Darovalci za Prešernovo rojstno hlšo v Vrbi Za odprtje Prešernove rojstne hiše v Vrbi 21. maja 1939. je kraljcvska banska uprava izdala te dni poseben scznam darovalcev, ki so kaj prispevali za odkup in ureditev te hiše, po podatkih odbora za odkup Prešernove rojstne hiše. V tabelah so razvrščene po okrajih vse ljudske šole, nato pa meščanske, srednje, učiteljske in tiste gtrokovne šole, ki so se akcije udeležile. Pri nckaterih šolah so sicer rubrike tudi praznc, večinoma so to šole v revnejših krajih, nckatere šole — kot n. pr. ljubljanska vadnica — so pa poslale skupaj s kako drugo šolo( n. pr. učiteljsko). Zato pa kažejo številke pri drugih šolah vcliko vnemo učiteljstva in mladine. Največji znesek 4589 dinarjev je dnsegla bežigrajska gimnazija v Ljubljani, ki pa ima tudi največ dijakov (1417). Sorazmerno s številom dijaštva je pa največ žrtvovala ško> fijska gimnazija v St. Vidu, kjer pride na vsakega dijaka prispevek din 4,26; seveda so mnogo dodali profesorji. Zanimivo je, da se med ljudskim šolami v vsakem okraju najdc kakšna praznina, edino okraj Šmarie pri Jelšah, ki je znan kot pasivcn okraj brez industrije in brez pripravnih prometnih zvez, se je odzval z visemi svojimi šolami. Med ljudskimi šolami je dosegla višek Ljubljana z vsoto 6648 dinarjev. Ljudske šole so zbrale din 92.68475, meščanske din 15.613'25, srednje din 32.72750, učiteljske din 2545'50, strokovne din 5476'— in univerza din 2948'—. Naša mladina je torej prispevala skoro tri četrtine vseh stroškov, to je 151.995 dinarjev. Zato bo za vso našo kulturno zgodovino ostalo dejstvo: Prešernovo rojstno hišo je odkupila naša slovenska šolska mladina. S tem je dokazala živo slovensko zavednost in zaeno zavest, kaka sreča je za. naš narod, da imamo s Srbi in Hrvati skupno narodno državo. Nato so našteti ostali darovalci. ki so skupno prispevali 63.390 dinarjev. Med njimi je mnogo organizacij in podjetij, večina pa seveda zasebnikov iz raznih krajev Slovenije in države, pa tudi iz Prage, Pariza, Amerike itd. Trbov. družba je prispevala 10.000 din, senat kr. Jugoslavije in mestno poglavarstvo Ljubljane 5000 din. Večje vsote so darovale tudi mestne občine Celje, Maribor in Jesenice. Darovalcev, ki so dali 500 din ali več, je skupaj 28. Na koncu brošure je še seznam darov v bfagu. Za popravo in ureditev hiše je bilo treba mnogo materiala in starinskega pohištva. Na zunanji steni je vzidana velika spominska plošča, ki je narejena po načrtih Plečnikove šole in so jo poklonili dediči pokojnega Alojzija Vodnika. Ljubljanska Mladika je iz- delala po vzorcih iz narodnega muzeja vso posteljnino za posteljo in zibko pod vodstvom Kristine Hafnerjeve in Jožice Likozarjeve. Izdelki so bili že razstavljeni v Ljubljani. Kovačičeva tovarna na Viču je izdelala starinsko peč, ki že zdaj vzbuja pozornost obiskovalcev. Kolikor je bilo mogočc, je gosp. župnik Finžgar zbral opravo, ki je bila last Prcšerna in njegovega doma. Pa tudi faksimile njegovih poezij je odstopila ga. Prepeluhova. Narodni muzej, g. Zadnikar in dr. Steska so odstopili značilen denar iz Prešernove dobe. Še mnogo je drugih zanimivosti, ki jih bo hranila Prešernova hiša. Ta izkaz darov bo vekovita živa priča o slovenski zavednosti sedanjega našega rodu in tudi tistih naših rojakov, ki živijo izven ožje svoje domovine. Prešernova rojstna hiša pa, ki je zadobila svoje prvotno lice lepega kmečkega doma na zunaj in znotraj, naj bi bila vsem, ki jo bodo obiskali, topla pobuda za spoštovanje naše pristne slovenskosti, naj oživi v vseh smisel' za žrtve v prid kulturnega napredka našega naroda, obenem tudi odpor zoper tujstvo, ki mnogokje izpodriva lepote naše pristnosti in prvotnosti. Tujcu bodi lepo ohranjena Prešernova rojstna hiša stvaren dokaz, da smo, da živimo in da se sebe zavedamo. Zato gre priznanje zavedni slovenski mladini in zasebnikom, ki so prispevali pri tej odlično narodni zbirki, posebno pa še tistim gg. profesorjem in učiteljem, ki so razumeli velik pomen te akcije in so z zgledom in živo besedo dali vzpodbudo mladini, da je tako prepričevahio pokazala ljubezen do svojega naroda in počastila največjega sloven.skega moža — Prešerna.