List 13.
Politični oddelek.
Gospodarsko ropanje.
Že večkrat smo na tem mestu povzdignili svoj glas preti tistemu sistematičnemu ropanju, ki ga na gospodarskem polju vprizarjajo različne združitve. Nismo si domišljali, da bi se naš glas vpošteval na Dunaju. Ne! Tam se ne zmenijo niti za slovenske dnevnike, kaj še, da bi se zmenile za skromen tednik. Toda domišljali smo si, da vsaj naše slovenske poslance nekoliko podkurimo. Žal, da se naše upanje ni izpolnilo. Slovenski državni poslanci se sploh ne menijo dosti za ljudske potrebe, za take stvari pa, ki niso strogo slovenskega značaja, se čisto nič ne zmenijo.
Taka stvar so tudi razupiti karteli, kateri izsesavajo ljudsttu kri in mozeg, proti katerim pa razen mladočeških in nemškonacijonalnih poslancev in v državnem zboru še nihče oglasil, vsled česar ima vlada najlepši izgovor, ako jo kdo prime.
Slovenci   trpimo   vsled   kartelov ravno tako, kakor drugi narodi, ali   pa   še   bolj, ker  smo   siromašnejši in občutimo trdneje vsak izdatek. Zato pa bi se bili morali tudi naši poslanci oglasiti proti   kartelom, ne pa to res nično delo za varnost ljudskega imetja prepustiti drugim.
Poglejmo si samo, kako delujejo karteli. O poče-njanju pod vodstvom znanega Wittgensteina in njegovega pajdaša Tatfssiga stoječega železarskega kartela smo govorili že pred nekaj meseci. Naj nam bo dovoljeno, da pojasnimo danes roparije petrolejskega kartela.
Kartelirani rafinerji so zvišali ceno petroleja od 29 oziroma 30 kron na 41 do 43 kron Zvišali so torej ceno za vsaj 12 kron pri vsacih 100 litrih. Po uradnih izkazih se porabi na leto povprek 2,200.000 meterskih stotov petroleja in so torej kartelirani roparji svoj dosedanji, jako znatni dobiček pomnožili za 26,400.000 kron na leto!
To ogromno zvišanje že itak nerazmerno drazega petroleja zadeva v prvi vrsti najsiromašnejše sloje. Ti porabijo največ petroleja in ga plačujejo najtežje. Obrtnik, šivilja, mali uradnik plačuje največ tega nepoštenega dobička.
V drugi vrsti je zadeta trgovina. Vsled kartela je trgovec potisnjen na stališče trafikanta, razloček je L ta, da ima trafikant zagotovljenih 7 % provizije, trgovec pa niti te ne. Na ta način se silno oškoduje trgovina in če pojde karteliranje producentov tako dalje, kakor v zadnjih letih, mora vsa trgovina ponehati.
Roparsko počenjanje kartelov kaže posebno dobro okolnost, kako zaračunavajo rafinerije prazne petrolejke sode. Tudi prevzemanje sodov je rajonirano in karteli-rano. Dokler je bila mej rafinerijami svobodna konkurenca in je veljalo 100 litrov petroleja 29 kron, plačevali so se sodi po 6 kron. Zdaj pa je tudi temu konec. Zdaj se zaračuna sod samo s 3 K 60 vin.
To je trgovcu na največjo škodo, zakaj s tem, da se je vradnost sodov na umeten, da, nasilen način znižala za 2 K 40 vin., se je v resnici še bolj zvišala cena petroleja. Trgovec ne plača za petrolej samo vsaj 12 K več, kakor prej, nego še 2 K 40 vin., ker toliko izgubi pri vsakem sodu. Cena petroleja se je torej zvišala pri 100 litrih za 14 K 50 vin. in imajo kartelirani rafinerji okroglo 30 milijonov kron na leto več dobička, nego so ga imeli poprej.
To je naravnost vnebopijoče in ljudstvo prešinjata začudenje in ogorčenje, ko vidi, da se temu nihče ne zoperstavi. Nekaj velikih podjetnikov ukrade kar 30 mili * jonov ljudstvu iz žepa, a vlada se ne gane, dasi je sicer koj pri rokah, če se nekaj revnih pekov ali mesarjev dogovori glede cene živilom.
Karteliranje se razširja čudovito hitro. Kakor gobe po dežju, tako rastejo karteli iz tal. Vse se hoče karte-lirati in vse v namen, da se zvišajo cene proizvodom, dasi so cene že doslej bile višje, kakor v vseh drugih deželah, koder je ljudstvo imovitejše.  Poleg železarskega
kartela imamo še cukrarski, petrolejski, usnjarski, da, celo kartel fabrikantov črevljarskega lepa in takozvanega »Federweisaa. Cene so poskočile in postanejo še večje, zaslužek [pa je od dne do dne manji in vsled tega se znižuje tudi standard of life širših slojev.
V očigled takemu oropanju ljudstva pa moramo pač reči, da razumejo naši državni poslanci svojo nalogo jako slabo, ako prepuščajo take zadeve drugim strankam ter se za take izrodke gospodarskega življenja nič več ne menijo, kakor za lanski sneg.
Stran 114.