pMntna Prasin* v fl6TevWf.
MopUmpM
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 215
Maribor, sreda 23 septembra 1931
»FUTRA«
ssnssaassB9s^
^aj* rtzun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri J	T^nyQp.	I	Uredništvo	in	uprava:	Maribor, Alekeandrova cesta št. 13
Račun pri požtnam Ček. m. v Ljubljani K. 11.40$	i	-	a	Ogla«!	po	tarifi)
110 Din, doalavljan na dom pa 12 Din I UrOdrt. 2440 Uprava 2455 J 0g,sM kpr*]kma tudi oglaanl 4$$$$ V Ljubljanl, PraJernova ullea »1.4
'J* masečno, prsja-nan v upravi ali po poSti 1
Volitve bodo 8. novembra
Narodna sk pščina se sestane k prvemu zasedanju 7. decembra
Sauerwein o usodi Evrope
^ Nameniti francoski publicist Jules j-auerijvein, ki se mudi v 2enevi, je na-Elsal te dni zanimiv članek o položaju v
Ev:
stal
[°Pi in o Društvu narodov- On sam je
. ze leta 1918 na stališču, da bi morata ruštvo narodov imeti polno avtori-da bi moralo dobiti svoje lastno 'e|% _ nekakšno vatikansko državo 1(1 svojo vojsko, katero bi sestavile Jje v Društvu narodov včlanjene drža*-^c: Vse te velike sanje so ostale neiz-Pollliene, Društvo narodov je skromen r?* Švicarske vlade. Zato se od njega ne more zahtevati, da bi ime'o pc-eb«o tnoč za upotrebo velikih zdravil z°Per težke bolezni. Društvo narodov je Paž moglo z uspehom poravnati mule jb0re (sporazum med Grško in Bolgari-■ likvidacija vprašanja nemško-avstrij-carinske unije brez ponižan;a za obe Jzavi itd.), ne more pa premostiti veli-gospodarskih težav, ne more usta-‘h viharja, ki izpodjeda temelje Evrope. j.Na evropskem kontinentu in tudi v Ovem svetu vidimo povsod, da je iz-v^dnešeno ravnotežje in da tri činjenice ^^mir.ajo države in ljudi. Vidimo, da ‘lična moč v državah zavzema ved-^vb°lj ekstremne oblike, da evropske ia»Ve-	med najbolj številno de-
•lfc Sogijo in najbrutalnejšo diktaturo, da tj ^ngokje parlamentarizem brez mo-k; a da na drugi strani tudi osebna moč, ti }^r varuje red, vendar ne more prijeti re^‘tve velikih problemov. Vsaka fj,0 5 malih ekonomskih edinic, ki tvo-sej ”vtopo, se skuša braniti napram so-krat ga pa naPast' ’n si *zs*'l mnogo-Jet]. imenoma in na splošno preseneti dostop na sosedova tržišča. K te-Pridružujejo še stari e'ementi so-ram mec* Pomeni, kulturami in ve-1C( Evropa Še ni našla Čarobne formu-bP:en' ^ osvobodi'a svoje duševno osvo-Dg a,e’ vkljub mirovnim pogodbam, ali nent rda Eaš radi n Ih. Ta mali konti-larni S ^ ustavami, 30 carinskimi me-
1.., ’ Več lerv 30	to-rilfl	30	Ua-
Ved ko 30 različnimi jeziki, 30 va-ta2r„'.,. m 30 zakonodajami je Še vedno
^arnj
JehjaVa-n 0c^ sp *n artlbici) in od trp •ntp'„i tisočev in milijonov manuelnih in Me kinih delavcev.
Sogj Sec za mesecem prehajajo novi ti-iaSn v tabor 'brezposelnih, pa ne le za-shloh’ arnpa^ taki, ki v svo em živl enju tftdhn n>e vidijo več nobene možnosti za Post,,. jn Produktivno de’o. Ti stotisoči fit0bn Y resPicl, ne da bi moskovski ^Vjk|ga,,di trebalo le s prstom ganiti, bolj-Vm'na,° pod Pojmom boljševika raz-no ^ Ve^a- ki mu današnji družabni ? ki i	n°Eene	na de več na uspeh
kjjje s^bf>!JSahje svojega poloŽaia priča-slik010	°d socijalnega prevrata.
il6 Sinem m°ra™° imed pred °^mi *n se f ga J*1®, dati varati od videza sreče. %m0	J.°.	gotovi	kraji -v Evropi. Ne
n* ■ ki	i«	•!	na^ega	kontinenta po Fran-
hiU’ >n »o lzienino mirna in v blagosta-l»lviii ali ,?? -®e'gEi. Holandski, Skandi-Jl- Treba .aterih drugih srečnih deže-^riiskJ6 [narveč gledati trgovske in obrate, ki st zapirajo drug
BEOGRAD, 23. septembra. Njcg. Veličanstvo kralj je podpisa! ukaz o razpisu volitev za narodno skupščino. Določen je tudi dan prvega sestanka parlamenta, kateri se voli za dobo štirih let. Po tem ukazu bodo volitve v parlament v smislu čl. 54 nove Jugo-
slovanske ustave v všeh krajih države letos 8. novembra po določbah pred kratkim objavljenega volilnega reda. Dne 8. novembra izvoljeni nar« lament se bo sestal prvič dne 7. decembra 1.1. k izrednemu zasedanju.
Postcet eri Hindenburgu
PCMEMBEN NAGOVOR NOVEGA FRANCOSKEGA POSLANIKA NEMŠKEGA DRŽAVNEGA PREDSEDNIKA.
NA
BERLIN, 23. septembra. Včeraj pred poldne je izročil svoje akreditive državnemu predsedniku Hindenburgu novi francoski poslanik v Berlinu Francois P o n c e t. Pri tem je imel na nemškega drž. predsednika nagovor, v katerem je med drugim dejal: Visoko poslanstvo, s katerim sem bil poverjen in katerega dalekosežnosti se popolnoma zavedam, nastopam v razmerah, ki dajejo povod za marsikakšno bojazen. Ves svet je v finančni in gospodarski krizi, ki traja že dolge mesece. Ljudje so vznemirjeni. Ta položaj Zahteva od vseh držav, predvsem pa od Francije in Nemčije čini
tesnejšega sodelovanja. Tako misli tudi francoska vlada, ki je izrazila to misel v Ženevi, še prej pa je dala to razumeti nemškim ministrom o priliki njih obiska v Parizu. Francoska vlada želi z vsemi razpoložljivimi močmi okrepiti odnošaje z Nemčijo. Za svojo osebo bom storil vse mogoče, da k temu zbližanju čimbolj pripomorem. Upam, da me boste, g. predsednik, v tem stremljenju podpirali. Predsednik Hindenburg je prijazno odvrnil, da je tudi po njegovem naziranju potrebno delo vseli za sporazum med narodi, Nemčiji in Franciji pa je pri tem odmerjena še posebna vloga.
Hlaira še ne bo ken^c
SPORAZUAl MED JAPONCI IN KIT AJCI JE ŠE DALEČ, KER OBE STRANI ODKLANJATA DIREKTNA POGAJANJA V SEDANJIH RAZMERAH.
LONl ION, 23. septembra. Vojna gro za na Kitajskem narašča. Kitajski politiki izjavljajo, da je njih država voljna prej žrtvovati 20 milijonov ljudi, kakor odstopiti Mandžurijo Japoncem.
TOKIO, 23. septembra. Ministrski svet. ki se je zaradi zadnjih dogodkov sestal pod predsedstvom mikada je ugotovil, da je vrhovni poveljnik japonskih čet v Koreji na lastno odgovor nost odredil vojaške operacije v Mandžuriji. Vlada ne odobrava njegovega početja vendar ne more odpoklLati čet. ki so vdrle že pregloboko v Mandžurijo. Vlada je pristala na to. da se imenuje mešana komisija treh Japoncev in treh Kitajcev, ki bo obravnavala snorna vnrašanja. med drugim tudi konflikt v Mandžuriji.
PEJPING, 23. septembra. Transsi-
birski ekspres je zletel v zrak. Eksplodiral je zaradi bombe, ki so mu jo bili postavili na tračnice. Učinek je bil strašen, žrtev je mnogo.
KANTON, 23. septembra. Čangkaj-ček. predsednik osrednje kitajske /la-de je najavil svoj odstop.
ŽENEVA 23. septembra. Društvo narodov se je včeraj bavilo z japon-sko-kitajskim sporom. Japqnski delegat je izjavil, da je prišlo do konflikta zaradi kitajskega izzivanja in da bi bilo najboljše. Če bi se spor poravnal z direktnimi pogajanji med obema prizadetima vladama. Kitajski delegat, ki je dobil besedo po japonskem zastopniku pa je izjavil, da so direktna pogajanja tako dolgo izključena, dokler ni vzpostavljeno prejšnje stanje. Nato je lord
Cecil ugotovil, da so vsa dosedanja poročila o konfliktu nepopolna ter ni mogoče ugotoviti dejstev. Pozval je obe vladi, naj odtegneta čete iz zase denega ozemlja in ustavita sovražnosti. Seja je bila potem prekinjena, da se delegati pogovore o nadaljnjem obravnavanju vprašanja.
Priprave za zlato konferenco
ŽENEVA, 23. septembra. Zdi se, da bo dobil predlog za mednarodno finančno konferenco, ki je prvotno izšel iz švedskih krogov, polagoma konkretno obiiko. Konferenca se bo sestala pod naslovom mednarodne zlate konference po vzorcu bruseljske finančne konference iz 1. 1920. Prizadeti krogi nameravajo pozvati na to konferenco tudi ameriške Zedinjene države in sovjetsko Rusijo ter Turčijo. Gotovo je, da Amerika ne bo odklonila poziva, čeprav doslej še ni dala neuradnega pristanka, to pa zaradi tega, ker noče prevzeti rizika takšne konference nase. Jasno je dalje tudi, da se mora ta konferenca sestati Čimprej. Govori se celo o terminu in sicer se navaja konec oktobra. V sredi oktobra se sestane splošna prometna konferenca Diuštva narodov. Če bi države pristale na spremembo, bi se ta konferenca od-godila, namestu nje pa bi se vršila finančna posvetovanja. Ta konferenca je tembolj zaželjena, ker danes ni države na svetu, ki ne bi bila interesirana na zlatem valutnem problemu.
LONDON, 23. septembra. Posledice usode angleškega funta se poznajo že na tečaju italijanske lire, ki je padla za pol odstotka.
Rusija in razorožitev
MOSKVA, 23. septembra. Litvinov }e brzojavil Društvu narodov v ŽenevL da kratki rok, ki je še do razorožitvene konference, nikakor ne dovoljuje ruski vladi poslati v Ženevo k posvetovanjem svojega delegata. Navzlic temu pa je moskovska vlada pripravljena podpreti vsakršno razoroževanje in se pridružiti predlogu italijanske vlade vsaj v tem, da sprejmejo vse države obveznost zmanjšanja oborožene sile.
BUENOS AIRES, 23. septembra. Argentina ;e odklonila poziv k udeležbi raz orožitvene konferen. Društva narodov in utemeljuje svojo odločitev z izgovorom, da je rok prekratek, zaradi česar se njena delegacija ne more dovolj pripraviti.
za drugim, banke, ki propadajo ali so pred propadom, skladišča, ki so polna neprodanih pridelkov, milijone brezposelnih, potem šele se bomo zavedli, da je Evropa zelo slabo pripravljena na odpor zoper uplive svetovne gospodarske krize, ki jo iz splošnih in globokih razlogov v celi Azili in Ameriki pravtako Čutijo kot v Evropi.
Vsiljuje se potreba ekonomske preobrazbe. Od 52 delegacij, ki prihajajo z nepopolnimi instrukcijami svojih vlad v Ženevo, ne moremo pričakovati, da bodo našle lek zoper to globoko usidrano bolezen. Treba je sodelovanja vseh du-
ševnih in gospodarskih sil sveta* Trenutno Ženeva ni mnogo več kot akademij. Igra za usodo civilizacije se suče tokrat med Washingtonom, Parizom, Londonom in Berlinom.
Končno povdarja pisec, da je odločilna zlasti igra med Washingtonom in Parizom, ker vkljub težki krizi, na kateri trpi Amerika in ki jo pričenjajo čutiti tudi v Franclji, ste ti dve deželi nele ohranili svoje finančne vire nedotaknjene, ampak — kar je še važnekše — ker sta ohranili duševno ravnotež e in zdravo sodbo. Obe morata to izkoristiti predno ne bo prepozno.
LONDONSKA BORZA ZOPET ODPRTA
LONDON, 23. septembra. Danes je bila borza normalno odprta. Prvotna nervoznost se je kmalu polegla, posebno ko so ljudje videli, da se posli normalno razvijajo. Bankirji so bili zelo optimistični in si obetajo od vladnih ukrepov skorajšnjih uspehov.
NOV POSLANIK V PRAGI.
BEOGRAD, 23. septembra. Bivši minister dr. Prvidar Grisogono je bil s kraljevim ukazom postavljen za poslanik* v Prago.
ZIMA TRKA NA VRATA.
SARAJEVO, 23. septembra. Včeraj )• tukaj zopet padel sneg in pokril ulice
5	cm visoko. Tramvajski promet Je bil zaradi tega ovirap,
biran 2.
Prosvetni film o raku
Jutri 24. t. m. ob 19., v petek 25. t. m. ob pol 15., pol 17. in ob 19. uri, v soboto 26. i. .m. ob pol 15., pol 17. in ob 19. uri, ter v nedeljo 27. t. m. ob pol 15., pol 17. in ob 19. uri predvaja mariborska ZKD v Apolo-kinu velik prosvetni film o raku. Kdor pozna statistiko in ve, da rak, ta zavratna bolezen, poleg jetike najbolj mori naš narod, si bo v interesu svojega zdravja in zdravja svojcev ogledal film. Pri otvoritveni predstavi jutri 24. t. m. zvečer ob 19. bo predaval g. primarij dr. Černič. Film je zanimiva produkcija, ki jo je dalo izdelati beograjsko Društvo za proučevanje in pobijanje raka. V petek 2',. in soboto 26. t. m. ste obe popoldanski predstavi izključno šolski predstavi.
Hotinja vas
Spremembe pri gasilnemu društvu. Pri
seji tukajšnjega gasilnega društva je oddal mesto poveljnika g. Fric Ludvik, lovski paznik iz Orehove vasi, prevzel pa jc dolžnost g. Mesarič Franc, čevljarski mojster v Orehovi vasi, ki je ime! do-sedaj funkcijo vodje plezalcev, katero je pa prevzel g. Beranič Ivan, tesarski mojster v Hotinji vasi. Društvo je v soboto imelo veliko vajo z novo motorno brizgalno, katera se je zelo !epo obnesla. Pokazali so s tem javnosti, da so vsaki hip pripravljeni pomagati v slučaju požara. Našim vrlim gasilcem gre vsekakor zahvala za neumorno delovanje. Veliko gasi'sko va o je vodi! društveni načelnik g. Kac Alojzij, ki je s svojo korektno komando pokazal, da je mož-ga-silec res na pravem mestu.
Občina Orehova vas si je nabavila nov 15vrsten sejalni stroj znamke »Samsej«. Hvaležni smo lahko občinskemu odboru, ki gleda ko!ikor mogoče za dobrobit občanov. Savezna strelska družina Hotinja vas bo imela v nedeljo, dne 4. oktobra veliko tombolo z 10 velikimi in nad 300 manjšimi dobitki.
Volilni imeniki so potrjeni ter so razgrnjeni v občinski pisarni. Vsesplošno v'ada veliko zanimanje med tukajšnjimi volilci. Manifest kralja Aleksandra so občani z veseljem pozdravili.
Gasilski praznik v Račah
V	nede’jo 20. t. m. je obhajalo prosto-vo:jno gasilno društvo in njega reševalni oddelek v Račah svojo 451etnico obstoja. Že zgodaj zjutraj so trume ljudi prihajale iz vseh krajev, da prisostvujejo siovesni maši, ki jo je daroval g. Šegula, župnik v pokoju, v grajski kapeli ob priso.nosti zastopnikov občin z županom g. Baumanom na čelu ter zastopnikov požarnih bramb kakor iz Hotin.e vasi, Frama, Podove in Gorice Po končani maši se je razvila povorka gasilcev in občinstva z godbo iz Peker na čelu, ter se najprej ustavile pred hišo župana g. Baumana, kjer je župni tajnik in načelnik društva v Račah, tovariš Falež Alojz pozdravi! občinske odbornike, župana Baumana ter delegate sosednih društev. Zahvalil se ie obenem tudi občinskemu odboru, kateri je v svoji slavnosti!' seji v nedeljo, dne 20. t. m. podaril društvu 500 Din. Za tem se je povorka premikala skozi vas proti gasilnemu domu, kjer je ponovno pozdravil delegate in člane župni načelnik g. Pfeif-fer, ki je v svojem govoru navduševal člane do večjega dela ter se jim obenem zahvalil za dosedamo agilno požrtvovalnost. Popoldan se je vršila pred gostilno Verglez velika tombola z veselico.
Iz Poljčan
Premestitev.
tz Makol pri Poljčanah je bila na lastno prošnjo premeščena tamošnja učiteljica gdč. Hilda Klun v Sv. Jurij ob Pesnici. Učiteljici, ki je odšla te dni na svoje novo službeno mesto, ter je sodelovala vneto pri vseh narodnih društvih v krp ju in bližnji okoici, želimo tudi na novem službenem mestu čim prijetnejše bivanje!
Trgatev grozdja
Sokola Poljčane se ne vrši v soboto 3. oktobra, kot smo včeraj pomotoma poročali, ampak v nedeljo 4. oktobra z za* četkom ob 16. url v vseh spodnjih prostorih Hartnerjeve gostilne v Podj£anah. Pridite! Zdravo!
1.'t i:
Mariborski h
Pučisti zapuščajo Maribor.
Včeraj popoldne se je odpeljal heim-wehrski pučist Irimbert Pruger v Gradec, mladi Walter Pfrimer in Siegfried Pruger pa »na letovišče« na otok Lušinj. V Mariboru ie sedaj samo še dr. Walter Pfrimer.
Premestitev.
Pomočnik mariborskega obmejnega komisarja g. Karel Suša, ki je služboval v našem mestu od junija 1921 — torej celih 10 let, je premeščen v Veliko Kikindo, kjer je imenovan za voditelja ondotnega obmejnega komisarijata. V našem mestu je vodil obmejni komisarijat po smrti pok. Banoviča od januarja 1929 do decembra 1929.
Kruh iz mešane moke. Mariborsko mestno načelstvo je do-znalo, da rabijo nekateri peki vsled nastalih razmer za peko kruha mešanico črne pšenične, ržene in koruzne moke. Tozadevno se javnost in vsi pekovski mojstri opozarjajo na določbe pravilnika
o	natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili, katere je mestno načelstvo z razglasom št. 19161/801/30 od 15. IX. 1930 razpisalo s pozivom točnega izpolnjevanja. Čl. 82 predpisuje: Mešanje moke različnih žitaric in leguminoz je dovoljeno samo z natančnim cpisoni sestavnih delov n mer, v katerem se je mešalo, čl. 87 določa: Ako se kruh ali pecivo pripravlja iz zmesi moke, tedaj je treba sestavne dele točno označiti. Primes riževe ai koruzne moke in slada je, ako ie manjša nego 5%, dovoljena tudi brez označbe-Kazenska določila: Kdor se pregreši zoper določbe navedenih členov, se kaznuje po predpisih §§ 22 in 23 za.k. o nadzorstvu nad živili, oz. § 68 zak. o notranji upravi.
Novinarski koncert v proslavo 1. decembra.
Mariborski novinarski klub je po daljših posvetovanjih na svoji sinočnji seji sklenil, da bo na državni in obenem novinarski praznik dne 1. dec. zvečer letos zopet priredil koncert v Narodnem gledališču s sodelovanem tukajšnjih glasbenih organizacij in poedincev. Klub opozarja na to vsa društva že danes s prošnjo, da temu primerno urede svoje prireditve.
Mariborski proračun za I- 1932.
Kakor smo poročali, je mestna občina mariborska razgrnila svoj proračun za 1. 1932. Proračun znaša 18,744.398 Din in je za 264.828 Din večji od lanskega. Izredni proračun znaša 1,245.000 Din. Od tega se bo porabilo pol milijona Din za povečanje vodovoda. Mestna podjetja kažeo precejšnjo aktivnost, tako n. pr. elektrarna in vodovod, kavnica in pogrebni zavod. Tudi proračun avtobusnega prometa, ki ga vzdržuje mesto, je zadovoljiv, dočim je plinarna pasivna. Najbolj težijo mestno občino mariborsko državne dajatve, ki znaša;o v proračunskem letu 1932 850.000 Din in se tembolj poznajo, ker davčna moč prebivalstva vedno bolj pada. Razlika med dohodki in izdatki znaša 3,792.148 in se bo krila s 50% doklado na direktne davke.
Novi predsednik notarske zbornice v Ljubljani.
Notarska zbornica v Ljubljani je izvolila za svojega novega predsednika dr. Andreja Kuharja, za podpredsednika dr. Josipa Krevla. Med ostalimi odborniki so: gg. Ivan Ašič, notar v Mariboru, dr. Ivo ŠorM, notar v Mariboru, Rado Jereb, notar v Konjicah in dr. Ivan Stojan, nota v Ljutomeru.
Dražba lova občine Župetinci.
V četrtek. 15. oktobra bo v občinski pisarni pri Sv. Lenartu v Slov. goricah dražb i lova občine Župetinci.
Poraba piva pada, konsum žganja na-rašča.
Proračun mestne občine mariborske za 1. 1932 kaže, da občutno pada poraba piva, narašča pa poraba žganja.
Ustoličenje evangeljskega škofa.
V torek dopoldne je bil v Zagrebu svečano ustoličen prvi škof nemške evangeljske cerkve v Jugoslaviji, dr. Filip Popp. Na ustoličenju je zastopal Nj. Vel. kralja armijski general Matič, ki je škofu v kraljevem imenu čestital in mu želel na visokem mestu najboljših uspehov.
i dnevni
Za brezposelne.
Pri borzi dela v Mariboru dobijo de-io: za Maribor:	1	mehanik, 1 stavb,
ključavničar, 3 čevljarji, 2 krojača, 2 zidarja, 3 navadni delavci, 10 kmečkih služkinj, 1 hišna šivilja, 1 podnatakarica,
1 servirka, 3 plačilne natakarice, 1 gostilniška kuharica, 1 hotelska kuharica,
2 postrežnici, 4 Šiviljske, 2 modistovski, 2 pletiiski in 1 trgovska vajenka. Za Maribor in okolico: 3 tapetniki, 1 šofer. 3 mizarji, 3 čevljarji, več vajencev mizarske, kolarske, krojaške, čevljarske, kovaške, brivske, slaščičarske in pekovske obrti, 10 kmečkih služkinj, 2 kmečki gospodinji, 5 strojnih pletilk, 10 kuharic za v privatne hiše, 23 služkinj za v privatne hiše in v gostilniške kuhinje. Izven Maribora:	3	tapetniki, 1 železolivar, 1
sodar, 1 kovač, 1 fant za skladišče (Banjaluka), 1 mlinar (za Košake), 1 tekač, 1 delavec za lesno delo (v Vuzenico), 1 kuharica za uradniško menzo v Koto-ribi, 2 kuharici k fin. stražnikom in orožnikom, 2 varuški, 1 vzgojiteljica, 10 kuharic za v privatne hiše in več služkinj za v zasebne hiše.
| Nflajon čaka na Vati
H Se nekaj siečk četr! nk in palovičk je na razpon go neigralccm v
i	upravi , Julra“ in „VeJeri»ika“ n v Mariboru, Aleksandrova cesta 13.
Pohorska železnica.
V	torek, 29. t. m. ob 20- uri zvečer bo v tukajšnji mestni posvetovalnici 2. izredni občni zbor Pohorske železnice. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva in sprememba pravil.
Zasebni in avtonomni nameščenci.
Na ustanovni občni zbor Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru, ki se bo vršil v soboto, dne 26 septembra ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma, ponovno opozarjamo vse nameščence. Na zborovanju bodo podali zanimiva poročila tudi funkcijo-narii Zveze društev privatnih nameščencev iz Ljubljane. Vsekakor pa nameščence zelo zanimajo poročila o delovanju naših socialnih zavodov, tako Pokojninskem zavodu za nameščence in Trgovskem bolniškem in podpornem društvu iz Ljubljane od predstavnikov teh zavodov. Da bo občni zbor res dostojna manifestacija stanovskega pekreta nameščencev dokazuje veliko zanimanje, ki vlada med vsemi nameščenci za ta večer-
Obsodbe pekov In mesarjev v Zagrebu.
Tržno nadzorstvo v Zagrebu je ovadilo več zagrebških pekov in mesarjev, ker so prekoračili predpise o krušnih in mesnih cenah. Policija je kaznovala peke s 3000 Din globe in 3 dnevi zapora, sodišče pa s 1500 Din globe in 10 dni zapora. Obsojeni so bili:	Gradjanska	pe-
karna, Regina Weiss, Josip Jazbec in Avgust Gredičak ter Gjuro Repuš. lo so prve obsodbe v Zagrebu po novem zakonu o krušnih cenah.
Znižanje osebnih draginjskih doklad državnim nameščencem.
Na podlagi čl. 28 in 127 uradniškega zakona od 31. marca 1931. je izdala vlada naredbo o redukciji draginjskih doklad častnikom in vsem drugim državnim nameščencem. Skupno znižanje prejemkov znaša povprečno 5 odstotkov in zadene tudi upokojence, ki so bili upokojeni od 1. januarja 1929 do 1. aprila 1931. Redukcija se je izvršila zaradi ravnotežja v državnem proračunu. Upokojenci, ki so biii upokojeni po predpisih starega zakona, niso prizadeti pri tej redukciji.
Mesne cene.
Volovsko meso I. vrste je na našem trgu po 12 do 14 Din, II. vrste po 10 do 12 Din, meso bikov, krav in telic po
6	do 8 Din, teletina I. vrste po 18 do 24 Din, II. vrste po 8 do 12 Din, sveže svinjsko meso pa po 12 do 24 Din-Živinski sejem v Mariboru.
Na živinski sejem v torek je bilo prignanih 20 konj, 18 bikov, 220 volov, 475 krav in 14 telet. Prodanih je bilo 463 repov, od tega v Avstrijo 1 konj, v Italijo ria 71 goved
V a . . j .0 :	d...	- d L : .. -L
MMMMBB——»	«BB—a—r
Otvoritvena predstava v mariborskem gledališču
bo v četrtek 1. oktobra t. 1. Vprizori se Ben Jonsonova komedija aVolpone« v režiji J. Koviča. Sledile bodo v začetku oktobra sledeče premijere: Anzengru-. berjeva »Slaba vest« v režiji Bratka Krefta kot gosta, Anetova zgodovinska drama »Mayerling« v režiji J. Koviča, Sherriffova vojna drama »Konec poti« v režiji VI. Skrbinška ter Real-Fernerjeva kmečka veseloigra »Trije vaški svetniki« v režiji J. Koviča. — Novi abonenti se naj priglasijo še do sobote 26. t. m-Kejžarjev večer.
Udruženje Jugoslovanskih narodnih železničarjev, podružnica Maribor, poziva vse svoje članstvo, da se udeleži družabnega večera ob priliki proslave 6C4et-nice njenega častnega predsednika Kejžarja, ki bo 24. IX. 1931 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« Kararnboli.
Včeraj dopoldne je mesarski vajenee Vincenc Bele pri prenagli in nepravilni vožnji na kolesu pred kavarno Orijent podrl na tla 67ietno služkinjo Antonijo Sosič, ki je nesla čez cesto mleko v kavarno. Ženska je čutila po padcu močne bolečine v križu in glavi, 4 litre mleka pa se je cedilo po cesti. — Sinoči krog pol 21. pa je ključavničarski pomočnik Maks Majhenič vozil na tovornem avtu razni materijal cirkusa Fischer po Jadranski ulici v Magdalenski park. Pri prevozu čez progo je s previsoko naloženim materijalom zadel v odprto za-Uornico in jo zdrobil.
Nezgode.
231etnega v Razvanju 37 stanujočega sedlarskega pomočnika je 8. septembr3 nekdo zabodel s šilom v levo roko. K.et je pa nastalo zastrupljenje krvi, so ga 22. t. m. pripeljali v bolnico v Maribor. — 321etnemu na Teznu stanujočemu delavcu Valentinu Poljanšeku je padla neka kemična masa v oči in mu jih je pokvarila- — 5l!etni v Zg. Polidi uslužbe-ni hlapec Jurij Ibil je padel raz senika in si je zlomil levo roko. — 141etni v Bre-vinski 4 uslužbend delavec Franc Gansa se je peljal v nedeljo 20. t. m. proti večeru iz Ptuja v Maribor. Med Sv. Miklavžem in Mariborom je čul neki strel, ni pa vedel ne videl, kdo je streljal. On je bil zadet v desno nogo, kar je opazil šele 21. t. m., vsled česar je prišel 22. t. m. v bolnico. Tudi vsi drugi ponesrečenci so bili prepeljani v mariborsko bolnico.
*»eda	Sreda
4 SONDIJI 4
muzikalna atrakcija Velika	kavarna
Mednarodni šahovski turni* na Bledu
V torek so bile na Bledu odigrane viseče igre, ki so se končale kakor sledi:
Kashdan in Pirc sta remizirala v 60 potezah.
Vidmar je izgubil proti Stoltzu v 80 potezah.
Astaioš in Colle sta remizirala.
Stoltz je premagal Astaloša.
Stanje v torek zvečer je bilo naslednjo: Aljehin 18, Bogoljubov 12 in pol, Kashdan 12, Spielmann, Vidmar 11 in pO" Flohr, Kostič, Maroczy, Niemcovič. Stoltz 11, Tartakower 9 in pol, Astalos
9,	Colle 8, Pirc 7.
V sredo so na vrsti partije: Maroczy* Spielmann, Kashdan-Aljehin, Bogoljubov-Kostič, Flohr-Stoltz, Pirc-Tartakowef< Niemcovič-Astaloš, Colle-Vidmar.
BLED, 23. septembra. Danes se i&r* XXIII. kolo Šahovskega turnirja. l£r Marosczy-Spielmann se je končala P
30.	potezi remis. Tudi Kashdan in A,j e hin bosta najbrže remiziral.?. Kostič težko brani proti Bogoljubovu. Floh^ c Stoltz sta remizirala po 78. potezi. “ ima izglede, da bo premagal TartaK werja. Niemcovič igra dobro proti As lošu, Vidmar bo po vsej priliki PoT$z Colleja. _______________________
O tl Skotil
O skopuštvu Škotov je na svetu na -soče anekdot in šal.	.	r
— To pa vendarle ne more biti res, • pripovedujejo o Škotu Mac Cullncnu, ^ je našel zavoj obliža za kurje oči ifl ■ • •
= In?	M
-	...si ie kupil par tesnih čevlja
ic jgel obliž izkoristiti.
Rogaška Slaiina v statistični luči
Zdravilišče Rogaška Slatina izkazuje koncem avgusta skupni obisk 6214 gostov. Od tega je bilo 4734 gostov iz tu zemstva, 1480 gostov pa iz inozemstva. Število prenočnin od začetka sezone do
31.	avgusta znaša 99.547. Tuzemskih go. stov je dal največ Zagreb s savsko in primorsko banovino, takoj nato pride Beograd z okoliškimi banovinami, dočim .odpade na Slovenijo samo 655 gostov. Značilno ie, da je dravska banovina v glavni sezoni le slabo zastopana; domači gosti obiskujejo zdravilišče — enako avstrijskim — največ v posezoni. Od inozemstva je najjačja Madžarska; njen kontingent znaša 808 gostov. Na drugem mestu so Avstrijci (304), na tretjem Grki (120), na četrtem Italijani (92), na petem Čehoslovaki (52) in na šestem mestu Amerikanci (43). Druge države oziroma narodnosti iz inozemstva so minimalno zastopane.
Dasi posezona še ni zaključena, je vendarle mogoče oceniti letošnjo sezono; v gavnem je o njej reči tole:
Obisk je bil v splošnem slabši od lanskega leta. Oslabitev frekvence se je Čutila zlasti v predsezoni, meseca avgusta in pa v posezoni. Meseca julija pa je bi' dotok gostov večji in povpraševanje po stanovanjih živahnejše ko lani. Slabši obisk v predsezoni in deloma v avgustu gre na rovaš splošne gospodarske depresije, odnosno točneje na račun pomanjkanja denarne gotovine, na kateri tipi zlasti nižji in srednji stan; koncem avgusta in tekom posezone pa ga .e povzročilo nestalno, deževno in deloma tudi prav hladno vreme. Ce bi bilo vreme v posezoni normalnejše — navadno je ■september v Rogaški Slatini najlepši mesec — bi imeli — vsi znaki govore za to
—	izredno močno poseženo. Kljub padcu frekvence pa utegne biti število prenočnin na lanske višini — pojav, ki ga je Pripisati dejstvu, da se je izboljšala kakovost publike, ki bivanja v zdravilišču ni skra.ševala, marveč često — proti prvotni nameri — podaljšala.	J.	S.
Poziv planincem!
Člane Slovenskega planinskega društva, ki niso že poravnali članarine za 1. 1931 (nekateri tudi za 1. 1930) vljudno prosimo, da poravnajo takoj. Vabimo pa tudi nove člane za vstop v naše društvo, članarina znaša letno Din 25.—, enkratna vpisnina Din 10.—, legitimacija Din
10.— Ako je članarina do 31. marca tekočega leta poravnana, uživajo člani na podlagi legitimacije sledeče ugodnosti:
Znižano vstopnino in prenočnino (za 30 do 50%) v kočah vseli tuzemskih in inozemskih slovanskih planinskih društev, ter nemškega društva Oesterrei-cffische Bergsteiger Vereinigung Wien.
Vožnjo po železnicah (neomejeno število voženj) po polovični ceni, v skupinah 6 oseb, z osebnimi potniškimi vlaki, na vsako razdaljo, z brzimi vlaki za najmanj 50 km.
Prestop avstrijske meje, glasom sporazuma v turistovskem obmejnem prometu z Avstrijo.
Oskrbniki(ce) naših koč imajo strog nalog, da priznajo ugodnosti v kočah samo članom, kateri se z legitimacijo izkažejo, da so članarino za tekočo leto Poravnali (termin 31. III.).
Ako se legitimacija uporablja za znižano vožn.o po železnicah, mora biti žigosana od železniške uprave (enkrat za vselej). Pozivamo člane, da oddajo takoj legitimacije v pisarni »Putnik«, da oskrbimo žigosanje. Za stroške posredovanja, poštnine i sl. je plačati Din 2 za vsako legitimacijo.
Legitimacija velja za prestop avstrijske me e samo tedaj, če je vidiran.a od Pristojne policijske oblasti (Policijski ko-niisarijat, Sresko načelstvo). Ta vizum ie prost vsake takse in kolekovine. Člani si ga naj oskrbijo sami. Prestop mete je dovoljen samo v turistovski opravi.
Dosedami člani, ki izstopno iz društva, prosijo, da to podružnici javijo in — žaradi evidence — vrnejo legitimacijo.
Mariborska podružnica SPD.
Tajnosti krimske Atlantide
PRASTARO MESTO NA DNU MOR-JA. -
FILMU.
KMALU GA BOMO VIDELI V
Sovjetska akademija za umetnostno znanost je dokončala sredi meseca avgusta raziskovanja krimske Atlantide, ki je pokopana na dnu Črnega morja, Tam leži v bližini Sebastopola tudi pod morjem prastaro mesto Hersones, ki ga jc lani odkril profesor Grinjevič.
Več ko sto let že izkopavajo v bližini Sevastopola staro grško mesto Hersones. Izkopano mesto nazivljajo »Novi Hersones«. Toda že grški geograf prvega stoletja, Strabon, piše sledeče: »Za tretjim pristaniščem novega Hersonesa leži stari Hersones, ki je v razvalinah«. Učenjaki so se mučili dolgo vrsto let, da bi razrešili tajno tega »Strabonovega Hersonesa«.
Po triletnih pripravah je odkrila 1. 1930. ekspedicija moskovskega arheološkega zavoda na dnu morja blizu hersoneškega svetilnika ostanke starih zidov in utrdb, ki ležijo 4 in 16 metrov pod gladino. Nadaljnja dela so pokazala, da je treba iskati tajnost »Strabonovega Hersonesa« baš v mor skih globinah.
Letos je organizirala državna akademija za umetnostno znanost ekspedicijo, v kateri so bili arheološki in geološki oddelki, filmska skupina »Vod-stokkina« in oddelek potapljalcev. Ta ekspedicija naj bi sestavila načrt potopljenega mesta, določila njegov obseg in čas obstojanja ter vzrok njegovega propada. Kako je izvršila ekspedicija profesorja GrinjeviČa to precej zamotano nalogo?
Morsko gladino so porazdelili z barvami v kvadrate. V vsakem kvadratu so določili trigonometrijskim potom izhodiščne točke za raziskovalna dela. Na vsaki teh točk je bila zasidrana ladjica, s katere se je spuščal potapljač v morje in raziskoval pod ladjico teren. Nato je javljal po telefonu: * Vidim zid, dolg pet metrov« itd.
Tako je uspelo sestaviti po dvomesečnem, neobičajno napornem delu načrt potopljenega mesta, ki ima obliko podkve. Obseg mesta ni velik: dol-
žina znaša 800 metrov, širina 400 metrov. Mesto je obdano z dobro olira. njenim zidom, na katerem je 18 vojnih utrdb.
Notranjost mesta je v razvalinah, ki so vse obrasle z morsko travo in z algami. Te razvaline bodo področje za nadaljnja raziskovanja ekspedicije.
Po črepinjah rdeče-glinastih in čr nolakiranih posod ter po načinu polaganja temeljev so ugotovili, da je obstojalo mesto od IV, do II. stoletja pred Kristusom. Tako so popolnoma potrjeni Strabonovi podatki o »starem Her sonesu«. Hersones, ki so ga izkopali na kopnem, je namreč iz mnogo poznejšega časa. Po mnenju ekspedicije je smatrati za vzrok propada mesta stalno potapljanje zemlje in pa potre se. To pa dokazujejo tudi dosedaj v morje izginuli deli hersoneškega polotoka.
Odkritje starega mesta na dnu Črnega morja nudi veliko možnosti za proučevanje javnega življenja v starem veku.
Celotno delo ekspedicije je posneto za film. Prvikrat v zgodovini kinematografije je treba ugotoviti dejstvo, da se filmanje ni vršilo iz potapljaškega zvona, nego direktno pod vodo. Aparat za snemanje je bil zaprt v gu mijasto napravo s steklenim oknom; imel je električni pogon. Operater V. Cejtlin je delal zares herojski. Čim se je privadil teškemu potapljaškemu de lu in obleki, se je spuščal dnevno šti rikrat do petkrat pod vodo; to zmorejo seveda le najbolj izkušeni potapljači. Precej bistri vodi in dovršenemu objektivu se je zahvaliti za precej dobre posnetke, ki kažejo uredbo potopljenega mesta, gibanje rib in morskih živali, delo potapljačev itd.
čez nekaj mescev bo ta film izgotovljen in pred milijoni očmi gledalcev se bodn pojavile razvaline starega mesta in slika življenja na morskem dnu.
Ingres podmladka Rdečega križa Jugoslavije,
** bi se imel vršiti 27. in 28. t. m., je uirivien na nedoločen čas.
Dvajset novih spomenikov v Pragi
Praško mesto ima za celih deset let naprej izdelan načrt za javne spomenike. Načrt, ki predvideva tako daleko-sežno reformo zunanjega lica češkoslovaške prestolnice, obsega tudi projekt za dokončno ureditev praških javnih vrtov in nasadov. V teh parkih bodo postavili spomenike vsem znamenitim češkim možem. Med njimi v prvi vrsti pisatelju Svatop!ukii Čehu, ki bo stal na drugi strani reke Vltave na Letni. Dalje se postavi spomenik tragično preminulemu sotrudniku predsednika Masary-ka in Beneša za čs!. narodno osvoboje-nje, generalu Štefaniku. V drugih parkih pa se odkrijejo spomeniki sledečim možem: Erbenu, Bezruču, graditelju čsl. državnih financ dr. Rašinu, Janu Nerudi, Boženi Nemcovi, Čelakovskemu in drugim. V starodavni zgradbi Karlove univerze bo stal spomenik Jana Amosa Komenskega. Ko bo končan veliki most čez Vltavo, se bo začelo delati tudi na takozvanem Jiraskovem mostu. Pred njim bo stal spomenik pisatelja Jiraska. Nadalje so v Pragi projektirani spomeniki mecenu Hlavki in utemeljiteljima Sokn1 tva Tyršu in Fiignerju.
Nove orjaške električne lokomotive
Promet na Gotthardski progi v Švici, po kateri se pretežno izmenjavajo produkti severa in juga, raste neprestano od leta do leta. Dosedanje električne lokomotive so za preveliko število potniških in tovornih vlakov preslabe. Zato se Je od'oČiio ravnateljstvo švicarskih zveznih železnic za nabavo dveh novih električnih lokomotiv, ki bosta kos ojačanemu prometu, v prvi vrsti pa ojačenju vlakov. Ta dva električna orjaka sedaj gradijo in bosta v kratkem predana v promet. Tl dve dvouni lokomotivi iahko vlečeta tudi dol-
ge vlake, ki prihajajo iz Nemčije in so obteženi s 1400 do 1500 tonami. Lokomotivi sta tako zgrajeni, da bosta premagali Gotthardski vzpon 26 pro mille z brzino 50 kilometrov na uro, brez vlakov pa celo s hitrostjo 62 kilometrov na uro. Lokomotivi sta grajeni zelo natančno in na temelju izkušenj na švicarskih železnicah z električnim pogonom. Združeni sta pravzaprav dve lokomotivi v eno celoto; s tem naj bi se dosegel večji efekt. Obe zedinjeni v eno lokomotivo bosta imeli štirina:st osi. Transformatorji so v sredini vsake pollokomotive. Glavne značilnosti teh lokomotiv so skupna dolžina 34 m, oddaljenost skrajnih osi vsake pollokomotive 12 in pol m, oddaljenost skrajnih osi pri celi lokomotivi 29 m. Pri eni lokomotivi znaša premer koles 1.60 metra, pri drugi pa 1.35 m. Ta druga bo služila pretežno za tovorni promet. Največja brzina, ki jo bo mogoče doseči, bo znašala okrog ICO km na uro; to se bo izvedlo seveda le v najnujnejših slučajih. Skupna teža ene lokomotive je 244 ton, druge pa 245 ton; to seveda pri delu na progi.
Ta dva velika električna orjaka sta nov dokaz, da je Švica na področju tehnike električnih lokomotiv daleč pred drugimi državami.
Kongres ortopedov v Brnu.
Dne 28. sept. t. 1. bo v Brnu kongres ortopedov, ki ga je sklicala češkoslovaška ortopedska družba. Udeležila se bo kongresa tudi jugoslovenska ortopedska družba in bosta njen predsednik dr. Spi-šič iz Beograda ter dr. Minar iz Ljubljane tudi imela na kongresu referate.
V	Zlinu najcenejši električni tok.
Iz Zlina na Moravskem javljajo, da je elektrarna Batiovih tvornic sklenila zni-šansje cene za električni tok za preskrbo Zlina in občine Veliki Zlin na 1 Kč za kilovatno uro. Tako ima Zlin danes nai-cenejšo elektriko v celi ČSR.
Spori
Tekmovanje za nogometno prvenstvo mariborskega okrožja
se v nedelje, dne 27. t. m. nadaljuje in sicer se srečajo v Mariboru SK Mura: SK Železničar rezerva in SK Rapid J' ISSK Maribor rezerva.
Medklubski odbor LNP službeno.
V nedeljo, dne 27. t. m. se vrše sledeče tekme: ob 10. na Rapidovem igrišču prvenstvena tekma SK Rapid ISSK Maribor rezerva; ob 14. na igrišču ISSK Maribora prvenstvena tekma SK Mura (Murska Sobota) :SK Železničar rezerva in ob 16. prvenstvena tekma SK Svoboda (Ljubljana) :SK Železničar. Službujoči odbornik dopoldne g. Lorber, popoldne g. Fišer. — Tajnik.
Jugoslavija na Balkanijadi v Sofiji.
Jug. nogometni savez je sklenil, da se udeleže balkanskih olimpijskih iger, ki se pričnejo v nedeljo, dne 27. t. m. v Sofiji. JNS je nominiral sledečo moštvo, ki bo zastopalo Jugoslavijo: Spasič, Ivkovič, Tosič, Arsenijevič, Premeri, Marušič, Tirnandč, Marjanovič, Sotirovič, Vu-jadinovič in Zečevič.
Drobne športne vesti.
Doberlet, popularni igralec SK Ilirije je bil pri kazenskem odboru JNS kaznovan z dvomesečno zabrano igranja zaradi žalitve sodnika Goraniča pri tekmi s Haškom v Zagrebu. Zabrana traja do 29. oktobra. Za sličen prestopek v tekmi Hajduk:Concordija v Splitu je kaznovan Bonačič (Hajduk) s trimesečno zabrano.
Šestnajstletni japonski dijak Shozo Makino je postavil v Osaki nov svetovni rekord v plavanju na 8C0 m. Prekosil je svetovni rekord Franooza Tarisa za tri sekunde.
V San Franciscu je ameriška prvakinja Miss Helen Madison postavila dva nova svetovna rekorda. 300 m je preplavala v 3:58 min., 500 m pa v 6:43.2 min.
Kapetan francoskega moštva za Davisov pokal Pierre Giion je sestavil seznam najboljših tenis-igralcev na svetu in sicer:	1.	Cochet (Francija). 2. Els-
\vorth Vines (USA), 3. Austin (Anglija), 4. Frankie Shields (USA), 5. F. Perry (Anglija), 6. Borotra (Francija), 7. G, Lott (USA), 8. I. Doeg (USA), 9. Sydney Wood (USA), 10. Jiro Satoh (Japonska).
Zaradi slabega položaja, v katerem je Nemčija, je njihov smuški savez sklenil, da ne bo odposlal reprezentance na olinv pijske igre v Lake Placid.
Tekmovanje za nogometno državno prvenstvo se v nedeljo, dne 27. t. m. nadaljuje in sicer se srečajo: v Beogradu BSK:Concordia; v Zagrebu Gradjanski: Mačva in v Splitu Hajduk :Sašk.
Poslanica z drugega sveta
Sir Oliver Lodge, sloviti angleški matematik in fizik, veruje v nesmrtnost duše tako trdno, da je sklenil to eksperimentalno dokazati. Pred kratkim je imel v Oxfordu predavanje, v katerem je po* slušalcem pred duhovniki obljubil, da bo skušal priti v stik z živimi ljudmi po smrti, če mu bo za to le dana priložnost. Poslal bo živim oznanilo, ki ga je že napisal in zapečatil. Zapečateno pismo, ki vsebuje tajno, za katero ne ve na svetu živa duša razen Lodgeja, je izročil učenjak angleški Society for Psyhical Research. Njegova vsebina ni, kakor rečeno, nikomur znana. Po svoji smrti kani Lodge povedati živim ljudem, kaj stoji v pismu in s tem dokazati nesmrtnost duše. Končno je Lodge povedal publiki, da je že večkrat sprejel poročila z drugega sveta. Poročila sta mu poslala njegova pokojna žena in umrli sin.
Največja preproga sveta
je bila doslej ona v londonskem kraljevem gradu. Sedaj pa je izdelala tvrdka Ginzkey v Maffersdorfu za WaIdotf-Astoria-hotel v Newyorku preprogo, ki meri nič manj ko 350 kvadr. metrov, je težka 3000 kg in ima 12 milijonov vozlov. Že 1. 1929 ie ista tvrdka izdelala za neki ameriški kino preprogo, dolgo 23 in široko 14 metrov. Pri nakladanju na parnik v hamburški luki so imeli z ogromno preprogo velike težave. Kako bodo naložili ta novi kolos, sam Bog vel
'StftnA
rnnrmorsKi t c cmt itnc jutra
v ivi a r i d o r n, une zd. !A. 193
Dr* o. Iiaunig.
Dva soseda
Povest iz preteklega stoletja.
Volilci so zvesto poslušali, toda razumeli niso ničesar. Zato stopi Dolnik naprej ter reče Z dostojnim, a odločnim glasom:
»Gospod okrajni glavar, tukajšni prebivalci iti te* daj tudi volilci ne razumejo nemškega Jezika, zato prosimo, da se jim razloži to tudi v slovenščini.«
Okrajni giavar j# pogledal srepo govornika tar zardel v obraz. Videti je bilo, da ga J6 ta prošnja prav neprijetno difrtila. Bil je v zadregi, ker hi Znal slovenski, zato je skušal dopovedati Dolniku, da vendar vsak toliko razume, da Ve, kaj se ima danes tukaj goditi.
Toda Dolnik ni odnehal, tudi iz sredine njegovih prijateljev so se slišali glasovi!
»Mi ne razumemo nemščine, razložite nam to v slovenščini.«
Okrajni glavar je nekaj mrmral, blizu stoječi Oblak, ki je razumel nekaj besed, je trdil, da je slišal besedo »Fanatikeri«. Vznevoljeni vodja volitev je zaukazal nato z rezkim glasom pisarju, naj razloži dotične določbe v slovenščini, kar je ta tudi storil, pri čemur je pa rabil skoro polovico le nemških besed, katerim je dodal slovenske končnice.
Ko je bilo aadoJčeno vsem predpisom pred volitvi-jo se je iačelo oddajanje glasov, ki je bilo javno in ustmeno.
Odločno in glasno ie napovedal Mlinar može, katere hoče voliti, na čelu Mihaela Dolnika. Njemu so sledili drugi Dolnikovi somišljeniki ter istotako Volili. Bila je lepa vrsta vOllčeV, ki je oddala -glasove za Dolniko-vo stranko.
Okrajni glavar je gledal srepo na te volilce. Pri vsakem je natanko pažil, ali so izpolnjeni vsi pogoji, toda ni mogel najti ničesar, kar bi utemeljilo zavrnitev kakega volilca. Nettiirho se je gibal na stolu sem in tja. dostikrat vzel ščipalnik v roke, ga brisal, ter zopet nataknil na nos.
A Še došti bolj razburjen je postal Cestnik sam.
Dosedaj so volili le on in štirje drugi njegovi pri* staši. Nemirno je hodil po hiši ter gledal, odkod pridejo napovedani volilci. Svedrovca in Burjsna ni dobil pred oči, edeh njegovih volilce v je sporočil, da je moral Zamuda v trg po babico, ker je žena na porodu.
»Pa kje sta Svedrovec in Burjan,« vpraša zopet ves razburjen Cestnik pristaša Cafuta.
»Videl sem Ju prej tam zadaj za uto, pomignila sta mi» in sem tudi šel tja, dobro sem se založil, hvala lepa, ko bi le bile vsak teden volitve, potem bi mi šlo dobro.*
»Tiho bodi o tem, da Dolnikovi nič ne zvedo, tudi glavar bi se hudoval in mi vzel še koncesijo, zdaj pa glej, da jih pripelješ sem. V pol ure se konča volitev, Dolnikovi »o že vsi prišli, a mojih ljudi pa ni.«
Prijel se je za glavo ter šel zopet gledat pred hišo, nato pa zopet v volilno sobo, kjer se je vsedel v kot.
Nemirno je gledal, kdaj se odprejo vrata ter pri-
dejo njegovi volilci. Zdajci so šla na stežaj in vstopila sta še dva moža, mala kočarja Robida in Slama; bila sta Cestniku nekaj dolžna ter mu zaradi tega tudi obljubila, da ga volita; zanesel se je, da bosta držala besedo.
Toda, glej čudo; ko se dvigne glavar, da zve, koga volita, sta napovedala glasno, da sta za Dolnika. Zapisalo se je in volilca sta Odšla.
Cestnik je bil izven sebe, zapustil je razburjen volišče, stopil za odhajajočima, malo pokašljal ter rekel;
»Tako, tako, besedo sta snedla, le spomnita se, da sta napisana na dverih, drugi teden bo vaju imel že odvetnik v delu.«
»NI treba groziti,« odvrneta oba, »teh borih grošev Že še zmoreva, tu jih imaš, saj si jih itak potreben.«
Rekši, sta položila vsak dolžni delež na mizo v veži ter odšla, ko sta se prej še prepričala, da je Cestnik zbrisal njuni imeni.
»Dolnik je vama posodil denar,« je siknil Cestnik, *Je čakaj, ti potuhnjenec.«
»O nikar ne misli na Dolnika,« se Odrežeta ta dva, fcfflidva ne sprejemava Judeževih grošev kakor tvoji priganjači.*
»Preslepili so vaju ti hinavci,« se zadere Cestnik, »se bosta še kesala.«
»O nisva tako zabita, uvidela feva sama in tudi najine žene so to potrdile, da je poštenost pri Doinlko-vih.* ■
»Izrabljati vaju hočejo, da bi jima bila sužnja.«
»Ha, ha, ta pa je dobra, to je tvoja lastnost; Če bi še hodila dalje k tebi, bi najti tako spravil na nič. Sedaj nas samo rabiš, da bi zlezel na županov stol, potem bi nas pa pognal iz hiše. Pravi čas je še bil, da sva poslušala tudi najine žene.«
»Pahnjene babe, ki se vmešavajo v politiko in zmešajo svojim možem glave,« se razjezi Cesthik, pogleda na uro, nato pa se prime za glavo ter reče sam pri sebi:
»Še deset minut, potem je konec, kje vendar tičita Svedrovec in Burjan, rekla sta, da privedeta omahljivce, ter. volita nazadnje.«
V	tem trenutku pride tudi Cafuta sem od vogla.
»Sl videl kje Svedrovca in Burjana? Zadnji čas je, da oddasta glasove, alt nista v uti, jaz ne smem proč, ker moram biti tukaj pri volitvah.«
»Videl jih .nisem,« odvrne ta; poznalo se mu je, da je že precej globoko pogledal v kozarec.
»Teda* pa steci In jima reci, da naj takoj prideta,« veli Cestnik ter stisne Cafuti goldinar.
»Bom, bom,« reče ta, shrarte denar v žep ter vesel odide.
Cestnik se vrne zopet na volišče, se vsede v kot ter nemirno gleda skozi okno.
»Ali ni nič več volilcev zunaj,« ga vpraša okrajni g!avar.
Cestnik je dobro razumel to vprašanje, češ, kje so
tvoji ljudje, stvar stoji za te slabo.
»Nobenega ni,« odgovori razburjen, ter gre zopet
iz sobe gledat, če že prihajata Svedrovec in Burjan. A kakor je tudi gledal na vse strani, tako jih ni bilo. Urno skoči za hišo v uto, kjer je bila -okrepčevalnica za njegove pristaše, toda nobenega ni bilo, pač pa je izgini
tudi veliki vrč z vinom in tudi klobas iti bilo več.
»Nesramna lažnjivca, goljufa,« je zagodrnjal Cestnik, ves rdeč od Jeze, »z vinom in jedili sta odšla, volit pa ne prideta, o ta hinavščina.«
Urno se obrne, steče nazaj v hišo in stopi na volišče.
»Ni nikogar več?« vpraša še enkrat glavar s po* sebnim povdarkorrt razbttr enega Cestnika.
»Nikogar rti več Zunaj,* odvrne ta ves pobit iti bled.
»Tedaj pa moramo končati, Ura je itak že pretfe* kla,« reče glavar z zategrtjehiirt glasom, kakor bi še ho* tel Čakati, da pride kak Cestnikov Volllec.
Dolnikovi tovariši Mlinar, Ob!ak, Potočnik, Roka* vec in Dolnik sam so sedeli V kotu ter opazovali vel potek volitev. Brala se jim je zadovoljnost z obraza, Saj so videli kakšne všpehe je dosegel Cestnik.
Čakali so tedaj mirno na izid; ne tako pa Cestnik* Saj je vedel, da Je njegova Stvar zgubljena.
Volitev se je zaključila, pisar je prečital iz zapisni* ka, koliko je dobil ta in oni glasov.
Nevoljno je gledal glavar, ko je vedno slišal le D&lnikovo iime’Niti pogledati ni mogel več na tista stran, kjer je ta sedel.
Ko je naznanil pisar, da je prečital Izid ter sestavil število glasov, katere je dobil vsak posameznik, se je dvignil okrajhi glavar, si poravnal ščipalnik, očividno vznemirjen ter sporočil t nosljajočim glasom:
»Pri današnjih volitvah je glasovalo 50 volilcev. Od teh so dobili Dolnik 45, Cestnik pa 5 glasov, Iz* voljen je tedaj Mihaei Dolnik in z njim možje, na katere je odpadlo enako število glasov. Daljša navodila pridejo pismeno. S tem zaključujem volitve.«
RekšS, je podpisal s tresočo se roko predloženi mu zapisnik, se dvignil ter zapustil sobo, ne da bi pogle* dal Dolnika. Pisar je spravil vse stvari skupaj ter šal za glavarjem, katerega je došel ravno pri hišnih vratih ter slišal, ko je rekel Cestniku v nemškem jeziku:
»Škandal, kaj pa ste delali.«
»Gospod okrajni glavar...« je jecljal ogovorjeni, toda ta ga ni več pogledal, se vznevoljen vsedel ni voz in niti ni odzdravil potrtemu gostilničarju, ki j* pozdravljal v vsej ponižnosti.
»Tožiti bi seve moral,« reče Cestnik nekako po* Časno in negotov, »saj sem tedaj sicer zagrozil Dol* niku, da bom to storil.«
»Na kaj pa še tedaj čakaš,« se razhudi Planinšek, »ali misliš, da te bo Dolnik prosil, da ga tožiš. Ce te* ga ne napraviš, potem he vem, kaj bodo mislili tr* žatll o tebi, posledica bi bila, da boš lahko muhe .ovil' po hiši, namesto da bi stregel gostom.«
»K&j takega se ne sme zgoditi,« se je razvnel Cestnik. »Kar jutri grem in sicer k odvetniku v Maribor. Doktorja Suhadolnika nič ne maram, ker je le preve* prijazen s temi novimi Slovenci.«
»Prav imaš, le nemškega odvetnika si vzemi, bo5 že videl, kako bo potlačil ošabnega Dolnika.«
»Zaslužil bi to, saj danes se je nosil kakor pav na dvorišču; mislil si je, da se mu mora že klanjati kar cela občina.«
Plinska peč,
večja, popOlhoma nova, ugodno na prodaj. Naslov v upravi.	2780
Pomočnika in vajenca
sprejme takoj kroja štvo, Pobrežje, Zrkovska Cesta 33.	2779
Dame pozor!
Novost. Specijalno barvanje las z naj-ft&vejSiffl preparatom sedanjosti v vseh nuancah. Za vsako barvanje garantiramo in prevzamemo osebno odgovornost. Salon Mraklč, Maribor, Cankarjeva ulica 1...............................  2786
Iščem večjo sobo
z vso domačnostjo pri boljši, prijazni rodbini. Ponudbe na upravo pod »Uči-telj«.	2785
Odletel
je danes zjutraj kanarček is Koroščeve ulice proti parku. KOmur je o njem kaj znano, naj javi, oziroma naj ga odda Proti nagradi v Koroičevi ulici 2/II.
3783
Sladki vinski mošt po Din 8 toči Mariborski dvor, Oset.
'3773
Sobo in Crkoslikflnje.
vedno hajnoveiši vzorci na razpolag izvrSute pftcen\ hitro in okusno Franic Ambrožič. Grajska ulica 3 za kavarne »AstOria«,	X
Rabljene avto in mOto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica .lustln Gustinčič. Tattenbacho va ul. 14.	tSRfi
Dve pošteni gospodični
vzamem na stanovanje. Naslov v upr. Večernika.	2781
Veliko Izbiro
vsakovrstnih pletenin, oblek, jopic, vest, puloverjev itd. po zelo znižani ceni priporoča pletarna Vezjak, Mar-bor, Vetrinjska ulica 17. Naročila po meri, kakor vsa popravila se izvršijo točno in ceneno.	2491
JiMlLIJA NEČAE naznanja v svojem (n v imenu *v&jih otrbk vsem soroinikom, prijaieljen. in znancem pretresajočo vest, da je njen dobtl. nepozabni soprog, oziroma brat, stric itd., gospod
Josip Nečas
vpubojenl žandarmerljski narednik-vodnik
v torek, dno 22 septembra ob 5. uri zjutraj med službo božjo v stolni cerkvi zadet od srčne kaDi v 56. letu nenadoma preminul.
Pogreb nenadomestljivega se bo vršil v četrtek, dne 24. septembra ob 16. uri 30 na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Sv. maša r.adu&nlca bo darovana dne 25. septembra ob 7. url v stolni eorkvf.
Blsnsko, Gorica, otok Vis, Maribor, dne 23. septembra 1931.
2783	ŽALUJOČI	OSTALI.
Zahvala
Za takojSnjo izplačilo pripadajoč« podpore po sntrti moje matere gospo Klare Mulac Izrekam
»LJUDSKI SAMOPOMOČI« V MARIBORU
najlepšo zahvalo In priporočam to neprecenljivo drultvo vsakemu v takojšni pristop.
M a r l b o ir. dne 19. septembra 1931.
2784	PRaNC	MULEC.
Zahtevajte povsod „Večeniik“!
Starši
Začetek šole !e tul
Ne pozabite, da dobite vse šolske knjige & šolske potrebščine najbolje in najceneje prI
Tiskovni zadruai*Naribc»r
Aleksandrova tasta 13
Maja KomcttU	*»*J*uvalU	ifctejatelja	la	aftdniki	ST	ANO	KOSOVEL	*	Mariboru,	liska	Mariborska	tiskarna	d.	4, predstavnik SlANKUUtfijM
t Maribor«.	—	—	^	^	^	^	^	^