » Papirnih rubljev 100 ................127 > 75 kr. --» 30 » — » 50 » 76 » 40 16 50 35 50 25 ST Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromese za vsako žrebanje. K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M 13 It C U R" I., Ufollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. 3SJT Pojasnila "£S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljsklh vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ST naloženih (flavnlo,