Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. Telephone: CHclsea 3-1242 No. 103 — Stev. 103 Reentered a* Seceud CUm Matter September Utk, 194« at the Tost Office at _ NEW YORK, MONDAY, MAY 26, 194I — PONEDELJEK, 26. MAJA. 1941 Ust slovenskih delavcev v Ameriki. New York, Y„ under Act of Coofrema of March 3rd, 1879. Volume XLIX. — Letnik XLIX MORSKA BITKA V SEV. ATLANTIKU Najmočnejša angleška oklopnica Hood potopljena blizu Islanda ANGLEŠKE LADJE NEUMORNO ZASLEDUJEJO NOVI NEMŠKI DREDNOUT BISMARCK, KI JE UNIČIL ANGLEŠKO LADJO 1300 M02 POSADKE IZGUBLJENIH Xa Atlantiku med Islandijo in Grenlandijo se je vnela bitka med močnim nemškim in angleškim vojnim hrodovjem. Angleška ndmiralitelu priznava, da je »biila v tej bitki potopljena največja in najmočnejša oklopnicui Hood, ki je imela 42,000 ton. {Sredi trupa jo je zadel strel z nove nemške oKdpniee Bismarck. Nastala je strahovita eksplozija in ladjai se je takoj potopila in ž njo okoli 1300 častnikov in mornarjev. Kot naznanja angleško* a*d-mira/liteta, je bila oklopnLca Bismarok tudi poškodovana* in so jo ostale angleške ladje pričele zasledouuti. Oklopnica Hood je bila zgrajena leta 1920 in leta 1930 prenovljena ter ob&wia naj-TOočrtejŠlmi oktopnwm ptoSča-mi. Bila pa je potopljena na dan, ko so Angleži obhajali j 122->letnico rojstva kraljice Viktorije. * Celo noč od sobote na ne-dečjo in včeraj ves dan so angleške ladje mi- razdaljo več milj iskale nemško novo oklo-pnico Bismarck, ki je v soboto potopila oklopnico Hood.N«i zasledovanje je bila poštena vsaka kvdja, ki je bila admi-raliteti na razpolago. Nad morjem med Islandom in'Grenlandijo visi gosta megla in angleške NcitJje do sedaj še niso našle Hismareka in neke druge* velike ladje, ki je bila ž njo v CIO ZMAGA PRI FORD MOTOR Volitve pri Ford 'Motor Co. čijih namen je bil dognati, katera organizacija naj -zastopa Fordove delavce pri kolektivnih pogajanjih, s*> je udeležilo nad 80 tisoč delavcev River Rouge in Lincoln tovarne. Vol bilki. Angleži pa so prepriča- jlitve so se vršile pod pokrovi-ni, da nemška oklopnica še ni jfeTjstvom narodnega odbora dospela v nobeuo pristaniščema delavske odnošaje. Uspeh Oldopniee, križarke in rušil ei plovejo na vse strani in je meti njimi tudi velika, matična ladja za aeroplane, ki odleta-vajo iz nje in iščejo po morju in se iBAito zopet vračajo na njo, da maščujejo potopHooda, ki je bila največja bojna ladja na svcu in ponos angleške vojne mornturice. Angleži so tudi prepričani, da je bila nemška okJiopnica eadeta, ali pa ladja, ki jo je opremljala. . Angleške podmornice, pa križa rijo severni* Xtlantik ob angleškem obredju, da najdejo oklopnico, ako bi skušala pri-bežati v kako nemško aSi norveško pristanišče. Odkar se je pričela sedanja vojna, je AligMja izgubila dve oklopnici Hood iti Roval Oa.k je bil že vnaprej znan: zmagal je namreč* CIO. CIO unija je dobila 51,866 glasov, Fedenal unija, spadajoča k Ameriški delavski organizaciji, pa le 20,364. Michael F. Widtnan, CIO organizator Fordovih delavcev je dejal, ko je bil objavljen izid glasovanja: . — V najkrajšem časni se bo-ano začeli z Fordovo družijo pogajati glede sklenitve delavske pogodbe. Najbolj zagrizen^ najbojl mogočen in največji sovražnik onife se jenio-ral vkloniti volji delavcev. FARMERJI PRETE S STAVKO Dairy Farmers Union, ki i-ma v gornjem delu New Yor-ter še naslednje bojne ladje: ka, Pennsylvaniji in Vermon- 5 križa rk, 11 oboroženih potniških pa/rnikov, 43 rušiicev, /podmornic. Ford mora spet zaposliti 975 delavcev - Narodni odbor za delavske odnošaje je prejšnji teden odredil, da mora Ford Motor Co. v svojlii tovarnah v Kansas City, Mo., zopet zaposliti 974 vojiJi bivših delavcev,ki so bili brez zadostnega vzroka odpuščeni, in jim plačati vso zaostalo plačo. Poleg tega je bila prog.ušena za nepostavuo kom-panijška unija Fordovih delavcev. To je že deveta odločitev narodnega odbora za delavske odnošaje proti Ford Motor Co., ter temelji nia dokazih, da je Fordova družba leta 1937 samo zaraditega odpustila omenjene delavce, da bi uničMa lokalno unijo Automob i 1 e Workers AFL. Jeklarji to zapretili % stavko V Detroitu je CIO odbor za organiziranje jeklarjev naznanil, da bo naročil svojim članom zastavkaiti v treh tovarnah National Steel Corporation. Na uro hočejo imeti sedem centov prSboljška, česar pa brez sjbavke ne morejo doseči. Družba se izgovarja, da jim je pred kratkim povišala plačo za deset centov na uro ter da bi bilo povišanje aa> na-daljnir sedem centov zanjo preveliko finančno breme. Sedem tisoč delavcev je bilo odpuščenih V Ravenni, Ohio, je vlada naročila zgraditi skladišče za granete, ki bo veljalo 35 milijonov dolarjev'. Prejšnji teden je brez dovoljenja unije zastav kalo sedem tisoč -delavcev. Vseh.sedem tisoč je bilo odpuščenih iz slarabe, in armaidne oblasti so ustavile vse delo pri gradnji skladišča. Poveljnik podmornice izgubljen Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da je prvak poveljnikov nemških podmornic Gunther Prien, ki je potopil angleško oklopnico Royal Oak v Soapa FDow 14. oktobra, leta 1939, ni vrnil ji svoje zadnje vy>žnje in da ga je zato mogoče smatrati aa izgubljenega. Velik konvoj dospel v Anglijo •Največji konvoj v zgodovini, obstoječ iz 50 parnikov, ki so vozili $100,000,-000 vreden tovor, je srečno iz Kanade prišel v Anglijo. Na potu je konvoj srečal eno nemško podmornico, ki pa jo je angleški rnšilec potopil. Blizu angleške -ofoaii je nad parniki letelo več nemških ae-ropVanov, ki pa zaradi Iteme konvoja) niso opazili. - tu baje nad 22 tisoč članov, je pozvala svoje okrajne uradnike m delegate, naj pripravijo farmer je na štrajk, če zvezne in državne tržne odredbe ne bodo spremenjene farmerjem v prid. Predsednik Holland R. Foster pnavi' v svoji okrožnici u-nijskim uradnikom: — Če zaslišanjem ne bodo sledile zahtevane spremembe, ki bodo zajamčile farmerjem višje cene, ne bo farmerjem ostala druga pot kot zaštrajkati. Dne 30. junija se bo začel v newvorSkem zveznem sodišču proces proti Bordens Company, Sheffield Farms Company in družbam, ki so ž njima v zvezi. Zvezna vlada jim očita, da umetno določajo in vzdržujejo oene m mleko: Pravdnik zastopniki so izjavili, da je Obtožene dražbe ne zavedajo nobene krivde. Če bodo tržne določbe spremenjene v prid farmerjem se 'bo razen drugiH mlečnih izdelkov ~tudi sladoled znatno podražil. Sladoledna industrija mora baje že zdaj plačevati trideset odstotkov več za mleko kakor pred enim letom. ATENTAT NA LAŠKEGA KRALJA Poročilo iz Rima, pravi da je nek Grk v Tirani srtre^jad prejšnji teden nta avtomobil, v katerem se je peljal italjanski kralj Viktor Emanuel in albanski ministrski (predsednik Šefket Verici. Vassal Laci Mihajl ov,. ki je streljal, je Ibil aretiran in ga ibo sodilo vojaško sodišče v Albaniji. a BOJ ZA KRETO Angleški bojne ladje so se umaknile • * Angleške bojne Jadje s«o odšle iz vodovja okoli Krete iu angleški in grški vojaki na o-toku se morajo boriti 'brez pomoči bojnih ladij in aeropla-nov. Medtem pa nemški vojaki neprestano prihajajo v zali\ta> na odprto morje, ko je transportnih aeroplanih in se J neka križarka ob 11 ponoči v z jadralnimi aeroplani a-li pa & dadjavi zagledala parnik. Z padali spuščajo na tla. Nemška uradna časnikarska agentura DNB pravi, da je o- Nemški vojaki so plavali po morju, ali pa se držali desk, tuli pa česar so se mogfli oprijeti. Klicali so ila pomoč in angleške Ufculje so jih hotele rešiti, toda nemški stronio-glavci so jih bomlbardiralL Tri angleške križa rke in 4 rušilei so se odpravili iz Suda žarkometi je kapitan dognal, da je ituljaiL&ki transportni parnik. Tuikoj je nameril »vo- svojitev Krete samo še vpra-lje topove in parnik je v nekaj šanje časa. Agentuna tudi j minutah i zginil v valovih, pravi, da so se angleške bojne I Nato so zapazili motorne ladje ladje umaknile pred nemškimi j in križarke so takoj zavozile stuka aeroplani, ki ravno tako [med nje in vse potopile. •ipljejo 'bombe in streljajo s strojnicami na angleške in grške voje, ki branijo Kreto. Angleži skušajo s protizračnimi topovi pregnati padalce, toda nemški strmogTavci (situka) razbijajo angleške in grške baterije. Iz Berlina je bilo unas-dno naznanjeno, da je za pad ni konec Krete popolnoma v nemških rokah. Kot je sporočil kapitan neke križarke, ki se je vrnila v Aleksandri jo, je v treh urah u-tonilo najmanj 6000 nemških vojakov. Grški kralj pobegnil v Egipt Poročilo iz Londona pravi. Iz Londona »e W3T priznava, da -so včeraj nemški transportni aeroplani pripelja-Ji na Kretto tudi tanke. Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da so Nemci v bojih okoli Krejte potopili 7 angleških križark, 8 rušilcev in več drugih manjših ladij. Na tisoče Nemcev potopljenih Prejšnji teden smo na kratkem poročali o napadu na nemške vojaške transporte v bližini Krete. V naslednjem poročilu je nekoliko bolj obširno sporočeno o Item napadu. Angleške bojne ladje so v sredo zvečer zadele na veFik nemški konvoj in ga tnikoj napadle. Tekom boja je bil potopljen en italijanski rušilec, dve transportni ladji in okoli 40 transprotnih motornih ladij. Vsak mortorni čoln je vozil 100 vojakov, vsak transportni parnik pa po 3000 vojakov. Angleške križarke so se zaletele t>Tedi v konvoj, nekaj ladij so razbile, druge pa raz-sferelilie s topovi. prišel v Aleksandri jo. Njegov beg s Krete je bil' zelo dramatičen. V torek zgodaij zjutraj so nemški padalci pristali blizu hiše, kjer je stanova! kralj Kralj in ministrski predsednik EmanueJCouderos sta takoj uvidela, da so si Nemci izbrali hišo aa napad, ' da _ vjamejo kral ja, vsled česar sta oba naglo pobegnila. Na svojem begu se je kralj vozil ponekod z avtomobilom, drugod z vozom in je slednjič jahal mulo. Moral je potovati čez 7000 čevljev visoko goro; spal je prostem s pastirji, jedel njihovo hrano, slednjič pa je na mulijirijahal na južno obrežje Krete. Kralj je s svojim spremstvom potoval tri dni. Predno se je odpeljal s Krete, je izdal na svoj narod razglas, v katerem pravi, da na povabijo angleške vlade odpotuje v Egipt, da pa se bodo Grki še dalje bojevali ob strani Angležev do konečne zmage. Po kratkem ibivanju v Egiptu se bo kralj odpeljal v Anglijo, k'jer bo postavil svojo vlado v inozemstvu. TUDI LAVAL JE POSVARIL AMERIKO ZNAMENJA BLIŽAJOČE SE DRAGINJE Velike zaloge jajc, sira, moke in mleka so na-menje Angliji. — Južna Amerika ne ve kam s kavo, v Združenih državah se je pa zelo podražila. Vladia je začela kupovati v ogromnih množinah zmrznjena j jajca, če*ar posledica je da &e je funt takih jajc podražil od 19 na 21 in pol" centa. S tem so mišljene le viagonske množine, dočim so zmrznjena jajca v nadrobni prodaji že dražja. Razen vode se je podražilo vse, kar je peku jjotrebno. — Kruh se zaenkrat še ni podražil, ni pa prav daileč čas, ko se bo. q Iz dobropoučenega kroga se je zvedelo, da je neki veletr- govec prodal vladi millijon funtov zmrznjenih jajc in sicer po 21 centov funt, kar je dva centa nad. običajno ceno. Ker je bilo veletrgovcu naročeno, da monaijo biti jajca v kositr-nastili, začinjenih škatljah, škatlje pa zložene v zabojih, se je porodila v njem domneva, da je pošiljatev namenjena Angliji. Sogltasno s "lend-lease" postavo je Federai^SurpJus Commodities Oo-rporation nedavno nakupila velike zaloge jajc, kondenziranega mleka, sira in svinjine. Vse to je namenjeno Angliji. Vsledtega se ni čuditi, če so se ta živila podražila. Če vo sklenila ž njim separatnega miru. Po šest tednov trajajočem boju je kapitulirala. Ako natančno premislimo, ta izdaja še ni bila -tako velika, kajti premaganec je pač v največ slučajih prisiljen sprejeti zmagovalčeve pogoje. Iz vojskujoče se države je postala Francija nevtralna država. Dve t ret in i francoskega ozemlja so zabili naciji. Le jugovzhodni det je ostal samostojen in je postavil svojo vlado v mestu Vidhv. Temu delu, ki ga običajno imenujejo Petainova Francija, so ostale francoske kolonije in pa nekaj francoskega brodovja. Petainoviai Francija je obdržala svojo neodvisnost, koli kov ji je ibilo pač v danih razmerah mogoče. To se pravi, da že vsaj ni javno nastopila proti svojemu bivšemu zavezniku, Angležu. * Poveljstvo nad vsemi svojimi kolonijami in koloni jal-nimi četami je poverila vojnemu ministru generalu Weyganilo, ki je odpotovali v Tunis in tam ustanovil «voj glavni stan. To je ima v. krempljih, hi, če bi Petainova vlada ne bila dovolj močna, bi Ji priskoči} Hitler na pomoč. Na kakšen sfflošen m organiziran odpor francoskega narodii, ni zaenkrat niti misliti. . Iz Slovenije x. ' -7--i—-č-p-£— SODNIK AVSEC UMRL. Začet-kom marca je umrl v Ljubljani za kapjo Anton Av-«ec. sodnik deželnega sodila v pokoju, star 06 let. Rodil se je v Zgornji Cikavi pri Nov«m mestu. Služboval je v -Logatcu. na Brdu, y Nov eni mestu in nazadnje v Ljubijamy PRIJET TAT. KI JE UKRADEL ŽA 50,000»DIN VINA. Prej smfo (brali o vlomilski tolf-i, ki so jo dobili orožniki v Halozah. Tudi v St. Lenartu so se dogajale tatvine vina in žganja skusi 10 let. A vsakokrat je bil trud rožnikov za-man. da 'bi izsledili krivce. Sedaj pa je prišlo vse na dan. Ponoči je bilo ukradenih iz Vivnice Alhine Stamič v Bit-mevku 150 bnteljk vina iz leta 11U7 in 1923, ter-koraj 150 litrom vina iz leta 1939 v skupni vrednosti .'1500 din. O vlom« so bili obveščeni orožniki pri Sv. Mariji niže Ptuja, ki so začdli 7. emengično preiskavo. Prijeli so 52 letnega moža. V hišici, 'ki stoji poleg vinograda. so naredili orožniki preiskavo. ki je rodila obilen uspeh. Našli so 60 buteljk ukradenega vina, 17 sodčkov in steklenic, baznih velikosti, -kozarcev In -azno drugo ukradeno blago. Ep sodček vina so našli v gozda. Našli so tudi ostanke 16 panjev čebel in razno vlomilsko orodje. Pod težo teh do-kazovje mož doslej priznal 6 vloirtov in tatvin vina in žganja. Čudno pa je. da ne izda svojih pomagačev, ki jih je gotovo irrtdl, ker ni mogoče da bi bil sam vlamfljal. Tipajo, da 'bo razkrinkana zdaj tolpa, ki je skoraj 10 let nemoteno opravljala svoj posel. POD HLODI JE OBLEŽAL MRTEV. Promet na cestah je zdaj zelo težaven in združen z nevarnostjo, kar najzgovornejše priča -huda nesreča, ki se je pripetila v Selški dolini blizu naselja Studeno pri Železnikih. 30 letni voznik Janez KI oho ve>*-, usiu$>e*n pri industrijskem podjetju Franc Dolenc v Škof ji Loki, je vozil z dvovprežnim vozom hlode po dolini navzgor proti Selcam. Do nesreče je prišlo, ko je privozil za njim avtoprevoznlk Kosec iz Žel cenikov s svojim tovornim avtom. Zaradi spolzke ceste Kosec z avtom ni mogel prehiteti Klobovsa. Drugo za drugim sta se zato pomikali vozili po cesti naprej kakih 200 korakov, da prideta do pripravnega mesti;, kjer hi se lahko prehiteli. V delbri veri. da bo šol, je za vozil Kloboves s svojimi hlodi na skn ijno desno istran ceste, kar je povzročilo nesrečo. Se preden je mo^pl odskočiti, se je težki voz prevrnil na Klobovsa in hlodi so stisnili nesrečnika. Smrt je nastopila takoj, vsaka po i noč je bila izikljnčena. Pokojnik je bil sin^patičen mladenič, V' službi vesten, blagega značaja. Doma je bil iz Brezni oo, vasice v škof jelo*»keni co^ rov j«, ki »pada pod občino /Tnilnee. MATIJEV A NESREČA IN SMOLA. Pralen si Matija K. uredil stanovanje; v it ari baraki v zahodnem delo nieista, je spal, kakor je pač naneslo. Največkrat je ponoči budil hlapce po Me-vih, kjer se je zaril v slamo ali *e-fo, zjutraj pa spet odšel, da si je za naslednjo noč poiskal prenočišče drugod. Vračal se j. nerad, kajti čeisto ga je težila vest. Hlapcem se je namreč izkazorval hvaležnega s tem- da jim je kradel obleko in sploh vse. kar je dosegel. Matija pa se je lepega dne seznanil z živahno Betko«, ki je /e poprej stanovala v skoro zapuščeni baraki precej na sa-KM-in. Ker je Čirthl v žepu nekaj kovačev, ki ^li je bil iztnžil za .ikraden suknjič, je .povabil Bet ko na pol litra dalmatinca In njuno prijateljstvo je bilo zapečateno. Že zvečer .se je Matija preselil v barako, kjer > ostal. Dragi dan je Be tka sprejela več obiskov svojih prijateljic in jim pokazala tudi Matiio, k'i je bid ž njimi feredno prijazen, tako da je bil ma-honto vsem všeč. Ženske pa nisi prihajale na o/bi^ke prazne, marveč so prinašale perrlo ali obleko, nekatere pa tudi zlatnino, ovratne-verižice, nre, tnne itd. Matija, ki je bil že itak zrel p-tiček. se je kmiaka znašel-v družbi tatinskih žensk ki so kradle ipo stanovanjih, kanuor so prihajale pod raznimi jjretvoeami. Postal je nekak trgovski potnik za razpečevanja nakradenega blaga. . Matija se je vozil na deželo, pogosto je potoval tudi na Hrvatsko, in vedno pošteno od-računal denar za razprodano robo. Kadar je imela .druŽbica ma'o več denarrja, je postalo "vS35I- RATIEA ki ima 365 dni Ako 6e nimate Blaznlkov« Pratlke j* leto 1941, Jo. lahko dobile uri »Mto-ptffeu "UhtNtf Naroda" v VaSI *nasel-blnl, aH M naravnost od Knjlgtfrne Slovfaic I'utolfshing Co., 216 W. I8tfa Street Wew York. — Stane S5 cent«'. OdHkovanje Iz Rima poročajo: Laški kralj je podelil vojvodi Ao«ta, podkralju Abesinije, ki je izročil Svojo gamiizijo Angležeih, najviwqe vojaško 5 aajlepšeiri^tijateljsUni-jrajno xvojeiga de ji inja je odnesel mladenič s seboj v grob. . V JUGOSLAVIJO ni več mogoče poSiljati denarja. Ta odredba pa bo samo začasno v veljavi. Se vedno pa je mogoče pošiljati denar v Italijo. DARILNE POSILJATVE V ITALIJO V URAH: M LIR--: |18» fi«0 LIR „ . $21.7» m LIB--$ AM 1000 LIR__M3.M 2MLBK--ffc* 2000 LIR _ • $89.00 300 LK--$HM ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVROPI, pri^ T9e d-rUne P®«««*« PoSUe potom CABLE ORDER. N& trn ufla Je denar najhitreje izplačan. — Za Cable Order Jo treba posebej plačati »i — Valed razmer v Evropi al moCo€e t Italijo nakazati denarja t "DOLARJIH, leave« same? lirah. SLOVENIC PUBLISHING CO. it i PflNltKI ODDELEK t XI 216 Wttt 18th 8tro#i, Hew Tirk na voč-er v baraki veselo, niranjkalo nF ne vina ne je-dače. Matija pa je z nekaterimi prijatelji poskrbel še za •lrugaično zabavo. Ker so po-sijajno uspevali, se je Matija zredil in postal naravnost zal fant. Betka, kri ga irved-la v to življenje, pa se j< oni dan iprerveč ofpila in postala v pijanosti naenkrat muhasta. Ifila je ljubosumna na srvojo čedno prijateljico MHmi, ki ji je Matija kar preveč oči to dvoril. V baraki je nastal prepir, ki z Hetko vrvd na stražnici, kjer je prišlo vse početje čedne družbe na dan. Policija je zaprla pet žen>k. Matijevth potovanj po deželi in rv Zagreb pa je tn-di konrto. NA GROBU SVOJE MATERE * SE JE USTRELIL. Mnogo pozorncfiti je povizro- či!a v vsej Selški dolini vest. da j?, šel prostovoljno v smrt 21-letni delavec Tvan Hudolin, doma rz Oornjilh Dnjn. Hudolin je bilrv služlbi pri lesnem trgovcu Ivanu Žbontarjn- že prebinke si je nato končal življenje. Strela «o slišali pri so-?etlnji Demšarjevi hiši, Od&i so na pokopališče, kjer so našli HudoHna bežati zgolj v Idačab na grobu svoje matere. Življenja v mladeniča ni bilo Sa?iw>mor ostaja tem 'bolj ne-razumDjiv, ker je živel pokojni ** svojci in dragimi ljudmi v KRALJPETER BO PRIŠEL V KANADO Kol pravic poročilo "vr. °' kilr * r použije par grižljajev. mo- izročili kakemu muzeju, ker je njf>ol j bo prijetno in tudi vožnja cenejša. Pridružite se nam! Vabi vas, Odbor. derni obednici potrebno. X« posebnih mizah so naprodaj semena, sadike in mladike, škropilnice, gumijaste cevi, lopate, grablje, motike itd. V ameriški lekarni labko kupi delavec overalls in rakova-vice, gospodinja copnte in naSeffa «frTJenja ln trt«Je-nja, ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mn more nuditi katerokoli na5e tcodovtnsto) delo. DED — Je ZEMLJO otrebtt, zora I OCE — J« Je posejal in gledal bujno njeno rut SIN- Je norel med težkim klasjem VNUK - se Je dvignil proti beta novega *asa 13 POGLAVIJ — 413 STRANI V PLATNO VEZANO Cena '2. Poštnbia plačana Avtor knjise Je IVAN MATlClČ, k} je spisal splošno znano knjigo — NA KRVAVIH POIJANAH KNJIGARNA "Glas Narpda 99 NKW YOBH. M. I Najsijajnejši je oddelek za lepotičenje, kjer je steklenica pri sekSeuici, lonček pri lončku, tuba pri tubi, dočim je poraba vseh teh pripomočkov nazorno prikazana na krasnih slikah mkidih deklet, ki jTh uveli ženski &e človek vprav zaradi te izgube žalosti! Spet in spet je moda vrž- ven in spet in spet se kot moda vrne nazaj, in sicer večjidel po vojnah in revolucijah, ko se rihče za ničesar več ne zmeni, in se rane celijo sanve po soibi. Tako niha spor za moško brado sem; in tja, ne da bi se Suvorov pri Izmailu či moram, da so zločinci v amc-1 kaj odloči-lo. Če vlada tip star-ri;krh filmih večidel neobriti I cev. tedaj >i pustijo mo^ki ra-r»a, brada, pri kateri so nekoč >ti brado, ker so potem videti prisegali, se je izmaličila v i si ari in namefni ee nn se nre-lua'keradno brado1 z debelim Tio>"om iz lepenke. Kot kazen za -vojo profesorsko življenj--Lo odtujenost šari iztlaj po vi-poso.ievalnicaili ma^krradnih oblačil in pa v garderobah za '/odališko opremo. Bil je nekoč nek-i gledališki ravnatelj, ki je bil tako navdušen za igranje, da je včasih tudi sodeloval, toda k1 kot statist 7 dolgo brado. Kot Ha rum al Kašid se je -skrivtsi pomešal med druge. Toda ti so zmeraj hudo opravljali ravriatfflja in tudi svojega novega bradatega tovariša, dokler se ta ni mogel več premagovati. "Ne govorite tako, jaz sem ravnatelj!" jih je nahrulil in je brž potegnil1 brado s sebe in -i io spet brž nataknil. Tedaj Mi vsi osuplo utihnili. Kakšen krasen prizor j?: bil to! Brada je to, kar imamo skupno s isvojimii 'moškimi tovariši, a indlividualistični Evropejec i> je zaradi svoje posebnosti r.bril. Nemara mu je bilo tudi sitno, da bi bili znaki njegove ;noško-ti kar sredi obraza vidni. Saj je res. počeniu bi pa imei poseben ornament na obrazu, ko so ipa uhani in tetoviranje že zdavnaj iz irode? Zakaj naj bi si pustil rasti celo liosto iz oči kakor kak pes ter- važno za naročnike Poleg naslova Je razvidna do kdaj imate -plateno naročnino. Prva •te t lika pomeni mesec, druga dan to tretja pa lata Da sam prihranit* nepotrebnega dela to, atru^koT, {Vre, prosim«*, da skufiate naročul-no pravočasno poravnati. PoAljite naročnino naravne«! nam aU Jo pa pfeCajte naftetfto sastopniae v VaSeia kraju all pa kaieremn tamed •aatopnikov, kojlb imena ao tiskana s deballaal Srkam 1. ker so opravt-feijl obiskati turn druge naselbine, kjer Je kaj —MU rojakov ■>— Ijeoib. Zastopnik bo Vaia lir4U potrdilo aa plaflano naročnino. CiLirOBNIi: Ban Francleeo, •JOLORADO: Poeblo, Peter Culig. Waiaentxirg, M. J. Barak INDIANA: Indianapolis: Frank ZnpaaM ILLINOIS: Chicago, 1. BevOk Clcero, J. rabiaa (Oblcago, OCaero te ntlaala) Jollet, Jennie Bamblck La SkBe, J. Spelleb ~ lfaseoatab. Flank Aognattn North Chicago to Wkukegan. War*«* MARYLAND: KltamUler, Fr. VoOoplvea . MICHAN: Detroit, t Ptaafcar MINNESOTA: Chlsbblm, J. Lnkanleb SSlr, Joe. J. Pes bel JCveletb, Loola Cools . .Gilbert. Loals Veaael — lllbblng. John Povbe MONTANA: (tonndnp. H. M Psntaa Waaboe. U Champa NEBRASKA : Omaba. P Brqdertrk . NBW TORS: Brooklyn. On wanda VJttle Falls. Frank Masla omo: Barbertoa. Cleveland. Anton Bobek, Oft. Kay. Uagm, Jacob Beanlk, Job* Hiapnla Glrard, • Anten Nagode Lorala, Lonla Balaot, John KumSe Tonngstowa. Anton tBtfU " O&BOON: Oregon City,' J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Javnikkr Conemangb. J. Bresevee Ooverdale tn okoUca. Mrs. Ivana Export, Farrell. Jerry Okorn Forest City, Hath Fr. Biodalkar Greensbarg, Frank Novak Homer City. Fr. Feranchak Imperial, Ve ^alcich . JohnslowL. i Fravn A at. | Lnaerne. Frank Batlocb Midway, Ž ust Pittsburgh to okolica, Philip rraga* btewtoti^jl^hren ^^^ W^t^Newtoa', JoSe^^waa..... WISCONSIN. , 1 Milwaukee, F* AlU|..Fr. Sheboygan. WYOMING: Bock Springs, Leais Diamondrllle, Joe katere Js prejel. WUVi -«U» H4MWA ari in pametni; če pa se pre line v ospredje mladina, tedaj fo priznane kvečjemti brke, ker te pom lajajo. In ta spor divja v slehernem poediiiem "loveku jutro za jutrom, zakaj, nI i uQ*a raan krvavi trud z britjem ali pa si daš cforaz otipavati po tujih prstKi. 41 Rajši bi enkrat v letu rodiV kakor da b! se vsak dan obril/*" je dejal •uski mužik in si je pogladil brado. "Brada je nepotrebno breme,je rekel ear Peter in je po-pe-TOval britje. "Rajši dam glavo stran ko brado." je vztrajal ponižno krnet pri svo-> m. Tedaj je Peter popustil in naložil na brado poseben davek, s čemer je pa "nepotrvihno hreme** seveda «? podvojil. Rodi tako ail tako — carji so se strogo držali britja. "Šel «ein s PnSkinom in &—jem na sprc-Hod*'*' pripoveduje grof Sologiib, "in sem se z obema r.ahaval. Terlajei sp je za po-eij-kim mostom pojavila ear-ska kočija. S., se je bil tokTat pravkar vrnil iz Pariza julijske revolucije in je jmel francosko brati i co. čim je zagledal rarja. je malomarno šinil v neko trgovino, ko da bi ga bila zemlja pogoltnila. Puškin ee je ve^lo zasmejal, "stresel z •ilavo in zaklical: "Kaj, 'bratec, bradica je francoska, a dušica ;e ostala ruska.*' Vendar, glede na to toeko sem na strani Petra. Če bi me kdo vpraišal, ali sem za brado ali za olbrao. bi se ko j odločil v prilog obraza. — In zdaj se poplavljam od tebe, ljuba moja brada! Ti tvoriš tisto metafizično umetnino, da si tukaj in hkrati nisi tukaj. Da bi bila vsaj agoraj, da bi bila slama na vrbu lobanje, ne pa tla si le modričaeta pleša na licih, kako bi te jaz gojil! Naznanje V zadnjem času se je zanimanje za. slovensko čtivo precej povišalo in je nam bilo o-mogočeno po zaslugi naših naročnikov dobiti lepo število novih naročnikov na " G. N." Dosti so k temu pomagale boljše gospodarske razmere in tudi zanimanje za dogodke v stari domovini. . . . Ako kateri vaš prijatelj ali znanec ni naročen na slovenski list, pošljite nam njegovo ime in naslov in mu bomo poslali nekaj-številk "Glasa Naroda" na ogled. Se bolje, ko ste prečitali dana* šnjo številko, ste naproeeni, jo izročiti prijatelju v namenu a* gi taci je za več naročnikov. Upravništvo. Ko" so tani sovje'ts!b£ Čete vkorakale v Besa rab tjo in zavrele ozemlje db ustja Dunava,' i*e je vse rusito časopisje toplo *pomfai.lo 150~letrtice rmeko-tunške vojne podf carico Ka-tartno^ ki je poverila svojega ijttW$en«Jga glasmitoga kmza •iNJtetrfkiiia, da owvogi in prikl^ju či Rusiji vse pokrajine na severni obali ("'rnega morja, »»lavni junak ^te^a pohoda pa j«Vbil kasnejši rc*aršal Suvorov, polkovodec, ki nikoli ni bil premagan, ki je pokazal toliko strate«tee sponohno>ti in rie hrabrost i, feolikor je: te združeno v redkokaterent. vojskovodji. Sovjetski l vit i so tedaj ri&glaišali. da koraka sovjetska vojska po potih Sm^orova ter '»zražali prepričanje, tla je sodobna ruska vojska taki-to poklicana, da izvrši slavna dela ter se iakaže vredna svojih davnih prednikov. Ves (december go se na jugu Rusije vrštfe poiueniibne proslave takratnih zmag mskega orožja ob du-navskem ustju in v severni Il^brudjži. Največje proslave--c veljale zavzetju tarSke trdnjave Izmajla pa četah herojskega Suvorova in zlasti sovjetska vojska je priredila izredne svečanosti v mestu Iz-majiu, ki je najjužnejša sovjetska postojanka ob dunav-skem rokavu Kiliji. Tedne in /edne se je ruska javnost ba-vilf. z zavzetjem trdnjave in s SitvorovOm. "Krasnaja Zvezda" pa je nedavno posvetila četo svojo Številko tej zmagi. (VIa vn?ta ruskih vojakih strokovnjakov je objavila članke o Suvorovu in njegovi znameniti strategiji. Za naše či-latelje »priolbčnjemo Članek ka-petana Nikolaja Pokina, ki je v glasi hi rdfče vojske podrobno opisa! zavzetje Izmajla. Leta 179(» je ruski polkovee kasnejši maršal in zmagovalec nad oelo vrsto Napoleonovih generalov, Savorov, v devetih dneh pripravil v>e potrebno za napad na prvovrstno turško trdnjavo I zmaji ter nato v enem -an*€«n naskoku zavz f silno tnrško oporišče na levem biegu Dunava. Izmajkske trdnjave so bili 7«grariili franeo^ki inženirji na temelj« najmodernejših načel takratne fort if i-kaeijske znanosti. Veljala je za nepremagljivo in ee je ruskim rtblegovaieem tudi 7. uspehom ustavljala, dokler ni Suvorov prevzel poveljstva nad oblegovalei ter po kratkih pripravah za vselej stri njeno silo. Takratno vojno proti Turkom sta vodila Avstrija m Rudija. l"*očim Avstrija ni mogla do-nikakršnih uspehov, je Suvorov vodil raske čete od ene zma-ge do druge, da si so mil bile vastrijske čele samo v breme in jih je mora! večkrat reševati iz zelo kočljivega položaja. Po sirtrti cesarja Jožefa II. je Avstrija popeftno-mu opešala in cesar Leopold II. je t vso naglico sklenil mir ? Turčijo ter pustil svojega roškega zaveznika na cedilu. Iz-maljsko trdnjavo sta tedaj ob-"egnla general Gudovič in brat slovitega kneza Potemkina, ki pa sta operirala tako nespretno,- da je vrhovno poveljstvo ruske vojske sklenilo opustiti obleganje, in so ?e ruske čete že umikale izpod silnih zidov in okopov. . , Skoi-o zadnji trenutek je bilo zavzetje fortrajla poverjeno Suvorovu, ki je prihiteT iz Vlaške. auvrnil odstopajoče ruske čete nazaj v položaje, nato pa začel priprave/ne za obleganje, tuai-feč sa zavzetje mesta. Iz-majl je branil serasker Meh-med paša s 40,000 Turki, med katerimi je bilo 17.000 odlično janičarske pehote in 8.000 kdn-jenice, dočim je Suvorov imel na razpolago le 30.000 mož, od katerih je bila četrtina korakov,, oboroženih s amo a suli- .^aiiH. "tPrvti dan po svojem prihodu je Suvorov poslal pismo v Izniajl: "Jaz tu. Dajem vam 24 ur za premislek. Če se vdaste, ir.iate p rost odhod. Po mojem pi-vem strehi je mogoče samo še ujetništvo, nlloj naskok pa pomeni za vas vse neizogibno .-mit! Izbirajte!" Melnmed paša je odgovoril S*wvd 650 častnikov, ki sodelovali v napadu, jih je bi!o 400 ubitih ali ranjenih. Ge^ itialna strateška 'zafnis^l Suvorova. njegova im nitna priprava naskoka ter brezprimerna hrabrost inskih vojakov, je pod Tzn^ajkmi izvOjevala sijajne 7.n>«jre, ki je ena izmed najznamenitejših v zgodovini m--k«'* vojske. . ljudska kuharica Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo is dom. Cena 50« Naročite pri: HQI.LYWOOD — VIR VEČNE MLADOSTI. Hollywood naj bi bit tisti ela pri filnui ne samo, da vzdnfcuje mladost in svežo*t„ teurveč naj W celo pmkiljšalo človeško življenje in sieor naj-inijiuj- za 10 let. Tako je nazi-ranje enega najug^edm^ših zdravnikov hollywood^ke bolnice izmed njih pa drži še strogodi-Teto. Pogoj njihovih uspetociv ie, da so v dobri fonni. Samo tako*lahko računajo na stalno raposlitf/v. . r.r. Spangard omenja tudi praktične primere skrbi za zdravje in dobro formo-. Ta je izračunal, da ima bližu 50 filmskih zvead lastne kopalne bazene. Vsak (tan igrajo toni-. TOO fiIriT^kih igralcev je včlanjenih v veslaških klubrh, l'J7 jih je n iigralk. C'audette Colbert je gotovo ena redkih izjem med filmskimi igralkami, ker mora vsak dhn skrbeti, da se preveč ne zredi. Vtsak dan popije dve čaši mlaka, niinogo se giblje na soncu, igra teni-; in se sploh pridno ukvarja lS športom. * V besedah dr. Spangarda n-tegne biti mnogo resnice. Vendar se pa >ne zde po1 «a aafeljnr 0m 35c- BONiCl fttWeSBRAVMI, aplsal Fran jo Dolar. 2X8 itraitf. Ona trda vea Cena $1.50 Zelo koristna knjiga aa vsakaca ilriaarejca; ... opla rasnih botessL ln adrarljenj«; slika. OOVEWWElM. Bplaal a. uigTut 143 itruL „ B allkai*' . $1.— OOKKIUB AMKtilKE. solsal ti. MAJ AH. Trlja deli: 162, 141, 133 strani. Cena lnebko ve» ' Poljuden ln natančen opis odkriti* novega sveta. Spta se Clta kakor fcanimtra porest tar le sesurljen po najbolj«ti virih. Oeaa 50c PRAKTIČNI RAČUNAB. Trda m 251 «... Priročna knjižica, ki vsebuje »*, kar Je pri nakopa ln prodaji notrebno. Cena 75c. UOHU Q VRDRNJC. (Urbani.! Vea. c«a. .75c KNJIGA O DOSTO^n&EM VEDENJU. 111 strani Cena 50(b. MLRRAR8TVO. Bplaai Auum Pav«. S slikani 168 strani. Kajlafc aa mlekarja te tJaMMJa aUekaratva * —k*. O«* 50C NAJVEČJI SPISOVnIK. — 1b8 strani. 50c našk škodljive žitau « room h bb- SEDI. Opisal Fran Erjavec. 224 strani. Broi. 25c OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 256 atraal T Knjiga Jt namenjena v pr prvi vrati m stavba o. , umetno in strojno kUoCavalCaratvn t»r iete-aoti varstvo. $1.- Spisal dr. F. Veber. 341 atnal. Knjigo Coplo priporočamo vas komor, ki as hoče savna nit t a glavnimi fevaau sodobne fUocoOJa. ■k SLOVENSKO-NEMSKI SLOVAR Sestavil Dr. F. Bradač. — 625 strani. Gmm $1.25 UMNI ČEBELAR Spisal Frank Lakmayer. 163 strani. Gmm VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. PodkraJflek. — 437 strani. , " ZDRAVILNA ŽKI.IŠČA. 02 at rs nI. 25c . # ; i . : . i. i J. , ( , Naročite pri: Sfovenic Publishing Company 216 W. 18th Street ■ 4. i s,* •i j tf ? + -t New York* If* Y. »'SLAB MI BOD I" - New Yorl Monday, May 26,1941 T8TIH0VEJ1N L. 18U OSPOD iz KONOPISTA Napisal: I. WINDER. 10— • • Stradež na Japonskem JE VELIK GOSPOD. ... .Takšn*1 so bile njene misli * b otrokovi ziibeli. Svoje misli je skrivala Menila je. da ne more niihče uganiti njenih misli. Toda s^rivn-ust njenem Btrahu in nezaupanja ji je kot nrrka senca težaka na db ličju. Celo nič* thudega ne sluteči nadvojvod j, ki je rad vedi o gledal na svet in je imel v okrilju svoje pobožne vere tebe in svojce za dobro spravljene in varne, je vide' mr*o 8t-r»w. ki je '/nitirmjevala zibelko, in hišo in svet. Nerad ie sedel zr.iven mračne žene v otroški >obi. 'tajsi je b:l z otrokom sam. Kadar je žena zapustila palačo in «e odpeliala na izprefoor* — to je storila sicer le redkokdaj — je sedei pri svojim ječe čem otroku in ga tolažil: "Zdaj serr jaz pri teli, Frane?!" ter se č util za četristo let p;mda-jenega. Pred petrndvajsili hti so njegovega brata Franca Jo>efa klicali "Franci." KJicainr. ime "Franci" bivšega nadvojvoda Franca Jožefn je bi t zdaj iime novorojenega nad-rojvotle^Vanca Feidinamla. Bivši nadvojvoda Franc Jože je že koi csem!eton deček daia! čuditi mlajšim bratom razliko, ki je ločila bodočega cesarja od nevažnih mflajših nadvojvod. A j o p.imo gret Bombeile' in aja. baronica Sturnifeder, sta malemu Franciju vsak dan pripovedovala o dostojanstvu njegovega bodočega vlao.3r*k?aa poklica; mlajši nadvojvode 6c mordli ibčutiti. .in je F",rane nekaj višjega, dragocenejšega od njih. Po enkrat ni tea pa Japonska danes na vso moč varčuje, skopari in racijonira na vseh koncih in krajih, to vidim vsak dan. V restavracijah, kjer je nejaponska kuhinja, ne dajejo več riža na mizo, ker ga ne do-h^. Prepovedano! Tudi po japonskih gostiščih in kuhinjah nt- dobiš več toliko riža kakor prej. Je racijoniran! Enkrat na mesce je prepovedano pri-dajati si/erni sadež. Japonska se močno p repa -•njo s pasoan. "Mianj jejte!" taTco kliče v javnih oklicih u-rad za "duhovno mobilizacijo." — "Ne nosite tako razkošnih oblek!" tako pišejo li-f-ti. ki jih fantiči na cestah vsi duhovna doklada k telesnemu živežu, da bi ljudt-tvo bolje razumelo velike jap'onake načrte za prihodnje. Japoncu je treba dopovedati, da si mora od ust prifcrgati, Če hoče preživljati veliko svojo armado na Ki-ta.iskem. Japonec naj ve, da •nora tudi jaoonksi vojak na kitajskem bojišču živeti skromno in pičlo. In tudi potem, ko bodo vsi japonski načrti u-resniČeni, naj se pripravijo, da tega še ne bo konec. Vodilni in ožje japonskega naroda javne jn odkrito govore, da bo tudi potem moral japonski naTod "preživeti še najnianj deset let trdega pomanjkanja." Prihodnjo^t pa bo pokazala-ali bo japonski narod mogel prenesti tudi ta nečloveško veliki- n apor. ali se morda ne bo »ekega dne naveličal ter ne bo hotel stradati. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da ie poslužujejo — UNITED STATES odroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, .ako je vam le priročno ščavske kolone kot rezervni častniki, svoje dielo dokončali. Preiskali so docela neznane dele libijske puščave'. O ananstve^ rih uspehih te ekspedicije pa bc posebej poročala mednarodna zemljepisna družba v Londonu, . je pojkeval Freiveija v državnih vedah, kadar je i lfuie jo damam, katere so neko- iel so a jo primo in odgojite ji hitro šepnili mlajšim prin-i: "PojJimo. i/.ginimo, zdaj »p smemo motiti." Vsa poraz- liko lepše opravljene. — 'Mislite nekoliko na to,Jcako se zdaj naši deželi godi!" Tako*in po- ?e vpraševala zny.nc.-n le po Francijevih uspehih in Željah, ldobno se gla«e gesla, ki vsak Msjši princi o sta l v kotu. g Francijevim prvenstvom dan udarjajo y javpost. Res so morali računati Kakor s samoumevnim redom stvari naj je, da je gospodarski položaj svetu.. Karel Ludvk je še ko« odrasel človtk, slišal straho-jna Japonskem resen. Tega tu-spoštljivo šepetanj:: imena 4 Franci," ki ga je po vseh hodni- kaj na Japonskem nihče niti ne •kill in vseh sobah odmev z vseli btrani prinašal na uho. ...Zdaj je ležal pred zaskrbij.mm Karlom Ludvikom klavrno nebogljen otrok, ki to imenovali "Franci" mnogo prešibak m prenežtn za sa svet... Oče v svojih skrbeh je vrteli!: "Moje sinje oči ima, a mojega zdravja nima, siromak. Ne. morebiti se istmažes. Bof* dajala ibi se! Morda bo kdaj še kar boder fant. Kar morer.. storiti v ta namen, se bo zgodilo. Dobro naj sc ima.. Od mene dobi preskrasno zbirko -nami, ki mu jo bo vsak r^ečko zavidal!.. TJčiti se mu ne bo ♦reba nič ali vsaj ne dosti; samo najpotrebnejše. Častihkpje \}3 n ^oiiiinGSt. £ič mu ni treba postati, več kakor nadvojvoda tako in ^nko ne bo. Kaj bi ga torej mraeili? Tn v Gradcu lahko del.im, kar sam hočem tukaj tudi lahko določam, kako naj odra-jča. Na Dunaju bi n»oral plesati, kakor bi babica godln. 1 cga pa «pk»h treba ni. Nobeno izzobrazbe ne potu "nuje, iioIkuc bis" roim.ncsti. Bistrourrtni ljudje so neznosni!" - ' ' Mladi oče se jo varoval razedeti svoje očetovske namere princesi... Zc davno ni več izkušal doumeti smLsla njenih čudnih muli in razpoloženju. - T.iko tudi ni razumel živčne nestrpnosti, s katero jc venomer hlepela po najnojvejših novicah o cesarici Elizabeti. Sii;ia_ ga je, da je moral »vsak mesec poizvedovati pi i sorodnikih o * sem mogočem: ali bo cesarica prihodnji čas živela v tujini ali na O^TSškem, alt je njen zakon ?daj sre<:nojsi kakor zama za ce.-arično živi> nje, ko ni bilo tej soprogo-vih ni'la.isi!i bratov nikoli mar. ....Poif-ti je Marija Amunciatj« drugič zanosi'a... Premagovati je morala mučm telesne s-abosti, toda smejala se je: .. "To nič me de;" Le skrb aii bo drugi'otrok spet sin, ji je motno tež la srce... Nadvojvoda si je zdaj že!ti h če rke. Ko jo nič hudega sluteč nedolžno nekaj zinil o tem je princesa razsajala, kr.caK in iokali.. "Smrti mi želiš!" .. . ' Morda bo pa fant." ;io je tolažil, "ja® "bi bil tudi s fantom zadovoljen, kakor ie božja volja." f ..."Sinov potrebujeva," je vpila. "Mnogo sinov! vsako leto hoocm iimeti sina''* .... ----San pii sebi jc zdihovai.. S to žensko je bilo res težko živeli. Težko je bik razumeti to ženo. Mioral se je siliti, da ie ostal miren; hude ie bi'o. Nosni je bilo treba prizanašati, telesni zdravnik je nad novo nosečnostjo majal z glavo, previdno in prizanesljivo je bii razložil nadvojvodi, da se nadvojvodi r.ja ne f-me še bol; oslpbljati s porodi. Ali je bila lioh.aT Je imela kaj na pijočiJi*.. Na to vprašanje zdravnik vi hotel jasno odgovoriti. . "Slabotna je in potrebuje obzirnosti,*' je rekd, več ni botei povedati. Previdno je namignil, da prpioroča bivanje na ;jugu, morebiti v Meranu. .. Marija Anunciata se je branila zapustiti Gradec. Takšna je bila na paigled da bi se je bil kamen usmilil. Njena "bleda upadla lica ki se je v časih .pokazala na njih jetična rd-očica, e.j še- očitneje kakor pogosti kašelj izdajala bolezen; vendar je ztltjevala, da se ne Čuti bolne NosetčnSet jo je delala ponosno, iz ponosa je prezirala svojo telesno bedo. Spomladi leta 1S65 je porodila d rngega sina. Krstili so ga za Otona Tranca Jožefa Novorojeni nadvojvoda Oton je tehtal pri porodu sicer dvajset aelcagran.ov več l.akoi nadvojvoda Franc Ferdinand .»a dun svojega roj-tva, a valu? temu je bil slaboten, nežen jtrok, in Uj-egova življenjska moč je bila videti majhna "Živini kakor med nebesi in med peklom," je rekla nad-vejvodirja možu nekaj dri po porodu, ne da ibi mn pojasnila ta temni izrek. Dvoje sinov je iirtela; to so bila nebesa. Mnogo ivrai je sjamaknjeas sed.-la na vrtu in poslušala svojih o-trok, in si jnis.ila: "Dva sinova! Dva &inova!M Ko je pa nato pogledala otroka, brezkrvni obTaz nebogljenega prvorojenca in ncvorc jenekovo revno, s plavim pu hietn pokrito glavico, se je zgiožila. "Ali nli bosta ostala? bosta nčakala i^^a dni t To je peOcelL" taji. Tega ne taji niti cenzor, ki bi sicer utesmil to moje poročilo precej skrčiti. Japonec je namreč tak, da tega položaja ne jemlje za nekako kazen, marveč za — darilo. Na Japonskem je že dolgo delovala struja, ki je «oper 'mebkužno zapadtno življenje t(-r želi japonski narod privesti spet naaaj k preprostosti davnih dedov. Vedeti ie nanrureč I reba, da je Japonska bila stro-sro zaprta vsakemu tujemu vplivu, dokller ni Američan Perry leta 1«53 si izsilil vstopa v japonsko deželo. Takrat se jc zahodnjaško^ življenje stopilo med japonski narod ter ga ga no sodb j teh st rosrih japonskih rodoljubrv močno pomeh-kužilo.* Zdaj ti rodoljubi mrisli-k-. da se jrffn bodo želje izpolnile. Vodilni možje sami javno govore zoper razkošje. Sam predsednik vlade p rine Konoje j? dejal, da mora z zunanjo re-\olncijo ki hoče "nov red v A- zij "ijfl " priti tudi domača revxJu-ki naj tudi doma uvede -nov japonski red, ki ga Japonci imenujejo "šimtizai." Japonsko dižavo hočejo postaviti na docela novo pod'ago. Kako pa se bo to zgodilo, to ni jasno. Zdaj Japonec občuti le še bolj temno stran tega gibanja. Vse mogoče stranke in sknpine so si zapisale na svoje zastaa jim je tudi še uČenjajpci, ki se pečajo z raziskovanjem puščave, geologe, starinoslovce in drucre puščavske strokovnjake. V Wa-vellovem glavnem štabu so potem za to kolono napravili posebne vojaške načrte, ki so bili tako izdelani, da je ta kolona mojfla samostojno delovati dali č v puščavi, do 2000 km daleč cd svojega glavnega stana. Ta kolona je prejela nalogo, naj natančno poizve, kako so Urazianijeve vojaške sile raa-fiorejene, -naj napada in uničuje osamljene italijanske posadke v puščavskih postajah ter naj razdeno vse zveze italijanskih fposadk v puščavi z njiiho-^ inu>ovel jstircm. Ta kolona je dobila posebne tanke,-prav tako pa je bila preskrbljena z živežem in vodo za več tednov Njeno orožje eo bile težke in ktbke strojne ipuške, arrtariške strojne pištole ter mpiogo dina-mifa in rečnih granat. Vsak tretji tank pa je imel seboj tudi posebno radijsko oddajno postajo. Meseca jufiija je na to ta kolona, ki je bila organizirana docela skrivaj, nastopi- NA SVETU JE SE 4 MILIJONE SUŽNJEV. V Združenih dtžavah ima svoj sedež svetovna liga zoper suženjstvo in zoper trgovino s sužnji. Pred kratkim pa je. ameriški sociolog , M. Wintti-rinah izdal obramnavo o suženjstvu, kjer je ugotovil, da jc na » sem svetu še kake 4 mdlijon.e sužnjev. Ta izjava je ligo zoper suženjstvo, hudo prizadeta. Liga je nato razgla-ila vsemu ameriškemu svetu, da se bo poslej na vso moč trudila, da bi to sramoto odpravila. V tej ob rav na v i so prišli na dan natanč-nejši podatki o suženjstvu po svetu. Iz teh podatkov bi ~lclc-pali, da je kaka 2 milijona v tem času prevozila skoro 800 f-n-žnjev na primer še na Ki-lisoč kilometrov v sami pušča-1 tajskem, 500,000 v Arabiji, vi. Ko se je ta kolona bližala'TOmeroma pa največ v Libe- ia svojo prvo bojno*pot. Ko se je vnnila, so na pofl-lagi dobljenih skušenj -v njej šč marsikaj spremenili ter jo tako izpopolnili. Tako je na primer ta kolona dobila sefioj ;e posebne cigl&Tne vozove, ki so si upali pose/bno daleč V puščavo. Ti ogledniški vozovi so biii takor narejeni, da so lahko prevozili po puščavi 5000 km, imr-ii pa so posebno shramJbo za vedo, katere so porabili le pobfrugi liter na dan. Od konca avgusta do padK*n Bcngazija je bila ta kolona skoraj noč. in dan na nogah ter je imate 2e ta priročni atlas? V teh kritičnih tasib je rmakemn »Uteljo dnevnih vesti potreben U priročni ATLA8. ki f* pošljemo našim naročnikom po najnižji eenl. — Naročite n ke dane«! itaojanski oazi Kufra, daleč na jugrn v puščavi, se je pwvikrat -ipcpadla z italijansko tovorno kolono, katero je docela uničila. Kmalu nato pa se je tej nji. Prof. Wintlirigh trtlr, da se sužnjam na Kitajskem po njegovi sodbi še najbolje godi. Sam je raziskoval njihove raz- aniiieški punčavski koloni po- u*r ugotovil, da njihov srečil poseben lav-. Zalezla in zajula je italijan-ko vojaško no^lno kolcijo, ki je vozila s se-lioj uradno pošto italijanskega armadnega jjoveljstva. Tako je angleški general "Wawell dobil v roke najvažnejše podatke r» rnzporatu italijanskih čet. Meseca novemlbra je ta an-ark-ška kolena nenadno napadla italijansko postojanko Owei-topnjo ter jim pribori popolno enakopravnost z diugimi plemeni. VeUkost 9H i.MU inter 4£ velikih strani; 82 barmnlli cetuljvvldflv tujih 'I rta v ln 9 zemljevidov Zdr. držav ln zastav vodilnih držav; 45 svetovnih slik pnftnlnoma o- inaf".pnlh ; Zanimivi svetovni docudkl. Najnovej« aemljevld kaže ceil svet ln tudi: HAZDEMTEV P(il_ISKE UKli NEMČIJO IN RUSIJO ITA1.IJANSKO OSVOJITEV AI^-B A.N I JE PKIKIJUClTEV CEHOSlX)VA- SKK K NKMČIJt NOVA FINSKO-KII8KA MEJA Cena 35 centov Pufiljlte svoto v znamkah po a oz. |k) 2 centa. Posebnost: HAMMOND«V ZEMLJEVID. KI SAM SEUE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite a atlasom ln ko ga Izpolni t/; In počljete k Izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojnkujo «b ae dri«t, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. NaroČite Atlas pri: MGLAS NARODA" Zli WEST 181 h STREET N « W ¥ O B K ,. N. V. ROJSTNA HlfiA ANGL. PISATELJA DICKENSA PORUŠENA. A* Ghathamu b'izu Londona je bi la z zažigal no bomlbo i>o-drta hiša, kjer je Dickens prebil svoja otroška leta. Tu je — v nasprotju z večino 'ljudi, ki Imajo na otroška leta najlepše spomine — preživel najhujša in najbolj žalostna leta svojca življenja. Že ko mu je bi-o šele sedem kit, je moral delati, da si je zaslužil tforh^r-N>ki trgovec, ki je powivajai1 vosek za parket o. ^ je malega Oharlesa Dickensa poškodoval. Pomagati je moral zapirati