BpedltloM la ibboMMBtt
Poštnina plačana i gotovini
Naročnina mesečno 15 Lir, za inozemstvo 20 Ur — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo 50 Lir Ček rač Ljubljana 10.650 za naročnino in 10 349 za inserate.
Podružnica* Novo mesto.
SLOVENEC
Izhaja vsak dan i|atraj razea ponedeljka to dneva po prunOra.
Izključna pooblaSFenka za oglaševanje italijanskega in tujega | izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A.. Milano.	|
Urednlltvo In apravai Kopitarjeva 6, L|nbl|aoa. Redazlone, Aamiotstraztonei Kopitarjeva 6, Lubiana. Telefon «001 4005.
Abbonamenti: Me»e 15 Lire; Estero, mesa 20 Lire, bducione domemca. sono 34 Lire, fcatero 50 Lire. C C. Pj Lubiana 10650 per gli abbo-aamentir 10 349 per le Inserzioni Filiale) Noto mesto.
Concessionaria eselusiva per la pubbliclti di provemenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano.
II Bollettino No 654
Reparti nemiri battuti presso Mechili
Quattro velivoli inglesi distrutti
II Quartiere Generale delle Forze Armafe comunica:
Nella zona a sudest di Mechili forze motorizzate italiane e iedesehe hanno sor-preso e duramente batlulo reparli nemici; risultano catlurati qualro cannoni con rela-live munizioni e trattori, falle alcune decine di prigionieri, distrutti due batlerie e due autoblinde.
Colonne avversarie in movimento nei pressi di Ain el Gazala e le atlrezature portuali di To b r u c h sono stale attaccate da formazioni di velivoli germanici con predse azioni di spezzonamento e bombarda-mento, nel corso di duelli aerei tre Curtiss colpiti precipitavano al suolo.
Durante una incursione aerea su B e n -gasi un bombardiere e stato abbattuto. Aeroplani britannici hanno sganciato bombe sutla zona Augusta S i r a c u s a.
Vojno poročilo it. 654
Sovražni oddelki uničeni pri Mekiliju
štiri angleška letala sestreljena
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Jugovzhodno od M e k i 1 i j a so italijanski in nemški oklepni oddelki presenetili in hudo potolkli sovražne oddelke; zaplenili so štiri topove z odgovarjajočim strelivom, traktorje, zajeli nekaj desetin vojakov ter uničili dve bateriji in dva oklepna avtomobila.
Skupine nemških letal so točno zadele z bombami sovražne kolone na pohodu blizu Ain el Gazale ter pristaniške naprave v Tobruku. V zračnih bojih so strmoglavili na tla trije zadeti »Curtissi«.
Med letalskim poletom nad B e n g a z i je bit sestreljen en bombnik.
Angleška letala so metala bombe v območju Auguste Siracuse.
Slovaško odlikovanje italijanskemu poslaniku
Bratislava, 17. marca AS Predsednik republike Tiso je včeraj zjutraj sprejel italijanskega ministra Roncaliija ter mu je po prisrčnem razgovoru podelil veliki red kneza Pribine, ki je najvišje slovaško odlikovanje.
Pred japonskim vdorom v Avstralijo
Močno japonsko brodovje v avstralskih vodah — 11 trgovskih ladij potopljenih ob indijski in birmanski obali
Tudi Indiji in Novi Zelandiji preti nevarnost
Bern, 17. marca. AS. Neka brzojavka angleškega vira iz Helbournea pravi, da se nahaja velika skupina japonskih ladij, v kaleri so križarke, letalonosilke ter BO dn 80 rušilcev, zahodno od Avstralije z očividnim namenom napasti ju. Istočasno je prišlo do Nove Gvineje mnogo japonskih letal, kj bodo po vsej verjetnosti z zračnimi napadi podpirala delovanje vojnega brodovja ter morebitne ukreevalnc poskuse.
Tokio, 17 marca. AS. Japonski cesarski stan poroča, da je japonska mornarica prizadela oh birmanski in indijski obali veliko izgubo sovražni trgovski mornarici 16 marca je potopila 11 sovražnih ladij z več kot 80 000 tonami.
Rim, 17. marca. AS. V nedeljo je bila razglašena splošna mobilizacija r>o celi Novi Zelandiji.
Tokio, 17. marca. AS. List »lici« piše o toliko napovedovani ameriški ofen/ivl in pravi, da je namenjena izključno le za domačo propagando, ker je preveč v nnsprotstvu z velikimi izgubami na Tihem inoju in s sijajnimi japonskim' uspehi.
Rim, 17. marca. AS. Avstralski radio poroča o letalskem napadu, ki so ga Japonci izvedli včeraj na pristanišče Port Darvvin v severni Avstraliji. Napad je naredilo sedem letal v dveh valovih.
Rombe, ki so jih Japonci metali, so bile yse majhnih mer. Je nekaj škode iu nekaj žrtev. To je bil četrti napad japonskega letalstva na luko Port Darvvin
Bangkok, 17. marca. AS. Poročajo, da je bilo v Indiji ustanovljeno vrhovno poveljstvo ameriškega letalstva. Ustanovitev tega ameriškega poveljstva priča o načrtnem prodiranju Amerikancev tudi v Indijo, kjer hočejo Združene države izpodriniti Anglijo. V Indijo so najprej dopotovali ameriški letalski strokovnjaki, zdaj pa je bilo ustanovljeno še vrhovno poveljstvo, čeprav niso v Indijo prišli dozdaj ne ameriški letalci in tudi letal še ni. Edini namen tega vrhovnega poveljstva je očitno nadzorovati, kaj počno Angleži.
Rim, 17. marca. AS. Angleška uradna agencija daje pregled vojnih nastoj>ov v Birmi ter potrjuje, da so Japonci zasedli južni del ustja reke Iravadi Glede položaja pri mestu Baseinu, ki leži ob izli vu reke jugozahodno od Rangoona, pravi angleško poročilo, da ta položaj ni jasen, da pa je verjetno, da je mesto že v iapon«kih rokah.
Tokio, 17. marca. AS. Japonski listi so objavili prvi pregled škode, ki so jo povzročile japonske podmornice ameriškemu trgovskemu brodovju. Doslej so potopili ob ameriški obali že 20 parnikov s 160.000 tonami. Potopljene so
bile večinoma ladje v umeriških teritorialnih vodah in z njimi se je hudo jtoslabšul promet
med
severno iu južno Ameriko.
Kini, 17. niarca. AS. Japonske sile se reorganizirajo v velikih zasedenih pokrajinah in se pri-pravljajo za nadaljno olenzivo. »Pojx>lo di Koma« piše: »Dočim se v Birmaniji nadaljuje ja|ionski pohod proti Indiji, sta Avstralija in Nova Zelandija nova cilja jajionskih armad. Japonsko letalstvo in brodovje sta že začela z obstreljevanjem važnih strateških točk in s čiščenjem voda ob avstralskih in novozelandskih obalah. V Novi Zelandiji so odredili splošno mobilizacijo, v Avstraliji pa že dolgo časa organizirajo obrambo. Japonski pritisk je vsak dan hujši. Camherra do danes ni dala nobenega odgovora na poziv ministra Toja. Zdi se, da so Angleži in Amerikanci tudi tokrat imeli vpliv nn usodo Avstralije in Indije, zato pa je treba pričakovati odločnegn japonskega nastopa, ki bo očistil celotni tihomorski prostor anglosaksonskega upora.«
Nanking, 17. marca. AS. Znano je, du jo japonska vladu v februarju zaupala nucionalni kitajski vladi upravo angleških koncesij v Kantonu in Tjcncinu. Slovesen prenos oblasti bo konec tega meseca.
Nemško vojno poročilo
Sovjetski napad na Kerču zlomljen - Na vseh odsekih je imel nasprotnik
krvave izgube
Hitlerjev glavni stan, 17. marca. Nemško vrhov no jioveljslvo objavlja:
Na polotoku Kerču so se zlomili obnovljeni napadi sovražnika pred nemško-romunskimi postojankami. Nadaljnih 33 sovražnih tankov je bilo uničenih. Na mnogih mestih je prišla do srditih bojev na nož.
Na ostalih odsekih vzhodnega bojišča je imel nasprotnik pri ponovitvah svojih brezuspešnih napadov visoke krvave izgube. Učinkovito so bile bombardirane postojanko sovražnih sil. Daljno-strelni topovi so uspešno obstreljevali vojaško važne eilje v Petrogradu. Na Japonskem bojišču so nemški gorski lovci izvedli več uspešnih napadov.
Letalstvo je v močnih oddelkih bojnih in lovskih letal razbilo na motornih vozilih za napad pripravljene in napadafnčn sovjetske čete. zažgalo oblegane kraje ter pretrgalo sovražnikove vezi z zaledjem. Pri štirih lastnih izgubljenih letalih je bilo v zračnih bojih ali na tleh uničenih 70 sovražnih letal.
VSeverniAfrikiso nemško in italijanske izvidniške čete vrgle nazaj sovražne sile, ujele nekaj vojakov ter zaplenile ali uničile 11 topov.
Hitlerjev glavni stan, 17. marca. AS. Zaradi visokih zaslug v hudih zimskih obrambnih bojih na vzhodnem bojišču je nemški vodja povzdignil v armadna generala oklepnih sil Rein-hardta in Schmidta.
Berlin, 17. marca. AS. DNB poroča, da je skupina lovskih l«!al pod vodstvom barona Maltzahna od začetka vojne sestrelila že nad 1300 sovražnih letal.
Bolgarski vojni in zunanji minister na obisku v Traciji
Sofija, 17. marca. AS. Bolgarski zunanji minister in vojni minister sta odpotovala v Tracijo (pokrajino ob turško-bolgarski meji). Ministra bosta obiskala poglavitne kraje v pokrajini.
Sofija, 17. marca. AS. Po odloku notranjega ministra morajo z današnjim dnem opustiti vsako politično delovanje vsi Judje, ki so dozdaj bili v svobodnih poklicih, pa jih ni na seznamu pripadnikov judovskega plemena, katerim je po novih določilih dovoljeno delo v svobodnih poklicih.
Minister Pavolini v Monakovem:
Okrepitev italijansko-nemških kulturnih stikov
»Popolo di Roma« o položaju v Indiji
Rim, 17. marca. AS. »Pojjolo di Roma« piše o angleškh iipredlogih za Indijo, ki sicer niso bili objavljeni, ki pa imajo po pisanju lista »Daily Mail« dvojno stran: »takojšen prevzem večje odgovornosti od strani indijskih polijtičnih voditeljev ter ustava dominiona« v določenem česu ]>o končanih sovražnostih na celem svetu. »Popolo di Roma« pripominja, da angleška vlada torej obljublja Indijcem neodvisnost šele takrat, ko bo nevarnost minila, to se pravi, ko bo lahko še enkrat svojo obljubo požrla. V tem
času pa naj se Indijci puste pobi jati za svoje gospodovalce, ki nikdar ne drže besede. Toda Indijci se ne bodo še enkrat dal,i prevarati: na sestanku politikov so odobrili Čangkajškov apel, naj se politična oblast takoj prenese na Indijce ter ugotovili, »da je dejanska oblast še vedno osredotočena v angleških rokah«. Predsednik Rahadur Sapru je končal z besedami: »Položaj je nevaren; Indija ne sme doživeti usode Matajskr1.« »Popolo di Roma« pravi, da se tej usodi lahko izogne Indija le z uporom.
Roparska poželenja Amerikancev, Sovjetov in Angležev
Berlin, 17. marca. AS. Kadar sovražna propaganda nima dovolj snovi za svoje laži, piše »Zwolf Uhr Blatt«, takrat govori o povojni politiki, da bi obrnila pozornost javnosti od zaporednih udarcev bodisi v Aziji, bodisi na vseh morjih. Sedaj so v Angliji in Afriki vzcveteli načrti o otroški in blodni delitvi evroj>skli držav v prid temu ali onemu bolj-ševiškemu zavezniku, zlasti pa v prid boljševizmu samemu. Komentator londonskega radia Fraser in njegov vredni ameriški tovariš VValter Duranty, bivši moskovski dopisnik »Newyork Timesa«, je v reviji »Klick« objavil nekaj člankov, kako mora biti, »da bo svet po vojni boljši od sedanjega«. Isti list je objavil tudi istočasno zemljevid Evrope, v katerem je Nemčija zelo okrnjena. Berlinski list nadaljuje, da bi po Durantyju sovjetska Rusija po vojni premaknila svoje meje precej proti zahodu fn bi zasedla celo vrsto sedaj neodvisnih držav. Tokrat bi obnovljena Poljska obsegala zahodno Rusijo in Gdansk. Balkanske države bi bile organizirane predvsem na škodo Romunije, dočim bi na novo obujena habsburška monarhija obsegala vse alpske pokrajine, Madžarsko in skoraj vso Bavarsko. Na srednjem vzhodu bi postal Iran sovjetski. »Zwolf Uhr Blatt« piše. da je odveč opozarjati na absurdnost teh angleško-amerikanskih sanjarij ter navaja med drugim izjavo angleškega podtajnika Vansittarta. ki je 18. februarja rekel, da bodo .Stalin, Churchill in Roosevelt po vojni skrbeli za io, da se glede Nemčije ne bo več ponovila veli-
kanska napaka iz leta 1918. Drugi ameriški politiki po mnenju tega lista predlagajo jx>polno uničenje nemške industrije ter vojaško zasedbo Nemčije za dobo petih let. Vse to je bleščeč dokaz roparskih poželenj, ki jih imajo vsi ti ubogi domišljavci, ki v jx>manjkanju prepričljivih zmag iščejo tolažbe v takih igračkah.
Najvišje švedsko odlikovanje maršalu Mannerheimu
Stockholm, 17. marca. AS. Princ Gustav Adolf Švedski, ki je včeraj odpotoval z vojaškim odposlanstvom na Finsko, je v imenu kralja Gustava izročil maršalu Mannerheimu najvišje švedsko odlikovanje. Veliki križec prvega razreda z mečem. To odlikovanje se piodflli le v redkih primerih. Zadnjič je bilo podeljeno NajMleonu III. leta 1861.
Mtinchen, 17. marca. AS. Včeraj je semkaj prispel italijanski minister za ljudsko prosveto bkc. Alessandro Pavolini. Na postaji, ki je bila vsa v zastavah in cvetju, so ga sprejeli: nemški propagandni minister dr. Gobbels, državni podtajnik v propagandnem ministrstvu dr Esser in glavni predstavniki bavarskih oblasti, med njimi državni namestnik za Bavarsko general von Epp, gauleiter minister Wagner, pokrajinski vodja Fehler in župan bavarske prestolnice. Od italijanskih predstavnikov so prišli generalni konzul Pittalis, tiskovni in prosvetni uradniki berlinskega poslaništva, tajnik fašijev in drugi odličniki
Medtem ko je minister šel mimo dveh častnih čet na postaji, ga je množica prav prisrčno pozdravljala. Eksc. Pavolini je v spremstvu dr. Gob-belsa odšel v hotel, kjer so se začeli razgovori
med obema ministroma. Potem je Pavolini položil lovorjev venec pred spomenik padlih nacionalnih socialistov. Nato ga je sprejel pokrajinski vodja dr. Schvvar, ki mu je v imenu vodstva stranke voščil dobrodošlico. Potem ko je v spremstvu dr. Gobbelsa obiskal strankino palačo, se je odpravil k Rjavi hiši, kjer so ga pozdravili drugi na-cionalsocialistični prvaki. Ministra sta nato v sobi nemškega vodje v Rjavi hiši povzela svoje po-menke, ki so trajali nekako dve uri. Pri teh pogovorih so bili še državni svetnik Fantechi, predsednik ustanove »Luce«, glavni ravnatelj EIAR-ja Chiodelli in mnogo uradnikov nemškega propagandnega ministrstva in ministrstva za ljudsko prosveto. Zvečer je dr. Gobbels ministru Pavoliniju predstavil vse vidnejše odličnike političnega, vojaškega in umetniškega življenja.
Sovjeti zasedajo Perzijo ter turško-iraško mejo
Tuja letala nad Turčijo
Ankara, 17. marca. AS. Turška vlada je izdala uradno poročilo, da so blizu vasi Nilas, (50 km južno od Smirne, 3 tuja letala vrgla 15 bomb, ki so ubile 2 osebi, več drugih ranile ter uničile mnogo hiš. Turška vlada je uvedla preiskavo, da bi ugotovila pripadnost teh letal in storila potrebne diplomatske korake
Carigrad, 17. marca. AS. Novice s srednjega vzhoda poročajo, da so sovjetski oddelki, ki zasedajo severno Perzijo, dospeli do jezera Urmia ter nadaljevali pohod na jugozahod proti inestu Vanenduzu v severnem Iraku. Sovjetske čete so se razporedile vzdolž turško-perzijske in turško-iraške meje. Domnevajo, da so sov jetski oddelki tudi že blizu petrolejskega središča Mosula. Domnevajo tudi. da se sovjetski oddelki pripravljajo na zasedbo vsega zahod nega dela Iraka s petrolejskim središčem Ker-manšnhom vred.
Rim, 17. marca. AS. Kakor bomba je udarila v javnost novica, da si je Rusija priključila perzijsko pokrajino okoli mesta Tabrisa v severnem delu države. S tem je ponovila igro, ki jo je nekdaj uprizorila z baltiškimi državami. Kaj pa sporazum med Rooseveltom in Chur chillom na Atlantskem moriu? Kaj pa slavna ozemeljska nedotakljivost Perzije, kateri sta dala poroštvo Anglija in Amerika in to večkrat? Očitno je Anglija hote ali nehote še enkrat brezobzirno prodala eno izmed držav, o kateri je trdila, da ji jc zaveznica in varuhinja.
Švedske izgube na morju
Stockholm, 17. marca. AS. Švedska trgovska mornarica je po uradnih [jodatkih izgubila v februarju 8 ladij s 27.000 tonami. Večina ladij se je potopila, ker je zadela ob mine.
Stockholm, 17. marca. AS. Švedsko poslaništvo je iz Washingtona sporočilo, da je bila v Karibij-skem morju potopljena švedska trgovska 4585 tonska ladja »Skane«. Posadka je rešena. Ladja je imela natovorjeno blago za Združene države.
Nove omejitve na Angleškem
Stockholm, 17. marca. AS. Iz Londona se je izvedelo, da je minister za prehrano Woolton naznanil angleškemu prebivalstvu novo zmanjšanje mesnega obroka, ki je potrebno, ker so osne podmornice potopile številne angleške ladje, Minister je pozval prebivalstvo, naj se navadi na vegetarijansko hrana
Svet bo zdaj, po dejanskem perzijskem primeru razumel, kaj so vsebovali sloviti posveti v Moskvi! Anglija je tam čisto preprosto privolila. da si Rusija priključi vrsto obsežnih pokrajin v Evropi, na srednjem vzhodu in v Aziji. Anglija je to storila v zameno za sovjetsko pomoč angleški vojski in angleškemu brodovju.
Poleg tega poročajo, da se sovjetske čete pripravljajo tudi na zasedbo prestolnice Teherana, da bi preprečile kak morebitni perzijski nastop ali državni udar. S tem bodo Sovjeti pogazili zadnje določilo zlnganega miru, ki so ga sklenili z vlado sedanjega perzijskega vladarja.
Poplave na Bolgarskem
Sofija, 17. marca. AS. Tudi bolgarsko mesto Ruse na bolgarsko-romunski meji je poplavila Donava. Nad 500 hiš je pod vodo in zato je 10.000 liudi ostalo brez strehe. Vode še naraščajo.
Povodnji v Romuniji
Bukarešta, 17. marca. AS. Ker se topi sneg, so mnoge romunske reke nevarno narasle. Donava je prekočarila nevarno črto 27. Važno mesto Giulgiu ob Donavi je do tri četrt pod vodo. Človeških žrtev ni, ker so oblasti večino prebivalstva izselile, je pa mnogo gmotne škode.
Preiskava o atentatu v Ankari
Ankara, 17. marca. AS. Uradno sporočilo pravi, da so turške oblasti končale preiskavo glede atentata, storjenega 24. februarja na nemškega poslanika von Papena. Zdaj bodo zadevo raziskavale še sodne oblasti, potem pa se bo v kratkem začela razprava proti krivcem.
Velik ciklon v Ameriki
Buenos Aires, 17. marca. AS. Snoči je divjal velik ciklon v srednjih in južnih državah Združenih držav. Število človeških žrtev je veliko. Več sto je mrtvih, G00 ranjenih ln na tiaoSe hiš jiodriih.
Vzgoja voditeljev GIL-a
Med najvažnejšimi nalogami OlL-a je tista, ki običajno ni vidna in ta se nanaša na oblikovanje iti izobrazbo voditeljev te organizacije. Organizacija, ki zajema celotno nalogo življenja doma in zunaj in ki izžareva v vsej državi in to na deželi in v me6tu, mora upoštevati dva važna činitelja: potrebuje mnogo voditeljev, prav tako pa je potrebno, da je vsakdo od teh voditeljev pripravljen na to, da v celoti opravi svojo nalogo. Zato hočemo govoriti o načinu, kako je OIL izvedla obe zadevi enega in istega problema.
V grafični sliki bi delovanje OlL-a mogli nspešno ponazoriti s piramido, čigar ogromno telo sestavljajo člani organizacije, vertikalno smer pa izpolnjuje vrhovno poveljstvo. V tej piramidi sta dve gibanji: eno v globino, ki prinaša nagibe na temelj in eno v 6mislu širine, ki v določenih točkah izredne važnosti širijo v 6vojem okolju nagibe, ki jih dobivajo od zgoraj. Ce je os in vrh piramide vrhovno poveljstvo, tedaj so te važne točke zvezni poveljniki in okrožni poveljniki. Vrhovno poveljstvo ima svoj sedež v Rimu, pokrajinska poveljstva na sedežu vsake pokrajine, okrožna povelietva pa v vsakem središču manjše važnosti.
Knkor se vidi, je organizacija obsežna in ob istem času preprosta in zajema vsako središče, vendar pa pri tem ne izgublja 6V0je prožnosti in učinkovitosti. Pač pa vsekakor potrebuje veliko število voditeljev, in 6icer tudi zato, ker vsa poveljstva, vštevši okrožna, razvijajo obsežno delo in je treba pri tem to delo opravljati z osebjem, ki je nalašč zato izvežbano. Oblikovanje tega 06ebja pa izvaja OIL na tri načine, ki se med 6eboj izpopolnjujejo. Kdor je imel priliko iti v Rim in obiskati nove predele na periferiji mesta, prav gotovo spozna prizor, ki ga ob jutranjih sončnih urah nudi Forum Mttseolini kjer je akademija za telesno vzgojo, določena za pripravo in vzgojo športnih in telovadnih učiteljev, ki jih OIL potrebuje. To jc ogromen moderen kolegij, ki ima jako ogromne prostore, ki 60 praktično in higiensko urejeni in se tam življenje gojencev razvija v okviru, ki je obenem jasen in strog, ker je vzgojni temelj akademije vojaška disciplina. V tem okvirju zelenja in sladko-be rimskih gričev se vsako leto iz V6e Italije zbirajo mladeniči, ki so vložili prošnjo za vstop v akademijo. Vsi ti mladi gojenci so že opravili višje srednješolske študije in razpolagajo za to 6 potrebno pripravo. Med stotinami in stotinami kandidatov jih je samo nekaj izbranih, in 6icer po strogem zdravstvenem izboru, kulturnem in moralnem, ta izbira pa ima namen, da ugotovi potrebno nadaljnost. V tej akademiji ostanejo higienci tri leta in pri tem razvijajo in širijo svoje kulturno obzorje, obenem pa se izpopolnjujejo pri telesnih vajah vseh vrst in v preizkušenosti poveljstva. Kadar so največje slovesnosti v Rimu, tedaj je mimohod teh gojencev nekaj veličastnega, in sicer zaradi moške lepote oblek in zaradi bojevitega in harmoničnega nastopa oddelkov.
Moški oddelek akademije pripravlja množico moških voditeljev, vzgojo ženskih voditeljic, ki ni manj važna in še mogoče bolj kočljiva, pa opravlja ženska akademija v Orvietu. V tem tihem to6kan-skem mestu, v varnem zavetju 6tarega obzidja, v mestu, ki takorekoč sanja o 6voji stari slavi, ne nahaja moderen kolegij, kolegij ,k| je med najmodernejšimi ženskimi kolegiji na svetu, in se ne boji tekmovati niti z najmodernejšimi in najslavnejšimi švicarskimi sličnimi ustanovami, so tri leta gostje mlade deklice, ki so izrazile željo, da bi se mogle IKisvetiti poučevanju telesne vzgoje na ženskem polju. Tudi za v6top v ta kolegij je izbira 6troga in previdna, prav tako pa je učna doba ista. In v tem obrežnem Forumu Mussolini, kjer je sedež akademije za telesno vzirojo, je tudi akademija za glasbo in petje, gledališka akademija in L'ktorski kolegij. Tudi te druge akademije in ta kolegij imajo nalogo oblikovati voditelje, ki bodo zlasti izvežbani v raznih 6trokah, pogoji za v6top pa 60 prav i6ti kakor na druge akademije.
Iz teh akademij in kolegijev, katerim so se v drugih mestih priključili še novi važnejši, /bira tedaj CIL en del tiste vodilne energije, ki jo rabi pri izvajanju svojih nalog. Drugi vir ie množica višjega učiteljsfva srednjih šol in Ijudskošolskega učiteljstva. ki prostovoljno navdušeno sodeluje pri tej pripravi jutrišnjih Italijanov, ^e pred okrožnico iz leta 1938-XVlll o razmerju med šolo jn GIL-om — to okrožnica je uvedla obvezno sodelovanje in je določila enotna navodila za razvoj, je GTL mogel računati na to močno podporo in na nedvomno uspešnost med organiziranimi, ki so tudi na polju telesne vzgoje in organizacije našli iste učitelje, s katerimi so se naučili glavnih pojmov o kulturi Tako je dvojna delavnost mladine in sicer šolska in telesno-vojaška, brez sprememb postala tako harmonično, kakor je bilo to potrebno.
To krdelo prostovoljnih sodelavcev GIL-o limn nnravno priipravo, ki mu omogoča, da razvija nuložene mu naloge brez kakih posebnih l>o(lpor. Treba je pomniti, tla razumemo resničnost te trditve, da so starejši učitelji oproščeni od sodelovanja pri GIL-u in da so večina mo-
ških sodelavcev pomožni oficirji v Vojski, v Letalstvu in v Mornarici, ki so si pridobili potrebnih lastnosti vodstva ne sumo preko strogih izkušenj v oficirski šoli ter v življenju po gornizijah, temveč tudi zelo pogoeto na bojnem polju.
Kljub temu pa je potrebno, du so ti sode lavei, katerih udejstvovanje se večinoma izvaja I>o šolskih sobah, od čusu do časa informirani o novostih, ki jih uvajajo sodobne potrebe v organizaciji. Te informacije ne smejo biti samo teoretične, temveč jih mora spremljati tudi neizogibna pomoč pr i-v^e. Zato pa vsako leto, in sicer v času, ki se lahko menjava, toda ki je navadno v dobi počitnic, na način, da ne bo zaradi tega trpelo šolsko leto, določi Glavno Poveljstvo poučne tečaje, ki so slede na važnost 'Inhko pokrajinski ali narodni. Ti tečaji, ki trajajo le izključno neizogiben čas, imajo poleg že povedanega cilju tudi še en, zelo važen namen: medsebojno spoznavanje ter možnost, da spoznajo za malenkostne stroške kruje, ki jih mnogi še niso vedile.
Toda tretji vir, odkoder GIL jemlje sile zn svojo organizacijo, je brez dvomu najvažnejši in najbolj zanimiv s človečnnskega, vzgojnega in socialnega stališča. Ta tretji vir, ki s samim obstojem omogoča najbolj kontinuiteto organizacije, predstavljajo člani organizacije same, otroci in mladeniči, ki jih GIL mora vzgajati. Kakor se v vojski nabira število oficirjev iz čet samih, kar ima za posledico čudovite uspehe, ki jih vsi poznamo, tuko tudi v GIL-u proizvaja skupnost članov na nuruvni način scHlekcije vrsto nadrejenih, ki so v kratkem času že sposobni, primerno svoji starosti, du vršijo bolj ali manj komplicirane dolžnosti vodstvu, in da vršijo to dolžnost na način, ki ni nič nižji od načina starejših, in sicer s čudovito resnobo in prepričanjem. Prizori, ko manipelj Balille-mu-šketirjev munevrirn popolnomu skladno s povelji drugega bulille. uli ko skupinu uvungvardi-stov izvaja taktično akcijo pod poveljstvom kadeta, so zelo pogostejši, kakor pa bi mislili tisti, ki so izven organizacije. To je obenem ganljiv in navdušenju poln dokument, kaj lahko GIL ustvari v mladini.
Izbiro teh elementov narekuje vaditeljem lastno obnašanje, ter njih intenzivna delavnost, ki jo razvijajo ali ki so jo sposobni razvijati. Sovpad-nost važnega pomena je, da v devetdesetih od 6to primerov ta najboljši način fizične vojaške vzgoje dajejo člani, ki se tudi v šoli odlikujejo po 6voji resnobnosti, pazljivosti ter splošno po svojem obnašanju in disciplini. Po nekaj časa trajajoči dobi
pouka, ki hoče premagati prvo zadrego in prve nerodnosti v poveljevanju, eo člani podvrženi strogemu izpitu, f>o preizkušnji 60 imenovani za pod-vodjo 6kvadre. V tem položaju izvajajo dve ali tri leta poveljstvo med 6vojiini tovariši ter se navza-mejo potrebne prakse. Po tej preizkusni dobi se pošljejo na podlagi informacij, ki so jih dobili o njih predstojniki, na dokončni izpit v Rim. Nato so imenovani za vodjo »kvadre. Na isti način in po skrbni izbiri se izmed teh določijo tisti, ki se zaradi fizične odpornosti, zaradi avtoritete in zaradi izobrazbe najbolj odlikujejo, ter se pokažejo vredne, da dosežejo stopnjo kadetov, to je častniških go jencev. Ti kadeti potem postanejo olicirji, kar ni treba posebej omenjati. Pripomnimo samo na podlagi izkušenj preteklih let, da iz teh častnikov Gila šolska disciplina zelo pridobi, v kolikor je disciplina po dvoranah in po V6eh šolskih prostorih nji zaupana z najbolj zadovoljivim uspehom.
Tako se torej izobražujejo voditelji ki jih GIL rabi pri izvajanju svojega dela. In če se to že nekaj let dogaja z vedno večjimi ti6f>chi v Italiji, gotovo ni daleč trenutek, ko bo isti sistem rekruta-cije in funkcioniranja možen tudi v Ljubljanski pokrajini
Zvezni Tajnik v šoli na Prulah
Zvezni Tnjnik je v spremstvu Podpoveljnika GILL-a, zvezne nadzornice in drugih voditeljev šolske kuhinje obiskal danes šolo na Prulah.
Ljube goste so sprejeli ravnatelj in učitelji šole, ki so bili zbrani v celoti. Zvezni Tajnik so je zgovorno in z nasmehom pogovarjal z mladino in je z njimi okušal nekaj žlic sveže juhe.
Pohvalil in opogumnil je tisto, ki sodelujejo pri delu za mladino in je vidno ginjen sprejel v dar šopek cvetlic, ki mu ga je izročil malček v imenu svojih tovarišev. Preden je zapustil šolo. je ravnatelj izrazil čustva največje hvaležnosti za veliko človekoljubno delo. ki se po Ducejevi volji razvija med potrebnimi med tem prebivalstvom.
Zvezni podtajnik v Novem mestu in št. Jerneju
Dne 15. marca je Zvezni podtajnik Capurso pregledal fašije v Novem mestu in v št. Jerneju v spremstvu nadzornice zone dr. Griselli in Pokrajinske tajnice kmečkih gospodinj ge. Rea.
Obiskal je sedeže Dopolavora, OILL-a in šolske kuhinje; pri tem je izrazil svoje zadovoljstvo za popolno delovanje.
Razsodbe vojaškega sodišča
Vojaško sodišče II. armije, odsek v Ljubljani, je izreklo proti Jezi Francu, sinu pokojnega Franca in Antonije Kozoderec, rojenemu 3. 12. 1916 v Hajdini in bivajočemu v Ljubljani, naslednjo razsodbo:
Jeza Franc je bil obtožen nezakonite nošnje strelnega orožja in streliva ter je bil zasačen 20. 12. 1941 v Ljubljani v posesti dveh nabitih samokresov in municije zanje, dalje poskušenega nar pada proti varnostnim pripadnikom Oborožene Sile, ker je istega dne zvečer vdrl v sobo splošne bolnišnice in nameril proti karabinjerju Carletu Camiliu in agentu Ovnu Ivanu nabasana revolverja z namenom, da bi omogočil pobeg aretirancem, in končno poskusa pobega, ker je hotel omogočiti beg aretirancev, ki so bili pod stražo v bolnišnici. 01)-dolženi je bil spoznan za krivega v vseh naštetih obtožbah in obsojen na dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami in na plačilo stroškov postopanja.
*
Vojaško sodišče II. armije, odsek v Ljubljani, je izreklo razsodbo proli: Campelliju Ivanu, sinu Andreja in Brigite Skrajnar, staremu 23 let in rojenemu v Essenu na VVestfalskem; Zupančiču Antonu, sinu pokojnega Antona in Angele Miklavčič, staremu 22 let, rojenemu na Krki in tam bivajočemu; Pajaku Henriku, sinu Josipa in jjokojne Terezije Zrimšek, 33 letnemu in rojenemu na Krki, tnin bivajočemu ter proti Poljancu Francu, sinu jm>-kojnega Ivana in Antonije Erjavec, staremu 44 let, rojenemu in bivajočemu na Krki.
Našteti so bili obtoženi soudeležbe pri oboroženi tolpi, dalje posesti strelnega orožja in streliva, napada na varnost članov Oboroženih Sil. Tretji in četrti obtoženec sta za oboroženo toljio nakujx>vala živila.
Sodišče je proglasilo Campellija Ivana in Zupančiča Antona za kriva zločina soudeležbe pri oboroženi tolpi. Campelli je obsojen na dosmrtno ječo. Zupančič pa glede na olajševalno okoliščino na 24 let ječe s stalno izgubo državljanskih pravic. Pajak Henrik in Poljane Franc pa sta obsojena na 6 mesecev zapora.
Obe razsodbi sta bili objavljeni v iJutru« v Ljubljani in v »Piccolu« v Triesteju.
Za vedno nas je zapustila po težki bolezni naša najdražja, nepozabna
Kristina Batistič
ro|. Benedik
soproga veletrgovca in posestnika
Čas in kraj pogreba bomo objavili naknadno.
Stražišče pri Kranju, Ljubljana, Solcano presso Go-rizia, Fiume, dne 17. marca 1942.
Rafael, soprog: Elvira, hčerka. Marija por. Glavan, Francka por. Pirnat, sestri — in ostalo sorodstvo.
Vojaško vojno sodišče II. armade, odsek Ljubljana, je na svojem zasedanju 11. t. m. razpravljalo o naslednjih kazenskih zadevah:
1.	Rotar Jožef, pokoj. JpJsefa ln Frančiške Jam-uik, roj. v Rudniku in tam bivajoč, obdolžen, da je bil član oborožene lolpe, ki je v noči od 6. na 7. januarja t. 1. napadla vojašnico Kr. karabinjer-jev na Turjaku, da je v tisti noči napravil z neznanimi tovariši napad zoper varnost življenja Kr. karabinjerjev, pri kateri priliki je od strelov iz pušk prišel ob življenje neki italijanski vojak, in da je vršil prevratno propagando, stremečo za porušenjem obstoječega reda. V ta namen je razdajal letake. Sodišče ga je obsodilo na 3 leta in 4 mesece zapora.
2.	Sever Andrej polflk Andreja in pok. Frančiške Ivančič iz Šenčurja pri Kranju ter PIrman Drago, pok. Draga in Terezije Klemenčič iz Ljubljane sta obtožena, da sta pripadala nezakoniti skupini, ki je imela namen porušiti obstoječi državni red. Sever Andrej je razen tega imel avtomatično pištolo in štiri patrone. Obsojen je bil na 3 leta ječe, dočim je bil Drago Pirman oproščen.
3.	Dečman Emanuel, sin Vincenca in Terezije Relčan iz Male vasi, bivajoč na Jezici in Defman Vincenc, pok. Antona in Frančiške Tomšič iz Ljubljane, bivajoč na .ležici, sta bila obložena, da sta v Ljubljani pripadala neki družbi, ustanovljeni s prevratnim namenom. Razen tega je Dečman Emanuel na Jezici po cesti razsipal prevratne letake in so mu tudi v hiši našli liste slične vsebine. Dečman Emanuel je bil deležen amnestije in njegova stvar ni prišla v razpravo, Dečman Vincenc pa je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov.
4.	Simončif Josip, pok. Ivana in Antonije Udo-vič iz št. Ruperta je bil obtožen, da je bil februarja meseca 1942 član neke oborožene tolpe v Sloveniji. Dalje, da ie za isto družbo kupoval puške ter iih izročal zlikovcem. Tudi je v Bistrici pri Št. Rupertu izvrševal prevratno propagando. Sodišče ga je spoznalo za krivega in ga je obsodilo na 3 lela ječe.
4. Kastelic Slavka, hči Mihaela in Ane Vidic iz Spodnje Zadobrove, bivajoča v Slapnh pri Dev. M. v Polju, je bila obdolžena, da je v Vevčah sodelovala pri oboroženi tolpi ter je zlikovcem nosila jed in jim dajala prenočišče. Bila je v zvezi zlasti z nekim Pečarjem in nekim Ivančičem Martinom, ki sta bila oba člana oborožene tolpe m sta zato že prejela svojo kazen. Kastelic Slavka je dobila 3 mesece zapora pogojno.
G. Petek Josip, sin Marije Petek iz Dolenjih Lazov pri Ribnici, bivajoč v Ortneku, je bil obtožen, da je v Kočevju sodeloval pri nekem komunističnem društvu, ki je imelo namen, da s silo razruši obstoječi družabni red s sabotažo in slra-hovanjem, dalje da je 13. avgusta 1941 v Ortneku v terorističnem namenu razrušil z eksplozivi škar-po železnice med postajama Ortnekom in Zlebičem, ter da je v Ortneku imel na svojem domu eksplozive. ki so mu služili za njegovo delovanje. Bil je oproščen zaradi pomanjkanja dokazov.
7. 1'eterzan Anton, pok. Franca in pok. Uršule LampiČ iz Dobrniča in tam bivajoč, je bil obtožen prevratne propagande, ker jc v Dobrniču nagovarjal vojaka Buosija Viktorja naj se pridruži komunistom v gozdu. Istemu voiaku je priporočal, na j vrže puško in patrone proč. Bil je oproščen zaradi pomanjkanja dokazov.
Na zasedanju od 13. marca so bile razprave naslednjih zadev:
1.	Starkelj Stanislav, pok. Henrika in pok. Ro-zalije lface, roj. v Ljubljani in tam bivajoč. Bil je obtožen prevratne propagande, ki jo je izvrševal v Ljubljani in drugod, ter članstva pri neki družbi, ki je imela namen, da poruši politični in socialni red države. Bil je oproščen zaradi pomanjkanja dokazov.
2,	Cvelbar Ivan. sin Martina in pok. Terezije Zupan iz Vavte vasi in tam bivajoč, je bil obtožen, da je imel doma vojno municijo, ki sc je tudi pri
preiskavi našla v njegovem seniku. Obsojen je bil na mesec dni zapora in na 100 lir globe, nastop kazni pa se mu je odložil za dve leti.
3.	Pur lun Borut, sin Borisa in Ane Črnagoj, rojen v Trstu, prebivajoč v Ljubljani, Urum Dušan, sin Rada in Marije Skubic, rojen v Ljubljani in tam bivajoč ter Lokar Miloš, sin Antona in Ivane Košak, roj. v Ljubljani in tam bivajoč so bili obtoženi: Furlan, da je bil član prevratne družbe »Osv. fronta« z nalogo, da vrši propagandno delo zlasti med vseučiliščniki. Ostala dva, da sta vršila na vseučilišču med dijaki komunistično propagando z razdeljevali jem letakov in z živo besedo. Borut Furlan je bil obsojen na 1 leto in 8 mesecev zapora, Orum Dušan in Lokar Miloš pa sta bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov.
4.	Oblak Mirko. pok. Štefana in pok. Marije Kiliplč, rojen v Bevkah. bivajoč na Stari Vrhniki, mesar, je bil obtožen, da je na Vrhniki 4. februarja t. I. vlomil s pleči vrata vojaške brzojavne postaje. Oproščen je bil zaradi pomanjkanja dokazov.
5.	Bitenc Štefanija, hči Leopolda in Katarine
Gruden, rojena v Ljubljani in tani bivajoča, Bitenc Leopold, sin Leopoldu in Katarine Gruden, rojen v Ljubljani in tam bivajoč ter 1'orenta Nada, hči Ivana in Marije Glaven, rojena v Ljubljani in tain bivajoča so bili obtoženi prevratne propagande. ker so razdeljevali letake in slovenske zastavice. Pri Štefaniji Bitenčevi in Leopoldu Bitencu so bile najdene zastavice in letaki, dočim je Nada 1'orenta spremljala Štefanijo Bitenčevo, ko je slednja trosila po cesti letake. Bitenc Štefanija je bila obsojena na 1 leto, 4 mesece zapora, Bitenc Leopold na 3 leta zapora, 1'orenta Nada pa je bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov,
6.	Videnič Albin, sin Andreja ln Terezije Kuhar, rojen v Gornji Pirošci pri Krškem, bivajoč v Kočevju, Vidic Fran. sin Alojzije in Josipine Vidic, rojen v Kanalu ob Soči, bivajoč v Kočevju in Stanislav Arko. sin Josipa in Josipine Jemc, rojen v Malih Laščah pri Sodražici, bivajoč Kočevju, so bili obdolženi članstva prevratne družbe, ki je imela namen s silo poruSiti obstoječi družabni red. Vidic in Arko sta razen tega vršila propagando z razdeljevanjem letakov in zlasti z izvodi »Slovenskega poročevalca«. Vidic je en izvod tega lista prodal Arku za 50 cent. Videnič je imel doma v Kočevju revolver na bobenček in 21 patronov; ob-težujoču okoliščino zanj obstoji v tem, da se je ob aretaciji uprl agentu policije Luigiju Ricciju in mu dejal: Stoj. ali pa te ubijem! Pri tem je nameril nanj revolver in sprožil, pa ni zadel agenta. Obdolžen je zato tudi poskušenegn uboja. Obsojeni so bili Videnič na 4 leta robije . 1 leto zapora in 100 lir globe, Vidic na 2 leti zapora, Arko pa na 1 leto zapora.
7.	Bergcr Karel, sin Karla in Marije Berger, rojen v Trbovljah, prebivajoč v Ljubljani, je bil obtožen zaradi prevratne propagande, ker |e razširjal dopisnice s fotografijo Ljubomirja Šercerja, glavarja neke oborožene čete, ki je bil že usmrcen. Pri Bergerju doma so dobili en izvod teh fotografij, ki mu ga je dal Pucihar Josip, sin Antona in Marije Počervin, rojen v Ljubljani in tam bivajoč. Razen tega so pri Puciharju našli neko protifašistično in protinemško delo z naslovom ^Val«. Obsojena sta bila: Berger na 2 leti ječe, Pucihar pa na 3 leta in 4 mesece.
8.	Hrafif Danilo, pok. Ivana in polt. Marije Umek, rojen v Trstu, bivajoč v Ljubljani, je bil obtožen poizkusa sleparstva s tem, da je z osebno izkaznico svojega brata Mirka, podčastnika bivše jugoslovanske vojske in partizana, poskuftal dvigniti penziio, pripadajočo bratu. V ta namen se je javil n'a Visokem Komisariatu ter se izdajal za iirata' Mirka, ki je partizan. Brnčič Danilo je bil tudi obdolžen, da je sodeloval pri oboroženi družbi. ki je bila ustanovljena z namenom izvrševati protidržavna dejanja. Obsojen je bil na 5 mesecev zapora in 1000 lir globe. Oproščen pa ie bil ob-dolžilve, da je pripadal prevratni druščini zaradi pomanjkanja dokazov.
Gospodarstvo Denarstvo v Ukrajini
Poročali smo že da, je bila zu Ukrajino osnovana posebna novčanična banka, ki bo imela pravico izdajati bankovce, ki se bodo glasili na knrbovance. Karbovanec je ukrajinski izraz za rubel. Zaenkrat se plačilni promet razvija šc v rubljih in potem v blagajniških nakaznicah na državno nemško kreditno dru/.bo.
Za podlago novemu denarju bo služila hipoteka na zemljo, kar v zgodovini emisijskih bank ni nič čudnega, saj je tudi Nemčija svojo valuto stabilizirala leta 1923 s pomočjo rentne marke, ki je imela za podlago zemljo.
Za začasnega vodjo nove banke je imenovan ravnatelj Reichsbanke Einsiedcl, ki je imel s podobnimi posli opraviti že pri slovaški in pri srbski Narodni banki.
Poleg emisijske banke nameravajo Nemci v Ukrajini ustanoviti (udi zasebne bunke, ki bodo imele svojo centralo. Emisijska banka bo
naravno za te zasebne njih likviditetna rezerva. •
Konec konkurza tvrdke Carl Pollak, d. d. v Ljubljani. Kot bo še marsikomu znano, je bil leta
1938 otvorjen konkurz nad imovino tvrdke Carl Pollak, d. d. v Ljubljani, tvornica usnja itd. To je bila ena največjih slovenskih industrijskih tvrdk in tudi obseg konkurza je bil eden največjih v naši gospodarski zgodovini. Sedaj je okrožno sodišče v Ljubljani z odlokom št. S 9-32 št. 412 z dne 4. niarca odpravilo konkurz, ker je bila vsa masa po čl. 151 konkurznega zakona razdeljena. S tem je končan konkurz te tvrdke.
Nove družbe na Hrvatskem. V Zagrebu jc bila osnovana z glavnico 30 milijonov kun delniška družba Obnova za trgovino in proizvodnjo industrijskih snovi. Upravni svet tvorijo trije Dunajčani in trije zagrebški trgovci. — V Zemunu je bila ustanovljena V (Oljarna z glavnico I milijon kun, ki bo gradila ali najemala industrije. — Pruga d. d. v Zagrebu izkazuje za lansko poslovno leto pri glavnici 6 milijonov kun čistega dobička 507.855 kun. — Del delnic dosedanjega lastnika novosndske tvornice kovin Jožefa Miljkoviča je prešel v madžarske roke. Podjetje namerava ustanoviti podružnico na Hrvatskem.
Nakazila hrvatskih delavcev iz Nemčije.
Nemški gospodarski minister je odredil, da lahko pošiljajo hrvatski delavci in nameščenci, ki delajo v Nemčiji, do 130 mark, kmetijski de-lnvci pa do 100 mark mesečno v domovino, nc da bi bilo za to treba dovoljenja deviznih uradov.
Nemške velebanke. Fnn izmed največjih nemških bank Commerz-Bnnk v Berlinu, ki je lani zvišala gluvnico od 80 nn KM) milij. mark, izkazuje za lansko leto povečanje tujih sredstev od 587 nn 65"i milij mark kar fiomeni po-večnnje za 31.5%. Dividendu oolane nespremenjena 6%.
Q\oAukte novica
Koledar
Sreda, 18. marca: Ciril Jeruzalemski, škof tn cerkveni učenik; Narcis, škof ln mučenec; Edvard, kralj in mučenec; Salvator, spoznavalec
Četrtek, 19. marca: Jožef, ženin Device Marije; Kvartila, mučenica; AmanciJ, spoznavalec; Panharij, mučenec.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospu Marija 13 e rt ho ld roj. Mayer. Pogreb' bo v sredo 18. marca ob 3 popoldne z Žal. kapelica sv. Nikoluja. Naj ji sveti večna 'luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
Tečaj za ufiteljice-nadzirateljice kolonij
Javljeno je že bilo, da se bodo organizirale v počitnicah poletne kolonije, ki bi mogle sprejeti okoli 5000 otrok obojega spola iz Ljubljanske pokrajine. 7.a pripravo potrebnega vodstvenega osebja se bo poleg trimesečnega tečaja za ljubljansko učitdljstvo vršil šc poseben desetdnevni tečaj konec šolskega leta in 6icer zu učiteljice, ki bivajo izven Ljubljane. Stroške za
pot in bivanje v Ljubljani za čus tega tečaja prevzame v celoti zvezno poveljstvo GILI^e. Po Končanem tečaju bodo udeleženke dobile spri-
čevalo, ki bo veljavno v šolske namene ter dajalo prednost pri namestitvah. Usposobljene nadzirateljice kolonij v pokrajini IkhIo dobivale poleg hrane in stanovanja tudi še nagrado 550 lir mesečno, če bodo šle s kolonijo k morju, pa še posebno nagrodo. Čas za predložitev nckolkovanih potrebnih prijav pri prosvetnem
oddelku Visokega komisariata je do 20. t. m. *
—	Dogoni klavne živine prihodnji teden. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogoni za klavno živino: dne 23. marca v Črnomlju za govedo in prašiče, dne 23. marca v ftt. Jerneju za govedo in prašiče, dne 24. marca v Stični za govedo in prašiče, dne 24. marca v Grosupljem za govedo in prašiče in dne 24. marca v Ljubljani za govedo in prašiče.
—	Sušak se imenuje Borgonovo. Pristaniško mesto Sušak, ki je po razpadu Jugoslavije pripadlo Italiji, se po novem imenuje Borgonovo (Novi trg, Novi predtrg).
—	Vse hranilnice in vsi kreditni zavodi v Dalmaciji so po odredbi guvernerja Ek6c. Bastianinija postavljeni pod državno kontrolo.
—	Velik pridelek vojnih vrtov v Genovi. Po raznih italijanskih mestih imajo posebno združenje, ki se v urah delopusta bavi z obdelovanjem vojnih vrtov. Tudi v Genovi imajo tako združenje, ki je obdelalo 1700 vojnih vrtov, ki obsegajo 700 tisoč kvadratnih metrov. V preteklem letu so na teb vojnih vrtovih v Genovi pridelali 1268 stotov živil in sicer: 40 stotov koruze, 415 stotov krompirja, 116 stotov cvetače, 333 stotov paradižnikov, 86 stotov fižola itd. Ves pridelek so lahko pridržali za svojo lastno potrebo člani združenj.
___Živahno gradbeno gibanje v Italiji. S podporo države je bilo, kakor poročajo iz Rima, v času od 1. januarja do 28. februarja 1942 dograjenih 488 hiš v smislu načrta o notranji koloni-
In ležete in Jezite
kupite najlepše darilo
lep kltlloc
ObiščHe našo knjigarno Bogata izbira - nasveti Še posebej priporočamo zanje: J. Seigerschmied:
Pojdite k Jožefu
192 strani, kart. L. 4'—, vezana L. 6'— Sodobna knj ga o Jezusovem redniku-zelo primerna za družinsko čtivo
Častimo sv. Jožefa
Zbirka raznih pobožnosti. Vez. L. 3"—
LJUDSKA KNJIGARNA
r Ljubljani, Pred .Škofijo 5
zaciji. V teh novozgrajenih hišah bo prostora za 524 družin; veljale so pa te hiše nad 35 milij. lir.
—	Mohorjanil Zadnji ča6 je. da 6e naročite na Mohorjeve knjige. Vsa naročila sprejema tudi Ljudska knjižnica, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7-1. Celoletna naročnina znaša 15 hr.
^ — Domače umetniške razglednice za velikonočne praznike so na razpolago v ljubljanskih trgovinah » papirjem. Sta to dva posneika La-verjevega križevega pota. Prvi num predstav lja snemanje s križa, ko izročajo mrtvo truplo Mariji. Druga 3lika pa nam predstavlja mazi-Ijenje Gospodovo, preden gu polože v grob. — Obe razglednici sta res umentiško delo našega domačega slikarja. Založila jih je Prosvetna zveza v Ljubljani. Cenjeno občinstvo vljudno prosimo, dn se blagovoli za veliko noč posluževati omenjenih razglednic.
—	Bogata dediščina. Lorenzo Petralia iz Ca-
prija jo podedoval 100 milijonov lir bi je tako postal eden izmed najbogatejših ljudi v Italiji. Iz Buenos Airesa je res dobil brzojavko, ki mu spo- ] roča, da je v Argentiniji umrl njegov brat, za katerega žo več let ni imel nobenih poročil, ter mu jo zapustil vse svoje premoženje, ki je vredno približno 100 milijonov lir.
—	Huda nesreča bivšega mariborskega trgovca v Zagrebu. V torek, 10. mnrca, se je v Praški ulici v Zagrebu hudo ponesrečil 41 letni Franc Mastek, bivši trgovec v Mariboru. Sel jo čez cesto, v tem hipu pa je privozil tramvaj, ki ga je podrl na tla in vlekel tri metre za seboj. Maslnak ima hudo rano na glnvi in je dobil tudi pretres možganov. Prepeljali so ga takoj na kliniko, kjer je še vedno v smrtni nevarnosti.
—	Tele s štirimi ušesi. Pri posestniku Jožefu Megliču v Dolini pri Tržiču Je krava vrgla tele, ki ima zelo kratke noge in nenavadno veliko glavo, na kateri sta dva nenavadno velika uhlja in poleg teh še dva manjša uhlja.
—	Pri delu se jc ponesrečil. G0 letni delavec Jožef Stare iz Zaloga pri Komendi na Gorenjskem je v gozdu pripravljal drva. Že posekano drevo je obviselo na veji. To oviro je hotel Stare odstraniti, pri tem pa je padel in nezavesten obležal. Zlomil si je hrbtenico in so ga prepeljali v bolnišnico na Golnik.
Ljubljana
Pianistka Rossana Bottai v Ljubljani
1 Institut za Italijansko kulturo in Glasbena
Matica sporočata, da bo v ponedeljek dne 23. t. ni. v veliki rilharinonični dvorani klavirski koncert, ki ga bo izvajala mlada, izredno nadarjena italijanska pianistka Ros6ana Bottai. Odlična umetnica na&topi v Ljubljani na povabilo Italijanskega kulturnega instituta ter bo izvajala dela: Vivaldija, Chopina, Muselle, Pick-Mangiagallija in Liszta Velik, izredno bogat klavirski koncertni spored. Vstopnice za ta koncert so od danes dalje v preprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Člani »Istituto Cultura Italiana« dobijo vstopnice v tajništvu Instituta in 6icer do sobote, dne 21. t. m. do 13 popoldne. Tajništvo vabi člane, da dvignejo vstopnice, ki so zanje brezplačne. Natančni spored klavirskega koncerta bomo objavili.
Ahčin Franc: »Beg v Egipt«
Med najmlajšimi je Ahčin morda najsolidnejši kipar. Ne vabijo ga preveč razne tehnične pretirane novotarije in izumetničene raliniranosti, vse podreja nekemu zrelejšemu pravcu, pa je zato kar najbolj dostopen najširšim plastem zdravega ljudskega okusa. Trdna izgrajenost in površinska mehkoba je prednost njegovih del. Zelo razvite zmožnosti kaže v podajanju malega portreta, ki ga plastično osnuje in prikupno izdela. V lesu snovi primerno oblike rahlo stilizira, da jih tako prilagodi tvarinski lastnosti, v kamen ume vešči mladi mojster sekati brez točnega pomožnega vzorca — kar je vsekakor neobičajno. Glavna motivika njegovih del so religiozni in kmetski prizori poleg jx>rtreta. Strokovno se je šolal na kiparski šoli v Ljubljani, nato se pa v umetnem kiparstvu učil še tri leta pri Kralju. Večje število tehnično zelo lepih del je prvič razstavil na X. razstavi Slovenskega lika v galeriji Obersnel, ki ie odprta vsak dan od 9 zjutraj do 6 zvečer.
1 Na praznik sv. Jožefa bo celodnevno češčenje presv. Rešnjega Telesa v cerkvi sv. Jožefa. Sv. maše bodo ob jx>l (j, 6, pol 7, 8 (slovesna) in pol 10. Nato se vrste molitvene ure, na kalere so vsi ver-
niki vljudno vabljeni. — Zvečer ob C bo za sklep pridiga, pete litanije sv. Jožefa, zahvalnim in blagoslov. Na koncu bo skupno darovanje okrog novega oltarja sv. Jožefa za |>otrebe velikega oltarja. Častilci sv. Jožefa, pridite v obilnem številu!
I Ravnateljstvo I. ženske realne gimnazije v Ljubljani vabi s tem vse gg. profesorje in profesorice kakor tudi vse učenke tega zavoda, da pridejo nujno v 6redo, 18. t. m. v Lichtenthurnov zavod na Ambroževem trgu, in sicer I.—III razredi ob 14.30 (poltreh popoldne), razredi IV.—VIII. pa ob 15. uri (ob treh popoldne). Tam se bodo dala vsa potrebna šolska obvestila. — Ravnateljstvo.
I Strokovna nadaljevalna šola za umetne in moške oblačilne obrti se je preselil« iz Zgornje Šiške v jioslopje meščanske šole zu Bežigradom. Učenci imajo prvič pouk v jietek 20. t. m. ob 14, potem pa vsak teden ob torkih, četrtkih iu petkih. Mojstri se ojx>zarjajo, da je šolski jjouk za |jrizadete vajence spet strogo obvezen.
i| Zdravniško dežurno službo bo opravljal od srede od 20 do petka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ciber Franc, Štefanova ul. 7, telefon 36-41.
1 V sredo ob 17.30 bodo ponovili komedijo romunskega pisatelja Victorja Eftimija: »Človek, ki je videl smrt« za red Sreda. Zgodba o rešenem potepuhu, ki zadobi v rodbini svojega rešitelja odločilen vpliv ter je obenem dobrotnik in izkoriščevalec, je svojevrstna in originalna. Nasprotje med njegovo in meščansko miselnostjo je povod za razne konflikte. Režiser: inž. arh. B. Stupica.
1 Drama pripravlja mladinsko igro Pavla Golie: »Jurčekc z glasbo Bojana Adamiča. Igra nudi deci s svojim pestrim in bajnim dejanjem očarljivo doživetje. Zgodba o siromašnem dečku in njegovih spremljevalcih, treh j>op>otnikih godcih, nadalje o bajnih bitjih: Vetru, Nevihti, Snežaku in gozdnih možičkih, o cirkusu »Čudež« s kamelo in opico, o goljufivem krčmarju, Urši in Petru in Jurčkovih starših, vsebuje mnogo veselih in resnih prizorov, ob katerih sc bo mladina izvrstno zabavala. Režiser in inscenator: inž. arch. B. Stupica.
1 Drama pripravlja v režiji Milana Košiča uprizoritev tridejanske veseloigre, ki sta jo napisala Bcrnauer in Oester »Konto Xc. Misteriozni »Konto X«, ki ga je iznašel zaljubljeni advokat, da lahko jKmiaga obubožani rodbini, katere hčer ljubi daje mnogo povoda za zabavne prizore.
1 Abonenti reda B bodo imeli v sredo ob 16.30 na kar posebej opozarjamo, uprizoritev Čajkovske-ga opere »Evgenij Onjegin«. Peli bodo: Larino Poličeva, Tatjano HeybaIova, Olgo Španova, Onje-gina Primožič. Lenskega Sladoljev, Gremina Lup-ša, Filipjevno Golobova, Triqueta B. Sancin, stotnika Škabar. Zareckega Dolničar. Dirigent A. Nef-fat, režiser C. Debevec, koreograf inž. P. Oolovin.
Gledališče
Drama: Sreda, 18. marca ob 17.30: »Človek, ki je videl 6mrt«. Red Sreda. — Četrtek, 19. marca ob 14: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol.
Opera: Sreda, 18. marca ob 16.30: »Evgenij Onjegin« Red B. — Četrtek, 19. marca ob 15: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr, Piccoli, Blei-weisova (Dunajska) cesta G; mr. Hočevar, Celovška cesla 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
KULTURNI 0BZ0RMK
Ljubljanska Drama: »Zaljubljena žena«
Podoba je, da je bil spored, ki ga je na-|)oved«ilo vodstvo Drame pred začetkom gledališkega leta, bolj ali manj iluzoren. Izmed obljubljenih del smo jih videli doslej šeile osem, medtem ko so prišla ostala — dobra tretjina — na spored bodisi po naključju bodisi zaradi imperativa razmer. V to skupino je treba prišteti tudi »Zaljubljeno ženo«, komedijo v treh dejanjih, ki jo je spisal italijanski pisatelj Giovanni Cenzato.
Komedija »Zaljubljena žena« nam prikazuje ljubezenski sipor v tako imenovanem tri-kotu med ženo. možem in ljubico. Motiv po tem takem ni nov, a nov skuša biti način obdelave, ali bolje rešiiev konflikta, kateregu razrešitev naj ne vodi v razdor, ampak v potrdilo in ohranitev zakona. Giovanni Cenzato gotovo ni prvi avtor, ki je dodobra premleto veseloigralsko snov skušal odrešiti od videza frivolnosti s tem, da vzgojno razvozlava že omenjeni zakonski trikot. Podobno rešitev tega toliko vsakdanjega življenjskega zapleta so obiskovalci naše Drame imeli priliko videti pred nekaj leti v »Popotovanju v Benetke«, da omenim na primer le eno delo v tej smeri. Toda čeprav je tak« rešitev z vidika ljudske vzgoje nedvomno sprejemljivejša in hvale-vrednejša, ni s tem še prav nič označenu niti psihološka niti odrska vrednost dela.
Zgodba v »Zaljubljeni ženi« se pričenja s 'prikrito nezvestobo moža, ki ima ljubico, a
hoče obenem varovati videz zakonske korektnosti tako pred ženo kakor pred javnostjo. Ta mož je advokat Fabrizio. ki ima prijatelja Agna. Ta prijatelj ni saino velik šaljivec, um-puk je tudi precej neroden, tako da zamenja Fabrizijevo ženo Sercno s Heleno, njegovo ljubico. 'lako je zbudil v Sereni sum v moževo nezvestobo in ta suni se kmalu spremeni v gotovost. Serena ve, da jo mož varu, a mu tega ne pove, in tako se Fabrizio zapleta zmerom bolj in bolj. Serenino ravnanje izvira iz njene ljubezni do moža, ki ga hoče kljub vsemu ohraniti zase. To sc ji slednjič posreči e tihim, zadržanim ravnanjem, brez glasnih, hrupnih očitkov; njeno v mir odeto trpljenje je bilo najmočnejše očitanje za mož« in njegovo vest. Sjxir se zaključi z g'anlji\o spravo med možem in ženo.
Že ta potek kaže, da delo Giovannija Ccn-zata ril komedija v izrazitem pomenu besede, ampak prehaja čedalje boli v dramo resnega značaja. Edinu komična oseba v njem je prav za prav 6aino Fabrizijev prijatelj, živinozdruv-nik Agno, ki je vrhu tega povzročitelj marsikaterega zapletenega in smešnega položaja. Toda z druge strani je igra vendarle zamišljena kot komedija in ta neodločni prijem bodisi v to ali ono stran jx)v/.roča. da pogrešamo v nji prave živahnosti. Kajti tudi nekateri življenjski aforiztni, s katerimi je to delo prepleteno, so usmerjeni bolj v resen kakor v sme-en poudarek. Prav tako imam občutek, da v končni rešitvi vse jireveč sili v ospredje pisateljev namen, pokazati neko vzgojno in sociološko vrednoto, da bi bili jiopolnoma prepričani o utemeljenosti prehoda od zapleta v prvem in t drugem dejanju, k razrešitvi v tretjem dejanju. Zaljubljeni ženi nikakor nočemo očitati, i da ni ravnala prav; toda ali jc tale njen mož
Poizvedovanja
Revna vajenka jo izgubila na Sv. Petra eeeti v torek zjutraj majhno šolsko aktovko, v kateri jo bilo nalivno |>ero, tramvajska In železniška legitimacija. Ker pomeni Izguba legitimacij za revno vajenko veliko škodo, najditelja lepo prosimo. d» vrne vsaj legitimaciji upravi »Slovenca«.
Radio Ljubljana
Sreda, 18. marca. 7.30 Poročila v slovenščini. — 1.45 Razna glasba. Med odmorom ob S napoved časa.
—	9.15 Poročila v Italijanščini — 12.15 Na harmoniko igrata Golob ln Adamič. — 12 40 Koncert planistlnje Eve Bonzagnt. — 13 Napoved časa ln poročila v Italijanščini.
—	13.15 Uradno vojno poročilo v slovenščini. — 13.20 Orkester pod vodstvom mojstra Angellnlja. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.15 Operna glasba. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert vokalnega kvarteta Lombar. — 17.35 Filmska glasba: orkester pod vodstvom mojstra Zemeja. — 19 Tečaj italijanščine, poučuje profesor dr. Stanko Leben - 19 jo Poročila v slovenščini.
—	19.45 Simfonična glasba. — 20 Napoved časa ln poročila v Italijanščini. — 20.20 Komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.40 Orgelski koncert prof. Pavla Rančlgaia. — 21 10 Predavanje v slovenščini. — 21.20 Popevke ln melodije — 21.40 Koncert pod vodstvom mojstra Moreliija. Med odmorom: predavanje v slovenščini. — 22.45 Poročila v Italijanščini.
v resnici zmožen takšnega preobrata? Kajti na vprašanje, ali je bilo njegovo razmerje do Helene ljubezen ali samo strast, nam avtor ni odgovoril, in zato je ostalo to razmerje, ki že spočetka ni bilo jasno, nerešeno tudi v nadalj-nem. Takšna radikalna rešitev, kakršni smo priča ob koncu, potrebuje moža drugačnega kova. kakršen pa je videti več kakor povprečni Fabrizio.
Uprizoritev je bila tako glede na priprave kakor glede na zajioslitcv igralskega osebja prav skrbna in dobro premišljena. Režiser g. Osip šest je opremil prizorišče z novimi, slikovitimi kulisami ter dal igri kolikor mogoče resen značaj, saj besedilo za razimah resnične komike v resnici ne nudi mnogo oporišč. Središče igre predstavlja Serena, zaljubljena, predvsem pa trpela in v sebi zakoreninjena žena; igra ge. Severjeve je kljub njenim preizrazi-tim razumskim poudarkom osebnostna ter prepričevalna zlasti v svoji trpki zadržanosti. Njena tekmica in prijateljica Helena je nasprotno obrnjena navzven, v burno strastnost. ki je bila v igri ge. V. Juvanove močno poudarjena in lejio oblikovana. Tudi iz Fabrizija je napravil g Nakrst vse kar je mogel: eno izmed tistih podob, ki jih imenujemo solidne, dasi so vseskozi [>ovprečne. Posebno priznanje zasluži to pot g. Gregorin. čigar živinozdravnik Agno je bil nadvse šaljiva in zabavna figura. Vendarle 'pa bi biil režiser storil prav. če bi bil njegov zadnji nastop črtal: kajti po zaključku, kakršnega ima igra, ne učinkuje smešno, ampak banalno. Posebej naj omenimo le še gosjK) Nablocko kot uvidevno mater Ano, čeprav nastopajo v komediji razen naštetih šc nekateri drugi, kakor gg. Petek. Brezigur, J. Boltarjcva in Orel. Toda to so docela fMisfranske in v bistvu ludi nezanimive vloge. France Vodnik.
Iz Novega mesta
Duhovna obnova, samo za može in fante, se
v kapiteljski cerkvi vrši |>o sledečem sporedu: v torej ob pol 7 zvečer, govor in litanije; v sredo zjutraj ob 7 govor, zvečer oh jk>1 7 govor z litanijami; v četrtek, na praznik sv. Jožefa, ob pol 7 zjutraj sv maša, govor in nato sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Možje in fantje, pridite, dn se pri-pravite za sprejem velikonočnih zakramentov. Govoril bo misijonar-lazarlst iz Ljubljane.
Stare dovolilnice za Ljubljano sn neveljavne. Visoki komisariat je brzojavno naročil vsem občinskim uradom, naj občane obvestijo, da so vse potne dovolilnice za Ljubljano, ki so bile izdane pred 10. marcem, neveljavne. Kdor torej hoče v Ljubljano, si mora oskrbeti novo dovolilnico.
S Spodnjega štajerskega
Smrtna kosa. V Mariboru sta umrli hčerka železničarja Marija Kirbiš in 65 letna zasebnica Marija Ritonja. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je v visoki starosti 85 let izdihnila svojo dušo Antonija Avtor, v Ptuju pa je umrla vdova Ana Skaza.
Zborovanja. Pretekli teden »ta biti v Šoštanju in Žalcu zborovanji, na katerih je govoril zvezni vodja Franc Steindl. V Žalcu je zvezni vodja obiskal tudi tamkajšnji otroški vrtec, kjer so mu otročički pripravili lep sprejem.
Umrla je v Radovljici 83 letna Doroteja Mrak, tašča tamkajšnjega kolarja Prešerna.
Nesreče. 74 letna posestnikovaa žena Jožefa Billerback iz Kamnicc je na terasi domače hiše tako nesrečno padla, da se je hudo pobila in so jo morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. — 18 letni kovaški pomočnik Anton Šavperl je padel s kolesa in si zlomil desno nogo.
Z Gorenjskega
Umrl je 14. t. m. g. Slular Janez, posestnik v Dolenji vasi, Podbrezje na Gorenjskem. Zapušča 7 sinov in 2 hčeri. Bil je mož |x>štenjak, prava gorenjska korenina. Pokojni je bil dolgo vrsto let naročnik naših listov. Naj počiva v miru. Preostalim naše sožalje!
Nov župan v Tržiču. Pred dnevi je prišel v Tržič inž. Hugon pl. Kurz in prevzel posle župana. Ko mu bodo izročene vse tekoče zadeve, ga bo deželni svetnik v Radovljici slovesno uvedel v urad.
Kosilo z eno samo jedjo. Ženstvo v Škofji Loki ie že drugič priredilo kuharski tečaj za sodobno kuhanje. Dčklela, ki so komaj zapustila šolo, so se kosala z izkušenimi gospodinjami pri pripravljanju sodobnih kosil z eno jedjo in peciva.
Stekel pes v Kamniku. Petletnega llorsta Kra6-nika je pred dnevi ugriznil pes upokojenega občinskega nadstražnika Martina Kolmana, stanujočega v Kamniku na Šutni 63. Pozneje se je ugotovilo, da je pes stekel. Boje se, da je ta pes ugriznil še več drugih oseb.
Linolej
Linolej ie iznašel čislo slučajno Friderik \Val-ton. Bilo rffu je Šele 10 let. Opazil je, kako se v loncu za barve naredi koža, kadar se suši laneno olje. Ko se je s temi kožicami igral, jih je pritrjeval med drugim tudi na platno in jc videl, da se lepo primejo. Tako je naslal linolej. Wal-ton je dal svojemu izumu tudi iinc linolej ter ga je pozneje izpopolnil z lepimi vzorci. Kasneje je po vsem svetu jmstavil tovarne in ustanovil družbe za proizvodnjo linoleja. Umrl jo 1. 1924. kot bogat mož, star 94 let.
»Razumeš: to je bil sploh prvi primer, ki ga je imel,« jt dejal Kužek.
Mišek se še ni opomogel od presenečenja zaradi tega novega razodetja, ko je potrkalo na vrata. Naš junak je šel k vratom in jih odprl.
»Vidim, da ste prevzeli urad po gospodu Bobku,« je dejal neznanec. »Tako je, gospod.«
»In prevzeli ste tudi njegove urade, obveznosti in lako ualje, in iako dalje .. .<
F E L I X
MMEKMANNS:
ZALJUBLJENI ZAMOREC
Šele, ko dovoli noč zvezdam, da lezejo kot zlati hroščki po njenem plašču in nočni čuvaj trobi jiol-noč v svoj rog, se začno Madonne po uličnih oglih, svetniki v svojih vdolbinah in izveski nad proda-jalnicaini premikati, živeti in delati.
Mati Božja sladke tola/be splava tedaj na svojem kameniteni oblaku, ki postane resnična megla, doli na cesto, gre s svojim Jezuščkom ckI vrat do vrat in prisluškuje skozi ključavnice, če je treba kod potolažiti jokajočo mater in ranjeno srce. Ogr-njena je v krasen žametast plašč in glava se ji sklanja pod pretežko srebrno krono.
Tudi ostale Madonne se odpravijo na svoja usmiljena jx>ta. In če srečajo druga drugo, malo pokramljajo o svojem delu, se |>osvetujejo iu si jxv tožijo svoje reve: če jih ne osnažijo in ne preslikajo o pravem času ali če ne dobijo nobene sveče.
Tako jih stoji včasih jk> deset na kupu in kramljajo, dokler se ne utrne kaka zvezda, božje znamenje. da je treba delati.
Svetniki iz lev gotske cerkve in iznad vhoda v sirotišnico in najdenišnico ostanejo večinoma nepremično zatopljeni v svoja |x>božna zamaknjenja; le če sije polna luna, nežna kot mleko, se zberejo vsi skupaj ob cerkvi in gredo v proccsiji k velikemu križu na trgu.
Madonne gredo tedaj zraven. Mnogo žalostnih Mater enega Sina.
Tedaj igra sv. Cecilija na citre in kralj David udari v strune svoje majhne harfe iu prepeva s svojim žametnim baritonom jisalme.
Jezus bi rad 06tal pri njih, v vonjavi njihove pobožnosti, toda ne more se rešiti svojega križa, ker človeški grehi ne prenehajo in ga priklepajo na les trpljenja.
Potem pa naslikani, 6adreni in leseni izveski in slike! Kakšen lirušč in trušč uganjajo ponoči!
Tu je naprej »Veseli Godec«, ki vse posvetne izveske razveseljuje 6 svojo muziko, brenkaje na mandolino ter zavija z »Nenasitneiem« iz »sladkega vhoda«, cedečim se od medu, z veselim »Cesarjem Karlom« in z »Junaškim golobomoljcem« v Veliko krčmo« ali pa k »Patrovemu sodčku«, kjer žive v velikem direndaju in prepevajo vesele pesmi, ki so jih slišali podnevi od ljudi. »Trije kralji« kleče vsako noč jired »Betlehemskim hlevčkom« nad trgovino s perilom. Ob polni luni gredo seveda s procesijo, kar napravi tudi »Stari dekan" iznad volnene trgovine; ta 6icer bere 6voj brevir v palmovem gaju pri majhni kapeli sv. Petra.
»Ovca«, »Jagnje« in »Jelen« z lekarne se spravijo s svinjami in kravami in teleti, ki visse nad mesnicami, v Samostansko ulco, kjer se paso na travi, ki rase lam med kamni.
In Rdeči lev«, rdeč od lakote (nekoliko pre-kumrnega so zklesali), nori po polju in lovi zajce; seveda bi raje pohrustal nežno »Jagnje« v Samostanski ulici, toda izveski se rešpektirajo med seboj.
»Zlati petelin« z vinotoča vrešči poln poželenja po sivi plahi kokoški, ki čepi pri »Jajčarici«. Toda kure ne miče vsako noč čebljati z ognjevitim petelinom in občepi, kjer je. Saj mora tudi brez njega nesti jajca. Le okoli velike noči nori skoraj bolj kakor petelin.
Ce kokoš ne pride, pa |ietelina strašno vleče, da bi se pretepal z drugim petelinom, toda nobenega
ni tod. Tedaj izzivalno Irobenta na srako 6 trafike, ta pa le skomigne z rameni in odleti i »Alodrim 6lavčkoin« v beginski gozd, da bi tam pela in skakala. Le, če je pomlad in lejx> poletje Ker pozimi ko je mrzlo in leži sneg, se zberejo vsi, razen »Starega dekana« in svetnikov, (ki ostanejo pri svojih molitvah) k pečarjevi »Peči«, kjer se grejejo in si pripovedujejo poletne doživljaje. V6i, ki so občutljivi za mraz, 6e zberejo tukaj, tud lačni Lev in celo krojačevo »Sonce« in, naravno, tudi poetični »Polmesec«.
Tedaj se vsi najbolj zabavajo 6 tem, da poslušajo šale in laži, ki jih pripoveduje »Zamorec«, ki sedi nad prodajalno vdove Petereove, ki trguje s tobakom za nosljanje.
Oh ne, la Zamorec, le kako grozen zamorski konec je vzel ta jioba!
Kako prijetno sedi tu na bali tobaka, z izbuljenimi, belimi očmi v črnem obrazu in s tobačnim lončkom v roki ter kadi svojo pipo. Peresa na njegovi glavi in okoli bokov so tako ltpih kričečih barv in obroč v njegovem nosu in kolobarji v ušesih se mu svetijo kot pravo zlato.
Lejx> življenje je imel in gotovo bi še sedel tu, če bi ne bil, kot vsi zamorci, tako obseden na bele ženske.
Pa ce bi ostalo le pri izveskih in kipih, — toda začel je 6 to norostjo, da si je ]x>želel pravih človeških žena. In to je bila njegova usoda in smrt. Prej je bil zaljubljen v »Malo pastirico« z gostilne pri Mlinarskih vratih. Toda ta je nenadoma odšla. In da bi 6vojo bridkost bolj gotovo potolažil, je začel ljubiti dve na eii mah: »Morsko deklico« in »Jajčarico«.
Ni vedel, katero bi bol| ljubil, — Jajčarica mu je dala vsako noč izpiti jajce 6voje 6ive kokoške, toda bila je nespretna in debela, dočim je bila Morska deklica vabljiva, prijetna, lepa, fina, gibčna, pametna, spremenljiva, igrava, okrogla, zdrava in vesela
Morska deklica ni mogla zapustiti 6voje table, če ni ravno deževalo. Tedaj 6e je spustila po curku navzdol in odplavala po jarku v reko Netko, kjer je v čisti vodi zadostila svojemu vodeželjnetnu srcu ter se igrala s »Tremi ščukami« in z »Delfinom«, ki so prišli po i6ti poti v Netko. Zamorec je hodil tedaj vedno s pločevinastim dežnikom iznad dežnikarjeve štacune. da bi 6i ne jooškodoval svojih peres, pa je gledal biserno lepoto Morske deklice in se čudil njeni sveži mladosti. Njegova afrikan-ska narava se je piebudila in oči so mu žarele Nagovoril jo je in spremljal, toda k njemu pod dežnik ni hotela, ampak je pustila dežju, da ji je tekel čez meso in čez luske; prevračala 6e je po vodi in hitela, da bi prišla čimprej v Netko. Toda pripovedovala je o indijskih morjih o koralah in biserih ter o palmah na bregu. Tedaj je zatrepetalo njegovo črno 6rce od domotožja f>o toplih deželah in začel jo je ljubiti 6 6trašan6ko liubeznijo.
In prišlo je tako daleč, da jo je v vročem poletju, če ni bilo dežja, sam snemal z izveska m nosil k Netki, da bi tam skupaj plavala.
Uro pozneje pa je že božal Jajčarico in praznil posodo za mleko. Katero naj poroči? V njegovo črno pamet ni posijala nobena luč V teh dneh notranjega boja pa 6e 11111 je pripetilo nekai posebnega.
(Dalje.)
Spori
Sijajni uspehi Gradjanskega v Švici
Osem dni je trajala turneja Gradjanskega v Švici. O prvih dveh zmagah smo že poročali Konec preteklega tedna je nastopila znamenita zagrebška enajstorica v Berilu proti kombiniranemu moštvu »Young Boysa- in Servettea . Od vseh štirih tekem, katere so odigrali Hrvati v Švici, je bila ta najtežja. Odločili so jo v svojo korist z izidom 3:2. Svojo turnejo je zaključil Gradjanski n, Lausan-ni, kjer je igral proli klubu istega imena. Svojo sijajno formo so potrdili zagrebški igralci nogometa z izidom 3:0. V vsem so nastopili štirikrat in prav tolikokrat tudi zmagali. Pri prvem nastopu v Bernu so se odrezali s 41, pri drugem v Luzernu pa s 4:0. Vratar Urch, ki je zastopal znanega Gla-serja, jc spustil samo tri žoge v mrežo, napadalna
Iz Hrvatske
Stanje ljudskega šolstva na Hrvatskem. Na
Hrvatskem je |>o zadnjih podatkih 3626 ljudskih šol. Na njih poučuje trenutno 7000 učiteljev in učiteljic. Vseh šoloobveznih otrok ima Hrvatska 700 tisoč. Zaradi pomanjkanja šolskih prostorov lahko obiskuje šolski pouk samo 500.000 otrok.
Nemški književni večer v Zagrebu. V prostorih zagrebškega ljudskega vseučilišča je bil te dni nemški književni večer, na katerem je Bruno Urehm čitni odlomke iz svojih najbolj znanih del.
Razdeljevanje prispevkov hrvatske zimsko pomoči. Hrvatsko korporacijsko ministrstvo je dosedaj |)Osameznim velikim župani ž.e razdelilo nad 2 milijona kun z naročilom, da s temi sredstvi nabavijo za najsiromašnejše sloje ljudstva hrano, obleko in obutev.
Protimasonska razstava v Osijeku. V Osijeku so oni dan odprli protimasonsko razstavo, za katero ima predvsem zaslugo vodja nemške narodnostne skupine na Hrvatskem dr. Altgeyer. Na otvoritev sta prišla tudi zastopnik hrvatske vlade državni minister Torlič, ki je v svojem govoru poudarjal veselje in |>oiios hrvalstva, da se lahko skupno bori z Italijo in Nemčijo proti vsem njunim sovražnikom, ki so istočasno tudi neprijatelji Hrvatske. Nemško pioslaništvo je pri otvoritvi zastopal poslaniski svetnik dr. Koller.
Prepoved točenja alkoholnih pijač. V zagrebškem okraju je od 15. marca do 31. oktobra od 7 zjutraj do 7 zvečer prepovedan obisk vseh gostiln in krčem. Mladina do 18. leta pa sjiloli ne sme zahajati v te lokale.
Človeško srce
Srce zdravega človeka napravi v enem letu 40 milijonov utripov. V tem času načrpa srce skozi človeško telo tolike množine krvi, da bi z njo lahko napolnili 50 vagonov-cistern, če ne bi bila kri ves ča- ta. Tudi po nastopu smrti dela srce še kake i«1 > Tega seveda ni mogoče ugotoviti s prisluškovanjem, z občutljivimi električnimi napravami pa to zdravniki lahko ugotovijo.
vrsta pa se vrača v domovino 6 14 zadetki. Po uspehih, katere je j>okazal Gradjanski v Švici, imajo Hrvati precej dobre izglede za veliko preizkušnjo, ki bo čez tri tedne v Genovi.
Roland Coureau — žrtev boksa
Eno uro |x> lioksarski tekmi proti mulutu llop-pe-ju, je umrl v Parizu francoski prvak vvelter-skupine Roland Coureau. O nesrečnem š|x>rtniku j>oročajo naslednje:
Čeprav je bil Coureau trd in sijajno izurjen boksar, je delal vtis tihega in skromnega človeka. Spadal je v kategorijo ljudi, o katerih vedo vna-prej povedali, da ne bodo srečno končali. Izučil se je za kuharja in je hitro napredoval za kuhinjskega predstojnika.
Ko je Francija slopila v vojno, se je tudi Cou-renu-jevo življenje usoidno spremenilo. Kot vojaški obveznik je služil pri neki podmornici, ki je od-plula v Liverpool. Tri mesece je bil v angleškem ujetništvu in ko se je vrnil v domovino, se je ves |:osvetil |irofesioiialnemu š|>ortu.
V	boksu se je kaj kmalu povzpel med najboljše. Postal je francoski prvak. Ko se je boril tik pred svojim usodnim koncem proti mulatu Hoppe-ju, je bil tri kroge svež in odporen, potem pa je postal nervozen, moči so ga zapuščale, končno pa ga je nasjirotnik porazil.
V	oblačilnici je tožil, da ima neznosne bolečine v glavi, kmalu zatem pa je že ležal na tleh brez zavesti. Ko so ga naložili ua nosila, da bi ga odjieljali v bolnišnico, je hotela nesreča, da se je nosilnica zrušila in Coureau se je udaril še enkrat z glavo oh cementna tla. V isti bolnišnici, v kateri se je rodit pred 25 leti, je izdihnil v naročju zdravnikov.
Šport v kratkem
Švedska—Hrvatska 4:1. Mitič in Pallada 6ta gostovala v nedeljo v Stockholmu, kjer sta nastopila proti dvema švedskima prvakoma tenisa. Ka-Kor 6mo pričakovali, 6e Mitič in Pallada nista kaj prida obnesla. Najbrže 6ta premalo vajena na turnirje v zaprtih prostorih. Švedi 60 zmagali z rezultatom 4:1.
Torino, ki se je r>ovzpel v italijanskem nogometnem državnem prvenstvu na prvo mesto, bo imel tudi v nedeljo, 22. t. m. lahko nalogo. V go6teh bo imel enajstorico Napolija, ki je na predzadnjem mestu. Že vnaprej lahko računamo z zmago in Torino bo 6j>et vodil z dvema točkama več — s 30. V ostalem bo spored 21. kola državnega prvenstva tale: Florenca: Fiorentina-Ambrosiana; Rim: Lazio -Livorno; Genova: Liguria-Modena: Turin: Tori-no-Napoli; Trieste: Triestina-Bologna; Bergamo: Atalanta-Genova; Benetke: Venezia-.Juventus; Milan: Milano-Roma. Največji dogodek prihodnje nedelje bo vsekakor v Benetkah, kjer bo6ta merila svoje moči Venezia-Juventus, tretji in peti klub trenutnega stanja v državnem prvenstvu.
Orodni telovadci, ki so se udeležili mednarodnih tekem v Berlinu, so tekmovali samo v talni telovadbi, skokih čez konja, na bradlji in drogu. Značilno in novo je, da so izpustili vaje na konju z ročaji in vaje na krogih. O konju z ročaji smo
tudi v našem listu žo nedavno poročali, da so ga izločili in opustili. Sodobna orodna telovadba ni več enostranska in posveča vedno več jx>zornosti telovadskiin skokom iii artističnim vajam na tleh. To potrjujejo tudi najnovejše tekme v Berlinu, katerih so se udeležili poleg Nemcev tudi italijanski in madžarski telovadci. Najiovedano je bilo tudi sodelovanje Fincev, ki pa niso prišli v Berlin. O tekmah samih smo zvedeli še naslednje podrobnosti: Madžar Palaki je vodil vse do konca. Gle-
dalce, katerjh je bilo 10.000, je navdušil zlasti z vajami na tleh in na bradlji. Pataki je bil edini telovadec na tej prireditvi, kateremu so prisodili sodniki vseh 80 točk Šele pri zadnji točki — vajah na drogu — ga je prehitel Nemec Banz, ki je dobil s svojimi vratolomnimi in elegantno izvedenimi vajami toliko točk. da si je priboril celokupno prvenstvo. Pri končni klasifikariii ie bil Banz prvi, Stadel drugi (oba (Nemčija), Madžar Pataki pa tretji.
Prodamo
Cenik vsakovrstnih semen
In cvetličnih bo moljev dobite pri Sever & Komp. Ljubljana
| Kupimo f
Kroiaške odpadke
volnene In bombažne ple-tllBke ter ftlvlljskr od rezke, kakor vse tekstilne odpadke kupuje Oerk-man. Hrenova ul. 8. k
Dve starejši osebi
ki bi založili nekaj denarja, vzamem v dosmrtno oskrbo. Naslov v upr, »Slov.« pod št. 1663. (r
Knjigi
Vse vrste antikvarižnih
knjig od najstarejših do najnovejših kupuje knjigarna Janez. Dolžan v LJubljani, Stritarjeva « Telefon 44-24.
Kolesa
Kolesarji
kupite si praktični »ELO« držaj za dežnike na kolesih, za ceno 25 lir, pri »Petronafta«, LJubljana, Tyrševa cesta 35 a Razpošilja se tudi po pošti po povzetju.
Filatelisti pozor!
Nakup ln prodaja znamk vseh vrst, JOL albumov in fllatcllstičnlh potrebščin Je najugodnejša v knjigarni Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva ulica 6 Telefon 44-24
1HHMHF
'reditave ob delavnikih ob 16 in 18.15. «b ne-etls* >n »ratniki- o" 10.3« 14.jr 1f.?r r 1f.?(
Globo a fiimsk drama. K a nnj>cčj.h sodobnih filmskih umetnin
Prvo Sena
r.aurcnc« Oliver. Joen Fontnine. Georire Snnders Radi Izredne dolžine filma predstave v četrtek ln nedeljo ob 14., 16. In 114.15 url! KINU »UTICA - TEI..
1'rekrasen film iz -davne neneeansKe zri d. vine epopein iunaMva in vročroffn netrloiizmn
KAP.TAN TEMI- ESTA
Boris Duianti Carla Candiani. Adriano Itimoldi Carlo Vinclii KINO UNION - l'EL. 72-21
l/,vr8tna filmska burka pri kateri se boste nasmejali d solz
Od Kritje
Stan Laurel in Oliver Hardy KINU SLOGA - TEL. ^.-iO
Uglaševalec glasovirjev
Jurasek
Ljubljana, Zrinjskega 7/II Telefon 39-23
Dotrpela je, v 72. letu starosti, naša preljuba, zlata mama, stara mama, sestra, tašča in teta, gospa
Maria Berthold
re». Mayer
Na zadnji poti jo spremimo v sredo, dne 18. marca, ob 3 popoldne, iz kapelice sv. Nikolaja na Zulah;
Maša zadušnica bo brana v petek, dne 20. marca 1942, ob 8 zjutraj v cerkvi Marijinega oznanenja.
Ljubljana, Wien, dne 16. marca 1942.
žalujoča rodbina Dedek
Franceseo Perrti
83
Neznani učenec
Zgodovinski roman tz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža (jovrenčič.
Toda komaj je Jezus stopil v vežo, 6e je njegov obraz zmračil kakor nebo ob nevihti. Obokani hodnik ni bil kakor tempeljska veža, temveč kakor prostor za branjevce ob semanjih dneh. Bil je poln stojnic, menjalnic in zlasti živali za žrtve Pod oboki je odmevalo mukanje 6totin telet, ki so bila z žilji jjrivezana k stebrom in ovirala gibanje. Tu in tam so med 6tebri ogradili prostor s plotom in imeli v njem na tisoče jagnjet. In potem 60 bile še dolge vrste velikanskih kletk z golobi in grlicami, klopi z vrečami kadila in kumina ter mize, na katerih so bili kupi rimskega, herodijanskega, sirij-skega in grškega drobiža.
Ta tempeljski prostor so imenovali v Jeruzalemu Hanaiot, Anove tržnice, zakaj tu je 6tari 6a-dueej, Kaifov tast, v družbi s Saramalom trgoval, prodajajoč žrtvene živali in z menjavanjem denarja.
Ko se je množica v neredu zgrnila jx>d temi stebreniki, je bila zmeda jx>polna. Živali so utrgale žilje, prevrgle plotove, fvolomile klopi in se ble-jaje in mukaje pomešale med množico. Pitani bikci s Saron6ke ravnine 60 se ob kričanju in tolikem ljudstvu splaSili, skušali r rogmi napraviti si jx>t ter prevračali in mendrali V6e, kar jim je prišlo pod noge, golobje 60 ušli iz polomljenih kletk in preplašeni letali pod oboki. Od vsepovsod je bilo slišati preteče kričanje, ropotanje polomljene oprave in žvenketanje drobiža, ki se je pofalil jx> mozaičnem tlaku. Ljudje 60 6e prepirali, se spoprijemali in 6e preklinjali.
Prihiteli so leviti in tempeljski stražniki, ki jih
je vodil čeden, lepo opravljen mladenič v bogati platneni halji in z nekako perzijsko mitro na glavi 6 kodrastimi lasmi. Bil je Fanuel, poveljnik tempeljske straže.
»Ven, ven,« je začel kričati Fanuel, »kaj hočejo ti galilejski divjaki 6 6vojim Mesijem? Ali ti dopuščaš tak hrušč v hiši božji?« je rekel in 6e obrnil k Jezusu.
Jezusove oči, sicer tako mile, 60 postale grozne. Učenci ga niso videli nikdar tako razgretega od jeze. Zgrabil je z mize šop vrvi in se pognal proti Fanuelu.
»Predrznež,« mu je rekel, ga večkrat oplazil in razgnal stražnike, »ta hiša je hiša molitve, vi pa 6te iz nje napravili jamo razbojnikov sramotno tržišče. Poberite 6e odtod, ničvredneži, s svojim barantanjem in ne oskrunjajte hiše mojega Očeta!«
Vse okoli Jezusa 6e je strahoma razbežalo. Vsi so prestrašeni gledali in bilo jim je, kakor bi ta človek s šopom vrvi v rokah pregnal celo vojsko. Zmešnjava je bila nepopisna. Fanuel 6e je iz 6trahu, da bi 6e utegnilo zgoditi še kaj hujšega, umaknil, stražniki so izginili, a Galilejci ki 6o bili že po naravi ognjeviti in podjetni, so v trenutku nagnali vse trgovce in levite, ki so bili pritekli, da bi pomagali. Jezii6 je ostal kot gospodar na mestu in jjozdravljali 60 ga kot zmagovalca.
10.
Tujci, ki so bili med množico, 60 osupli gledali ta prizor in ko je vzklikanje in pozdravljanje postalo kar oglušujoče, so se nekateri Grki približali Marku Adoniju, da bi izvedeli, kaj nai vse to pomeni. Lepi navdušeni mladenič, ki je 6tal ob junaku dneva in bil ogrnjen v navadno platno brez halje in drugih okraskov, je vzbudil v nekem izmed teh Grkov. Kleopater je bil. misel, da je Marko kot on uvedenec. Približal se mu je, ga pogledal v oči 1 in šepnil geslo: Tectix.
»Ali si tudi ti uvedenec?« ga je vprašal Marko Adonij, ki je v možu spoznal po njegovi obleki Grka.
»Da, tudi jaz sem, a povej mi, kdo je ta, ki ga množica tako navdušeno pozdravlja?«
»Brat,« je odgovoril Marko navdušeno, zavedajoč se, da govori z Grkom, »Mesija je, tisti, ki ga pričakujemo Bog, ki je prišel med nas, da prenovi svet in pokonča zlo in vse bridkosti.«
»Živel Mesija!« so začeli vzklikati Grki in pro: sili Marka da bi jih seznanil z Učenikom, ker bi radi šli za njim in poslušali njegov nauk. Jezus jih je ljubeznivo 6prejel.
»Učenik,« ga je vprašal Kleopater, »slišal 6em, da oznanjaš novo kraljestvo. Ali bi mogel jaz, ki nisem 6in Izraelov, vstopiti vanj?«
»V mojem kraljestvu,« je odgovoril Jezus, »ne bo razlike med narodi in med plemeui, zakaj eden je Oče in eden bo obračun, ko se bodo tehtale duše. In še ti povem, ako povabljeni ne pridejo, ukažem, naj pridejo neznani. Zakaj nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil 6vatovščino za svojega sina in je razposlal svoje hlapce, da bi pokli-vali fiovabljene na gostijo. In ko niso hoteli priti, je rekel 6vojim služabnikom: Pojdite na trge in križišča in pripeljite semkaj vse uboge, pohabljene. 6lepe in kruljave, ki jih boste našli. Ti bodo moji gostje..	^
Juda, ki je stal za Jezusom, 6e je grdo držal in nejevoljno poslušal. Nekaj časa ga je že 6pet imel nemir, ki je jxilagoma rastel od dne do dne, ko je Jezub poudarjal vesoljstveni značaj svojega nauka.
Izza šotorskega praznika ni bil več v Jeruzalemu, a zdaj, ko je prišel spet v obzidje svetega mesta, je bolj ko kdaj koli čutil, da ne sme popustiti, in veliko željo po uveljavljenju. Želel je, da
bi ga Jezus poslal in bi izvršil kaj velikega, kako drzno dejanje, a Jezui mu je vedno ponavljal:
»Glej nase in pomni, da je tisti, ki samega sebe premaga, večji kakor tisti, ki zavzame kako mesto.«
Medtem ko je Jezus govoril z Grkom, je začutil, da ga nekdo vleče za plašč in ga kliče.
Obrnil 6e je. Bil je eden izmed Saramalovih uradnikov, ki so mu razdejali menjalnico in je bil Judov tovariš, ko je bil še v službi pri 6tarem bankirju.
»O, Fineas,« je rekel Juda, ki ga je takoj spoznal, »mir s teboj!«
In s teboj, brat. Kaj pa ti v spremstvu tega Galilejca? Ali si njegov učenec?«
»Da,« je odgovoril Juda v zadregi, »Kristus je, Maziljenec Gospodov.«
»O, ubogi Juda,* je rekel Fineas, »ne poznam te skoraj več. Nič več nisi Izraelec, temveč pogan. Ali ni6i slišal, kaj je rekel o njem eden izmed njegovih spremljevalcev, tisti nori mladenič, 6in Mikol Fabijeve? Rekel je, da je božanski Dioniz. bog Grkov, tisti, ki so ga raztrgali titani. Ali se tudi ti družiš s tistimi, ki zamenjujejo Boga Abrahamovega s poganskim Jupitrom?«
Juda se je prestrašil.
»Ta govori kot pogan,« je rekel, »in ne ve, kaj pravi. Jezus je Mesija, 6in Davidov in nam je obljubil prihod božjega kraljestva.«
»Lepo,« je rekel Finea6, »toda ali si slišal, kaj razume pod božjim kraljestvom? Kruh mesi iz vseh vret moke; v njegovem kraljestvu bodo vsi enaki in 6inovi Izraelovi bodo samo služabniki.«
Tako govoreč je Fineas oddaljil Juda od skupine, ki je obdajala Jezusa, in ga je odvlekel iz gneče.
»Greš h Glafiri?« mu je rekel menjalec in ga prijel za piodpazduho. »Ali veš, da so Saramala, našega gospodarja, zaprli?«
»Zaprli,« je vprašal Juda začudeno, »in zakaj?«
Za Ljudsko tiskarno v Liubijani: jož? Kramari?
izuaiateii; inž. Jože Sodi;
Urednik: Viktor Cenili