Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo MODin
Urednifitvo je v Kopitarjevi ul.6/lll
Telefoni uredništva: dnevna službn 2090, — nočna 2996, 2994 in 2050

VENEC
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.0il, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponocljka in dneva po prazniku
Največji greh
(Od našega ruskega dopisnika.)
Gospod urednik! Že dolgo Vam nisem ničesar sporočil o naših razmerah. Zdaj začetkom šolskega leta Vas bo pa gotovo zanimalo poglavje iz bolj-ševiške kulturne politike.
Začetkom vsakega šolskega leta morajo v sovjetski Rusiji vsi vseučiliški profesorji brez izjeme polagati »izpit iz politične abecede«. Izpiti so javni. Komunistični izpraševalci jih navadno priredijo v kateremkoli delavskem klubu. Ti izpiti imajo, kakor poudarja politična stranka, »velik vzgojen pomen, ker pridejo na ta način prvič v zgodovini znanosti njeni zastopniki v neposreden stik z delavci, ki ugotovijo socialno zanesljivost in koristnost znanstvenega dela«. Prof. Kakuškin, predstojnik klinike za ženske bolezni, jc ob letošnjem izpitu takoj zaslužil ukor, ker je pričel svojo izjavo z besedami: »Po nalogu vlade vam moram poročati o svojem delovanju.« »Kaj se to pravi,« so ga zavrnili, »četudi bi vam vlada tega ne ukazala, bi bila vaša osebna dolžnost, da dokažete svojo koristnost. V proletarski državi trpimo samo navdušene, iskreno prepričane učenjake, ne pa po-tuhnjencev!« Kakuškinu so očitali, da je rekel v seji ginekološkega društva: »Razredna miselnost samo ovira razvoj znanstvenega dela.« — »Ali je dopustna slična veleizdaja?« so ga vprašali. — »Ne spominjam se, da bi kaj takega rekel,« se je branil nesrečni profesor. Toda priče so ga takoj razkrinkale. Izpit se je zavlekel od osmih zvečer do polnoči. Dvorana rdečega kluba na Preznji se je polagoma izpraznila. Kakuškina so vprašali, kaj misli o izgledih agrarne politike in o ženskem i delu v tovarni? Zopet se mu je zareklo. Trdil je, 1 da je ustvarjena žena za materinsko dolžnost in da pomeni delo v tovarni zanjo samo »težko suž-nost«, dočim se pa v socialističnem programu govori o »enakopravnosti obeh spolov«. Naposled mu je ušlo: »Saj mi ne morete pretipati možgane! Tu imate moje žepe in denarnico, toda moje mišljenje je druga stvar.« — »Tisto že ne!« — so vzkliknili komunistični eksaminatorji — »mi ne rabimo vaše denarnice. Toda vaši možgani so odgovorni za miselnost vam izročenih mladih zdravnikov. Povejte, kaj mislite o krščanstvu?« — »Versko prepričanje se ne tiče moje stroke,« je odgovoril izmučeni Kakuškin, »osebno nisem veren, a tudi ne nasprotujem drugim, da bi bili verni.« S tem odgovorom je zapečatil svojo usodo. »To je največji greh!« so mu rekli. »Vaša popustljivost vas je tako daleč zapeljala, da ste predavali na prošnjo verske občine o zakonskih dolžnostih in pomenu žene v zakonu. Vi niste primerni za visoko šolo.« Kakuškin je izgubil stolico ženskih bolezni ...
Profesor anatomije Stadnicki se je moral braniti očitka antisemitizma. »Saj ni res! Nasprotno. Kot mladenič sem se celo zaljubi! v Židinjo, a na srečo je njen oče preprečil ta zakon.« Poslušalci grohočejo: preplašeni starec se jim zdi zabaven. »Kaj pa je z verstvom?« — »Kari Marks ni verjel v čudeže. Kot znanstvenik predavam tudi jaz v istem duhu. Ne pozabite pa, da sem prileten mož. Kljub temu pa vedno čitam protiverske knjige, da izpopolnim svoje prepričanje in upam, da kažent uspehe.« »Ne,« ga zavrnejo sodniki, »povejte odločno, ali ste kristjan ali ne?« »Krščanstvo,« jeclja Stadnicki, »smatram samo za skupino obredov. Um-ljivo pa je v moji starosti, da se ne morem odvaditi onih stvari, ki so mi jih vcepili starši že kot dečku...« Seveda je bil poslan prof. Stadnicki v pokoj ...
Zato pa ni izgubil poguma tekom štiriurnega Izpraševanja prof. Zielinski, mednarodno poznan kemik. »Kaj boste rekli o vašem razmerju do cerkve?« — »V mladosti sem bil seveda veren.« — »Ali greste zdaj v cerkev?« — »Redkokdaj. V Veliki noči rad poslušam cerkveno godbo.« »Vi ste katolik, profesor. Kaj mislite o papežu Piju?« — »Ali ste vi kaj čitali o papežu?« odvrne neustrašeni profesor. »Kaj bi čitali, zakaj?« »Zato, da bi me lahko vprašali,« mirno odvrne profesor. Poslušalci se morajo nasmehniti. Prof. Zielinski je med vojno izumil strupeni plin yperit in zdaj vodi laboratorij za protiplinsko kemijo. Menda iz tega vzroka so mu dali »zadostno«.
V istem klubu Dorogomilovske tovarne sprašujejo profesorja matematike Golubjeva o njegovih političnih nazorih. »Jaz sem republikanec.« Ta odgovor je nezadosten. Mar ni republikanec tudi Miljukov v Parizu ali celo Ilindenburg?... »Kaj mislite o sovjetski vladi?« — »Njen obstoj je dejstvo, s katerim moram računati.« Zopet nezadostno! »Kaj mislite o marksizmu? Ali je mogoča znanost brez marksizma?« —■ »Izkušnja kaže, da je,« pravi Golubjev, »matematika izhaja brez vsake filozofije ln ne potrebuje (udi ne marksizma. Saj se je rodil dednji šele pred desetletji, matematika pa je tisoče In tisoče let stara.« Profesor je prepogutnen, in mu stavijo vprašanje, ali je matematika razredna znanost? »Nc razumem lega vprašanja. Vsi razredi so za matematiko enako dovzetni. Poznal sem dobrega geometra, ki je služil kot pastir na kmetih in ostal nepismen do 12. lela. Veselje do znanosti in nadarjenost mu je pomagala do izobrazbe.* Zdaj zastavijo nepoboljšljivemu profesorju zadnje najbolj tehtno vprašanje: »Kaj mislite o verstvu?« -■ >Kot državni nastavljenec vpoštevam določbe sovjetske ustave,« (Kakor znano, slednja na papirju ne pozna nestrpnosti.) To nam je dobro znano, profesor. A povejte, ali je mogoče ze-diniti znanstveno delovanje z verskim prepričanjem? Moramo Iu vedeti, dn vas precenimo.« »To je mojii popolnoma zasebna stvar, in ne maram o tem govoriti.« Poda sodniki privlečejo na dan ovadbo: »Pred kratkim ste dobili nalog predavati delavcem in ste odgovorili: >Nocoj ne moreni predavuti, ker ie jutri praznik. Danes zvečer greni
Vsa Evropa obsoja
Kaj pravi Filipo Turaii
V	vodilnem glasu belgijske socialistične stranke »Le Peuple« objavlja dne 8. t. m. bivši vodi-ditelj parlamentarne delegacije italijanske socialistične stranke Filipps Turati o tržaškem procesu sledeči članek, ki ga objavljamo dobesedno:
»Izredni tribunal je zapustil Rim, svoj običajni sedež, da se poda v Trst, in v veliki dvorani tržaškega sodišča se je 1. septembra začel demonstrativni proces zoper Slovence, obtožene izdajstva napram italijanskemu narodu, to se pravi napram režimu, ki jih zatira in onečašča.
V	kulturnih državah je pravilo, da se razprave vrše daleč od kraja, v katerem bi mogli strah, strast in ekstremna razpoloženja motiti objektivni potek. Fašizem je to pravilo postavil na glavo. In kadarkoli se ta tribunal kod ustaliči, nas izkušnja uči, da mu sledi takoj eksekucijska četa. Spominjamo se, da je bil Slovenec Vladimir Gor-tan, ki je poskušal preprečiti, da ne bi njegovi rojaki oddali svoje glfsove fašističnim nasilnikom, ustreljen takoj v jutro po obsodbi, še preden je mogla prošnja za pomilostitev dospeti do kralja.
Ta usmrtitev je napravila iz Gortana narodnega heroja Jugoslavije,«
Potem ko Filip Turati navaja, kakšnih dclik-tov je državni pravdnik obtožil Slovence, ki so stali pred izrednim tribunalom v Trstu, nadaljuje:
»K temu je treba pripomniti, da je javno mnenje, kakor hitro je bila razpočila bomba v redakciji »Popolo di Trieste«, pripisovalo la atentat gotovim fašistom. Kajti znano je v Italiji, da se fašisti poslužujejo metode, da organizirajo zločine, ki jih potem naprtijo svojim nasprotnikom, da provocirajo in opravičijo najhujše kolektivne represalije. In v resnici so bile indicijc take, da je bila tržaška policija takrat primorana aretirati nekega fašista (Fortia), ki je znan po svoji osebni kriminalni delavnosti. Razume se pa, da so ga takoj izpustili...
Toda to, kar najbolj osupne, če beremo obtožnico in pa stenografski protokol razprave, je to, da režim ni imel nobenih <* ' azov za krivdo obtožencev kakor njihove lastne izjave, dočim sta tržaški in goriški šef policije kot priči izjavila, da jima o slovenski zaroti ni bilo absolutno ničesar znanega do izpovedi obtožencev. Zdi se, če se bere uradni protokol razprave, kakor da so bili obtoženci naravnost obseueni blaznosti, da so se med seboj obtoževali. Toda nam se kaj takega ne more zdeti absolutno nič čudnega!
Kajti mi vemo, da jc fašizem uvedel vprav znanstveno metodo mučenj, ki se uporabljajo danes v italijanskih ječah napram političnim osumljencem, tako da se je do danes še vsakemu posrečilo iztrgati priznanje. In naravno je, da se obtoženci na razpravi ne upajo preklicati svo;ih iz-povedb v upravičeni bojazni, da ne bodo mučeni šc huijše.
Izredni tribuna! je popolnoma odvisen od vlade. Zagovornike izbira tribunal, tako da so zagovorniki prav za prav tudi člani izrednega sodišča. Predsednik ima pravico zagovornikom za-braniti proučitev sodnih aktov. In razprava se mora vsikdar proglasiti kot tajna.
Kar se tiče poročanja, pa je znano, da v Italiji ni niti enega lista, ki ne bi bil organ policije; kar se pa tiče dopisnikov inozemskih listov, ki bivajo v Italiji, ni med njimi niti enega, kateri bi mogel iz teh razprav priobčiti objektivnega poročila. Ako bi se kateremu izmed njih kljub temu posrečilo, da prevari cenzuro, bi d ibil takoj nalog, da v 24 urah zapusti Italijo.
Vsi italijanski listi so bili primorani, da so tik pred obsodbo priobčili sledeče vrstice: »Nikoli ni imel izredni tribunal soditi take zločince, ki so na tako krvoločen način zamišljali konec ne samo režimu, ampak tudi najsvetejšim čuvstvom države, pa celokupnemu italijanskemu narodu in njegovemu edinstvu. To edinstvo se ne more braniti drugače, kakor z absolutno in skrajno strogostjo.« Take besede pomenijo pod italijansko diktaturo naravnost ukaz.
Če bi kdo še o tem dvomil, bi ga moralo končno prepričati to, da so vsi sodniki tribunala oficirji fašistične milice, ki mesto sodnijske toge nosijo črno srajco.
Človek je lahko nasprotnik vseh nacijonaliz-
Nj. V. kralj izroča poveljnikom polkov novo zastavo 6. t. m. v Belgradu.
mov. Tudi mi smo to; toda treba je ločiti med nacionalizmom iredentistov, ki skušajo braniti svoj narod, in med nacijonalizmom raznarodovalcev. Italijanska vlada, ki se je po mirovnih pogodbah in po slovesnih aktih svojega parlamenta obvezala, da bo spoštovala avtonomijo in kulturo drugorod-cev, in ki je, kakor hitro je padla v roke fašistov, vse svoje obveznosti zatajila, je splošno tiranijo nad Italijani pomnožila še s posebno tiranijo napram drugorodnim manjšinam, ter je svoje zatiranje prignala tako daleč, da ie oropala otroke materinega jezika v šolah in da je spremenila imena krajev in rodbinska imena celo na nagrobnih kamnih. Kdo se more tedaj predrzniti trditi, da ni pričakoval odpora prebivalstva? In kdo se ne bi začudil, da ta vlada, ki je postala središče vseh, ki so nezadovoljni z mirovnimi pogodbami, in v imenu pravice zahteva, da se revidirajo — kdo se ne bi začudil, če bere v fašističnih listih sledeče besede:
»Katero mednarodno pravo odobrava v Ev-r"-»i nasilno ločitev kakšnega dela državnega te-i ;c:ijh? Celo v državah, katerim mirovne pogodbe nalagajo spccijelen režim za manjšine, jc prvi pogoj, da s te manjšine absolutno lojalne napram državi.«
Tudi najlojalnejši človek jc v skušnjavi, da na to odgovori: »Naj začno gospodje morilci...« j
V vsakem slučaju pa — ponavljam — je najmanjše, kar se more zahtevati, da se spoštujejo bistvene garancije resnične obrambe in da neodvisnost sodnikov ni gola laž, pa do so sodni procesi procesi, nc pa rabeljski čini.
In vse lo se vrši v dvajsetem stoletiu v deželi, ki slavi kot domovina prava, pod brezbrižnimi očmi Društva narodov, katerega član je Italija, in ki bi moralo paziti na mednarodno justico in nad mirom narodov.
Filippo Turati.
»Najsvetejši fašistični svinec"
Rim, 9. sept. Vsi listi prinašaja sledeči uradni komunike: »Izvemo, da bo v par tednih izredni tribunal za zaščito države začel v Rimu drug proces proti članom slovanskih revolucionarnih organizacij v Julijski krajini, ki so zamišljali zaroto 'proti državi in se direktno pregrešili proti njeni varnost, hoteč odtrgati od nje osvobojene pokrajine.	«
Gre za drugo skupino 87 obtožencev, ki je bila ločena od prve skupine, katero je obsodilo izredno sodišče v Trstu na tako eksemplaričen način. Kar se tiče te druge skupine, je tudi ona grešila proti varnosti države, nima pa na sebi terorističnih dejanj.
So pa v tej skupini ljudje, ki se nahajajo v inozemstvu in bodo sojeni in contumaciam. Zločini teh ljudi so jako težkega značaja in s političnega stališča celo bolj delikatni, nego oni, ki jih je zagrešila prva, že sojena skupina. Njihovi zločini se po zakonu erj 25. novembra 1926 lahko kaznujejo tudi s smrtjo.
Kosmač Ciril in Sirk Leopold, ki sta bila pred tržaškim sodiščem oproščena, sta ostala v zaporu in se' bosta morala pred rimskim tribunalom zagovarjati zaradi drugih deliktov. Ta drugi proces bo enako, kakor prvi, posvedočil neizprosnost fašistične države, katera je na atentate zoper svojo varnost odgovorila z najsvetejšim fašističnim svincem.<
Iz te napovedi se razbere, da bo rimski tribunal najbrž one obtožence, ki se nahajajo v inozemstvu, oziroma nekaj njih obsodil na smrt.
Službeni list grozi še z nadaljnjimi kroglami
Rim, 9. sept. as. Včerajšnja večerna izdaja službenih novin »Soglio d'Ordini« razpravlja o usmrtitvi štirih slovenskih protifašistov, katere predstavlja svetu kot brezpomembne figure, kot cestne roparje, ki so vlomili v poštni urad, metali bombe in požigali, in nadaljuje: -Zato nikakor ni na mestu, v tej zvezi omenjati osebnosti več ali manj velikih mož iz zgodovine. Razen tega je bilo
v cerkev.« »Ne maram lagati,« pravi Golubjev, -saj veste, da bi lahko izmislil drug izgovor.« Menda je ta neustraJeuost naredila vtis. Golubjev je dobil samo opomin. Ce ne bo do prihodnjega leta postal brezverec, bo izgubil službo: -Ktk>r ni z nauii, je proti nam in socializmu. To je zadnji odlog, m |Kizneit> nc bo nobenega več. Proletarijat
sc je It naveličal navidezne lojalnosti in obotavljanja. Profesor naj ve. da so kocke padle!«
Mislim, d« Vas s temi vrsticami nisem dolgočasil, Značilne so za boljševizem, ki hoče znanstvenikom vsiliti brez versko ideologijo, ki z znanostjo nima nobenega opravka. In sicer kar s palico kakor pruski korporail
tudi obnašanje obtožencev med procesom nizkotno, valili so krivdo drug na drugega, končno pa so vsi vse prostovoljno priznali. Fašistična pravica jih je zadela. Fašistična revolucija se je odločila, da bo branila Italijo na znotraj in na zunaj mej. Rezerviran je še drug svinec za druge hrbte, ki ga tudi bodo dobili. Cim dalje traja čas, tem trša postaja fašistična revolucija. Vi, gospodje onkraj mej, vzemite to na znanje!«
Italija protestira . . . Cehi odgovarjajo
Dunaj, 9. sept. as. »Abend« [>oroča, da je italijanski poslanik na Dunaju Auriti včeraj protestiral na dunajskem Ballplatzu proti pisanju dunajskih listov, posebno levičarskih, ki 'la so pisali o Mussoliniju in fašistični Italiji o priliki tržaške razsodbe in usmrtitve tako, da ima povod poizve-deti ali misli avstrijska vlada storiti proti temu kake korake in kakšne korake, da bodo dunajski listi ustavili napade proti Mussoliniju.
Praga. 9. sept. as. Razburjenje v čeških in slovaških listih radi usmrtitve štirih Slovencev v Trstu se je nadaljevalo v tako ostrih izpadih listov proti italijanskemu fašizmu, da je smatral italijanski konzul v Bratislavi Francemo Palmieri, da ima povod proti pisanju listov protestirati pri deželnem predsedniku v Bratislavi. Navzlic temu pa češki in slovaški lisli nadaljujejo članke proti fašistični justici.
>Ceskp Slovo«, ki je včeraj poživljalo na bojkot proti Italiji kot odgovor na razsodbo v Trstu, piše danes: -.Italijanski fašisti so podali ženevskim pogajanjem o Panevropi posebno uverturo. Tržaški proces je produkt brezobzirne fašistične politike proti drugim narodnostim v Italiji, posebno pa proti slovanskim manjšinam. Proce; je pokazal, da je manjšinska politika današnjega italijanskega režima na stranootih. Kakršenkoli cilj je imel ta proces v razmerju z Jugoslavijo, gotovo je. da je tudi fašistična zunanja politika na -dranpotu. lato. slarija je prej. pa tudi zopet -rdaj pokazala hrei-primerno obvladovanje. Dokazano je, da v boju ostane zmagovalec vedno oni, ki zna obvladovati svoje živce. Zdi »e. da so fašisti izgubili moč: nad svojimi živci. Zalo imajo najbrže mitranjf politirni-vzroke, toda ali naj zato trpijo drugi? Tudi to bi moralo biti predmet razgovorov v Ženevi.
-Narodni Politika': piše: -Obsodba zveni tako. kakor da hi se velika in silna država bala mladih fantastov. Ta raz-oilha jo tudi v duši (">hov razklala globok prepad med eehoslovaškim narodom in italijanskim režimom.c
Socialno demokratični »Pravo Lidu« piše: Štirje obsojenci so bili po salvi takoj mrtvi, vendar pa se zdi, da so črne srajce streljale slabo. Salva je zadela tudi v telo Evrope in jp težko ranila Evropo. Mussolini je za bližnjo bodočn t napovedal vojno v Evropi. Ali morda pomeni štirikratni umor mladih Slovanov začetek hodočeg? napada črnih srajc?
Tragedija v Bazovici zadeva vsesiovanstva
Praga. 9. sepL as. Usmrtitev štirih Slovencev v Trstu je izzvala ogorčenje v vsej češki javnosti. Vsi listi naglašajo, da je smrt -''.r h žrtev fašistična justice ne samo stvar Slovencev v Italiji, temveč vsega slovanstva.
»Narodni Listv pišejo: -Klanjamo se spoštljivo spominu usmrčenih bratov. Padli so v svetem boju za stvar svojega naroda. Drugi bodo stopili na njihovo mesto. Maščevali jih bodo in bodo zmagali. <
Na shodu narodne demokratske -franke je izjavil poslanec dr. Kramar, da je izvršitev te obsodbe barbarstvo italijanskega fašizma. Ln obžaluj« apatijo Evrope, da ne protestira proti zločinom nad slovansitvom in jih ne more preprečit:
Tudi predsednik češke leaionarske zve-ze. poslanec PatejdI je izjavil na slavnostnem zborovanju legionarjev v Mladi Boleslavi. da bodo češke simpatije za jugoslovanske brate rastle tem bolj, kolikor več bodo morali pretrpeli zatiranja.
List ministrskega predsednika. »Venkov-. piše: S tržaško razsodbo je Italija svojim manifestacijam o potrebnosti pravične rešitve manjšinskega vprašanja prizadejala sunek. Češki -.-■•čemi list-, prinašajo z velikimi črkami in s črnim robom slike štirih ubitih Slovencev ler poživljajo mi tojkat l lati je.
»Lido ve Listy . glavni organ ieškoslo-vaške ljudske stranke in -t' ra š k i v e č e r n i k< posvečata veliko pozornost dogodkom v 1'rstu. Li-dove Listi v prinašajo uvodnik, v katerem se poudarja značaj italijanske jutice. v kateri je bilo mogoče. da je isti predsednik sodišča, ki e -«»1:1 tudi v Gorlanovem slučaju, general Cristini. je 10 dni pred obravnavo najavil -mrtno kazen. Nato piše dobesedno:
•Ilegalni in ter' .••«»>,-e '-.n Slovencev n Hrvatov v Italiji, katerih cb^oženi. s„ predvsem reakcija ljudi, ki se čutijo brez pomoči, zapuščeni od celega sveia iu se tiali t aj>, v strahov tem stanu manjšine, ki ima preko po! miljona prebivalcev in je predana na milost in nouiiki.-! nazbrezobzirnejši akciji uničevalcev, k vodijo na najbolj barbarski način iztrebljenje slovanske«* tiaro! a v t-etri in Primorju Naloga te akcije je. zbrisa, vse. kar je slovenskega V Italiji. Italijani hočejo vsemi sredstvi uničiti kufturo. ki so si jo Slovenci t«kom stoletij
pridobili. Priznanja obtntrn^tv se frt/s ijstJj • mučenjem. Sicer :>a. če so tudi re-» kaj tionli ubo«i mladi fantje, ni to drugega, k,H reakcija ljudstva. katereaiu je bilo vse vrelo, od najvišjih verskih in narodnih svetinj, p« lo zadnjega kosa črne-
ga kruha.
tauek nazadnje pn»ide v apel na
kulturni svet: t ko noiete bili lolcrivi, zahtev J,i t? s h rratskv in slovensko manj Ono r li i»Mlt.>pa iloveiko. Rešile svelvvni >iur-«
Angleški glasovi
London, 9. sepl. Ves angleški lisic obsoja, kar Ke jo /godilo v Bazovici. Ugledno glusilo konservativne stranke l>aily Bxpress , v kateri je dozdaj bilo Se največ simpatij do Italije, piše, v uvodniku, da evropska javnost ni brez simpatij za slovenske narodnjake, ki so bili v Trstu obsojeni. Ljudje tuke vrste so svojčas prinesli Italiji svobodo ter jim je bila javnost pred sodbo naklonjena. Proti lakemu postopanju so prišli z vseh strani protesti. Brezobzirna brzina italijanske jaslice predstavlja pravo zaušnico ljubiteljem svobode. Zločin, za ka-erega so obsojeni umrli, je obstojal le v smelosti zahteve po pravici. Protifašistični obsojenci so le 'ako postopali kakor svoječasno Italija proti Avstriji. Spominjajo?, zgodovine, pravi ugledni angleški list, je ta monstruozna obsodba najboljši nauk.
Enako ostali veliki lisli, ki poudarjajo, kako milo postopa Anglija proti indskim nacionalistom, hI katerih ni bil nihče obsojen na več kol par mesecev, ilasi so zagrešili neprimerno hujša dejanja ko slovanski mučniki v Trstu.
„Obsodba je bila naprej pripravljena"
Pnriz, '). septembru. AA. »Ere Nouvelle« priobčuje poročilo i/ Ljubljana, du je bilo pred procesom proti Slovencem v Trstu prijetih 600 Slovanov v Trstu. Redarstvo in orožništvo je vršilo d\u dni neprestane aretacije. Na mejo so bila odposlana nova vojaška pojačunju. Vsi ti ukrepi so bili izdani zato, tla bi izzvali jugoslovansko javno mnenje. Obsodba je bila že vnaprej pripravljen«!. Njena naloga jc bila v tem, tla sugeriru Italijanom, da jim preti od Jugoslavije neka posebna nevarnost.
Češki odgovor na italijansko intervencijo
Praga, 9. sept. as. Italijanski poslanik v Pragi Pedrazzi se je danes zglasil pri namestniku čeho-slovaškega zunanjega ministra dr. Krofti in se pritožil proti načinu pisanja nekaterih čeških listov radi smrtne obsodbe v Trstu. Dr. Krofta mu je odgovoril, da vlada na pisanje teh listov ne more vplivati, ker so neodvisni od vlade. Glede protesta italijanskega konzula Palmierija v Bratislavi piše »Slovenski večernik«: Ne vemo, kaj si misli ta gospod. Prepovedujemo pa si tako postopanje, ker konzul nima s takimi opravki nobenega posla. Čchoslovaški listi so svobodni.« -»Slovenski dnevnik« pa piše: Kriv je fašistični režim. Treba je podpirati vsakogar, kdor hoče odstraniti ta režim, ker če se to ne zgodi, grozi Evropi nova vojna.«
Boj
za krščansko šoto v Češkoslovaški
P r aga, septembra.
Dno 4. septembra priredila 'ie češka »Zveza katoliških žena« sijajno obiskano manifestucijo praških katoliških staršev za krščansko vzgojo v šolah, ki je vsled laične šole ogrožena.
Velikansko dvorano Slovanskega otoka so Tujapolnili očetje in matere, ki jim je skrb za bori-»točnost otrok, no samo človeška dolžnost, ampak v tadi zapoved božja. Zborovanje so obiskali tudi mnogoštevilni prvaki češkega cerkvenega, kulturnega in političnega jnonega pokreta.
Predsednica ravnateljica Schmutzerovn je v otvoritvenem govoru podčrtavala, da leži te-z i it ;t boja za krščansko šolo na katoliških starših, posebno na njihovi zavednosti.
Glavni referent prof. olomouške bogoslov. fakultete dr. Vaše k je v krasnem govoru nafcrtal glavni postulat kat. staršev iu logično zahtevo pedagogike in pameti: enotnost vzgoje mladine v šoli in v rodbini. Omenja, da je sv. oče v zadnji enci-'-diki o krščanski vzgoji mladine še posebej in izrecno opozoril, da imajo cerkev, rodbina in država pravico in dolžnost do te vzgoje v harmonični enoti. Pravi dalje, da imajo poleg prvenstvene pravice sv. Cerkve, ki je braniteljica resnic krščanske vere, predvsem starši naravno pravico vzgo-jevati svojo deco in še več: kot kristjani imajo '.udi največjo moralno dolžnost vzgajati svojo deco po zakonih božjih.
To naravno pravico ne sme staršem nikdo kratiti, niti država ne. Država ne more moralne vzgoje cerkve in staršev nadomestiti. Je krivično in škodljivo za narod in državo, če slednja prevzema vso vzgojo otrok na sebe in jo hoče usmeriti po menjajočih in nasprotujočih si ciljih. Kjer država uvaja svoj lastni nravni red, tam so v nevarnosti splošne človeške moralne vrednote.
Zato je potrebno, da država, cerkev in rodbina harmonično sodelujejo pri vzgoji narodne generacije, kajti lc harmonična enotna vzgoja jc lun-dament značajev. Razdeljena ali šc celo si nasprotujoča vzgoja šole in rodbine je nesreča in težka moralna škoda za narod.
II koncu svojega referata je prof. Vašek posebno priporočal razširjanje enciklike 1'ija XI. med katoliško ljudstvo posebno med krščanske starše.
Kot drugi referent je nastopil prof. An t. No v Ak, predsednik »centrale kat. učiteljstva«. Vsebina njegovega govora jc bila. da katoliški starši vse premalo uveljavljajo vpliv, ki jim ga nudi zakon in okoliščine. Učiteljstvo se zaveda svojega apostolskega dela in rado deluje, vendar je potrebno, da slarši organizirani stojijo za ucileljstvom.
Kol zadnji jo govoril burno pozdravljen znani češki tribun poslanec VAclav Myslivec. Hvali akcijo katoliških žena za krščansko šolo in poudarja važnost tega problema navajajoč izrek socialističnega ministra prosvete Bechynč: >Pre-jc ginr republika, kakor pa, tla bi prišlo k uvedbi katoliške šolo.« Moramo se boriti za konfesionalno šolo. kajti krvava resnica je, da je ta šola eksistenčno vprašanje, vprašanje boja na življenje in smrt. Za dosego lake šole se moramo postaviti v boj tudi na političnem polju. Verska vzgoja je za nas edino pravilna, kajti otrok ima dušo in njena eenn odtehta vse, kar si moremo mislili. Zato mera tudi vzgojil bili usmerjena k zadnjemu cilju človeka, ki 'ie njegovo Zveličanje.
Njegov govor, prepleten s citati največjih pedagogov vseh narodov, posebno J. A* Komenskega, |e bil burno pozdravljen in bilo jo videti, da je segel globoko tlo korenine v srce katoliških stur-lev, ki z novim pogumom gredo v boj za največjo ornvlco In dolžnost krščanskih staršev.
Zagrebška vremenska napoved: .•še precej fnsno. spremenljivo oblučuu- uuz dan toplo, nočij hladne.
Evropska federacija pred Svetom Društva narodov
Tadi Nemčija se ne prolfvi Briandovi zamisli — Odločitev t rokah
Draitva narodov
Ženeva, 9 .sept. AA. Svet Društva narodov se
je sestal na šestdeseto zasedanje. Sejam predseduje Zumeta, venezuelski poslanik v Parizu. Na prvi seji je bilo sprejeto Prokopovo poročilo glede palestinskega mandata.
Paril, 9. septembra. AA. Poročajo iz Ženeve, da je angleški minister zunanjih zadev Tlenderson predlagal na konferenci evropskih držav v Ženevi, da konferenca enostavno prepusti rešitev vprašanja o evropski federaciji skupščini Drušlva narodov iu da dotlej ničesar ne sklene. Nasprotno pa je francoski minister zunanjih zadev Briand zahteval, da delegati na konferenci popolnoma svobodno izjavijo svoje načelno stališče glede ustvarjanja
evropske federalne unije.
Konferenca je soglasno sprejela predlog ministra Briandu in prepustila skupščini Društvu narodov, dn ona po običajni diskusiji ugoiovl proceduro, ki se njej vidi primerna.
Pariz, 9. septembra. A A. Poročajo iz Ženeve, da je nemški minister zunanjih zadev Curtius izjavil, da je nemški tisk popolnoma naklonjen načrtu evropske tederalne unije. Nato jc Curtius dodal, da bo morala ona nemška vlada, ki ho po prihodnjih volitvah na čelu države, morala obdržati direktive sedanje vlade, da tako pride do mednarodnega sodelovanja v svrho dosege mednarodnih dogovorov.
Političen sestanek
Bethlen-Rothermere
Budimpešta, 0. sept. p. Madžarski politični krogi se mnogo bavijo s sestankom Bethlen-Rother-mere. Na tem sestanku se je obravnavalo gospodarsko vprašanje. Misli se, da se je obravnavalo tudi vprašanje posojila, dinastično vprašanje, kakor tudi vprašanje o uvedbi vojaške obveznosti. Lord Roihermere je dal »Magyar Orszagu« izjavo, v kateri je dejal, da jc bilo govora o vseh aktu-elnih vprašanjih mednarodne politike, v kolikor se nanašajo na Madžarsko. Dejal je, da je Bethlen
najsposobnejši in najbolj vešč diplomat Evrope. »Ako so med menoj in njim kaka nesoglasja, sva vendar na isti liniji. Veselim se, da po razgovoru z Bcthlenom danes drugače gledam na položaj na Madžarskem.« Bethlen je tudi daj izjavo »Magyar Orszagu«, v kateri pravi, da je vesel, da sc je sestal z Rothermerom. Hvali sposobnost Rotherme-rovo in njegovo znanje. Pravi, da sta se razgovar-jala o notranjih in zunanjih madžarskih problemih.
Nemiri v Buenos Airesu še trajajo
Strah pred protirevolucijo — Ponočno streljanje
Newyork, 9. septembra. AA. Po poročilu iz Buenos Airesa je bilo sinoči v mestu hudo streljanje. Mestoma so se čuli topovski streli. Do streljanja je prišlo že radi nesoglasja. V poznih večernih urah je bil red vzpostavljen. V vladni palači je izbruhnil požar, 50 oseb pa je bilo ranjenih. Na važnih križiščih so postavljene močne straže.
Newyork, 9. septembra. AA, Iz Montevidea poročajo, da je urugvajska vlada snoči prejela prvo vladno poročilo o revolucijskem pokretu, ki je izbruhnil v braziljski državi Rio grande do sud. Urugvajska vlada je poslala na mejo dva konjeniška polka.
Buenos Aires, 9. septembra. AA. Divje stre-
ljanje, ki je nastalo sinoči v Buenos Airesu, je bilo posledica krive domneve, da so protirevolu-cijonarne čete napadle glavno mesto. Vojaki na straži so pretrgali dovodne žice za električni tok, meneč, da s tem koristijo vladi, toda tema, ki je zato zavladala v vsem delu mesta, je povzročila velikansko paniko in vznemirjenje med množicami ter streljanje na vse strani. To priložnost so izrabili temni elementi, ki so začeli pleniti in zažigati skladišča ter naskočili zlasti orožarne. V gneči so bili štirje poštni uradniki ustreljeni. 15 plenilcev je bilo obsojenih na smrt. Minister za notranje zadeve je izdal odlok, po katerem morajo vsi civilisti deponirati orožje, drugače pridejo pod vojno sodišče.
V •
Irigoyen v ječi
Ponesrečen poizkus proiirevotucije v Argentini
Newyork, 9. sept. as. V Buenos Airesih so bili preteklo noč hudi boji, ker so pristaši Irigoyena pripravili protinapade, katere je tudi Uriburu sam označil za resno protirevolucijo. Bilo je več mrtvih in ranjenih, vendar pa je zmagal Uriburu, katerega je podpiralo prebivalstvo. Da popolnoma zutre protirevolucijo, je Uriburu odredil aretacijo Irigoyena. Pristaši Irigovena so porabili ljudsko proslavo ob priliki zaprisege nove vlade, katere se je udeležilo skoro čeirt miljoua ljudi. Ob 9. zvečer pa je glavna straža v vladnem poslopju na Plaza de Mavo naenkrat opazila, da koraka na trg tretji pešpolk, ki bi imel ostati čez, noč v vojašnici. Straža je takoj začela streljali, tretji pešpolk se je umaknil v ozadje trga, takoj nato pa se je umešalo v boj tudi prebivalstvo. Začelo se je streljanje vseh proti vsem, lako da so tudi deli osmega pešpolka streljali proti drugim delom lastnega polka. Tudi mornarica je posegla v boj, okoli polnoči pa so vladne čete zmagale In izpraznile cesto. Uriburu je lakoj deman-
tiral, da bi bile ustaškim četam prešle v roke kake strategične točke. Izdal je povelje za številne aretacije. Irigoyena so takoj poslali iz bolnice v La Plati v zapore v Buenos Aires. Izdano je bilo tudi zaporno povelje proti vsem članom bivšega kabineta ter mnogim senatorjem in poslancem, pristašem Irigoyena. Pristaši Irigoyena so se porazgubili, ko so uvideli da je prebivalstvo na strani Uriburuja.
Newyork, 9. sept. as. Z revolucijo v Argentini so Waahinglonu precej zadovoljni, ker se je lam smatral prejšnji predsednik Irigoyen za osebnega nasprotnika Združenih držav, ki je vedno bil proti panameriškim tendencam. Ze več let je tudi argentinsko poslaniško meslo v Washingtonu nezasedeno. Irigoyen je tudi preprečil, da Argentina ni pristopila h Kelloggcvemu paktu in da je tudi odklonila sodelovanje na panaineriškem kongresu. Od njegovega naslednika pričakuje Washington boljših odnošajev.
Krakovska mednarodna konlerenca
Nova gospodarska konferenca podonavskih držav
Belgrad, 9. septembra. AA. Jugoslovanski narodni odbor mednarodne trgovske zbornico je obveščen, du bo britsko ministrstvo zunanjih zu-dev odredilo delegacijo, ki sc bo v imenu angleške vlade udeleževala dela mednarodne konference dunuvskih držav v Krakovu. V imenu vlade francoske republike sc konference udeleži llurtmun, pravni svctovalec francoskega ministrstva zunanjih zadev. S sodelovanjem našega narodnega odbora v našem ministrstvu zunanjih zadev živulino delajo in sc pripravljajo zn to konferenco. Sestanek, ki bo čisto gospodarskega
znučuju, sc otvori 20. t. m. Otvoril gu bo podpredsednik odboru za rečno plovbo pri mednarodni- trgovski zbornici. Nu dnevnem redu konference sc nahajajo tule vprašanja:
Mešana carinska skladišča, ugodnosti pri tranzitni plovbi, nujno odpravljanje carinskih formalnosti ponoči, v nedeljo in nn praznik, uporaba destinucije ladij, pavšalne ugodnosti plovbcncuiu osobju, curinski režim zu materi jul, Ki sc trosi na ladji, tehnične konstrukcije in opremu pristanišč, zintovniki, pristaniški režim, svobodna pristunišču in ravnanje z ladjami.
Kdo bo bodoči mož Španije?
Sun Sebastian, 9. avgustu. A A. španski krni j je sprejel bivšega ministra tioieo Echeju. Minister jc izjavil kralju, da hi bil pripravljen oktobra meseca sestaviti koncentracijsko vlado desnice s sodelovanjem Kataloncev.
Pnriz, 9. septembra. AA. Poročajo iz Snijtun-tlra, du jc bivši španski minister Gtacocea potem, ku je bil sprejet v avdijenci pri kralju- izjavil novinarjem, da pride oktobra tlo izpremembe v sedanji španski vlatli. Na koncu svoje izjave je rekel, da bo po njegovi sodbi nova vlada koncentracijska vludu desnice in katalonskih elementov.
10 ladij zgorelo
Atene, 9. septembru. AA. Neki mornar je nič hudega sluteč vrgel v morje še tleč ogorek cigarete, ki je vžgal bcncin, ki je plaval nu površju morju. V plamenu ki je nuto nustul, se je vnelo tO ludij, ki so bile nutovorjene s petro-i lejem. Deset ljudi je v tem uušlo smrt, mnogo uu jc dobilo opekliue.
Krvav volilni boj v Nemčiji
Berlin, 9. sept. AA. Po vesteh iz pokrajine je volilna agitacija na višku. Kancelar in ministri so imeli velike govore. V bližini Hamburga je uo-šlo do spopada med nasprotnimi strankami. Na bojišču je ostalo več mrtvili in težko ranjenih. Kandidati pripadajo 37 strankam.
HMELJ.
Praga, 9. sept. as. V Zatcu je bil včeraj velik shod 4000 hmeljarjev, ki so protestirali proti prenizkim cenam hmelja. Zahtevali so državno valorizacijo letos pridelanega hmelja, dalje da se zakon o provenijenci hmelju novelira, da se zniža carina za hmelj in tla vlada odredi pomožno akcijo za eks-port hmelja, ter končno, da prepove lerminsko kupčijo za hmelj.
Žater, 9. sept. as. Po deželi se vsak dan proda po vefi stotov hmelja, pri čemer nastopajo kol kupci domačini in inozemci. Cena znaša od 400 do 575 Kč. Daljo pa sta bili na deželi prodani še dve purtiji po 300 stotov za ceno 050 Kč. V javna skladišča je bilo vloženih do 8. sepelmbrn 240 bal. t. j. 5(31 stotov letošnjega pridelku.
NUrnfcerg, 9. sept. as. Danes je bilo pripeljanih 300 bal, prodanih pa 70. Hallertauski hmelj je dosegel ceno 55 do 85 Mk. tetnanški 95 Mk in gorski hmelj 55 tlo «5 Mk. Inozemskega hmelja ni bilo nič pripeljaneBn-
Banski sveti se sestanejo koncem oktobra
Belgrad, 9. sept. z. Bnnski sveti bi se bili morali sestati 17. septembra. Ob bivunju bunov v Belgradu se je tudi to vprašanje obravnavalo ln se je sklenilo, du se banski sveti sestnnejo šele koncem oktobra. Do trga rokn se morajo izdelati proračuni vseh banovin, ki se bodo obravnavali na sestanku bunskih svetov.
Zupani pri finančnem ministru
Belgrad, 9. sept. m. Danes dopoldne ob 10 jc finančni minister dr. Švrljuga sprejel v enourno
avdienco zagrebškega župana dr. Srkulju, ljubljanskega župana dr. Pura, mariborskega župana dr. ,Iu-vana in celjskega župana dr. Goričuna, ki so prišli intervenirat radi nad al j nega pobiranja gosiaščine. Minister je dovolil, da se pobirajo li davki še prihodnje leto, nakar bodo morale občine dobiti nadomestila zanje.
Zakon o samoupravnih financah
Belgrad, 9. sept. z. V finančnem ministrstvu je izdelan zakon o samoupravnih financah. Preden se bo ta zakon predložil zakonodajnemu odboru, želi finančni minister čuti mnenje gospodarskih krogov o tem zakonu, kar sc tiče vprašanja, kako prenaša samoupravno gospodarstvo bremena. Zato se bo zakonski načrt predložil na konferenci, ki bo 13. in 14. t. m. v Belgradu. Na njej bo imel načelnik samoupravnega oddelka obširen referat.
Pravoslavni svečeniki bodo učili verouk v ljudski šoli
Belgrad, 9. sept. m. Z letošnjim šolskim letom se poskuša uvesti pruksti, dn bodo verouk odslej podučevnli na ljudskih šolnh v Belgradu pravoslavni svečeniki namesto dosedanjega učiteljstva. V nekaterih šolnh so svečeniki pouk verouka že prevzeli.
Pred našo izvozno kampanjo
Belgrad, 9. sept. z. Prometni minister je izdal ravnatelju državnih železnic nuredbo, naj najkasneje do 15. septembru imajo z gospodarskimi krogi svojega okoliša konferenco o ukrepih, ki nuj bi se pod vzeli, du so zagotovi nemoteno izvozna kumpanju, ki se bliža.
Proti špekulaciji z žitom
Belgrad, 9. sept. z. Nu merodajnili mestih se obravnava vprašanje prepovedi špekulacije /. žitom. V poslednjem čusu se je opazilo, tla se vršijo pri nas obsežne špekulacije. Da bi se to preprečilo, se bo 15. t. ni. izdal pravilnik, ki bo vseboval nujstrožje kazni ztt žitne spckulucijc.
Zakon o avtobusnem prometu
Belgrad, 9. sept. z. Predsedniku vlade je hit danes predložen v odbritev zakonski projekt o ureditvi avtobusnega prometa v celi državi. Tu zakon ima nalogo, da pospeši turizem in olajša promet v tistih krajih, kjer ni železnic. Zakon bo v najkrajšem času predložen kralju v podpis.
Dograditev tehnične fakultete v Belgradu
15. septembra 1930 bo v računsko-ekonoin-skem oddelku ministrstva za gradnje ofertna licitacija za zaključna dela v novi zgradbi tehnične fakultete v Belgradu. Predračunska vsota znaša Din 7,330.338.00 Din. Upoštevale pa se bodo samo ponudbe izpod 6,946.510.41 Din kot najnižje ponujene cene prve licitacije. Kavcija je za domačine 442.000, za tujce 884.000 Din. Načrti, predračuni, pogoji se dobe v računsko-ekonotnskem oddelku ministrstva za gradnje.
Angleško brodovje obišče Split
Split. 9. sept. p. Za dne 15. sept. sc pričakuje prihod ostalih enot eksadre angleške flotilje v Sredozemskem morju. Takrat pridejo Itulju >Ci-klop«, ki je nosilec letal, trije rušilci, pet podmornic in ena ladja »Rdečega križa«. Vse te ladje imajo svojo bazo nu Malti.
Zdravniško mesto na Golniku.
Ljubljana, 9. sept. AA. Kralj, banska uprava dravske banovine razpisuje v zdravilišču na Golniku dve mesti pomožnih zdravnikov. Namestitev je pogodbena z obojestranskim odpovednim rokom enega meseca. Poleg (»polne proste oskrbe v zavodu (za er.o osebo) to je hrane, stanovanja s kurjavo in razsvetljavo in pranje perila se priznava še mesečni honorar 1500 Din. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene po čl. 12 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože pri splošnem oddelku kraljevske banske uprave dravske banovine najdalje do : 0. sept. 1930.
Belgrajshe vesti
Belgrad, 9. sept. m. Jutri bo sprejet cd prosvetnega ministra v avdienco belgrajski škof gosp. dr. Rctlič. Dalje bo obiskal ludi srbskega patrijarha Varnavo
Belgrad, 9. sept. m. Danes so se' pričeli raz-lia.juti bani, ki so se zbruli ob zadnjih svečanostih v Belgradu. Nekateri so odšli z večernim vlakom. Drugi odidejo jutri zjutraj.
Belgrad, 9. sept. z. Minister zu socialno politiko Nikolu Preka je odpotoval v Surujcvo, kjer bo prisostvoval otvoritvi kongresu poljedelskih zadrug, ki bo od II. do n. septembra.
Belgrad. 9. sept. z. 20. septembra bo tretja licitaci ja za gradnjo asfaltne ceste Belgrad—Zagreb. Nu tokratni licitaciji se bodo delu oddulu najboljšemu ponudniku.
Belgrad, 9. sept. z. Sklicatelj balkanske konference v Atenah Papaiiustizius jc ob sklicanju te konference izjavil, da se ustanovi balkanski institut zu gospodarsko in intelektualno sodelovanje balkanskih držav.
Belgrad, 9. sept. m. Upravni odbor saborne cerkve namerava nabaviti pel zvonov. Uprava bo »prejemala ponudbe do 17. septembra.
Dunajska vremenska napoved: Oblačnost se bo menjavala, nestanovitno vreme bo Irajalo daljo.
kolodvorom. Na drugo stran ceste, ob vogal Alek. sandrove ceste pred Narodni dom so se razpostavili gasilci z Barja s svoiim malim naraščajem, ves ostali prostor vzdolž Bleiweisove ceste pa so zavzeli otroci vseh ljubljanskih šol ter drugo občinstvo, ki je ves čas obsipalo vojake, zlasti pa novo zastavo s šopki in venci rož in cvetja. Vsa Blei-weisova cesla je bila po končanem mimohodu posuta s cvetjem.
Tudi drugod po mestu, ko so se vojaki vračali v vojašnice, so bili od občinstva povsod navdušeno pozdravljam, znova in znova vsepovsod obsuti s cvetjem in rožami.
Sprejema nove zastave pred glavnim kolodvorom in parade se je udeležil cel 40. pešpolk z mitraljesko četo ter pehotnimi topovi, dalje en bataljon 52. pešpolka, moštvo vseh baterij topniškega polka, brez topov, moštvo gorskega lopništva istega polka, tudi brez topov, dalje dijaška neboračka četa, bolničarska četa, vsi z vsem zborom svojih oficirjev.
Zastava 40. pešpolka v Ljubicami sprejeta - veličastno
Sprejem
novih
Nova zastava, divizijonar g. general Tripkovič in poveljnik mesta g. general Popovič.
Podžupan Jarc pripenja zastavi lovorov venec.
slavno tradicijo, da pokaže s tem vseinu svetu svojo trdno voljo, biti v dneh slave in v dneh preizkušenj ena jugoslovanska armada.
Bela Ljubljana pozdravlja danes z navdušenjem novo zastavo jugoslovanske armade, Ljubljana, ki se, stoječ ob meji države, zaveda dobro, kaj pomeni za njo la močna jugoslovanska armada.
Gospod komandant! Prosim vas, dovolite, da kot viden znak enodušne volje prebivalstva našega mesta pripnem na novo zastavo venec iz lovorja, ki naj bo simbol miru in slave.
Po teh besedah je g. prof. in podžupan Jarc pripel na novo zastavo lep lovorov venec, povit z zlatim trakom in okrašen z narodno zastavo, na kateri se je bohotil kratek, pa pomemben zlat napis:
Ljubljana 9. septembra 1030.
Nato pa je podžupan Jarc nadaljeval:
Ko je Spartanec odhajal v boj, mu jc mali izročila ščit, rekoč: »Brez ščita nikar domov, ž njim — zmagovalec, ali na njem — mrtev.« Tako bodo tudi naši junaki branili to svojo zastavo kol najvišjo svetinjo. Kakor imamo Jugoslovani resno in trdno voljo, biti v zvezi evropskih narodov na Balkanu element miru in napredka, tako bo znal jugoslovanski narod, ko bi se kdo hotel dotaknili njegove integritete in njegovih pravic — sledeč tradiciji slavne srbske armade — združen kot en mož za svojimi zastavami, braniti svojo pravico. Junakom našim pa: Bog in sreča junaška!
Nato so k generalu Trlpkoviču in k polkovniku Cveiiču ter k zastavi pristopili: škof Rožman, dr. Pirkmayer, zastopniki Sokola Kraljevine Jugoslavije ter drugi iu čestitali iiolkovniku in generalu k novi zastavi.
Slovesen sprejem zastave 52. polka
v Skofji Loki
Škoija Loka, 9. septembra.
Mesto Škofja Loka se je danes odelo v državne zastave, ker je proslavilo slovesen vojaški praznik. Poveljnik tukajšnjega polka g. Djordje B u 1 i č jc prinesel tukajšnjemu polku novo jugoslovansko zastavo, ki so jo vojaki, vsi civilni uradi, številna društva in mnogobrojno občinstvo slovesno sprejeli. G. polkovnik je dospel z opoldanskim vlakom. V Starem dvoru ga je pričakovalo vse vojaštvo, vsi uradniki tukajšnjih političnih obla-stev, številna gasilska društva iz vse škofjeloške okolice, godba gasilskega društva iz Škofje Loke, domače društvo SKJ, Kat. prosvetno društvo iz Škofje Loke ter društvo Ratitovec iz Selc, oba z društveno zastavo, mlekarska šola, Zveza slovenskih vojakov, Kolo jugoslovanskih sester in številno drugo občinstvo. Takoj po prihodu je g. polkovnik Bulič imel nagovor na vse vojaštvo, ko je izročil polku zastavo ob čitanju tozadevnega kraljevega proglasa, na kar je godba dravske divizije iz Ljubljane zaigrala državno himno, četa vojakov pa je oddala trojno salvo.
Nalo se je razvil sprevod, ki se ga je udeležilo vse vojaštvo in vsa zastopstva in društva. Med sprevodom sla svirali godbi dravske divizije ir. gasilskega društva iz škofje Loke. Ko je sprevod prišel v mesto, je krenil čez novi most pri tovarni »Šešir« preko spodnjega trga na glavni trg, kjer nas jc pričakovala številna šolska mla-dež iz vseh tukajšnjih osnovnih in meščanskih šol in ie pred zastavo potresala trg s cvetjem. Na i
sredi glavnega trga je bila napravljena tribuna, kjer so se takoj po končanem sprevodu vršili pozdravi novemu praporu.
Prvi sc je oglasil mestni župan g. Josip Hafner, ki je novi prapor pozdravi! v imenu mestne občine ter poslal pozdravni brzojav Nj. Vel. kralju Aleksandru. Za okr. glavarstvo je pozdravil g. dr. L c v i č n i k , za starološko občino župan g Anton Hafner, ki se je obenem spomnil vseli padlih vojakov iz našega okraja. V imenu sokol-skega društva je pozdravil načelnik g. Horvat, Za gasilsko ž.upo načelnik g. Kovačič. V imenv škofjeloških gasilcev g. Lovro Planina, v imenu katoliškega prosvetnega društva g. Fran J e s e -novec, v imenu tukajšnjega invalidskega društva g. Andrej R a v n i h a r , nato pa še dve de klici in en deček za šolsko mladino. Med pozdravi so zapeli pevci pesmi »Mi v grobu smo« in »V boj«.
Končno se je poveljnik g. Bulič zahvalil za vse pozdrave, na kar se jc sprevod razvil od glavnega trga v tukajšnjo vojašnico, kjer je bil razhod. Po razhodu je priredilo vojaštvo vsem clvilnln. udeležencem sprevoda majhen prigrizek.
vSBtiuG, hi obišče Ljubljano
naj ne zamudi ogledati si veliko zalogo krasnih robcev, najlepših spominkov za drage svojce, pri tvrdki M. LEITGEB, Jurčičev trg it. 3, Ljubljana.
Ročno in strojno vezenj«.
vojaških zastav
Delitacija
S teni je bil sprejem nove zastave Ijubljanske-a Triglavskega polka pred glavnim kolodvorom ončan. V zrak so zadonele še tri močne salve iz pušk, potem pa se je vojaštvo strnilo po četah in bataljonih v sprevod, ki ie odkorakal skozi goste množice ljudi izpred kolodvora jx> MasaryKovi cesti na Bleiweisovo cesto, kjer se je pred Trubarjevim spomenikom in pred div. generalom Trip-kovičem ter drugimi visokimi oficirji izvršil mimohod vseh pri sprejemu sodelujočih vojaških čet.
Pred Trubarjev spomenik ob vhodu v Tivoli se je na levo stran postavil zbor rezervnih oficirjev, na desno stran pa vsi različni predstavniki in zastopniki oblasti, kateri so bili prej zbrani pred
Ljubljana, 9. sept.
Na ljubljanskih ulicah se že zlepa ni zbralo tolikih množic ljudstva, kot jih je danes dopoldne mrgolelo pred glavnim kolodvorom, ko so z dopoldanskim vlakom pripeljali iz Belgrada v Ljubljano novo polkovno zastavo 40. pešpolka.
Sprejem pred kolodvorom
Bližnji prostor pred glavnim kolodvorom je že mnogo pred prihodom napovedanega vlaka zavzela ljubljanska garnizija ter številni rezervni oficirji. Za zastopnike oblasti je bil pred kolodvorom na Masarykovi cesti postavljen poseben šotor.
Častni vod prinese zastavo iz postaje.
Navzoči so bili: škof g. dr. Rožman, predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani g. dr. Ro-gina, podban dr. Pirkmayer, za ljubljansko univerzo prorektor dr. Vidmar in dekan dr. Lukman, ljubljanski jx>džupan prof. Jarc z občinskimi svetniki Olupom, Jegličem, Likozarjein, Ravniharjem in drugimi, dalje kot zastopnik invalidske organizacije g. Saltler in Tome, Zvezo slovenskih vojakov iz svetovne vojne so zastopali gg. Bonač, Maličič, banski referent Wagner, Kozina, Rozina, društvo »Ljubljana« g. Šturm, f)evsko župo g. Hubad, Slomškovo družbo g. Štrukelj in banski šolski nadzornik Lužar, društvo »Sočo« g. Sancin, dobrovoljske organizacije g. Zoreč, Aeroklub industrijalec Rado Hribar in tajnik dr. Rape, Ciril-Metodovo družbo trgovec Rohrman, posamezni načelniki so zastopali razne oddelke banske uprave, navzoči pa so bili še Številni drugi zastopniki organizacij in korporacij.
Belgrajski vlak je imel precejšnjo zamudo, zato se je sprejem nove zastave nekoliko zavlekel. Ob prihodu zastave pred kolodvor je dal komandant parade, g. general Dragomir Popovič povelje: Mirno! in vsa garnizija je v elegantnem po-zoru sprejela to novo simbolno znamenje, zastavo 40. pešjx>lka »Triglavskega«. Zastavo je nosil kot zastavonoša narednik Mileta Petrovič kot najstarejši narednik v polku, ki mu poveljuje polkovnik Jovan Cvejič. Nova zastava jx)lka je bila dodeljena 1. četi drugega bataljona ali 5. četi polka, kateri zapoveduje poročnik Jovica Konslantinovič. Ko je bila zastava prinešena pred paviljon sredi Masa-rykove ceste, je vojaštvo napravilo pred kolodvorom strnjen obroč, nato pa je vojake nagovoril divizijski general Sava Tripkovič:
Vojaki!
Na letošnji sedmi rojstni dan Nj. kralj. Vis. prestolonaslednika Petra je naša armada na najsve-canejši način zvila in izročila Nj. Veličanstvu kralju svoje s slavo venčane stare zastave, a iz rok Nj. Veličanstva je istočasno prejela nove zaslave z jugoslovansko trobojnico.
6. septembra letos je Jugoslavija izkazala mo-
fočno in dolžno spoštovanje junaškim in v mnogih orbah in bitkah na vseh srbskih bojiščih in celo čez Albanijo, Krt, Solun in Dobrudžo vihrajočim in zmagovitim zastavam, ki so nam bile v tistih časih naš dom, naša slava in edini simbol svobode naše domovine.
Zvesti prisegi kralju in svoji zastavi so šli naši bojevniki pod svojimi zastavami čez vse vojne poljane in na tujem, daleč od domovine, so v bojih ustvarjali novo domovino. Naposled so zmagovito prišli s svojimi zastavami na čelu v veliko in ljubljeno nam domovino Jugoslavijo...
Zdaj stoje naše stare slavne zastave poleg Karadjordjevih, s sveto krvjo oškropljenih bojnih zastav kot budni stražarji nad grobovi nesmrtnega Karadjodjeviča in njegovega vnuka Kralja Pelra L. Velikega Osvoboditelja v kraljevi zadužbini na zgodovinskem Oplencu, kot večen simbol nedotakljivosti naše domovine in edinstva
Vojaki 40. jješjrolka Triglavskega
Nj. Vel. kralj Jugoslavije Aleksander je v moji navzočnosti izročil to posvečeno novo zastavo komandantu 40. pešpolka Triglavskega. Izročajoč danes to zastavo vam, vojaki 40. pešjx>lka Triglavskega, vas pozivam, da ji ostanete zvesti in vdani, da jo smatrate za svojo last in svetinjo polka in da jo varujete tako, kakor so to delali vaši stari bojni tovariši v vojskah za osvoboditev in združitev.
V	znak naše hvaležnosti in vdanosti za to, vas fiozivam, da vsi vzkliknemo:
Živel kralj Jugoslavije Aleksander I. in njegov vzvišeni kraljevski dom!
Vojaki so nato trikrat vzkliknili: Živel!
Nalo je godba Dravske divizije pod vodstvom svojega kapelnika majorja dr. Cerina zaigrala državno himno, čete pa so zastavi izkazale čast. Potem se je generalu Tripkoviču v imenu j>olka zahvalil komandant j>olka Jovan Cvejič, zagotavljajoč, da bodo vojaki Triglavskega polka zvesto varovali zastavo in da bo preje poginil ves polk, kot da bi zastava prešla v roke sovražnika.
V	imenu mestne občine ljubljanske je nato spregovoril podžupan Jarc:
Ko so se, sledeč povelju svojega gospodarja' in najvišjega jx>veljnika, slavni poiki naše armade poslovili od svojih starih, s slavo venčanih zastav, tedaj se je orosilo oko starih borcev ob ločitvi od praporov,, ki so vodili srbsko armado od zmage do zmage, do končane osvoboditve in združitve vseh južnih slovanskih bratov. Ali junakom so se spe tzaiskrile oči, ko je na Banjici Nj. Vel. kralj ob vzklikanju stotisočglave množice izročal komandantom nove zastave, ki pričajo s simboliko svojih barv. da je srbska armada žrtvovala svojo
Čete ljubljanske f>osadke z novo zaslavo na čeludefilirajo pred diviz. generalom g. Tripkovičein —
ii a Bleiweisovi cesti.
Manifestacija zastavi 45, pešpolka
v Mariboru
Maribor, 9 septembra.
Na izredno manifestantni način se je izvršil na glavnem kolodvoru slovesen sprejem nove pol-kovne zastave domačega 45. pešpolka. Maribor si je nadel praznično licc. Pred kolodvorom in ob glavnih ulicah so se zbrale velike množice občinstva. Pred kolodvorskim poslopjem so sc zbrali zastopniki posameznih oblastev, pomožni škof dr. Tomažič, okrožni inšpektor dr. Schaubach, polkovnik Stojadlnovič kot zastopnik odsotnega mestnega poveljnika Stanisavljeviča. Okrajni načelnik dr. Ipavic, podžupan dr. Lipold z občinskimi svetniki in drugimi zastopniki oblasti in korporacij
, Kmalu pred 12 je prispel vlak s častno četo in zastopstvo častniškega zbora s polkovnikom Dolencem na čelu. Častna četa je korakala na Aleksandrovo cesto, kjer jo je pozdravil polkovnik Stojadinovič. Godba je zasvirala državno himno. Polkovnik Stojadinovič je izroči! novo zastavo polku v varstvo.
Nato so govorili dr. Schaubach, škof dr. Tomažič, bivši minister dr. Kukovec, Kcnda, dr. Kovačič. Dr. Lipold in Kcnda sta pripela na prapor krasen lovorov venec. Nato se jc vršil defile vseh enot mariborske garnizijc. Nato so čete odšle v mariborsko vojašnico.
Veličasten sprejem zastave 39. pešpolka v Celju
Celje, 9. septembra. S potniškim vlakom ob 9.45 dopoldne je do-j spel v Celje častni vod 39. pešpolka, ki jc pod j poveljstvom polkovnika g. Kostiča sprejel iz rok Nj. Vel. kralja prošlo soboto novo polkovno zastavo. Že dolgo pred pihodom vlaka je vojaštvo in prebivalstvo Celja ter okolice zasedlo prostorni Krekov trg.
Sprejem zastave se je razvil v mogočno manifestacijo ljubezni do naše hrabre armade, obenem pa v manifestacijo obče narodne zavesti, vdanosti do kralja in vere v moč naše države. Sprejemu je prisostvoval ves 39. pešpolk pod poveljstvom g. podpolkovnika R u p n i k a. S svojimi zastavami so pozdravili novo polkovno zastavo Sokoli in gasilci. Močne so bile delegacije katoliškega prosvetnega društva ter drugih narodnih kulturnih celjskih organizacij. Od predstavnikov javnih uradov so bili navzoči predsednik upravnega sodišča dr. Vertačnik, predsednik okrožnega sodišča, okr. načelnik z več uradniki okr. načelništva v slavnostnih krojih, predstojnik mesine policije itd. Ves obširni prostor od pošte do kolodvora je zasedla šolska mladina celjskih in izvenceljskih osnovnih šol, vsa s cvetjem in I narodnimi trobojnicami v rokah. Bilo je to pravo J morje barv in žuborenja. Ko je vlak pripeljal na kolodvor, je nebo odjeknilo silnih klicev pozdravljanja, ki se je stopnjevalo v bučeč vihar klicev,
ko je prikorakal s perona na trg častni vod z novo zastavo. Ko so čete izkazale zastavi prvi pozdrav je navdušeno pozdravil novo zastavo celjski mestni poveljnik g polkovnik Purič, priporočajoč vojaštvu, da jo čuva kot največjo svetinjo svojega vojaškega poklica. Za niim je govoril polkovni poveljnik g. polkovnik Kostič, ki je z vzneše-nimi besedami izročil zastavo polku ter obenem prečital kraljevsko povelje v izročitvi zastave. Ko je polkovnik Kostič poljubil novo zastavo, je oddelek vojaštva oddal več pozdravnih salv. Končno sta še govorila okr. načelnik g. dr. Hubad v imenu prebivalstva celjskega okraja, v imenu celjskega mesta pa je nagovoril vojaštvo in prebivalstvo celjski mestni podžupan dr. Ogrizek
Po teh pozdravnih govorih se je razvil velik sprevod z novo zastavo pred mestni magistrat, kjer so čete pred novo zastavo defilirale. Sprevodu in defilaciji je po ulicah prisostvovala naravnost ogromna množica ljudi. V teku vsega sprejema je sodeloval oddelek vojaške godbe.
Popoldne so imeli vojaki v kasarni zabavo, zvečer pa se je vršila v Celjskem domu oficirska zabava, ki se je je udeležilo mnogo civilnega prebivalstva.
Tudi mi toplo pozdravljamo novo polkovno zastavo, ki naj bi bila simbol miroljubnosti naše vojske, a tudi simbol neustrašenosti v vseh trenutkih, ko bi bila naša domovina ogrožena!
VIL mednar. misijonski kongres
Dr. thrlich. organizator in inicijator mednarodnega mi s. kongresa v Ljubljani.
1 juhljana. 9. sept.
Mv . I narodni akademski misijonski kongres. n: n.) namen zanc-ii a; sijoiisko misel med is.i :url ^onco, je privabil v Ljubljano odlične, v somu s, ctu mine misij.-loge nu pr.: p. Charles.. dr. Schinidlin. dr. Steffes. p. Vilth. Tlianrcn. Beri in i itd., privabil pa tudi k~|)o število orgu-:ranih akademikov dn teologov i/ Poljske. NomCije. Francije, Vvstrije. Švice. Ogrske. ka-tonm - pridružili zastopniki učiteljskih nii-siionsk-ih organizacij i/ Avstrijo. Vabljena je '.i sosedu slovenska in juposlos mika inteligenca. prav tako tmli posebej še slovensko uči-icljstv > i:i slovenski akademiki, ki so pa s svo-jim odzivom le p; kazali, tla misijonske ideje same št- n - , docela d -tuneli in se najbrž vanjo niti poglobili ni- i. Vendar je bilo tudi sedaj dokaj častnih izjem in rečemo lahko, da se je I— - *! i — • -a udeleži!.i \ resnici /.neti na in resna inteligenca, ki se je zborovanj z \ -o restuisijo u deležev aia.
V nedeljo
O otvnritv; sum /c poročali. ^ pravim pro-rramnm kongresa sc ji- pričela t nedeljo po kv>n-čani sv. Limrgiji u zli. obred) škofa Njaradija ob 7 pri frančiškanih iu p.> pontifiknlni sv. maši papeževega nuncija PeHegrinettija v stolnici, lakoj p,o tej sv. maši so se pričela zborovanju \ d\orani hotelu I nio.ii.
Zborovanje je otvoril prof. dr. Grafen-niier. prsi pa predat al odvetnik dr. Leskova r i/. Maribora in sicer o temi: Misijonstvo in svetovni niti r. Prikazal je z zg. los in,ko točnostjo. <ia poganstvo ni priznavalo osebne svobode in du jo šele krščanstvo z naukom ljubezni do sso-jepa bližnjega pripomoglo <lo 11 velja ve iudisi-tlualnc volje. fzpinjulo je suženjstvo, nastala je krščanska rodbina, p. stala je tudi žena enakopravna. krščanstvo je prerod,i!o narode in drža ve. niisijomirjenje je seznani!;) - krščansko moralo skoro ves svet. Dokler je človeštvo izpolnjevalo zapoved ljubezni, je bilo zlahka misliti na trajnost miru meri narodi. Toda z blagostanjem in kuliuniim tlsipom so se narodi dvignili proti Bogu, cgoiizetn, materijal,izein je jel :zpo:l jciln i i temelje družabnega reda krščanskega. Nastale so vojne. Mirovne pogodbe so sc izjalovile, ker |,j|e zgrajene ua ncsulidnosti. to je brez. krščanske ljubezni. Tudi svetovna vo j i 1 1 je končala z mirom. I o:la niso še bili suhi podpisi na mirovnih pogodbah, že se je pričelo z oboroževanjem. I'veljat I ja se miselnost, da je država sse, da posameznik nc pomeni nič. Ne-krščanska načelu egoizma so zgrudila razredni boj biiržitjov in prolctareev in čudno, <la se p roletarei opri jemljejo v boju proti btiržiijom, kapitalizmu tudi nekršentiskih načel in hočejo <'•olz.iti krščanstvo, tla je privedlo delavstvo v tako beden položaj. To je ena najhujših zablod sedanje družbe. Državniki si belijo glave, skle-pajn razne pogodbe, prijateljske in vojaško in se oborožiijejo. Katastrofe pa ne bo <k1 vrnil ne > ersaillsk : mir. uc St. German, ne Rilpp1 nc l.oeunio in no Genov« in nc oboroževanje ampak satiro eno: nazaj h Kristuu, k Ljubezni, ki jo uf,i misijonstvo. Misijonstvo jo torej ne samo edina, ampak tudi najboljša podlaga za svetovni mir.
Takoj za <!r. Lcskovarjcin je govoril Francoz Fd. dc Kcyser. k,i je sam prepotoval sse vet" jo misijonske pokrajino sveta in že iz. svojih lastnih izkušenj upravičeno stopil pred /borovnice s predajanjem: lloroizcin mila i jo nar jev. Na svojih potovanjih je sani vzl juiliil lepoto mi t/s ličnost misijonskega pok lica, ki ga je /polj idealizem, požrfvovalnosl. ljubezen, snanozata-jevanje, ki se ni ustrašilo v vseli dobah zgodovino pa pruv do današnjih dni mučeni.št.v« jin preganjanja, ('e bi člote.k o misi joinsivii nič drugega ne vedel ko,t to. koliko pretrpi- za idejo Kristusovo, bi se moral okleniti njegovega nauka.
V predavanju: Moč Cerkve v luči misijoti-1'1 '•f!J","vi,l<, i<; izčrpno pa v kratkih potezah obdelal zgodovino misijonsts« p. dr. Kilger. šel jc prav do začetkov i<n poskusov misi jioniarjen in mod evropskimi narodi. Gcnmnni, Slovani etc„ pokazal doslednost Cerkve, njeno notranje zgrajeno poslanstvo, ki je rodove lo osrečevalo.
Popoldne
je bilo zborovanje izrecno namenjeno /.« izobražence 111 akademike.
Pred«valje kot prsi prof. Charles iz. I.ou-J«tna v Bo giji 111 sicer o aktualni temi: Misijonstvo med akademiki. Pr.iy.nal jo. da s,- je mii-*jons-ko pibmijc m.-,I akademiki in v splošnem med inteligenco pri nas katoličanih pričelo več kot :<> let prepozno. Protestanti so začeli žc »ravnaj, zavedajoč sc. da je uspešnost inkijon-stva zajamčena le v sodelovanju inteligence Protest*-- ntoin je to gibanje dokaj koristilo, vedeti pa moramo, <la to gibanje med njimi danes pojenjava in to uprav radi šibke notranje zgrn-jrTKr-irf i/i tiitvtiaiii i z i liti sainegu. irclia je. d« za-čn- mo k.iu>ličaiii s tem giban jem z vso energijo, n. pr< pozno. Iz splošnih, preveč obsežnih
in /al.) težko izvedljivih nalog je treba preiti na podrt iviu) tlelo 1L11 bo uspeli na vsak način viden, s sa inteligenca bi se morala zasedati svoje so-like kulturne naloge m se okleniti odrešilne ideje /a človeštvo, ki jo uči misi jonstvo.
Misijonstvo in univerze med pogani« je bilo t>a prctlasatije pml. dr. Thaurcna. /a misi -jonstso so danes kritični časi. Napredek nvisi-H*nstsa jo (K)ča«Mi, ker st) preti na.ini naloge, ki jun tlanašnjo razmere s misijimih niso k<is. ka-lif«ti so sicer izginili, e«l i/.ciu je zamrl, širijo se pa bolj še \ istične kleje po s sem svetu. V Indiji je / misijomim šc nokani posoljno. Najlepše je t .Madrasu. Manjka pa šol. Na Kitajskem nimamo niti ene katoliške srednje šolo. čije absolventi bi mogli na univerzo. Na boljšem smo s Indiji, lani imamo 4 katoliške uniiscrze. dotini -o s Sibiriji skoro s se šolstvo zatrli boljševik i. Vpliv katoliških milijonov hoče/o za vsako ceno izpodriniti protestanti. Boriva z njimi je vsaj \ finančnem pogltnln zelo težka.
kitajska država sama jc katolikom sin-r ponudil« uiiitcr/o. ki naj bi jo t>« sami \/jI r zevali. Sosed« jc i>a to nciinoigočc, čc pomislimo, d« celo v bulo stane tsak »lijak na uuiserzi 1 "So tltitlarjev. kar jc )>a za katoliško šolstso in predvsem za srednje šjvle 111 univerze mijsaž-nejše je pji to. tla mor« bodoče šolstso \ niisi-jon-skih pokrajinah zavzeti pt>polnoma tloaiiei . načnj. jezik, ker z cs ropsk.iui.i jeziki sc inteligenca mi pr. KHajces. Indijcev, JajHuices le še bolj odtuji txl narod«. Papež namerava izdati posebej > t« namen nekako kitajsko enciklopedijo kot nadomestek /a učne knjige \ francoskem. nemškem in angleško m jeziku.
Dr. Drago čepullč sc jc s -sojem predaša-nju dotaknil misijonske dolžnosti našega i/obra-ženstva. Naslanj«! se jc /lasti ua najotlličucjše misijologc in i/sajal. s Schmkllinom, tla je siti-mota. ko se /a veliko misijonsko idejo inteligenčni s K) j i mani zanimajo kot jxi najnižji in najsiromašnejši sloji. Vsa inteligenc« ima dolžnost. tla misijonsko idejo podpira i materijalno i idejno bodočnost misijoiKit jc txlvisn.i od inteligence. ki misijensko idejo more tlvipniti ali jo pa uničiti.
Ob 4 popoldne je bila s gledališču pred.sia-sa C .iIdcronosc Skrivnosti ss. maše. Ob 0 misijonska pridig« s stolnici (p. Ogiliara. Japonec.) Misijonska akademijo je bila preložena.
Ponedeljek
Poni ifikaluo ss. mašo je darosal zagrebški nadškol tir. Bauer iu po ss. maši se je zlitiro-vanje nadaljevalo.
Prsi jc nastopil univ prol. tir. Schmidlin iz Miiiistra. predsetlnik me:lnai\):lnepa misijonsko-znan-itenep« instituta s Ministru. Lotil sc je misijonskega problem« t Vzh. Aziji. Danes, ko jc misijonarjem odprt ses svet in sicer peogral-sko politični), gospo:ki.rsko. ko je kolouijaluo go-spj-.Iarstso posplošeno, sta s inisijonstt u tisa cik-strcina, optimistični iu pesimistični. Oba bi bilo treba strniti s ssojiiui dobrinami s celt>to in iti na uspešno delo. Domač« verstva izginjajo, cv-1 tipk i tluli osvnju mase in današnji misi jonar sc zaveti« svoje težke naloge. Danes ni več misijonar, tla bi dvignil ugled države te ali one. teni-seč je /ato, tla bi d"S ignil čast božjo. T« ni lahko. \ I s ropi nima s intcligeaici nikakc zaslom.be, s sa j pravega raziimcsaua nc. v Indiji. Afriki, se pa einaucipirajt> narodi, prebuja se islam, budizem. širi sc ateizem, matcrijaiizem, boljševizem. Položaj s Aziji kjer je nedavno potoval, jc vsaj na \ zliotlu prece j kritičen. \ sprednji Intli ji jc knkc ).<KN».000 katoličanov, ki mi pa pripadniki najnižjih ka-;. Delo je med njimi zelo težavno, tločim jc s Zadnji Indijii bolj razvito, pa bolj naporno. ^ Oceaniji lepo napreduje, prav tako na Polineziji, dočim so Filipini skoro tloecla ka-toliški. Močna pa jc povsc.l protestantska propaganda.
^ splošnem se izpicobračujo s Aziji le najnižji sloji ljudsts a, doč-iiin jc inteliigenca kutoli-cizinu povsem nasprotna. Drugače na Japonski 111. Tam se oprijemljcjo katolicizma le tišji sloji vendur pa pre Injačijo protestanti. Za misi-.pinsts o jc treba pe.sebej ostre pažnjc: na asimilacijo. na domačo duhovščino, na narodno kulturo. Za uspešno misijonarjenjc t t sem svetu jc pu tlant s neobhodno potrebna potno:- in sodclc-vwnje inteligence.
Za dr. Sclnnidlinom je predasal kanonik tir. 1'oniaž Klinar o stoletnici misijonarja škola Barage. \ živem opisu njegovega življenja, dela /a aineriške Indijance jc zlasti podčrtal njepott) vztrajnost, molitev, zatajevanje, ki so 11111 pripomogle, da je doumel narode in da so sc pa oklenili najbolj teptani indijanski rodovi. Pokazal ga je kot zgletlniika. čigar lastnosti naj bi ob stoletnici prešinile zlasti njegove rojake inte-gente.
Prof. tir, Hulenič: Zadnji papeži in misijon-sts«». V tem predavanju nam je g. Ilulenič otisol misi jonsko delovanje zndnjiii papežev. V dobi papeža Pi j« IX. so bile trajne državne borbe, vodni prepiri, mi pa uiti v tej burnosti pozabil papež na misij.me. Ustanovil je nešteto sikari-jatov. aiitiiwki kolegij, milansko in lvonsko mi-sijonišče. Leon XIII. se je sicer bolj z. s nemo zaszenial za I ni jo z llusijo. utanos il rctl Socic-tas Verbi Divini, ki je misijomstvii silno koristil. Njegovo okrožnico sr> dosti priptunoglc za o:l-praso suženjstva. Geslo papeža Pij a V jc bilo: omni« restaunire in Christo-. Skrbel je za Japonsko, kitajsko. Ameriko, purai pa budno ttuli 1111 domače misijonsko tlelo: društvo za širjenje vere. Dejanje sv. Detinstva ctc. Bene-tlikt XV., ki je živci med svetovno tojno in tri leta pt> vojni, jc svoje vladanje posvetil skoro izključno misijonom. Ustanovil je tirijentalski institut, ko ng rogači jo za vzhodno cerkev in se boril /« pravice zatiranih narodov v Mali Aziji. Obsodil je nacionalizem. Sedmi j/i pa pež P i j XI. je v resnici niiisijrmski papež. Žaniisliil si je stalno misijonsko razstavo v Rimu, prenesel središče DšV (tlruštso zu Hir jen jc vere) v Rimu, pt> ssorl in vselej pa vzpodbuja narode k misijonskemu delovanju.
Za tir. Iluletiičcin je posoril nispr. Boueher o ruzmnhii niisijoiiKtv.a s sedanjosti Prtolno so bili iniisijoiii pod okriljem tlržav in zasledovali tudi kolikor toliko koristi držav, v novem veku so p« stopili pod okrilje Cerkve same in so zato tudi uspehi izdatnejši 111 trajnejši.
Popoldne so se tuji izletniki peljali na Bled. zborovali pa učitelji. V častnem številu s,, se udeležilo zborovanja učiteljice, slabše učitelji. Učiteljski tovariš« namreč ni prinesel zaprošenega |K)V«;bil«. sicer so bil« pa nn to zboljšanje, kjer so bili zastopani tudi inozemski uff. tcijl, opozorjen« in vabl jena vsa šolska vodstvo. Zborovanje jc otvoril g. Kržišnik, govoril p« g. Krulj in razdelil svoje predavanje v glavne
picdclic: misijonslvo in šol«, učitelj misijonar, misi jonsko branje. Pretkasanje jc bilo zanimivo, zanimiva pa tudi izvajanja nemškega učitelja, ki je obrazložil misijonski pokret liuvl 11 eni škilili učtelji, ki složno delajo z akademiki.
Zscčer jc bilo izredno obiskano skioptično ]>rc<luva nje A line Kurlinovc jO Oceaniji«, katero je sam« prejHitoval«.
Torek
Zborovanje se je pričelo že ob 8 dopoldne. Ker so p. Turovvski kongresa ni mogel udeležiti, je njegovo predavanje »Slovani in misijonstvo« prebral delegat poljskega kardinala Hlonda, Ko-tvalski. Očrtal je natančno misijonsko delovanje v Jugoslaviji, omenjal hrvatsko in slovensko literaturo misijonsko, društvo za širjenje vere, Unio Cleri, akad. misijonske tečaje itd.
Tudi med Čehi je misijonsko gibanje precej živahno. Najvnetejši delavci so jezuitje, steilevci, frančiškani itd. DŠV je dobro vpeljano in tudi denarni prispevki so izdatni. Na Poljskem je bilo misijonstvo že zelo razgibano, po poznanjskem mednarodnem akademskem kongresu se je šc bolj razplamtelo. Vodijo predvsem jezuitje.
Misijonski problem v Indiji je nazorno prikazal p. Vath, ki bolj kot kdo pozna razvoj in stanje mistjonstva. Misijonsko delo v Indiji je zelo naporno in težavno, možno le med nižjimi stanovi. Kdor pa že prestopi v katolicizem, je izključen iz svoje kaste, nima dostopa v višjo kasto. Kast pa je ckoli 3000. Za vsako kasto bi bilo treba posebej duhovnika, kar jc pa seveda nemogoče. Indijci so na svojo kulturo zelo ponosni, kultura in religija sta z nacionalnostjo tesno združena, nimajo pa izrazito znanstvene teologije. Vse svoje verske nauke odevaio v zasanjavo pesniška oblikovanja in so dogmatičnim naukem skoro nedostopni. Misi cnarji hi se mogli le s šolami, univerzami in ozkimi sliki z inteligenco uveljavili, poznali bi morali njihovo literaturo in versko filozofijo in njen sistem in na podlagi tega ustvariti nov sistem, ki bi odgovarjal indski miselnosti, upoštevati bi morali umetnost 111 sc ji tudi v cerkvenem pogledu pedredili. Iz višjih kast bi bilo treba pridobili več domačih duhovnikov in izpopolniti karitativno delo. Zahteva pa Indija ogromnega študija in po-rnania.
Msgr. Ugo Bertini jc pokazal, kaj vse so storili mrsijoni in misijonarji za kulturo in civilizacijo in moralno vzgojo rodov v preteklosti in sedanjosti in koliko so koristili narodom ludi z gospodarsko vžgejo. Vsa izvajanja jc predavatelj j podkrepil 7 zgodovinskimi dokazi, dočim jc p, Gian Carlo Caslagna, misijonar na Japonskem govoril o tisku, in sicer zlasti o katoliškem tisku na Kitajskem. Časopisov katoličani nimajo veliko, pač j pa zelo mnogo apologetične literature, Da jo jc pa mogoče širili, so si misijonarji znašli nov način kolportaže. Beračenje jc na Kitajskem zelo razvito in beračem se dele apologetične knjižicc, čijih izkupiček cbdržc.
Vse je pričakovalo izvajanj univ. prol. Stef-lesa v predavanju: vsesplošni misijonski značaj krščanstva. Vera mora zadovoljevati človeka in mora ustvarjati. In ker jc krščanstvo najpopolnejše in je v njem samem dolžnost, da sc širi med vse narode, je njeno misijonstvo razširjeno po vsem svetu, ker je tudi mednarodno. Judovstvo se svojih nacijonalnih spon ni moglo otresti, hindu-izem tudi ne, čeprav zadnje čase sili tudi v Evropo, prav tako budizem in konfucijonizem. Vsa ta verstva pa niso sposobna, da bi zajezila vojne, ker imajo pri širjenju premalo notranje prežete nagibe. Nima plemenite ljubezni do sočloveka. Krščanstvo ima v vsem svojem bistvu in v vsem svojem misiionskem značaju namen, da prinaša svetu ne obup in kletev, temveč blagoslov Kristusovega odrešenja, ki naj ga ne bo deležen samo cn narod, ampak vse človeštvo.
Po Steffesovein idejno globoko zasnovanem : predavanju so sledila poročila o misijonskem akademskem gibanju: za Hrvate je poročal teolog Draganovič, za Slovence pa tehn. Duh, še prej pa za Poljake 01ynski, za Nemce Lorsen, za Avstrijce Ocsterreicher, za Belgijce p. Charles, za Švico Klingler.
Popoldne se je pričela znanstvena konferenca.
Pripominjamo pa, da je bila udeležba šc dokaj čedna, vsekako bi pa morali kongresu posvečali večjo pažnjo vsaj katoliški inteligentje iz Ljubljane.
Misijonska slovesnost na Rakovniku
Mednarodni misijonski kongres, ki se vrši v teh dneh v Ljubljani, je dobil veliko manifestacijo sveje misli na Rakovniku. Ob priliki šeste obletnice posvečenja svetišča se je zbrala na Rakovniku izredna množica romarjev. Navdušenje številnih Marijinih častivccv se je osredotočilo v katoliško misijonsko idejo.
V nedeljo zvečer so se verne množice podulc k rakovniški lurški votlini. Tam se je vršila cerkveno misijonska prireditev s petjem in simboličnimi slikami, ki je mogočno vplivala na vse pričujoče. Koj nato se je razvila dolga procesija s prižganimi svečami, nakar je imel v svetišču prvi govor o misijonih g. Vekoslav Kastelic. Drugo jutro na praznik Marijinega rojstva je govoril ravnatelj zavoda dr. Fran Volčič o Mariji-kraljici misijonov, pred pontifikalno sv. mašo pa dr. Josip Val j a ver o salezljanskih misijonih. Pri shodu Marijinih družb popoldne je v vznesenih besedah o i-misijonstvu v družineh., zaključil vrsto misijonskih govorov g. stolni župnik kanonik dr. Tomaž Klinar.
Pontifikalno sv. maso in slovesne večernice je opravil salez. nadškof misijonar F. A. Guera.
Večerno misijonsko prireditev pri rakovniški votlini so prčaslili častni predsednik misijonskega kongresa apostolski nuncij Ermengild Pellegrinetti 111 n j epov avditor Mgr. Par c in I, kakor ludi pokrovitelj kongresa zagrebški nadškof dr. Anle B a u e r in njegov tajnik dr. A. S I a m i Č.
Krasna razsvetljava svetišča in zavoda v nedeljo in v ponedeljek ter slovesno pritrkavanje je bilo lejM) dopolnilo svečanosti v čast mednarodnemu misijonskemu kongresu v Ljubljani.
Rtavflhnl? Pogosto le posledica zaprtja. Dve UICIVUMUI . Jo tri ARTIN-dražeje, zvečer vzele, Vam naslednje jutro povzročijo lahko, pravilno izpraznjenje. Dobiva sc v vseh lekarnah za ceno 8 dinarjev za škatljo.
Nikoli več nc boste u porabljali
za nego Vaše lepote kaj drugega kot le Paracelsus mle£nl sapun in Paracelsus lilfanovo mlečno kremo, ko jih enkrat preizkusite in se uverite. da so to res najboljši in najrazličnejši prijatelji vsake dame za njeno dnevno toaleto. Zahtevajte jih le pod imen, Paracelsus in odklanjajte drug« produkte,
Kraljica Marija na Bledu
Ljubljana, 0. septembra.
Danes zjutraj se je skozi Ljubljano peljala i/. Belgrada nazaj na Bled Nj.Vel. kraljica Marija. Na glavnem kolodvoru so dvorni vlak pričakovali podbau Pirkmajer, šef železniške službe polkovnik Nedeljkovič, upravnik policije dr. tluštin ter zastopnik komandanta mesta. Pred ilvornim vlakom je vozila po progi posebna Izvidnica s stražo, katera je odpeljala iz ljubljanskega kolodvora proti Bledu ob 7.115 aj,utraj. Dvorni vlak, ses I o ječ i/, deset železniških voz, je prišel na ljubljansko pestajo ob 7.41 ler je )>o 5 minutah obstanka vozil dalje na Gorenjsko. Na postaji v Ljubljani je izstopila samo straža kraljeve garde, ki -je za čas postanka napravila stražo ob spalnem vozu dvornega vlaka. Izstopil je tudi adjutant Pogačnik ler drugi oficirji kraljičine telesne straže. Kraljica Marija se iz voza ni pokazala. Istočasno s kraljico Marijo se je vozil na Gorenjsko tudi Nj. Vis. prestolonaslednik Peter.
Vesllalski Slovenci
so se vrnili v tujino
Včeraj, v torek zjutraj, so se z ljubljanskega glavnega kolodvora odpeljali nazaj na Vestfalsko izletniki-delavci. ki so pred edni prišli v svojo domovino nn obisk. Železniška uprava je za izletnike priklopiln k jutranjemu gorenjskemu vlaku štiri dolge Pulhnanove vozove, v katerih se. bodo rojaki vozili do Mouakovega. Vsi vračajoči izletniki so bili videti dobre in židane volje. Teh par dni, kar so jih preživeli 1111 svoji rodni zemlji, pri svojih domačih, jim ostane brez dvoma v prav lepem spominu. Tako so vsi na splošno zatrjevali, ko so so odpravljali iz. Ljubljane, la- prehitro so minuli li dnevi in zdaj se spet vračajo na tujo zemljo, v črne roke, v senco tovarniških dimnikov, za kruhom... Pozdravljeni, rojaki, kmalu nu svidenje!
Smrt 6 mesečnega otroka na cesti
Ljubljana, 9. septembra.
ti"oči se je nu državni cesti v št. Vitlu zgodila težka nesreča, ki je zahtevala kot žrtev malega nedolžnega <1 mesecev starega otroka.
Med sedmo in osmo zvečer je bilo, ko je peljal na malem zapravljenčku po cesti v smeri iz Ljubljane proli st. Vidu posestnik Josip Kaiier, po domače Zaje iz, Dvora pri Guncljah. Mož je bil s svojo družinico na obisku pri slar i materi na Dobrovi, odkoder se je skozi Ljubljano vračal domov. Ž njiin je bila žena iu vsi otroci, pet njih. sami dečki, vsi še majhni, najstarejši .jc star komaj (i let. Ko je Zaje z zaprnvljenčkom pripeljal vštric hiše g. Kremžarja v 8t. Vidu, je od nasprotne smeri proti Ljubljani privoz.il neznan avtomobil 7. Gorenjskega. Istočasno Je od Ljubljane sem vozil tudi motociklist. Tako avtomobil kot motociklist sta sipala s svojima reflektorjima močno luč vzdolž ceste. Konj z vozom, sicer pametna žival, se je v hipu znašel v čudni svetlobi, ki je lila nanj z obeli strani, ler ga je zaradi tega čisto zmešalo. Konj se je križne svetlobe tako ustrašil, da jc poskočil vstran in se splavil. V hipu je bil konj z vozom v kupu gramoza na kraju ceste in naslednji hip je bil zapravljivček že prevrnjen. Vsi otroci so z materjo in z očetom vred padli na Ila. Najmlajšega, komaj G mesecev starega .loška je mali držala pri sebi v naročju, ko se je bila zgodita opisana nesreča. Vsled hitrega in močnega sunka se je otrok materi z naročja nekako zmaknil, oziroma je omahnil tako močno z glavico ob tla, da je bil udarec smrten.
Dečka so sicer lakoj prenesli v bližnjo Krem-žarjevo kuhinjo, toda vsaka pomoč je bila zastonj. Mali siromak je sicer še parkrat dahnil, takoj čez. hip pa je že umrl. Udaril se je bil na sence ter je bil tam zelo prebit; iz desnega usesti se mu ;e vlila kri.
Tudi vsi drugi, ki so istočasno padli 7. voza. so se več eli manj potolkli, vendar pa brez zlili
posledic. Prepeljali so jih k bližnjemu zdravniku dr. Arku, ki jih je obvezal, nato pa so se odpeljali dalje domov.
Orožniki so ugotovili, da je nesrečo pripisati zgolj slučaju, ker se je bit splašil konj 111 prevrnil voz. Oba avtomobila sta vozila pravilno.
Triletni deček do smrti povožen
Krško. 7. septembra.
V soboto ob 18.30 se je dogodila sredi mesta težka nesreča, ki je zahtevala življenje triletnega Miloša Stari ja, sinčka Josipa Stanju, upravitelja ekspoziture OUZD v Krškem.
Mali Miloš se je z, drugimi olroci igral na dvorišču, odkoder so šli pred hišo na pločnik. Od smeri Rajhenburga je pritožil avlo, ki ga je Sofiral Mfirnig Franc. Vozil je g. Adolfa Mravljaga, ravnatelja tvrdke Vošnjak iz Šoštanja, njegovo soprogo in sina. šofer, ki je gotovo opazil malčke na pločniku, je dal vec signalov s hupo, ki so opozorili ludi v bližini se nahajajoče pasanle. V lem trenutku je mali Miloš, misleč da bo pretekel cesto, odskočil s pločnika in naravnost pred avto, ki je vozil po predpisani strani. Tako je bila katastrofa neizogibna. Hladilnik je udaril nesrečnega dečku in avto ga je radi nizkih osi in vzmeti večkrat pod seboj preobrnil. Kljub temu, da je šofer aylo naglo zavrl, je deček že ležal približno dva metra za avtomobilom s široko rano sredi čela in drugimi težkimi poškodbami. Prva je prihitela na lice mesta gospa Zoričeva. ki je malega Miloša dvignila. Pri tem pa ie dečku bruhnila kri iz ust. Takoj poklicana zdravniška pomoč je bila zaman. Priniarij g. dr. Julij Murgel je mogel ugotovili le smrt.
Ta tragedija je tetn bolj žalostna, ker sla se roditelja že v četrtek odpeljala k slavnosti v Belgrad.
Včeraj sta se z 11 vlakom pripeljala roditelja domov in na postaji Videni šele zvedela za grozno nesrečo. Mati je omedlela, t,če pa je orl groze kar okamenel. Kako je bilo njima pri srcu, ni treba opisovati. Z njima sočuvstvujemo vsi ter jima izrekamo globoko sožalje.
Zaklan v lastni hiši
Slovenska Bistrica, 8. septembra.
Žena Podkrižnik Jožefa, posestuica na Pohorju pri Sv. Urehu je obhajala god Ob tej priliki so ji v nedeljo zvečer prišli sosedje čestitati. Ko so se sosedje razšli, je gospodar Podkrižnik skrbno pogledal po svojih prostorih, je začul v sobi, kjer spi dekla, nekak Sum. Mož je žc prej svaril deklo pred nekim kovačem in da 011 kakih razmerij ne trpi. Bil je res oni kovač, ki je prej sem prišel od Sv. Ureha in se skril v deklini sobi. Ko je gospodar pogledal v sobico, ga je kovač prijel za vrat in mu porinil okoli 35 cm dolgi nož naravnost v srce. Gospodar je silno kriknil in padel mrlev nn tln. Cn In Irairedija Se je izvršila zjutraj dne 8. t. m. ob pol 4. Ubijalca je orožnfStvo aretiralo, ali on se izgovarja, da je storil vse to v pijanosti — ker se je napil šmarnicfc
Odlikovanja
Rod Jugoslovanske krmit I!, rnrreda «0 dobili vsi bani. mod njimi ing. Dušan Sr/ftoc, nu-daljo. <>ba bivšn ministra dr. Albert Krninei in Ivan llribur.
Red Jilgnslovunske krnue III. razredn so dobili sledeči Slovenci: Vose/juk ivun, dr. Gpsur Andrej, Engelberl Gungl, dr. Glista v Gfegorin, dr. Franc Kulovec, dr. Niko /upanji, Ivun Pu-celj in Anton Susuik.
IV.	rod«: dr. Iv. Aluin, I r. Sinode], I''ran Bonue, Stanko Virunt. dr. Ivun Vusič, dr. Fran
Windisclier, Goltiuli Rudolf, dr. Milim Gorišek, Luku Držeč iti k, Fruujo Ždiot, Sui« ŽclozniUr, Oton Zupančič, dr. Alojzij .liiVun, Fvgen Jnrc, Jan. Kubi n, <1 r. Muk« Kovani*-, Al. Kurent. Jos. Klekl, Rili. Kurim. Muks Koisitunjece, Iv. Li-puld, dr. Ivuii Lovrcnčič, dr. Miroslav Lukun. dr. Fran Lipold. dr. Drugo Min ušič, dr. A. Novu-fan. llustko Pustoslenišek, Filip Perič, Josip P i-penbacher, Ciril Pire, Albin Prepeluh, dr. Lj. Pivko. Ivun Pibcr, dr. Diuko l'uo. Jos. Pctejun, Adoll Riib nikar. puhlici*!. JaLdl> Ramovš, dr. Vladimir Ruvnihar. Adolf Ribnikur, v poJvoj e-nftc, J<j-s.i»|> Smerlnik. Janko Sajovic. dr. Ivan Sa-liovie, dr. Sencur Matej. Ivan Urok, dr. Ivan Fermee, dr. Josip Iladži, dr. Josip Ilaciu. Anton Sega. Vekoslav Spindler, dr. Fran šnlnmun.
V.	reda so doliili: Viktor Sclnveigor, Aliee ijožel, dr. Kozina Aliačie, Ivan Avsonek, Jos. Ambrožic, Valentin Babnik. Jos. Benko, Ivan Biiš, Jože Burgar. Ivan Brodar, Gvidon Bii-olu, tfcr. Joža Bohinjec, dr. I.eonluird Božezio. Franc Bnilc, Mihael Brenoio. dr. Alojzij Brat kov ie, Ivan Veršič, Aleks. Villiur, Jos. VVester, Ctisluv VoduSek, Mirko Weinberger, Franc Vilčnik. Vinko Vrbn.jak, Martin Vrečko, dr. Alojz Goričan, Florjan Giijšek, Matiju Gorionr, Frane G.loboč-nik, Andrej Čnfer, Oton Detelii. Oskar Dracar, Jo«. Dular, Ferd. Frker. Kdvard Ivaniiša. Anton Žagar, Franc Zupančič, Hubert Zuvršnik. Ivan Zakotnik, ing. Fran Zupančič, Jakob /emljič, Franc /emljič, Mutko Zelar, dr. Joža Zdolšek, Evgcn Ivane, Josip Jnnežič. Hudo Jereb, Ivan Jerman. Avg. Jenko. Ivan Janžckovič. Alojzij Janžekovič. Jukob Jan, dr. Bogdan Korituik, Anton Košir. Ivun K rogu r, dr. Frnefct Kulan, Franc Kolenc, Frane Kratnnr, Franc Kristan, Ignuc Kotnik, Anton Križnur, dr. Josip Krevelj, Aloks. Kne/., Tvun Krvin«, dr. Mihu Krek, Kuri Kovue, Mnrtin Kores. dr. Viktor Kne, Jožef Krmijo. Anton Koder, Anton Kline. Edmund Kastelic, Jurij Kugovnik, Ludvik Kuliarič, Franjo Kočevnr, Franc Lipej. Štefan Litrop. tvun Lončar, llinko Lcbingcr, Josip Luvtižur. Ivan Lo-vruč, Stanko Lenarčič, Josip l.ipič, Frunc Lc-nard, Alojzij Mibelčič, Peter Mruvljuk, dr. Anton Me lik, Anton Mernik, Muvriaij .Maver, Anion Murinček. Ivan Moliorie, Anton Meden. Fran Mavri«". Valentin Marke/., dr. F'rane. Maje r. Anton Mulgaj, Josip Mutko. Anton Mulicu. Ferdinand Novak. dr. Frunc Novak, Franjo Orehek, Gabrijel Oblak, dr. Maks ObcrsncJ, Josip Onila-dič, Miloš Osct, Jos. Ogorevc, F'rauc Ogrizek, Filip Onilad ič, Jo.ško Pleifer, Frane Pod er ga j, Ludvik Pluvšak. Anton Proha, dr. Maks Peterlin, Jos. Palma, Ivan Pipan, dr. Jos. Pučnik, llinko Pogačnik. Ru.pert Pivec. Ferdo P in ter, jos. Perko, Franjo Puliernik, Lovro Pctovar, Anton Pogačnik, Andrej Pire, dr. Franjo Koš, IJnik. Rajih. Sr. Robi*-, <lr. Jos. Režek, Iv. Rus, ind., ting. Alfred Rogelj, Ivun Rus, po«., Anton Ro-jinu, Matej Ripelj. Zdruvko Rus. dr. Frnest Re-kar, Martin Steblovnik, Ivan šerbinek. Rudolf Stermccky- Vlado Stare, Henrik Snoj, dr. Ivan Stojon, Alojzij Suguj, Milni Skale. Matej Tomu--zin, Ivun Tavčar. Fran Terscgluv, Alojz Tckavc. Filiip llra-tuik, Franc Fafli.k Martin Freee, Anton Fazarinc, Franc Flor, Maks Fock, Rudolf Faleschiini, Fran Hohnjcc, župnik. Rado Hribar, Fr. Holinjec, me-sar. Maks Cukaln. Jerko Čuki,i, Fr. Čeh, dr. Iv. Čcsnik, Al čižeik, Iv. štrein. Fr. Štiglie, dr. Frane šuvnik. Alojz šmid, dr. Boštjan SchaubHch, Kari Šiftar, Ivan Šinkovec.
Red Jugoslovanske krone V. razredu so dobili: Pavlin B i f n a r , župnik iz Črnomlja. N e -ma nič Josip, posestnik i/, Želobejn pri Metliki in M a z e I e Julij, posestnik i/. Gradca.
Dr. 3amar Tone
zopet redno ordinira.
Velika drž. strelska tekma
LJubljana, ft. sept.
V	»oboto, nedeljo in pondeljok »e je vri* ila
na tukajšnjem vojaškem strelišču veliku državna »trel»ku tekma, ki jo je organizirala -Osrednja uprav« združenj kraljevino Jugoslavijo«. Tekmovanje se je vršilo |M>«I pokroviteljstvom komandanta Dravske divizijske oblasti generala Savo Tripkoviču.
Oficijelno Je otvorll tekmo predsednik Slovenskega lovskega društva dr. Lovrcnčič v nedeljo ob t) dopoldne. V uvodu jo pozdravil predvsem navzoJoRu predstavnika vojske podpolkovniku Ni-kotiča, dalji! zastopnika Dravsko banovine načelnika dr. Vouoino, zastopnika mestne občine ljubljansko dr. Ravnihurju, glavarju društva ■■.Ostrostrelcev-: Schrej-a, zastopnika Strelske družine ■lovaka, nato zastopnike podružnic S. L. D., posebej še dr. Robič« kot zastopnika mesta Maribor, ter končno udeležence iz Zagrebu, Karlovca in drugih krajev naše države. Med govorom dr. Lnvrenfiču je dospel ludi general Popovič kot namestnik komandanta divizije in se z izbranimi besedami zahvalil predsedniku za pozdrave.
Nato so bili razglašeni rerultati h<ihotne strelske tekme, katere so se udeležili aktivni in rezervni člani vojske:
V	streljanju iz zaklona stoje na 5 izginjajočih člh in 5 sekund vidnih bojnih tarč v raznih daljavah od 20 do 40 m je zasedel prvo mesto veletrgo-vcc Gorup iz Zagreba, drugo meslo major Vučlnič, tretje mesto rezervist Hrovatin in četrto mesto Mi-iroviC.
V	streljanju na bojne, bočno ležečo mete v razdalji '200 m jo bil prvi narednik Ristič, drugi veletrgovec Gonip, tretji polkovnik Novakovif, četrti narednik v rezervi Praunseis.
V	streljanju na bojne, bočno stoječe mete v razdalji 800 m: I. Gorup, 2. polkovnik NovakoviS, 3. narednik Stepanovič, 4. narednik Pejovič.
Naslov prvaku v vojaškem streljanju si je osvojil veletrgovec Gorup iz Zagreba, ki je zasedel dve prvi mesti in eno drugo mesto. Podeljeno mu jo bilo darilo z diplomo. Ostale tri nagrado — Din 100, 50 in 25 — so hite razdeljene med druge Iri najboljše strelce.
Po razdelitvi nagrad sobotnim tekmovalcem jo predsednik dr. Lovrenčič otvoril nedeljsko tekmo, kt se je vršila pod spretnim vodstvom g. Vilka Turka.
Tekmovanje je bilo zaključeno v pondeljek zvečer, nakar se jo vršil v Unionu družabni sestanek udeležencev. Tam so bili razglašeni sledeči rezultati:
Tekmovanje društva »Ostrostrelcev« v stoječi pozi na tarčo >Emona< v razdalji 200 m: 1. Sifirer. '2. dr. Knser. 3. Bukarčiu sen., 4. dr. Eberl, 5. Ba-karčič Leo.
Tekmovanje Oblastne strelske družine« v krožno turfio na 100 m: 1. Oorazd, 2. Heinrihar M.,
3.	Hrovatin. 4. polkovnik Novakovlč, 5. dr. Robif.
Tekmovanje -.Oblastne strelske družine« na krožno tarčo v razdalji 200 m: 1. dr. Robič, '2. Jeglič, 3. major Vučinič, 4. Peruzzi, 5. Heinrihar M.
V	streljanju na stoječega »srnjaka' v razdalji KM) ni: I. dr. Robič, 2. Gorup, 3. Hukarčif: ml.
V	streljanju na lovsko krožno tarčo v razdalji 100 m: 1. Bakurcič mL, 2. Gorup. 3. Silror, 4. Luiilar.
V	streljanju uu izginjajočega »Zlutorogar v razdalji 200 m: 1. Gorup, 2. dr. Robič, 3. Lautar.
V	streljanju na 1 sekunde vidnega bežečega »jelena' v razdalji 100 m: 1. Heinrihar Fr., 2. kapetan Per, 3. Heinrihar M.
V	streljanju na serijo 10 letečih »golobov v razdalji 12 in.: I. Jakil, 2. Kranje, 3. Rebernik,
4.	Šifrer, 5. dr. Kuiser, 0. Bališck, 7. Heinrihar M.
V	pogonu na 5 bežečih »zajcev' v razdalji 25 do 35 ni: 1. Kranje, 2. dr. Kaiser. 3. Vidmar, 4. Jevok.
V	streljanju divjega lovca«- v razdalj 00 korakov: 1. Jevak, 2. Heinrihar Fr., 3. Rebernik, 4. Gorup.
V	malokalibrskem streljanju nu 25 m: 1. Go: rup, 2. Galič.
Časten naslov državnega prvaka si je priboril veloindiistrijulec Gorup Anton iz Zagreba.
DoSla fe nova po$il|ka
razne kuhinjsko posode v razni prvovrstni kvaliteti do največjih velikosti in po najnižjih cenah. Oglejte si bogato zalogo pri tvrdki z železnino
Ltuhlfana
Sv. Petro cesle 35
ELIDAfe^ MILO
Požaru od strele
Na praznik ob 1 ponoči je med močnim nalivom in grmenjem udarila'strniti v dvojni kozolec usmiljenih bratov v Vrhju pri Zalru ter gn v hipu tižgnla. Kozolec je bil poln krme iu je s krmo vred do tal pogorel. Kozolec sam je hil sieer zavarovan, nikakor pa ne krma (pr je vsled tega škoda zelo velika, ker bo lo doloma kriti t. zavarovalnino.
K požaru so kljub neugodni uri kmalu prihitele požarne hrambe i/, okolico: i/, Žalca, iz Goto-velj in iz LožnlCe. S takojšnjim posedovanjem gasilcev je bila odstranjena nevarnost, da bi se razširil požar na druga poslopja. Vrli i/asllci zaslužijo zato vso zahvalo In priznanje.
Isto noč je udarila strela tudi v transformator v bližnji elektrarni, ki je, ludi zgorel. S tem so težko prizadete okoliške vasi, ki bodo zdaj pač nekaj časa brez razsvetljave, dokler ne bo transformator popravljen.
Š ni a rje pri Jelš a h , 7. septembra.
Danes v nedeljo zvečer ob pol 'J jo udarilo v cerkev sv. Roka; zadnji del streho je pogorel.
Vrhnika, S. septembra.
Ob silni nevihti in trrskanju v nedeljo zvečer je vžgala strela v kozolec g. Arharja p. d. Cigara. Ves vezan kozolec jo bil lakoj v plamenu. Na kozolcu jc imel shranjeno že krmo, ki je popolnoma uničena in trpi posestnik veliko škodo, ki je pa le delno krila z zavarovalnino. Nu mesto požara so prlfill takoj na pomor, vrhniški in pozneje ludi verdski gasilci, ki so ogenj pogasili. Na pomoč so prihiteli tudi ga-.dlci Iz Stare Vrhnike in Blatno Brezovice, ki jim |>h ni bilo tr"bn sodelovali.
št. Rupert na Dol., S, septembra.
Med nocojšnjo nevihto, ki je divjala po vsej okolici in je trajal* skoro vso noč, je udarila strela v Krivčevo zidanico na Vel. Cirnlku In jo upe-pelila. Kor je bila noč silno ternna, le bliski so jo pogosto razsvetljevali, se je ogenj videl daleč na okoli. Gospodar ima precej škode, ker inu je zgorela vsa vinska posoda in razne drtipe premičnine, ki so se nahajale v zidanici in stanovanjski sobi.
Koledar
Sreda. 11- septembra: Nikolaj Toledski, spozna vavec; Pulherija, cesarica.
Osebne vesfi
Finančni direktor gospod dr. Josip Pova-lej je od <). do 27. t. m. na odmoru. Zastopa ga pomočnik finančnega direktorja g. Fran Bajič.
Šolske vesti
A Vpisovanje na državni konservalorij v
Ljubljani sc vrši danes in jutri od 9.—12. in od 15. do 17. v sobi št. 18 kotiservatorijskega poslopja v Gosposki ulici. Redni sprejemni izpiti se bodo vršili v petek in soboto (12. in 13. sept.). Poučevali se bodo isti predmeti kakor lansko šolsko leto, na novo se vpelje srbohrvaščina in event. tudi francoščina in italijanščina. Ravnateljstvo prav posebno vabi na konservalorij mladeniče, ki igrajo orkestralni instrumente, da sc izpopolnijo in tako pripravijo tudi za izvrševanje poklica kot samostojni godbeniki. Vse podrobnosti pri vpisovanju.
šola Glasbene Matice v Ljubljani. Vpisovanje se vrši v torek, sredo in četrtek vsak dan dopoldne od 9—12 in pop. od 3—5 v pisarni Glasbene Matice. Sprejemajo se učenci za klavir, violino, solopetje, teoretične predmete in orkestralne inštrumente. Ukovina znaša mesečno za klavir in violino 78 Din, s podaljšanim časom 05 Din, za solopetje 160 Din, za orkestralne inštrumente pa 60 Din. Ravnateljstvo vabi k vpisu že te dni, da je jKitcm mogoča v soboto razdelitev po predmetih in učiteljih, v lorek pa reden pouk v v3eh oduel-k i h in pretim ' r,
I
Novi grobovi
t V ljubljanski bolnišnici je umrl v nedeljo 7. septembra popoldne g. Stanko Novak, edini sin kamnoseškega mojstra Novaka v Složlrah pri Ljubljani. Pokojni je bil v par dneh živ in mrtev; umrl je za vnetjem možganske mrene. Fanl, dober ko duša, upanje svojih roditeljev, je s svojo smrtjo odprl bolečo rano. Njegovim dragim, bridko prizadetim staršem ler edini sestri naše najiakre-nejše sožalje, |>okojneinu pa večni mir In pokoj! Truplo pokojnega so včeraj [»opoldne prepeljali v rojstno hišo v Stožice, c tkoder se je vršil popoldne ob p«-! i h pogreb na Varno poko|>a!iSče pri sv. Juriju. N« zadnji poli so ga spremili vsi sosedje pa tudi številni drugi prijatelji in znanci, ki jih je (losi imel. Krsto so nosili njegovi vrstniki, pred njo i »a so nosili mnogo cvetja in rož, edino, kar »o razen molitve še mogli dati pokojuemu nn zadnje pot...
Mala kronika
•k Operni pevec gospod Konstantin Ilič-Rož
Ito nas prosi objaviti, da se prepreči vsak« neže-Ijcna pomota, da on ni član opere Narodnega gledališča v Ljubljani.
ir Dar Jadranski .Straži. Zimna in ugledna
tvrdka M. Tičar, trgovina fs šolskimi potrebščinami so je odločila prispevati t po 2 pari od prodanih šolskih zvezkov za Jadransko Stražo. Danes s- o prejeli prvi prispevek 1000Din. Iskrena hvala! To patriotičiio tvrdko, ki na ta način manifestira jugoslovansko misel, toplo priiioročamo. — Podpirajte Jadransko Stražo!
ic Utonil v mlaki. Na praznik popoldne se je na Ponikvah pri Presorju pod Zaloslno goro zgodila čudna, nenavadna nesreča. Tam so pasli živino fantje in otroci iz vasi. Jakob Kovač, najmlajši sin nekdanjega župana v Preserjn, je stopil ra živino če z travnik, kamor mu je bila ušla. Ko je preskočil neko mlako, ki jih je tamkaj več. mu je podrsnilo, zrušil se je v mlako in v njej utonil. Padel je namreč ravno v žrelo ponikoval-nice, ki jih je v tamkajšnjih travniških mlakah dovolj.
•k Nepopisno večje jc vaše veselje, če zamo-rete prodreti v vse skrivnosti Vaše radijske naprave! Edino s pomočjo bogalo ilustrirane (244 slik) in zares izčrpno pisane Knjige pro. Leopolda Andrce-a: Radio — osnovni pojmi iz radioiehnike, boste stopnjevali užitek, ki Vam ga nudi Vaš radio, razumeli boste sleherno podrobnost na polju radiotehnikc, prihranili si boste mnogo jeze in nevolje. Vsak poklicni gojitelj in amater radia si mora naročiti v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani razkošno opremljeno knjigo, ki ima 244 strani in velja v platno vezana le 7o.— Din!
ir Pouk na Ani. Rud. Legatovem trgovskem tečaju v Mariboru jc začel in ker so nekatera mesta prosta, r.e še vršijo vpisovanja. Maribor, Vrazova ulica 4.
ir Otrokom naj se daje Ie milo neškodljivo odvajalno sredstvo, da se odstranijo poledice leni-vega delovanja črev. Vsled tega predpisujejo gospodje zdravniki otrokom vsake starosti Darmol-. znano čokolado za odvajanje. Ker se to sredstvo lahko zauživa in ima izboren čokoladni okus, je »Darmoli zelo primeren za otroke.
ir Šolske zvezke kupujte pri tvrdki M. Tiiar; prodajajo se v prid Jadranske straže..
ir Dentist S. Palovee. Kongresni lrg 14, zopet redno ordinaru.
ir Turki v Kurdistanu. Mnogo pišejo o tem Časopisi. Natančno pa pr.-piše te kraje Kari May v knjigi: Po divjem Kurdistanu. Cela knjiga preko fiOO strani stene Din 65.— vezana potplatno. celo-platno Din 70.—. broširana v štiri zvezke po 13 dinarjev. Naročajte v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
- P£G£ —
odstrani lako! in t.rez .«Ied!-. .Creme Orizol" Dobiva se v tek.irnnh. drogeriJali in parfumerttah. Z.ilr,-p.a: »fosmonbeinia. Zagreb. Smidlklasov« 13. Telefon 4U-9T,
Charles Gos — Prevel J. Gorin:
Na Matterhorn
cez
(Nadaljevanje.)
Nestrpno '-va pričakovala, kakšna bo iuv-daljna pot. Po nekaj metrih sv« stopila i/ solnca v senco. Bila sva sredi žleba. Kam zdaj? — Bojazen vzbujajoče vprašanje se je javiio na najodlofnej.ši način. Preskusila sva vsak'pomol, vsak žleb, vsako steno, vsak prostorček lit povsod sva naletela nu i«to učinkovito strmino, na isti geološki ustroj, ki jo kazal človeku skoro gladko skalo, katera je imela zelo malo robov in je bila kuj malo hrapava. IS i sva mogla misliti na to. d« bi šla po žlebu dalje. Bil je prevlečen s sivim ledom, ki je bil proti sredini vedno bolj debel iu izbočen ter je sivo/eleno odseval. Siju se je vzpenjala s strmino, o kateri ei bil prepričan, ee si jo gledal od spodaj gor, da je nemogoče čeznjo. Mučna i/.bjru nama je bila torej prihranjena, enu sami rešitev se nuina je vsiljevala, ker naju ni s;, tu ne greben ne žleb mikala: bitu je stena v sredi med obema. Zvedela sva kasneje, d-a se pleza lahko po siji žleba, nc du bi človek naletel na kake večje, težave — ta pot da je celo nuj z lož noj šu in najlažja. Ko sva enkrat sklenila in se odločila, sva napadla steno.
Ta Zmuttski žleb! Je to božansko in pe-Ivlensko čudo likrutu! Nikjer, na nobeni drugi gori celokupnih Alp, nisem uušel takega mesta, celo, če zložim lastnosti najslavnejših vrhov in Jih premislim: Aiguille Verte, Grepon, De nt Blanche in. . Ne, Malterlionm ne gre printer-J«'ti z drugimi gorami, lo bi bilo zattj ponižanje. Saj je. vendar en sam in njegovi žlebovi nosijo njegovo posebno posebnost. Ali pa sploh odgovarja beseda žleb tej grapi z njenimi raztrganim!, ledenimi robovi? Al ul U> bolj poč, iuiz-prta rana, ki izviru bogve od kakšnega strahovitega skal-ucjta udoru > daljni davnini? — 21ei>
je oz.ek, skoro dihati ne moreš v njem, stisneš se v njegove temne kote. Toda ta žleb tu — jc mnogo več. Je eden glavnih znakov gore, leži široko in odprto, lahko bi mu dejal mala dolina, ki visi nad prepadom.
V isti smeri, kot srn prihajala više, je postajala skala bolj lurzlu. Roke so s trudom vzdržavale zvezo s skalo iu stena sc je vzpenjala vedno bolj strmo. Res, da s>i laluko dvignil glavo iu vrgel boječ pogled proti višinam, videl kljub temu nisi mič, razen te stene z zelenkasto ledeno skorjo. Mprala swi se vzpenjati, ne da bi ■-ploh kaj črhnila. inorula sva pritiskati premrle prste i)u skalo, povzemati vrv in spet -iti dalje. Navpično plezanje in plezanje v cikcnkii sta naju privedli v višino, 3 katere sva spet lahko dosegla greben. Hitro sva ga zapustila, do sva znova dospela na rob.
Katkor globina votla, tako nas omotijo tudi prepadi. Treba je le malo in že slišiš klic kake nimfe, ki vleče, z magično zvijačo plezalt-a v grapo. Pod nuiiM leži MntterliOrnski ledenik, ki je postal zelo majhen: vanj sc steka žleb. Orobnek je bil tako strm, da oko ni moglo iti za njim. Videl si nenadoma nekakšno trebtišino in nato ničesar več. Pogled se ni mogel ustaviti, od-poeiti, in ni liašel nikjer opore: zdrsnit je naravnost dol nti sijočo sneženo ravan. Močna svetloba je metala od spodaj gor snežni odsev prav \ to visoko krajino. Senca, v kateri sva se tiMidilu in premikal«, je trepetala in drhtela, polna svetlobnih vajov.
Že pred dobrimi leti je prišel Guido Rev1 s svojimi vodniki iui isti kr^j. Prišlo nama je to na misel, ko sva ogledovalo nepristopne skale, ki jih je slavil ta pesnik in iz spoštovanja pred njim sv« molčala, dn tie Iii kalila tišine, ki je bil« sprejela vase njegove besode.
Ker se [o zgornji del žleba /ožil. mijil je prisilil, da so približava bodisi njegovi globini, uli pa d« kreneva nn njegovo šijo. To |n>slcd-
>>i£c
Pleza lev, ki jo hodil z v odmiki, zolo lepo
nje je bilo brez dvoma najbolj pametno; -aj bi bila prava blaznost, poskušati se na tej ledeni vesini', ki naju je že satu pogled nanjo pretresal. Ledeni veletok je nudi! strahovit in popačen prizor. Strahovit plazilec, zaprt v ledeni ploči, pripravljen, eiu s silnim pustoše-njem plane iz svojega skr-ovšt-a v dolino. — Kamenje, ki sc je bilo odtajalo, je brenčalo mimo najinih ušes kakor toča krogel. Zadevalo se je ob ledeni hrbet obokane reke. a ga ni -koro ni-t-i oprasnilo ne. Ta nevarnost, ki sva ji bila izpostavljena in, ki je vedno bolj nara^ ilu. tiim bolj sc jc dvigalo solnce. je za d -kovala, da sva se podvizala. Končno sva dospela tlo izvor.■ najinega žleba. Nazobano skalovje je branile) vrli. Neka .šikrbina nama je poiitaigulu naprej. In nenadoma, če/ dober, meter, sva iz nuičrieg-u životarjenja v senci in mrazu, dospela nu solivčna -pohot-j« ticfenmattske strani Kako [ki-pisati to steno z žteibovi iu jrraptimi razrezano, ki sc z enim sanrint skokom potopi prav dni v Tiefennidttskein ledeniku iti. ki jo na vzhodu omejuje krliku silhueta italijanskega grebena?
Svotlobu iu selita sta delili steno. Xu -liani svetlo!«? je bilo gibanje: votla, k imeniti udu-ri, trepetanje vročite, na senčni strani nepre-niičnost in tišina. Sneg je bil tam bledikost in je kazni preteč i/raz. /delo se je. d« se plazi okrog deviških zidov du4« gore, ki mori I iudi.
Ncknki-nu nagnjena pločasta polica je štrlela nad nuniu in bila piramidni špici za bazo. Ta,m gori je bil torej z«dnji vrh. tako blizu in tako tlalce hkratu! Lahko svu v ktoki in ga zložno opazovale. 1'rik'ienla sva «i vročo borbo, ki sva jo pravkar de>bi>jowila, v spomin, kjer je bilo ii|>aiijc reja najine duševne sile. Vedela sva, da sc je spita dvigala nad tem,i pretečimi skalnimi zidovi tn. tla >e najino pričakovanje ni moglo več varati.
Ta zadnji zalet obvladuje »kriv nostni gorski svet. Je sinteza teh Ivvžaiiskih prepadov, teli ledenih grap, teh skal. teh fanftištsčmh štabe-nov. Je ču<U>vita si oba, zgrajena s imjIik« rado-
1 Strmo jkJkajo,
darnostjo v ritmu nadčloveškega stila, po božji zamisli. Tako stoji tu. pustošen in pereč, te-goben, ves prenapolnjen z. večnim mrmranjem stvari, -kolo zamišljen. Za divjini granitom njegovega obokanega čelu pa leži plava, nepredirna temina neba.
Napadla sva od spredaj. Po žlebu se nama je te zdelo skoro lahko. Solnce naju j" opj-jalo. Razburjeno s\u plezala preko ploead. |>o-či in polic. Ura jc bila ugodna. Velika nevarnost, da bi padalo kamenja, še ni pretila. Toda obdrgnjent' gladke, bele skale, potresene s prahom in pokrite z razbitinami, so pričale o kamenju. ki popoldne nepretrgoma frči preko roba. Vedno bolj iu bolj •ia <c bližala obronku zadnjega stolp«. Italijanski greben je bil tako blizu. d». -va s,, vpra-š-ila. ee bi tie bilo boljše, ko bi se vzpel« nanj. Vendar naju je zdravi razum pred tem početjem očuval. Nato naju je privedla hoja v poševni smeri	nazaj .ni
tez.1 pravega Zmuttskcgd grebena, ki sva g« bila uri iztoku žleba le n<i hitro prečkala.
/daj je prišlo napeto plezanje nad najglobljimi prepadi, kt jili poznajo \!pe: ua severu oni ■tremi zerinattska strun, tu zahodu l iefeiim itt«ki ledenik globoko v propadu, iz katerega	pravkar izsiopila.
Grebeni - > se /družili v snegu in -k «li Midva pa »va stopala brezskrbno, opojeu« od ol>čutka sreče, ki jo i/huj-ila i/ drago odkuplje--ne zmage. .Sveži zrak r vrha naju je bičal.
Nenadoiita pa. prav ko aj preplezala nelso skalo, jo v/rastla iik pred nama	i s.j-
liueti: križ.
I
\ rh je bi! samoten in zapuščen.
Sv i kauieiuki iu skalni < I robci s,, vali vel ke, okorne, rde*'kt<»lo sijoOe >t»esd nikjer. Ledeni > i-hotni <ren grebena je končal trdo |iod streho it«I Iptcc. Stimo nekaj ledenih kosov jo v daleč ven čez prepad.
0>trii»« grcbotui «!i šije.
iDaljeJ.
V spomin žrtvam vojne v Dobrepoljah
Dobrepolje, 7. sept.
Današnja nedelja je bila za dobrepoljsko kotlino velik dan. 2e dolgo so trepetala srca vseh v tihi žalosti in bolečini ter pričakovala odkritja spomenika padlim vojakom dobrepoljske fare,
kateri naj bo nema priča bridkih dni svetovne vojne. Veličasten, mogočen je ta spomenik, ki ga jc izdelal domačin umetnik prol. Fr. Kralj. Visok je spomenik 7 metrov, stal je čez 35.000 Din.
Današnjega slovesnega vdkritja se je udeležila vsa iara. Napolnilo se je pokopališče ob cerkvi, okrog spomenika samega pa so stopili najbližji sorodniki dragih pokojnikov, bratje, sestre, očetje, matere, sinovi, hčere. Zbrani so bili ludi številni zastopniki vseh domačih društev; njih zastave, ovite s črnim florom, so žalostno plapolale ob zastrtem junaku ...
Slovesnost se je pričela s po|x>ldansko molitvijo v farni cerkvi. Nato je predsednik pripravljalnega odbora za postavitev spomenika g. Drob-nič pozdravil vse zbrane, zlasti prisrčno in toplo zastopnike Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne iz Ljubljane in Most, potem zastopnika okr. glavarstva, g. komisarja Oabrijana iz Kočevja ter govornike iz Ljubljane, gg. kurata Bonača, pisatelja Matičiča in banskega referenta Wagnerja. Iz Most pri Ljubljani se je pripeljalo okrog 50 vojnih tovarišev, članov Zveze slovenskih vojakov iz bojnih |>oljan.
Potem, ko je padla črna zavesa s spomenika, je najprej govoril g. kurat B o n a č iz Ljubljane.
V	tem je pričel dež in vsi zbrani so se napotili v farno cerkev, kjer so duhovniki zapeli pretresljivo Libero, g. Bonač pa je imel primeren cerkven govor. Nato se je zunaj ua (»kopališču slovesnost nadaljeval. Govoril jc še naš znani vojni kronist, pisatelj Matičič, ki je poveličeval borbo iu hude napore, ki so jih za svobodo svoje zemlje pretrpeli slovenski sinovi na vseh frontah sveta.
O. Wagner je spominjal v uvodnih besedah na silno tragedijo, ki se je bila zgodila v teh dneh v Trstu, na kraški planoti, na slovenski zemlji, za katero in na kateri so se toliko borili naši ubogi trpini, ki zdaj počivajo v miru in jim danes postavljamo spomenik. Tudi tem ubogim veljaj ta spomenik, veljaj večen spomin slovenskega ljudstva, katerega vredni sinovi so bili.
V	svojem govoru se je g. Wagner spomnil tudi največjega najplemenitejšega vojaka, ki je tudi sam skusil vso grozo vojnih dni, ki je doživljal sam osebuo vso Golgoto svojega naroda, našega kralja Aleksandra, kateremu so -orani vzkliknili: Slava! Godba pa je zaigrala' >i'" ovno himno.
Nato so na zeleno	pred spomenik
položila vence vsa domača društva pa tudi Zveza vojakov iz svetovne vojne. Izmed vseh je bil najlepši venec domačih dobrepoljskih fantov: s trnja je bil spleten ua zunaj, znotraj je bil lavorov venec, čezenj pa položen bel trak. Venec je imel vdelan simboličen kip orla, čez trak pa je bil položen tih, skromen napis: Bratom fantje!
Spomenik je vzel v varstvo in oskrbo v svojem iu v imenu svojih naslednikov dobrci:oljski župnik, g. svetnik Mrku n.
Vse šolske potrebščine in knjige
priporoča 1ML • Tičar, Ljubljana
Šelenburgova ulica št. 1 — »Sv. Petra cesta št. 6
Smrt v Kamniških planinah
Kako se je ponesrečil mladi Pečarjev Rudi
Gasilske slavnosti
Župnik g. Fr. Hnžga.r blagoslavlja novi gasilski doni ua Barju.
Gasilska slavnost na Krškem polju
Veliki Podlog, 7. septembra.
V duhu pravega napredka so si začela podeželska gasilska druživa nabavljali moderne gasilske naprave. Prvo v našem Posavju si je nabavilo novo motorko mlado in agilno lako rekoč šele komaj ustanovljeno gasilno društvo v Vel. PoJlogu. Moiorka z napravami vred stane okoli 42.000 Diu.
Te velike in lepe slavnosti so se udeležila vsa sosedna gasilna društva, zastopnik predsednik kongresnega odbora .IGZ in načelnik posavske župe g. Rihard Engelsberger; zvezni lajnik g. Fr. PristovSek itd., iz vseh bližnjih krajev je pa prihitelo številno občinstvo, ki ga niso preplašili temni oblaki, iz katerih se je vlila močna ploha.
Marljivi in hvalevredni Podločanje, ki naj bodo vzgled drugim, so pred svojo lepo in okrašeno kapelico pripravili novo motorko za slovesno blagoslovitev.
Ob 14.110 je prvi izpregovoril naš ljubljeni g. Štrukelj, kaplan leskovški ter v svojih izrazitih besedah poudarja! pravi namen gasilnega društva in pojmovanje ljubezni do bližnjega. Ta ljubezen mora biti ukoreninjena v srcu vsakega gasilca. Zato je g. kaplan priporočal gasilnemu društvu v posnemanje njihovega patrona sv. Flo-rijana in nato slovesno blagoslovil motorko.
Nato so povzeli besedo predsednik kongresnega odbora JGZ g. Engelsberger, šolski upravitelj v Vel. Podlogu g. Strah, načelnik novo ustanovljenega društva g. Avg. Srongo in poslednji zvezni tajnik g. Fr. Pristovšek iz, Ljubljane, ki je z lepimi besedami pozdravil našega najvišjega gospodarja Nj Vel. kralja Aleksandra L, kar so navzoči sprejeli ■/. viharnimi in močnimi vzkliki »živel?. Godba je zasvirala državno himno, s katero je bila slovesnost zaključena.
Atesti zdravniških kapacitet potrjujejo vsestransko zdravilnost
Sisackeminer^
To je merodajno.
Tudi Vi bote v interesu svojega
zdravja pili samo zdravilno
Sisdcko mineralno vodo
Domači gasilci so novo motorko prinesli k šolskemu vodnjaku, kjer se je vršila vaja. Mo-terka je takoj začela delovati in v hipu sta bila v zraku dva vodna slebra. Navzoči gledalci si kar niso mogli misliti, da bi ta majhna stvarca imela tako meč. S tem je Podložanom in okolici dano zadoščenje in njihov trud pozabljen. Posnemaj ie jih!
Gasilska slavnost v Golavabuki
Slovenjgradec 8. sopt.
V nedeljo sc je vršila v Golavabuki lepil gasilka slavnost. Prostovoljno gaslno društvo jc proslavilo svoj praznik / blagoslovitvijo novega gusilskcg.il domu in nove motorne brizgul-ne. Ob pol 10 se je vršila slovesna služba božja na prostem pri gasilskem domu, katero je daroval č. g. Horvat Štefan, ka.plan iz šmartnn, kateri je tudi izvršil blagoslovitev doma in brizgulne. Kumice so bile gospa Soruiau iz Toma šli c vasi in gdč. Kae iz Šmartno.
Po končani blagoslovitvi je imela lep nagovor k milica ga. Sormun in župni načolnik g. Leopold Kopač iz Slovenjgrudca Sv. maše se jc udeležilo zelo lepo število občinstvu ter okrog ">() gasilcev v kroju / zastavo šoštnnj-Kkegn društvu nu čelu. Popoldne se je v ršila v lomuški vasi okrožna vaja m.islinjskega gasilskega okrožju, pri kateri je sodelovalo vseli II v okrožju včlunjenih društev, od katerih pa dve društvi nista mogli stopiti v akcijo, ker so je vlila ploha, tako, da so tudi ostala društva morala predčasno nehati z vajami. Vsa driiš»v:j s<> dedovala odlično. Med njiiiini se je najbolje odrezalo društvo iz Mislinja, ki je dobilo vodo v eni minuti, nalo slediijo druga društva do največ 4 minute. Nujzadnjc je bilo letos društvo Slovenjgrndec. kur je razumljivo, ker je imelo mnogo daljšo progo ka.kor pa druga društva in sicer je imelo dobiti vodo za progo okrog 200 metrov daleč, dočim so imela druga društva progo od 50 do 120 metrov . Po izvršeuih vajah in končani plolni se jc vršilu neprisiljena vrtna veselica, katero pn je motilo deževje.
DIŠAVE SLON
-k Pri težkočah v želodcu in frevih, pomanjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju, gorecici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 časi naravne »Franz-Josete grenčice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolniiinic dokazujejo, da »Franz-Jopelc-vodo radi jemljo celo težko bolni, in da se dosedejo z njo veliki uspehi. — »Franz-Jonefc-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Truplo neso v dolino.
V	nedeljo, 7. septembra popoldne je odjeknilo po Kamniških planinah: »Nekdo se je ubil na Planjavi.« —• Kot vedno, se je vest raznesla hitro po kočah in popoldne ob pol 4 so že vedeli o nesreči v Kamniški Bistrici, odkoder so hitro avi-zirali osebje rešilne ekspedicije SPD.
Ponesrečenec, Rudi Pečar, staiujoč v železniških stanovanjih (barakah) pri Kolinski tovarni v Zeleni jami, občina Moste, je bil strugar v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani, obrat II. Star je bil 18 let.
V	nedeljo 7. septembra zjutraj je odšel s se-strično iz Kamniške Bistrice. Že dopoldne je prišel na Kamniško sedlo, odkoder se je pripravil, da pripleza .kozi Brinškov kamin na Planjavo. Okrog tri četrt na eno ga je tudi že priplezal.
Nekoliko naprej je pa padel. Najprej je padel oziroma drsel po steni, nato priletel na rob se odbil in se prekopienil. padal uaprej in še večkrat odletel.
Padel je v. Kotanjo pod Briuškovim kaminom in priletel postrani na glavo in desno stran. Višino padca cenijo očividci na ca. 30 m.
Zakaj se je zgodila nesreča? Ker jc teren precej nevaren, je mogoče, da je stopil ua kako slabo mesto in omahnil. Še verjetnejše je pa, da se je prijel za kak rušljiv prijemek, ki se je odtrgal, uakar je strmoglavil. .
Druga možnost je pa la: ker na razmeroma intaktni levi nogi ni imel plezalke, je verjetno, da si je ua polici sezul plezalko, da bi stresel iz nje kamenček, ki ga je tiščal ali kaj podobnega. Pri tem pa je omahnil in padel z glavo naprej. Krilil je z rokami in se lovil, potem pa je udaril z glavo ob kamen Ln se ubil ter padal uaprej.
Ker se je ubil menda že med padcem, prav gotovo dolgo ni trpel. Turisti, ki so hiteli takoj na kraj nesreče, pripovedujejo o strašnem pogledu, ki ga je nudil ponesrečenec. Zbilo mu je lobanjo in kamenje okreg je bilo vse. oškropljeno s krvjo in deloma z možgani. Med padcem je moral prileteti enkrat nn desuo nogo, kajti iz desne noge mu je ob kolenu daleč ven štrlela iz sklepa iztrgana kost iz stegna. Desno roko je imel spodvito iu zlomljeno; roka je bila ena odprta, druga pa krčevito stisnjena v pest.
Par turistov, ki so videli padec, je takoj hitelo na kraj nesreče. Ko so našli ponesrečenca, so sporočili v kočo na Kamniškem sedlu. Tam mudeči se zdravnik in lekarnar, dr. Kmet iz Ljubljane ,;e hitro organiziral reševalno ekspedicijo. Okrog 10 turistov se je odpravilo z njim pod Kamin,
klobuk ie klobuk gospoda
PICCADILIY klobuki imajo štiri prednosti:
su
lahki, ceni, trpežni, elegantni
kjer je mrtveca polil z lizolom. Nato so ga zavili v rjuhe in položili na lestvo, katero so na vrveh s hudim naporom spuščali po strmem skalovju in prodišču do poti. Če prav je obležal le kakih 30 m nad potjo in je kraj nesreče precej blizu koče, so ga vendar spravljali 2 in pol ure do koče. Tam so ga zavili in pokrili; odtod naj bi ga rešilna ekspedicija odnesla nazaj v dolino.
Okrog sedmih zvečer je prispela v kočo v Kamniško Bistrico rešilna ekspedicija šestih mož. Tvorili so jo kmetje iz Strajn in okolice: gg. Ajdovec Frane, Balantič Franc, Gradišek Janez, Gra-dišek Jože, Kočar Janez in Koželj Jože. Ko so pripravili najnujnejše, so odšli ob četrt na 9 zvečer v dežju na Kamniško sedlo, ler popolnoma premočeni prispeli okrog 12 ponoči do koče na sedlu. Tam so se posušili in malo odpočili, uakar so zgodaj zjutraj napravili zasilno nosilnico. Okrog 6 zjutraj so se odpravili in zopet v dežju nesli preostanke rajnkega v dolino. Naporna nošnja jih je lako ovirala, dn so le počasi napredovali. Okrog 9 zjutraj so prispeli nekako do lakozvanih Matjaževih jam. Tam so položili ncsilnico ua vlako, uarejeuo iz vej. To so vlekli po drči in si lako prihranili zadnjo nerodno in naporno pot.
Ko so prišli v dolino, kjer so dvignili nosilnico nn rame in jo nesli do voza s krsto, ki jih je že čakal.
Tam so ranjkega položili v krsto in jo naložili na voz. Voz je potegnil krsto do koče v Kamniški Bistrici, kjer je počakala duhovnika, da jo blagoslovi.
Pater Krakar iz Kamnika, ki jc prišel, da mašuje ua žegnanju v Bistrici, je ob krsti spregovoril par besed v spomin umrlemu in opomin turistom, ki iz ljubezni do narave hodijo po planinah.
Voznik 'jc pognal in voz s krsto je zavil na žalostno pot proti Kamniku.
Mladi Pečar je v svojem planinskem idealizmu napravil veliko napako, šel je sam plezat. In tako je tura ki sama na sebi, podvzeta v družbi, pripravi zanimiv užitek, zanj postala usodna. Vsekakor je treba vedno znova in znova povdarjati, da treba na planine hoditi, če le mogoče v družbi, ker človek sam nikdar in nikoli ne ve, kaj vse se mu lahko primeri celo na najbolj nedolžni poti. Nikdar in nikoli pa ne sani plezati, ker to v večini slučajev postane useduo, saj nas žal le prepogosti zgledi iz zadnjih časov o tem uverjajo in prepričujejo.
VOSOJICjt na posestva preskrbi; amerlike xadeve ure/a ; dolgove v/er/a; a f pike drž. paplrfev pregledu/c, posredufe prodalo: PR. IVAN ČERVE, gospodarska pisarna. C/ubl/ana, Miklošičeva 6. Cene zznemei
Ljubljana
0 Vse ljubljanske pevce prosimo, da pridejo v četrtek dne 11. t. m. ob tričert na 19 ua glavni kolodvor, da se s pesmijo poslovimo od naših izse-Ijencev-rudarjev, ki odhajajo po kratkem dopustu zopet nazaj v tujiuo. — Uprava Hubadove župe.
O Nagla smrt stotnika gosp. Matije Kuiupa. Kakor je poročal že včerajšnji ^Slovenski list«, so našli ljudje v nedeljo ob pol 0 zvečer na poti, ki se odcepi iz tivolskega parka proti Bellevue mrtvega lepo oblečenega starčka, katerega je pozneje policija spoznala za upokojeuega stotnika bivšega 17. pešpoika Matijo Kumpa. Kunipa, ki je bil v 70. lelu starosti, je na sprehodu zadela srčna kap. Pri njeni so našli velesejmsko legitimacijo, več vizitk, zlato uro in nekaj denarja. Policija je odredila prevoz trupla v mrtvašnico. Drugega dne, v ponedeljek, pa je prišla Kumpova gospa, vsa preplašena vprašat na policijo, če je lam kaj znano, kaj je z njenim možem, ki ga domači pogrešajo. Sporočiti so ji morali žaloslno vest. Kumpova rodbina je nato dala pokojnikovo truplo prepeljati na dom. In žalujoča družina zelo obžaluje, da ji mc-rodajni že prejšnji večer niso sporočili, kaj se je zgodilo z ljubljenim očelom. Pogreb se vrši danes ob '2 popoldne iz hiše žalosti v Šelenburgovi ulici št. 1. Pokojnik je bil v Ljubljani zelo znana in priljubljena osebnost. Blag mu spomni!
0 Kronika nesreč. V soboto zvečer je bil v Toniačevem, v Kovačevi gostilni, velik pretep. Neznani pretepači su pri tem sunili z nožem 20letnega ključavničarskega pomočnika Franca Kovača v obraz, 45 letnega delavca Karla Globokarja pa v obraz in v nogo. Poškodbe obeh niso nevarne, vendar sla bila prepeljana v bolnišnico. — Nekdo je v soboto zvečer udaril v restavraciji ^Volga: ua velesejmu 29 letnega brezposelnega natakarja Ivana Markoviča po glavi. Markovič je bil precej poškodovan, vendar ne nevarno. — V Prešernovi ulici se je v nedeljo dopoldne pripetila manjša nesreča. Ko je privozil znani nerodni pošlni avto, so bila njegova vrata odprla in so udarila 40 letnega uradnika Ivana Jakopiča po glavi iu ga znnt-no, vendar ne nevarno ranila. — 25 letnega delavca Bajrofa Skenderoviča je nekdo v soboto udaril s ključem po glavi in ga lažje ranil. — 3 letni deček Sabrija čehajič, sinček natakarja v paviljonu Volgi, se je danes okrog 1 popoldne vozil po vrliljaku na velesejmu; pri tem je padel in se hudo poškodoval po glavi. — 41 letni premogar v ljubljanski kurilnici Franc Černilec, stanujoč v Mali vasi 10, je v nedeljo zvečer padel na ježici s kolesa in si prebil črepinjo. — Vsi ponesrečenci so bili pre-jieljani v bolnišnico.
0 Piliš, zmagovalec v tekmi harmonikarjev na ljubljanskem velesejmu, igra danes v ljubljanskem radiu na kromatično harmoniko, in sicer od 20.30 do -21.15.
0 Preiskava proti Jontesu ustavljena. Preiskava proti magistratnemu slugi Josipu Jontesu, ki je svojčas ustrelil svojo ženo, je bila sedaj ustavljena. Sodni izvedenci - psihiatri so namreč ugotovili, da Jotites ni bil odgovoren za dejanje v času, ko ga je izvršii. Včeraj se je vršila prol i Jontesu pred malim senatom razprava o njegovi nadaljni usodi. Razprava je bila tajua in sklepi niso znani.
Zaduzbina na Oplencu
Belgrad, septembra 1930.
Med Mladenovcem, Kragujevcem in Arandje-lovcem, v srcu Šumadije leži zgodovinsko središče Srbije, proslula Karadjordjeva Topola, In takoj nad njo je vzpetost z dvema vrhovoma in z imenom Oplenac, ki je z dežele, s kmetov vzeto (del voza).
Bolj ko v Topolo so zadnji čas oči vseh uprte v grič nad njo, v Oplenac.
Pokojni kralj Peter se je po vzgledu svojih prednikov, srednjeveških srhskih kraljev, odločil, da sezida na primernem mestu zadužbinsko cerkev.
Z zidavo so začeli v maju 1910. Delo je šlo naglo naprej in izvrševali so ga domači ljudje. Marmornata fasada naj bi bila zgrajena iz domačega materijala, iz venčačkega marmorja. 23. sep-tembra 1912 je bila zgradba v glavnem gotova. Istega dne je bila svečano posvečena. Kralj Peter je slutil, da ne bo dolgo. To je bilo tik pred balkansko vojno.
V	obeh vojnah, balkanski in svetovni, je delo skoraj popolnoma počivalo. Na zunaj je bila zgradba gotova, notranjščina pa ie čakala srečnejših dni. Avstrijski vojaki so celo bakreno streho razkrili in jo porabili za topove. Isto so napravili tudi s petimi zvonovi, ki so jih vrgli iz visokih lin. Cerkev so pokrili z navadno pločevino. Tudi po, grobnici pod cerkvijo so stikali, pa niso nič pomembnega našli.
Kralj Peter je 1 1921 umrl pred izvršitvijo. Njegov naslednik, Nj. Vel. kralj Aleksander je takoj, ko jc spravil v red najnujnejše državne zadeve, začel misliti na zadužbino svojega očeta.
Leta 1922. je začel s pripravami. Angažiral ie celo vrsto priznanih umetnikov, po večini Rusov, katerim je dal sredstev in nasvetov in jih poslal na srbski Jug, v Makedonijo in drugam, kjer so po starih samostanih nabirali skice, preslikavah znamenite zgodovinske freske in zbirali ves mogoč materijal za notranjo izpopolnitev cerkve. To so bili: Nikola Krasnov, Sergiie Smirnov, Nikola Me-rendorf, Vladimir Predojevič, Viktor Ševcev, Boris Obraskov in Ivan Diki. Vse je vodil Smirnov, ki e že v Rusiji izvrševal tovrstna dela.
Te predpriprave so se raztegnile do 1. 1925. Prišlo jc do zadnje rešitve glede notranje izpopolnitve cerkve. To naj bi bil umetni mozaik, ki naj bi obsegal čez 3000 kvadratnih metrov površine. Doma so po kopijah izrezani potrebni kartoni, po katerih je neka berlinska firma izdelala mnogobarven mozaik, Poudarjam, da je rešitev z mozaikom najboljša. To zato, ker jc mozaik daleč trpežnejši ko najboljša freska.
Cerkveni tlak, ikenestas (oltar), ograja na koru, ki pa še ni do konca izdelan in stebri so iz marmorja, vse ostalo je v mozaiku.
Danes je v cerkvi na Oplcncu izdelanih čez 2000 mozaičnih figur z mnogimi vmesnimi originalnimi ornamenti. Oplenac ie toiej danes največja in trajna galerija srbske srednjeveške umetnosti. Za podobno zgradbo, ki bi v lako širokem zamahu obsegala umetnost enega naroda, bi komaj cedel v svetu.
Zgrajena sla dva lična rnarmonata sarkofaga. V severnem je pokopan kralj Peter I., v južnem pa bo Karadjordje. Tako enostavna sta napisa na obeh sarkofagih. Na prvem: Petar I., 1844—1921; na drugem: Kara Djcrdje, 1762—1817, in vendar onemu, ki pozna srbsko zgodovino m čuti ž n;o, vesta :nlitogo, mnogo povedali,
V	doglednem času bosta v ccrkev postavljena dva prestola, kraljevski in za patrijarha. Raznobarvni cerkveni tlak jc izdelan po onem v samostanu sv. Luke v Fokidi. Ikonostas (oltar) pa ie bizantinski. Ikone so vzete iz Svetega Klimenta na Ohridskem jezeru (ne dobesedno). Srebrna oltarna vrata so te dni dogotovili v Zagrebu. Zanimivi so bakreni pasovi po stebrovju, kamor bodo zatikali stare srbske zastave.
Grobnica še ni dovršena, Po površini ni skoraj nič manjša ko cerkev. Okrašena bo prav tako i mozaikom. Tudi kor še ni gotov. Vsa ta dela bodo nadaljevali po septembrskih svečanostih.
Omeniti moram slikarijo cerkvene notranjščine. In to obširneje. V teh sto in stoterih kvadratnih metrih mozaika sta zgoščena duh in umetnost stoletij. To je delo, ki je zahtevalo umetnika in časa.
Najvažnejša je lako zvana »klitorska kompozicija« na desni strani ob vhodu. Predstavlja naslednje: Sv. Jurij (srbski Djordje, kateremu je cerkev tudi posvečena) vodi kralja Petra, ki v levici nosi minijaturo te iste cerkve na Oplencu, k Marijinemu prestolu. Slika ic izdelana v vsej ob-širnosti. Tudi sam vhodni del cerkve je posvečen sv. Juriju.
Posebna zanimivost in polna drzne ma'este-tičnosti je glavna kupola. Na koboltnem ozadju (ki je tudi osnovno ozadje vsem mozaikom) se čez ves vrh kupole širi mogočni »Jezus Kristus Pan-takrator«. Izdelan je v enfas in v medaljonu, Višina glave 5 m; širina prsi 9 m. V rokah drži sv. pismo.
V krogu pod »Pantokratorjem« je prijetna skupina: Evnaristija. Pod njo so preroki stare zaveze, na oglih pa itirje evangelisti.
Nad samim vhodom je privlačni: Vnebohod, ki je vzet po onem iz manastira Žiče. Omenjam še sledeče kompozicije: Jezus v predpeklu (So-počani), Križanje (istotam). Tu se nahaja tudi dvajset portretov mučencev.
Ena najprijetnejših skupin v vsej cerkvi je vsekakor oni ciklus iz življenja Rastka, kraljevskega lina in poznejšega sv. Save. V štiriindvajsetih slikah so podani najprivlačnejši prizori iz njegovega pestrega življenja. Kot najmikavnejše navajam naslednje prizore: Ruski menih vabi Rastka; Rastko prosi starše, da gre v lov; Na lovu zbeži v samostan Rusnik; Z visokega stolpa vrže obleko slugam svojega očeta, ki spodaj pretepajo ruske menihe; Sv, Sava — črnorizec; Sv. Sava nosi kruh puščavcem v goro; Sv. Sava v Bizantu prosi za dovoljenje, da zida manastir Hilendar; Sen z Materjo Božjo, ki mu pokaže zakopani zaklad; Posvetitev bv. Save v patrijarha; Sv. Sava krona Štefana Prvovenčanega s kraljevsko krono; Smrt v Trnovu; Vladislav nosi kosti sv, Save v manastir Mileševo itd. To je eden najidiličnejših in najljubkejših ciklusov.
Posebni prostor je dodeljen bratoma sv. Cirila in Metoda. Posebne portrete imata še Simeon (iz Studenice) in sv, Sava (iz Miliševa).
Sledi mogočni ciklus srbskih kraljev, Vsi po vrsti so slikani in vsaki drži svojo zadužbinsko cerkev v rokah: Nemanja Studenico, Štehn Prvo-venčani in Radoslav Žičo, Vladislav Mileševo, Uroš I. Sopočane, Dragutin Arilje, Milutin Gra-čanico, Štefan Dečanski Dečane, Dušan Sv. Arh-andjela v Prizrenu, Uroš Ravanico, Lazar Ljubo-stinjo, despot Štefan Manasijo, Djuradj Brankovič Smederevo.
Sledi dvaindvajset medaljonov s portreti srbskih svetnikov. V kupoli severne »pevnice« so razvrščeni arhangeli in preroki Omembe vredne so šc sledeče kompozicije: Svatovanje v Kani Galilejski (iz Granice), Jezusovi čudeži (v apsidi), Vstajenje, Zadnja večerja, V gctzemanskem vrtu in tako dalje.
Kol zasebna serija so izdelani medalioni z dvaindvajsetimi srbskimi patri,jarhi in arhiepiskpi.
Taka je notranjščina kraljevskega mavzoleja na Oplencu. Če bi jo hotel človek le dostojno opisati, bi rabil celo knjigo. Kaj šele, če bi hotel kritično govoriti o vsem.
Pričakujem, da bo kdo med srbskimi umetniki napisal potrebno monografijo o tem veličastnem I.ouvre-u srbske srednjeveške, v glavnem cerkvene fresko-uinetnosti.
Tone Potokar.
Ljubljanska opera
Prva operna predstava po letošnjih počitnicah jc bilu (če izvzamemo opereto Grofica Marica. ki — upajmo — ni bila simboličen uvod v letošnjo sezono) že v pretekli sezoni naštudirani Lohengrin v nedeljo 7. t. m. Gostovala je topot v vlogi El/.e gostinja iz. Zugreba, ki je pela glavno vlogo Elze. Je precej dobra pevka s srednjc-močnini, a gibkim iu finim glasom. Tudi. kot igralka ui podpovprečne kvalitete. Loheiigrinu je podal junaški tenor g. Murčec. — Kralju je pel g. Betetto. ki so je s to predstavo obenem zu nekuj časa poslovil od naše opere. Njegova priljubljenost pri nas se je dokazala s tem, da je prejel v slovo prisrčen aplavz in veliko cvetju. — .Sicer govoriti o tej predstavi je težavno. Pribito je, da jc VVagner največji operni genij svojogu čusu, za nas je pu žc malo presltidak in predolg. Uživali bi ga It: v prvovrstni uprizoritvi, kur pn nušii nedeljska ui nikakor bila. Pevci, zlasti moški zbor, so bili zelo nesigurni in so tuputum vse zumečkali iu tudi orkester, zu Wug-nerjeve zahteve itak premajhen, je bil tupatum zelo nečist (busi). Kdovekaj nimamo od takih predstav.
Bolje je bila uorizorjeuu v ponedeljek Pro-dnnu nevesta. Tudi pri tej predstavi smo imeli gosta in sicer Zugrebčnnko go. Zlato Gjungjc-nuc. Daln je zadovoljivo Mušenko. Za partnerja je imela g. Gostita, ki je prvič pel to vlogo. Ima lepo glasovno kulturo in je zlasti nekaj arij pruv občuteno in formalno uglajeno zapel. Edino, kar mu še težave delu, je višitiu pn dihanje — vsled česur se včasih kutern fraza strga. Du-ša vse predstave pu je bil g. Križaj kot Kecal. Ena njegovih najboljših pevskih iu igralskih vlog, pisan mu je Kecul kukot- »na teloc. Vaška je pel g. Kovač. Ostale vloge so imeli: sn. štag-Ijar, gnu Špnnova in Rainšakovn, gg. Janko in Grbu. Orkester je bil boljši kakor pri Lolien-grinu, dirigiral je g. Ncffut, prejšnji dan pa Lohengrina g. Polič.	V.
Maribor
HOLANDSKI SENATOR SERRARENS V MARIBORU.
Maribor, 9. septembra.
S popoldanskim brzovlakom je prispel na Ma-ro gospojnico v Maribor holandski senator Serra-rens. glavni tajnik Krščanske strokovne interna-clonale. Zvečer ob 8 je imel v dvorani Prosvetne zveze izredno zanimivo predavanje o Krščanski strokovni internacionali. Čeravno šteje po 10 letnem delu v 15 državah nad 2 milijona organiziranih Članov, vendar se je morala dolgo boriti s socialno-demokralsko intencionalo, ki s svojimi (i milijoni članov odreka Krščanski mednarodni strokovni zvezi pravico, da zastopa delavske težnje. Kot bivši odbornik Mednarodnega urada dela pri Društvu narodov nam je živo naslikal, kako v Ženevi računajo na sodelovanje krščanskega delavstva. Socialisti čutijo potrebo sodelovanja s krščanskim strokovnim gibanjem vsepovsod, kjer spoznajo delavski strokovni pokret kakor v Nemčiji, Franciji in Holandski. Posebno je zanimalo njegovo izvajanje o njegovi domovini Holandski, kjer je med 8 milijoni državljanov samo dva iu pol milijona katoličanov. Krščanske strokovne orgaulzacije imajo 160.000 članov in igrajo odločilno vlogo v vsem javnem življenju. Katoliška duhovščina vneto sodeluje pri delavskem gibanju. Zanimivo pa je, da krščanska delavska internacionala v nasprotju s socialisti odklanja vsake ozke zveze s političnimi strankami. Omenil je. da ne smemo krščanskega delavskega pokrela sodili po razmerah v Jugoslaviji, ker bi nas potem morda res prevzela inalo-dušnost. Naše gibanje se vsepovsod krepi in kon-solidira. Največ nad pa polagamo v Cerkev in Katoliško akcijo. Zato mu je v tem večjo radost In pa znak razmaha katoliškega strokovnega pokreta v Jugoslaviji, du sla se predavanja udeležila mariborski pomožni škof dr. Tomažič in ravnatelj bogoslovja dr. Cukala. Predavanje se je udeležil v
imenu ljubljanske Delavske zbornice g. Marinček, v imenu mariborske pa g. Celi.
□	Akademska kougregacija. Drevi ob 20 v Alojzijevi cerkvi običajni sestanek. Vsi gg. sodali vljudno vabljeni.
□	Smrtna kosa. V Gradcu je uiurla v cvetu mladosti 18letna gojenka tukajšnje gimnazije Margareta Lešnik; pogreb bo danes ob pol 17 iz kapele na mestnem pokopališču v Pobrežju. — V splošni bolnišnici je umrla Marija Eisenkohlerj kuharica. Pogreb danes ob 15 iz splošne bolnišnice na frančiškansko pokopališče. — V starosti 75 let je preminul krojaški mojster Franc Šrimpf. Koroška 52. Pogreb danes ob (1 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
□	lz vojaške službe. V čin podpolkovnika jc napredoval major pri tukajšnjem 45. pp. L. Mičič. Naše prisrčne čestitke.
□	Smrten padec v potok. Ko so je v nedeljo proti večeru vračal 70 letni čevljar Jakob Vizjak iz Vuhreda domov, se je v bližini Mravljakove žage spotaknil ob robu ceste ter padel v Vuhreščico. Padec je bil smrtonosen. Vizjak si je pri tem zlomil vrat in je kmalu nato podlegel poškodbam.
□	Konjske dirke bodo dne 13. in 14. septembra na tezenskem dirkališču. Dosedaj je došlo nad 40 prijav iz raznih krajev; najštevilnejše bodo zastopani ljutomerski konjerejci, katerih konjereja se iz letn v leto izboljšuje. Na dirkališču na Teznu in na Turnišču dvovprege že prav pridno trenirajo. Dirke so prično oba dneva točno ob pol 15. Izpred Veliko kasarne bodo vozili mestni avtobusi.
□	Enoletnega otroka odlolila v konjskem hlevu. 21 letna služkinja A. Koren je odložila svojega enoletnega sinčka Andreja v Liningerjevem konjskem hlevu v Koroičevi ulici, kjer je uslužben otrokov oče kot hlapec. Korenova je dejala, da je otroka zato prinesla očetu, ker ne mara oče zanj skrbeti. Zadevo ima v rokah policija.
□	Gostovanje mariborskih igralcev. V nedeljo, dne 14. t. m., ob 16 vprizore člani tukajšnjega gledališča v Vojniku Fuldovo komedijo :: Ognje-
lOOO k il prepelješ 1 fcm s samo 0,087 litra bencina
—s Chevroletooim tovornim avtomobilom!
^O presenetljivo dejstvo so postavili izven vsakega dvoma pri preizkušnji v Belgiji v prisotnosti oblastev — pod nadzorstvom M. R. E. Matliota, predsednika tehnične komisije belgijskega kraljevskega avtomobilskega kluba.
Clievrolct pa ni čudovito varčen samo z bencinom »ego prav tako tudi z oljem ter slovi po tem, da so mu popravila malone neznana. Zalo jc Clievrolct nujprimerncjSc
sredstvo za nagel prevoz.
Pripomoček trgovini in industriji
Stotisoči trgovcev rabijo Clievrolct, ki si ■z njim širijo krog odjemalcev in večajo dobiček. Ce jc prospeb Vaše stroke odvisen od naglega prevoza, stopite še danes do našega zastopniku in sc z, njim pogovorite glede izbere karoserije, ki Vaši stroki najbolj uatreze.
CHEVROLETOVI VOZOVI ZA TRGOVSKE SVRHE
Chevrolet — Pontiac — Oakland — Buirk — Murcfucltc — Vauxhall — Cadillac Lb Salle — Olderaobilc — Cbcvroletovi tovorni avtomobili — G. M. C. lovoru« -vlnmnlilli
Fishcrjcvc Smroeerije.
PROIZVODI GENERAL MOTORS
nik-f. V nedeljo, due 24. t. m., pa nastopijo z isto komedijo v Račjem pri Mariboru.
□	Pomoč brezposelnim. V preteklem mesecu je izdala tukajšnja posredovalnica dela 162 brezposelni mpodpore v znesku 14.790 Din 50 par in sicer: 10 brezposelnim redne podpore v znesku 3-116 Din; 11 brezposelnim izredne podpore v znesku 1530 Din; 2 brezposelnim polnino v znesku 400 Din ter 133 osobam polovično vozovnico v -skupni vrednosti 9444 Din 50 par.
□	Izbrisane obrtne pravice. V preteklem mesecu so izgubili obrtno pravico: Ilerman Jureš, izdelovanje kotel nega kamna, Poljska cesta 10 a; Franc Marko, trgovina z delikalesami, Meljska 87; Aleksander Melzer, izdelovanje in prodaja orožja ler municije, Stolna ulica 1; Rudolf Vidmar, avto-izvošček, Koroška 70; llilda Reudolič, šivilja, Kettejeva 3; Ivan Lisenc, krojač, Splavarska 7; Tvrdka »lila Silo«, izdelovanje in postavljanje patentiranih naprav »Ifla Silo-.' ter trgovina s pripadajočimi stroji, KoroSčevn 39; Leopold Auguštin, prevažanje lovorov. Taborska 8; Angela Podgorelec. šivilja. Frančiškanska 24; Marija Pečnik, hianjarija, Kettejeva 17; Julij Omerzu, trgovinu z mešanim blagom, Meljska 2; Roza Mali, trgovina z jajci, Glavni trg in Mihael Sirotič, slikar, Tifar in pleskar. Koroška 2.
□	Zboljšana hrana >' Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. (i v A-razredu opoldne iu zvečer
8 Din 30 par, v P,-razredu 12 Din 30 par, v C-raz-redu 14 Din 30 par. Priglašajle sel
Celje
& Živinorejska razstava, ki se je vršila vče-luj dopoldne riti (iluziji, je vseskozi lepo uspela.' Udeležba razstavljalcev je bila nepričakovano velika. Zlusii so impouirnli nekateri izredno lepi cksemplari bikov, deloma pu tudi krav. Strokovno poročilo prinesemo prihodnjič.
& Strela je udarila v ponedeljek 8. t. ni. okrog pol 11 dopoldne v romarsko-cerkev pri Sv. Križu nad Belimi vodami. Udarila jo najprej v liro nu stolpu, lrnto rnzsajalti po cerkvi, odletela skozi cerkveni zid \ sosedno cerkev, odtaui v liležnar i jo in končno v kakih 150 ni oddaljeno kapelico. Nupruvila jc precej škode nn zidovju in šipah, vendar ni povzročila ognja. V liieznn-riji se je baš takrat nahajala večja družba celjskih turistov, ki pa so ostali nepoškodovuni.
•©• -Celjsko pevsko društvo prične ta teden z rednimi pevskimi vajami. Prosimo vse lanskoletne pevke in pevce, da nam ostanejo zvesti tudi letos in v bodoče. Ponovno vabimo v svoj krog vse auc, kateri so v zadnjih letih iz kakršnegakoli vzroka izostali; dobrodošli so nam pu tudi novi pevci in pevke, kateri imajo resno voljo in veselje do sodelovanju v pevskem zboru. Prvi sestunek vsega zbora, odnosno razgovor o bodočem delu se v rši v torek, dne 9. septembru t. I. ob 20 v pevski sobi CPL) v L nutl-stropju Norodnrgn doma v Celju: istotam so bodo sprejemali novi člani pol ure poprej.
Kranj
Sv. maša zadušnica za žrtve bo opravljena v četrtek 11. sept. ob 8. zj. v župui cerkvi.
Vrhnika
(jodbena slavnost. Godbeno društvo je uro-slavilo 0. in 7. septembra petletnico svojega obstoja. 6. sepl. se je vršila bakljada po trgu s koncertom pred Cankarjevim spomenikom. Nedeljsko prireditev je pa motilo slalio vreme in je itialerielni uspeh prireditve nepovoljen. Vsa prireditev se je vršila pod pokroviteljstvom župana dr. Marolla.
Jesenice
Strokovno skupina J. S. Z. na Jesenicah vabi na predavanje glavnega tajnika kršč. strok, in-ternacijonale P. Z. S. Serrareusa, ki se bo vršila danes v sredo v Kat. prosv. domu ob 8 zvečer. — Vabljeni vsi jeseniški delavci in drugi!
Promet na Jesenicah je še vedno živahen, kljub temu, tla je »visokat sezija pri kraju. Kolodvor jc pri vseh vlakih še polil |>otu jočega občinstva. Po !3. septembru pa se bo tudi v tem oziru znatno spremenilo in zavladal bo mir. ki bo trajal tlo maja, ko zopet ožive nu Golici narcise.
Trbovlje
Cepljenje proti Skrlatinki. Dne 11.. 12. in 13. septembra, lo je v četrtek, petek in soboto, se bo vršilo obvezno cepljenje proti škrlatici in sicef 11. septembra dopoldne :a šolske otroke v boli na Vodi, popoldne pa v šoli v Trbovljah. Za otroke, ki še ne hodijo v šolo. «p bo vršilo cepljenje v te-tek dne 12. septembra od 2—6 v dvorani Delar-slcef/a doma, in v soboto dne TJ septembra od 2 do 0 v dvorani Društvenega doma. — Cepljeni bodo vsi otroci od 2. do 10. leta. Oproščeni so le oni olroci, kateri se izkažejo z zdravniškim spričevalom, da so bili lela 1929. trikrat cepljeni in oni, kateri so škrlatico preboleli. Uspešno je le trikratno cepljenje v točnem razdobju 1. tedna. Cepljenje je obvezno in se bo proti vsem, ki bi se odtegnili, postopalo po zakonu. — Starši nnj iiošljejo tlečo k cepljenju čisto in umito.
ZNATNO ZNIŽANE CENE
Važen posel more vršiti samo oni,
ki ima živce v popolnem redu in čegar sposobnost za delo je nezmanjšana. 2—3 žličke
OVOMMTtME
krepe živce in slanice mišic. Velika škatlja Din 56-—. srednja Din 32-—, mala Din 16'—.
T
Velika severna zračna pot
Rumeni gusarji
(Sodobna zgodba.)
Zdaj so skriti glodalci nad gozdovi ločja tudi že lahko videli vrhove jamborov na džunkah, ki so se polagoma pomikale mimo njih. Lovro se je natihem veselil, da so bili njegovi džunki jambor odbili, kajti sicer bi ga kak gusar s svoje ladje gotovo uzrl ter bi ga skušnjava premagala, da bi šel stikat v skriti zaliv, kjer je džunka počivala.
Vračajoče se džunke so plule tesno druga za drugo. Gotovo so ob izlivu reke dolgo čakali na plimo, ki je potem pomagala ttidi počasnejšim ladjam, da niso zastajale za urnejšimi Vendar pa se je sprevod pomikal mimo skoraj eno uro; nato pa so se glasovi l>orazgubili v daljavo.
Zdaj bo pa čas, da se ogledamo naokoli,« reče Lovro.
Z Lo Fingom sta vzela v roke vsak po en drog ter z največjo previdnostjo poganjala sampan proti ustju predora. Oprezno sta se ozrla ob robu ločja na vse strani, toda niti navzgor niti navzdol ni bilo opaziti ničesar sumljivega. Brž sta se vrnila k džunki ter jo s pomočjo obeh Kitajcev zvlekla skozi predor. Ob vhodu v predor sta zasidrada džunko na krmi; nato pa v sampanu prepeljala prednje sidro čez reko ter ga na sipini posušenega blata pritrdila.
Ko je bilo to urejeno, sta se vrnila na džunko ter jo s pomočjo vretenn potegnila proti sidru, ki so ga bili pritrdili na desnem bregu reke; tako je torej stala počez čez reko. Ker pa je prav krepko pritiskala
plima, se je začel Lovro bati, da se ne bi sidra njeni sili udala. Nekaj je bilo treba na vsak način storiti, da se načrt ne izjalovi. Zato je zlezel v zoprno notranjost džunke ter populil več zamaškov iz linic v ladjinem trupu, ki je bil pod vodo. Ko je z veseljem spoznal, da bo udirajoča voda opravila vse, kar si je želel, je hitel zopet proti trhli lini.
Prav tedaj pa se je za njim nekaj oglasilo in ga za hip zadržalo. Brž se je ozrl in pogledal v temo. Pa ničesar ni zapazil; glasu tudi ni bilo več, zato si je mislil, da gotovo cvilijo podgane, ki jih je zbudil on sam s svojim prihodom, in se požuril na krov.
Lo Fing je s svojima tovarišema že stopil v sampan. Lovro se je še enkrat ozrl nazaj, nato pa pograbil vrv, se zavihtel preko džunkinega roba in se pridružil prijateljem. Kmalu nato je sampan že zopet počival v predoru; njegova posadka pa je težko j dihala radi prestanih naporov pa tudi zato, ker je v skrbeh čakala, kako se bo njihova past obnesla.
•18. Brodovjo uničeno.
Džunka se je počasi pogrezala. Sidri sta jo držali, da je ležala mirno čez reko počez in potapljala se je tako, da skoraj ni bilo mogoče opaziti.
Nenadoma pa je Kitajec pridušeno vzkliknil in razburjeno kazal proti ladjini krmi; nato pa nekaj v svojem jeziku zdrdral.
>Gospod Fing, kaj pripoveduje?« vpraša Lovro.
»Pravi, da je videl glavo, ki se je plazila po krovu, je odvrnil kmet.
Iz sampana prednjega konca džunke ni bilo mogoče popolnoma videti, zato je Lovro vstal in še ujel pogled na možaka, ki je izginil preko ladjlnega rilca.
Hitro! To je gotovo človek, ki me je napadel.t
Na vso moč so veslali in pognali sampan skozi predor v reko, toda prav ko so prihiteli na drugi konec džunke, se je možak popel po vrvi sidra na breg ter izginil v ločju. Nekaj časa so stikali za njim na vse strani, pa Lovro je kmalu spoznal, da ne bodo nič opravili; morda čepi možak samo nekaj metrov proč, pa ga vseeno ne iztaknejo.
Jaz bi skoraj mislil, da smo njegove načrte že prekrižali,« reče Lovro ne malo zadovoljen. »Z džunke ni mogel oditi, dokler smo bili mi na njej in. če je hotel gusarje svariti, se mu ni posrečilo.«
Veslali so nazaj proti džunki, katere krov je bil zdaj skoraj zravnan z vodno gladino. Ko pa so se že nekaj metrov oddaljili, se je džunka naenkrat razletela; del krova se je zdrobil in zletel v zrak, ladja pa je izginila pod vodo. Ko se je vrlinec pomiril, so zapazili, da je obstala samo kake štiri čevlje globoko, torej baš toliko, da je ni bilo mogoče za-gledati, razven če bi prišel prav blizu. Ko ji; toref tam obležala, je zapirala skoraj ves plovni kanal, le na nasprotni strani je ostalo še kakih šest čevljev prostega.
Lovro se je zadovoljno oddahnil; svojo nalogo je dovršil. Hitro je stopil iz sampana ter jo mahnil s svojimi tovariši preko močvare na pot, ki je vodila mimo pagode.
^Radoveden sem, kako gre neki Mihaelu,« misli sam pri sebi in pogleda radovedno proti pagodi, ter se spomni nenavadnega prizora, kateremu sla bila 7. bratom priči. Zdi se mi, kakor da so od tedaj pre-| tekli že celi meseci, pa ne more biti niti nekaj tednov. ! Pozabil sem šteti dneve.«
Dne 3. septembra je odpotovala iz Londona večja skupina z izredno važno nalogo. Začrtati mora pot za letala, bodočo anglo-kanadsko zračno progo LondonAVinnipcg. Preko Far-Oerskega otočja, Islandije. Grenlandije, Baffinovc dežele in Hudsonovega zaliva ni nikjer treba letalu premagali več kakor 500 km morske poti. To dejstvo je tudi odločilo v prilog severne smeri. Sicer ni znano, ali ne bodo raziskovalci naleteli na nepričakovane zapreke. Tako so mislile pred 80 leti tudi Zedinjene države, da bo najlažje napeljati brzojavni vod v Evropo preko Bc-ringovega preliva in Čukotskc dežele, kjer se skoro stikata obe cclini. A pozneje sc jc izkazalo, da je veliko lažjo premostiti z brzojavno podmorsko žico široko gladino Atlantika. nego kljubovati severnemu ledu in mrazu. Morebiti sc ho izkazala na zemljevidu začrtan a pot najbližja pot v Kanado tudi kot najtežja To sc bo pa pokazalo šele po dolgem raziskovanju. Sedanja Islandija je popolnoma kulturna dežela, ki prav malo spominja na divtc slike v Hugojevih in Vcrncjcvih romanih Tu ic prav lahko zgraditi prvo zrakoplovno oporišče, Far-Oersko otočje nudi možnost razdeliti tudi pot Anglija—Islandija v dve etapi in bo letalo samo po tri ure plavalo nad monem. Popolnama divja dežela je šele Grenlandija ki ic skoro trikrat večja kakor Skandinavski polotok. Tu bo letalo sledilo smeri, ki jo jc leta 1SSS. začrtal Nansen. Vzhodna obala je popolnoma neoblju'3ena, če nc štejemo eskimskega kraja Angniagsamoga. Vse dansko-eskimske naselbine so skrite v globokih fjordih zapadne obale. Angleži, ki sc ne morejo zanesti na površna vremenska Nan-senova in Pearijeva opazovanja, bodo zgradili dve postaji: na vzhodni Grenlandiji in sredi pod ledom pokopanega osrednjega gorovja velikanskega otoka. Opazovanja bodo trajala leto dni. Scle potem se bo videlo, če je mogoče usmeriti letala preko Grenlandije. Nato se bo pričelo raziskovanje nadaljnje proge do samega Winipega: širokega Da-visovega preliva, ki deli Grenlandijo od Ba-finove dežele, raziskovanje Hudsonovega zaliva in Severne Kanade same. Po Pearijevi poti ne pomenijo ti kraji več tistega nezna-
nega ledenega pekla« kakor pred 30 leti. Vemo, da lahko Eskimi bivajo do 80" severne širine. Tekom zadnjih let jc kanadska vlada točno preiskala Hudsonski zaliv do 67" severne širine. Angleži računajo, da bo trajal pot do Londona do \\ inipega samo 48 ur. Seveda bo nova proga kmalu pričarala na dan nove naselbine sredi sedanje snežene puščave. Buenos Aircs je danes veliko in bogato mesto. Sc v 17. stoletju pa so španski potovalci smatrali isto ustje Parane kot obupen kraj, kjer so sc ponižali sestradani mornarji do ljudo-žrstva. Promet obuja industrijo in oživi deželo. Mraz tu nc pomeni nobene zapreke. Tromsd na Norveškem ali Dawson City in Nome na Aljaski imajo dnevnike, elektriko, šole itd., dasi ležijo onstran tečajnega kroga. Zadnjič so poročala »Izvcstija«, da jc lastnik največje restavracije v zadnjem kraju SIo-vcnec, nekdanji vojni ujetnik. Ponudil je sovjetskim raziskovalcem svinjsko pečenko in so bili slednji začudeni, da niso dobiti jclcr, ker pomeni pečenka v ruščini jetra, čc bo mogoče vpostaviti zračno progo London—\Vinipeg, bodo brez dvoma kmalu zrasJla povsem evropska mesta s kakimi 5—10 000 prebivalci po sedaj ncobljudcni severo-zapadni obali Hudsonovega zaliva, v Bafinovi deželi in Grenlandiji.
Varšavski satanisti
Kljub močnemu nasprotstvu protikatoli-ških krogov jc po dolgem boju dnevnik »Eks-press Poranv izvojeval zmago nad oblastjo, ki jc morala stopiti na prste sovražnikom krščanstva, čijih dobro znane črne maše« so postale redna prireditev v poljski prcsolici. Po preiskavi pri 85 let starem glavarju varšavskih satanistov Czcslavu Czinskcm jc plenila policija neštevilno korespondenco, ki nudi porazen vpogled v razsežno in dobro prikrito delovanje pristašev omenjenih odurnih naukov. Kakor kaže ime samo, častijo satanisti Kristusovega sovražnika in preganjajo krščansko prepričanje. Razen Poljske so posebno številno zastopani satanisti v Franciji, svoje mednarodno vodstvo pa imajo menda v Parizu Smatrajo, da je bil utemeljitelj nji-
Zalni sprevod z zemeljskimi ostanki Andreeja in njegovih tovarišev v stolno cerkev v Iromso
hovih naukov vcdeževalec Simon, ki jc hotel za denar odkupiti od apostolov moč delati čudeže. Iz dosedaj neznanih razlogov častijo satanisti kot največje praznike 19. februar, 2. maj, 14. april, 8. september in 28. december. Na te dneve prirejajo svoje pošastne obrede, zasmehujejo in oponašajo daritev sveto maše ter oskrunijo v cerkvi ukradeno Najsvetejšo. Vsi satanisti imajo na podplatih svojih čevljev vrezane začetnike IHS kot dokaz sovraštva do Zveličarja. Med njimi vlada tako stroga disciplina, da so končali svoje življenje samomorom vsi, ki so hoteli izstopiti iz njihovih vrst. Varšavska policija nadaljuje s preiskavo, ker z upravičenostjo sumi, da imajo ra vesti več človeških žrtev.
Ženska Olimpijada v Pragi.
Prestolica ciganskega kralja
Varšava jc preko noči postala »kraljevska« prestolica. Sicer jc ta kralj samo kralj vseh poljskih ciganov, vendar mu poljske oblasti izkazujejo prccejšnjc spoštovanje. Nedavno sc jc vršil v poljskem mestu Lodzu kongres vseh poglavarjev ciganskih plemen, ki žive na Poljskem, in sicer pod predsedstvom španskega ciganskega kralja Matea. Na tem kongresu jc bil proglašen za kralja poljskih ciganov Mihael II. Ta jc volitev sprejel in odločil, da bo Varšava njegova prestolica.
Novo izvoljeni kralj izvira iz zelo starega ciganskega plemena. Njegova rodbina ima več stoletno tradicijo- . Njegovi predniki so bili že v srednjem veku zelo ugledni v svojem plemenu. Dolgo vrsto lel so vladali velikemu številu ciganov.
Mihael II. ima po vseh poljskih pokrajinah svoje predstavnike, ki so v gotovem smislu njegovi poslanci. Izvršujejo naloge kralja in cigani se jim morajo pokoravati. Ti namestniki nosijo fantastične naslove: baron, guverner, kraljev adjutant itd. in imajo seveda tudi znake svoje časti.
Vsako cigansko pleme, ki živi na Poljskem, ima v svoji sredi kraljevega poslanca. To so navadno ciganski poglavarji, ker ravno ti po svojem socialnem položaju uživajo ugled in imajo tudi precejšnjo mero oblasti v svojih rokah. Cigani so v Varšavi za svojega kralja kupili krasno palačo, v kateri živi Mihael II. kakor kak evropski kronan vladar. Ima svoje svetovalce, ki mu nadomeščajo ministre, svojo gardo, adjutante in spremstvo. Vsi poljski cigani se nvorajo pokoravati »zakonom« svojega kralja in prav tako tudi nje-
govim poveljem. Kralj ima tudi sodno oblast nad svojimi podaniki. Predseduje osebno sodnim razpravam, ki sc vrše v njegovi palači proti podanikom, ki so kršili njegove zakone. Sodbe so ali denarne ali pa šibanjc. Za slednje jc nameščen star cigan. Sibanjc jc kazen za vse cigane brez ozira na starost. Izvzeti so seveda otroci. Kralj Mihael II. je zelo strog, toda pravičen.
Ob svečanih prilikah obleče kralj in njegovo spremstvo krasna ciganska oblačila, ki so stara že več stoletij. Kralj ima ob takih prilikah okoli vratu težko zlato verigo, ki jc napravljena iz starih zlatnikov. Včasih si posadi na glavo tudi zgodovinsko cigansko krono.
Manevri sovjetskega črnomorskega brodovja
V drugi polovici avgusta jc imelo sovjetsko črnomorsko brodovje velike manevre. Največji del manevrov sc jc odigral pred kav-kaško obalo. Pri Tuapsi so sc vršile vaje v streljanju, kakor tudi skupna vaja mornarice s kemičnim in sanitetnim oddelkom. Sovjetski vojni komisar Vorošilov jc izrazil svoje zadovoljstvo nad rdečim brodovjem v Črnem morju, kakor tudi svoje veselje nad krasnim uspehom manevrov.	,iMii ,
Grad v San Domingo, kjer je pretekli teden divjal silovit orkan.
to —> .( SPS
•3 S ŠT. 3 S — z. -T -j 72...
smo
j»JE o:
is '
»-»O
= "N "
« > !£. **
C » M ~
* o o I te.
, d° S I o .2 X 1 s,	—
S ™ *
cc
—	M
Z a t S o s
a*
4»
•o i
Q m
• d
"O
n -r •
5ui° g"> o o -J »i ss Z ™
*o S -9
2
Igo g ^SSk I
Jesenska razstava bo še 6 dni '
Spori
J'o velikem obisku v nedeljo In nn praanlk, <i<> Jo tudi tekma harmonikarjev privabila nebroj
Nislušalccv, katerih število lahko cenimo nu stotine, jo bil v torek obisk naravno manjši, pu vendar zelo znuteu. Obisk Jc. dober lil vedno prihajajo skupine un velesejm. Obiskovalci '/. dežele ho kaj Iznajdljivi, zlasti iz bližine. Ljubljane. Kar »pramene tovorno avtomobile v osebno s par doskaml In liajd v Ljubljano na ra/.stuvo. Pa tudi omnibusl no pripeljali celo skupine porotnikov nu velesejem, Ljubljančani pu seveda nočejo zaostali in poskušajo kakorkoli priti nn velesejem brez karte, toda velesejniska uprava jebila nekoliko bolj pazljiva iu pri nenadnem pregledu zaplenila veliko kart nepravim lastnikom, tako du sedaj hodijo ponje pravi luHtnilu, pa jih 110 dobe nazaj.
Konkurzi v avgustu. Po pravkar objavljenih podatkih .lugusl. dr. za zaščito upnikov v Zagrebu je bilo razglašenih v celi drŽavi 80 konkurzov (91 v avgustu lani). Skupno je bilo v prvih H mesecih t. I. razglušuuih 47;! konkurzov (luni 791, torej 40.2% manj); od celokupnega števila konkurzov odpade nu Hrvatsko BO (58), Srbijo 290 (042), Slov. in Dulin. 07 (48), Bosno 13 (10) In Vojvodino 47 (88). Prisilnih poravnav jebilo v avguslu razglašenih 15, od I. maja letos dalje pa 81, od tega v Hrvatski 88, v Srbiji 10, v Sloveniji iu Dalmaciji 11, v Bosni 7 in v Vojvodini 20.
Dobavo. Splošni oddelek ljubij. žel. ravn. sprejema do 13. t. m. ponudbe glede, dobave 80 ku-nuidov rešilnih skrinjic; do 15. t. m. pn glede dobave. t otoinane. — Prometno-koinercljelni oddelek sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 150 komadov vzvodov zu signalne stranske svetllj-ke. — Gradbeni oddelek sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobavo pohištva za železniške postaje.
Unvn. drž. rudnika Velenje sprejemu do 15. t. m. ponudbe glede dobave krede za markiranje mokrega lesa, HM) tub sidolu; do 22. t. m. pn glede dobavo parnih ventilov iu leZajev. — Itavn. drž. rudnika Breza sprejema do 18. t. rn. ponudbe glede dobavo 900 kg pločevine. — Rnvn drž. železarne Varefi sprejema do 24. t. rn. ponudbe glede dobave 25.000 kg sena, 50.000 kg moke in 4500 kg masti. — Itavn. drž. rudnika Zenica sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave pločevine, lopat za premog in bencinu. — Dne 24. t. rn. se bo vršila j »r i komandi bregalniške div. obl. v Štipu ofertalna ieitarija glede dobuve pisarniškega materijala. — Dno 12. t. m. se bo vršila pri dravski stalili vojni bolnišnici v Ljubljani licitacija glede dobavo živil (meso, mleko, kruh, riž, zdrob, testenine, sladkor, čaj, fižol, cdje itd.). Dne 25. t. rn. se bo vršila pri gl. san. skladišču v Zemunu ofert. licitacija glede dobave 150 komadov posod za premog in 10y komadov železnih umivalnikov.
Prodaja lesa. Mestno načelstvo Celje sprejema do 15. t. m. ponudbe glede prodaje lesa iz mestnega gozda v Pečovniku.
Borza
Dne 9. septembra 1930.
DENAR
v današnjem deviznem prometu so se vsi le-vaji učvrstili. Promet je bil srednji in jo Narodna banka intervenirala v vseh zaključenih devizah •/. izjemo Trsta, kjer je bilo zaključeno privat. blago.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2274 hI., Berlin 1844.50-1347.50 (1840), Bruselj 788.17 bi., Budimpešta 989.05 bl„ Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 790.48- 799.48 (797.5)3), London 274.58 bi., Ne\vyork 5<i.27—50.47 (56.47), Pariz 221.79 bi., Praga 107.28-108.08 (107.08), Trst 295.60—290.00 (295.60).
Zagreb. Amsterdam 2271—2277, Budimpešta 987.102—990.402, Berlin 1344.50—1347.50, Bruselj 788.17 bi., Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.43— 799.13, London 274.18—274.98, Ne\vyork 56.27— 56.47, Pnriz 221.79 bi., Praga 107.28—108.08, Trst 294.05—290.05. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 3.69 milij. Din.
Belgrad. Berlin 1344.50—1347.50, Budimpešta 987.55—990.55. Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.43 —799.43, London 274.18—274.98, Ne\vyork 50.27— 56.47, Pariz 220.79—222.79, Praga 167.28—108.08, Milan 294.50—296.50.
Curih. Belgrad 9.12875, Amsterdam 207.45, Atene 0.09, Berlin 122.79, Bruselj 71.90, Budimpešta 80.25, Bukarest 3.075, Carigrad 2.445, Dunaj 72.79. London 25.05025, Madrid 56.80, Nevvyork 515.35, Pariz 20.23, Praga 15.295, Sofija 3.7325. Trst 26.995, Varšava 57.70, Kopenhagen 137.95, Stock-holm 138.45, Oslo 137.95, llelsingfors 12.98.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.5475, (valuta) 12.53.
v VREDNOSTNI PAPIRJI
Tendenca za državne papirje je bila danes čvrstejša posebno za škodo in tečaji so se popravili. Promet je bil tudi znatnejši. V bančnih delnicah so padli običajni zaključki v delnicah Poljo, Union in Jugobanke ter Praštedione, poslednje po čvrstih tečajih. Industrijske delnico beležijo samo promet v delnicah Drave in to po nazadujočih tečajih. V ostalem ni izprememb.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 98 bi., 7% Bler. pos. 87.25 hI., Celjska 100 den., Ljubij. kred. 122 den.. Praštediona 925 den., Kred. zavod 170—180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Sešir 105 den., Ruše 280—300.
Zagreb. T)rZ pap.: 7% inv. pos. 88—88.50, agrari 55—55.75, vojna škoda ar 440.50—442.50, kasa 440.50-442, 9. 440.50 den., 10. 440.50 deu.. 11. 440.50 d., 12. 441-442 (441-441.50, 441.75), srečke Rdeč. križa 55 bi., 8% Bler. pos. 97.25—98, 7% Bler. pos. 86.75-87.125 (87), 7% pos. Drž hip. banke 85.75-86.25 (86.25), 6% begi. obv. 70—77. Bančne delnice: Hrvatska 50 uen., Kutolička 30 den., Poljo 56-50.25 (56), Kreditna 510 den., Union 192 —198 (192), Jugo 77.50-78 ( 78), Ljubij. kreditna 122 den.. Medjunarodna 05 den., Narodna 8075— 8200, Obrtna 36 den., Praštediona 922.50—<127.50 (923, 925), Srbska 188 den., Zemaljska 130—133. Industrijske delnice: Nar. šum 25—50 den , Guttmann 152.50 den., Slaveks 00 den , Slavonija 200— 210, Našlce 1100 den., Danica 90 den., Pivara Sar. 165—190, Drava 224—230 ( 225, 220), Šečerana Osjek 314—317, Nar. ml. 20 den.. Osj. Ijev. 180 d., Brod. vag. 100- 105, Union 120 den., Vevče 124 d„ Isis 40—50, Ragusea 898—402, Ocennla 225 bi., Jadran. plov. 505—520, Trboveljska 899—100.
lielgrad. Narodna banka 8100, 7% inv. pos. 02—9:1, agrari 50—56.50, vojna škoda 454—450, 9. 457—457.TO, 11. 404 50, 12. 465—460.50, 1% Bler. pos. 89.
Notacije naših državnih papirjev \ inozemstvu: London l"i> Bler. pos. 87—87.50, Ne\vyork 8% Bler. pos. 97—98, 7 % Bler. pos. 80.25—87," 7% pos. Drž. hip. banke 85—85.25.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 91.75, NViener Rnnkverein 17M.J, Cr«ditanstu!t 47.60, Bscompteg. 159.25, Živno 92, Aussiger Chemische 179.75, Ruše 35.50, Mundus 158. Alnine 25.80, Trboveljska 49.40, Prager Eisen 350, Leykani 1.80, Rima Muranv 87.75.
Včeraj jo bil na prireditvi visok gosi, kole-rega je zlasti zanimala misijonska razstavil. V Ljubljano jo prispel papežki nuncij i/, Belgrada Pelegri-notti v spremstvu svojega tajniku msgr. Pucciniiu. spremstvu ljubljanskega kneaofikofu si jo ogledal misijonsko razstavo, o kateri se je zelo pohvalno Izrazil.
Kor so Je že pričelo šolsko leto, je pričakovati tudi znatnejšega obisku šol, kar je zelo priporočati, saj je ramtnva res tako zanimiva In poučna, da je obisk vsakomur priporočati.
Tudi v kupiiijskem oziru se velesejem razvija povoljno. Živahno se sklepajo kupčije, posebno v strojih za obdelovanji' losa, avtomatskih tehtnicah, strojih an predelavo mesu, poljedelskih »trojih, pohištvu Itd.	' ' 1
Les
Na ljubljanski borzi Je bil zaključen 1 vagon brodarskega poda. Tendenc« nespremenjeno mlačna. — Eksekutlvno Je bilo prodano: 1 vagon jelovlh desk od 10 cm dulje fko vag. Ribnica, 1 vag smrekovih desk 24 mm, 16—82 cm fko Ribnica, 1 vagon jelovlh desk 18-24 mm 8-40 i m fko Ribnica: cona za 24 mm rnonto 880 Din, 18—24 nun 111 290
dinarjev.
Žilni frg
Tendenca na žitnem Irgu |e neenotna. Budimpešta javlja oslabitev tendence, pri nas pa je položaj ostal v glavnem nespremenjen. Tečaji so celo čvrsti. Danes notirajo: pšenica Srbobran 173 50 bačka 102.50, gornjebačkn 107.50, banaška 100, koruza^ Mane pa 115 pariteta Indjija, bačko blago pa
V Ljubljani so notacije ucizpreroeiijeiie.
Novi Sad. Pšenica 79/80 kg buč., gornjobač. 157.50—162.50, ban. Tisa. šlep, gornjeban. 162.50— 167.50, južnobiin. 150—155, ban. Rega šlep 160— 162.50, sr., slav. 78 kg 147.50—152.50, oves bač. sr 127.50—182.50, ječmen buč., sr. 63/64 kg 107 50— 110, koruza buč., sr. 110-115, ban. 107.50—112.50, bač., sr. ladja Dunav, ban. ladja Dunuv Bega 112.50 —117.50, moku bač. Og, Ogg 285—295, št. 2 255— 265, št. 5 220 230. št. 0 172.50-182, št. 7 115-120, »t. 8 95—100, fižol bač. beli izbrani 260-280, otrobi bač., sr. 80—85. Promet: 88 vagonov pšenice, 1 vagon ječmena, 04 vagonov koruze, 17 vagonov moke, 0 vagonov otrobov. Tendenca labnva.
Som bor. Vse neizpreinenjeno. Promet: 858 vagonov. Tendenca neizpremenjena.
Budimpešta. Tendenca mlačna. Promet živahen. Pšenica okl. 15.82—10.22, zaklj. 15.90—1591 marec 17.21-17.55, zaklj. 17.34-17.35, maj 17.02— 17.95, zaklj. 17.08—17.69, rž okl. 9.95—10.23, zaklj 9.95-9.98. marec 11.18-11.54, zaklj. 11.11-11.13, koruza sept. 14.94-15.20, zaklj. 15.05-15.15, maj 14.28-14.80, zaklj. 14.30-14 35, tranzit maj 12.90 —18, zaklj. 12.90—12.95.
Hmelj
Ahaško linieljsko poročilo. Solnčno vreme zadnjih 10 dni blagodejno vpliva na dozorevanje hmelja. Pridelek bo lepši, kot se je mislilo Se pred par tedni. Z obiranjem se je pričelo te dni. Prve bale so bile prodane po F rs 200. Ako cenc ne bodo boljše, bo obran samo prvovrsten hmelj, med tem ko bo ostala ena tretjina neobrann. — Pretekli ponedeljek je bil v Nancyju, v torek pa v tlagenau-u letni sestanek hmeljskih trgovcev. Prodana je bila neka partija slovenskega hmelja po Frs 300- ža-teško blago se je nudilo po Frs 450, roudniško po slovensko blago poddončqnič::z: :eiiiaeniaeni;iiiian •rs 3.jO; za poznejšo dobavo se jo zahtevalo ca. h rs 50 manj. - Neka angleška tvrdka je ponu jala lansko slovensko blago po Frs 120, brez uspeha. — Vse cene se razumejo franko tranzitono Strasbourir zu 50 kg. — J. L.	*
Živina
Dunajski prašičji »ejem. (Poročilo tvrdke Ed.
Saborsky & Comp., Dunaj.) Na prosti trg je bilo pripeljanih 10.093 pršutarjev in 4204 špeharjev I/. Jugoslavije je bilo pripeljanih 4065 prašičev. Na kontumačnem trgu pa je bilo 08 pršutarjev in 79 špeharjev. Cene: fipeharji najboljši 1.80, L 1.73— 1.78, II. 1.60—1.62, kmetski prašiči 1.55—1.70, pr-sutarji 1.50-2.20. Tendenca: Cena je za pršutarje in špeharje ostala neizpremenjena.
Radio
Programi Hadio-Lfabtfana t
Sreda, 10. septembra: 12.30 Plošče - 13.00 Cas, borza, plošče — 13.30 Dnevne vesti — 18.30 Koncert radio orkestra - 19.30 Tavčarjevi zbrani SPIS'7„ Samospeve poje ga. Antonija Skvarča
—	20.30 (j. Pihs, jmagovalec v tekmi harmonikarjev, igra na kromatično harmoniko — 21.00 Koncert radio orkestra.
Četrtek, 11. septembra: 12.30 Plošče — 13.00 Cas, borza, plošče — 13.30 Dnevne vesti — 18.30 Koncert radio orkestra — 19.30 Otroška ura (Radio tetka) - 20.00 Plošče - 20.30 Slovenske narodne pesmi poje Franc Deržaj; štiri balade poje ga. Sa\-Pristovšek — 21.30 Prenos z Bleda (Erich Herse)
—	22.30 Časovna napoved in poročila, nato koncert radio orkestra.
Drugi programi i
Četrtek, 11. septembra:
Beograd: 17.30 Popoldanski koncert radio-jazz orkestra — 20.30 Jugoslovanski večer — 20.30 Prenos iz Zagreba — 21.20 Koncert radio kvarteta s sodelovanjem koncertnega pevca g. Mitrovič-Saba-lija. — Zagreb: 20.30 Jugoslovanski večer — 20.30 Instrumentalni koncert iz Zagreba. Sodeluieta gg. prof. Simon Zaniola (klarinet) in Rihard ŠimaČek (klavir) — 21.20 Prenos iz Beograda. — Budapest: 17.40 Popoldanski koncert ciganskega orkestra — 20.35 Klavirski koncert ua treh klavirjih — 21.45 Plošče — 22.45 Vojaška godba. Dunaj: 19.30 opera v 4 dej., ko. J. Massenet; nato večerni koncert. — Milan: 19.30 Večerni koncert zabavne glasbe — '20.40 »Traviata«. opera. Verdi: nato zabavna glasba. — Praga: 20.00 Simfonični koncert 22.15 Prenos tonfilnia. Langenberg: 17.30 Večerni koncert — 20.00 Klavirski koncert 21.00 Simfonični koncert: nato plesna glasba. — Rim: 17.30 Popoldanski koncert radio orkestra — 21.05 »Manon Lescaut«, opera v 4 dej.. G. Puceini.
—	Berlin: 16.05 Resna glasba; nato Jugoslovanske narodne pesmi, poje Pavla Landovv-Sitzer - 17.00 Violoucello-solo 19.30 Zborovne pesmi — 20.30 Dunaj-Pariz- operetna glasba; nato plesna glasba.
—	Katovicc: 17.15 Popoldanski koncert orkestra — 20.15 Večerni koncert orkestra 23.00 Plesna glasba. — M. Oslrava: 17.00 Popoldanski koncert orkestra — 18.00 Plesni šlagerji — 20.00 Simfonični koncert - 22.15 Prenos tonlilma, — Leipzig: 16 30 Popoldanski koncert — 19.30 Koncert radio orkestra — 21.15 Simfonični konccrt
f S. K. Korotan. Danes n!> pol I« izredna od-borova sej«. Jutri ob 17 obvezni trening /h prvo in rezervno moštvo. - V nedeljo, dne 21. sept., pu se vrši ob 10 na Rakovniku izredni občni zbor. — Predsednik.
Občuten poraz nemške reprezentance
V Kopeiilingeiiii mi sc srečali Nemci iu Danci v peti svoji meddržavni nogometni tekmi. Nad 25 .000 ljudi je prisostvovalo tej borbi. Irk mo jc posetil tudi danski kralj, ki si jc rini predstaviti obe moštvi. Po velikih uspehih nemškega nogometu, omenimo naj samo tekmo nn -|>rum Angliji, jc bilo pričakovali nemške zmage. Le oni, ki pozna zgodovino vseli štirih med obema drža vri mu žc odigranih tekem, bi nc bil tako siguren v nemško zmago, kajti Danci so bili Nemcem vedno skoraj nepremagljiv in skrajno odporen nasprotnik. Tudi v tej peli reprezentančni tekmi so sc i/.kuzulj Danci kot dovršeni in v komibnncijski Igri kot nedosegljivi iglavci, ki so s (> : "5 porazili ponosne Nemce. Tu visoku zmaga Dancev jo presenetila vse, vendar pomeni šc večje presenečenje zato. ker so zmago Dunci pošteno zuslužili. Nemci mo odpovedali povsem iu tako razočarali svojo domovino, /c v prvi iiiiiiuti so Danci zubili vodilni gol in ob koncu prve polovico šo vedno vodili s > : 2, nakar so do koncu igre zvišali svojo zmago nu 6 : 3. Zu Nemce je ta neuspeli znuk velike kri/.e, ki jo preživlja nogometni šport v Nemčiji pri zeleni mizi.
Ogrsko prvenstvo. Nogometni spori jc čuden, kuj t i tukrnt, kttdur pričakuješ gotovo uspeha, to zadeu« nepričakovan pora/, 'lako sr jr
zgodilo (udi (IriigoplnsiraMenili ogrskemu klubu I'erenevarosn, ki je bil : 'j poražen od Bn<xkriy v Debrce/inn. Imli Saharin je podlegla z 2 : 0 v LJubljani znanemu lil. okraju. B istva ter Ofener	sta sc razšla z neodločnim izi-
dom 2 : 2. Ogrski prvak I jpest pa jc nad Vasa-soin z I : 4 dosegel lepo zmago. I rrt jeplasinnio ogrsko moštvo | hiiignrije ki „,, j,, pravkar vrnilo iz Amerike lu sc. šc utrujeno podalo k prvenstveni borbi, jc l/iienadilo, Kajti doseglo jc « : t krasno zmago nad Kispcstom. — Zaniiuaiijc za prvenstveno sezono, ki sc jc -, temi tekinnmi pričelo, jc po sob ll il o po provinci Ogrske zrlo veliko.
Iz društvenega življenja
Združenje jugoslovanskih inženjrrjrv in arhitektov — Sekcija Ljubljana poživlja svoje člane, ki hi- nameravajo udeležiti letošnje glavne skupščine I f JI A., v Splitu (27. - 2'). septembra), da se ji prijavijo najkasneje do petka 12. t. m, nakar jim bo Sekcija vposlala v nujno izpolnitev posebne predpisane prijavnice. Vožnja po železnici <Vtrtin.sk»i, s parniki Jadranske in Du-brovučke plovitbe polovična. Pogoji za udeležbo in pi.iliobni rluevni red skupščine iri vseli prireditev »o priobčeni v zadnji številki Tclinič-nega lista.
Naročajte .Slovenca'!
TIVAR
OBLEKE
za gospode od .... Din 240'- —790'-
za dečke 11 — 16 let orl Din 200'--420'-
za otroke 3—10 let . . Din 110'* —160.-zimske kapuce od . . . Din 300*—750'-
hlače...... . Din 89'--150'-
Osled prost brez obveze nakupa I Samoprodajo v vseh večjih krajih V LJubljani prodajalna
Ivan Kos, Sv. Petra cesta 24
Kranjske klobase, pravi kraški peršui in pristni kraški teran v paviljonu K. Jare na Velesejmu!
Prortov. jama dražba
različnega starega pohištva se bo vršila v četrtek, dne 11. septembra 1930 na Ambroževem trju l/I.
Autotaksi M Hočevar
Novo mesto- Handifa Telefon št.
Kupujem sadje
vseh vrst in vsake množine
za žsanjekuho
Ponudbe z navedbo cene in časa dobave
DESTILACIJA »TRIGLAV
Preserje pri Ljubljani
Beograjska zadruga — oddelek za zavarovanje
potrebuje zanesljive in agilne
POTNIKE
za Beograd, kakor ludi za vso kraljevino Pogoji zelo ugodni. Obrniti se je na Direkcijo zavaroval netfa oddelka Beograjske zadruge.
II
pv tvo. B >iCTCH
vusuam, vosmov r.?a J.
Pišite tafcoj po TCliki brtzsiični
KATALOG
tovarne glaibit, •jramo-| fonov in harmonik 1 MKINEL & HEROLD prodajna podr. MARIBOR št. 102-B in tu li Vi bote imeli dobro fiMlbo in veselje v hiši
Dvokoiesa
motorji, šivalni stroji, otroški in igracoi vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke.	Ceniki franko
..TRIBUNA" F. B. t
,r0Mru*, '!!1k"!es '» otroških vozioKov ui t ULJ ASA, liarlovška ci*sta stev. 4,
lun! nam jc nji dobri soprog, oče. slari oče, tast, stric in s
Oiik,
0i pod
Matija Kump
kapetan o pok.
10. septembru mo ob 2 popoldne U hisc
Pogreb »<? I'o vršil o sredo, dn c Šetenbarguoa ulicx 1.
So. maše tuduinice se bodo .brate u četrtek, dne ll. t. m. ob S o rerkoi Marijinega Oznanjenja.	" ° D cvrK01
Ljubljana-Idrija-Vool S a d - 5 p t i t - C e / j e / dn« r »piembr* 19',0. Marijana Kump roj. Scnipan. soproga. Stanu ing. Uusoo*, uid \Urijan Aump ». Demlata Kump, Božena kump, Bogdan Kump, Marija dr. Letemkooa m Lucija Kump, otroci ~ in 9»i ostali sorodniki
MALI OGLASI
Vsaka drobni vrstica f SO Din ali vsaks beseda AO par Na|raas|il oglas . w ■ S Din. Oglssl nad Hitel vršile sc rn£uaa|o vlit.. Za odgovor znamko! Na vpralanla brca raamht ne odgovar|amot
1	m	S	1
Mla|ša kuharica
samostojna gospodinja, z •vaiboljšimi spričevali — cli mesto. — Naslov v upravi pod St. 10.282.
Dekle išče službo
k manjši rodbini. Ccnicnc ponudbe: Koza Sitar — Šmihel pri Novem mestu.
Inteligentna sobarica
2 večletnimi izpričevali, vajena boljših hiš. išče mesta. - Naslov > upravi »Slovenca* pod št 103OO
iluibodobe
Učenko ali učenca
.•<r*prtc£a marljivega in poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, :a.koi sprejmem v trgovino z mešanim blagom. -"onedbe na: Ivan Rašl, Sv. Vid pri Ptuju
Tapctnišk. vajenca
»rvretme Radovan, Mestni trg 13, Ljubljana.
Šoferska šola
1. oblast konc.. Cararmlk. Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavlo). - Tel. 2236 Pouk ln praktične vožni«
Gosli poučuje
bivt učitelj konservato-rija. Študentovska ulica 9 1
Klavirski pouk
temeljit daje učiteljica. Gre tudi na dom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10362..
Klavirski pouk
prvov rsten, date pianistka .'advig.i Pošenol. Velika ugodnost. 100 Din nieseč. - Prijave: Mestni trg 17.
Večja opekarna
šče izprasanega strojnika k \Volfovi lokomobili. — Oni. ki so pri opekarni ie bili, imajo prednost. Ponudbe pod »Strojnik* št. 10.260 na upravo.
Učenke
za mehanične umetno vezenje in predtisk sprei-me Matek & Mikcš, Ljubljana. Dalmatinova ul. 13.
Oskrbnika
(»špana«), ki se razume na vinorejo in katerega
žena bi prevzela kuhinjo, potrebujem za svoje po-lestvo (okoli 50 oralov! | alizu Karlovca Nastopiti more takoj. Pisati in naznaniti pogoje na naslov: Dr. Ivan Graho advokat __v Karlovcu.
-m Iščem služkinjo
ki je vajena tudi kuhati in reflektira na stalno službo — Naslov Mira Krek. vila »Krek za Bežigradom.
Priletna ženska
ki je vajena vseh hišnih del, dobi službo pri starejšem gospodu na deželi. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 10358.
Vajenko
'.a belo šivanje in pred-tiskariio sprejme Temcrl. Maribor. Stolna 5,
Zaslužek
Iščem
ja vse kraje v državi za-itopnike za prodajo nove patriotične slike. Prodajo je odobrilo in omogočilo pristojno ministrstvo. Zaslužek 3—6000 Din mesečne Obrniti se je osebno ali pismeno Izdavačkoi kancelarlji -Beograd, Kolarčcva 3/1.
Francoščino
In n e m š č i o poučuje itrokovno izprašana učiteljica. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.170.
Fant
srednje starosti z nekoliko premoženja, vsakega dela rmožen, pošten, išče pošteno dekle ali vdovo brez otrok, poscstnico. do 45 let starosti v svrho -akona. Slike dobrodošle. Ponudbe staviti na upravo Slov.* v Mariboru pod Srečna bodočnost...
Stanovanja
Lepa zračna soba
z elektriko in poseben vhod. z mobilijo aii brez nje. se odda takoj v bližini cerkve sv Frančiška. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.273.
Gospod
se sprejme na stanovanje. Florijanska ulica 16.
Dijak
dobi separirano sobo z električno razsvetljavo. -Naslov sc izve v upravi -Slovenca pod št. 10359.

Poslovne prostore
oddamo takoj v naiem v Šiški, primerne za pisarne. cvent. tudi stanovanje. - Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca* pod: »Prvo nadstropje« št. 10.044.
Dve dijakinji
sprejmem z vso oskrbo. -Tavčarjeva 13'H, levo
Dijakinjo
se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 10357.
Mlajši dijak
se sprejme na stanovanje in dobro hrano pri dobri krščanski osebi. Naslov v upravi lista pod št. 10360.
Dijaka
sprejmem na stanovanje in zajtrk v bližini več šol. — Naslov v uprav i »Slovenca* pod št. 10361.
Dijaka
sprejmem v dobro domačo oskrbo. Strogo nadzorstvo. Naslov pove ogl. odd. »Slov.* pod št. 103O4.
Dva dijaka
se sprejmeta na vestno stanovanje in zajtrk. Po-izve sc v upravi »Slovenca* pod št. 10365.

Pisarniški prostori
se oddajo v najem. — Poizve se: Krekov trg 10.
Načrte in proračune
za zgradbe izvršuje Tehnični biro »Tehna«, Liubljana. Mestni trg št. 25 1. - Zahtevajte poset infe-
nierja-arhitekta. pove uprava »Slovenca« pod štev. 0644
Posestvo
v eliko in lepo. na lepem kraju pri Mariboru, z vsemi pritiklinami, poceni naprodai. - Vprašati v upravi lista v Mariboru.
Kupim kmetijo
manjšo, ležečo ob Ljubljanici ali ob Krki. Podrobne ponudbe s ceno na upravo »Slov.« pod »Okoli sto tisoč dinarjev — posestvo«.
Prodamo
Naprodaj ceno:
2 kom. jarmenika od 18 in 24" ter 1 kom. stroj dušičnjak in utornik (Fe-der- und Nut - Hobelma-schine). — Vprašanja na Adolfa Goldsteina nasl., Osiiek.
Okasion!
Proda se perfekten, 4/5 sedežni, odprti osebni aTtomobil močne konstrukcije in hiter - Cenj^ ponudbe na oglasni odd -Slov.« pod šifro »Šport-avto« št. 9398.
Lokal
z branjarijo vred se odda na prometnem kraju. Naslov v upravi pod 10.181.
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju nai-manj 5 kg. - Potem čisto belo gosie kg po 130 Din io čisti pub kg po 250 D. L Brozovlč, Zagreb, llica 82. Kemič. čistilnica perja
Restavrnterja
sposobnega prevzeti no- 1 vo otvorjen hotel z restavracijo za več let v najem, eventuelno, kupiti ga, iščem. Hotel odprt celo leto. Vprašali: Hotel »Zagreb«, Senj.
Dve suhi skladišči
se takoj oddasti v Celju, Razlagova ulica 10.
Žaganje in drva
odpadek od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom.
III.a za obijanje kratke za mizarje oblane za pode prodaja po zelo nizki ceni »Ilirija«, Dunajska c. 46. Telefon 28-20 in 25-95.
Uradniška družina
Drva, odpadki
od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244.
Dva štedilnika
v Beogradu vzame dva akademika v dobro oskr- ' bo — 900 Din mesečno. Poizve sc: Rimska cesta
7, vrata 17, v Ljubljani. Za salonski orkester
ITischherd) sc prodasta. Kolodvorska, Uranič.
Bele
iiiiiiiiiiMitmmiitiiiiimiiMiiiiiiiiiuiiiimiiiimiiiiiimiii
*a oblaganje zidov in štedilnikov v veliki zalogi. — — Izvršujemo sami
tudi oblogo sten
a ploščicami. — Zahtevajte ponudbe I
MATERIAL
trgov, družba z omej. zav.
LJUBLJANA - DUNAJSKA 36/a
Telefon 27-16 Brzojavke: Material
I razprodam velik arhiv zelo poceni. Dam tudi posamezno lepe komade. Lukeš, Tattenbachova 16, Maribor.
Bukova drva
suha in lepa se. prodajo v vsaki množini po znižani ceni v trgovini I. Usenik, Borštnikov trg 2.
Parcelo
vogalno, na suhem pro-l storil, materijal v zemlji, , prodam. - Poizve se v unravi lista pod št. 10356.
Slaščičarna
| v zelo prometnem kraju, dobro vpeljana, se zaradi odhoda takoj proda z I vsem inventarjem. Naslov j v oglas, oddelku »Slov.« 1 pod št. 10363.
J.Maček
Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši.
Vsakovrstno
zlato
knpnje
po najvišjih cenab
ČERNE, iuvelir. Ljubljana. \V'olfova ulica SI. 3.
Orgle,
harmonije, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anion Dernič, irdčlovateli orgel, Radovljica.
Glasovirje in piani ne »Dal i bor« (ČSR)
opetov ano razstavljamo na Veleseimu v Ljubljani, paviljon »E«, od 31. VIII. do 15 IX 1930. Izrabite to priliko za nakup prvovrstnega instrumenta
»Dalibor«
poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji.
Pianino
skoraj nov, črn, ceno prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10168.
Obrt
Naznanilo!
Čast mi je naznanjati, da sc je moja tapetniška delavnica preselila z Gospo-svetske ceste št. 6 — v Spodnjo Šiško, tovarne Pelikan, Lepodvorska ul. št. 3. Priporočam se za nadaljnja dela in naročila. R. Mohar, tapetnik.
Traverze
vseh profilov dobite takoj pri tvrdki Fr. Stupi-ca, železnina v Ljubljani. Gosposvetska c. 1.
Peči
lončene, vseh velikosti nudi Pečarija v Črnučah. Štedilnike obložene z domačimi ali emajliranimi tablicami; oblagamo kuhinje, kopalnice itd. Solidna postrežba in nizke cene. Priporoča se F. Jer-ko, Črnuče pri Ljubljani.
Oves in Koruzo
knnii« najceneje pri tvrdki
A. VOLK, LJUBLJANA
Krti leva cesta 2*. Veletrgovina i žitom.
Volna, bombaž,
nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Pre-log, Ljubljana, Židovska ul. 4 in Stari trg 12.
Otrokom, ki obiskujejo šolo
Domače in ogrske
SALAME
prvovrstne — kakor tudi polnomastcn polemendol. sir nudi po najnižji ceni
I. Buzzolini, Lingarjcva ul. - Liubljana. Za !
r hAtVA&O) cbwtao
o* .^Ofiociti, V*
lekarne Dr. G. PICCOL1-ia v LJUBLJANI krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke.
Modroce
otomane. divane, fotcle in vse tapetniške izdelke Vam idi najsolidncje in najceneje
Ignacij Narobe,
tapetnik, Ljubljana, Gosposvetska cesta it. 16 (pri Levu).
dajajte redno vsak dan 2 krat nn dan po I malo žličko okusnega
meiai)

železnega kina vina
Otroci
Vam bodo ZDRAVI, VESELI, DOBREGA TEKA in ZDRAVIH ŽIVCEV. - Odporni proti vsem boleznim
»ENERGINc železnato kina vino so dobiva v vseh lekarnah 1 steklenica Din 40-—. - Po pošti pošlje Laboratorij »ALGA«, Sušak; 3 velike steklenice za Din 128-—, t> velikih steklenic za Din 248-— in 1 zastonj.
Pozor t
Aufomoftitisti!
**oior!
špecijalna delavnica za tapeciranje in „duco" ličanje automobilov
MARTIN MALI - Domžale
Točna izvršitev!
Solidne cene I
Svetov, znane originalne |
-one
Advokata
dr. Josip fiacln
in
dr. Josip Saiovic
sta preselila svojo pisarno iz Kolodvorske ulice štev. 8. v prvo nadstropje poslopja
Prve hrvatshe šfedionice
na vogalu Aleksandrove ceste in Beethovnove ulice (vhod iz Beethovnove ulice)
Obiskovalcem velesejma
se vljudno priporoča velika zaloga in razstava dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otročjih in igračnih vozičkov. Prvovrstno blago, nizke cene. — Ceniki franko. »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles, otroških vozičkpv in delov. Ljubljana, Karlovška cesta 4 (postaja cestne železnice).
č a S e in aparati za vkuhavanje se dobe v sledečih veletrgovinah: Celje: Jos. Jagodič, Maribor: Kari Lotz in Pinter & Lenard. — Glavna zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10.
Nodrocc
vrhne iz la afrika močno
blago Din 240 — mreže - posteljne odeje -žimo - cvilli najceneieš kupite pri Rudolf Sever Ljubljana, Marijin trg 2
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno »veže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Ljubliana. Stari trg št. 32.
Denar gori
pod Vašim nosom. Pustite kajenje. Nikoprost, ki stane franko 76 Din, Vas odvadi takoj. Razpošilja Lindič, Ljubljana, Komen-skega 36.
Ako želite kupiti
no obroke
obrnite se na
Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev
r. z. z o. z. v Ljubljani, Cigaletova ulica 1 (zraven sodnije).
ziiHvaiii)
Ginjeni radi sočustvovanja vseh prijateljev in znancev, ki so nam ob smrti našega dragega očeta, tasta, brata itd., gospoda
TOMa KOPRIVU
izrekli sožalje, darovali cvetjc in vencc, bili v pomoč v težkih trenutkih, jim izrekamo s tem najiskrenejšo zahvalo.
Iskrena hvala vsem društvom, odborom, vodstvom in predstavnikom raznih korporacij, kakor tudi vsem onim. ki so spremili dragega pokojnika na zadnji poti
Zagorje ob Savi, dne 5. septembra 1930.
Žalujoči ostali.
Potrta vsled neizmerne žalosti sporočava podpisana vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je vsemogočni Bog v svojem neskončnem, nedoumnem dopadajenju poklical k sebi našo preljubljeno edinko
Margareto Lbachnigg
absolventinjo VI. razreda gimnazije
po dolgem z angelsko potrpežljivostjo prenašanem trpljenju, prevideno s svetotajstvi vere, v upapolni starosti 18 let, dne 7. septembra 1930 ob % 16 vzel v boljšo večnost.
Zemeljski ostanki iz življenja prezgodaj poklicane pokojnice se bodo spravili v sredo 10. septembra 1930 ob !417 iz mrtvašnice mestnega pokopališče na Pobrežju k večnemu počitku.
Sveta maša zadušnica se bo darovala dne 11. septembra ob 'A9 v frančiškanski župni cerkvi.
Maribor, dne 8. septembra 1930.
Avgust in Marija Loschnigg, starši.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cei.
Izdajatelj: Ivan llnkovctv.
Urednik: Frane Kremžar,