UVODNIK VSE NAJBOLJŠE ZA ROJSTNI DAN! Naše podjetje Kmetijski kombinat Ptuj praznuje v septembru 36. rojstni dan. Praznovali bomo delovno, ne bomo organizirali veselice, ne veličastnih sprejemov ali gala večerov. Čeprav ne praznujemo okrogle obletnice, imamo številne razloge, da smo veseli, zadovoljni in ponosni in da so tako razpoloženi tudi naši prijatelji: upokojenci, poslovni partnerji in seveda bodoči delničarji, saj smo se letos bogato “obdarovali.” Katera in kakšna so ta “darila”, ki smo si jih vsa sami prislužili? V Kmetijstvu nadomeščamo zastarelo in iztrošeno mehanizacijo s sodobno novo in krona tega je letošnji nakup zelo zmogljivega in najsodobnejšega traktorja, prvega takšnega v Sloveniji. Na letošnjem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni so mu podelili zlato medaljo. Verjamem, da bodo naši najboljši traktoristi, ki bodo z njim upravljali, iztisnili iz njega vse, kar zmore, in hkrati uživali pri delu, saj bodo varovani v klimatizirani kabini ob glasbi iz radijskega aparata. Še eno pomembno novost smo si “privoščili” v Kmetijstvu. Posodobili smo semenar-ski center v Staršah in s tem potrdili našo namero, da se bomo s semenarstvom ukvarjali še v večji meri. V Tovarni krmil zaključujemo posodobitev računalniškega vodenja proizvodnje, obnovili smo tudi sušilnico. Pridobili smo standard kakovosti ISO 9001, kar je naš velik dosežek in istočasno zaveza kupcem, da bo odslej kvaliteta naših krmil stalno dobra. Farma prašičev je končno dobila novo kurilnico. Pa še na čistilni napravi bomo postorili nekatere stvari. Vinarstvo nas je “šokiralo” - na tržišče je poslalo novi izdelek, ledeni čaj z blagovno znamko ŠOK. Ob tem pa nismo pozabili na tehnološke posodobitve pri šolanju vina. Dvorišče Tehnoservisa spreminja podobo, poslovne kapacitete prilagajamo tržnim zahtevam. Gradbeni remont nadaljuje uspešno poslovanje in ima zaposlene vse zmogljivosti. In kaj so dobili Terme in restavracija Ribič? Za darilo je poskrbela Mestna občina Ptuj z novim mostom čez Dravo. Ta povezava obeh naših turističnih objektov in zlasti skrajšana pot med Termami in starim mestnim jedrom je nova vspodbuda za bolj smeli razvoj turistične dejavnosti v našem podjetju. Ali ni to dovolj razlogov za veselje? Našteta in druga številna manjša “darila” nam poleg veselja vlivajo še optimizem in prepričanje, da bodo naslednje obletnice prav tako lepe in še bolj bogate. Vsem zaposlenim, zlasti pa še jubilantom, iskreno čestitam ob letošnjem prazniku Kmetijskega kombinata Ptuj! Glavni direktor Alojz Erlač LASTNINJENJE NAŠEGA PODJETJA V ZAKLJUČNI FAZI Postopek lastninjenja našega podjetja bo trajal pet let. Če na kratko osvežimo spomin: - zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij je bil sprejet decembra 1992, - program lastninskega preoblikovanja KK Ptuj je delavski svet našega podjetja sprejel decembra 1994, - dokončen program lastninjenja smo sprejeli v decembru 1996, - Agencija za privatizacijo je naš program potrdila decembra 1996, - interno razdelitev in notranji odkup delnic našega podjetja, v katerem je sodelovalo preko 1.700 zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev, smo izpeljali v januarju in februarju 1997, - javno prodajo delnic, v kateri je sodelovalo okrog 18.000 državljanov Slovenije s svojimi certifikati, smo izvedli konec maja in v juniju 1997. Zdaj lahko trdimo, da je bilo lastninjenje našega podjetja izvedeno v skladu s programom, ki ga je decembra 1996 sprejel delavski svet. Vseh 2,531.109 delnic našega podjetja je dobilo svojega lastnika. Da smo lastninjenje izvedli v skladu s potrjenim programom, bo z izdajo drugega soglasja odločila Agencija za privatizacijo. Za pridobitev drugega soglasja pa moramo poleg natančne razdelitve delnic Agenciji predložiti še: - statut nove delniške družbe, ki ga bo sprejel delavski svet podjetja, - sestavo članov začasnega nadzornega sveta delniške družbe, katerih dve tretjini bo imenoval delavski svet podjetja, tretjino pa svet delavcev, ki morabiti v skladu z Zakonom o soupravljanju delavcev predhodno izvoljen, - sestavo začasne uprave podjetja, ki jo bo imenoval začasni nadzorni svet. Ko bomo pridobili drugo soglasje agencije za privatizacijo, bodo izpolnjeni pogoji za vpis našega podjetja kot delniške družbe v sodni register, kar pomeni tudi formalni začetek poslovanja lastninsko preoblikovanega podjetja. Srečko Kolar, dipl. polit., vodja splošno kadrovskega sektorja KMETIJSTVO RAZMNOŽEVANJE OZIMNIH ŽIT V KMETIJSTVO Kmetijstvo K K Ptuj je postalo eden največjih in najkvalitetnejših pridelovalcev in do-delovalcev ozimnih žit v Sloveniji. Na naših poljih je posejanih 620 ha s semensko pšenico in semenskim ječmenom, kar znese 3.700 ton nedodelanega semena (potreba v Sloveniji je 9.500 ton). Sami od tega dodelamo 2.500 ton v dodelovalnem centru v Staršah. V Kmetijstvu KK Ptuj pa ne razmnožujemo samo pšenice in ječmena, temveč tudi oljno repico, koruzo, semenske trave in semensko deteljo. Te poljedelske kulture razmnožujemo na dokaj malih površinah, vendar jih bomo v prihodnosti povečevali. Posebej to velja za koruzo, ki jo zdaj semenimo le na 42 ha. V Kmetijstvu KK Ptuj skrbimo tudi, da so v Sloveniji prisotne nove najkvalitetnejše sorte žit in koruze. Zdaj sodelujemo predvsem s semenskimi hišami iz sosednje Hrvaške, v bodoče pa se bo to sodelovanje razširilo tudi na druge žlahtniteljske hiše v Evropi. Naš cilj je, da pridelovalcu merkantil-ne pšenice, ječmena in koruze ponudimo seme visoke kakovosti, ki mu bo zagotavljalo maksimalen ekonomski učinek. Gl. tehnolog za poljedelstvo: Branko Valenko, dipl. ing. agr. NOVI KONJI ZA DELOVNO ENOTO PTUJSKO POUE Ne bomo govorili o lepotcih na štirih nogah, s katerimi so pred leti v vpregi obdelovali njive Ptujskega polja. Govor bo o vseh 260 konjskih močeh, ki jih zmore novi traktor FENDT FAVORIT 926 - VARIO, s katerim bomo v bodoče obdelovali najtežja tla v Pesniški dolini, po potrebi pa tudi v Polskavski. Osnovne tehnične značilnosti traktorja: • motor MAN, 6-valjni, moči 191 kW, • brezstopenjski menjalnik VARIO, razvit v tovarni FENDT posebej za velike traktorje, omogoča hitrosti od 0,02 km/h do 50 km/h, • hidravlika z Boschevo elektronsko regulacijo zadaj, spredaj mehanska. Posebnost hidravlike je avtomatsko blaženje nihanja nošenih priključkov med transportom, kar prispeva k udobju, varnosti in onemogoča poškodbe priključkov in traktorja med transportom, • serijsko je opremljen z avtomatiko za vklop in izklop štirikolesnega pogona in 100% zapore diferencialov spredaj in zadaj, • vzmetena, dobro zvočno izolirana komfortna kabina s klimatsko napravo, toniranimi stekli in udobnim zračno vzmetenim sedežem daje človeku prijetno delovno okolje, • elektronski informacijski sistem na preglednih zaslonih posreduje osnovne tehnične podatke o delovanju traktorja, nas obvešča o morebitnih okvarah in potrebnih servisih, NOVI STROJI ZA DODELAVO SEMENA V STARŠAH Po večletnih prizadevanjih smo končno uspeli posodobiti opremo za dodelavo semen v Staršah. Najpomembnejša pridobitev je sodoben in zmogljivejši selektor in trier. S starim selektorjem smo nazadnje uspeli prečistiti največ eno tono semenske pšenice, z novimi napravami pa je možno dodelati štiri tone na uro. Poleg že omenjenih strojev smo zgradili nov vsipni jašek in postavili elevatorje za transport semenske pšenice in ječmena v posamezne etaže zgradbe ali neposredno na selektor. Elevatorji so izdelani tako, da ne poškodujejo zrnja. Zmogljiva naprava za odpraševanje dodatno prispeva h kvaliteti čiščenja in izboljšuje delovne pogoje. Za tehtanje uporabljamo rabljeno pretočno tehtnico, ki smo jo premestili s TMK. Res še nimamo ustreznih skladiščnih prostorov za prevzem naturalnega semena in kasneje dodelanega semena, avtomatiziranega vrečenja, urejenega internega transporta, a prvi koraki k najboljšemu dodelovalnemu centru za semena v Sloveniji so prehojeni. Gl. tehnol. kmet. mehan.: Ivan Emeršič, dipl. ing. kmet. • vzmetena prva os je namenjena hitremu transportu, na polju pa se vzmetenje s pritiskom na gumb izključi, • masa traktorja brez uteži je 8 ton, za naše potrebe pa smo ga opremili z dvema utežema po 850 kg. Traktor sodi glede na opremljenost in tehnične lastnosti v sam vrh v kategoriji moči nad 200 KM. Je tudi edini, ki je v celoti izdelan v Evropi, konkurenca prihaja bolj ali manj vsa iz Amerike. Naš novi taktor na Radgonskem sejmu. Z orjakom na štirih kolesih se bomo lotevali, kakor je bilo povedano že v uvodu, težkih tal v Pesniški dolini, ki jim dotrajani FIAT-i niso kos. Omenjene površine bomo sistematično podrahljavali in krčili. Poleg globokega pod-rahljavanja pa ga želimo izkoristiti v jesenski setvi za nošenje in pogon setvene kombinacije vrtavkasta brana + sejalnica delovne dolžine 6 m. Na ta način bomo v enem prehodu opravili predsetveno obdelavo tal in setev, s čimer bomo bistveno manj tlačili tla, povečali storilnost, izboljšali pridelke. Gl. tehnol. kmet. mehan.: Ivan Emeršič, dipl. ing. kmet. KAKOVOST CERTIFIKAT SIST. ISO 9001 V KK-TOVARNI MOČNIH KRMIL Spomladi letos smo se v Kmetijskem kombinatu Ptuj odločili za konkurenčno poslovanje skladno s smernicami standardov kakovosti serije SIST. ISO 9001 pri TOV CERT. na področju proizvodnje močnih krmil v Tovarni močnih krmil. Dejavnost Tovarne močnih krmil zajema razvoj, proizvodnjo, trženje in servisiranje različnih vrst močnih krmil. V ta namen smo izdelali Poslovnik kakovosti s pripadajočimi matrikami odgovornosti, kjer je opisanih dvajset elementov sistema kakovosti od splošnega - predstavitvenega dela do ostalih, kot so: pregled ponudb in pogodb, obvladovanje in načrtovanje razvoja krmnih mešanic, obvladovanje dokumentov in podatkov, nabave in prodaje proizvodov, uvedbe korektivnih in preventivnih ukrepov, skladiščnega poslovanja, zapisov kakovosti, notranjih (internih) presoj kakovosti, usposabljanja in izobraževanja zaposlenih, servisiranja in statističnih metod. Poslovnik kakovosti je namenjen tudi našim uporabnikom, da jih informira o vseh pomembnih zadevah sistema kakovosti. Nadalje pa so vsi zgoraj našteti elementi sistema kakovosti podrobneje razdelani v sistemskih postopkih in navodilih, ki so namenjeni samo zaposlenim v Tovarni močnih krmil. Plani, operativni postopki, zakonski predpisi itd. pa le njihovim uporabnikom. Presoja za pridobitev certifikata SIST. ISO 9001 je potekala 24.6.1997 od 8.-19. ure po posameznih organizacijskih enotah, kjer se je ugotavljalo, ali so zapisani postopki in navodila pravilni in dovolj natančni, ali so pravilno dokumentirani in arhivirani ter ali delamo v skladu z njimi. Po uspešno opravljeni certifikacijski presoji s strani TOV - CERT. v KK- Tovarni močnih krmil bomo ob podelitvi Certifikata kakovosti SIST. ISO 9001, ki bo v petek, 26.9.1997, organizirali seminar o inoviranju upravljanja v podjetniški praksi. Ker se zavedamo, da je odnos do okolja vse pomembnejši element poslovanja, smo se odločili, da bomo prav tako v septembru organizirali delavnico pod naslovom Upravljanje z okoljem ISO 14001, kije nadaljevanje sistema smernic standardov SIST. ISO 9000. V novembru pa se bomo udeležili 6. letne konference SZK v Portorožu, kjer bomo s svojimi prispevki predstavili smernice tržnega gospodarstva na kmetijskem področju. Jasmina Ledinek-Kosi, dipl. ing. kmet., predstavnica vodstva za kakovost v TMK Zoran Danilovič POSODOBITEV PROIZVODNJE V KK - TMK DRAŽENCI V začetku leta 1995 smo se v TMK Draženci odločili za pripravo projektne naloge, katere namen je bil temeljit pregled potrebnih vlaganj za posodobitev proizvodnje in informatike - ali drugače povedano, postavili smo si cilje za posodobitev in višjo stopnjo avtomatizacije pri proizvodnji močnih krmil. Na osnovi definiranih zahtev in ciljev smo preko jasnega razpisa in temeljitega izbora pogodbeno angažirali projektno organizacijo INEA iz Ljubljane, ki ima bogate izkušnje in veliko referenc na področju vodenja industrijskih procesov tako v domači industriji kakor tudi v tujini. (nadaljevanje na str. 9) Sodelovati pri upravljanju ali ne? TO JE ZDAJ VPRAŠANJE! Proces lastninske preobrazbe podjetja Kmetijski kombinat Ptuj se počasi približuje svojemu zaključku. Torej se počasi izteka tudi obdobje delavskega samoupravljanja, ko smo zaposleni delavci preko delavskega sveta kot najvišjega organa upravljanja v podjetju uresničevali svoje samoupravljalske pravice nad družbenim kapitalom, to je nad premoženjem brez znanega lastnika. Dosedanje organizacije upravljanja v družbenih podjetjih, ki je bila po samoupravnih načelih zgrajena na delu kot pravnem temelju, in ko smo delavci črpali svoje pravice do upravljanja iz okoliščine, da smo bili v samoupravni organizaciji zaposleni, zakon o gospodarskih družbah ne pozna več. To pomeni, da po opravljenem pravno - organizacijskem preoblikovanju samoupravne organizacije v kapitalsko organizacijsko obliko zaposleni izgubijo vse pravice pri upravljanju, saj se kot temelj upravljanja uveljavi kapital. Podjetje Kmetijski kombinat Ptuj se bo organiziralo in registrirralo kot delniška družba na podlagi zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ki pa na čisto drugačen način ureja vodenje in upravljanje gospodarskega subjekta. ZGD ureja zgolj oblike upravljanja, ki temeljijo na kapitalu; ne spušča pa se v delavsko udeležbo pri soupravljanju, ki je ustavna pravica delavcev. To področje ureja Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDG). ZSDG ni svojstvena slovenska pogruntavščina, saj podobbne zakone poznajo tudi druge zahodne demokracije. Podlaga našemu je bil nemški zakon, vendar se v nekaterih določilih med seboj razlikujeta. Bistvena razlika je v fakultativnosti pri uporabi našega zakona, kar pomeni, da imajo pri nas delavci zakonsko pravico, da sodelujejo pri upravljanju, obenem pa izraba te pravice ni obvezna. Delavci lahko sodelujejo po določili ZSDG pri upravljanju neposredno in posredno. Neposredno sodelovanje se veže na pravico posameznika, saj ima delavec pravico zahtevati in dobiti odgovorna vsa vprašanja, ki zadevajo njegove pravice iz delovnega razmerja, delovnega mesta, plač in podobno. Posredno sodelujejo delavci pri upravljanju preko sveta delavcev kot kolektivnega organa in za oblikovanje katerega se sami odločijo. Po določilih zakona je izvolitev sveta delavcev tudi osnova oziroma predpogoj za sodelovanje delavcev v organih družbe, saj svet delavcev neposredno izvoli tretjino članov nadzornega sveta delniške družbe. V sindikatu podjetja smo že pričeli pripravljati oblikovanje sveta delavcev. ZSDG daje sindikatu možnost, da sodeluje pri oblikovanju sveta delavcev od samega začetka, to je od sklica zbora delavcev, na katerem se delavci odločajo o formiranju sveta delavcev, preko kandidacijskega postopka do zaključne faze, to je do izvolitve sveta delavcev. Sindikat je torej dal pobudo za izvolitev sveta delavcev, v rokah zaposlenih pa je, da se na zborih odločijo za svet delavcev. Samo na tak način je možno izkoristiti zakonsko pravico do soupravljanja olastninjenega podjetja. Ob tej priložnosti iskreno čestitam sodelavcem za naš praznik - dan kombinata! Anton Rojko, predsednik sindikata KK Ptuj EKOLOGIJA V' 'V' REŠEVANJE EKOLOŠKE PROBLEMATIKE NA FARMI PRAŠIČEV V okviru programa reševanja ekološke problematike v ptujski občini je farma prašičev z izgradnjo objektov za predčiščenje gnojevke v letu 1991 dosegla pomemben uspeh v prizadevanju za doseganje ekološko sprejemljive reje prašičev. V skrbi za ohranitev čistosti reke Drave je sofinancirala izgradnjo kanala t“D”, kije ob koncu leta 1993 povezal čistilno napravo farme in osrednjo čistilno napravo mesta Ptuj. Rekonstrukcijo čistilne naprave smo izvajali v času, kije bil velikim farmam prašičev v Sloveniji izredno nenaklonjen, saj smo celotno izgradnjo morali financirati sami in z bančnimi krediti. Med prvimi smo začeli iskati tehnološke in tehnične rešitve za svoje odpadke. Zaradi preobremenjenosti čistilne naprave, zgrajene v sedemdesetih letih, in večjega obsega proizvodnje, smo se v podjetju v letu 1986 odločili za rekonstrukcijo čistilne naprave. Z domačimi organizacijami, ki se ukvarjajo s problematiko čiščenja odpadnih voda, kot tudi z vrsto tujih firm, smo pričeli proučevati lastnosti gnojevke, pridobivati ponudbe in primerjati njihovo primernost za naše potrebe. V tem iskanju se je vedno bolj kazala kot najustreznejša kombinacija predčiščenja gnojevke na čistilni napravi farme in nato dokončnega biološkega čiščenja v komunalni čistilni napravi mesta Ptuj. Farmi prašičev je bilo z vodnogospodarskim soglasjem v letu 1987 in 1991 naloženo, da mora očistiti gnojevko do take stopnje, da bo sprejemljiva za končno čiščenje na centralni čistilni napravi mesta Ptuj. Da bi zadostila predpisanim zahtevam, je farma v letih 1987/1988 izgradila mehanski čistilni del naprave. V letu 1991 pa je obstoječo čistilno napravo še dodatno rekonstruirala z izpopolnjenimi postopki mehanskega predčiščenja in naknadnimi fizikalno kemijskimi postopki čiščenja gnojevke. Pri tem gre v bistvu za čiščenje gnojevke s pomočjo intenzivnega mešanja in naknadne separacije s pomočjo vrtljivih sit, ki obvladajo visoke hidravlične pretoke, sistem filtracije pa je učinkovit tudi pri delcih, ki so manjši od enega milimetra. Trden precejan material se s pomočjo polže privede na zbirno stiskalnico zaradi dehidriranja in kompaktiranja ter se odlaga kot čvrst separat (gnoj), ki ga uporabljamo za gnojenje kmetijskih površin. Tekočo frakcijo gnojevke po intenzivni oksidaciji vodimo v proces kemijske obdelave gnojevke na osnovi flotacijskega postopka. Flotacija se je izkazala za zelo učinkovito pri obdelavi vod iz živalskih farm, kadar se kombinira s procesom flokulacijskega bistrenja. Vode iz flotacijske naprave, čeprav že močno očiščene, vsebujejo še določeno količino suspendiranih trdnih delcev, se še dodatno Čistilna naprava pri farmi prašičev očistijo s pomočjo kontaktne filtracije pri dvigajočem se pretoku. Blato, ki izvira izključno iz enote za flotacijo, se dehidrira s pomočjo centrifugalnih separatorjev in odlaga kot čvrst gnoj v deponijo. Čistilna naprava na farmi deluje neprekinjeno skozi vse leto v treh izmenah. V letu EKOLOGIJA 1996 smo prečistili 170.000 m3 gnojevke in pridobili 13.000 m3 gnoja, ki smo ga koristno uporabili za gnojenje kmetijskih površin Kmetijskega kombinata Ptuj. Predčiščeno odpadno vodo smo po kanalizacijskem sistemu vodili na čistilno napravo mesta Ptuj na dokončno čiščenje po bioloških postopkih. Glede na parameter organskega onesnaževanja KPK smo na čistilni napravi farme v prejšnjem letu dosegli 85-odstotni efekt čiščenja. Z dokončnim čiščenjem na čistilni napravi mesta Ptuj pa smo učinek odstranjevanja organskih snovi izboljšali še za dodatnih 94 odstotkov. Kljub rešitvi problema odpadnih odplak bodo farme, tudi naša, posegale v okolje kot vir emisij amoniaka in neugodnih vonjav. Ta problem je postal še bolj pereč z intenziviranjem živinorejske proizvodnje, policentričnega razvoja prostora in urbanizacije, ko se je pričelo vraščanje urbanega v kmetijski prostor. Reševanje tega problema zahteva zelo kompleksne pristope. Glede na majhne količine in veliko število komponent, ki sestavljajo neugodne vonjave ter človeško subjektivnost pri njihovem ocenjevanju je težko določiti mejo znosnosti, ko vonj ni več neprijeten oziroma se ne zazna. Ker je pri koncentriranosti živinorejske proizvodnje največji problem emisija neugodnih vonjav iz hlevov, pri distribuciji gnoja in gnojevke, je farma prašičev začela izvajati ukrepe za redukcijo emisij v ozračje in okolje. Gnoj se odvaža v posebej prirejenem zaprtem kontejnerju, v pripravi je projekt za ozelenitev farme, veliko pozornost pa posvečamo tehnologiji, čistoči in higieni v hlevih, krmljenju živali, prezračevanju hlevov, izgnojevanju in obdelavi gnojevke. Pri nadaljnjem reševanju ekološke problematike na farmi bo potrebno še bolj intenzivno razvijati čistilno tehnologijo, saj dokončne in univerzalne rešitve ni! Posebno pozornost bomo morali posvetiti ekonomskemu, tehnološkemu in strokovnemu vodenju čistilnih procesov, ki naj veljajo kot del celotne proizvodnje. V prihodnjih letih bomo morali najti tehnološke rešitve za eliminacijo dušika, fosforja in preostalih hranil iz gnojevke. Skupaj z zavodom Bistra že od leta 1995 intenzivno iščemo ustrezne tehnološke in tehnične rešitve, ki ekološko obremenjujočih sestavin v gnojevki ne uničujejo, ampak jih pretvorijo v tržno zanimive produkte. Marjan Goznik, ing. kem. tehnolog., tehnolog za ekologijo (nadaljevanje s str. 6) Projekt posodobitve smo razdelili na podprojekte, ki predstavljajo zaključene celote in istočasno pomenijo etapno posodobitev procesa proizvodnje, in sicer: • projekt za povezavo na poslovni računalnik • projekt za obvladovanje vseh materialnih pretokov v TMK • projekt mešalnica • projekt za sušenje, transport in skladiščenje surovin • projekt za energetiko Do konca avgusta planiramo zaključek prve faze posodobitve vodenja procesa proizvodnje, kar pomeni realizacijo projekta povezave na poslovni računalnik, projekta za mešalnico in tistih segmentov ostalih projektov, da bo po zamenjavi dotrajane opreme omogočena računalniška podpora na ostalih področjih poslovanja TMK. Ovajanje sistema zagotavljanja kakovosti po SIST ISO 9001 ter višja stopnja obvladovanja procesov v proizvodnji sta veliki pridobitvi in zagotovilo, da sledimo osnovnemu poslovnemu cilju, to je ostati ena izmed vodilnih tovarn za proizvodnjo močnih krmil v državi. Zoran Danilovič, dipl. ing. stroj., tehnični vodja TMK POSLOVNE NOVICE Dan kombinata Deseti september je dan Kmetijskega kombinata Ptuj. Letos bo na ta dan podjetje napolnilo celih 36 let obstoja. Odločili smo se, da obletnice ne bomo posebej praznovali, kljub temu pa smo pripravili nekaj pomembnih dogodkov in obeležij: - sklicali bomo tiskovno konferenco in predstavili podjetje slovenski javnosti, - podelili in izplačali bomo jubilejne nagrade zaposlenim, - pripravili bomo posebno svečanost ob podelitvi certifikata kakovosti Tovarni močnih krmil, - otvoritev obnovljenega semenarskega centra v Staršah, - otvoritev posodobljene avtomatizirane proizvodnje krmil. celo za 10 odstotkov več, kot smo načrtovali; v avtocampu jih je bilo kar 28 odstotkov nad planom. Termalno kopališče je obiskalo 155 tisoč kopalcev in tudi to je za 8 odstotkov nad lanskim obiskom. Število kopalcev po letu 1993 nenehno raste in potrjuje naše razmišljanje o novem termalno-zdraviliškem centru s hotelom. Fizioterapija pa je v teh mesecih uresničila vse storitve po pogodbi z Zavodom za zdravstveno varstvo. Tovarna močnih krmil ima (0/ novega direktorja Od sredine letošnjega aprila Tovarno močnih krmil v Dražencih vodi novi direktor -Davorin Kralj, dipl. ing. kemijske tehnologije in magister organizacijskih ved. Medalje iz Gornje Radgone Med 28. julijem in 1. avgustom so v Gornji Radgoni v okviru kmetijsko - živilskega sejma ocenjevali slovenska vina. Tudi tokrat so se vina iz naše kleti izkazala. Lanskoletni laški rizling je z 18,46 točkami postal prvak te sorte in si pripel zlato medaljo. Pozna trgatev iste sorte in istega letnika je dobila oceno 18,64 in zato tudi zlato medaljo. Poleg teh dveh pa smo na ocenjevanju prejeli še tri zlate medalje: za izbor chardonnaya letnika 93, za izbor traminca letnika 1988 in za izbor renskega rizlinga iz letnika stoletja 1983. Poslovanje Term v osmih mesecih V planu za letošnje leto smo v Termah Ptuj zastavili precej smele cilje. Vreme nam že tretjo sezono zapored ni bilo naklonjeno, pa se vseeno lahko pohvalimo z zadovoljivimi rezultati. V osmih mesecih letošnjega leta smo imeli preko 31 tisoč nočitev, to pa je Doživeli smo okusen ŠOK Novi proizvod Vinarstva Slovenske gorice - Haloze. //// Dopusti so za nami V naših počitniških zmogljivostih v Nerezi-nah je letos letovalo 152 družin, 44 družin pa je dopust preživelo v Indijah pri Puli. POSLOVNE NOVICE Pismo direktorja KK Ptuj Alojza Erlača ptujskemu občinskemu svetu in slovenskim medijem 24.7.1997: Vsled navedenih dejstev predlagamo svetu mestne občine Ptuj, da ne začenja ponovnih pravdnih postopkov zoper naše podjetje, kar utemeljujemo s sledečim: Iz sredstev javnega obveščanja smo bili seznanjeni, da namerava mestna občina Ptuj vložiti tožbo v zvezi z lastništvom Term d.o.o. Svet mestne občine Ptuj želimo opozoriti na nekatera dejstva: 1. Terme d.o.o. poslujejo kot pravna oseba od vpisa v sodni register od 31.7. 1992. 2. Terme d.o.o. so v skladu zakonodajo olastninjeno podjetje, katerega 100% lastnik je Kmetijski kombinat Ptuj. 3. Družbeni kapital, ki zajema tudi kapital Term d.o.o., se lastnini v okviru programa lastninskega preoblikovanja Kmetijskega kombinata Ptuj. 4. Program lastninskega preoblikovanja Kmetijskega kombinata Ptuj je odobrila Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo 17.12. 1996, ko je izdala soglasje k programu. 5. Program lastninskega preoblikovanja KK Ptuj je bil objavljen v Večeru 27. 12. 1996 in v Uradnem listu 10. 1. 1997. 6. Vse pravne ali fizične osebe, ki so smatrale, da so bile s programom kršene njihove na zakonu temelječe pravice oziroma pravna korist, so bile posebej poučene o pravici pritožbe v roku 15 dni od objave. 7. Mestna občina Ptuj si je, kolikor smo seznanjeni, prizadevala v času pred izdajo soglasja k programu lastninskega preoblikovanja KK Ptuj uveljaviti pravico na solastništvu Term d.o.o., vendar Agencija za privatizacijo teh prizadevanj ni podprla. 8. Mestna občina Ptuj se na izdano soglasje k programu v zakonitem roku ni pritožila. 1. Kmetijski kombinat Ptuj je na podlagi odobrenega programa lastninskega preoblikovanja izvedel vse s programom predvidene oblike lastninskega preoblikovanja (interna razdelitev, notranji odkup, prenos na sklade in javna prodaja, delnice). 2. Kmetijski kombinat Ptuj je eno največjih podjetij v mestni občini Ptuj. 3. V Kmetijskem kombinatu Ptuj je zaposlenih preko 500 delavcev, ki so v večini davkoplačevalci te iste mestne občine Ptuj. 4. Med mestno občino Ptuj in Kmetijskim kombinatom Ptuj že teče postopek na sodišču v zvezi z neodplačnim prenosom kulturno-zgodovinskih spomenikov na mestno občino Ptuj. 5. Postopki na sodišču med oblastmi lokalne samouprave in večjimi podjetji v tej lokalni skupnosti vsekakor ne pripomorejo k razvoju te lokalne skupnosti, kvečjemu ga zavirajo. 6. Kmetijski kombinat Ptuj je doslej sodeloval v vseh večjih aktivnostih mestne občine Ptuj, h katerim je bil povabljen. Vodstvo Kmetijskega kombinata Ptuj predlaga svetu mestne občine Ptuj, da ne pristopi k tožbi v zvezi z lastništvom Term d.o.o. Ptuj, da umakne pritožbo na Višjem sodišču v zvezi z odločitvijo prvostopenjskega sodišča o prenosu kulturno-zgdovinskih spomenikov in da začnemo konstruktiven dialog, ki bo koristil tako občanom mestne občine Ptuj kot tudi našemu podjetju. S spoštovanjem! Glavni direktor: Alojz Erlač, dipl. oec. NAGRADNA KRIŽANKA OBUČILO KATOLIŠKIH DUHOVNIKOV IME IGRALKE TAVLOR PRIPADNICA AFRIŠKEGA PLEMENA PISMENO SPOROČILO S SEJE MITOLOŠKO PODZEMLJE LOVEC Z ZANKO SESTAVIL M.J. IVAN TAVČAR KMETIJSKI KOMBINAT ZORANA ZEMLJA VREZNINA, UREZEK ZDRAVKO SEKULIČ OSEBA IZ “SANTA BARBARE” OTOK PRI ZADRU SHRAMBA ZA MONŠTRANCO GORA OB KASPIJ. JEZ. IME PEVKE PAVONE MESTO NA SICILIJI KRAJ V GRČIJI NOVOMESTO KMETIJSKA ZADRUGA SLOV. PESNIK ILIRIST ...KING COLE KOMIK LAUREL ORODJE ZA POMETANJE ZIBELKA NEGATIVNI ION CONNERV ZAKLJUČNI IZPIT SREDNJE ŠOLE IME SMUČARJA KAELINA KRATICA UPR. ZDRUŽ. NARODOV ZA POMOČ GLAVNI ŠTEVNIK JAPONSKI DROBIŽ AMERIŠKA PODGANA VREČARICA DEKLIŠKO IME MESTO V ŠVICI MEDNAROD NI JEZIK DEL FOTOAPARATA POSLOVNI PROSTOR AMERIŠKO MOŠKO IME MITOLOŠKI VELIKAN ČEŠKA PRITRDIL- NICA GOMILA, KOPICA, GRMADA ROKOVNJAČ ZEVSOVA LJUBICA JAZ (LAT.) VIRTUALNA RESNIČNOST IME IT. POPEVKARJA CELLENTANA VRSTA PAPIRJA TEK NA 42159 M CVRTNIK KNJIGA ZEMLJEVIDOV PSIHOLOG (ERICH) ROJ. KRAJ K. MARKA PERILA V ZAGREBU NOBILE UMEBERTO KRATICA BIVŠE VZHODNE NEMČIJE TEŽAŠKO TLAČANSKO DELO GL. MESTO VIETNAMA OČESNO OBOLENJE GORA V JULIJCIH (2601 M) REKA V ŠPANIJI LIST S PREMAZOM ZA RAZMNOŽE. VEZALNI VEZNIK REKA V FRANCIJI EKEMPLI CAUSA(NA PRIMER) ERICH ENGEL AVI OZNAKA ZENICE VIDA JERAJ ILJUŠIN GESLO Z O ti b ^ z „ D ^ 'c1 S ^ Z Z o. N O OJ c D tU -o u >N' U s- -O O Oh £ z UGANKARSKI SLOVARČEK: DTR - Domača tvornica rublja iz Zagreba; FROMM - Erich (1900 -1980) psihoanalitik; KARATAU - 555 m visoka gora ob vzhodni obali Kaspijskega jezera; LEPANT - mesto ob Korintskem jezeru (gr. Naupaktos), kjer je 1. 1571 benečansko-španska mornarica premagala Turke; MARŠALA - mesto na zahodni obali Sicilije, znano po vinu; STANKO VRAZ - (1810-185 l)-v Cerovcu rojeni pesnik in publicist, ki je pisal v slovenskem in hrvaškem jeziku: Tracing - papir za preprisovanje. Geslo križanke je tudi razvojni moto vodstva KK Ptuj. Vpišite ga v vrstice, označene s puščicama! Rešitev pošljite na priloženem kuponu do konca septembra 1997 na upravo Kmetijskega kombinata Ptuj, Muzejski trg 2, 2250 Ptuj z oznako “NAGRADNA KRIŽANKA” na ovojnici. Izžrebani reševalec bo prejel vredno nagrado. Naša pot. Glasilo Kmetijskega kombinata Ptuj Uredniški odbor: Srečko Kolar (glavni in odgovorni urednik), Andreja Skaza, Marjan Goznik, Andrej Sajko, Vili Cerovič Izdaja KK Ptuj. Glasilo je brezplačno in je namenjeno internemu komuniciranju. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS se za glasilo KK plačuje davek od prometa proizvodov v višini 5 odstotkov. Domoznanski oddelek 63 NAŠA POT 1997 070.489(497.12Ptuj) 6012059,2 COBISS ® ■-^^^^55=-» r ^ •’ *®SK- “ - , SPREJETI SO AKTI PODJETJA IN IMENOVAN ZAČASNI NADZORNI SVET POGOVOR Z DR. RADOM BOHINCEM, PREDSEDNIKOM PRVEGA NADZORNEGA SVETA D.D. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ &"»»**&■" ■ ’ -j*5#', KMETIJSKIH PRIDELKOV POLNE KAŠČE, A MOŠNJA NI TEMU PRIMERNO DEREI A UVODNIK DOBRO GOSPODARJENJE JE ZADOVOLJSTVO, KI SE MU ŠE SREČA RADA PRIDRUŽI! Alojz Erlač, prvi direktor prve uprave delniške družbe Kmetijski kombinat Ptuj Konec leta običajno hitimo, da bi postorili še kaj pomembnega, kar smo načrtovali, pa do takrat nismo utegnili. Delamo inventure - tiste čisto po predpisih v podjetjih, številne, zelo različne doma in često vsak sam s seboj. Zaključek koledarskega in poslovnega leta je tik pred nami. Prazniki bodo bolj sproščeni in brezskrbni, če inventure ne bodo ugotovile manjkov in če si bomo lahko čestitali, ker smo bili uspešni v poslovanju, pri delu, pa seveda tudi doma. Odgovornost za dobro gospodarjenje je čedalje večja. Kako tudi ne, saj postajamo čisto prava velika delniška družba. Nas petsto zaposlenih je veliko število, kar še nekajkrat večje pa je število naših delničarjev - skoraj dvajset tisoč, ki pričakujejo rast vrednosti svojih delnic. Vedno bolj bodo iskali informacije o našem poslovanju. Te zahteva vsak mesec tudi, zaenkrat sicer začasni, nadzorni svet. V bodoče ne bodo več sprejete razlage, da nismo znali, da nismo zmogli, da je na trgu huda konkurenca, da so obresti visoke in država neprijazna do naše dejavnosti. Štel bo zlasti dober rezultat, ki pomeni razvoj in zadovoljstvo - mnogo zadovoljstva: pri zaposlenih, pri delničarjih, pri kupcih in drugih poslovnih partnerjih, pa v novih občinah itd. In če bo tako, se bomo vsi našteti med seboj tudi dobro razumeli. Leto 1997 je bilo v Kmetijskem kombinatu Ptuj v glavnem uspešno. V letnem poslovnem poročilu čez dva meseca bodo na voljo natančni podatki za posamezne programe in organizacijske enote. Takrat jih bomo podrobno analizirali. Zdaj pa se naužijmo novoletnih praznovanj. Poveselimo se v kolektivih in seveda z domačimi in prijatelji. Za novo leto pa naj vsem velja iskrena želja, da bi bilo uspešno, zadovoljno, z vsaj nekaj sreče ter polno zdravja! Glavni direktor: Alojz ERLAČ ______________________LASTNINJENJE se končuje SPREJETI SO AKTI PODJETJA IN IMENOVAN ZAČASNI NADZORNI SVET Kmetijski kombinat Ptuj p.o. bo na podlagi akta o lastninskem preoblikovanju in statuta, ki gaje sprejel delavski svet na seji 27. novembra 1997, nosil ime: KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ, poljedelstvo, govedoreja, prašičereja, proizvodnja krmil, vinarstvo, trgovina d.d. Na isti seji je delavski svet podjetja imenoval tudi prvi - začasni nadzorni svet delniške družbe, ki bo od vpisa v register do prve seje skupščine delniške družbe deloval v sestavi: - dr. Rado Bohinc, predsednik, - dr. Leon Repovž, podpredsednik in člani: - mag. Danilo Toplek - Branko Horvat - Franc Silak, predstavnik zaposlenih - Milan Vratič, predstavnik zaposlenih. Nadzorni svet je na prvi seji imenoval začasno upravo, ki jo vodi generalni direktor Alojz Erlač. V nadzornem svetu imajo svoja predstavnika zaposleni; imenoval ju je svet delavcev, ki je bil predhodno izvoljen na volitvah vseh zaposlenih. Svet delavcev, ki bo, ko bo delniška družba vpisana v register, zastopal interese vseh zaposlenih v podjetju, je bil na volitvah izvoljen v naslednji sestavi: - Franc Brmež - Franc Kolarič - Srečko Krajnc - Drago Planjšek - Janko Repič - Anton Rojko - Franc Silak - Stanko Šmigoc - Milan Vratič - Slavko Zupanič - Jože Žunkovič SPOMLADI SADIMO DREVJE OKOLI FARME PRAŠIČEV V DRAŽENCIH Za razreševanje problema onesnaževanja zraka iz farme prašičev je podjetje izdelalo projekt zasaditve okolice farme. Ta načrt bomo začeli izvajati spomladi. Člani sveta delvcev so iz svojih vrst izvolili Franca Šilaka za predsednika, Antona Rojka pa za namestnika predsednika sveta delavcev. Iz akta o lastninskem preoblikovanju Kmetijskega kombinata Ptuj je tudi razvidno, kdo so novi lastniki doslej družbenega podjetja. Struktura lastnikov delnic Kmetijskega kombinata Ptuj d.d. Osnovni kapital 2.531.109.000,00 SIT Družbeni kapital 2.460.997.000,00 SIT Nominalna vrednost delnice 1.000,00 SIT Prodajna vrednost delnice 1.370,00 SIT Vrsta Lastnik % osn, število delnic kapitala delnic A pokojninski sklad 7,72 195.478 A odškodninski sklad 7,72 195.478 A sklad za razvoj 15,45 390.954 B interna razdelitev 16,50 417.527 D notranji odkup 1,17 29.488 E rezerv, notr. odkup 0,18 4.533 G javna prodaja 38,82 982.542 A pokoj, sklad - zadolžnice 9,68 244.997 G zadružni upravičenci 2,77 70.112 Skupaj 100 2.531.109 Ko so bile prodane vse delnice podjetja, ko sta bila imenovana začasni svet in začasna uprava, so bili izpolnjeni pogoji, da je lahko podjetje dalo na Agencijo za privatizacijo vlogo za izdajo drugega soglasja. Vodja SKS: Srečko Kolar VSEM UPOKOJENCEM! Podjetje bo v začetku prihodnjega leta pomagalo pri ustanovitvi Kluba upokojencev Kmetijskega kombinata Ptuj. Finančno bo pomagalo klubu tudi v bodoče. Ta bo organizator vseh aktivnosti za upokojence. Zaradi zakonskih ovir pa upokojencev ob novem letu ne bo več mogoče obdarovati z vrednostnimi boni. POGOVOR “OSEBNO SE BOM TRUDIL DOKAZATI, DA SO PODJETJA Z VISOKIM ODSTOTKOM NOTRANJEGA LASTNIŠTVA LAHKO NADPOVPREČNO USPEŠNA, BOU KOT OSTALA PODJETJA. ” Dr. Rado Bohinc, prvi predsednik prvega nadzornega sveta delniške družbe Kmetijski kombinat Ptuj Pogovor z dr. Radom Bohincem, prvim predsednikom prvega nadzornega sveta delniške družbe Kmetijski kombinat Ptuj: Delavski svet Kmetijskega kombinata Ptuj je imenoval prve člane prvega nadzornega sveta našega podjetja. Do prve skupščine po vpisu lastninskega preoblikovanja podjetja v sodni register bo prvi nadzorni svet vodil dr. Rado Bohinc, uradni predstavnik kapitalskega sklada PIZ d.d., ki pa ga mnogo bolj poznamo po njegovem dosedanjem strokovnem delu in mnogi predvsem po opravljanju dolžnosti ministra za znanost in tehnologijo. Z dr. Bohincem smo se pogovarjali neposredno po prvi seji nadzornega sveta. Svoje prve vtise je zgoščeno in preudarno strnil: “Kako vzpostaviti ustvarjalno razmerje med nadzornim svetom in upravo podjetja, to je eno osnovnih vprašanj za učinkovitost podjetja. Nadzor nad vodenjem poslov je glavna naloga sveta, uprava pa ostaja odgovorna za vodenje in odločitve. Nadzorni svet lahko le preverja, ali uprava deluje v dobro lastnikov in zaposlenih, ne sme pa s svojo avtoriteto upravi zvezati rok.” “Kmetijski kombinat Ptuj je vsekakor zanimivo podjetje. Vodenje odbora sem prevzel, ker menim, da ima podjetje možnosti razvijati vrsto svojih dejavnosti, od katerih so nekatere zdaj še bolj na začetku svojih dejanskih možnosti. Ima pa kombinat trenutno vodstvo, ki je sposobno sanacije za nadaljnji razvoj, da tako rečem. V prvi vrsti bo treba odvreči finančna bremena, torej je ena prvih nalog dogovarjanje z bankami. Danes podjetje tekoče posluje brez izgub, kot so mi predstavili. Za leto 1998 bomo skupaj postavili ambiciozen načrt in to takšnega, ki bo tudi uresničljiv. Kmetijski kombinat pa je nekaj posebnega tudi po lastninski strukturi. Velik delež notranjega lastništva in velik del razpršenih delničarjev sta glavni značilnosti; presenetljivo visoko je bilo zanimanje za deleže v javni prodaji. Za uspeh kmetijskega kombinata v prihodnje bosta ključna dva momenta. Najprej preseganje možnih konflikotv med zunanjimi in notranjimi delničarji. Potem pa bo treba razreševati konfliktnost položaja zaposlenega, ki je hkrati zaposleni in delničar. Osebno se bom trudil dokazati, da so podjetja z visokim odstotkom notranjega lastništva lahko nadpovprečno uspešna, bolj kot ostala podjetja. Čeprav nam zgledov ni treba iskati, pa naj vendarle rečem, da se v Ameriki kažejo trendi povečevanja notranjega lastništva in da so prav takšna podjetja uspešnejša od ostalih. Amerika pa je dežela z najbolj razvitim kapitalizmom, tega ne smemo pozabiti.” Bo zaradi heterogenosti kombinatovih dejavnosti delo nadzornega sveta kaj težje? Kmetijski kombinat Ptuj je postal največje slovensko kmetijsko podjetje, ker je ohranil svoje dejavnosti pod eno streho, medtem ko so se mnoga druga podjetja in kombinati razleteli. Bo takšen lahko ostal? “Kmetijski kombinat Ptuj je res heterogeno podjetje, a po podatkih, ki jih imam, je le 70 odstotkov njegove dejavnosti kmetijske, saj so prašiči, krmila, vino in drugo tudi v tej dejavnosti. Tako trgovina in turizem sta z vidika prihodkov še bolj na začetku. Kombinat bi se moral močno spopasti z razvojno dilemo, v kolikšni meri razvijati programe, ki so komplementarni. Ne verjamem, da je smiselno razvijati tiste, ki to niso, trgovina in turizem pa to gotovo sta. Programe pa je treba razvijati tako, da bodo donosni, da bodo ustvarjali prihodek in dobiček. Čiste račune mora dati na mizo vsaka od dejavnosti. Tako lastniki kot zaposleni bodo na koncu zadovoljni le, če bodo dosežki in presežki lahko zadovoljevali njihove interese. Kaj več bomo o tej strategiji zagotovo rekli na prvi resni razpravi.” LETINA KMETIJSKIH PRIDELKOV POLNE KAŠČE, A MOŠNJA NI TEMU PRIMERNO DEBELA Kmetijstvo Kmetijskega kombinata Ptuj se letos lahko posebej pohvali s svojimi dosežki. Nasploh je na njivah zraslo med 15 in 20 odstotki več pridelkov kot v pretekelem letu, le pridelek hmelja je ostal približno enak. Kaj naj bi bilo bolj pomembnega kot to, da se za zdaj največje slovensko kmetijsko podjetje lahko pohvali z dobrimi rezultati prav v kmetijstvu? O doseženem smo se pogovarjali z direktorjem Kmetijstva dipl. ing. kmet. Stefanom Rolo in ing. agronom. Francem Silakom. Nikakor ni bilo mogoče obiti letošnjih odličnih vremenskih pogojev za kmetovanje in oba jih ocenjujeta kot optimalne. Samo tistih nekaj stopinj premalo v aprilu pa je zakrivilo, da tudi pri hmelju v naslednji preglednici ni mogoče navesti rekordnih številk. A vsega tudi še tako idealno vreme ne prinese, zato v dosežkih ni mogoče spregledati velikega truda in prizadevanj vseh zaposlenih. Zanimiva je predvsem primerjava s prejšnjim kmetijskim letom in zgovorni so indeksi doseženih pridelkov s tistimi količinami, ki smo jih na začetku leta smeli načrtovati in si jih potihem želeli doseči. Za začetek bomo ostali le pri količinah, pri hektarjih, tonah in indeksnih točkah. Kljub tako dobrim pridelovalskim rezultatom pa se kmetijstvo ne more pohvaliti tudi s takšnimi finančnimi rezultati. Cene kmetijskih pridelkov so v letošnjem letu drastično padle. Med vsemi se je najbolj, kar za blizu 30 odstotkov, znižala cena koruze z lanskih 24 na letošnjih 17 tolarjev za kilogram. Tudi hmeljarstvo je v nemilosti, saj se je cena hmelja v zadnjih desetih letih realno gledano prepolovila. Prav to dvoje pa že narekuje naše notranje reagiranje na spremenjene razmere: v našem kmetijskem kolobarju bomo morali zmanjšati delež koruze in za 30 do 40 odstotkov omejiti sedanjo pridelavo hmelja. V tem smislu smo letošnja jesenska dela in setev ozimin tudi že prilagodili tem novim zahtevam. Direktor Štefan Rola pa pri tem poudarja, da bo potrebno posebej skrbno proučiti notranja razmerja v kmetijskem kombinatu, saj veliko kmetijskih pridelkov potem potuje po proizvodnih poteh znotraj podjetja do končnega izdelka, ki ga kombinat ponuja na tržišču. Tako bi bilo na primer mogoče realno pričakovati, da bodo notranje obračunske cene za koruzo v kombinatu nekoliko bolje pokrile dejanske proizvodne stroške in da se ne bodo držale predpisanih državnih cen; predvsem zato, ker se takšnih predpisanih cen niso držale niti takrat, ko bi bile te lahko kmetijstvu samo koristile, a bi ostale gospodarske panoge kombinata vlekele v negativne številke poslovanja. Zaradi tega torej ni čudno, da bo že v prihodnjem kmetijskem kolobarju veliko več pšenice, ki je za kmetijstvo donosnejša in se bodo površine le-te povečale na račun koruze. Oba naša sogovornika sta si edina, da je kombinatovo kmetijstvo zdaj sposobno izkoristiti naravne danosti letine, da ima dovolj znanja in sposobnosti tudi optimalno pridelovati, da pa se zdaj zanj že začenja nova bitka - namreč trženje s proizvodi, ki jih lahko pridelajo. Delež prodaje kmetijskih pridelkov znotraj kmetijskega kombinata bo namreč v naslednjem obdobju padel pod tretjino. V prejšnji številki Naše poti smo podrobneje predstavili obnovo semenarskega centra v Staršah na Dravskem polju in nakup novega edinstvenega traktorja za težka tla Pesniške doline. S posodabljanjem strojnega parka pa je kmetijstvo že letošnjo sicer lepo in primerno jesen uspelo posejati kar 530 hektarov ozimin več kot v lanskem letu. Tako torej ni težko napovedati in zastaviti najpomembnejših nalog za prihajajoče kmetijsko leto. Posodabljanje bo torej treba nadaljevati. Poleg tega pa bo nujno potrebno začeti vzdrževati melioracijske sisteme. Ni mogoče spregledati, da so bili kar dolgo vrsto let zanemarjeni zaradi nejasnosti denacionalizacijskih zahtevkov, zaradi katerih so lahko kosili le melioracijske jarke, za nujna popravila pa čas ni bil primeren, pa tudi opravljati jih ni bilo mogoče. Zdaj se moramo lotiti vsega, kar je bilo v teh letih zamujeno. Zadnja tri leta pa so se spreminjale tudi vrste zaposlenih v kombinatovem kmetijstvu. Od okroglih dveh stotnij zaposlenih še v letu 1994 je bilo letošnjega novembra zaposlenih še 116 delavcev. Strukturno in številčno prilagajanje je torej v veliki meri bilo opravljeno na način, ki je bil za delavce karseda najbolj spremenljiv. Pri tem pa se je potrebno zamisliti nad podatkom, da je med zaposlenimi v kmetijstvu zdaj že preko 15 odstotkov invalidov. LETINA VRSTA PRIDELKA EM KOLIČINA INDEKS DOS 1996 DOS 1997 PLAN 1997 PLAN 1998 DOS 97/ DOS 96 DOS 97/ PLAN 97 PŠENICA MERKANTILNA ha 1.108,60 716,35 668,70 1.129,20 65 107 4.896.872 4.197.765 3.419.732 86 123 kg/ha 4.417 5.860 5.114 133 115 PŠENICA SEMENSKA ha 390,8 442,10 475,60 609,40 113 93 kg 2.003.539 2.541.325 2.689.500 127 94 kg/ha 5.126 5.748 5.655 122 102 JEČMEN SEMENSKI ha 109,50 167,70 167,70 122,10 153 100 kg 549.475 1.143.900 925.892 208 124 kg/ha 5.018 6.821 5.521 136 124 JEČMEN MERKANTILNI ha 38.00 0 kg 166.978 kg/ha 4.394 KORUZA MERKANTILNA ha 1491,60 1.959,30 1813,5 1315,4 131 108 kg 11.373.448 18.184.788 14.056.439 160 129 kg/ha 7.625 9.281 7.751 122 120 KORUZA SEMENSKA ha 15,6 42 42 14 269 100 kg 35.968 oc.79.380 75.600 221 105 kg/ha 2.306 OC.1.890 1.800 82 105 KORUZA SILAŽA - CR ha 361 165 182,5 174 46 90 kg 10.893.076 6.272.880 6.570.000 58 95 kg/ha 30.175 38.017 36.000 126 106 KORUZA SILAŽA - ŠROT ha 504,3 137 283,89 259 27 48 kg 4.538.700 1.207.182 2.555.010 27 47 kg/ha 9.000 8.812 9.000 98 98 SLADKORNA PESA ha 480,4 500,6 500,6 553,5 104 100 kg 20.406.000 oc.21.776.100 21.549.829 107 101 kg/ha 42.477 OC.43.500 43.048 102 101 HMELJ ha 149,49 152,99 152,99 105 102 100 kg 265.973 253.925 266.815 95 95 kg/ha 1.779 1.670 1.744 94 96 TRAVNO DETELJNE MEŠANICE ha 34,1 35 34,1 97 kg oc.358.000 350.000 102 kg/ha oc. 10.500 10.000 105 DETELJA - SEME ha 5 5 0 100 kg oc.2330 2500 93 kg/ha 466 500 93 TRAVE - SEME ha 15 15 0 100 kg oc.14.380 15.000 99 kg/ha oc. 988,66 1.000 99 KRIŽNICE SEMENSKE ha 10 15,6 16 5 PITANCI kg 766.312 488.254 610.000 64 80 PO KOLIČINAH SKORAJ DVE POVPREČNI TRGATVI, PO KAKOVOSTI PA IZREDEN LETNIK OB BOKU LETNIKOMA STOLETJA VINSKA LETINA 1997 Naše vinske kleti so letos polne, kot doslej še niso bile. Rekorden odkup 420 vagonov grozdja izpred petnajstih let smo letos dvignili kar na 501,5 vagonov ali 5 milijonov in 15 tisoč kilogramov. Lani smo - za primerjavo - prevzeli na stiskalnici 326 vagonov grozdja, medtem ko je bila naša dosedanja povprečna letina 270 vagonov; letošnja je torej skoraj podvojila dosedanje povprečne letne količine. Poldrugo desetletje stara stiskalnica z zmogljivostjo 300 ton grozdja na dan je med letošnjo trgatvijo dnevno zmogla celo do 400 ton in na velikansko srečo kakšne večje okvare pri tem ni bilo. V kleteh je še kakšnih 10 vagonov vina lanskega letnika in tega bomo prodali predvidoma že v januarju. Z letošnjim letnikom pa smo dobili za dve leti odličnih vinskih zalog. Direktor Vinarstva Andrej Sajko ne more skriti zadovoljstva nad kakovostjo letošnjega vinskega pridelka: “Izreden je. Tako zdravega grozdja doslej še nismo prevzeli. Izredno ugodne so bile kisline in zato je treba pametno kletariti; zdaj smo opravili že drugi letošnji pretok. Letošnji letnik bi bilo z letniki stoletja, kot sta bila 1983 in 1993, nesramno primerjati. Izvrsten je, približal se je omenjenima letnikoma, morda je zdravemu grozdju manjkalo nekaj botritisa, zato bodo posamezne sorte še posebej zanimive. Primerjati pa jih ni mogoče, kot je nemogoče reči, kateri od treh ljudi je v celoti boljši, četudi po posameznih lastnostih to še lahko ugotovimo.” VITEZ Letošnjega 1. oktobra smo na trg poslali tudi novo blagovno znamko vina Vitez. Ovajanje novosti je povsod zapleten in dolg proces, mi pa že lahko rečemo, da smo zadeli v polno. Vitez spada cenovno v srednji razred vin, sestavljata ga šipon in laški rizling, doslej pa smo ga prodali že 125 tisoč steklenic, litrskih in buteljk. Vitez bo ostal polsuho vino, doslej pa nam na trgu ni prevzel naših kupcev Haložana, le nekoliko manj laškega rizlinga in šipona prodamo, odkar je Vitez v trgovinah. Tudi strokovna ocena vina za drugo serijo polnitve Viteza je bila izredno ugodna, saj je manjkala le desetinka odstotka, da bi dobil oceno za vrhunsko vino. In kot posebnost prihodnjega leta naj izdamo skrivnost, da bomo za širjenje naše palete pripravili še rdečega Viteza. Toda trgatev pred novim letom še ni končana. Pravkar so potrgani sauvignon in traminec ter laški in renski rizling pozne trgatve. Nekaj laškega rizlinga pa čaka na ledeno trgatev. Poskusno pa je letos ostalo za ledeno vino nekaj naše avtohtone in skoraj že iztrebljene sorte ranfol in če nam bo uspelo, bomo prvič, prvi in edini imeli takšno ledeno vino kot posebnost vinskega sortimenta naše kleti. TEHNOSERVIS OBNOVIL SERVISNE PROSTORE Tehnoservis je v jesenskem obdobju uspešno zaključil obnovo prostorov za servisno dejavnost. S to pridobitvijo bo lahko nudil še kvalitetnejše storitve kupcem novih avtomobilov in tudi drugim, ki zaupajo servisiranje avtomobilov Tehnoservisu. TOVARNO MOČNIH KRMIL VODI MARJAN GOZNIK S 1. decembrom 1997 je glavni direktor na njegov predlog razrešil direktorja Tovarne močnih krmil, mag. Davorina Kralja, in za vršilca dolžnosti direktorja TMK do imenovanja novega direktorja imenoval Marjana Goznika. NAGRADNA KRIŽANKA SESTAVIL M.J OPORNIK (DVE BESEDI) § IME GRKA ONASSISA ORGANIZ. SISTEM TEKMOV. IME PLESALKE DUNCAN PLAT NOČNA POSODA KEMIČNI SIMBOL ZA ALUMUNIJ SUKANEC VRSTA VRTNEGA OPRAVILA SLOV. SLIKAR (MATIJA) BELA SUŽNJA V HAREMU 7 PTIČ, KI NE LETA PEVKA Tl KARAM GIBANJE ČREVESNEGA MIŠIČEVJA 3 ENA OD VLADAJOČIH OSEB DELEC MATERIJE 12 IME NEKAJ PAPEŽEV KRATICA ZA RAČUN VRSTA USPAVALA 14 ZNAK ZA PASCAL POVELJSTVO GRAD. STROJ (MNOŽ.) VEČJE MESTO V SRBIJI SAMOZADO- VOLJEVANJE 16 MEDNAROD. AZIJSKA TRGOVIN. ZVEZA IMEGANG. CAPONE-JA GLAVNA BABILON. BOGINJA ŠIRITEV RAZPORE- DITEV VEJ TRAVA DRUGE KOŠNJE 4 MAT. VELIČ. PODANA LE Z ENO ŠT. VREDNOSTJO 1 REKA V ROMUNIJI NAUKO MIŠLJENJU OKRAJŠAVA ZA TABULATOR 13 DALMAT. Ž. IME PRIIMEK SLOVENSKE PESNICE (MAJDA) 10 CHAPLINOVA VDOVA IME FILM. IGRALCA NELSONA KEMIJSKI SIMBOL ZA IRIDIJ 03 11 VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE NEMŠKI PESNIK ALKOHOLNA PIJAČA IZ BRINJA 9 NEMŠKI VELETOK FR. PESNIK (JEAN BAPTISTE) EVROPSKA RAČUNAL. KOMUNIK. MREŽA 15 AVT. OZNAKA RIJEKE PTICA ROPARICA PALEST. TERORIST. ORGANIZA- CIJA KALCIJ POLJŠČINA KRATKA VAJA 5 MEDMET ZAČUDENJA KROGLA DRSALKA (MIDORI) UDAV DREVO S TRNI ZASELEK PRI VOJSKEM STARI SLOVAN SADNO DREVO 6 ENAKO (LAT.) 17 2 SPLAVARSKI DROG MEDNA- RODNA KRATICA ZA VZHOD SLADKO-VOD. RIBA POZITIVNA ELEKTRODA LITER DUŠIK BELA SUŽNJA V HAREMU 8 IGRALNA KARTA NAGRADNI KUPON: Rešitev: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 | 16 | 17 Priimek in ime: Naslov:_______ UGANKARSKI SLOVARČEK: ADALIN - vrsta uspavalnega sredstva; CARAS - reka, ki izvira v Romuniji, izliva pa se v Donavo v Srbiji; OZON - molekula s tremi atomi kisika; PERISTALTIKA - stezanje mišičnih vlaken čreves in želodca, ki ni odvisno od naše volje. Geslo križanke je kombinirano. Rešitev prvega dela je označena s puščico (vpiše se jo v zgornje kvadratke), rešitev drugega dela pa se dobi z vpisovanjem črk, označenih s številkami. Rešitev pošljite na upravo Kmetijskega kombinata Ptuj, Muzejski trg 2, 2250 Ptuj. Izžrebane reševalce čakajo lepe nagrade. Naša pot, Glasilo Kmetijskega kombinata Ptuj Uredniški odbor: Srečko Kolar (glavni in odgovorni urednik), Andreja Skaza, Marjan Goznik, Andrej Sajko, Vili Cerovič Izdaja KK Ptuj. Glasilo je brezplačno in je namenjeno internemu komuniciranju. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS se za glasilo KK plačuje davek od prometa proizvodov v višini 5 odstotkov.