[E^FEl GLAS NARODA HMEfl I — ^ ^ ^ ^Jl JL JL W Al JL s Issued every Ay except Sondo* I Ima nad 7000 aaroaukor. V ^ § and Holidays. ] J W9list slovenskih delavcev v Ameriki. | j . _____ TELETOM PIHAM: 4fl87 OORTLAHDT._Entered m Becond-Claae Matter. September 21, Iti«, e* the Po* Offise »t New York, N. Y, vider the Act of Congress of Harck S. 187«. ^ TELEFON PISARNE: 4M7 OORTLAKDT, • ~ ™" * ......... * ■!! .,. —^__ _ NO. 225. — ŠTEV. 225. ___NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 26, 1911. - TOREK, 26. KIMOVCA, 1911. VOBUME XIX. - LETNIK 22X™ ———■^————» ^-—~ —- - - _ Slovenske vesti. Slovenska predstava na češkem odru v New Yorku. (eško pevsko iti dramatično društvo " Hlahol-Dalibor" v New Yorku priredi v nedeljo 8. oktobra popoldan v Narodni Hudovi na iz t ovii i 7-'{. ulici, med 1. in 2. avenijo, gledališko predstavo iz slovenskega življenja: ('operni-ca, ali: Postopaeeva ljubezen*'. Jgra nam predstavlja življenje v gorskem kraju ob Blejskem jezeru. Marjeta, lastnica krčme, ki je v svoji mladosti izgubila svoje roditelje in bila vzgojena pri nekem samotarju, ki jo naučil poznavati naravo, je med ljudstvom znana kot coperniea. Vsak, ki potrebuje kakšno pomoč, vpraša le njo za nasvet. Tako tudi Mirko:! \ strašni gromoviti noči se poda j k nji čez razburkano Blejsko jezero, da bi jo privede! k svoji i bolni sestri. Ona brez vsakega pomisleka, ne glede na pretečo nevarnost razburkanega jezera, se poda k bolnici Jurkiei in jo ozdravi. Medtem se brat bolne Jurkiee zaljubi v Marjetico in o-na vanj. ker le on razume njena čuvstva. Ampak Mirkov oče Mež-nar opazuje vso stvar drugače; v Marjetici ne vidi drugega kot eo-pernico, vsled česar jo zapodi z doma. Postopač Žagar, blazno zaljubljen v Marjetico, blodi kot blazen po gozdih in končno podtakne ogeuj v Mežnarjevi hiši. Vse okolnosti kažejo na to, da je Marjetica- provzročila ogenj po svojih močeh kot čarovnica. Ljudstvo jo zasleduje iu jo hoče sežgati. Mirko izve za nevarnost ter jo posvari. Svetuje ji, naj u-bežita skupaj v gozde, kar tudi storita; Marjetica, duševno uničena, popije strup v trenotku. ko jo ogorčeno ljudstvo najde. Postopač, ki se je prepričal, da ona ni čarovnica in da je z njim pravično postopala, jo oprosti vseh obdolžitev in prizna, da je sam zanetil ogenj v Mežnarjev? hiši. Marjetica umira in njen ljubimec Mirko v obupu skoči v brezdno. Igra je jako zanimiva in prizori zelo vplivajo na občinstvo. — Društvo "Hlahol-Dalibor" je dalo napraviti nalašč za to igro mnogo novih kulis in uloge imajo v rokah najboljši igralci in igralke. Priporočamo Slovencem in Slovenkam v New Yorku ter okolici, da se te predstave v polnem Številu udeleže. Otrokom je ' vstop zabranjen. Pričetek točno ob popoldan. Kdor pride pozneje, zamudi lepo priliko. Vstopnina : ."»O. :15 in 25 centov. — Po predstavi |»les in prosta zabava. Listke je dobiti: pri lekarnarju Krepela, vogal 1. Ave. in 72. ulice. pri lekarnarju Častka, vogal 1. Ave. in 7:t. ulice, ter v knjižni trgovini na 400 iztočna 72. ulica. Vlak povozil Slovenca. V Johnstownu, Pa., so v nedeljo pokopali slovenskega rojaka Ivana Hlebca, ki ga je povozil vlak, ko je šel no železnici. Doma je bil nekje iz Spodnjega Štajer-ja in je bival že več let v Ameriki. Bil je član društva štev. 8, ki pripada k društvu sv. Barbare v Forest City, Pa., in Član S. N. P. Jednote. Društvi sta ntn priredili lep pogreb. Rajni ni bil oženjen. Med rojaki je bil zaradi svojega mirnega značaja in lepega vedenja splošno priljubljen. Bodi mu blag spomin ! Novorojenec. Mrs. Marija Jurkas, 135 Liberty St., New York, je osrečila dne 22. t. m. svojega moža Andreja Jurkasa z zdravim in krepkim dečkom. Večerna šola za ženske. International Institute for Young Women bo brezplačno poučeval ženske v angleškem jeziku. Poduk se prične 1. oktobra. Šole so na 516 East 72nd Street, New York, in 309 Hicks Street, Brooklyn. Slovenke, ki bi se hotele učiti angleškega jezika, se naj obrnejo direktno na zavod, Newyorški kamnoseki in stavbni delavci. V newyorski stavbni obrti bode najbrže izbruhnil velik štrajk, ker stavbni podjetniki nočejo izpolniti zahtev kamnosekov. DELAVCI IN DRAGINJA. —o— Med organiziranimi mašinisti v Greater New Yorku je nastal resen razdor. -o- Kamnoseki v New Yorku so stavili na osrednjo organizacijo stavbinskih delavcev prošnjo, da proglasi siinpatijski štrajk. klavni urad je ustregel prošnji in delavci 16 unij so že na štrajku. j Mogoče je, da nastane splošen | štrajk. V tem slučaju bi zaštraj-kalo 11)0,000 delavcev. Agitacija proti draginji National Civic Federation bo v sredo priredila shod, lia katerem se bo določila agitacija za zdrava živila in zoper obstoječo draginjo. Prepiri med mašinisti. Med mašinisti v Greater New Yorku, ki pripadajo raznim zvezam, je nastal prepir zaradi njih območja. Brooklyn Federation of Labor in bratovščina mašinistov v Brooklvnu sta bojkotirali neko« pivovarno v Brooklvnu. Central Federated Union ni odobrila bojkota. -o- MAROŠKO VPRAŠANJE IN ŠPANIJA. Španija vznemirjena, —o— Paris, 25. sept. Maroško vpra-šanje je zdaj rešeno. Konpenzacij-sko vprašanje ne bo delalo posebnih težav. Skrb dela diplomatom samo vedenj«' Španije, ki je ?aradi Maroka huda na Francijo. V političnih krogih se nadejajo, da bode Španija izprevidela, da so njeni interesi v Maroku najboljše varovani, ako ne dela zaprek francoski misiji v Maroku. Nemški poluradni list "Nord-deutsehe AUgemeine" je dejal z ozirom na Maroko, da je poravnava konflikta ''fait accompli". -o- Konvencija amerikanskih ekspor- terjev. V hotelu Astor v New Yorku se vrši konvencija amerikanskih eks-porterjev. Zastopane so odlične a-merikanske tvrdke. Konvencija bo priporočala, da sklenejo Združene države reeiproeitetne pogodbe z drugimi državami. Predsednik organizacije eksporterjev je W. R. Campbell iz Cincinnati. Truplo v jezeru blizu Sandusky. Sandusky, O., 25. sept. V soboto so našli v jezeru na Kelley's Isl-andu truplo Italijana 9ntonio Di-eario, ki stanuje na otoku. Dica-rio je bil zadnji torej na svojem doinn napaden in umorjen. Napadalec je vrgel truplo v jezero. ki ima svoje pisarne na 516 izt. 72. cesta. Poroka. Dne 10. septembra sta se poročila v Aguilarju, Colo., g. Fran Pozerl iu gdč. Marija Polehrajek. Ženin je Slovenec iz Britofa pri Vreinu na Kranjskem, nevesta pa je doma na Češkem. Bilo srečno! Krst. V Detroit, Mich., je obiskala gospa Štorklja rodbino rojaka g. Alojzija Vovkača in jej prinesla zdravo in čvrsto deklico. Želimo ^dravja in sreče 1 Hearstova prerokovanja , glede volitve 1.1912. s William Randolph Hearst je v nekem razgovoru dejal, da bo-> do pri volitvah leta 1912 gotovo zmagali demokrati. —o— TOBAČNI TRUST. —o— ■ American Tobacco Company kontrolira štiri petine vse tobačne industrije. -o- Milijonar in časnikar William Randolph Hearst iz New Yorka je dejal v razgovoru s poročevalcem londonskega lista Standard, da bodo pri prihodnji predsedniški volit vi demokrati gotovo zmagali. l)va i*esna kandidata za predsedniško mesto sta Champ Clark in Cnderwood. Po Hearsto-vem mnenju bo prihodnji predsednik vzet iz srede zastopnikov južnih držav v zveznem kongresu. O Ta ftu je dejal Hearst, da mu je poraz reciprocitete v Canadi mnogo škodoval in da bo kongres zdaj najbrže zavrgel tudi njegove razsodiščne pogodbe. Tobačna industrija. Washington, 25. sept. Herbert Knox Smith, komisar za korpora- j rije. je izdal poročilo o tobačnem ; trustu ali o American Tobacco 1 Company. Iz tega poročila je razvidno, da je bil trust ustanovljen leta 1890 z glavnico 25 milijonov dolarjev. Najprej si je pridobil kontrolo nad izdelovanjem in prodajo cigaret, potem pa sčasoma tudi kontrolo nad prodajo tobaka za kajenje in nosljanje. Leta 1908 je kontroliral štiri petine vse tobačne industrije in je razpolagal z delniškim kapitalom $316,000,000. -o- ŽRTEV ZRAKOPLOVSTVA. Nesrečna številka. Na letališču ob Nassau P>oule -vard na Long Islahdu je včeraj ponesrečil mladi zrakoplovec dr. J. E. Clarke. Ne da bi bil imel dovoljenje za to, je vzel Ovingtonov zrakoplov štev. 13 in se dvignil ž njim v zrak. V precejšnji visočini , se je zrakoplov naenkrat prekuc- ! nil in padel na tla. Dr. Clarke je ' ležal pod strojem. Bil je tako te- . žko poškodovan, da je kmalu na ] to umrl. Ovington ni babjeverec in , je zaznamoval vse svoje letalne , stroje s številko 13. -- -o- Pošta in zrakoplovi. * Generalni poštni upravitelj Mr. Hitchcock je dejal, da ne bo več dolgo trajalo, da bode poštna u- 1 prava s zrakoplovi prevažala pošto s parnikov v New York Hitchcock je bil prisoten na letališču ob Nassau Boulevardu, ko so se izvršili poizkusi z odpravo pošte po zrakoplovih. f Osleparila pastorje. Chicago, 111., 25. sept. Dva premetena sleparja sta opeharila pastorje v mestu in v okolici. Sleparja. mož in ženska sta prišla k pastorju in ga prosila, da ju poroči. Za izvršitev ceremonije sta obljubila plačati $10. Plačala sta vsakokrat s ponarejenim bankovcem za $20, na kar je njima pastor dal nazaj deset dolarjev pravega denarja. Neki pastor, ki si je s ponarejenim bankovcem za $20 hotel kupiti sveto pismo, je prvi prišel na sled, da je bil osleparjen. Nove poštne hranilnice. Poštni department v Washing-tonu je odredil, da z 28. oktobrom odprejo poštne hranilnice poštni uradi v New Britain, Conn., Bangor, Me., Pittsfield, Mass., Albany in Jamestown,.N. Y., Allentown in Harrisburg, Pa. VOLITVE V MEHIKI. ■ ^iSl r ™ ooriEziw i - * Jmm&m i—aBmuamtw&L~l_..JMK»BB» Photos by American Press Association. Dne 1. oktobra se bodo vršile v Mehiki volitve. Danes je že gotovo, da bo izvoljen za predsednika Francisco I. Madero, ml., za podpredsednika paj dr. Francisco V. Gomez. General Bernardo Reyes je umaknil svdjo kandidaturo. Gomezov protikandidat je senor don Jose Pino Suarez. 'Zanimiva razkritja v Avstro-Ogrski. Med prestolonaslednikom nadvojvodo Fran Ferdinandom in bivšim vojnim ministrom baronom Schonaichom je skoraj prišlo do dvoboja. —o— SOCIALISTI V OGRSKI. —o— V Budimpešti so priredili socialisti protestne shode proti draginji. Mir se ni kalil. -o- Dunaj, 25. sept. Splošno se obsoja način, na kateri je bil dosedanji avstro-ogrski vojni minister baron Sclionaicli odslovljen. Baron Schonaieh si je stekel velike zasluge za reorganizacijo armade in je ustvaritelj novega brambnega zakona. Zdaj se je se-znalo, da je bil spod med prestolonaslednikom nadvojvodo Fran Ferdinandom in med baronom tako velik, da je skoraj prišlo med njima do dvoboja. Listi poročajo, da bodo presenetili svet s senzacionalnimi razkritji. Demonstracije v Budimpešti. Budimpešta, 25. sept. Socialisti so priredili včeraj več shodov, na katerih so protestirali proti po-d razen j u živil. Na nekaterih shodih je bilo zelo burno. Policija je bila poskrbela za obsežne varnostne priprave. Mir se ni kalil nikjer. Generalni štrajk v Irski končan. —o- Železnice v Irski vzdržujejo promet, ker se delavci niso pokorili pozivu na generalni štrajk. —o— BIVŠI ŠAH UJET. —o— Avstralski ministrski predsednik grozi Angliji z odpadom ko-! Ioni j. -o- Dublin. 25. sept. Voditelji železniških delavcev v Irski so zelo potrti, ker se delavci niso odzvali pozivu na generalni štrajk. Pred tremi dnevi je bilo izdano štrajkno povelje, ali delavci se niso pokorili povelju in vse večje železnice vzdržujejo promet. Dogodki v Perziji. Teheran, Perzija, 25. sept. Vojskovodja Turkomanov je brzoja-vil iz Gunieli tepeh, da je ujel bivšega šaha Mohameda Ali Mir-za in da pričakuje nadaljnih in-strukcij. Avstralija in Anglija. London, 25. sept. Avstralski ministrski predsecinik Fisher je dejal, da je eanadski ministrski predsednik Laurier vnet za neodvisnost Canade, kakor je on vnet za neodvisnost Avstralije. V slučaju, da bi bila Anglija zapletena v vojno, bi eanadski parlament odločil, ali jej pomaga ali ne. Iz-"java ministrskega predsednika je napravila v vladnih krogih globok utis. Vlada se boji, da bodo velike kolonije sčasoma odpadle in postale samostojne. Cena vožnja. Parnik od Anstro-Americana proge ARGENTINA odpluje dne 11. oktobra 19.T1 Vožnja stane iz New Yorka do: Trsta in Reke $35.00 Ljubljane 35.60 Zagreba 36.20 Vožnje listke je dobiti pri Fr. Sakser, 82 Cortl&nd Street, New York. Gibanje železničarjev. . Nezadovoljnost povsod. • Strojevodje na 37 železnicah na ju-i govzhodu zahtevajo višje plače. —o— ŠTRAJK TELEGRAFISTOV. Klerki in drugi uslužbenci na lili- nois Central železnici so ostavili delo. -o- Atlanta, Ga., 25. sept. Strojevodje na 37 železnicah na jugovzhodu so nezadovoljni s svojim položajem in zahtevajo višje plače. S. Stone, predsednik organizacije Brotherhood of Locomotive Engi-ners je dospel semkaj in vodi plačilno gibanje. Strojevodje na ju -govzhodu dobijo 15 do 25 odstot -kov manjšo plačo, kakor njih tovariši v drugih krajih. Zdaj zahtevajo, da se uvede enotna plačilna lestvica za vse strojevodje v deželi. Al rk -No Petf* ^ TheVtojrkingman's Zanemarjen prehlad. S Dr. Richterjev jPAIN-EXPELLER jodstrani nevarne posledice, ako j se pravočasno rabi po predpisih, jki so natisnjeni na omotu. 25e. j in 50c. steklenice. — Pazite na j i me in sidro na omotu. j F. AD. RICHTER & Co.. 215 Pearl Street. Ne« York. R. T. • Dr. ttichterjevft Congo Pilule olaiSajo. I__(lioc. a!i Mlc.) J | ne se vanj in vidi to tiho bolest na njegovem obrazu in na njegovih očeh. Tudi za trenotek ni premišljevala, za kaj se gre. Bila je odločilna ura, katero je že davno pričakovala. Tudi ona se tako| razburi, da se n«* more več popolno obvladati. Nazaj zopet položi j atlas, kateri je hotela ravno dati | na svoje mesto, in ona z glasom, | i kakor bi prihajal od daleč, reče: "Lueien, vi jokate? Kaj imate? Kaj se je zgodilo?" "Takoj..."', odgovori s prose-čim glasom, "takoj povem... Se-j daj pa ne morem... Pustite me.j prosim !... " Storila je tako in nemo ga je gledala, ko se je bridko jokal. Ko bi bil pri tem napadu ohranil le še nekoliko jasnih misli, pokazala bi mu bila razburjenost mladenke. kako mesto si je znal pridobiti v njenem srcu. Da, tudi ona ga ima rada, toda kako nesrečno, to samo ona ve. Očem Lu-cieuov se je docela varal o razmerju med mladima, in tudi dejstva o tem, kakor so mu o tem poročali. ni prav razlagal: toda dejstva so bih' vendarle resnična.* Bert he Planat je pred petimi leti in nekaj meseci res živela z onim Meja no m, katerega je Albert Darras imenoval Lucienu, da mu služi kot gotov dokaz. Imela je sina, ki ga sedaj vzgaja na svoje stroške v Moretu, blizo Fontaiiiebleau. Ob času te zveze je ona študirala pravo, pa je prenehala s temi študijami, ko se je sprla z Mejauonv, ker je hotela popolno umakniti se iz kroga, ki ji* poznal njeno zgodovino. Od tedaj se je pri vseh njenih delili. I udi najmanjših, kazalo stalno načelo, namreč sovraštvo do preteklosti. Zato ni hodilo v zelo obiskovano- knjižnico na medicinskem oddelku, zato je obedovala v čisto navadnem restaurantu na rue Kacine, zato je stanovala v hiši. ki je bila zelo oddaljena od središča du Quartier Latin. Od onega dne, ko je spoznala Lueiena in ga vzljubila, živela je vedno v strahu ob misli, da on ketlaj slučajno zve za njeno preteklost, in hi mu ona ne mogla takoj pojasniti, da to, kar je ona storila pri svojih devetnajstih letih, ni tako strašno, ni tako nizkotno. Zal, da se je zmotila, toda v dobri veri, ker je preveč zaupala in je bila pregrdo varana. Kolikokrat med raznimi zaupnimi, pa vedno znanstvenimi pogovori, ki so ji toliko ugajali, obšla jo je misel, da naj pove ona prva to žalostno zgodbo svojemu dragemu prijatelju. Toda ona ni mogla premagati sramu, ki je bil močnejši nego vsi dokazi, s katerimi si je skušala pojasniti, da ni nič hudega storila, ako se je vdala -Mejami. Izvajanja tudi najlepše razvita, ne morejo uničiti one vro-jene jasnosti gotovih zakonov, ki nam jih je narava zarisala v duo naše moralne osebnosti. Mogoče je, da oče zataji svojo rodbino, toda njegov sin ne bo njemu tak kakor drugi možje. Kosmopolit zataji morda svojo domovino, toda obnebje njegove mladosti ne bo zanj nikoli podobno obnebju drugih krajev. Tako tudi lahko vzgoje kako mladenko prepojeno z revolucionarnimi idejami — in tako je bilo pri Berthe Planat — otrovljena je lahko z najhujšimi paradoksnimi strupi, lahko veruje v absolutno enakost spolov, zaničuje lahko vse soeijalne pogodbe, tako na priliko zakon, lahko tudi načelno in dejansko zagovarja pravo svobodne zveze, seveda v razmerah, ki jo deloma vsaj opravičujejo; zadosti je, da se vda čisti ljubezni, takoj spozna nekako instinktivno in sramuje se, ne ve, zakaj in kako, da se je vdala brez zakramenta, brez liet. prepričali se bodo na lastne oči, kako po nepotrebnem in krivičnem potu se je jemal in zapravljal iz Jednotine blagajne delavcev-trpinov krvavo prislu-ženi denar. Zalar mi je rekel, da se poslopje lahko proda. Prodajte ga, gl. uradniki, razdelite do- i biček med seboj, nihče vam tega zameril ne bo. a Jednotin denar dajte v Jednotino blagajno nazaj in — mirna bode Bosna. Alois J. Kastigar, župnik, član društva sv. Družine in K. S. K. Jednote. Razporoka. Spisal Pavel Bourg-et. (Nadaljevanje.) Popolno prevzeto ob spominu na ta tožili prizor ni to čudno dekle nič opazilo, kak izraz da kaže Lueien na svojem obrazu. Sedaj pa je skrbno zaprla atlas. Tudi vse drugo, kar je bilo v njeni sobi, je bilo natačno in po določenem načrtu prav po njej sestavljeno. Bila je soba štirikotna, zelo visoka, okna so imela lepo izdelane lesene, okvirje ter so ohranila še eleganco nekdanjih časov, i Skozi okno se je videla skupina dreves, tudi še spomin iz starodavnih časov, ko je bila sedaj razpadajoča hiša še bivališče odlične gospode, kakor palača ob strani, kjer je bival M. de Caumar-tin, škof bloiški; ta se je zameril Louisu XIV., ker je ob sprejemu škofa de Novon v akademijo govoril zelo zbadljivo-zamčljivo. Ta drevesa sedaj služijo za reklamo, kako zdrava da so tukaj stanovanja. To oblačno popoldne meseca marca so ta drevesa žalostno ste-gala svoje gole veje proti mrzle-i mu nebu, ki se je videlo skozi okno. Ta siva svetloba pa se je dobro vjeinala z barvo hišne o-p'rave. katero je dekle iz dežele seboj prineslo. Stari stoli iz Au-vergne, iz orehovine, okorni, prevlečeni s svetlimi tapetami, teni-nordeče preproge in svileni zasto-ri, vse to je napravilo pust vtis, še bolj neprijetno pa je bilo videti razstavljene stvari, ki so kazale, s čem se peča "Cerveline" — kakor zaničljivo dijaki imenujejo bodoče doktorice —. tu je bilo namizno kirurgično orodje, tam črepinja in kosci skeleta, med knjigami medicinska dela, tam zopet model očesa povečan na kartonu, ki predočuje mehanizem gledanja. Edini umetelni predmeti so bile fotografije šeste-ro prerokov iz sikstinske kapele. Njih atletsko mišičevje je na stenah nekako nadaljevalo nazorni nauk o anatomiji. Študentka je tudi spala v tej sobi, pa postelje ni bilo videti. Vedno je gledala na dostojnost in zlasti se je tudi ponašala z možkim tovarištvom; to jo je prisililo, da je dala sobi. kjer je sprejemala ljudi, podobo vsprejemne sobe. Spala je na zoti, ki je bila čez dan pokrita z debelo platneno belo preprogo. Malo sobo poleg večje pa je rabila za toaleto in prostor za vsakdanje stvari. Iz nekaterih podrobnosti se je pa le spoznala ženska, tako n. pr. je bila omarica na stelaži. ki je imela predalce z napisom: rokavice, ovratniki, robci, in v zraku se je začutil aroma frispu-dra, ki se je mešal s parfumom mimoze kupljene na cesti. Zlate mačiee in tin bouquet iz južnega zelenja, ki je gledal iz steklene posode, so bajale o brezskrbni nladosti. o svobodi, o srečnih de-ielah. o dolgih potovanjih... Živo nasprotje tej sobi, ki je pred-jčevala prav na drobno Berthino usodo, da je doma iz mesta na deželi. da se kaže neodvisno in samo za se, da se bavi z resnim de-iom, da ji je prirojena neka eleganca, ki jo je ohranila fino in prikupno tudi v takih razmerah, v katerih bi jo bilo od dvajset to-varišic gotovo izgubilo devetnajst. — Nikoli še ni Lueien poprej začutil toliko poezije, skrite v tej sobi, kamor je tolikrat prihajal in vselej z nekim strahom. On vidi njo, ki jo je njegov očem tako grdo obrekel, mirno, marljivo pri svojem vsakdanjem delu ; vidi, kako opleinenuje to trdo delo, vedno bolj se vnemajoč za vzvišene ideale; tudi danes je kakor vedno nežna in vesela in prav nič ne ve o obrekovanju, ki se o njej trosi naokrog; vse to ga silno pretrese. Ne more se ubraniti solzam. Njegove čutnice so toliko trpele, da ni imel več nad njimi moči. Tihe solze so mu polnile lice, on zdrsne na stol in ne more besede spregovoriti. Berthi se čudno zdi, da nič ne govori, obr- diplomo kot zjdravnik. Stjdaj je zdravnik v bolnici sv. Jožefa v Philadelphiji. G. Tom MeCentee je superintendent nekega podjetja ; ko je daroval njegov sin prvo sv. mašo, smo se udeležili te i svečanosti tudi Slovenci, med temi naš slovenski župnik Fran J. Ažbe. Delavske razmere so sedaj bolj slabe; delamo samo po tri dni naj teden. Kadar se izboljšajo, bom I že sporočil. Pozdrav vsem rojakom in roja- J kinam sirom Amerike. Josip A. Pibernik. La Salle, 111. Cenjeni g. urednik:— | Če vidim krivice, katere se go-;de K. S. K. Jednoti, p<| molčim, sem deležen krivice tudi sam. Za-: to pa ne bom molčal, ampak še ! govoril v prid in blagor K. S. K. ; Jednote. ^ S temi besedami sem bil zaklju-ičil svoj zadnji dopis v Glasu Naroda 1. avgusta. Med tem časom i sem bil že dvakrat v Jolietu v gl. uradu v spremstvu bratov našega društva sv. Družine. Hoteli smo namreč sprejeti v društvo odlič-' nega Lasallčana, bivšega tuktfj-šnjega župana g. AValtera A. Pan-neck, ki je poljskega rodu in najboljši advokat v tej okolici. Po-fslali bi ga bili kot delegata društva na konvencijo, da bi s svojo učenostjo in znanstvom postav pomagal po svoji moči naglo in hitro reševati vsa vprašanja v korist vseh posameznih članov, podrejenih društev in cele K. S. K. Jednote. Vrhovni zdravnik ga je sprejel v Jednoto in potrdil njegovo zdravniško spričevalo, katero pa ni poslal našemu društvenemu tajniku nazaj, temuč dal je je gl. tainiku Jednote, Zalarju, kateri drži isto še sedaj v svojih rokah in svoji oblasti, našemu i društvu je pa sporočil, da se Pan-Ineek ne sprejme v Jednoto iz i tehtnih vzrokov. Trije, Mišjak, Bregač in Debevc, — (Debevcine je prišel sinoči, 21. sept., odpušče-nja prosit z g. Jordanom, predsednikom V. dr. sv. Martina) — ki so spravili v svet tiste laži zoper mene v 35. št. A. S., so bili šli naravnost v Joliet svarit glavni odbor zoper Pannecka in zato se Zalar in Nemanie protivita sprejeti njega v Jpdnoto. Cela zadeva bode predložena delegatom v razsodbo pri konvenciji. Naši delegatje pojdejo v nedeljo dne 1. oktobra v South "Chicago obiskat Viteze sv. Florjana, z njimi bode tudi Mr. Panneck in moja malenkost. Tukaj bi lahko omenil tudi še, kakšen sprejem so nam dali v Jolietu; kako so se pripravili in prišli eden za drugim v glavni urad: Nemanič, Kranjec, Stonič, Sitar, j dr. Ivec, Graliek in Zalar, ki nas j je tam že pričakoval, ker smo mu prišedši v Joliet naznanili svoj prihod, z mano sta bila Brglez in Pražen, predsednik in tajnik dr. sv. Družine; lahko bi povedal, kako je Nemanič v gl. uradu za nami vrata zaprl in na mojo besedo, da ga bom dal zapreti, zopet odprl ; kako je ta dični predsednik začel osebno udrihati po meni, ki sem pisal v tak list kakor je Glas Naroda; pristavil bi lahko k temu še, kakšen imeniten govor — menda ga je pripravil že za bodočo konvencijo — nam je govoril Stonič, kateri nam je zatrdil, da pri naši konvenciji ne bo nobenega trubelna, ker onim, ki bodo zoper, se sploh ne bode dalo pravice govoriti: vse te reči bi lahko javnosti tukaj naznanil in še več drugih, toda naj ne govorim o njih. temuč za danes samo še povem, kaj sem v Jolietu videl. Kaj sem videl v Jolietu? Tam v Jolietu sem videl tisto Jednotino (?) poslopje, katero bi Neman ič že tako rad delegatom pokazal, še rajše pa prodal. Poslopje sem si dobro ogledal od zunaj in znotraj. Na voglu, kjer je boljši kraj lote, je dal Nemanič sezidati tiskarno, to Jednoti namenjeno poslopje je pa sredi med I drugimi stavbami, zato ne vidiš drugega od zunaj kakor sprednjo stran. Ko vrata odpreš iii notri stopiš, si že v gl. tajnika pisarni, naprej od pisarne je prazen, ne rabljen prostor, kateremu pravijo dvorana in spodaj pod celim poslopjem je temna, vlažna klet z malimi ter pregloboko v zemljo sezidaniini okenci, — tukaj notri je že gorelo. V celem poslopju se ne da porabiti za Jednoto nobeni drugi prostor, kakor samo tajnikova pisarna. Do sedaj mislijo mogoče kateri delegatje, da je to poslopje res kaka posebna, imenitna stavba, ter da oni pretiravajo, ki zoper pišejo. Ko pridejo delegatje v Jo-, Strah pred socializmom. Newyorški list "Sun", ki je glasilo vladajočih razredov, se je ■ obrnil do predsednika Tafta s po-■ zivom, da pusti vsa a prašanja v' nemar in posveti vso svojo pozornost socialističnemu vprašanju. "Sun" graja predsednika zaradi govorov, ki jih je imel na' svojem potovanju. Po mnenju li-j sta se bavi predsednik preveč s postranskimi stvarmi in zanemar- j ja stvar, ki je v sedanjosti najbolj važna — socializem. List pravi, da obstoji dandanes! samo eno veliko vprašanje, o katerem bi moral predsednik Zdru-j žen i h držav govoriti pred ljudstvom. Socialistično vprašanje se! širi med ljudske mase polagoma in sigurno in preti sedanjemu j vladnemu sistemu. Politične j stranke iščejo *moža, ki bi imel poguma povedati ljudstvu, kako velika nevarnost je za njega socializem. Tako piše "Sun" in poziva' predsednika, naj se ne briga zdaj za truste in za revizijo tarifa, marveč se naj postavi na čelo i konservativnih političnih elementov. da bo obvaroval republiko! pred socializmom. Ta izjava kapitalističnega gla-1 sila je bojna napoved ne samo' proti socializmu, nego tudi proti vsem politikom, ki se zavzemajo za to, da se omeji moč kapitaliz-nui in da se ljudstvo ščiti pred kapitalističnimi izkoriščevalci. O-mejenje moči kapitalizma je za j "Sun" že socializem in velika j nevarnost za republiko. Izjava lista dokazuje, da nameravajo kapitalistični krogi ustanoviti novo mogočno kapitalistično stranko, ki bo pred vsem varovala interese kapitalistov. Sedanji dve veliki politični stranki ne zadostujeta več izkoriščeval-\ ceni ljudstva. Ustanovitev take' stranke bi razširjenje socializma i le še pospešilo. Dopisi. Brooklyn, N. Y. Cenjeni g. urednik:— Dovolite mi malo prostora v Vašem cenjenem listu. V odgovor dopisniku iz Brooklvna v "Ame-rikanskem Slovencu" z dne 22. sept. t. 1. ga nazovem jednostav-no lažnjivea in tatu dobrega imena. Kar se tiče delegatov tega neimenovanega društva, ne vidim med njimi nobenega, kateri bi bil kedaj nasprotoval slovenski župniji pri kateremkoli zborovanju, kajti kolikor mi je znano, še sploh nobeden zraven ni bil. Veni pa, da se je nasprotovalo gotovi družbi sv. Rafaela, kajti gotovi rafaelisti so nas hoteli kart naenkrat pogoltniti, kakor kača žabo. Prirejali so različna zborovanja pod svojo krinko, ter so se že bili dobro ukoreiiinili in pri-j čeli poslovati s pošiljanjem denarja v domovino, s "šifkarta-mi". s časopisom ter raznimi špekulacijami, katere so v današnjih časih zelo nevarne. Ne bom se u-kvarjal z jiotraiijimi zadevami družbe, kajti to je storil svoje-časno naš obče priljubljeni list "Glas Naroda". Vem le, da je bil nje glavni vodja pognan z Ellis Islanda in njegov glavni pomočnik izključen iz družbe radi goljufi j«-. Da vas mori jeza. ker se vaše špekulacije niso uresničile, ter da se vama je preprečilo izkoriščanje ubogega naroda, to.vem; toda vem tudi. da dopisnik onega dopisa spisal ni, ampak le posodil svoje ime. On sam se je proti meni izrazil svoječasno na vogalu Meserole in Humboldt Street v Brooklvnu: **Saj nisem tak. kakor se delam, pa moram biti." -To s«- je govorilo o verskih zade- i vali, in ker omenja praktičnega katoličana, je dokaz njegovo življenje, katerega ima za seboj, da ni kot praktičen katoličan živel. Opomnil bi ga le, ako je poznal gotovega čevljarja P. V. svo-^ ječasno v Gradcu, kateri je kot iprakt icen katoličan in katoliški oče več otrok svojo zakonsko ženo zapustil ter pobegnil iz Gradca v Zagreb z drugo, še ne polnoletno deklico. Tukaj se hoče sedaj pa delati kar celega evangelista. k (.'e potrebno bolj natančnih podatkov, jih dobi. Josip Pogačnik. Steelton, Pa. Cenjeno uredništvo:— Dne 17. t. m. je tu daroval sin našega superintendenta Rev. Tomaž MeCentee pvvo sv. mašo, ,drugi sin MeCentee je pa dobil "SLAS NARODA"' CAl«v«nlo Dally., Owned and published by the Alovvnlo Publlahtng Co. ( s corporation.) FRANK SAXSEB, President. JAHKO PLEČKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and wldwww of above officers: Cortland t CMLreet^Boroogb of Manhattan, New York Za celo leto velja list za Ameriko in Canado.........«3.00 " pol leta................1.50' " lato ta aesto New York . . . 4.001 " pol letaia mesto New York . . 2.00 ** Evropo za vaa leto.....4.50 | •* " " pol let*.....2.50 " " " četrt 'sta . . . . 1.75 j **GLAfl NAkODA" izhaja vsak dan iz- < v temni nedelj in praznikov. "QLA8 NARODA" ("Voice of the People") uniad every day, except Sundays and : Holidays. I Subscription yearly $3.00. Adv.i t la.i i i.nta on .gr..m.nt, ----- ( Dopisi brez podpisa in oeobnoeti ee ne j natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri eprt-tnembi kraja naroT-nikov E ranimo, da ho nam todi prejšnje 1 »IvallAče naznani, da hitreje najde-bu> naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov : "QUAS NARODA" 82 Cortland t St., New York Citv. Telefon 40*7 Cortland t. ~wm- Najnovejše vesti. Nemški cesar Viljem je izrazil svoje sožalje francoskemu narodu ob nesreči, ki ga je zadela vsled eksplozije na vojni ladji 'Liberte." * Nemški prestolonaslednik bode v jeseni obiskal avstrijskega prestolonaslednika nadvojvodo Fran Ferdinanda in se udeležil dvornih lovov. • V Merami na Tirolskem je za -padel sneg. Promet iia železnicah je ustavljen. e V St. Louis, Mo., je bila pred enim letom ukradena poštna vreča s $30,000. Poštni urad je šele zdaj tatvino objavil. t Policija v Clevelaftdu, O., je pri: šla na sled koinplotu proti Cleveland Furnace Co. V napravi so našli 34 palic dinamita. Zarotniki so nameravali razstreliti poslopja. • Xewvorski krojači, ki delajo za Custom Taylors, bodo daues pro- j glasili strajk. • Na Pelliam Parkway blizu AVil-liamsburg Bridge Road, N. Y. se je včeraj pripetila avtomobiliia nesreča, pri kateri je bilo pet oseb 1 težko telesno poškodovanih. e Carinski uradniki v New Yorku so zasačili juvelirja Newmana in njegovo ženo, ko sta hotela v obleki vtihotapiti diamante. Žena je imela diamante zašite v spodnjem krilu. m Mrs. Ana Halput je včeraj z di-namitiio patrono potolkla žebelj v svojem čevlju. Patrona se je razletela in ranila ženo smrtnone -varno. • v Cubanska vlada je izgnala dva časnikarja in štiri socialiste iz dežele. Francoski osebni paraik Rocham-bean. Včeraj je priplul v New York novi francoski parni k "Rocham-beau'\ Paruik ima samo prvi razred in medkrovje. Dolg je parnik 534 eevijev, širok 44 čevljev in visok 44 čevljev ter ima 17,:KMJ ton deplacementa in 13.000 konjskih sil. Parnik je vozil iz Havre v New York ose m dni. Kitajsko posojilo. Peking, 25. sept. Kitajska vlada je odklonila predlog, da se imenuje bankir Vissering za finančnega svetovalca Kitajske z letno plačo $50,000. Združene države bodo zdaj predlagale novega svetovalca. Dokler ta ni imenovan, ne dobi Kitajska petdesetmilijonskega posojila od Amerike, oziroma od ame-rikanskega sindikata. LISTNICA UREDNIŠTVA. Ivan Jnrkovič, Brooklyn, N. Y. Pustna sobota leta 1912 bode! dne 17. februarja. „ I pogodb^, lierthe ni tega hotela v sebi priznati, toda ubraniti se ni mogla tej misli. Dokaz za to je. da je vedno in vedno odkladala s svojo izpovedjo, četudi je vsaki dan čutila, da je to potrebno. Ona je v spanec zazibala svojo vest. ki jo je silila, tla izpove vso I resnico, z obetanjem, da to stori I tedaj, ko ji Lueien razkrije svojo j ljubezen, katero je razločno spoznala v njegovi -bojazljivosti. Do-| kler ona molči, si misli, in v nju-I nem razmerju prevladuje prijet-| no duševno prijateljstvo, čemu j med te lepe sanje mešati kruto ; istino, vsled katere je morala toliko trpeti. Ona se ni povpraševala: Čemu bi ga razočarala .' pač pa je mislila na to. Mislila je posebno. kako hudo bo njemu, in ne iz strahu, da bi jo 'manj spoštoval. marveč iz sočutja za to i ... bol. ki bi jo ona zakrivila, je mot-.čala še zanaprej. Toda sedaj tu je pred njo, neizmerno trpeč. Nekdo drugi je hitel ter ranil mla-: deniča s poročilom o skrivnosti, katere mu ona ni upala razodeti. , ki pa bi jo ne bila tajila, ko bi jo j bil Lueien le količkaj sumil. Solze Lucienove povedo ji vse. On ne sumi o tem, njemu je vse zna-' no, četudi ne veruje. S prvo besedo, katero je spregovoril, ko si je 1 oliko opomogel, je bila ta, da je izrazil svoj gnjev proti obtožbi, česar pa Berthe seveda kar nič ni hotela izrabiti v svoj prilog. Ta okolnost kaže, bolj nego še tako dolge analize, kako naravno pošteno je bilo to dekle, žrtva najslabšega sofizina, ki se nahaja v otrovljcnem ozračju začetkom XX. veka: razum ji je bil pokvarjen. do srca pa ji ta bolezen še ni prišla. (Dalje prihodnjič.) Nezdrava živila. Pred Special Sessions v New Yorku je bilo včeraj obtoženih 55 trgovcev, ki so prodajali razna pokvarjena živila. Sodniki Deuel, Mayo in O'Keet'e. so jih obsodili v globo od 15 do 50 dolarjev. Prodajali so pokvarjeno meso, jajca, juhe, zelenjavo, surovo maslo, orehe itd., itd. Zopet velike sleparije na sibirski železnici. Povodom revizije druge proge sibirske železnice je senator grot' Medera odkril velike sleparije, ki i so se na tej progi dogajale sistematično. Večina železniških mostov je mesto iz kamena in čeme i-ta zgradjena iz ilovice in peska. Ti mostovi so stali več stotis;»č rubljev. Ravnatelj prometne u-prave nadiiiženir Kločkovskij je odpuščen iz službe, aretiran in izročen sodišču. Konflikt med rimsko kurijo in italijansko državo. Kakor poročajo iz Rima, je ta-korekoč kar čez noč nastal resen spor med papeško kurijo in italijansko državo. Na podlagi najdenih starih listin zahteva ravnateljstvo lepih umetnosti in umetniški fond italijanske države kakor lastnino cerkev sv. Nereja in Ahileja, katere titular je koliu-ski nadškof kardinal Fischer. Italijanska vlada hoče spremeniti cerkev v narodni muzej. Kurija ni hotela izročiti ključev in je protestira«^ proti postopanju vlade. Italijanska vlada si namerava prisvojiti še druga stara cerkvena poslopja v Rimu. i Nemški denar na vzhodu. I - -o- Nemčija je že od nekdaj silno poželjivo obračala svoje oči proti vzhodu, kjer vidi najboljši trg za j svoje industrijske proizvode. Saj je dovolj znan ta nemški "Drang nacli Ost en". V zadnjem času se je nemško denarništvo s prav posebno vnemo začelo zanimati za Carigrad. Tako hočeta nemška in nemško-orijentska banka zgraditi \ Carigradu podzemsko železnico, za kar žrtvujeta 36 milijonov. Nadalje se ustanovi neki earigradski kousorcij. ki si nadene nalogo, da pokupi vse elekrične koncesije po vseh turških glavnih mestih. Temu konsoreiju bodo pripadale tri nemške banke in nemška družba za električna podjetja. Ta kon-sorcij kupi od nemške banke del-j nice earigradskega tramvaja, od i nemške orijentske banke pa vse delnice galatoperske družbe. 1\>-ulično železnico preurede v električno. Vsa ta akcija ho zahtevala drugih :JG milijonov. , Kakor je torej videti, bo nemška marka vedno živahnejše krožila po vzhodu, z njo pa tudi ved-.110 bolj rastel nemški vpliv. t Zaklad starega denarja. Na vojaških vajah blizo Osje-ka so pijonirji naleteli na neki i grob s človeškim okostjem in :*00 j do 400 komadov starega srebrnega denarja. Častnik je preprečil, da si niso vojaki prilastili denarja ter je zanimivo numismatično j zbirko izročil svojemu povelj-i niku. Zakasnele podkve. \ Kijevu je vojna intendanca ■ zopet storila nekaj, kar krasno razsvetljuje tamošnje odnošaje. Za časa rusko-japonske vojne so j bile naročene podkve za male sibirske konje. Naročene podkve |so bile izročene sedaj. Jntendan-;ea je izplačala za to železo pol j milijona rubljev. No. sedaj ne ve, kaj naj stori s podkvami male i oblike, ker se iste ne morejo uporabiti za ruske konje. I ; Grob prvega ruskega kneza. Blizu ladoškega jezera iščejo ruski ^rheologi grob prvega ruskega kneza Rurika. I)o zdaj so | našli "bratovsko gomilo" (skupni grob), o katerem sodijo arheologi zaradi bogatih in umetnih o-| kraško v, da so bili f njem pokopani staroruski bojarji. V gro-beh so našli različno orožje, med katerim vzbujajo pozornost sekire in stari meči. DAROVI. Za družbo sv. Cirila in Mete da v Ljubljani: Josip Cvet kovic mL jz Brook-jlyna, N. Y., 25 centov. Živel! Ured. "Glasa Naroda". KRETANJE PARNIK0Y KEDAJ OD PtUJEJO IZ NEW Y0BKA Parnik j odplujs j v "V5,0?.........s*Pt- 28|Trst - Finme. Celtic ..... „ 28 Liverpool DAL,E AVB., CHICAC10,|IL,I. «— SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ. POZOR! ; Zdolai podpisani opozorim vse ; rojake po Zedinjenih državah, da i j se varujete Antona i z Obrove. Ta;' t i rek je prevari 1 več rojakov v ' tukajšnji naselbini. - jI Birch, Mieb. . \\ •i- Mihael Stemberger. • :-H Išče m IVANA KOŠIR, podoinače i Opaldar. Prav rad bi zvedel za j njegov naslov, zato prosim ee- j njene rojake, ee kdo ve za nje-'j gov naslov, naj mi javi, ali pa ■ naj se sam oglasi. — Louis j j lienehina, Box 3G1, Abbeville,j; ^»a. (26-29—9) i: :----I' Iščem svojega strica IVANA) JAKSE. Doma je iz Ifcobec-a | pri Velikih Laščah. Pred tremi i leti je bil na Eveleth, Minn., a! sedanje bivališče mi je nežna-i no. Prosim eehjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, naj mi javi, ali naj se pa sam oglasi. Pauline Jarc (rojena Peruzzi),1 Box 77, Cumberland, VvTyo. (25-2C—9) POZOE, SLOVENCI, kateri želite kedaj svoje domo vanje! Naznanjam, da sem kupil 80C j akrov zemlje od ljudi, kateri jo! ne razdele, in jaz jo prodam r>r ' 40 in več akrov skupaj pod naj , lažjimi plačilnimi pogoji. Zemlja je ravnina, deloma po- i sekano, a na kraju gozd, da pla-l ča vse skupaj. Okrog lepo polje na enaki zemlji. Kedorkoli je videl lepše v Ameriki, koruzo, fižol, pavolo itd., dobi 80 akrov zastonj. Ker jaz nisem špekulant, temveč trgovec, sem zadovoljen z najmanjim dobičkom, ter dam zemljo po $18.50 aker, torej ceneje, kakor vsak drugi lastnik v tem kraju. Zemlja se drži velike slovenske naselbine Neeleyville; Mo., 2VI:—3y2 milje od postaje ali mesta. Od tega kosa ne kupi nobeden špekulant niti akra, isto nobeden drugi narod, ker le Slovencem je na prodaj. Slovenci imajo zraven 3500 akrov in je ze mnogo naseljenih. Ves svet leži ob glavnih deželnih cestah. Vsakdo si ga lahko izbere, kjer hoče. Prodam ga nigrom takoj lahko (]>o $20 aker, toda tega ne stotim, j ker je izključno le Slovencem na j prodaj. Ker bode v teku enega j meseca vse prodano, opozorim vsakega, katerega veseli ta kraj, da ne zamudi priti si ogledati najboljšo priliko bodočnosti, j Vsakdo, kateri ne dobi, kakor '.oglašeno, dobi vožnje stroške povrnjene. Posebni vlaki po znižani ceni vozijo iz severa in vzhoda vsaki prvi in tretji torek v me-• seeti. Frank Gram, (v d) Naylor, Mo. NAZNANILO. »Rojakom Slovencem v Cleve-Ianda, posebno pa onim v Ne\v-burgliu, O., priporočam svojo TRGOVINO Z URAMI in drugo zlatnino. Na izbiro imam Elgin, "Walt-ham, Hamdon in Illinois izdelke, torej si vsakdo lahko izbere, kar si le želi: Imam tudi verižice najboljšega izdelka, Goldfield, lOka-ratne in 14karatne. Nadalje imam tudi priveske in prstane z znaki vseh Jednot. Prevzamem v popravilo vsakovrstne ure in druga e-naka dela, ter za vse jamčim. Priporočam se vsem Slovencem v državah Ohio, Pennsylvania, West Virginia, Indiana in Illinois. Cene primerne in vsakdo lahko uvidi, da je boljše postre-žen, kakor pa od Židov. Torej, Slovenci, podpirajte Slovenca in ne"Jude! Joseph Marinčič, 8108 Marble Ave., S. E., Cleveland, Ohio. (14-9—14-12 2x v t) poboljšanja vzlic njegovi starosti ni nadejati. Porotniki so vsem trem stavljenim vprašanjem enoglasno pritrdili. ter je sodišče Krh lika rja obsodilo na 9 in pol leta težke ječe. poostrene z enim trdim ležiščem vsak inesee. Hamburg-American Line, Redči prekooceanski promet iz j NEW YORKA do HAMBURGA i preko PLYMOUTH in CHERBURG i z dobro poznatinji parniki na dva vijaka: ] Kaiserln Aueuste Victoria, America., Cincinnati I Cleveland, President Lincoln, President Grant, 1 Pennsylvania. Patricia, Pretoria itd. • Veliki moderni parniki nudijo najboljše udobnosti ' za I rimerne cene; ncprekosljiva kuhinja in ■ postrežba. Opremljeni so z vsemi modernimi aparati. Odhod Iz New Yorka: K Al SERIN AUGTJ8TE VICTORIA — odplnje 28. sept. ob 10 dopol. ' PRESIDENT LINCOLN — odpl. X okt. , VICTORIA LOUISE odpluje 7. okt. ob ' 10 dopol. 1 PRESIDENT GRANT — odpl. 10. ok', t ob 11 dopol. Vozijo tudi v Sredozemsko morje Hamburg-American Line, 41-45 Broadway, New York City. ' Pisarne: Philadelphia, Boston, Pittsburg, Chicago, St. L^uis, San Francisco. Kje je FRAN PAZLEL? Doma j je iz Bleda na Gorenjskem in j se je pred okroglo štirimi me- j seei nahajal v Clevelandu, O.' Ako kedo rojakov ve za njega, j ] naj mi blagovoli naznaniti nje-1 ^gov naslov, ali se mi naj sam javi. — Matthew Janša, 405 E. 5th St., New York City. (25-26—9) Kje je ANTON ZGONC? Doma je od Sv. Križa pri Litiji na Dolenjskem. Tukaj v Zjedinje-nih državah biva že 35 let. Pri ' meni je bil meseca aprila letos in sedaj se nahaja nekje v Fayette Co., Pa. Prosim cenjene 1 rojake, ee kdo ve, kje se nahaja, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi, kar bode zanj še i najbolje. — Florian Kopač, P. i O. I>ox 93, Burdine, Pa. 4 (22-26—9) i NAZNANILO. 5 < (.'lanom društva "Planinski ( Rajštev. 8 S. D. P. Z. v Prime- ( ro, Colo., se naznanja, da bode ; dne 15. oktobra t. 1. redna dru- ? št vena seja, pri kateri se bo razpravljalo o vee važnih zadevah. , Zato so vsi člani vljudno vabi je- , ni, da se te seje polnošteviluo u- , deležiti blagovolijo. Pri zadnji ; mesečni seji je bilo sklenjeno, da t mora vsak član, ki dela v Frede- ; lick ali Primero in se ne udeleži seje dne 15. oktobra, plačati v blagajno $1.00. S prvim oktobrom postanejo ^ veljavna pravila S. D. P. Z., ki so bila na zadnji konvenciji potr- ; jena. Rojaki, kateri nameravate pri- ( stopiti k kakemu društvu, je sedaj najlepša prilika. Pozdrav! J. Saftie, tajnik, j' (26-28—9) j ZLAT RUDNIK. Zlat rudnik se nudi vsakemu, kdor lioče rabiti dobro voljo in pridne roke. Samostojen postane j lahko vsak, kdor se poprime zlh-1,' te prilike, katero nudi tvrdka KRŽE MLADIČ LAND CO., 2616 S. Lawndale Ave., Chicago, 111., vsem, kateri bodo kupili naš svet v mesecu septembru. Le poslušajte: Svet prodamo po znižani ceni od 16 do 20 dolarjev za aker, plača se pa 2 dolarja na aker takoj, ostalo se plača po 10 dolarjev na mesec, dokler ni vse izplačano. Kdor kupi najmanj 40 a-krov, mu plačamo vožnjo. Prodamo svet le tistim, kateri ga sami vidijo in ne drugače. V Wexford County, Michigan, kjer je naš svet, so pridelali farmerji to leto vee na aker, kakor farmerji po lllinoisu, Indiani, lowi ali kje drugje, kjer morate plačati za aker po sto in več dolarjev. Za resničnost vsega jamčimo vsakemu. — Pridite pripravljeni naravnost v Chicago, pa se odpeljemo gori. Ponudba velja samo za jeden me-šefe, in sicer zato, da bodete videli še poljske pridelke na polju in se prepričali sami, kaj zraste. Pozneje bodete morali plačati za jednak svet od 3 do 5 dolarjev več za aker. Ne zamudite zlate prilike, ki pomeni za vas zlat rudnik! <9-9 v 2 d) krat z vso silo na glavo, nakar se je ta nezavesten zgrudil in kmalu umrl. Obdolženec je šel nato k svoji materi in ji naročil, naj gre Frana izmivat. ker bo gotovo u-mrl. Xa licu mesta, kjer je brat obležal, so našli razkropljene dele možganov. Pri raztelešen ju u-bitega Frana so zdravniki dognali. da je bil udarec na desni temnici smrtonosen, ker je provzročil pretres in zmečkanino, nato pa o-trpnenje možganov, a našle so se še štiri druge poškodbe na truplu ubitega Frana. Obdolženec se zagovarja, da je vsled vednega izzivanja brata Frana bil že tako razburjen, da je sklenil, temu enkrat konec napraviti. Da se je hotel brata z gnojnimi vilami o-braniti, sledi iz tega. ker je brat : večji in močnejši od njega ter je zaradi tega mahal po njem, boječ se, da bi ga ne ubil. Obdolženec tudi priznava, da ga je brat med tepežem prosil: "pusti me, tibom pa drva žagal", on pa le v svoji razburjenosti ni hotel odnehati. Sosed Fran Jamnik, kot priča za- ' slišan, izpove, da je slišal tepež. I a se ni upal priti blizo. Slišal je tudi obdolženčeve besede: "Na. ali imaš sedaj dosti, ali misliš, da 1 sem jaz bik?!" Priča Ivan Zu- J paneič pa izpove, da je bil ubiti! Fra i Rogelj zaradi svoje nasilno- | sti jako razvpit po vasi, in da so! se ga vsi bali. Porotnikom sta bili'-stavljeni dve vprašanji, glaseči se j na uboj in na prekoračenje silo-brana, katera so pa porotniki zanikali. Sodišče je nato izreklo v vidno zadovoljnost navzočih poslušalcev oprostilno sodbo, in ga obenem tudi izpustilo na prosto. Nevaren tat. Več kot pol svojega življenja < je prebil 62 let stari Janez Krlili-kar, samski dninar iz Vač v litijskem okraju, po raznih ječah zaradi različnih tatvin in vse to ga ni na stara leta poboljšalo. Dne 11. listopada 1910 je prestal zadnjo kazen zaradi tatvine, a že po preteku par mesecev je zakrivil dve novi tatvini. Leta 1909 dne 7. grudna je prišel iz Gradiške, kamor je bil obsojen na devet let težke ječe, ker je izvršil tatvino v župnišču v Javorju na Dolenjskem. Iz zapora je prinesel 200 kron, katere si je v Gradiški pri- 1 služil. Vrnil se je domov, vzel pri županstvu delavsko knjižico in se nato potikal po Štajerskem in Hrvatskem. Meseca velikega sr- ] pana 1910 se je vrnil domov, a , je takoj izvršil neko tatvino, za , kar je bil pri okrajnem sodišču ; v Litiji na 3 mesece zapora obso- ^ jen. Letos, bilo je v soboto dne ; 28. prosinca po 12. uri opoludne, ] je prišel v župnišče v Primsko- ( vem prosit kosila, ki ga je tudi , dobil. A Krhlikar ni zapustil va- , si, marveč se najbrže skril v cer- ■ levi, potem se pa vtihotapil v i"a- , rovško klet, ker so drugo jutro i posli župniku pravili, da je prejšnji večer v^ veži in kleti dišalo po tobaku. Župnik pa tem bese- ] dam ni pripisa val posebne važnosti, ker je bil prepričan, .da je tuji človek, kateremu je dal kosilo, « prejšnji dan odšel. Ob tričetrt na ' deset je šel župnik opravljati v cerkev nedeljsko duhovno opravilo, za ji jim pa domači posli; navada pa je ta, da zadnji med nji-mi zaklene farovšlia vrata in vza-inc ključ seboj. Po dpkončanem i cerkvenem opravilu se je župnik ob 11. uri vrnil domov. Domača dekla ga je vprašala, če je on zadnji iz farovža odšel, ker so bila vezna vrata na stežaj odprta, ko je prišla ona iz cerkve. Župnik je to zanikal. Nato se je podal v svojo sobo v prvo nadstropje, a se je silno začudil, ko je našel ob vratih svoje sobe prislonje-no sekiro, ki se je spravljala v kleti, sobna vrata pa so bila vlomljena. Tu je župnik pogrešil 400 kron gotovine, svojo zlato uro in površnik. Kakor po svoji stari navadi, tako taji Krhlikar tudi tu svojo tatvino. A pri konfrontaciji ga je župnik Anton Plešec natanko spoznal po njegovi zunanjosti, ko je prosjačil v župnišču >:a kosilo in po njegovem narečju. Tajenje mu pa zato ni pomagalo, ker se je pri aretaciji dne 9. mal. travna t. L našel pri njem še župnikov površnik. Sicer pravi obdolženec, da ga je kupil v Ljubljani, a kdo bo to prefriganemu tatu verjel ? Povod k njegovi aretaciji je pa dalo dejstvo, da se je dne 9. malega travna t. 1. vtihotapil v župnišče pri Sv. Ožboltu v shrambo, kjer ga je zasačila domača dekla ravno v tem trenot-ku, ko je hotel krasti. Sicer se on zagovarja, da je hotel odnesti le par klobas, a kdo bode to takemu tatu verjel, o katerem se za-more po vsi pravici trditi, da mu 'je krasti v navado prišlo in da ee 6000 kv. m., na katerih so rasle ij gosto nasejene 20 letne smreke. | i ■ i * Kmalu nato se je vnel gozd pod Oprtno in skoro obenem nad vo-j^ ja.ško bolnišnico. Okoli 3. popol-j' dne pa so javili zopet ogenj pri Sv.; | Križu, ki je gorel do večera. Poboljševalnica za dekleta v 1 Trstu. Po nalogu glavnega ravnateljstva za javno oskrbo ubogih T je odpotoval na Laško ravnatelj tržaške ubožnice Peter Fonda. — Namen njegovega potovanja je, da si ogleda na Laškem razne za- j sebiie in državne vzgajalne zavo- J de in poboljševalnice za dekleta. 1 Na podlagi teh študij sestavili bo-,s do natančen načrt nove poboljše- ' valnice za dekleta, ki naj bi se zi- ' dala v Trstu. Ta načrt bodo pred- : ložili potem mestnemu magistratu, i1 Uboj na cesti. Dne 10. septeni-11 bra so našli na bivšem trgu za se-i( no v Trstu nezavestnega 681etne-! J ga kočijaža Leopolda Querina. — 1 Med vožnjo v bolnišnico je mož t umrl. Pri zdravniški preiskavi so 1 zdravniki konštatirali. da je umrl is Querin nasilne smrti. Imel je i' zlomljeno eno rebro in globok!8 vbodljaj v bližini srca. Ko se je M zbrala pred gostilno, kjer so nala- 1 gali ponesrečenca na voz, večjaM množica ljudi, je nenadoma skočil 1 iz množice neki častniški sluga 87. pešpolka, 22 letni Peter Jeser- 1 vič iz Istre, ki je preje v omenje- 1 ni gostilni plesal. Begunca so J kmalu vjeli, vendar še niso mogli -dognati, ali je on ubijalec, ali ne. i -Vojak je bil precej pijan. Odpe- 1 Ijali so ga začasno v vojašnico. ( t---o--- Izpred sodišča v Ljub- \ Uani. ; ^fc^binska žaloigra. Na zi^^^^klopi sedi 341etni j Anton Rogelj, posestnik v Rožen- < berku. Vbil je svojega brata, 30- < letnega Frana ltoglja. Obtoženi i je prevzel kot starejši sin domače ; posestvo in izplačal svojemu bra- i j t u odpravnino 2200 kron. Dal inu'i !je tudi dosmrtno stanovanje v so-j< Isedni mali hišici, kjer je bival sli I svojo materjo. Spočetka je bilo i i vse dobro, bili so si dobri prijate- ; jlji. Kmalu pa je začel brat Fran j kazati svojo nezadovoljnost, naj-prvo se je jel jeziti nad svojo ma-Iterjo. Podrl ji je peč in razbil . jvežna vrata. Nato je prišel brat j Anton na vrsto, kateremu je tudi i več škode napravil. Grozil mu je. da ga bo ubil, da mu bo podžgal j in da ga bo spravil ob hišo. To I vpitje in groženje se je večkrat ponavljalo, zlasti ponoči, tako da ni mogla Antonova rodbina mir-Ino spati. Dan pred usodepolnim j dogodi ja jem je metal skozi okno j bratove hiše kamenje, pobil mu J je okna, začel pretiti Antonu, da ga bo ubil, da mu bo h'išo zažgal i in ga iz grunta spravil. Dne 3. linalega srpana t. 1. je odšla iz •strahu pred moževim bratom že-|iia s svojim otrokom in pestdnjo I iz hiše. Mož si je pa v vežo pri-!pravil gnojne vile. Ker pretenja j in razsajali ja le ni hotelo biti konec, je skočil Anton oborožen z vilami nad brata Frana in zamah-,nil proti njemu. A ta mu je udarec prestregel tako, da ga je zadel na ramp, nakar sta se pograbila in vrgla, tako da je bil brat j Fran spodaj. Po njem je začel J Anton tolči s kamenom. Skočila j sta nato zopet pokonci. Tedaj pa I je Anton pobral zopet gnojne, vile, udaril Frana in ga zadel par-^ KRANJSKO. Umrl je v petek, dne 8. septembra, gospod dosip Dolgan, trgovec v Zgornji Košani na Notranjskem. N. v m. p.! V Ameriko se je z južnega ko -lodvoia v Ljubljani 11. septembra 15 Hrvatov in dva Hočevarja, nazaj je pa prišlo 40 Hrvatov in 15 Slovence v Nesreča ali samomor v Škofji Loki. 11. septembra popoldne se je razglasila po mestu nenadoma pretresljiva vest, ki je vzbudila splošno pozornost in sočutje. Našli so obešenega na telovadnih krogih 1 Tlet nega praporščaka cesarskih lovcev v Gradcu Antona AVernika. ki je dovršil letos ka -detno šolo in bi bil moral nastopiti z oktobrom aktivno službo. Na krogih sta bili privezani dve tanki vrvici, ki sta tvorili zanj ko, v kateri je visel "VVernik, sklonjen iu z nogami na tleh stoječ. Natanko še niso dognali, ali se je Wer-■ nik ponesrečil med telovadbo na krogih in prišel slučajno z glavo v vrvice, ali ji' izvršil samomor. iWernika so dobili že popolnoma Miezavestnega. Zdravnik in njegovi prijatelji so se trudili na vso moč in dosegli toliko, da mu je za-; čelojiiti st-ee in da je začel dihati. Toda takoj po tem uspehu ga je prijel srčni krč in 12. septembra zjutraj ob 3. uri, torej celih 12 uri po nesreči, je Wernik umrl. ŠTAJERSKO. Umrl je dne 8. septembra pri Sv. Tomažu nad Ormožem g. Fr., Loparnik. soustanovitelj posojil-j nice in njen dosmrtni uradnik. —-j Bil je šele 33 let star. Zapušča j mlado vdovo s petimi otroci. N. v. m. počiva. Zlato poroko st i praznovala v ponedeljek, dne 11. septembra, pri Novi Štifti nad Gornjim gradom Matija in Apolonija Podpcenik.— Se na mnoga leta! Slivnica pri Mariboru. V soboto, dne 9. t. m., popoldne je bila'? tukaj nevihta. Deževalo ni veliko,; temveč bliskalo in pokalo je. da je ; bilo človeka groza. Na polju so j vedrile delavke pri vodnjaku sv. Ane. Neka vdova Bračko gre iz i vodnjaka, da bi pobrala kamen, j hotele so neko desko pritrditi. Vi tem trenutku pa trešči v njo. Mr-j tva pade vznak Vsa ožgana, še j obleka je hotela goreti, da niso1 plamena zamorili. Čudna jesen! I KOROŠKO. ; Ponesrečeni topničar. Dne 11.} t. m. so pripeljali z vlakom iz Kranja v Celovec nekega topničarjaj 9. poljskega topničarskega polka.! Padel je pri Kranju iz voza in se težko poškodoval. Iz kolodvora so ga odpeljali z izvoščkom v voja-J ško bolnico. — Topničar je težko a ne smrtno ranjen. ;: PRIMORSKO. Nesrečna ljubezen. Vsled nesrečne ljubezni sta se izvršila ll. t. m. v Trstu kar dva samomora. Najprvo se je zastrupil 281etni mizar 11. Piccolin. ker mu je po -stala nezvesta ljubica, kmalu nato pa so pripeljali težko poškodo-vano, tudi zastrupljeno, 231ctno 7.asebnico Ano Cassano, kateri je ušel ljubček. Oba sta težko po -škodovana. Gozdni požari. Dne 11. septembra so bili v tržaški okolici kar štirje gozdni požari. Najprvo se je vnel gozd pri Sv. Križu, kjer je letos že-šestič zanetila ogenj iskra iz železniškega stroja. Pogorelo je Ifl^^j 50.000 knjižic I zastonj možem. I Vsaka knjižica je vredna $IO.OO bolnemu človeku. F B||B|wBBWIW||mI ,...Ako trpite na kterikoli moški bolezni, želimo, da takoj piSete po to čedežno knjižico. V lahko razumljivem jezikn vam ta kr.jšžiea oo»e. tcako se r,a doma teme-' IH ki I dfi 9 . JJlto zdravi sifilis ali zastrupljenje krvi. životna , /gr^a gp0jm. kr po ti, revma- HB Ifl L«£M ■ U fi^H tizem ali kostobol, organske bolezni, želodec-, jetra in bolezni na obetih n v mehurju. nn^UAM ) tistim, kteri so se že nasi ti J lin naveličali veČrve^ra plačevanja orez vsuKe^u vsp^ha, Ja ta brezplačna knjižica vredna stotine dolarjev. Ona vain tuii pove. zakaj a znanosti in vsebuje tllj. S^^^^^HVH stvari, ktere rti moral vsan človek znati. Zapomnite s>, ta knjižica se dobi popolnem* zastonj. Ali plačajo tudi poštnino. Po.^liite nam vas natančni naslov 5e danes, na kar vam mi pošljemo našo knjižico v vašem materinem jeziku poplnoma zastonj. PoAijite nasi fa odrezek še danes. Dr. JOS. LISTER & CO., Aug. 702 Noithwestern Bldg, 2-2 Fifth A.e., Chicago li! tiospodje: Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno, in prosim, da mi jo pošljete takoj. Pt«ta............................................... Država........................:........... ^Jugoslovanska Katoi. Jednota. ^dh—iimiiMi dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. ^ Sedež v ELY. ^MINNESOTA. URADNIKI: Pradaadnfk: IVAN A GERM. Box 67, Braddoek, Pa. Podf>r*IB K OBTE LIC, Sil Ida, Colo., Box 6SS. MIHAEL. KLOBI7CHAR, Calumet, Mich.. 116 — 7bt Bt. rui fc.it ej fell A R. Kansas City, Kana, 422 No. 4U> Ht. porotni odbor: IVAN KERZlflNIK, Burdine, Fa., Box 12«. ' FRANK GOUŽE, Chlsholm, Minn., Box 71S. I MARTIN KOCUKVAR, Pueblo. Colo., 121» Eller Ara. JadnoUno glasilo ja "GLAS NARODA", New Tork City, New Tork. Val dopisi naj m poAUJaJo na clavnega tajnika, vae denarne poftllJatTe pa na ! * (laVi.*ca blagajnika Jednota ' NOVICE i IZ STARE DOMOVINE. j j Avstro - Amerikanska črta |preje bratje OokulieH) Natpripravnejša in najcenijša parobrodna črta ?a Slovence in Hrrab i Novi parnik na dva vijaka -»Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko* * Cene voznih listov iz New Yorka za IIL razred so j Vni spodaj navedeni novi parobro TRSTA........-...................................•35.00 t ii na dva vijaka Imajobres- LJUPLJANE..................................... 35.^ fifini braojav R K K E............................................. S5 (X ALIOE, LAURA. ZAGREBA......................................... ^20 MARTHA WASHINGTON KARLOV OA....................................36.35 ARGENTINA Za Martha Washington stane $3.00 več. II. RAZRED do OCEANIA. TRSTA ali REKE: Martha Washington $G5/U drutri $00.00 Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 washington street, new york. kdo zapazil, kaj se godi za njimi. Ko je izgovoril glavar zadnjo besedo, oblastni "Howgli!", sem vstal, se zagnal naprej, prodrl indijanski polukrog in stal poleg glavarja, predno so me mogli presenečeni Indijanci zadržati. Predno je mogel zavrniti Winnetou smešni ultimatum, sem že zaklical glasno: * ''Da izveste, kaj sklenemo, ni treba tratiti cele ure; Cheyeni bodo takoj izvedeli naš sklep." Seveda je zavladalo med rdečekoŽei veliko razburjenje, ko sem se naenkrat pojavil med njimi; toda ne da bi se kaj brigal zanje, sem nadaljeval: 4'Tu stoji Old Shatterliand, katerega ime je znano vsem Cheyene Indijancem. Ako je kdo med njimi, ki se upa dvigniti roko proti meni, naj stopi sem!" Kar sem pričakoval, se je zgodilo: razburjenju je mahoma sledila | globoka tišina. Da sem se naenkrat prikazal, jih je samo presenečilo; i moj poziv jih je pa tako preplašil, posebno še, ker sem ostal miren, kakor bi se za nič na svetu ne zmenil, dasi nisem imel niti puške. Ta vtis sem nemudoma izrabil; prijel sem glavarja za roko in rekel: 41 Vič Panaka naj izve takoj, kaj bodemo sklenili; naj gre z menoj !" Trdno ga držeč za roko, sem šel proti hiši. To že ni bil več po- j gum ampak predrznost brez primere; toda imela je zaželjeni uspeh; tako ga je presenetila, da mi je sledil, ne da bi se branil. Ubogljivo, j kakor otrok je šel z menoj do Winnetoua, ki je čakal med vratmi. ter potem prijel Indijanca za drugo roko. Tako sva ga spravila v sobo in zaprla vrata. "Hitro luč, hitro, Mr. Harbour!" sem zaklical notri prišedši. Ko je postalo svetlo v sobi. je bilo mogoče videti obraz "železnega noža". Lahko si mislimo, kaj je izražal in da ni izgledal ravno pametno. Vse to se je zgodilo tako hitro, da so Indijanci pred hišo šele se- j daj opazili, kako napako so storili, da me niso zadržali. Slišali smo {jih vpiti in klicati, a za to se nismo brigali, ker, dokler je bil njih j {glavar pri nas, niso mogli pričeti s sovražnostmi. Potisnil sem ga k ■ 1 mizi in ga pozval: "Vič Panaka se naj vsede k nam! Prijatelji Cheyene Indijancev smo, in se veselimo, da ga vidimo kot gosta v naši sredi." Tudi to se mu je zdelo tako čudno, da se je brez upiranja vsedel J !za mizo. On, ki je prišel z osemdesetimi možmi, da napade farmo, se | i je nahajal deset minut pozneje v hiši, toda ne kot zmagovalec, ampak ' i v naši oblasti, in je moral poslušati naša zbadanja. S svojo predrz- j nostjo sem preprečil prelivanje krvi, in Cheyene Indijanee srečno ukani!. Kako sem se na tihem veselil Winnetouovega priznanja! Izgo-1 voril ga sicer ni z besedami, toda njegov pogled je izražal toplo za- ! m val o za moj čin. Tudi meni se je ogrelo srce. Podal sem mu roko, j rekoč: "Vem, kaj se godi v duši mojega brata, in hočem povedati le, da je bil moj učitelj in jaz njegov učenec!" Stisnil mi je roko in molčal. Ni bilo treba besedi, pa sva se vseeno razumela. Kakšen mož je vendar bil, posebno če ga primerjamo Clie-! yene Indijancu, ki je v zadregi sedel pri nas, in ki si ni upal odpreti oči! Šahko Mato se mu je vsedel nasproti, ga pogledal in rekel: "Ali me pozna glavar Chevene Indijancev? Jaz sem Šahko Jkato, glavar Ozagov, katerega izročitev zahteva. Kaj misli, da napravimo z njim ?" Na to skrito grožnjo je odgovoril vprašani : "Old Shatterliand je rekel, da sem gost!" "To je res, toda ne jaz! Določil si me za smrt; torej imam pravico. da zahtevam tvojo." "Old Shatterliand me bode varoval!" Odgovoril sem s strogim glasom: "To je odvisno od tega. kako se zadržiš! Ce mi daš pojasnila, katere bom zahteval od tebe, ostaneš pod mojim varstvom, drugače pa ne. Ali se niste sestali danes s nekim belcem, ki ima rdečo skvav?" "Da." "Ali vam je ta mož povedal, da se nahajamo tu in da je Šahko Mato pri nas?" "Da." "Za to uslugo je zahteval izročitev Apanače, ki sedi poleg tebe?" i "Tako je." "Tega ne vem, ker ga nisem vprašal, in ker nas ta tuji, rdeči vojnik nič ne briga." "Kje se nahaja sedaj beli mož?" "Tega ne vem." * (Dalje prihodnjič.) fVstaaevljeaa doe 16. avgusta IMS. ( Inkorportrana 32. aprila 1009 v državi Panna. S sedežem v ConemaugK, Pa. glavni uradniki] VrwOMdnlk: MIHAEL ROVANSEK, R. P. D. No. 1, Coneman**, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 624 Broad St.. Johnstown. Pa. Oiavnl tajnik In blagajnik: IVAN PAJK, L. Box 328. Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: JOSIP SVOBODA. R. F. D. 1, Box 122. Conemaufb. Pa. Pomot ni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box t, Con »man«h. Pa. sn y nadzorniki: JAKOB KOCJAN, predsednik nadsornefa odbora. Box KOS, Conemaugb, Pa FRANK PERKO, nadzornik. L. Box 101, Conemaugh, Pa. j ANTON BTRA2IBAR, nadxornlk. Box 611, Cocemaugh, Pa. ! porotniki: t ' ' . ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porotnega odbora. Box 1, Danlo, Pa. MIHAEL. KRIVEC, porotnik. Box S24. Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 223, Conemaugh. Pa. vrhovni zdravnik: Sf \ * a. A m. BRALLIER, Grove St., Conemaugh, Pa. Cenjena druifra, oziroma njih uradniki, so uljudno proSeiri, poSHjatf denar ■an noet na blagajnika in nikogar drugega, vse dopise pa na glavnega tajnika. V slučaju, da opazijo druStvenl tajniki pri mesečnih poročilih, ali cplob kjerslbodl ▼ poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma na-Bnaaljo na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. « Druitveno glasilo je "GLAS NARODA". t prvi konvenciji S. D. P. Zveze, to j je $1.50. Nekatere so plačale po ! $1.00, druge zopet po $1.25 itd. i prava pristopnina pa je bila do 1.j oktobra 1911. — $1.50. Članice, katere nameravajo pri-] f stopiti k S. D. P. Zvezi meseca ok-j tobra ali pozneje, imajo plačati j pristopnino določeno na drugi j konvenciji S. D. P. Zveze. Zavaruje se članica sedaj lahko samo za smrtnino, in tudi za smrtnino in bolniško pdporo. toraj lahko postanejo Članice S. D. P. Zveze z istimi ugodnostimi, kakor člani, seveda imajo plačevati iste prispevke kakor člani. Ivan Pajk, glavni tajnik. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA SLOV. DEL. PODP. ZVEZE. NAZNANILO krajevnim društvom S. D P. Z. o ] Asesment za prihodnji mesec oktober 1911. plača vsak član po $1.25 kakor zahtevajo nova pravila, potrjena na drugi konvenciji S. D. P. Zveze. Članice, katere so bile že sprejete v Zvezo, ter niso plačale dovolj pristopnine, naj to storijo takoj, kajti nobena članiea ni prej opravičena do podpore in smrtni-ne, dokler ne plača polne pristopnine. kakor je bila določena na OLD SUREHAND. Potni roman. Spisal Karol May. — Poslovenil za "Gl. Naroda" B. P. Lakner. TRETJA KNJIGA. •-o—-- (Dalje.) Sam sem bil zelo radoveden, kaj se bode sedaj zgodilo. V hišo niso mogli in so bili tako neprevidni, da so obstali pred njo. Ali ni nobeden od njih pomislil, da bi bil lahko nanje streljali skozi okna.'; Se vedno so tvorili pred pročeljem poslopja polukrog, ter pri tem! kričali in tulili, kar se je dalo. Naenkrat so obmolknili. Kakor sem! po/ual VVinuetoua, sem bil prepričan, da bode sedaj govoril. In res fee je tako zgodilo. Odprl je vrata, stopil vun ter zaklical: "Slišal sem bojno kričanje Chevenov. Tukaj stoji Winnetou. glavar Apačev, ki je kadil z njimi pipo prijateljstva in miru. Kako se imenuje glavar vojnikov, katere vidim pred seboj '" Iz množice je odgovoril nek glas: "Tukaj je Vič Panaka — železni nož. — glavar Cheyenov. Winnetov pozna vse odlične vojnike Chevenov, toda med njimi ni nikogar, ki bi se imenoval Vič Panaka. Od kedaj pa je oni, ki se tako imenuje, glavar?" "To pove samo. ako se mu zljubi!" * "Ali se mu zljubi sedaj?" [ 'I Ne." Zakaj ne? Ali se mora sramovati svojega imena, ali ime njega?! Zakaj so prišli Cheyeni pred to hišo? Kaj hočejo tu?" "Sahko Matota hočemo, glavarja Ozagov." "I t"! Kako so pa izvedeli, da se nahaja tu?" " Tudi tega nam ni treba povedati." "I t. uf! Cheyene Indijanci znajo menda samo tuliti, govoriti pa ne! Winnetou je pa navajen, da dobi odgovor, kadar kaj vpraša. Ako mu ne daste odgovora, stopi nazaj v hišo in mirno čaka, kaj se zgodi potem." I, "Naskočili bodemo hišo!" "Poizkusite! Puške imamo." j "Zažgali jo bodemo!" "Pazite, da ne postane vam prevroče!" . { Sahko Matota zahtevamo, Ozaga. Dajte ga nam. pa gremo na-1 prej!" "Boljše je za ( heyene, če gredo takoj, ne da bi čakali, ako ga dobijo!" "Prej ne gremo, dokler ga nimamo. Vemo, da se nahajata Win-! netou in Old Shatterliand v tej hiši; tudi nek mlad vojnik je tu, ki se imenuje Apanača; tega nam morate tudi izročiti." "Ali hočete usmrtiti Šahko Matota?" "Da." 14In Apanačo tudi?" "Ne, temu se ne zgodi nič. Nekdo je tu. ki hoče z njim govoriti. Potem gre lahko kamor hoče." "Ananača ne pride in Šahko Mato tudi ne." "Potem moramo smatrati Winnetoua in Old Shatterhanda našim j ao^ražnikom in ju usmrtiti!" "Poizkusite, če se vam to posreči!" "Winnetou je udarjen s slepoto. Ali ne vidi, da je tu nad osemkrat deset vojnikov? Kaj nam morejo napraviti oni, ki so v hiši, ako jo naskočimo. Vsi morajo umreti. Glavarju Apačev damo eno uro • asa da se posvetuje z Old Shatterhandom; če poteče ta, ne da bi dobili Sahko Matota in Apanačo. bodete morali vsi umreti. Howgh!" Predno je mogel odgovoriti Winnetou, se je nekaj zgodilo, kar pač ni nikdo pričakoval, in sicer sem bil jaz vzrok presenečenja, ki je nastalo. Način ponesrečenega napada je izdajal, da imamo opraviti z neizkušenimi ljudmi. Obrniti napad le na pročelje hiše, ne da bi obkolili isto od vaeh strani, je bila velika napaka, posebno še, ker so bili na ta način izpostavljeni našim krogljam. Da osemdeset Indijancev ni moglo imponovati Apaču, sem razvidel iz tega, ker jih je imenoval le "Cbeyene", ne pa "vojnike Chevene"; v tem sem dobro poznal Winnetoua. Ali naj postopamo g takimi ljudmi tako, kakor z iz-kunenimi vojniki? Na to ni bilo niti misliti Treba je bilo na kratko obračuniti z njimi, da se ne bi mogli postavljati, da smo postopali z njimi tako, kakor nam enakimi. Zato sem se splazil, ne da bi me kdo videl, iz korala tako daleč, dokler nisem bil blizu prostora, kjer je stal "železni nož". Ker bo gledali vsi rdecekožci proti hiši, ni ni- POZOW ROJAKU tinkturo in Pomado flsy 'CJ urut las, kakorSne ivTjl donedaJ^najavetu moškim in genskim ^^^^^^^^^^^^^ krasni brki dodoI-poma zras tajo. Kecinatize u T rokah nogah In ^i5^1 V 8 d!?®h POPolnoma oadravim. kurja očes« T^ f6" potne noge in ozebline se popolnoma odstranijo. Da je to resnica jamčim s $600. Piiit* po cenik katerega poiljem zaatojn. JAKOB VAHCIC, P. O. Box 69 CLEVELAND O Za vsebino tujih oglasov ni odgo- i /orno n« uprava is t vo. ne urednižtro. j Ali že veste, da smo izdali ravnokar nov, lep in , zelo obširen, ilnstrovan slovenski cenik ur, verižic, drožtvenih prstanov, zlatnin« in srebrnine sploh, gramofo-ov in »iovensklh plošč, pušk, revolverjev, koles, peči, šivalnih strojev, daljaoglelov, semen itd. Pižite takoj po eenik, katerega vam pošljemo zastonj in poštnine prosto! Podpirajte edino narodno podjetje te vrste in prepričali se bodete o po&tani in točni postrežbi. A. d. TERBOVEC & CO. (nasi. Dergance, Widetich k Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Oolo. '^^^^^^tmrnam^mmm^mmmmmmmmmmmtm^m^mmmammmm^mmmmmm C0MPAGN1E GENERALE ; TRAiNSATLANTIQUE. o e (Francoska parobrodna družba, a * Direktna črta ■ do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. / e Ekapres parnlkl aot 0 b 'LA PROVENCF" 'LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "LA TOUR VINE a na dva vijaka nadrarijaka na dva rtiaka nadravUafc« ■ 11 ^^wXm^i i PpštnI parnlkl aoi ' "la bretagne" "la gascogne" -chicago- na dva vijaka. j Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl SL, Chemebroagh Bniidiag. Parmi i odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih a pristanišča Utr. 57 j North River in ob so bo tih pa iz pristaaisča 84 North River, N. T. *LA PROVENCE 28. s^š *LA BRET ANE 19. okt. 1911. #LA SAVOIE jJfr^Jll.-LA PROVENCE 26 okt 1911. *LA LORRAINE ~T2. okt. 1911 *LA SAVOIE 2. nov. 1911. ; POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: i Parnik NIAGARA odpluje s porfiola 57 dne 23. sept. ob 3. uri pop. Parnik ROCHAMBEAU odpluje s pomola 57 dne 30. sept. ob 3. pop. ! Parnik VIRGINIE odpluje s pomola 84 dne 14. okt. ob 3. uri pop. i Parnik CHICAGO odpluje s pom ola 57 dne 14. oktobra ob 3. pop. Paralki z zvezdo zszuamovaal (malo p* ivs viiaka ' " — SLOVENCI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS RODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠi SLOVENSKI DNEVNIK. RED STAR LINE. i Plovltba mod Now Yorkom In Antwerpom Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparoiki na dva vijaka. LAPLAND A IKROONLAND 18,694 tor /flLl^^W«!' 12,185 toefi ^___________ FINLAND 12,185 ton 12.018 tem H Kratka^n ndobna pot sa potnikeflv Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko j in Galicijo, kajti med Antwerpom ia iaa«novanimi deželami je dvojna direktna ie-| lecnička ireu' ^ rsebno se Se skrbi sa ndobnoet pouuaov saedkrovia. Trejti rasred oDstoil « i malih kabin sa 2, 4, 6 in 8 potnikov} Za nadaljne informacije, cene in voime listke obrniti se je nal RED STAR LINE. ~ Na. 9 Broadway^ 1SOS **F~ Str—t,N. W/ snaMilliiaii iNEW york Washington, d. c. wrowsomam BOSTON.SMA&. NEWOWiJCNSJut SAN nSH^^CAi• s^I^ašil ^^ASS^4 P^^UP^T^ 'SS.'Lot&ftSS' s&tšttti I FRANK SAKSER || 1 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. I 8 - W f PODRUŽNICA: | | 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. g 1 InIzdaja ČEKE ALI DENARNE PRODAJA PARO- p I STAKO DOMOVINO . NAKAZNICE za dobre, solidne BRODNE IN ŽELEZ- fg % brzo in ceno. V Ay- banke; za Slovence na pr. na NIŠKE LISTKE za i stro - Ogrski izplačuje Kreditno banko v Ljubljani. vsako prekomorsko §Š> $ denarne posiljatve c. xsg I kr. poštna hranilnica MENJA DENARJE po dnev- družbo po izvirnih ce- f. I na Dunaju. nem kurzu- nah. g Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko: |<| I"- 82 Cortlandt St., New Vork. i Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na: 1 Se PRAINIC SAKSER. | | Ako želi kak rojak v Zj edin j enih državah ali v stari domovini kaj poizvodeti, g| | naj se obrne name ter mn drage volje dam odgovor. POZOR! Ljubezen in maščevanje, 102 zvezka $5.00. Ciganska sirota 100 zv. $5.00. Strah na Sokolovem 100 zv. $5.00. Grofica beračica $4.00. Beračeve skrivnosti $6.00. Tisoč in ena . noč $6.00. To so izvanredno nizke cene; poštnina uračunjena. Naročila z denarjem pošljite na: GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York City. HARMONIKE! Izdelujem in popravljani vsakovrstne harmonike, bodisi | kranjske ali pa kake druge vrste. fDelo je trpežno in zanesljivo, na-! rojeno točno in po najnižji ceni. i ! Naredim, kakor kedo zahteva, in ee kdo ne bi bil zadovoljen, vzamem nazaj na svoje stroške. Ro-jakom igralcem se priporočam. Frank Gorjanc, ] (po domače Ceinerlak), < 4047 St. Clair Ave., i (25-26—9) Cleveland, Ohio. I