Četrtek, 27. maja 2004, št. 22, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR Demokracija Oznovec Roter proti Lajovcu Na sodišču u Ljubljani bi se morala začeti glauna obraunaua u zadeui, u kateri Zdenko Roter toži avstralskega podjetnika Dušana Lajovca. Zaradi duoma o pravilni vročitvi vabila Lajovcu je bil začetek glavne obravnave preložen na september. Na murskosoboškem sodišču poteka sojenje obtoženim poskusa umora Večerovega novinarja Mira Petka. Priče smo številnim zapletom in poskusom obrambe, da bi obtožnico prikazali kot brezpredmetno sojenje pa zavlačevali. Petek POLITIKA 0 prihodnosti demokracije v Sloveniji FINANCE Bajukov protestni odstop 9771408049069 knjigarna DEMOKRACIJA Knjige lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net CENE VSEBUJEJO DDV, POŠTNINO PLAČATE POSEBEJ. IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE Komunistične tajne službe od njihovega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov. 519 strani, 5.000 SIT TONE KUNTNER MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot. 72 strani, 2.200 SIT S!* Zgodovitui neke koiabordcije: SO SILVIN IN MAIDI EILETZ ZGODOVINA NEKE KOLABORACIJE Boljševiki so v prvi svetovni vojni kolaborirali z vojnim sovražnikom Nemčijo. 368 strani, 6.727 SIT ■»V ... PREVZEM I OBLASTI MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA, FRANCE OEJAK UŠLI SO SMRTI Poročila treh rešencev iz množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945. 244 strani, 3.906,00 SIT CZESLAW MILOSZ PREVZEM OBLASTI Avtor slika travmatično dogajanje med II. svetovno vojno, čas, ko je bil Poljski vsiljen komunistični sistem. 236 strani, 7.760 SIT w /t i i\ 11 I ; BRANE SENEGAČNIK DVOJNI ČAS Ekspresivna, komunikativna poezija, ki se odlikuje z bogastvom sugestivne metaforike, upesnjuje dvojno naravo resničnosti. 107 strani, 4.980 SIT MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtor je razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani, 4.400 SIT tr-100 LIT MALINA SCHMIDT-SN0J JOSIP VOŠNJAK Zdravnik, politik in književnik, predvsem pa rodoljub, ki je bil za svoj narod po potrebi tudi ognjevit taborski govornik 292 strani, 11.400 SIT Janei Janša PREMIKI raloHia mlntfmsha knjiga t | JANEZ JANŠA JANEZ JANŠA PREMIKI OKOPI Politični razvoj slovenske v vec kot 61.000 izvodih. države do leta 1994. Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. kot! OOii izvodih. 363 strani, cena 2.200 SIT 309 strani, 2.200 SIT Pozabljeni slovenski premier PolitifiM biofirjligd tr. I.rtk.l ttrrj(j (1S69-1934) ■■■«■H . ? MILAN ZVER STO LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.200 SIT vasia KJavoi e VASJA KLAV0RA PREDEL 1809 Avtor je šel po sledovih vojaških spopadov Napoleona in Francozov z Avstrijci na Slovenskem leta 1809. 330 strani, 6.727 SIT SOCA SVETA REKA ANDREJ RAHTEN POZABLJENI SLOVENSKI PREMIER Dr. Janku Brejc je po razpadu Avstro-Ogrske postal prvi slovenki premier. 344 strani, 4.232 SIT S E M E N A RAZDORA PETRA SV0USAK SOČA, SVETA REKA Monografija slovenskega Posočja, ki na podlagi obsežnega arhivskega gradiva raziskuje razmere med italijansko okupacijo. 428 strani, 10.980 SIT VIKTOR BLAŽIČ SEMENA RAZDORA Komunistična partija je nevihtno vojno ozračje izkoristila za obračun z drugače mislečimi in v ta okvir sodijo tudi politični umori. 196 strani, 6.770 SIT Knjige v spodnji vrsti lahko kupite tudi na obroke. Najnižji obrok je 3.000 SIT. Vi" «A.C r„: tretja stran Obsojeni na neravnotežje? V naši reviji že leta pišemo, da je eden ključnih problemov slovenske demokracije neuravnoteženost političnih in gospodarskih elit v Sloveniji, ki je posledica dogodkov med drugo svetovno vojno, po njej, v času prejšnjega režima in v obdobju tran-zicije. Kot je na pogovorih o prihodnosti Slovenije (temu posvečamo večjo pozornost na naslednjih straneh) pretekli teden opozoril prvak opozicije Janez Janša, prevelika koncentracija moči (finančne, gospodarske, medijske...) na eni strani zavira razvoj, ki bi bil mogoč ob enakih možnostih vseh. Enake možnosti omogočajo zdravo tekmovalnost, te pa pri nas zaradi obstoječih monopolov ni. I\la omenjenem posvetu je sociolog dr. Matej Makarovič poudaril, da zdrava tekmovalnost zahteva vsaj dvoje. "Prvo je konsenz o pravilih igre, drugo je enakost možnosti. Pri razumevanju vprašanja enakosti možnosti si lahko pomagamo s primerjavo s področja družbene mobilnosti: če so otroci bogatih vedno bogati in otroci revnih vedno revni, pomislimo na dvoje možnosti: so eni po naravi tako izjemno sposobni in drugi tako izjemno nesposobni ali pa je nekaj narobe z enakostjo možnosti? Če 86 odstotkov časa, odkar imamo demokracijo, vodi vlado ista politična stranka, cirkulacija elit pa je med najnižjimi v širšem evropskem prostoru, sta prav tako dve možnosti: ali so eni sami po sebi toliko superiorni ali pa imamo problem z enakostjo možnosti. V vsakem primeru je situacija specifična. Tudi če so 'krive' samo fantastične vrline te stranke in brezupna nesposobnost njenih nasprotnikov, taka situacija potrebuje določene korektive, ki preprečujejo potencialne nevarnosti, do katerih lahko ta situacija pripelje: npr. oblastniška aro-ganca, korupcija, klientelizem, morda celo določeni avtokratski elementi." In po Makarovičevem mnenju morajo biti korektivi namenjeni predvsem večji transparentnosti in nadzoru s strani javnosti, opozicije in institucij posameznih vej oblasti. Pri nas nekateri izmed omenjenih korektivov ne delujejo dobro. Še posebej izstopa problem delo- vanja posameznih vej oblasti; izvršilne, zakonodajne in še najbolj sodne. Organi pregona se v naši državi v zadnjih letih niso izkazali, zaradi česar naraščata korupcija in klientelizem. Nadzor javnosti in medijev bi lahko bil boljši, če bi imeli uravnotežen in povsem pluralen medijski prostor; ta bi omogočal odmevno kritično pisanje, ki ga niti gospodarski monopolisti ne bi mogli ignorirati. Posebno poglavje je opozicija. Za mnoge je ta v Sloveniji še vedno nekaj nepotrebnega, motečega, nekaj, kar povzroča samo zdrahe. Po zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2000 se je zaradi svoje maloštevilčnosti znašla v precej nezavidljivem položaju. Kljub temu se trudi in poskuša korektno opravljati svojo funkcijo nadzora oblasti, kar pa vladajoči nomenkaturi ne ustreza. To je bilo še posebej očitno ob zadnji izredni parlamentarni seji o korupciji in klientelizmu, ko je vladajoča koalicija opoziciji drastično omejila čas za predstavitev njenih argumentov. Zaradi takega ravnanja so opozicijski poslanci pred dnevi vložili zahtevo za sklic nove izredne seje državnega zbora na to temo. le naslov predloga izredne seje nedvomno veliko obeta: "Problematika korupcije, klientelizma in pranja denarja v povezavah med vlado RS, javnimi podjetji oz. gospodarskimi družbami v večinski državni lasti in politiki vladajočih strank v RS ter problematika učinkovitosti državnih organov pri preprečevanju velikih goljufij in naklepnih stečajev hranilnic." Da je argumentom opozicije treba prisluhniti, je pretekli teden poudaril tudi predsednik države Janez Drnovšek. Po njegovem mnenju je občutljivost in tudi sprejemanje iniciativ opozicije nujna. "Sploh če imaš pred očmi interes države in državljanov in ne samo neposredne politične igrice in konfrontacije." Drnovšek priznava, da je ena politična opcija že dolgo na oblasti. "Ko sem bil sam 10 let predsednik vlade, sem imel pogosto občutek, da je to neka zgornja meja." Vendar po njegovem mnenju to dejstvo ni edino, kar kaže, da je v državi nekaj slabo ali dobro. Priznava pa, da se zaradi tega, ker ne prihaja do sprememb, na različnih nivojih oblasti povečuje nevarnost klientelizma. Pri tem lahko ugotovimo, da se sedanji predsednik države v nasprotju s svojim predhodnikom vsaj trudi biti predsednik vseh Slovencev, čeprav mu je še vedno bliže vladajoča politična opcija. Nedvomno lahko ob koncu ugotovimo, da bodo v Sloveniji monopoli in neuravnoteženost na različnih področjih obstajali vse dotlej, dokler ne bo slovenska demokracija dozorela in ne bodo demokratične institucije začele normalno delovati. Metod Berlec Nedvomno lahko ugotovimo, da bodo v Sloveniji monopoli in neuravnoteženost na različnih področjih obstajali vse dotlej, dokler ne bo slovenska demokracija dozorela in ne bodo demokratične institucije začele normalno delovati. Demokracija • Četrtek, 27. maja 2004 O kazalo 11 12 Z Brižinskimi spomeniki v Evropo Razstava Brižinskih spomenikov v živo ima skriven simboličen pomen in ta je večplasten. Zadnji javnomnenjski premiki Nastajajoča demokracija Kako deluje demokracija v Sloveniji? Ali obstaja demokratičen deficit? Ali je mogoče državo bolj približati ljudem? Kaj je mogoče spremeniti? Kako lahko civilna družba kvalitetno vpliva na takšne spremembe? Ah se lahko od drugih demokracij česa naučimo? Kako se bojevati proti klientelizmu? 15 Roter proti Lajovcu 16 Javna uprava pod drobnogledom Strokovni svet SDS je v okviru t. i. vlade v senci pretekli teden v hotelu Lev v Ljubljani pripravil javno tribuno, na kateri je pet uglednih strokovnjakov s tega področja predstavilo alternativni program urejanja področij vlade, javne uprave in plačnega sistema v javnem sektorju. 18 Primer Petek na sodišču 22 Vztrajanje pri napakah 31 Slabe novice iz Iraka Letošnja pomlad v Iraku je polna slabih novic. April je bil najbolj krvav mesec po lanski ameriški razglasitvi konca vojne, in ko se je zdelo, da stvari ne morejo biti še slabše, je prišlo do afere Abu Graib. Ugotovitve o množičnih zlorabah iraških ujetnikov so najhujši moralni udarec, ki so ga doživele ZDA po začetku vojne. 34 Devetletka je podobna industrijski proizvodnji ] _ ■ - -mam i nirah ^Wfrfc - ~ ¡s i - 'mr - ,cj MMHM^Bv \' > -A r i-- » £'.. : _ #. C '" »T* v ¿r Naša osnovna šola je storilnostno naravnana, ker je še vedno ogromno faktografskega učenja, učenja na pamet, stalne kontrolne naloge, eksterna preverjanja v vsaki triadi itd. Prišli smo celo tako daleč, da bodo otroci tudi pri športni in glasbeni vzgoji ter tehniki pisali kontrolne naloge, namesto da bi pri telovadbi telovadili, pri glasbi peli, pri tehniki delali itd. 56 Poslednji Mohikanec Nogometni zvezdnik Roberto Baggio se je pred mesecem dni poslovil od reprezentance. Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. lanez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Ivo Žajdela, Esad Babačič, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper, prelom: Tone Tehovnik, Matej Soper; realizacija: Nova orbita, cLo.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tislc Florjančič tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev, izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov, TRR: 24200-9004125033, Krekova banka d. d. Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Bojan Radin Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za tujino znaša 230 evrov oziroma 240 ameriških dolarjev. HBIHHHiHilHHSHHBBHI^^H^lEHHiSil^HHHEHS^I^^^^^B^^SHHHMIil^^HI^HHHHHBHHHI A Demokracija • 22/2004 a* Titoizem (Stran 8J Najraje se skrije na VVC (Stran 10) Kandidati potrjeni (Stran 14] Ekspresna reforma (Stran 21) Dolenjski Divji zahod (Stran 24) Vračanje s težkim srcem (Stran 26) Meja na Vršiču? (Stran 27) Izgubljeni zaklad (Stran 30) Kova sezona v MGL (Stran 38) jezik fotografij (Stran 39) Investitura novih vitezov (Stran 40) Plemeniti pater Cortese (Stran 44) Rekordna četvorka (Stran 47j Relativnost časa (Stran 55) Poletite na krilih kril i Stran 60) Intergriteta - kaj je to? (Stran 65) Vosovske likvidacije (Stran 66) pogovor Presenetilo me je sovraštvo Pogovarjali smo se z vrhovno državno tožilko Barbaro Brezigar, ki odhaja v Haag. Na predsedniških volitvah leta 2002 ste bili izredno uspešni, saj vas je v drugem krogu podprlo skoraj pol milijona volivcev. Sledilo je vaše delovanje v civilni pobudi Nekaj je treba storiti, da bo v Sloveniji končno zaživela demokracija, ki pa je 2e pred meseci zamrla. Kako ocenjujete to pobudo? Bi bilo mogoCe doseči več? Odzivi na pobudo so pokazali, da mediji niso pluralni, da je naj manj nehigienično, če je na čelu javne televizije nekdanj i predsednik politične stranke, ki je bila nepretrgoma na oblasti 50 let, kot upravičeno se je pokazalo tudi naše opozorilo o slabem nadzoru v podjetjih v državni lasti... Zaradi pobude smo imeli možnost svoja stališča predstaviti tudi tujim strokovnjakom, evropskemu komisarju za človekove pravice in ambasadoijem držav, ki imajo v Sloveniji svoja predstavništva, ter z njimi izmenjati stališča in mnenja. S predstavitvijo pobude najvišjim predstavnikom oblasti pa smo jih opozorili, da oblast ni fevd Tudispomočjonaše pobude se stvari počasi spreminjajo. Sama zato mislim, da je bila pobuda uspešna. Zdi se, da je pobuda zamrla tudi zato, kar so vas v nekaterih kontinuitetnih medijih iz tedna v teden blatili. Ti napadi pa tudi moje težave in pritiski, ki sem jih zaradi te civilnodružbene pobude doživela v službi s strani takratne generalne državne tožilke, govorijo o tem, da je pobuda opozorila na prave probleme. Te reakcije so pokazale, da Slovenija še ni odprta družba. To pa je prvi korak do spoznanja, da je nekaj res treba storiti. Storiti pa morajo tisti, ki so za to odgovorni, saj država ni njihov fevd, državljani smo jim le podelili mandat, da z njo v našem imenu in v našo korist upravljajo. V koaliciji Slovenija so vas vneto vabili, da se jim pridružite v letošnjem, po vsej verjetnosti zelo izenačenem volilnem letu. Ko ste vložili kandidaturo za službo v Haagu, so bili mnogi njeni predstavniki pa tudi vaši volivci močno razočarani. Kako to, da ste se odločili za odhod v tujino prav v času, ko je realno mogoče pričakovati spremembe na slovenskem političnem prizorišču in ko bi opozicija nadvse potrebovala ljudi, ki znajo nagovoriti tudi neopredeljene volivce? Onim povabilo koalicije Slovenija Res je, da se za zdaj nisem odločila za vstop v politiko. Pa se mi vseeno zdi, da ljudje ne bi smeli biti razočarani. Ko sem poskusila vstopiti v aktivno politiko na predsedniških volitvah, sem to storila, ker sem bila in sem še danes prepričana, da bi kot predsednica vseh ljudi pomagala presegati te nesmiselne delitve in etiketiranje ljudi ter napuh tistih, ki mislijo, da so edini poklicani. Želela sem, da bi premagali neizmerno nagnjenje do zavisti in brez predsodkov poskrbeli za promocijo tistih ljudi v Sloveniji, ki imajo jasno in pozitivno vizijo o tem, da imamo pravico kvalitetno obstajati Čeprav naš volilni štab ni imel dovolj denarja in smo bili v njem pretežno amaterji, smo bili uspešni. Tem idejam sem z vso energijo in iskreno posvetila celo leto, kar ni bilo zaman, saj so ljudje razumeli moje sporočilo in ga podprli Zato je ta kampanja pomagala spreminjati duha v državi in to je uspeh. Priznam pa, da meje presenetilo neverjetno sovraštvo, ki je sledilo mojemu delovanju v civilni družbi po predsedniških volitvah Najprej so angažirali dva nesrečnika, da sta natrosila kup laži o mojem delu v zadevi Depala vas, nato je državni tožilec brez kakršnih koli posledic zlorabil sodno dvorano za političen obračun z mano in čisto na koncu je generalna državna tožilka v tej zadevi mimo zakona po političnem diktatu odredila še strokovni nadzor nad mojim delom, ki še do danes ni končan. Slovenska družba se takšnim zlorabam očitno še ni sposobna upreti. Taka demonstracija moči, spletkarjenja in sovraštva mi je tuja in tu ne vidim svojega mesta. Vas politika ne zanima v zadostni meri, da bi se posvetili njej? Politika me zanima. Sama politiko razumem kot tisto področje družbenega delovanja, kjer se skupaj odločamo, kako bomo živeli v naši državi. In tega si kljub pritiskom ne dovolim vzeti. Družbena bitja smo in tudi jaz imam vso pravico opozarjati, da si želim, da bi bili naši odnosi strpni in sočutni, in da je pomembno, da se skupaj odločimo za pot, ki vodi k izbranemu cilju. Zato bom vedno ostala v politiki Povsem mogoče pa tudi je, da bom še kdaj znova poskušala vstopih v svet profesionalne politike, če bo takrat še kdo to podpiral. Ker nikoli ni bil moj cilj, da z vstopom v profesionalno politiko pridobim samo moč in oblast, pa se mi ne zdi, da bi tja morala za vsako ceno. V zadnjem času prihaja do kadovskih sprememb na tožilstvu in ministrstvu za pravosodje. Je mogoče pričakovati premike na bolje? Sama vsekakor upam, da bo prišlo do premikov na bolje. Mesto generalnega državnega tožilca je prosto in kandidati so trije. Ne poznam razmišljanj dveh svojih kolegic kandidatk za to mesto. Vem pa, da je kolega Hinko Jenull, ki je tudi kandidiral, pripravil program in ima ambicijo ustvariti suvereno in visokostrokovno tožilstvo. To je dobro in to podpiram. Zelo slabo pa je, da državnotožilska organizacija nima prav nobene vloge pri imenovanju generalnega državnega tožilca in zakonodaja ne predvideva niti tega, da bi vrhovno državno tožilstvo podalo svoje mnenje o tem, kdo bo šest let vodil tožilstvo. ¡VI. B. Poslanska imuniteta Večina državnega zbora je poslancu Zmagu Jelinčiču Plemenitemu pretekli teden podelila še eno poslansko imuniteto. Glede na to, koliko mu jih je v zadnjih letih že dodelila, lahko mirno ugotovimo, da bi bil Jelinčič, če ne bi bil poslanec, najverjetneje zapornik z najdaljšim zaporniškim stažem v državi. Demokracija • Četrtek, 27. maja 2004 O tri pike... Fevdalci Minuli teden je kot strela z jasnega udarila novica, da je radovljiška upravna enota dokončno vrnila gozdove Triglavskega narodnega parka Katoliški cerkvi. Mnogi zapriseženi svo-bodomisleci (se pravi tisti, ki znajo misliti s svojo glavo in si ne pustijo prati možganov) so se prijeli za glavo ob novici, da bo tri tisoč hektarov najlepših slovenskih gozdov prišlo v roke tujcem. "Kaj pa je Vatikan drugega kot tuja država? Torej je tudi Katoliška cerkev za nas tuja sila in katoličani ne morejo biti Slovenci, če pripadajo Vatikanu, torej so samo tujci," je ves razkačen pred vaško trgovino modroval ostarel možakar, ki je še vedno iz navade na glavi nosil titovko v spomin na čase, ko je domovina prelivala kri za svobodo, kakor je na šolska spričevala zapisal tovariš Josip Broz Tito. A kaj zdaj? Gozdovi, v katerih so se partizani bojevali proti "okupatorju in njegovim domačim pomagačem", so prišli v roke prav slednjim. Nezaslišano. "Kaj pa je Cerkev drugega kot zaveznica nacizma in fašizma?" je še naprej modroval prej omenjeni veteran. Velika zaskrbljenost je vladala tudi v prostorih zveze borcev. Janez Stanovnik je tistega dne, ko je na dan prišla prej omenjena žalostna novica, živčno vihal svoje brke in bržkone premišljeval, kaj neki bi dejal brkati Ivan Cankar, če bi bil še živ. Saj veste, Cankar je bil tisti, ki je zapisal, da si bo narod sodil sam, ne bosta mu sodila ne frak in ne talar. A očitno se je zadeva obrnila drugače. "Najlepši gozdovi na Pokljuki nikoli več ne bodo last slovenskega naroda, ampak bodo pristali v rokah patriarhalnih fevdalcev in tujcev!" je bilo zapisano na letakih, ki so jih okoli trosile pripadnice kluba oboževalk Milana Kučana. Da, največji problem so fevdalci, saj se je Slovenija prav zaradi njih vrnila v mračni srednji vek. No, saj res ni prijetno, če živiš v državi, ki je sedemsto let za lesenim strelovodom, toda vsaj ena prednost ostaja - konec sveta je veliko bolj oddaljen. Toda za nekatere je konec sveta vrnitev v mračni srednji vek. Zato je Janez Stanovnik po telefonu naročil, naj pripadniki lokalnih borčevskih organizacij (ki se zadnje čase pomlajujejo) zakurijo kresove, da bodo vsaj nekoliko razsvetlili srednjeveško mračnost. Toda kaj hitro je obžaloval to dejanje, saj seje spomnil, da bi preprosto ljudstvo to potezo razumelo kot novodobno kurjenje čarovnic na grmadah. S takim početjem pa si tovariši niso nikoli mazali rok! Naposled je Janeza Stanovnika rešil Miran Potrč, ki je napovedal, da bo vložil pobudo za razpis referenduma o vračilu gozdov Cerkvi. Očitno ga v nasprotju z referendumom o izbrisanih tokrat ni zanimalo, ali se referendum nanaša na človekove pravice. No ja, če smo čisto natančni, gre pri nasprotovanju vračilu gozdov Cerkvi za obrambo človekovih pravic tistih, ki so si postavili hiške na Pokljuki, sedaj pa so te hiške "rdeči" otoki sredi "črnih" gozdov. Pa naj še kdo reče, da v ZZB NOB ni borcev za človekove pravice... Gašper Blažič - "Istrabenz ima za to, kar dela zdaj, preveč denarja. Če dejavnosti ne bi širili, bi imeli preveč kapitala." (Igor Bavčar niti po umiku iz aktivne politike noče odstopiti od zgodbe o uspehu.) "Je bil Clinton pavliba, ko je igral na saksofon?" (Lojze Peterle se ne boji, da ga evropski politiki ne bi jemali resno, če bi zaigral na orglice.) "Imam svoj lokalček v Šiški, kamor grem na pivo. A ne vsak dan! Mi žena ne pusti." (Robert Pešut Magnifico je pod stalnim nadzorom svojega angela varuha.) "Da je na slabem glasu, so vsekakor krivi moški." (Režiserka Meta Hočevar odkriva krivce za slab ugled politike.) "...vlada mora začeti podpirati podjetniške pobude, ustvariti moramo bolj prijazno okolje za tuje naložbe in opustiti socialno demagogijo." (Prvi mož Leka dr. Metod Dragonja se je že nekoliko naveličal Ropove demagoške retorike.) "V nogometu ni kakšne velike demokracije." (Predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl ne izgublja časa z glasom ljudstva.) "Res je, kar mi očitajo iz opozicije, da sem na neki način rezervist, ki je vpoklican, ko je najtežje." (Gregor Golobic ne sodi v redno vojsko LDS.) diktafon "Urbančič je radikalno rekel, da ima vsega zadosti in da bi se izselil iz države, če bi bil dvajset let mlajši, jaz pa sem bil tiho, ker bi moral takoj začeti pripravljati kovčke, če naj bi sledil njegovi radikalnosti." (Urednik Danilo Slivnik je ob filozofu dr. Ivu Ur-bančiču raje molčal, sicer ne bi več ostal doma.) "Bo kriva Cerkev, če bodo začele cerkve leteti v zrak?" (Teolog dr. Drago K. Ocvirk razkriva Goebbel-sov način debate Matjaža Hanžka, češ da so za nasilje nad Judi krivi Judje.) Ali lahko v doglednem času pričakujemo tudi Sv. Ljubljano?" (Janko Fon z Jesenic se boji, da bo po spremembah krajevnih imen, povezanih z imeni svetnikov, duh krščanstva "onesnažil" ime slovenske prestolnice.) "Jočem, ker jih ta hip sovražim vse. Preklete podivjane južnjake. Ven z njimi." (Bernarda Jeklin občasno dobiva napade kse-nofobije. Forum za levico se do njenih izjav še ni opredelil.) O Demokracija • 22/2004 v/ zgodbe Obeta se nam še ena vroča izredna seja. Nova seia o korupciji Koalicija Slovenija in SNS sta pretekli teden predsedniku parlamenta predložili novo zahtevo za sklic izredne seje, na kateri naj bi poslanci razpravljali o korupciji, klientelizmu in pranju denarja. Predlagatelji seje so v svoji zahtevi predlagali le eno točko dnevnega reda. V razpravi naj bi se poslanci dotaknili znanih afer, kot so Rdeči križ, Elan, primer Petek, uvedbe računalniškega programa Sigma v Novi Ljubljanski banki, nepravilnosti v skladu za izgradnjo nove pediatrične klinike v Ljubljani, sporni nakup Sistemske tehnike, nepravilnostih v MOL Ljubljana, Slovenski investicijski banki, Orionu in Zbiljskem gaju. Poleg tega naj bi pozornost namenili tudi nakupu lastniških deležev Zavarovalnice Triglav s strani vodstva zavarovalnice, posojanju sredstev iz stečajnih mas nekaterih podjetij in nakupu novega vladnega letala. Na koncu seje naj bi poslanci, kot so zapisali predlagatelji, sprejeli sedem sklepov. V treh bi ugotovili, da v Sloveniji obstaja velika povezanost med nosilci javnih in političnih funkcij, upravami in nadzornimi sveti podjetij v večinski državni lasti ter zasebnimi podjetji v lasti ali upravljanju članov in simpatizerjev vladnih strank, zlasti LDS, zaradi Cesarje ogrožena enakopravnost gospodarskih subjektov na trgu. Vlado bi zato zadolžili, da nemudoma uveljavi ukrepe, s katerimi bi onemogočila, da politični funkcionarji v določenem času po poteku funkcije poslujejo z javnimi podjetji. Poleg omenjenih bi poslanci sprejeli še štiri sklepe, s katerimi bi pristojnim državnim organom naložili pripravo različnih poročil. Urad za preprečevanje pranja denarja bi zadolžili, da pripravil poročilo o številu uvedenih postopkov ugotavljanja sumov pranja denarja v mandatu sedanje vlade in poročilo o svojem delovanju v povezavi s stečajnimi postopki; državno tožilstvo bi moralo pripraviti poročilo o ugotovitvah v preiskavi suma korupcije v razmerju Mobitel - Svema - Ericsson; vlada pa bi morala urad za preprečevanje pranja denarja zadolžiti, da preveri vse finančne transakcije med podjetjemaTelekom in Mobitel ter Svemo, Ultro, GIP Beton MTO, BB 22, Agencijo 41, Avtofonom, Skynetom in Radiosistemi. Kdaj bo seja, v torek, ko je nastajal ta prispevek, še ni bilo znano, Pahor pa je sporočil, naj bi se predstavniki poslanskih skupin o tem dogovorili v četrtek, na dan torej, ko izide naša revija. A. K. etrta referendumska pobuda Državni zbor je v torek zjutraj zavrnil referendumsko pobudo o sistemskem zakonu, ki jo je vložila skupina volivk in volivcev s prvo podpisano Sandro Letica. Proti pobudi je glasovalo 44 poslank in poslancev iz vrst strank vladajoče koalicije, medtem ko so poslanci opozicijskih strank SDS, NSi, SLS in SNS sejo obstruirán. Poslanci, ki so zahtevo za razpis referenduma zavrnili, so presodili, da zahteva predstavlja neutemeljeno in namerno zavlačevanje zakonodajnega postopka. Minuli petek pa je pobudo za zbiranje podpisov za zahtevo za razpis predhodnega referenduma o sistemskem zakonu vložil tudi Branko Grims in skupina 1.250 volivcev. V Grimsovi pobudi je poziv volivcem, da glasujejo zoper sistemski zakon o izbrisanih, saj naj bi bila v njem sporna postopek revizije odločb in višina odškodnin. Volivci bi tako na referendumu odgovarjali na vprašanje, ali se strinjajo, da se postopek revizije odločb in postopek za uve-Ijavljenje odškodnin, vključno z njihovo višino, uredita tako, kot Spet dražii bencin Branko Grims je vložil že četrto pobudo za razpis referenduma o sistemskem zakonu. modrosti tedna "Paradoks včlanitve v Evropsko unijo, ki smo mu bili priča v evforiji zadnjih dni, je v pogosto izrečenem stavku, da 'gremo v Evropo'. Ker fizični ozemeljski premik ne pride v poštev, je jasno, da je ves 'odhod' v Evropo v naših glavah in posledično odločitvah na osebni ravni in na ravni celotne skupnosti." (Novinar Jože Možina) ••• "Brez pretirane bistroumnosti lahko danes po dvanajstletni vladavini LDS in satelitov vsakdo ugotovi, kako je v slovenski državi upadla družbena vera s konca osemdesetih let, namesto tega pa prevladuje apatija, ki je posledica tega, da ljudje ne verjamejo več ne v pravno državo, ne v demokracijo in ne v izvršno oblast." (Pesnik Niko Grafenauer) je predlagano v zakonu. Grims je v obrazložitvi pobude med drugim zapisal, da je na omenjeni dve vprašanji opozorilo že ustavno sodišče v svojih odločbah, ko je zapisalo, da so lahko rešitve, ki so zapisane v predlogu sistemskega zakona, pravno sporne, saj odstopajo od dosedanje pravne prakse. Predsednik državnega zbora, ki je sprejel Grimsovo pobudo, je le-to izročil zakonodajno-pravni službi, ki pa je v svojem mnenju zapisala, da je tudi referendumsko vprašanje v Grimsovi pobudi netočno in nejasno. Kot vse kaže, bo o Grimsovi pobudi odločal državni zbor, glede na razmerje moči v njem in glede na dosedanje izkušnje pa ni možnosti, da bi poslanci sprejeli referendumsko pobudo in da bi do referenduma dejansko prišlo. M. P. pa 102 tolarja. Vlada ob tokratni podražitvi po besedah ministra za finance Dušana Mramorja ni mogla več znižati trošarin in na ta način nekoliko omiliti podražitve, kajti že pred tem smo bili na ravni minimalnih trošarin, ki jih predpisujejo evropske direktive. Pri tem Mramor priznava, da se je treba pripraviti na velik naftni šok in na to, da bodo cene naftnih derivatov lahko vplivale na inflacijo in gospodarsko rast. Če bi ostalo pri sedanjih cenah nafte, potem bi to zvišalo inflacijo približno za 0,6 odstotka, bolj pesimistične napovedi pa kažejo, da bi se inflacija lahko povzpela tudi do 4,6 odstotka. M. P. V torek smo doživeli še eno negativno presenečenje. Komaj smo se sprijaznili z eno podražitvijo bencina, že nas je doletela nova. Gre za drugo največjo podražitev bencina v letošnjem letu. Neo- svinčeni 95-oktanski bencin se je samo v letošnjem letu podražil za dobrih 11 odstotkov, cena dizelskega goriva se je v istem obdobju zvišala za 8 odstotkov, kurilno olje pa se je od januarja do maja podražilo za slabih 10 odstotkov. Tako stane liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina po novem 207,2 tolarja, za liter neosvinčenega 98-oktanskega bencina je treba odšteti 212 tolarjev, za liter dizelskega goriva 180,1 tolarja, za liter kurilnega olja Demokracija • Četrtek, 27. maja 2004 O pro&contra Titoizem O obnovitvi napisa v čast maršalu Josipu Brozu Titu na treh lokacijah na Primorskem seje v medijih veliko pisalo, vendar pa si nihče ni upal naravnost obsoditi čaščenja diktatorja, ki ima na vesti več milijonov žrtev komunističnega režima v nekdanji Jugoslaviji. Se več, v tem tednu so mu ob obletnici rojstva na znameniti dan mladosti (25. maj) mnogi mediji spet peli hvalnice. Zato se lahko upravičeno vprašamo, kaj neki počne Slovenija v Evropi, če njen medijski propagandni stroj poveličuje ljudi iz nekega drugega civilizacijskega okolja in ideološkega sistema, ki ni priznaval nedotakljivosti človekovega dostojanstva. Seveda je mogoče razumeti nostalgijo po Brozu, če pomislimo, koliko delavcev, ki so v prejšnjem sistemu dokaj solidno živeli, sedaj živi v veliki bedi in se dobesedno bojuje za preživetje. Toda dostikrat se ne zavedajo, kdo je dejanski povzročitelj njihove stiske - to pa so prav tisti, ki so s pri(h)vatizacijo nagrabili družbeno premoženje in so tudi sami častilci kumrovškega veterana - če je to se- manjkljivo poznajo zgodovino. Izgovori, da nam je bilo v Titovih časih lepo in da nam ni nič manjkalo, so sicer zelo dobrodošli, toda tudi v Hitlerjevi Nemčiji Nemcem ni nič manjkalo (razen seveda Judom, ki so jih preganjali). Tudi za duceja marsikateri starejši Italijan rad reče, da je v njegovem času bil red, saj so tedaj men- Nedavni posvet, ki ga je pripravil predsednik države Janez Drnovšek, je postregel z nekaj tehtnimi mislimi o tem, kakšna bi morala biti demokracija. Tako je šolski minister Slavko Gaber dejal, da je demokracija samo najboljša med slabimi oblikami vladavine, od katere ni pričakovati idealnih rezultatov. Ja- Pravičnost sredstvi nas vseh vzpostavili v prejšnjem sistemu, veliko boljše pogoje za delo in konkuriranje na trgu. Seveda lahko temu ugovarjajo, češ da je naklada časopisa odvisna od vsebine, kar je sicer res, res pa je tudi, da je odvisna tudi od denarja, ki ga ima časopis na voljo (za oglaševanje, za zaposlovanje dobrih novinarjev Del slovenske javnosti niti po štirinajstih letih demokracije ni v enakopravnem položaju. da vlaki vozili točno. Vendar to ne spremeni dejstva, da je imel Mussoli-ni podobno kot Tito veliko masla na glavi. Res pa je, da je Tito umazano delo prepustil drugim, sam pa se je predstavljal kot karizmatični voditelj, nekakšen oče jugoslovanske države. Skrb zbujajoče pa je zlasti dejstvo, da je Josip Broz v očeh Slovencev še vedno bolj cenjen kot na primer oče slovenske demokracije in državnik svetovnega slovesa dr. Jože Pučnik. To tudi dokazuje, da so med Slovenci tudi po vstopu v Evropsko unijo zelo razširjene vrednote in miselni vzorci iz časa samoupravnega socializma, kar je slaba popotnica za naše bivanje v skupnosti evropskih nez Stanovnik je menil, da je njena glavna naloga odgovarjati na izzive konkretne družbe, akademik Jože Krašovec pa je poudaril, da so temelji vsake demokracije pravičnost, enakost in svoboda. "Spoštovanje pravičnosti daje moč osebnostni in družbeni biti, teptanje pravičnosti pa pomeni uničenje lastne eksistence. Čut za pravičnost se tudi notranje povezuje z čutom za enakost in čutom za svobodo," je dejal Krašovec. Če te njegove misli prenesemo na aktualno slovensko dogajanje, se lahko vprašamo, kako je v Sloveniji. Ugotovimo lahko, da smo vsaj na formalni ravni svobodni, saj se v nasprotju s prejšnjim režimom lah- Med Slovenci so tudi po vstopu v EU razširjene vrednote in miselni vzorci iz časa socializma. veda potrebno. Večina le-teh je danes v Kučanovem Forumu 21 in predstavljajo ogromno kapitalsko in politično moč, po drugi strani pa obujajo kontinuiteto s polpreteklim režimom, kar sicer prekrijejo z govori o demokraciji in socialni državi. Če se vrnemo k odnosu malega človeka do "velikega" Tita, se je treba spomniti na to, da imajo podobne težave tudi Italijani, med katerimi mnogi še vedno častijo diktatorja Be-nita Mussolinija. Seveda to ne more biti izgovor za čaščenje Tita, ampak je samo opozorilo, kako mnogi po- narodov. Josip Broz postaja celo nekakšna ikona sodobne alternativne popkulture, ki jo vladajoča elita finančno podpira Pomenljivo je tudi dejstvo, da Slovenija še vedno ni izpolnila resolucije Sveta Evrope, ki nalaga razgradnjo ostankov totalitarnega režima in njegovo obsodbo. Tudi na gospodarskem področju Slovenija še vedno hodi po Brozovi poti, če pomislimo na posojila, s katerimi se naša država po zaslugi vlade čezmerno zadolžuje. Računi za takšno vladanje pa že prihajajo. Gašper Blažič ko svobodno gibljemo, imamo svobodo govora (ni več t. i. verbalnega delikta, čeprav bi ga nekateri politični funkcionarji najraje uvedli) in nas ne nadzirajo več. Prav tako smo na formalni ravni vsi enaki. Stvari pa se zapletejo, ko se vprašamo o enakosti na praktični ravni. Vzemimo na primer opozicijske in provladne časopise. Se vedno velja, da provladni časopisi veliko laže dobijo oglase, da jim je odmerjen večji del sredstev za objavo uradnih obvestil in da imajo zaradi infrastrukture in kadra, ki so ju s ...). V tem primeru so opozicijski mediji v izrazito neenakopravnem položaju s provladnimi, saj si morajo sami zgraditi infrastrukturo, pridobiti bralce in oglaševalce. V nič boljšem položaju niso opozicijski politiki. Ko denimo nekdo na strani strank kontinuitete enkrat vstopi v politiko, so mu takšne in drugačne funkcije zagotovljene za vse življenje, ko pa vstopi v politiko kakšen opozicijski politik, je za vse čase označen. Lahko računa samo na en mandat, po njem pa navadno le stežka dobi novo službo. Tak primer je denimo nekdanji gospodarski minister Jože Zagožen, ki so mu po lastnih besedah po koncu mandata zaradi oznake SDS v vseh podjetjih zaprli vrata, ali pa denimo nekdanja direktorica Agencije za plačilni promet Romana Logar, kije morala biti dolgo časa na zavodu za zaposlovanje, pa Bogomir Spiletič... Slednje samo kaže, da del slovenske javnosti niti po desetih letih demokracije in več še vedno ni v enakopravnem položaju z drugim delom. To zagotovo ni demokracija, o kateri govori Krašovec, in ne demokracija, ki bi si jo zares želeli. Aleš Kocjan O Demokracija • 22/2004 1& kolumna Z Brižinskimi spomeniki u EZ Dr. Janko Kos Vstop slovenske države v Evropsko zvezo smo proslavljali s številnimi, včasih primernimi, drugič nerodnimi prireditvami. Najbolj pomenljiva je bila razstava, postavljena v osrednji državni knjižnici. Tu so ob drugih srednjeveških besedilih pokazali - prvič in morda zadnjič - izvirne Brižinske spomenike, za ta namen so jih pripeljali iz Bavarske državne knjižnice. V Miinchnu smo jih pred dvajsetimi leti in več redki slovenski gostje lahko pregledovali brez strogih ukrepov, ki jih varujejo na tej razstavi. Njihova cena se je dvignila - iz znanstvenih in kulturnih, morda tudi političnih razlogov. Pomen tako razstavljenih najstarejših slovenskih besedil, ki jim gre hkrati čast prvih ohranjenih zapisov kakega slovanskega jezika v latinici, je mnogoter. Za povprečno izobražene Slovence, ki vedo o Brižinskih spomenikih nekaj malega iz šole, je to priložnost, da z živim vtisom obnovijo nekdanje šolsko znanje, okrepljeni z zavestjo, da so državljani samostojne slovenske države. Mnogi Slovenci o Brižinskih spomenikih nimajo osnovnega znanja. Če ne drugače, si ga bodo pridobili iz poročil, ki jih razstavi namenjajo mediji - včasih ustreznih, drugič površnih, večidel dobronamernih. Toda razstava Brižinskih spomenikov v živo ima še skriven simboličen pomen in ta je večplasten. Njenemu odprtju so botrovali najvišji predstavniki bavarske in slovenske državnosti, s pridruženo politično in kulturno elito. Dovolj razlogov torej za premislek o simboliki dogodka. Ta v diplomatsko ubranih govornih nastopih ni bila odkrito izrečena, prevladovala so znana gesla o bavarsko-slovenskem gospodarskem sodelovanju, o skupnem prehajanju v Evropo kot uspešno poslovno tvorbo. Pod to zunanjostjo se pozornemu očesu odkrivajo usodnejši simbolični pomeni. Prvi je ta, da smemo v manifesta-tivnem prenosu Brižinskih spomenikov iz Miinchna v Ljubljano videti znamenje zgodovinske sprave med Bavarci in Slovenci. Vemo za sprave Nemcev s Francozi, Poljakov z Nemci, Nemcev s Čehi. Bavarsko-sloven-ska sprava ni tako usodna, vendar segajo stare slovenske zamere na račun danes oddaljenih, nekoč najbližjih sosedov daleč nazaj, v čas Brižinskih spomenikov. V 8. stoletju smo sprejeli bavarsko pomoč zoper Avare, hkrati z Bavarci smo pri- šli pod frankovsko oblast, pod Franki so bavarske plemiške družine postale glavni nosilec fevdalizma na Slovenskem. Po mnogih zgodovinskih preskušnjah sta si bili slovenska in bavarska usoda v 20. stoletju presenetljivo podobni. Hitlerje Bavarski odvzel vso samostojnost, leta 1945 je spet postala "svobodna država" v okviru zvezne Nemčije, Slovenci smo vso avtonomijo izgubili med vojnama, navidezno smo dobili s socializmom in leta 1991 postali država Kljub temu se je po drugi svetovni vojni ohranjala stara in zmeraj nova slovenska zamera zoper Bavarce kot nosilce nevarnega nemštva. Slovesni prenos začetkov slovenskega pismenstva in kulture v Ljubljano se zato zdi kot spravni dogodek. Spoznavamo, da nam Bavarska ni bila samo nadležen oblastnik, ampak tudi pomoč za slovensko vključevanje v Evropo. O tem govorijo Brižinski spomeniki, nastali z bavarsko pomočjo. Toda tu je še drug simboličen pomen. Brižinski spomeniki nas spominjajo na pokristjanjevanje Slovencev. Ta spomin je najbolj skrajnim, zadrtim svobodomislecem še zmeraj nočna mora - spomin na nekaj, česar ne bi smelo biti. Toda to je samo še predsodek, ki ne vzdrži zgodovinske presoje. Z državniškim priznanjem Brižinskih spomenikov se je potrdilo, da je bilo pokristjanjevanje Slovencev odločilno dejanje v na- stajanju slovenskega ljudstva, iz njega rojenega naroda in končno države. Bilo je podobno kot pri drugih evropskih ljudstvih tistega časa - prehod iz neciviliziranega poganstva v civilizacijo srednjega veka. Iz te je nastala moderna evropska civilizacija, vladajoča tudi v Ameriki in zmeraj bolj razširjena po vsem svetu - usoda sveta s tem, kar je v nji dobrega, in s tistim, kar prinaša slabega. Prenos Brižinskih spomenikov po tisoč letih spet med Slo- vence ni samo sprava z zgodovino, iz katere smo nastali, ampak tudi pritrditev civilizaciji, v kateri smo ostali. Nastala je na podlagi antike in krščanstva, iz obeh so se rojevali renesansa in razsvetljenstvo, liberalizem in celo socializem. Tako je postala najbolj dinamična, neprestanega razvoja sposobna, od vseh doslej znanih civilizacij. To bo ostala, če bo ohranjala zvezo s prvotnim temeljem, z antiko in krščanstvom. Brižinski spomeniki nas opominjajo, da se Slovenci priznavamo za del te civilizacije in jo s tem potrjujemo. Med stanjem slovenstva nekoč in danes obstaja kljub vsemu pomemben razloček. Pokristjanjevanje je bilo obetajoče, vendar brez zaželenih političnih in socialnih posledic. V drugih deželah srednje in vzhodne Evrope je okrepilo domače vladarje in plemstvo. V Karan-taniji je bila knežja oblast šibkejša, upori okoli leta 770 so jo omajali, sledilo je družbeno razsulo. Proti letu 1000 je še zmeraj obstajala plast fevdalnih Slovencev- freisinškiškof Abraham, ki je bil lastnik in uporabnik, morda celo naročnik Brižinskih spomenikov, je imel za vazala slovenskega velikaša Negomi-ra. Ker ni imela lastnega oblastnega središča, se je ta plast polagoma ponemčila, izginila vbavarsko-nem-škem fevdalstvu. Tak je bil takratni vstop Slovencev v Evropo. V letu 2004 stopamo v Evropsko zvezo drugačni - s svojo državnostjo, z razvito nacionalno in kulturno zavestjo. Je torej strah, da se bo slovenska politična elita utopila v splošnoev-ropski, tako kot se je fevdalna pred tisoč leti, nepotreben? Odgovor je odvisen ne samo od nacionalne in demokratične volje Slovencev, ampak še bolj od Evrope, takšne, kakršna hoče biti in dejansko bo. Evropska zveza za Slovence ne sme postati repriza nesrečne Jugoslavije. Prenos Brižinskih spmenikov po tisoč letih spet med Slovence ni samo sprava z zgodovino, iz katere smo nastali, ampak tudi pritrditev civilizaciji, v kateri smo ostali. Demokracija • Četrtek. 27. maja 2004 O razkritje Ime in priimek? Marjan Šareč. Kje ste prišli na svet? V Ljubljani. Kdaj? Pozimi. S čim se preživljate? S svojim delom. Kako bi označili svoj značaj? Mešanica vseh štirih glavnih značajskih tipov. Verjamete v Boga? Da. S čim se prevažate? Z avtom, občasno pa tudi s traktorjem in kolesom. Ste bogati? Odvisno od kriterija. Javnost vas pozna predvsem po vašem sodelovanju z Radiom Ga-Ga, kjer imitirate glasove različnih oseb. Kdaj ste odkrili, da imate smisel za imitacijo? V otroštvu. Najbolj znani osebi, katerih glasova posnemate, sta Janez Drnovšek in Tone Rop. Glas katerega izmed njiju je laže posnemati in zakaj? Nobenega izmed njiju ni težko, ko ju enkrat osvojiš. Je pa ampak z različnimi niansami. Zakaj pa denimo ne posnemate glasu Milana Kučana? Ker ga pač ne znam. Koliko časa potrebujete, da naštudirate neki lik? Kakor za koga, je pa res, da vsak lik potem še nekaj časa Ali ko slišite neko osebo, takoj veste, da boste Ne. Vaše najljubše dnevno opravilo je? Spanje. Pesem, ki si jo zjutraj najraje prepevate? Zjutraj si ne prepevam pesmi, ker nisem ravno pri volji. Skriti kotiček? WC, drugi pa so vsi odkriti. Hobi? Moj hobi — imitacija mi je zdaj postala že kar poklic. Recept za premagovanje žalosti? Odkriti njen vzrok in ga v kali zatreti. Najljubši kos oblačila? Pižama. Najljubša jed? Vse tiste, ki jih skuha moja bodoča tašča. Pijača? Sokovi. Sanjske počitnice brez omejitev? Nova Zelandija. Pesnik, ki ga ne morete pozabiti? France Prešeren, ker me vsako leto vsaj dvakrat spomnijo nanj. Film, ki vas je spravil v solze? Pianist bi me skoraj. raje se n MARJAN ŠAREČ © Demokracija • 22/2004 naslovna zgodba Zadnji predvolilni premiki Tri tedne pred evropskimi parlamentarnimi volitvami, na katerih bomo prvič volili tudi Slovenci, so merilci javnega mnenja spet pohiteli z raziskavami glede političnega razpoloženja med volivci. Glede na to, da so tokrat evropske liste dokončno oblikovane in da do volitev ni mogoče pričakovati sprememb na njih, je tokratna raziskava zelo zanimiva, predvsem zaradi velikih razlik v izidih, kar tudi pomeni, da se "dežurni anketarji" niti tokrat niso odrekli metodam, s katerimi bi največji vladajoči stranki pomagali do čim boljšega izida. Podobno je pred nedavnim v Demokraciji zapisal tudi sociolog dr. Matej Makarovič: "Če ena od raziskav izmeri za neko stranko bistveno več ali bistveno manj kot druge raziskave v istem obdobju, to sicer ne pomeni, da moramo to raziskavo preprosto zavrniti, temveč le to, da moramo na to gledati s precej večjo mero skeptičnosti." Politbarometrovo izstopanje Ena takšnih anket, do katere moramo biti precej skeptični, je prav gotovo raziskava Politbarometra (njeni izidi so bili objavljeni v soboto, 22. maja, v Delu) pod vodstvom dr. Nika Toša, enega vidnejših članov Kučanovega Foruma 21. Raziskava Politbarometra je namreč pri preverjanju podpore listam za evropski parlament pokazala veliko prednost liste LDS in DeSUS (z nosilcem liste Jelkom Kacinom) pred zasledovalci, saj so ji namerili kar 27,9 odstotka, kar je skoraj dvakrat več, kot jih ima najbližji zasledovalec, to je lista Nove Slovenije z nosilcem Lojzetom Peterletom (15,7 odstotka). Precej drugače je pokazala anketa Ninamedie (objavljena v Dnevniku 24. maja), saj je lista LDS in DeSUS dobila 18,9 odstotka glasov, za devet odstotkov manj kot pri raziskavi Politbarometra. Podobno je tudi pri meritvah splošne podpore strankam, saj znaša razlika med LDS in drugouvrščeno SDS pri Politbarometrovi raziskavi 11 odstotkov (LDS 23, SDS 12 odstotkov), pri raziskavi Ninamedie pa ta razlika znaša samo pet odstotkov (LDS 21, SDS 16,1 odstotka). Tudi pri podpori vladi Antona Ropa se številke precej razlikujejo, saj pri Politbarometrovi raziskavi kar 52 odstotkov vprašanih podpira vlado, 36 odstotkov pa je ne podpira, medtem ko pri raziskavi Ninamedie Ropovo vlado podpira 45,1 odstotka anketirancev, 42,3 odstotka pa je ne podpira. Katera izmed obeh raziskav je realnejša, bi pokazali šele izidi drugih raziskav političnega razpoloženja, ki so bile izvedene približno v istem času. Kljub temu Politbarometrova predvolilna naklonjenost LDS vzbuja precej skepticizma. Izmed zadnjih javnomnenjskih anket še najbolj preseneča tista, ki jo je opravil Tošev (na zgornji sliki) Center za raziskovanje javnega mnenja. Padec združene liste in vzpon Nove Slovenije Bržkone pa s svojim izidom ne more biti zadovoljna združena lista, ki bi glede na prejšnje ankete, ko se je pojavljala z mogočim nosilcem liste Borutom Pahorjem, tokrat zaostala vsaj za tremi strankarskimi listami (LDS+DeSUS, NSi, SDS), kar je tudi dokaz, da nosilec liste Aurelio Juri v nasprotju z Borutom Pahorjem ne nagovarja veliko neopredeljenih volivcev. Zato je še najverjetneje, da bo na listi ZL izvoljen le en poslanec, zaradi česar bo mnoge veljake ZL še pošteno bolela glava. Znano je namreč, da si Borut Pahor svojega odhoda v tujino ne želi pretirano, s tem pa je prekrižal načrte tistim, ki so se ga želeli znebiti, po drugi strani pa z njegovo pomočjo pridobiti dve poslanski mesti, s čimer bi ubili dve muhi na en mah. Tako je očitno, da je Pahorjeva uvrstitev na sedmo mesto strankine evroliste precej slab kompromis. To govori tudi o tem, daje nosilec liste precej pomemben dejavnik pri delitvi glasov, vprašanje pa je, kaj to pomeni v primeru Jelka Kacina, ki ga je v najbolj neprimernem času doletela afera s spornim financiranjem njegove predvolilne kampanje pred nekaj leti. Še največje presenečenje pri tokratnih javnomnenjskih raziskavah je uvrstitev liste Nove Slovenije z nosilcem Lojzetom Peterletom na drugo mesto, takoj za LDS. V splošnih anketah naklonjenosti strankam je Nova Slovenija namreč precej v ozadju, saj je tako pri raziskavi Politbarometra kot Ninamedie zasedla peto mesto (5 oz. 3 odstotke). To dokazuje tezo, da imajo nosilci list precejšnjo vlogo pri "kraji" glasov neopredeljenih volivcev. Presenetljivo pa je, ker Lojze Peterle doslej ni sodil na vrh lestvice najbolj priljubljenih politikov, čeprav je v zadnjem času dosegel velik ugled v Evropi. Izvoljen je bil namreč v predsedstvo konvencije o prihodnosti Evrope, časnik European Voice pa ga je razglasil za Evropejca leta. Zaradi Peterletove prepoznavnosti je torej mogoče, da bo Nova Slovenija dobila celo dva poslanca v evropskem parlamentu, vprašanje pa je, koliko bo to vplivalo na uspeh stranke na jesenskih volitvah v državni zbor, čeprav ima Nova Slovenija precej rezerve v volivcih, ki so pri javnomnenjskih anketah ponavadi zadržani. Znano je, da skušajo v zadnjem času nekateri mediji Peterleta kovati v zvezde z namenom, da bi ustvarili napetosti znotraj NSi in tako na neki način preprečili kakšen večji uspeh stranke na jesenskih parlamentarnih volitvah. Gašper Blažič V Sioveniji glavno javnomnenjsko raziskavo Politbarometer vodi profesor s fakultete za družbene vede dr. Niko Toš, ki je izrazit pripadnike ene politične opcije. Zato bo prav zanimivo primerjati izide zadnjega Politbarometra z izidi, ki jih bodo prinesle evropske volitve. Demokracija • Četrtek, 27. maja 2004 O Kako deluje demokracija v Sloveniji? Ali obstaja demokratičen deficit? Ali je mogoče državo bolj približati ljudem? Kaj je mogoče spremeniti? Kako lahko civilna družba kvalitetno vpliva na takšne spremembe? Ali se lahko od drugih demokracij česa naučimo? Kako se bojevati proti klientelizmu? Odgovore na ta vprašanja so iskali udeleženci tokrat že šestih pogovorov o prihodnosti Slovenije, ki potekajo pod pokroviteljstvom predsed- Nastajajoča demokracija nika države Janeza Drnovška. Na tokratnih pogovorih so torej razmišljali o razvoju slovenske demokracije in njenih demokratičnih institucij ter o prihodnosti demokracije v Sloveniji. Ugotovitve uvodničarjev Minulo sredo je kot prvi izmed treh uvodničarjev nastopil dr. France Bučar, ki je bil predsednik prvega demokratično izvoljenega parlamenta v Sloveniji po drugi svetovni vojni, je pa tudi predsednik Slovenskega panevropskega gibanja. Po njegovem prepričanju je največji primanjkljaj in slabost slovenske demokracije na področju sodnega varstva pravic in obveznosti. "Če državljani niso deležni brezhibnega varstva svojih pravic, niso izpolnjeni temeljni pogoji za delovanje demokracije." Po njegovo se to vidi v nezadovoljivem delovanju sodnega in upravnega sistema, pri čemer je to tudi posledica dejstva, da celotna slovenska zakonodaja izhaja iz načel nekdanjega sistema, ki je deloval na podlagi nezaupanja do državljanov. Bučar vidi problem tudi v prepletenosti politike in javne uprave. "Uprava je težko politično nevtralna, kar bi bil pogoj za delovanje demokracije." Po njegovem mnenju je problematična tudi neuravnotežena delitev družbenega proizvoda, kar vodi v družbeno dezintegracijo. Zaradi reprodukcije elit si z delom ni več mogoče zagotoviti statusa v družbi, kar pa vodi do številnih družbenih odstopanj. Bučar je še menil, da je zelo pomembno, da demokracija ne preprečuje nadpovprečnosti, kajti le ta- ko lahko nastanejo nove elite. Drugi uvodničar filozof dr. Tine Hribarje kot glavni demokratični primanjkljaj v Sloveniji izpostavil neustrezen odnos države do civilne družbe. Pri tem je omenil svoj lastni primer, ko je lani opozarjal na problematiko povojnih pobojev - na neustreznost napisov na grobiščih zu-najsodno pobitih. In ko je skupaj s člani gremija (sestavljajo ga dr. Aleksandra Kornhauser, dr. Jože Mencinger, dr. Jože Krašovec, dr. Boštjan Zekš, Drago Jančar, dr. France Bučar, dr. Ivan Rozman, dr. France Bemik in dr. Tine Hribar), ki delujepri predsedniku države, postavil državi zahteve glede te problematike, ni bilo ustreznega odziva, čeprav so te zahteve po njegovem mnenju postavili pripadniki vrha civilne družbe v Sloveniji. Tretji uvodničar dr. Marko Mi-losavljevič s fakultete za družbene vede je pod drobnogled vzel medije, ki so po njegovo ena ključnih institucij vsake družbe. Problem vidi v netransparentosti delovanja medijev; na področju lastništva zasebnih medijev, vodenja in upravljanja slovenske javne radiotelevizije, na področju naklad tiskanih medijev in na področju uredniškega, novinarskega, oglaševalskega in menedžerskega dela. Kot dokaz je navedel nejasno lastništvo medijev v preteklih letih in s tem povezano možnost prekomerne koncentracije medijev v rokah posameznikov oziroma določenih skupin. Ob tem je izpostavil dejstvo, da je nemogoče, da bi množični mediji delovali politično neodvisno, saj so še vedno v večinski lasti podje- Predsednik države Janez Drnovšek meni, da je klientelizem za Politik Janez Janša: "... ta enormna koncentracija moči, ki Na pojav korporacijskega sistema je opozoril dr. Peter J; razmeroma majhno državo, kot je Slovenija, resna nevarnost in je izključno na eni strani, seveda v temelju onemogoča, da kateri monopolisti namreč želijo ohraniti privilegiran pc lahko ogrozi delovanje njenega demokratičnega sistema. bi se demokratični procesi razvijali tako, kot bi bilo treba." nosu do državnega proračuna, do zakonodaje in do vladne O Demokracija • 22/2004 politika tij, ki so v lasti države. Problematični so tudi konflikti v posameznih medijih med lastniki in uredništvi, kar škoduje profesionalnemu novinarskemu delu in povzroča slabše možnosti za novinarsko delo. Priznavanje slabosti Za uvodničarji je nastopil predsednik vlade Anton Rop. Strinjal seje, da ima slovenska demokracija zaradi svoje mladosti slabosti. Izpostavil je predvsem problem pravne države in pravosodja, ki ne delujeta dobro. Posredno pri tem ni mogel mimo zadnje parlamentarne izredne seje o korupciji. "In na koncu se nam spremeni državni zbor v tožilstvo, v policijo in v sodstvo in posamezni politiki bi radi ratali sodniki v tej državi in to je seveda izjemno slabo." Kasneje se je na te ugotovitve odzval Janez Janša: "Deloma je to res, vendar se to dogaja zato, ker tisti, ki bi morali opravljati svoj posel, tega ne delajo." Rop pa se ni strinjal s Hribarjem glede odnosa države do civilne družbe, saj je menil, da država na tem področju veliko stori. Predsednik zveze borcev Janez Sta-novnik je v svojem razmišljanju poudaril, da na svetu ni demokracije, ki ne bi bila deficitarna, podobno pa je šolski minister Slavko Gaber ugotavljal, daje demokracija samo najboljša med slabimi oblikami vladavine, od katere ni pričakovati idealnih rezultatov. Gaber se je odzval tudi na očitke o nezadovoljivem odnosu države do civilne družbe. Po njegovo je problematično, da se za predstavnike civilne družbe razglašajo politiki. O civilni družbi je govoril tudi dr. Igor Lukšič s fakultete za družbene vede, ki je menil, daje pri vprašanju civilne družbe nujen sistem selektivnosti, kar je temeljni element demokratičnega procesa. Demokracija v nastajanju Prvi človek Slovenske demokratske stranke Janez Janša je na pogovorih menil, da je demokracija v Sloveniji šele v nastajanju. "Če odštejemo nekatere nesporne dosežke, v slovenski demokraciji prihaja do zastojev." Problematična se mu zdi predvsem prevelika koncentracija moči na eni strani, kar onemogoča normalen razvoj. To povzroča korupcijo, klienteli-zem in nesluteno bogatenje nekaterih. Janša opozarja predvsem na neučinkovitost organov pregona, ki se v raziskovanje posameznih afer vključijo šele pod pritiskom javnosti in medijev. Pri slednjih je nastal problem zaradi kapitalskih medijev, v katerih je mogoče zaslediti cel kup kritik na račun tujih vlad, le redko pa kritično obravnavajo slovensko vlado. Predsednik ljudske stranke Janez Podobnik je menil, da je za slovensko demokracijo značilno, da problem demokratične ureditve ni v formalni razvitosti, temveč v vsebinski Po njegovem mnenju so elementi strahu še vedno pred svobodnim izražanjem mnenj, še vedno smo priče nezadostni pluralnosti medijev, vprašanjem zaupanja v poštenost volitev in vprašanju instituta referenduma. Podobnik je opozoril še na reprodukcijo politične elite, ki je naslednica prejšnjega režima, zaradi česar slovenska demokracija nujno potrebuje konceptualno in kadrovsko osvežitev. Nekateri manjko demokracije v Sloveniji vidijo v preveliki nestrpnosti. Konvencija o prihodnosti po slovensko Pogovori o prihodnosti Pobudo za konvencijo (pogovore) o prihodnosti Slovenije po zgledu evropske konvencije o prihodnosti je dal v začetku lanskega poletja predsednik SDS Janez Janša. Predsednik republike Janez Drnovšek je njegovo idejo sprejel in dobili smo pogovore o prihodnosti Slovenije. Prvi pogovori so potekali oktobra lani, ko so intelektualci iz vrst civilne družbe, znanosti in politike razmišljali o prihodnjih zunanjepolitičnih usmeritvah Slovenije. Sledili so pogovori, na katerih so govorili o vrednotah, na tretjih je bila osrednja tema vloga znanja in znanosti v Sloveniji, na četrtih pa konkurenčnost slovenskega gospodarstva in družbe. Na petih pogovorih marca so razpravljali o prihodnosti Slovenije v okviru razširjene Evrope. Po mnenju dr. Alenke Selih s pravne fakultete je slovenska družba zaradi svoje nestrpnosti še daleč od demokratične skupnosti. Pomanjkanje strpnosti kot demokratične vrednote pomeni, da je naša država precej stran od današnjih sodobnih tokov demokracije. Podobno meni tudi nekdanji ustavni sodnik dr. Peter Jambrek, ki je poudaril, da je temelj demokracije strpnost. V Sloveniji pa obstaja velika nestrpnost do opozicije, ki se še vedno obravnava kot nekaj motečega in nepotrebnega. Razmišljana komentatorjev Za dr. Bernarda Nežmaha s filozofske fakultete Slovenija ne bo pravna država, dokler bo kršila ustavne in človekove pravice. Nežmah je opozoril na deset odločb ustavnega sodišča, ki jih država po več letih še vedno ni uresničila. Po njegovem prepričanju mladost demokracije ni opravičilo za njeno pomanjkanje. Precej črnogledo jeopisalstanjeslo-venske demokracije komentator dr. J a-nez Markeš, saj je po njegovo bitka za demokracijo za slovensko politično elito že izgubljena. Problem vidi v pomanjkanju kritične mase, ki bi dosegla ambrek. Ne- Dr. Matej Makarovič: "Velike koalicije že po definiciji slabijo >ložaj v od- opozicijo, saj izhajajo iz implicitne predpostavke, da je vlada že veje oblasti, tako 'široka'..., daje opozicija le še disfunkcionalen ostanek." spremembe in uresničila demokracijo v polni meri. Slovenski politični sistem je po njegovem mnenju "križanec med moderno liberalno demokracijo in predmodemo narodno enoto". Za dr. Mateja Makaroviča (ki je med drugim naš kolumnist) s fakultete za družbene vede je problematično oblikovanje velikih koalicij, ki naj bi presegle politične delitve v prostoru. V preteklih letih smo bili po njegovem mnenju priče močni težnji po kosociativizmu, to je "preseganju" delitev v političnem prostoru z oblikovanjem širokih koalicij, pri katerih je največja stranka kot partnerja v vlado vključila najmočnejšo stranko nasprotnega političnega bloka ali pa vsaj nekaj šibkejših elementov iz nasprotnega političnega bloka. "Prva možnost je bila značilna v letih 1992— 2000, druga v zadnjih štirih letih. Tendenco k takšnemu kvazikonsezualne-mu vladanju je mogoče razumeti v kontekstu prevladujoče slovenske politične kulture, ki jo je najprej zaznamovala predvojna katoliška, nato pa komunistična (samoupravna) korpo-rativistična tradicija. Obema je bilo v določeni meri skupno negativno dojemanje konfliktov, celo kadar so takšni konflikti institucionlizirani z jasno opredeljenimi pravili igre, kot to velja za parlamentarno demokracijo. Posledica takšne vrste korporativizma je bila v slovenski zgodovini politika, v kateri se soglasje namesto z demokratičnim dialogom bolj poskuša dosegati s hegemonijo ene politične opcije v imenu potrebe po 'enotnosti'." Pogovore je sklenil predsednik države Janez Drnovšek. Menil je, da je bila razprava zanimiva in koristna za slovensko javnost in za razvoj slovenske demokracije v prihodnosti. Metod Berlec w___ Po mnenju dr. Mance Košir imajo samo velike stranke možnost, da se pojavljajo v medijih."... čim večja je stranka, večjo fotografijo imajo, največja stranka na prvi strani..." Demokracija • Četrtek, 27. maja 2004 ... . . ■nsnnrc m hovin«o uiiraiuko in uurarm vidi v Benečiji v 15. in 16. stoletju. BR1ZINSKI SPOMENIKI MONUMENTA FRISINGENS1A dipmmti^nfí bofi ppTCnAtifr -nj?-tnt -vtM^i po/t TT- irm i7po-»-»nlm («> «tfw (jreríwv niMfifi Razstavni katalog Razstavo Rojstni list slovenske kulturcv NUK spremlja pregleden in lepo oblikovan katalog. Uvodoma je Mihael Glavan na kratko predstavil vse štiri razstavljene in hkrati najstarejše v slovenščini napisane dokumente. Dva prispevka sta napisana prav za to priložnost. Zgodovinar Igor Grdina je v esejističnem slogu prikazal kulturno-duhovno podobo časa, ko so nastali Brižin-ski spomeniki, Alfred Ogris pa je prikazal Rateški rokopis. Prispevka Jožeta Pogačnika o Stiškem rokopisu in Nikolaia Mikhailova o Cedadskem rokopisu sta ponatisnjena. V drugem delu kataloga so kakovostne barvne reprodukcije vseh štirih razstavljenih rokopisov. Znanstvenokritična izdaja Ob prvi razstavi Brižinskih spo-menikovv Sloveniji je založba ZRC izdala prenovljeno znanstvenokritič-no izdajo o njih. Brižinski spomeniki, najstarejše slovensko in sploh najstarejše ohranjeno slovansko v lati-nični pisavi napisano besedilo, so ključnega pomena za našo jezikovno, literarno, kulturno in versko zgodovino. Naloga znanstvenokri-tične izdaje, ki je zdaj natisnjena že v tretji dopoljeni izdaji, je predvsem ta, da naredi besedilo dostopno v preverjeni različici in omogoči nadaljnje raziskovanje z njim povezane večdisciplinarne problematike. Zato izdaja vsebuje: faksimile rokopisa, podroben opis rokopisa in celega srednjeveškega kodeksa, v katerega je rokopis uvezan, diploma-tični, kritični in fonetični prepis besedil BS, prevode v sodobno slovenščino, nemščino, angleščino in latinščino, slovar vsega besedja spomenikov z ustreznicami v več jezikih, oris raziskav o BS (Igor Grdina), popolno bibliografijo dosedanjih objav ter strokovne literature o njih (Marko Kranjec), obširen znanstveni aparat in imensko kazalo. Stiski rokopis Demokracija • Četrtek, 27. maja 2004 osebnosti P. Placido Cortese je eden izmed "mučencev 20. stoletja": plemenit človekoljub, ki se je iz ljubezni do Boga odločil za dejavno ljubezen do bližnjega v stiski in je umrl leta 1944 kot žrtev nacizma, ko je bil star 37 let. Med vojno je nesebično pomagal taboriščnikom, številnim beguncem in skrivačem ter pri tem dobesedno izgoreval. Ko so ga Nemci aretirali, so ga strahovito mučili. Izginil je v tržaški Rižarni. Rodil se je 7. marca 1907 v mestecu Cres na istoimenskem otoku. Pri krstu so mu dali ime Nicolo. Slovenci, ki so ga med vojno spoznali v Padovi, so ga večinoma imeli za Hrvata, čeprav je bil iz stare italijanske družine. Obiskoval je zasebno hrvaško Ciril-Metodovo osnovno šolo, tako daje govoril tudi hrvaško. S13. letom je odšel v malo semenišče minoritov v kraju Camposampiero pri Padovi. Stopil je med sinove Asiškega ubožca, izbral redovniško ime Placido, nadaljeval s študijem v Rimu in bil tam junija 1930 posvečen v duhovnika. Služboval je v Padovi in Milanu, nato do konca spet v Padovi. Odlikoval se je kot spovednik, duhovni voditelj in verski časnikar. V letih 1937— 1943 je bil uspešen urednik mesečnika llMessaggero diS.Antonio in njegovih otroških prilog. Tiskarno je povsem posodobil in naklado Mes-saggera dvignil najprej na 300.000, nato pa na več kot 800.000 izvodov. Rešil je veliko življenj V okviru represivnih ukrepov so fašistične oblasti v padovanskem centracijskem taborišču v Padovi, je 27. marca 1943 ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana povabil, naj izrazi p. Placidu hvaležnost Slovencev. Med drugim je zapisal: "Iz poročila je razvidno, da je delo, ki ga vrši p. Cortese, nadčloveško. Skoraj dobesedno lahko rečemo, da dela noč in dan za slovenske interniran-ce. Dvomim, ako lahko kak Slovenec tekmuje z njim glede materialne pomoči najbolj zapuščenim. S svojim delom dokazuje, kako širokog-rudna je prava krščanska ljubezen. In s kakšnim veseljem to dela. /.../ Potrebno je, da se mu pokaže vidno priznanje na kakršen koli način." Ivo Jevnikar, novinar slovenskega programa italijanske televizije v Trstu, ki je doslej zelo veliko pripomogel, da se je obudil spomin na plemenitega p. Corteseja, po njegovih dognanjih večinoma povzemam Plemeniti pater predmestju Chiesanuovajunija 1942 moč za internirance so prejemali iz ta zapis, je v ljubljanskem partijskem uredile eno izmed svojih koncentra- več virov, tudi iz Trsta prek duhov- arhivu odkril osnutek Rožmanove-cijskih taborišč, v katerem se je do nika dr. Jakoba Ukmarja in lazaris- ga zahvalnega pisma p. Corteseju. kapitulacije Italije zvrstilo kakih tov. P. Cortese je prejemal pomoč tu- 31. maja 1943 mu je ljubljanski škof 10.000 internirancev, večinoma iz di iz škofije v Gorici in iz Škofijske med drugim napisal naslednje: t. i. Ljubljanske pokrajine. Skupina dobrodelne pisarne v Ljubljani. "Dobil sem v roke poročilo o dob-študentk medicine iz Slovenije, ki so rodetnem delovanju v taboriščih / študirale na medicinski fakulteti v Zahvala dr. Gregorija Rožmana .../, kjer se nahajajo povečini verni-Padovi, med njimi Marija Slapšak, Frančiškan p. Fortunat Zorman, ki iz ljubljanske škofije. Iz tega po-Majda Mazovec in Marija Ujčič, je ki je sodeloval s p. Placidom v kon- ročila blešči v žarld luči Vaše delo, pridobila p. Corteseja, da je začel v ^^ ■mniiiMiffli tako polno nesebične ljubezni in taborišču obiskovati njihove svojce jMH^H ogromnih žrtev, da ne najdem be- in znance. Skrivaj je v taborišče no- sed, s katerimi bi Vam mogel izraz- sil pošto in denar, organiziral je do- lil iti svojo hvaležnost in odkritosrčno bavo hrane, obleke, knjige in seveda f*B I § |M priznanje. Hvala Vam tisočera!" dajal duhovno tolažbo. Veliko življenj je tako rešil. Nekateri predstojniki niso bili zadovoljni, da se je ukvarjal s takšnimi posli, apostolski nuncij pa mu je uradno naročil, naj se zanima za internirance. P. Cortese je sodeloval z vojaškim kuratom v taborišču, frančiškanskim patrom Anastazijem Kocjan-čičem in s frančiškanom p. Fortuna-tom Zormanom, ki mu je ljubljanski škof dr. Grego rij Rožman priskrbel dovoljenje italijanskih oblasti, da nekajkrat obišče Chiesanuovo. Po- Del obveščevalne mreže Ko je Italija kapitulirala in so nastopili Nemci, je postal p. Cortese v samostanu sv. Antona Padovanske-ga in v tiskarni Messaggera človek, na katerega se je obračala množica skri-vačevin prebežnikov. S številnimi sodelavci je pomagal intemirancem, zavezniškim vojnim ujetnikom in drugim preganjancem, ki so iskali skrivališča in pot v svobodo. V okviru italijanskih odporniških skupin je sodeloval pri reševanju Judov. Vzdrževal Demokracija • 22/2004 osebnosti je stike med italijanskimi partizani in "Češko vladno vojsko", ki so jo Nemci kot nezanesljivo premestili v severno Italijo. Takoj po vojni so Angleži in Čehoslovaki Corteseja za njegovo pomoč vojakom, ki so bežali iz ujetništva in se skrivali, odlikovali. Znašel se je tudi med sodelavci (nekomunistične) obveščevalne mreže, ki je bila povezana z Britanci in sta jo vodila slovenski polkovnik in ataše Vladimir Vauhnik ter hrvaški major jugoslovanske protiobveščevalne službe Ante Anic. Na čelu tržaške postojanke te mreže je bil časnikar Jože Goleč, ki je bil najprej novinar v Mariboru, nekaj časa urednik Slovenskega gospodarja, nato pa se je pred Nemci umaknil v Trst, kjer je bil dopisnik Slovenca. Goleč je aktivno sodeloval v obveščevalni mreži, imel tudi radiopostajo, po kateri je pošiljal poročila. Jeseni 1944 so Nemci mrežo razbili in Golca aretirali. Ubili so ga aprila 1945 v tržaški Rižarni. Ko so Nemci jeseni 1944 razkrili organizacijo v Trstu, so v Padovi 8. oktobra aretirali tudi p. Placida Corteseja. Prepeljali so ga na sedež gestapa v Trst, kjer so ga zasliševali in kruto mučili, vendar ni izdal nikogar. Sotrpine v zaporu je spodbujal k molčečnosti, molitvi in zaupanju v Boga. Novembra 1944 se je v koronejskih zaporih razširil glas, da je v bunkerju gestapa izdihnil. Beatifikacijski postopek Delovanje p. Placida Corteseja je bilo več desetletij skoraj nepoznano. Leta 1967 je v Zborniku Svobodne Slovenije v Argentini dr. Vojko Ar-ko, ki je kot študent medicine v Padovi med vojno sodeloval s p. Pla-cidom, objavil o njem krajši spominski zapis, v katerem je zapisal: "Več kot dvajset let po Cortesejevi smrti se mi zdi prav, da vsaj nekdo, ki je z njim sodeloval, zapiše nekaj besed v spomin na moža, ki je padel samo zaradi nas in ki prav gotovo ne bi nikdar zašel v mrežo tajnih služb, če ne bi vojna vihra zanesla Slovencev v mesto svetega Antona." Beatifikacijski postopek je uradno začel upokojeni goriški nadškof p. Antonio Vitale Bommar-co, ki je imel tudi obširno kores- Demokracija • Četrtek, 27. maja 2004 pondenco med patrom Cortesejem in svojci, zlasti sestro Nino. Gradivo je izročil p. Apolloniu Tottoli-ju, ki deluje v minoritskem samostanu v Genovi. Tottoli je o mu-čencu p. Placidu Corteseju napisal biografijo, pri pisanju pa mu je pomagal Ivo Jevnikar, saj je slovenska zgodba pomemben sestavni del medvojne Cortesejeve zgodbe. Leta 2001 je tudi hrvaška minoritska provinca izdala knjigo Heroj i mu-čenik Placido Cortese, ki jo je po Tottolijevi knjigi napisal p. Ljude-vit Anton Maračič. Leta 2003 smo dobili še slovenski prevod. Knjiži- co je z naslovom M učenec nacizma pater Placido Cortese izdala slovenska minoritska provinca sv. Jožefa. Tako se je p. Cortese vrnil med Italijane, Hrvate in Slovence. Pričanje Mušiča in Gregorca Postopek za beatifikacijo so začeli leta 2001 v Trstu. Posebno cerkveno sodišče je imelo 138 zasedanj, na katerih so zaslišali veliko prič. Med drugim slikarja Zorana Mušiča in ekonomista Iva Gregorca iz Ženeve, ki sta bila skupaj s p. Cortesejem zaprta v gestapovskem zaporu v Trstu in sta danes edini živi priči, ki sta Corteseja videli tik pred smrtjo. Ivo Gregorc je za komisijo o zadnjih mučeniških trenutkih p. Corteseja napisal naslednje: "Pater Cortese je strahotno izgledal, bil je pretepen, raztrgan, krvav po obrazu. Se danes pa vidim njegove iznakažene, sklenjene roke kot v molitvi. Prepoznala sva se, on pa meje hrabril, naj bom močan, zaupam v Boga in ne izdam nikogar. Slikar Zoran Mušič mi je pravil o vsakodnevnem mučenju in stradanju p. Corteseja, da so mu lomili prste, kar sem tudi jaz videl, ko sva se srečala v Zimmerjevi predsobi. Mušič mi je tudi pripovedoval, da je vedno slišal, kako pater polglasno mo- li, pretresen pa je bil nad voljo, trdnostjo in vero malega, slabotnega patra, ki ni klonil in ni nič izdal." O mučenju p. Corteseja je med zbiranjem pričevanj leta 1995 Ade-le Lapanje povedala naslednje: "Glas, ki je iz te luknje prišel do nas, je bil slaboten, izmučen, izdajal je veliko trpljenje. Priznal je, da je vsak dan izpostavljen mučenju. Jasno je bilo, da je zelo preizkušen, brez dvoma na koncu z močmi. / ...I Teden dni pozneje sem, zopet zahvaljujoč se zaporniški tam-tam povezavi, izvedela, da je p. Cortese pravkar preminil zaradi mučenja, vendar pa jim ni uspelo, da bi iz njega izvlekli imena sodelavcev. / .../ Njegovo truplo je verjetno končalo v krematoriju Rižarne." Za uradni dan smrti so razglasili 15. november 1944. Spominski obred v Rižarni Mušiča, Gregorca in vrsto drugih, ki so jih aretirali v okviru obveščevalne mreže, so odpeljali v nemška taborišča. Nekateri so tam umrli, Mu-šiču in Gregorcu pa je Dachau uspelo preživeti. Ko sta se po vojni vrnila v Slovenijo, je po njiju planila še Ozna. Mušič se je rešil suženjskega dela na Kočevskem in uspelo mu je pobegniti čez mejo. Gregorca so zaprli junija 1948 in ga sedem mesecev zasliševali o sodelovanju medvojnega Slovenskega rdečega križa z angleško obveščevalno službo. Čez nekaj mesecev so ga še enkrat aretirali in tokrat je bil eno leto na prisilnem delu na gradbišču v Strnišču. Kasneje je tudi on poiskal svobodo in preživetje zunaj slovenskih meja. 15. novembra 2003 je v Rižarni v Trstu potekal sklepni obred škofijskega dela beatifikacijskega postopka za blaženega p. Placida Corteseja. Slovesnosti so se udeležili italijanski, hrvaški in slovenski minori-ti ter številni sodelavci pri postopku. Obred je potekal v vseh treh jezikih. Ob molitvi in branju odlomkov iz Svetega pisma ter z zborovsko pesmijo slovenskega moškega zbora iz Trsta je tržaški škof Eugenio Ravig-nani zapečatil obsežne zbrane spise, ti pa so nato odpotovali na kon-gregacijo za svetnike v Vatikan. Ivo Zajdela mejniki à» Kamniški zbornik Pred kratkim je občina Kamnik izdala XVII. številko Kamniškega zbornika. Vsebina ponuja bogato branje: Svete žene Andeške (Andreja Eržen), Reformacija na Kamniškem (Mihael Kuzmič), Nagrobna plošča plemiča Janeza Jakoba Wiederkehrja z Wiedersbacha (Marko Lesar), Iz vsakdanjega življenja mekinjskih klaris v 17. in 18. stoletju (Damjan Hančič), Kamniški Kurhaus (Jasna Paladin), Puškarin goslar Janez Hu-mar iz Godiča (Janez Humar), Osnovno šolstvo vSmartnem in Zg. Tuhinju včasuAvstro-Ogrske (Tatjana Drovenik Calič), Rudarjenje v dolini Cme in njeni okoliciin Kamniški črni mlinarji (Vinko Rifel), Člani Slovenske matice ter odborniki in članstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Kamniku v času habsburške monarhije (Andrej Vovko), Zapuščina dr. Ivana Zika v kamniškem muzeju (Zora Torkar), Gorenjska v antiki (Verena Vidrih Perko, Milan Sagadin), Kamničani v Steletovih zapisih ljudskih pesmi (Marija Klobčar), Votivne figurice vNevljah pri Kamniku (Benjamin Bezek), Veronika z Malega gradu: kamniško ljudsko pripovedno izročilo v knjižni in elektronski obliki (Breda Podbrežnik Vukmir), Ob stoletnici rojstva slovenskega slikarja Mihe Maleša, 1903—1987 (Marko Lesar), Maleševe upodobitve Prešerna in njegovih pesnitev (Dušan Lipovec). Sledijo še razprave o gozdni vegetaciji in o hroščih Menine planine, o najdbi fosilnih žuželk v Tunjiškem gričevju, o dendrološ-kih raziskavah lesa iz stavb pri Sv. Primožu nad Kamnikom, o jamah osamelega krasa Kamnika in Tuhinja, o Kamniški jami, zibelki jamarstva na Kamniškem, dve razpravi o Franu Albrehtu. Zbornik za umetnostno zgodovino Zbornik za umetnostno zgodovino izdaja Slovensko umetnost-nozgodovinsko društvo. Zvezek 39 z letnico 2003 prinaša enajst prispevkov: Prvi izsledki o po-slikavi župnijske cerkve sv. Trojice v Veliki Nedelji (Simona Menoni), Likovni viri za baročno stropno slikarstvo v Sloveniji (Barbara Murovec), Hebrejski napisi in velenjske table(]a-nez Premk), Na sledi za izgubljeno Al-manachovo sliko (Boštjan Mihelj), Risba poznobaročnega dvorca invr- m »u« * ta vDomavi (Igor Weigl), Fotografije Stojana Kerblerja (Marjeta Ciglenečki), Slikarstvo socialističnega realizma na Slovenskem: kritični pregled (Donovan Pavlinec), Dubrov-niška Velika fontana (Renata Novak Klemenčič). Trije prispevki so v tujejezični in z žal zelo kratkimi povzetki v slovenščini: Tri nove table Spinella Aretina (Štefan Weppelmann), Principi fasadnega sporočanja na primeru treh Plečnikovih zgradb (Monika Pemič), Razmerje med karikaturo in slikarstvom v delu Antuna Motike (Frano Dulibič). ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO Janez Jalen Izšla je že druga knjiga Izbranih spisov Janeza Jalna, roman Trop brez zvoncev in kratka proza Previsi. Janez Jalen TROP BREZ ZVONCEV PREVISI Natis izbranih del duhovnika in pisatelja Janeza Jalna (1891—1966) je bil v načrtu še za njegovega življenja. Prvi, ki je izrazil namero, naj Mohorjeva izda njegove izbrane spise, je bil Jakob Šolar, resno pa seje na urejanje izbora pripravljal urednik Jože Dolenc in Jalnu celo obljubljal, da bodo začeli z natisom, brž ko bosta končana Detela in Pregelj. Načrt je po Jalnovi smrti zamrl. Sedanje vodstvo celjske Mohorjeve družbe nadaljuje tradicijo gojenja domačih, tudi katoliških klasikov, med katerimi je zagotovo Jalen. Zato je sprejelo pobudo prof. Franceta Pibernika in zdaj je pred nami poleg Jalnove biografije izpod njegovega peresa druga knjiga z izbranimi spisi. Roman Trop brez zvoncev snovno dopolnjuje Ovčarja Marka glede planšarstva in ga razširja v dvojnem smislu - s tem, da nam osvetli planšarsko življenje v bohinjskem kotu, in s tem, da ga postavlja v bližnji čas pred prvo svetovno vojno. Previsi so zbirka kratke proze, ki je bila stalna vzporednica Jalnovega ustvarjanja. Po letu 1924 je v različnih revijah objavil vrsto kratkih proznih zapisov. Največ črtic in novel je postavljenih v Jalno-vo domače okolje pod Stolom in v bohinjski kot. Daljši zgodbi Previsi in Pogoni opisujeta lovsko življenje. Zgodbe zadevajo usode malih ljudi. Knjigo je s spremno besedo in opombami opremil France Pibernik. Loški razgledi Muzejsko društvo Škofja Loka je izdalo 49. številko zbornika Loški razgledi. Zbornik, ki ima 398 strani, prinaša različne prispevke o škofjeloški zgodovini in sedanjosti. Naj omenimo samo nekatere: Listina cerkve sv. Barbare iz leta 1448 in Rudolf Besel in Dražgoše leta 1942 (Alojzij Pavel Floijančič), Pravila loških klaris (France Štukl), Jama Konasnica in njena podzemeljska favna hroščev (Bojan Kofler), Simon Su-bic, pisec fizikalnih učbenikov (Stanislav Južnič), Dr. Gregor Krek kot privatni docent in izredni profesor univerze v Gradcu (Janez Dolenc), Slikar Jurij Šubic in njegove freske v Iliou Melathronu (Ana Kocjančič), Italijanska zasedba Sorice, I. (Nataša Budna-Kodrič), Soriška ledinska imena (Ivan Kejžar), Megalitska kamnita miza v Ravnah pri Žireh (Andrej Rant),Gracifena(iItogo(Fran; 1.15 INFOKANAL Kanal A a 9.15 TV prodaja 9.20 Spet zaljubljena, 3. sezona, ponovitev 13. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Lov za zakladom, 2. sezona, ponovitev 9. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Spet zaljubljena, 3. sezona, 14. del am. nad. 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 155. del am. nad. 14.40 Vsi moji otroci, 50. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Lov za zakladom, 2. sezona, 10. del avst. nan. 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Samski stan, 2. sezona, 19. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Hugleyevi, 4. sezona, 9. del am. hum. nan. 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Hekerji, ameriški film ^ 21.55 Mikser: Mladi zdravniki, 1. sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanke 22.25 Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona, 3. del ameriške humoristične nanizanke 22.55 Radijska postaja, 4. del ameriške hum. nan. ** 23.25 Šov |erryja Springerja, pogovorna odd. frf//, Demokracija • Četrtek, 27. maja 2004 © tv program Pop TV 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 90. dela španske nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 34. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 29. dela španske nadaljevanke 11.50 Družinske vezi, ponovitev 112. dela brazilske nadaljevanke 12.40 Športna scena, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 113. del brazilske nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 30. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 35. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 91. del španske nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Pod eno streho, 4. sezona, 15. del sosedske nadaljevanke 20.55 Sedma nebesa, 7. sezona, 17. del am. nan. 21.50 Naša sodnica, 3. sezona, 16. del am. nan. 22.45 XXL premiere 22.50 Tretja izmena, 4. sezona, 21. del am. nan. 23.45 24UR, ponovitev 0.45 Nočna panorama PSP TOREK, TevePika fig*1 9.00 9.30 11.00 11.30 13.00 13.30 14.00 14.30 15.30 16.30 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 20.00 21.30 22.30 23.00 23.30 00.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon The Kwashen Retashy, glasbeni show, pon ABCD, svet avtomobilizma, pon Soočenja Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, pon Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon lana, oddaja o sončni strani življenja, Duhovna univerza, pon EU volitve 2004: EU In PIKA!, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov Do zdravja tudi tako, gost: dr. Brane Kobal, vodi: jana Debeljak, pon Naš vrt, svetovalna oddja za vrtiCkarje, pon EU volitve 2004: EU in PIKA!, prvič Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Intl Šraj, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo EU volitve 2004: EU in PIKA! EU volitve 2004: EU in PIKA! 24 UR, Informativna oddaja jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: usklajevanje poklicnega In družinskega življenja, pon Poslovni studio, dnevno Informativna oddaja, pon EU volitve 2004: EU in PIKA! Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 8.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Automobille 09.25 Risanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 SuperNov@ Multi Talents - zakulisje 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 14.45 Hrvaški idol, ponovitev 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 199. del italijanske telenovele 18.00 TV prodaja 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Madona, dokumentarna oddaja 20.50 Maščevanje marincev, ameriški akcijski film, 2001 ^ 22.30 KI, športni program 23.30 TV prodaja 00.00 Videostrani Slovenija 1 1.6.2004 _a i/3 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.15 9.25 9.50 10.15 10.30 11.15 12.15 13.00 13.15 13.15 13.40 14.10 15.05 16.30 16.50 17.00 17.05 17.20 17.45 18.15 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.35 22.50 23.40 1.25 1.25 2.15 2.35 3.05 4.50 TEDENSKI izbor kultura odmevi DOBRO jUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK: LED RISANKA MARSUPILAMi, RISANA NANIZANKA, 18/26 AFNA FRIKI, MLADINSKA ODDAJA, 9/12 SPREHODI V NARAVO: CVETLIČNA RAZSTAVA S PUMO IZ OČI V OČI, DOKUMENTARNA ODDAjA ČEZPLANKE: ANDORA ALPE-DONAVA-jADRAN, PODOBE IZ SREDNjE EVROPE POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR UMETNOST IGRE toti, zbor filmov iz video festivala v MARIBORU PETI ELEMENT hujšajmo!, angleška nadaljevanka, 6/7, ponovitev mostovi ■ hidak: otepanja -barangoljsok (vps 15.55) poročila, šport, vreme (vps 16.30) zgodbe starega medvedka, risanka (vps 16.50) SONČNICA NA RAMI: MAK, ODPETE PESMI OTONA ŽUPANČIČA (VPS 17.00) ZLATKO ZAKLADKO: KRAJINA BREZ (VPS 17.05) KNJIGA MENE BRIGA - DON DELILLO: BELI Sum, ponovitev (vps 17.20) KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: RAD PODSREDA, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.45) DUHOVNI UTRIP (VPS 18.15) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET volitve v evropski parlament 2004 (VPS 20.00) VIZIJE EVROPE, MEDNARODNI FILMSKI OMNIBUS, ZADNJI DEL (VPS 20.35) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) MENINGITIS - ISKANJE ZDRAVILA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 22.50) ELLA IN NJENI MAMI, ANG. DRAMA (VPS 23.40) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.15) KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD PODSREDA, DOKUMENTARNA ODDAJA ELLA IN NJENI MAMI, ANGLEŠKA DRAMA VIZIJE EVROPE, MEDNARODNI FILMSKI OMNIBUS, ZADNJI DEL INFOKANAL Slovenija 2 0.30 1.00 1.50 DEKLE, KOT SI TI, ANGLEŠKA DRAMA, PONOVITEV (VPS 20.30) KAM S TRUPLOM?, FRANCOSKI FILM, PONOVITEV ^ VIDEOSPOTNICE: MONO (VPS 00.30) SINOVI IN LJUBIMCI, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, ZADNJI DEL, PONOVITEV (VPS 01.00) W INFOKANAL & Kanal A 9.15 TV prodaja 9.20 Spet zaljubljena, 3. sezona, ponovitev 14. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Lov za zakladom, 2. sezona, ponovitev 10. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Spet zaljubljena, 3. sezona, 15. del am. nad. 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 156. del am. nad. 14.40 Vsi moji otroci, 51. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Lov za zakladom, 2. sezona, 11. del avstralske nanizanke 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Samski stan, 2. sezona, 20. del am. hum. nan. 17.55 Hugleyevi, 4. sezona, 10. del am. hum. nan. 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Akcija: FX - umor s trikom, ameriški film 22.00 Mikser: Mladi zdravniki, 1. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke 22.30 Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke 23.00 Radijska postaja, 5. del am. hum. nan. 23.30 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja W Pop TV 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Pod eno streho, sosedska nadaljevanka, POP TV, prvič 00.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov POP . TV TevePika 6.15 TELETEKSTTV SLOVENIJA do 06.30 6.30 INFOKANAL 9.05 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 DOBER DAN, KOROŠKA 10.05 DICK VAN DYKE, AM. NANIZANKA, 92/158 10.25 VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 2004 11.00 TV PRODAJA 11.30 INFOKANAL 11.55 PARIZ: TENIS ROLAND GARROS, PRENOS (VPS 11.55) 16.25 TEDENSKI IZBOR 16.25 ŠTUDENTSKA 16.55 STUDIO CITY 17.55 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ 18.25 SKOZI ČAS (VPS 18.15) 18.40 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 93/158 (VPS 18.30) 19.05 VNOVIČ V BRIDESHEADU, AGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 10/11, PONOVITEV (VPS 19.05) 20.00 FRAS1ER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 13/24 (VPS 20.05) 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Soočenje 11.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klarlča, prvič 11.30 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, pon 12.00 Telesna temperatura in termoregulacija telesa, pon 13.00 EU volitve 2004: EU in PIKA!, pon 14.00 Vldeo top 30, lestvica glasbenih spotov 15.45 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi 16.00 BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, prvič 17.30 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Intl Šraj, pon 18.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Brane Kobal, vodi: jana Debeljak, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Na Piki, aktualna pogovorna oddaja 20.00 EU volitve 2004: EU in PIKA!, prvič 21.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: nova sestava družine v 21. stoletju, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja Kanal III i/3 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Moderna orožja, dokumentarna oddaja 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 11.00 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 14.45 SuperNov@ Multi Talents Hrvaška, ponovitev 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 200. del italijanske telenovele 18.00 TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Ekskluzivni magazin, ponovitev 19.30 Znani in zanimivi, ponovitev 20.00 Razblinjene sanje, ameriška drama, 1998 21.45 Namestnik, ameriški akcijski film, 1998 @ 23.50 Automobille 00.05 TV prodaja 00.30 Videostrani 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 91. dela španske nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 35. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 30. dela španske nad. 11.50 Družinske vezi, ponovitev 113. dela brazilske nadaljevanke 12.45 Sedma nebesa, 7. sezona, ponovitev 17. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 114. del brazilske nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 31. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 36. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 92. del španske nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 21.00 Življenjska zgodba: Elian - mali kubanski prebežnik, ameriški film 22,40 XXL premiere 22.45 Tretja izmena, 4. sezona, zadnji del ameriške nanizanke 23.40 24UR, ponovitev 0.40 Nočna panorama SREDA, 2.6.2004 Slovenija 1 J3 EE 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.10 9.20 9.25 9.50 10.15 10.30 10.55 11.25 11.45 12.40 13.00 13.15 13.15 13.40 14.05 15.20 15.55 16.30 16.50 17.45 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 22.00 0.20 0.20 1.10 1.30 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR SONČNICA NA RAMI: MAK, DPETE PESMI OTONA ŽUPANČIČA ZGODBE STAREGA MEDVEDKA, RISANKA RISANKA PIPSI, RISANA NANIZANKA, 16/26 SMER VESOLJE, RISANA NANIZANKA, 15/26 ZLATKO ZAKLADKO: KRAJINA BREZ KNJIGA MENE BRIGA - DON DELILLO: BELI ŠUM KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD PODSREDA, DOKUMENTARNA ODDAJA DUHOVNI UTRIP 55 LET POLICIJSKEGA ORKESTRA HALO, LEON POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR DIVJI SVET PRIHODNOSTI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 8/13 VIZIJE EVROPE, MEDNARODNI FILMSKI OMNIBUS, 2., ZADNJI DEL PORTRET FOTOGRAFA: BORUT FURLAN, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 15.20) MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) MALE SIVE CELICE, KVIZ (VPS 16.50) TERSKE DOLINE IN GORE, DOKUMENTARNA ODDA|A (VPS 17.45) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET SEDMI PEČAT: SESTRE MAGDALENKE, ANGLEŠKI FILM (VPS 20.00) ^ ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) MILAN JESIH: PEPELNICA, IZVIRNA TV IGRA (VPS 22.55) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.05) TERSKE DOLINE IN GORE, DOKUMENTARNA ODDAJA Demokracija • 22/2004 tv program 2.20 BEG, AMERIŠKI FILM (VPS 02.20) 4.20 MILAN IESIH: PEPELNICA, IZVIRNA TV IGRA 5.35 INFOKANAL TevePika ES Slovenija 2 6.15 6.B0 9.05 9.05 9.35 10.05 10.25 11.00 11.30 11.55 16.15 16.50 17.45 18.15 18.30 19.00 20.05 23.25 23.55 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.30 INFOKANAL TEDENSKI IZBOR NOVE ZVEZDE EVROPE, 6/8 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK DICK VAN DYKE, AM. NANIZANKA, 93/158 VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 2004 TV PRODA|A INFOKANAL PARIZ: TENIS ROLAND GARROS, PRENOS (VPS 11.55) TV PRODAJA ODKRIVANJE AMERIKE, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV VIDEOSPOTNICE: MONO, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.15) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 94/158 (VPS 18.30) KONČNICA, PONOVITEV LJUBLJANA: DP V KOŠARKI (M), EV. PETA TEKMA FINALA KONČNICE, UNION OLIMPIJA - PIVOVARNA LAŠKO, PRENOS (VPS 20.05) RITEM ZLOČINA, JUGOSLOVANSKI ČB FILM (VPS 22.00) VIDEOSPOTNICE: STEREO (VPS 23.25) ^ INFOKANAL Kanal A 9.15 TV prodaja 9.20 Spet zaljubljena, 3. sezona, ponovitev 15. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Lov za zakladom, 2. sezona, ponovitev 11. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Spet zaljubljena, 3. sezona, 16. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 157. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 52. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Lov za zakladom, 2. sezona, 12. del avstralske nanizanke 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Samski stan, 2. sezona, zadnji del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Hugleyevi, 4. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Miss Universe 2004, posnetek 21.45 Mikser: Mladi zdravniki, 1. sezona, 22. del ameriške humoristične nanizanke 22.15 Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke 22.45 Radijska postaja, 6. del ameriške humoristične nanizanke 23.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV POP . TV 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 10.00 Naš vrt, svetovalna oddja za vrtičkarje, pon 10.30 BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, pon 12.00 Telesna temperatura in termoregulacija telesa, pon 13.00 EU volitve 2004: EU in PIKA!, pon 14.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 15.30 V znamenju pomladi in sanjske poroke, pon 16.30. jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: nova sestava družine v 21. stoletju, pon 17.00 EU volitve 2004: EU in PIKA!, prvič 18.00 Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje življensko obdobje, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Brane Kobal, vodi: Jana Debeljak, pon 19.30 V harmoniji z naravo, pon 20.00 ABCD, svet avtomobilizma, prvič 20.30 EU volitve 2004: EU in PIKA!, prvič 21.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Preverjeno, POP TV, prvič 00.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III v3 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Agencija, 12. del ameriške nanizanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 11.15 Ekskluzivni magazin, ponovitev 11.45 Automobille 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 15.30 Razblinjene sanje Sky, ameriška drama, 1998 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 201. del italijanske telenovele 18.00 TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 SuperNov@ Multi Talents - 3. izločitvena oddaja, prenos 23.00 Sijaj 23.30 Reporter X 00.00 TV prodaja 00.30 Videostrani ČETRTEK, ■■■■■■■ 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 92. dela španske nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 36. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 31. dela španske nadaljevanke 11.50 Družinske vezi, ponovitev 114. dela brazilske nadaljevanke 12.45 Preverjeno, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 115. del brazilske nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 32. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 37. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni 20.00 TV kriminalka: Možnost umika, ameriški film 21.50 Na kraju zločina, 3. sezona, 20. del ameriška nanizanka 22.45 XXL premiere 22.50 Urgenca, 8. sezona, 1. del ameriške nanizanke 23.45 24UR, ponovitev 0.45 Nočna panorama_ Slovenija 1 6.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9,05 MALE SIVE CELICE, KVIZ 9.55 RISANKA 10.05 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.40 TERSKE DOLINE IN GORE, DOKUMENTARNA ODDAJA 11.35 SVET DIVJIH ŽIVALI, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 1/10 12.00 LJUBLJANICA, REKA, KI IZGINJA, 1. DEL, DOKUMENTARNA RETROSPEKTIVA 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.15 SPET DOMA, PONOVITEV 15.05 MENINGITIS-ISKANJE ZDRAVILA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV 15.55 MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYOT" ALATT (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE (VPS 16.50) 17.25 ŠTAFETA MLADOSTI (VPS 17.25) 18.05 SADOVI NARAVE: JABUKE IN HRUŠKE, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 18.05) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 ŠPORT, VREME, MAGNET 20.00 TEDNIK (VPS 20.30) 21.00 OSMI DAN (VPS 21.30) 21.30 KNJIGA MENE BRIGA: HUIZINGA-CAILLOIS- FINK: TEORIJA IGRE (VPS 23.00) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.10) 22.50 GLASBENI VEČER: DIRIGIRANJE MAHLERJA, FRANCOSKA GLASBENO DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 23.20) 0.05 NOČNI IZBOR 0.05 DNEVNIK, ŠPORT 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.25) 1.15 ŠTAFETA MLADOSTI 1.55 SADOVI NARAVE: JABUKE IN HRUŠKE, DOKUMENTARNA ODDAJA 2.25 TEDNIK 3.20 OSMI DAN 3.50 SPET DOMA 5.35 INFOKANAL Pop TV PCP 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 93. dela španske nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 37. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 32. dela španske nad. 11.50 Družinske vezi, ponovitev 115. dela brazilske nadaljevanke 12.45 Na kraju zločina, 3. sezona, ponovitev 20. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 116. del brazilske nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 33. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 38. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR - vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 94. del španske nad. 19.00 24UR 20.00 Trenja 21.30 Popolni četrtek: Prijatelji, 10. sezona, 16. del ameriške nanizanke 22.00 Na kraju zločina: Miami, 1. sezona, 18. del ameriške nanizanke 22.55 XXL premiere 23.00 Mafijski morilec in psihiater, dokumentarna oddaja 0.30 24UR, ponovitev 1.30 Nočna panorama Slovenija 2 Kanal A 3.6.2004 _a TV prodaja Spet zaljubljena, 3. sezona, ponovitev 16. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Lov za zakladom, 2. sezona, ponovitev 12. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Spet zaljubljena, 3. sezona, 17. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 158. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 53. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Lov za zakladom, 2. sezona, 13. del avstralske nanizanke 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Moj srček, 1. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Hugleyevi, 4. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Krimič: Ljubezenski trikotnik, ameriški film 21.40 Mrtve priče, 1. sezona, 6. del angleške nan. 22.40 Samo bedaki in konji 3. sezona, 3. del angleške humoristične nanizanke 23.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja TevePika EE 6.15 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.30 6.30 INFOKANAL 9.05 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 MOSTOVI - HIDAK 10.05 DICKVAN DYKE, AM. NANIZANKA, 94/158 10.30 INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 13.25 TV PRODAJA 13.55 PARIZ: TENIS ROLAND GARROS, PRENOS (VPS 13.55) 16.20 POTOVANJA NA KONEC SVETA, AVSTRALSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 5/13, PONOVITEV 17.15 VIDEOSPOTNICE: STEREO, PONOVITEV 17.50 SKOZI ČAS (VPS 17.45) 18.05 DICK VAN DYKE, AM. NAN., 95/158 (VPS 18.00) 18.30 PRIJATELJICI ZA VSE ŽIVLJENJE, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.25) 20.00 EROICA, ANGLEŠKI GLASBENI FILM OB 200- LETNICI PRVE IZVEDBE SIMFONIJE (VPS 20.00) 21.25 POSEBEN POGLED: JONAS IN LILA, ŠVICARSKO- FRANCOSK! FILM (VPS 21.25) 23.20 VIDEOSPOTNICE: VROČE (VPS 23.20) 23.50 OZ, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 1 /8, PONOVITEV W 0.45 INFOKANAL 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: nova sestava družine v 21. stoletju, pon 10.00 Pogled v prihodnost z jasnovidko Sašo s kristalno kroglo, pon 10.30 EU volitve 2004: EU in PIKA!, pon 11.00 ŠKL, šolska košarkaška liga, prvič 12.00 Samozdravllna energetska metoda Rudija Klariča, pon 12.30 Z glavo na zabavo, pon 12.45 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi 13.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 15.30 Pod Žldano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, prvič 17.00 Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje Življensko obdobje, pon 17.30 EU volitve 2004: EU in PIKA! 18.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Predah v gibanju, vodi: jana Debeljak, pon 20.00 EU volitve 2004: EU in PIKA!, prvič 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: alkoholizem, gost: dr. janež Rugelj 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Ekstra magazin, prvič 00.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III i/3 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Kako preživeti, 11. del ameriške serije 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 15.30 Šesti čut, ameriška drama, 1999 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto -strasti, 202. del italijanske telenovele 18.00 TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 SuperNov@ Multi Talents - 3. izločitvena oddaja, ponovitev 20.00 SuperNov@ Multi Talents Hrvaška, reportaža 22.30 Automobille 22.55 Šest stopenj ločenosti, am. drama, 1993 ^ 00.50 TV prodaja 01.20 Videostrani Demokracija • Četrtek, 27. maja 2004 © radijski program RADIO OGNJIŠČE PETEK 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovenc' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Nas gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Pogumno v novi dan Jezus živi 05.00 Ponovitve: 05.10 Vreme, ceste 2200 Za življenje 05.30 Poročila 23.00 Obala neznanega 05.45 Napovednik programa 24.00 Slovene' Slovenca vabi 06.00 Svetnik dneva 04.40 Radio Vatikan 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 06.35 Kratke novice Kličemo 113 NEDELJA 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje Pogumno v novi dan besede z razlago) 05.00 07.00 Zvonjenje 05.10 Vreme, ceste 07.15 Bim-bam-bom 05.30 Poročila 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 05.45 Napovednik programa 07.50 jezikovni brevir 06.00 Svetnik dneva 08.00 Kmetijski nasvet 06.10 Biser za dušo 08.30 Koledar prireditev 06.20 Prognostik 08.45 Spominjamo se 06.30 Kratke novice 09.00 Poročila 06.35 Kličemo 113 09.15 Napovednik 06.45 Škofov govor za nedeljo (ponov.) 10.00 Poročila 07.00 Zvonjenje 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 11.15 Knjižne minute (presoje) 07.50 Jezikovni brevir 12.00 Zvonjenje 08.00 iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Biser za dušo 08.30 Koledar prireditev 12.15 Voščilo PRO-jevcem 08.45 Spominjamo se 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 09.00 Prenos sv. maše 13.00 Mali oglasi 10.00 Oznanila 14.00 Kratke novice 10.15 Graditelji slovenskega doma 14.05 Napovednik 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 14.15 GV v etru 11.15 Kmetijska oddaja 14.30 Kulturni utrinki 12.00 Zvonjenje 14.45 Komentar tedna 12.05 Biser za dušo 15.00 INFO oddaja 12.15 Voščilo PRO-jevcem 15.30 Osmrtnice, obvestila 12.30 Glasbena voščila 15.50 Koledar prireditev 15.00 INFO oddaja 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 15.30 Osmrtnice, obvestila 18.00 Poročila, Vaša pesem 15.50 Koledar prireditev 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 17.00 Slovencem po svetu in domovini 19.00 Glas Amerike 18.30 Sakralna glasba 19.10 Kratke novice 19.30 Za otroke 19.15 Napovednik 19.45 Škofov govor za nedeljo 19.30 Za otroke 20.00 Radio Vatikan 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.00 Radio Vatikan 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 21.30 Radijski roman 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 22.00 Ponovitve: 21.15 Ponovitev Komentarja tedna Naš gost 21.30 Mozaik dneva 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 22.00 Klasična glasba 23.30 Sobota ob 21.15 Ponovitve: 00.30 Graditelji 23.00 Doživetja gora in narave 04.40 Radio Vatikan 24.00 Srečno na poti 04.40 Radio Vatikan SOBOTA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, VaSa pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanlja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 Voičilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 13,30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK 05.00 Pogumno v novi dan 19.30 19.45 20.00 20.20 2030 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 21.30 22.00 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 23.00 besede z razlago) 24.00 07.00 Zvonjenje 04.40 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir < 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 05.00 09.00 Poročila 05.10 09.15 Napovednik 05.30 10.00 Poročila 05.45 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 06.00 11.15 Iz založbe TDO 06.10 12.00 Zvonjenje 06.20 12.05 Biser za dušo 06.30 12.15 Voščilo PRO-jevcem 06.35 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 06.45 13.00 Mali oglasi 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05,45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07,00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12i05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 1230 Poročila, osmrtnice, obvestila 13,00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15,30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 1600 Glasbena voščila 17.00 Šport na Radiju Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiju Ognjišče II. 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi 2.4. in 5. Juretov večer Mozaik dneva 1. in 3. Sončna pesem, 2.4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan SREDA 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK besede z razlago) 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 1230 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.4. Skavtskl potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva 1. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan © Demokracija • 22/2004 športna kolumna Esad Babačič Mati pokojnega kolesarja Marca Pantanija je izrekla kruto resnico, da njegovega sina niso ubili narkodilerji, marveč tisti, ki vodijo kolesarski šport. Njen sin je bil že zdavnaj na mamilih, saj je moral biti, če je hotel kljubovati poklicnemu kolesarstvu. Relativnost časa Vsakdo, ki se ukvarja s tem športom, mora sprejeti tudi to, da so nedovoljena sredstva sestavni del tekmovanja. Ogorčena gospa Pantanijeva je povedala resnico, ki si je ne upamo priznati na glas, da ne bi umazali podobe enega najbolj priljubljenih športov na svetu. Ponavadi se o teh rečeh šepeta za štirimi stenami ali ob kakšni močnejši pijači v družbi rekreativcev, ki se radi dotaknejo teh tem. Kakšnega širšega ogorčenja javnosti pa še nismo doživeli, čeprav je več kot jasno, da nekaj hudo smrdi. Napori najboljših poklicnih kolesarjev so res tako peklenski, da brez pomoči takšnih in drugačnih stimulansov skoraj ne gre več. Zal je tako tudi v kraljici športov atletiki, ki je doživela že nekaj resnih pretresov, a kljub poostrenim ukrepom pri iskanju nedovoljenih poživil ni bil narejen pomemben korak k popolnemu "očiščenju" športnikov. Tam, kjer bi moral biti zgled najsvetlejši, prihaja do zastojev. Američani, ki so še vedno prva sila v kraljici športov, znajo svoje tekmovalce obvarovati pred nevarnostjo razkritja. Carl Lewis in njegova zapoznela resnica je najboljši dokaz, da pred obličjem pravice niso vsi enaki. Pantaniju se je zgodil Ben Johnson, le da občutljivi Italijan, čigar slava je bila dolgotrajnejša od Kanadčanove, ni mogel prenesti "krivice", ki se mu je zgodila. Četudi kriv, ni mogel prenesti, da so med vsemi izbrali prav njega. Zdaj se je ta užalje-nost prenesla na njegovo družino, ki zahteva, da svet izve, kaj se je v resnici dogajalo. Košarka je šport, ki potrebuje čudeže, saj vendarle nima takšne karizme kot nogomet, ki si lahko celo dovoli, da je dolgočasen, pa se mu ni treba bati, da bi postal nezanimiv. Dokaz, da je res tako, je slabo zanimanje za končnico košarkarskega prvenstva, ki seje preprosto preveč zavleklo. Košarkarski navdušenci so vmes že pozabili, da se igra še eno tekmovanje, ki odloča o naslovu prvaka. Prazne dvorane so najboljši opomin košarkarski zvezi, naj še enkrat razmisli o smiselnosti tako dolgega urnika. to, kar je štiri desetinke pred koncem zadel Duncan, da o Fis-heijevem (iz)metu niti ne govorimo. Kaj takšnega se v Evropi nikakor ne bi moglo zgoditi, saj se semafor gotovo ne bi tako hitro in natančno ustavil, pa tudi pravilo, po katerem se žoga po minuti odmora seli pred nasprotnikov koš, na stari celini ne velja. A čeprav so merilci časa v ligi NBA tako pedantni, nekateri preprosto ne morejo verjeti, da je v štirih desetinkah mogoče podati s strani, prejeti žogo in jo vreči pred iztekom časa. Pri tem seveda ne smemo pozabiti pravila, po katerem začne čas teči takrat, ko igralec prejme žogo. Se je torej Fisher tako bliskovito obrnil ali pa je Prazne dvorane so najboljši opomin košarkarski zvezi, naj še enkrat razmisli o smiselnosti tako dolgega urnika. Celo slovenska nogometna liga za prvaka, ki ne ponuja kakšnega posebnega nogometa, pleni bolj kot košarkarski finale. Celo slovenska nogometna liga za prvaka, ki ne ponuja kakšnega posebnega nogometa, pleni bolj kot košarkarski finale med Olimpijo in Laškim. Košarkarski navdušenci so se nasitili, za nameček pa se je pozornost preusmerila tudi na dogajanje v ligi NBA, kjer so v končnici nastopili kar trije slovenski košarkarji. Igrala sta Nesterovič in Nachbar, a sta žal oba izpadla. Posebej Radoslav je imel veliko vlogo pri San Antoniu, ki je izgubil po čudežnem koncu petega srečanja. Čudež je bilo že tis- semafor začel teči za odtenek prepozno? Tudi sam sem malce skeptičen. Toda navsezadnje je pomembno to, da gre šov naprej. Izkušnje iz ameriške zgodovine nas učijo, da resnice morda nikoli ne bomo izvedeli, če pa že, bo takrat prepozno. Tako je pač v najbolj razviti demokraciji na svetu, kjer si lahko zadnje čase dovolijo praktično vse. Moje napovedi, da bo Minnesota težko ogrozila zvezdniško postavo "jezernikov", ki se bodo po moje sprehodili do naslova, se počasi uresničujejo. Demokracija • Četrtek, 27. maja 2004 šport Italijanski nogomet je dal kopico zvezdnikov svetovnega formata, od Mazzole, Rive, Rivere, Betege, Grazziania, Zoffa, Zole, Rossija do današnjih Maldinija, Tottija in Del Piera. Morda je največji vseh časov vendarle Giuseppe Meazza, ki je Italiji prinesel dva naslova svetovnih prvakov (leta 1934 in 1938), po njem pa se danes imenuje tudi stadion, na katerem igrata Milan in Inter. Glede medijskega pompa in odlikovanj za zasluge je posebej izstopal tudi Paolo Rossi, ki pa ni pustil globljega pečata. Vendarle je bil med vsemi nekaj posebnega "božanski čopek" Roberto Baggio, ki ni imel veliko sreče, saj je večji del svoje kariere preigral praktično brez obeh kolen, ki si ju je poškodoval že na Roberto Baggio se je pred mesecem dni poslovil od rep- Vera naj bi bila tista, ki mu je podarila dokaj dolgo igralsko kari-začetku aktivnega igranja. Nekaj po- rezentance in v solzah zapustil mednarodno prizorišče, ero. Nekateri so sicer mnenja, da pri 37 letih še ni za staro šaro. dobnega se je godilo tudi velikemu Arvidasu Sabonisu, ki bi bil gotovo najboljši košarkar sveta, če ga ne bi spremljale hude težave s koleni. Slovo zadnjega nogometnega romantika Roberto Baggio se je pred mesecem dni poslovil od reprezentance in v solzah zapustil mednarodno prizorišče. Največji tragik svetovnih prvenstev, ki se ga bomo spomnili po zgrešeni enajstmetrovki proti Braziliji na svetovnem prvenstvu v ZDA, ko je svoje praktično sam pri- peljal do finala. Seveda je šlo za eno največjih zmot v zgodovini svetovnih prvenstev, saj Robi še zdaleč ni bil kriv. Pred njim sta najstrožje kazni že zastreljala Baresi in Massaro, tako da Baggio ni mogel storiti veliko, za nameček pa je bil za njim na vrsti še nezgrešljivi Brazilec Bebeto. Toda solze Baggia so bile tako neutolažljive, da smo si ga zapomnili kot največjega tragika. Največ govora je bilo tudi o njegovem verskem prepričanju, saj je že dolga leta vdan budizmu. Tudi na to temo kroži precej različic, toda edina res- nica je v tem, da se je za budizem odločil predvsem zaradi pogostih poškodb. Vera naj bi mu bila podarila dokaj dolgo igralsko kariero. Nekateri so sicer mnenja, da pri 37 letih še ni za staro šaro in da bi brez težav lahko nastopil na EP na Portugalskem, toda na veliko žalost italijanskih navijačev se to ne bo zgodilo. Kot nagrada za vse, kar je storil za svojo domovino, ga bodo morda priključili mladi reprezentanci na olimpijskih igrah, kar pa tudi še ni gotovo. Kljub vsej nesreči, ki jo je imel s poškodbami, seje Baggio znašel ce- Demokracija • 22/2004 šport lo v sanjskem moštvu vseh časov, ki ga je izbrala Mednarodna nogometna organizacija (FIFA), v zvezno vrsto pa so bili poleg njega izbrani še Di-ego Maradona, Zinedine Zidane in Michel Platini. Torej zares izbrana družba, ki ji ne gre oporekati. Od tretjeligaškega igralca do zvezdnika Poklicno kariero je začel leta 1982, ko je zaigral za tretjeligaša Vi-cenzo. Takrat mu je bilo 17 let. Svoj debi v seru A je doživel v dresu Fi-orentine septembra 1986. Toda na kratko Nova vrnitev Mikea Tysona Po pisanju spletne strani "fig-htnews.com" se nekdanji absolutni svetovni boksarski prvak v težki kategoriji Američan Mike Tyson resno pripravlja na vrnitev v ring. Osemintridesetletni Tyson se bo po kmalu je sledila poškodba kolena in prva operacija. Po operaciji je dosegel prvi zadetek v seriji A, bilo je 10. maja. Navijači Fiorentine so se navadili nanj, toda klic Juventusa je bil vendarle premočan. Navijači niso mogli prenesti dejstva, da gre njihov ljubljenec k osovraženi stari dami iz Torina. Svet se je čudil, koliko pompa okrog tega igralca, toda že kmalu je bilo vsem jasno, kdo je Robi Baggio. Sledilo je svetovno prvenstvo na domačih tleh in razcvet največjega italijanskega sina. Usta so se zaprla, ko je osmešil obrambo Češkoslovaš- menedžeija Shellyja Finkla v St. Lo-uisu ali Louisvillu. Kontroverzni Tyson je bil zadnjič v ringu lani, ko je že v uvodni minuti premagal Clifforda Etienna. Tokrat se bo srečal z močnejšim nasprotnikom, saj ima McBri-de v svoji profesionalni bilanci 31 zmag (26 jih je končal predčasno), vsega štiri poraze in neodločen izid. Pošta izdala olimpijske znamke Od petka dalje je na vseh poštah v Sloveniji mogoče kupiti slovenske olimpijske znamke, ki jih je v počastitev letošnjih letnih olimpijskih iger izdala Pošta Slovenije. Dve različni vrsti znamk oblikovalk Manice Klenovšek in Mateje Pocajt je Pošta izdala v nakladi 120.000 parov. Motiv za novi znamki so na ke in zadel za Azzure, ki so prišli do finala, kjer jih je čakal še en genij - Di-ego Armando Maradona. Na žalost Italijanov se je "mali zeleni" v Neaplju počutil kot doma, kar je tudi unovčil. Baggiovo življenje s staro damo ni bilo lahko, prelomni trenutek pa seje zgodil v Firencah, ko ni hotel streljati penala proti svoji nekdanji ekipi. Kot se je izkazalo kasneje, ni šlo za emocije, temveč za preprosto dejstvo, daje bil vratar njegov dobri prijatelj, zato ga je tudi poznal. Vse bi bilo v najlepšem redu, če bi De Agostini dosegel gol, tako pa se je tudi ta zgodba končala negativno za Baggia. S prihodom Trapattonija se je zadeva vendarle umirila, Robi pa je postal celo kapetan Juventusa. Leta 1993 je s črno-belimi osvojil pokal UEFA in postal igralec leta. V naslednji sezoni je osvojil tudi Scu-detto. Po Milanu je odšel še k enemu velikanu - Interju, kjer sta ga čakala Zamorano in Ronaldo, vendarle pa od sanjske trojke ni bilo nič, saj se je "repek" znova poškodoval. Svojo klubsko pot je končal v nogometnem klubu Brescia, kjer je še letos tresel mreže. Esad Babačič Fotografiji: Reuters Kljub vsej nesreči, ki jo je imel s poškodbami, se je Baggio znašel celo v sanjskem moštvu vseh časov, ki ga je izbrala Mednarodna nogometna organizacija (FIFA). Kontroverzni Tyson se vrača. pisanju strani 31. julija pomeril z Ir- Pošti iskali v starodavnih olimpij- cem Kevinom McBrideom. Dvoboj skih tekmovanjih, ki naj bi jih bil naj bi bil po mnenju Tysonovega po izročilu ustanovil Heraklej leta 776 pr. Kr., ime pa so dobile po pri- čelado odložil v kot, ko bo do-zorišču, imenovanem Olimpija. Ta- polnil 35 let. "Pazitimoram, kaj reko bosta slovenske olimpijske znam- čem. Je pa res, da se človek spremi-ke krasila metalec diska in skakalec v nja," je pojasnil Schumacher. daljino. Znamki bosta sodili v nazivno vrednost C in D, prve bo moč dobiti že v petek, v prodaji pa bodo eno leto. Schumacher še pet let? Svetovni prvak formule 1 in vodilni v letošnjem prvenstvu Nemec Michael Schumacher Legendarni Schumi napoveduje, da po ¡tiride-(Ferrari) je pretekli teden na- setem ne bo več tekmoval. povedal, da se bo od Formule 1 po- Sedanja pogodba ga z ekipo slovil najkasneje v petih letih. "Po šti- Ferrarija veže do leta 2006, njego-ridesetem ne bom več vozil. Upam, ve besede pa dajejo slutiti, da resda bom tokrat držal besedo," je v no razmišlja o podaljšanju sode-pogovoru za časnik Gazzetta dello lovanja, čeprav podrobnosti ni že-Sport dejal 35-letni šestkratni sve- lel razkriti: "Lepo je načrtovati delo tovni prvak. Pri tem so se italijan- med prijatelji. Veselilo me bo, če ski časnikarji spomnili, daje Schu- bom še naprej sodeloval z Jeanom macher v njihovem prvem pogo- Todtom, toda zdaj je še prezgodaj, voru leta 1992 napovedal, da bo da bi govoril o konkretnih načrtih." Demokracija • Četrtek, 27. maja 2004 popkultura + www.raplus.com Jennifer Lopez spet zaročena? V javnost je prišla novica, naj bi ameriška filmska igralka in pevka Jennifer Lopez dokaj hitro prebolela nedavni boleč razpad zveze z igralcem Benom Affleckom. Po poročanju New York Posta naj bi se bila pevka pred dnevi znova zaročila, tokrat z Marcom Anthonyjem. Lopezova je Afflecku že vrnila zaročni prstan z rožnatim diamantom in sedaj nosi prstan, ki ii ga je podaril Anthony. "Na sredincu leve roke nosi velik diamantni prstan. To je zaročni prstan z diamantom v obliki kvadrata, okoli katerega je več manjših diamantov," je zapisal New York Post. Vendar je lepotica zanikala novico o zaroki s pevcem latino glasbe Marcom Anthonyjem, ki je bila objavljena tudi na spletni strani televizijske oddaje America's Entertaiment Tonight. J.Lo je razdrla zaroko z igralcem Benom Affleckom januarja, še pred tem pa je odpovedala poroko. Januarja se je končal tudi štiriletni zakon Marca Anthonvja z nekdanjo mis Universe Dianare Torres. Govorice o njeni zaroki pa so začele krožiti, ko je na roki začela nositi velik prstan, ki naj bi bil podoben zaročnemu. Magnifico in Turbolentza v Križankah V ljubljanskih Križankah je bil v torek, 25. maja, izjemen dogodek -sklepni del Magnificove predstavitvene turneje ob izidu njegovega albu-maExport- Import. Turneja seje konec lanskega leta nadvse uspešno začela z dvema razprodanima koncertoma v Gallusovi dvorani Cankarje- vega doma in se nato nadaljevala s koncerti po vsej Sloveniji. Tokratni nastop je bil edinstven tudi zaradi scene, ki je bila zgrajena posebej za to priložnost, in Trubačev Ace Novko- viča, ki so poskrbeli za še dodatno energičnost Magnificovih hitov. Kar zadeva album Export - Import: pred kratkim je izšla posebna različica tega CD, prirejena za ozemlje nekdanje Jugoslavije, kjer je njegova uspešnica Hir aj kam hir aj go po zadnjih podatkih naletela na zelo dober odziv, saj sta sldadba in spot na samem vrhu tamkajšnjih aktualnih lestvic. Siddharta ne počiva Siddharta ima po izidu zadnjega albuma Rh- dela čez glavo. Potem ko so lani napolnili stadion za Bežigradom in imeli razprodane koncerte po vsej Sloveniji, so s koncerti na Hrvaškem in Češkem začeli niz poletnih nastopov, ki jih bodo med drugim popeljali tudi na Madžarsko, Poljsko in v Nemčijo. Siddharto v okviru izdanega Rh- za- znamujejo še nagrade, kot je glavna nagrada iz letošnje Magdalene, mednarodnega festivala mladih kreativ-cev za Rh- v preobleki krvne vrečke in številne druge nagrade. Vse ljubitelje skupine bo gotovo razveselila tudi novica, da se je Siddharta odzvala vabilu, da posname skladbo za kompilacijski album, na katerem bodo zbrane priredbe uspešnic skupine Kraftwerk. Eamona s prestola vrgla lastna senca Eamon je končno zletel s prvega mesta uradne angleške lestvice, in sicer ga je premagala lastna senca: iz drugega zornega kota je namreč na skladbo pogledala Frankee. Nastala je F.U.R.B. (F" U Right Back). Frankee trdi, da je Eamonovo nekdanje dekle in ženska, o kateri govori 20-letnik v pesmi F** It (I donit want you back), s katero je 4 tedne ostal na prvem mestu omenjene lestvice. Pesem je posneta na enako melodijo, v kateri Frankee govori o Eamonovem slabem znanju med rjuhami. Prejšnji teden najvišje uvrščena novost: Morrissey na 3. mestu z Irish Blood, English Heart, na petem mestu pa Avril Lavigne z Don't Tell Me. Na 8. mestu prav tako novost, in sicer 2 Play Ft Raghav & Na-ila Boss z It Can't Be Right. Na lestvici albumov se je Keanov album Hopes and Fears povzpel naravnost na vrh, za njim pa The Streets in A Grand Don't Come For Free. Em IV. C\ w reo ™ -wryfi /1 A MP5 i V A/ Sibou ttt02/537-19M Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02/537 1949 fax.: 02/53 7 1948 GSM: 041/34 66 46 >3, • 5: 51 ' ___________________________ http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com Demokracija • 22/2004 oglasi Chris Martin je postal očka Chris Martin in Gwyneth Paltrow praznujeta rojstvo otroka. V petek, 14. maja, sta povila hčerko in jo poimenovala Apple (jabolko). Popolno ime novorojenke pa je Apple Blythe Alison Martin. V izjavi je Chris rekel, da sta z novo mamico presrečna: "Sva nekje 900 milj nad luno in rada bi se zahvalila vsem v porodnišnici, ki so tako lepo skrbeli za naju." horosko