SV. mu vumnuiNi urvmom mm v vrani, v Kosaneina številka 2U cent« Letnik L tihi]* IzTMmii pomloljek, v»ak dan ijutf»i. Uredništvo; ulk» »t. Fr*nči»k* Aulke£a it. 20, I. nadstropij Dopift na) •« poflljajo uredniltvu. Nefrankiran* p*ma M ne spr«!«maio, rokopisi s« ne vračajo. — Odgovorni urednik« Pral. Fs Peric. Lastnik tiskarna Edinost, Tisk tiskarne Edinost. Naroćnia« (nafa za m«sse L 7.—; 3 mesece L 19.50; pol leta L 32.— in celo leto L 60.—* ga iaosemstvo mesečno 5 lir vet. — Telefon uredništva in uprave it. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu in* okolici po 20 cent. — Oglati se rafanajo V širok osti ene kolone (72 ram.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 cent osmrtnice, zahvale, poslanica in vabila po L 1.20, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.—. Oglarf naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, uliosi sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Pravica narodnih manliin 4o zatffte V nekem italijanskem listu smo čitali debelo podčrtano izjavo, da v Italiji ni dopustna nikaka politika tolerance» napram Slovanom! «Enostavni razlog —kakor se je izrazil dotični*list — bi bil ta-le: ali se Slovani ravnajo kot dobri državljani, kakor bi bila njih dolžnost, potem ne bo ničesar, kar bi trebalo tolerirati; če pa bodo nadalje gojili melanholične sanje o iredentizmu in odcepi jen ju, o narodnih manjšinah in tozadevnih narodnih pravicah — potem bi bila vsaka toleranca neodpusten greh! Zato da ne more biti govora o «razorožitvi duševno-sti. nasprotne Slovanom«. Ne smemo — je pisal dotični list — odnehati, dokler jih na zrušimo v obnemoglost, dokler se ne zatre njihov tisk, ne zaprejo njihova politična, telovadna, kulturna in pevska društva itd., ki so žarišča sovraštva proti Italiji. V Italiji nimajo prauice do obstanka nikake narodne manjšine! Ti izlivi — blage duše imajo vsekako to prednost, da so cinično odkriti. Tudi ne bomo tratili časa in truda, da bi vnovič dokazovali neresničnost trditve, da ni sanjamo o iredentizmu in odcepitvi, in pa o našem pretveznem sovraštvu proti Italiji in italijanstvu. Čemu naj bi napram takim nasprotnikom zopet in zopet dokazovali stvari. ki so bile že stokrat dokazane in jih potr jajo dejstva slehernega dne?! Takim nasprotnikom — smo rekli. Ce koga vodi zla volja — malafede pravijo Italijani —, će svoje trditve zavestno opira na sama podtikanja brez vsake realne podlage, ker hoče. — pa bilo tudi v spopadu z resnico in vsako logiko — priti do svojega zaključka: potem je res vsako prerekanje in izpodbu-janie gola in hrezkoristna potrata časa in (ruda. Nekoliko besed bi hoteli vendar posvetiti stavku, ki pravi, da Slovani v Italiji naj bodo le dobri državljani in potem da ne bo ničesar, kar bi trebalo tolerirati! Kratki zmisel besede odpira naši narodni manjšini to-le usodno perspektivo: če ne boste dobri državljani, gorje vam, tepeni boste brez usmiljenja in pardona; če pa boste dobri potem boste — tudi tepeni! Ker Ludi o kakih prajvicah narodne manjšine da ne smemo mi «sanjati»! Zato da je vsaka toleranca proti nam grešna, pa naj smo sicer stokratno dobri in lojalni državljani! Vidite torej, da z ljudmi s tako ideologijo, tako duševnostjo in s takim naziranjem o manjšinskem vprašanju mora biti vsako prerekanje res neplodno. Njihov koncept o manjšinskem vprašanju v Italiji je res kaj kratek in enostaven: ne priznavajo narodnih manjšin in dosledno temu tudi ne cbstanka manjšinskega vprašanja v tej državi. Če kdo trdi, da nima nebesnega sr/oda nad seboj in zemlje pod nogami, če noče priznati, kar v resnici je, kar trka sleherno sekundo na vrata — potem mora biti z nJim konec vsake debate. Podoben je kmetu, ki je prvikrat videl železniški vlak in mu grozil s pestjo, naj se ustavi, ker on da ne more videti tega «hudiča». Vlak pa se ni zmenil ne za njegove pesti, ne za njegovega ^hudiča* in je drdral dalje in sledili so mu še drugi vlaki. Pa pustimo parabole in prepustimo be- -Jo — vsakdanjim dejstvom, ki pričajo, d manjšinsko vprašanje obstoji za vse dr-jav . ki imajo priključene drugorodne manjšine. Ustanovil se je mednaroden forum, Društvo narodov, ki mu je uredba tega vprašanja ena glavnih nalog. Ves svet si usvaja načelo zaščite narodnih manjšin. O pomembnosti manjšinskega vprašanja go- ori dejstvo, da se vršijo mednarodni manjšinski sestanki, ki se jih udeležujejo — kakor zadnjič v Ženevi — zastopniki do štirideset milijonov ljudi narodnih manjšin. Prosvetijeni duhovi vseh narodov učijo, da se manjšinsko vprašanje mora na sploh — in ne samo za poedine države — povoljno rešiti, ker drugače ne more biti zagotovljen trajen evropski mir. Pa tudi aktivnim državnikom je manjšinsko vprašanje predmet velikega zanimanja m skrbi. Tako je v mesecu septembru Svet Društva narodov, ta najkompe-tentnejši činitelj te mednarodne organizacije, razpravljal o manjšinskih vprašanjih. Brazilijanski član Sveta, Mello Franc, je razpravljal o izvoru mednarodne zaščite manjšin in o dosedanji proceduri glede držav, ki so s pogodbami obvezane napram narodnim manjšinam. Nasproten ie sicer stališču za posplošenje take zaščite, meni pa, da se ta cilj more doseči na ta način, da se vlade pri izvajanju zaščite manjšin ne odmaknejo od načel lojalnosti ter da so na drugi strani osebe, pripadajoče k aarodnim manjšinam, lojalni državljani in da izpolnjujejo svoje dolžnosti napram državi. Angleški minister za vnanje stvari Cham-berlain je izjavil slično, češ da cilj manjšinske politike ne more biti ta, da bi se V poedinih državah ustvarile skupine, sovražne državnemu organizmu. Tem izvajanjem je pritrdil tudi čehoslovaški zastopnik. Češko stališče je, da je treba manjšinam načelno priznati pravico do obstanka v okviru države, kateri pripadajo, ter da se razmerje mora rešiti v soglasja z večino. Neki odlični funkcijoaiar Društva narodov je menil te dni v razgovoru z nekim dunajskim novinarjem, da je treba zaščito narodnih manjšin posplošiti in fo s pod' loge sklenjenih mednarodnih pogodb postaviti na občo mednarodno podlago. Ta izjava ne dopušča drugega tolmačenja, nego tega, da zaščita narodnih manj Sin veljaj za vse manjšine in vse države! Nazori o obsegu te zaščite in načinu, kako naj se zagotovi nje izvedba, morejo biti različni, ali načelo je postalo splošen ak-sijom! Iz vseh navedenih izjav sledi, da se manjšinam pač nalagajo dolžnosti napram državi, da se morajo pokazati vredne zaščite, in da se zahteva od njih državljanska lojalnost, da pa nobena avtoriteta ne zanika obstanka narodnih manjšin in njih pra- vice do svojega narodnega življenja! To pravico so na in po mirovni konferenci priznali tudi odgovorni in najkompetentnejši činitelji državnega življenja v Italiji — gori do prestolnega govora — in smo mi tozadevne slovesne izjave Že opetovano doslovno ponatisnilif Pa tudi dejstvo, da je Italija ne le članica, marveč da je bila tudi soustanoviteljica Društva narodov, ki mu je zaščita manjšin ena glavnih nalog, priča, da ji delajo slabo uslugo tisti, ki zahtevajo, naj se izneveri temu načelu in pa moralni j obveznosti, sprejeti s slovesnimi izjavami v 1 Parizu in iv Rimu. Italijanska politika in mednarodni dogodki ^ Ustoličenje rimskega guvernerja — Misijonska razstava v Rimu čiji, da krati jugaslovenskim manjšinam bivalstvo siLno težko čaka tega moderne^ pravice, ki so jih imele pod turško vlada- "" vmo, in da zaplenja brez nobenega vzroka rpremoženja Jugoslovenov, jih preganja ter |da odrejuje proti njim internacije in jih i sploh izpostavlja vsakovrstnim trpljenjem. Na zborovanju je bila soglasno sprejeta resolucija, s katero se jugoslovenska vlada ! poziva, da posreduje pri grški vladi, da se omogoči Juogslovenom v Grčiji znosljiv obstanek v okrajih, kjer bivajo jugosloven-ske manjšine že stoletja, in da se jim dajo cerkve in šole, v katerih bodo lahko uporabljali svoj jezik ter živeli po običajih svojega roda. _ RIM, 28. Ministrski predsednik Musso-lini se povrne v Rim v torek ali najkasneje v sredo zjutraj, tako da bo mogel predsedovati za sredo sklicanemu ministrskemu svetu. Ministrski svet bo proučeval, kakor že javljeno, ukrepe za preureditev vojske. Ti ukrepi pridejo kasneje v obliki zakonskih načrtov pred zbornico in se bo o njih vršila dolga razprava, Mussolini bo na ministrskem svetu podal podrobno poročilo o mednarodnem položaju, določil stališče italijanske politike napram poslednjim mednarodnim dogodkom ter se dotaknil rusko-turške pogodbe. O tem predmetu bo ministrski predsednik zopet govoril v zbornici začetkom februarja, tako da bo zaznala za Mussolinijevo stališče napram sedanjim mednarodnim političnim problemom ne le italijanska, marveč tudi mednarodna javnost. Zbornica bo v februarju razpravljala o locarnskem paktu ter ga nato ratificirala. Dne 3. januarja se bo sestal veliki faši-stovski svet. Začrtal bo fašistovski delovni program za leto 1926. in določil navodila za izvajanje že odobrenih zakonov, kakor n. pr. zakona o odpuščanju uradnikov. On, Farinacci bo predlagal velikemu fašistov-skemu svetu, da se strogo in natančno revidirajo vsi seznami fašistovskih pristašev. RIM, 28, Na Campidogliu se vršijo velike priprave za ustoličenje prvega rimskega guvernerja. Tej cerimoniji hoče vlada utisniti posebno svečan značaj, kajti rimski guverner bo pomenil začetek nove upravne dobe za italijansko prestolico. Ustoličenje se bo vršilo dne 31. t. m. popoldne. Zadnji dan leta je bil izbran radifega, da bo moglo novo mestno zastopništvo z ostalimi predstavniki izročiti novoletna voščila Nj. Vel. kralju v imenu rimske gubernije. Navedenega dne bo najbrž imenovana desetorica rektorjev, ki bodo fungirali kot svetovalci rimskemu guvernerju. RIM, 28. Tekom svetega leta so dospeli Vatikanu številni darovi iz vseh delov sveta. Nekateri darovani predmeti predstavljajo znatno vrednost, Bolivijci so na primer poslali papežu zastavo v narodnih barvah; iz Afrike, Azije, Amerike in Avstralije so prispeli dragoceni vzorci domače industrije, umetnostne zbirke in zgodovinski predmeti, ki spominjajo na to ali ono mesto ali pokrajino. Vse te reči so bile razstavljene na misijonski razstavi, ki je bila odprta v vatikanskih vrtih skozi celo leto in ki se ne bo še tako hitro zaključila. Sedaj proučuje posebna komisija prela-tov in cerkvenih učenjakov vprašanje stalnega poslovanja misijonske razstave. Ker nudi ta razstava jasno sintezo krščanske zgodovine in kulture na svetu, ne bi bilo umestno, da bi se Vatikan odpovedal tej uspešni propagandi v prihodnjih letih. Nekateri vatikanski krogi priporočajo, naj bi misijonska razstava stalno poslovala v Ia-teranski palači, katera se nahaja v bližini bazilike sv. Ivana. Koliko ljudi je obiskovalo tekom svetega leta misijonsko razstavo? To ni lahko ugotoviti, ker so se vstopnice za razstavo prodajale v Rimu in ker so imeli pravico si ogledati razstavo tudi oni romarji, ki so si nabavili listek za znižano vožnjo v Rim. Nadalje moramo deliti romarje v dve kategoriji. Eni so prišli v Rim le iz religij oznih nagibov, drugi pa so svoje rimsko bivanje izrabili tudi za ogledovanje misijonske razstave in sploh drugih zanimivosti, ki jih nudi večno mesto. Kakor že omenjeno, so poslali verniki iz vseh delov sveta papežu brezštevilne darove. Ni mogoče zaenkrat določiti njihovega Števila. Vendar pa se lahko reče, da ni noben romar prišel praznih rok v Rim. Oni, ki se ni mogel podati v Rim, je poslal papežu ličen dar. Neki 86-letni francoski ribič iz Nantes-a, ki ni mogel radi pomanjkanja denarnih sredstev in starosti romati v Rim, je poslal papežu v dar svoji dve medalji. Eno je prejel kot star in priznan ribič od francoske vlade, drugo pa si je pridobil v vojni na Kitajskem (1860). ' Kraljevska dvojka na obisku pri kraljici materi BORDIGHERA, 28. Zdravje kraljice matere vedno bolj napreduje. Danes pred-poldne jo obiščeta Nj. Vel. kralj in kraljica m odpotujeta zopet v Rim s posebnim vlakom okolu 11.30. Zborovanje bresrfanskih fašistov BRESCIA, 28- Danes predpoldne so se v dvorani Crociera sestali k zborovanju vsi fašistovski eksponenti brescianske pokrajine. Podtajnik fašistovske stranke on. Au-gusto Turati je obrazložil zboroval cem smernice za delo, ki ga bo skušala faši-stovska stranka iztvršiti v novem letu. Maša-zadušnica za padlimi iegijonarji na Reki GARDONE RIVIERA, 28. Ob prisotnosti mnogoštevilnih legijonarjev, oblasti in velike množice ljudstva se je včeraj vršila v župni cerlovi maša zadušnica za padlimi Iegijonarji na Reki. Tekom cele cerimonije je Gabrijel D'Annunzio klečal pred kata-falkom, ki je bil pokrit z lavorjevimi venci in z zastavo Kvarnerskega regentstva. Po zaključeni cerimoniji so se udeleženci podali na griček Vittoriale, kjer je imel D'Annunzio v bližini groba Italo Concija kratek nagovor. Popolarski «Gioraale» v Mantovi prenehal izhajati M ANTON A, 28. Z današnjim dnem je prenehal izhajati dnevnik «11 Giornale*, glasilo mantovanskih popolarov. «11 Gior-nale» je bil ustanovljen leta 1919. ter je zasledoval opozicij onalno politiko. Potres v Terniju TERNI, 28. Včeraj predpoldne ob 9.53 je bil na tukajšnjem opazovališču zaznamovan kratek, a močan potresni sunek. Povzročena ni bila nikaka škoda. Konferenca lugojtm oscučlližklh profesorjev n Zagreba Zagrebška trgovinska visoka šola spremenjena v komercijalno fakulteto BEOGRAD, 28. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je bil na predlog ministra za pošto Šuperine odobren kredit 13 milijonov dinarjev za nakup brzojavnih drogov. Ministrski svet je razpravljal tudi o nekaterih vprašanjih likvidacije « Hrvat-sko-slavonskega gospodarskega društva» in o zakonskem predlogu za izenačenje neposrednih davkov. Nato se je vršila seja plenuma finančnega odbora, na kateri se je na dolgo razpravljalo o izenačenju dohodkov državnih rudarskih uradnikov. ZAGREB, 28. (Izv.) Danes se je tu začela konferenca profesorjev jugoslovenskih univerz, na kateri se je obravnavalo o načrtu novega univerzitetnega zakona. Konferenci je prisostvoval prosvetni minister S. Radič in 19 delegatov vseh univerz Jugoslavije. Sejo je otvoril St Radić, ki je v daljšem govoru kritiziral nadprodukcijo inteligence jugoslovenskih univerz in navajal, da mora Jugoslavija štediti tudi pri univerzah. Popoldne je konferenca prešla na podrobno razpravo o zakonskem načrtu o univerzah. Zakonski načrt določa med drugim, da ostanejo v Jugoslaviji tri univerze, in sicer v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani, ki se bodo po svojem sedežu tudi imenovale Beograjska, Zagrebška oz. Ljubljanska univerza. Poleg teh ostaneta še pravniška fakulteta v Subotici in filozofska fakulleta v Skopi ju. Vendar se bo njun položaj natančneje uredil s posebno splošno uredbo. Po načrtu bo imela beograjska univerza medicinsko, filozofsko, tehniško, pravno, pravoslavno-teološko in gospodarsko-gozd-eto, dečim se bo veterinarska fa- ri o kulteta po potrebi uredila po definitivni zgraditvi zagrebške veterinarske fakultete. Za zagrebško univerzo so določene sledeče fakultete: pravna, medicinska, filozofska, gospodarsko-gozdna, veterinarska, katoliško-teološka in tehniška fakulteta, dočim se bo komercijalna visoka šola preuredila v visokošolsko fakulteto, čim bo kralj podpisal novo uredbo o njeni preustrojitvi. V ! Ljubi j ani ostanejo fakultete, kakor so sedaj, t. j. medicinska s 5 semestri, pravna, filozofska, tehniška in katoliško-teološka. Razprava se bo nadaljevala jutri. BEOGRAD, 28. (Izv.). Kralj Aleksander je danes podpisal ukaz za preustroj zagrebške trgovinske visoke šole v komercijalno fakulteto univerze v Zagrebu. Mogočna lusosloe. manifestacija proti ntinafa jagoslovenske manjšine v 4 Grčiji BEOGRAD, 28. (Izv.) Včeraj se je izvršila v Bitolju velika narodna manifestacija za jugoslovenske manjšine v Grčiji, katere se je udeležilo nad 15.000 oseb. Žborovalci so tu protestirali proti zadržanju grških oblastev napram jugoslovenskemu življu v Grči j L Med drugimi sta nastopila s posebnimi govori poslanec Jovan Pirkorvić m socijalist Nedelj ko Tivat, ki sta očitala Gr- Turški zunanji minister v Beogradu BEOGRAD, 28. V soboto popoldne je prišel na svojem povratku iz Ženeve z zasedanja Društva narodov v Beograd turški zunanji minister Ruždi beg, ki se je usUvil tam za en dan. Na kolodvoru so ga pozdravili zastopniki zunanjega ministrstva. Ruždi beg potuje domov s svojo ženo in dvema bivšima turškima ministroma, Šukri begom in generalom Džavidom. Tekom včerajšnjega in današnjega dne je imel Ruždi beg več sestankov z zunanjim ministrom dr. INinčicem. Zvečer je sprejel novinarje, ki jim je podal nekaj izjav. O muslimanih je dejal turški minister, da je njegova država sedaj domovina turškega plemena in da se zanima za panslavizem. Glede muslimanov v Jugoslaviji je rekel minister, da so sedaj Jugosloveni in da se Turčija sedaj ne briga Meč zanje. Glede Rusije je izjavil minister, da je pogodba med Turčijo in Rusijo, sklenjena v Parizu, dopolnila k moskovski pogodbu Ta pogodba ne prinaša nič novega, ampak ugotavlja le že obstoječe stanje in razmerje med obema državama. Pogodba predvideva za vse morebitne spore med o-bama državama mirno rešitev zadeve. Glede Mosula je izjavil Ruždi beg, da Turčija za nobeno ceno ne more prepustiti te pokrajine katerikoli drugi državi. Predlagala je plebiscit, vendar ga Društvo narodov ni sprejel o<. Turčija na noben način ne more opustiti svoje suverenosti nad Mosulom. Turški minister je prešel na to na razmerje med Turčijo in Jugoslavijo in rekel, da so odnošaji med obema državama prav dobri. Minister je rekel v Atenah, da je .Jugoslavija predominantna država na Balkanu, v Ženevi pa je naglašal, da mora vsako delo glede balkanskih zadev računali s prevladujočim položajem kraljavine SHS. Pogodba med državo SHS in Turško je Jbila hitro sklenjena, ker ni nobenih nesoglasij med njima. Ruždi beg je bil sprejet tudi od zunanjega ministra Ninčiča, ki se je razgovarjal z njim poldrugo uro. Včeraj popoldne je Ruždi beg nadaljeval z ekspresom svojo pot proti Carigradu. Senzacijonalno odkritje ponarejenih frraKGiiCeu Za 7 milijonov ponarejenih tisočdinarskih bankovcev utihotapljenih v Jugoslavijo NOVA GRADIŠKA, 28. Pred par dnevi sta prišla semkaj dva elegantno oblečena moška, v približni starosti 45 in 20 let, ki sta se nastanila v enem mestnih hotelov. Prihodnji dan se je mlajši seznanil z županovo hčerko. Obnašal pa se je do nje nedostojno in jo žalil- Dekle se je pritožilo pri očetu, ki je šel v hotel in hotel zadoščenje od neznanca. Ko je prišel župan v hotel, je izvedel, da sta se oba že odpeljala proti kolodvoru. Župan je šel za njima in ju ustavil na kolodvoru. Zanterval je od žalil-ca zadoščenje, ta pa mu ni hotel odgovoriti. Župan, ki sta se mu zdela oba moška sumljiva, je poklical orožnika in ju dal odvesti na policijo. Neznanca sta pus'ila v kolodvorski restavraciji precej obširen kovčeg. Ko je orožnik gnal oba neznanca na policijo, sta naenkrat skočila vsak na eno stran in pobegnila. Dasi je orožnik za njima streljal, jih vendar ni mogel več dobiti. ! Župan je takoj hitel nazaj v gostilno in i odpri kovček neznancev. V njem je našel tri velikanske svežnje samih tisočdinarskih novčanic. Kovčeg so prenesli na policijo, kjer so ugotovili, da je bilo v njem za sedem milijonov dinarjev ponarejenih bankovcev po tisoč dinarjev. O tem je bila takoj obveščena zagrebška podružnica Narodne banke, ki je nemudoma poslala na prvi božični praznik v Novo Gradiško uradnika. Ta je ugotovil, da gre res za ponarejene bankovce. Falzifikati so izvrstno izdelani, le Karagjorgjeva glava v vodnem tisku je nekam motna in nejasna. Policija je izdala za obema lopovoma tiralico. _~ Otvoritev nove železnice v Jugoslaviji. BEOGRAD, 28. Včeraj se je na slovesen način izvršila otvoritev nove železniške proge Niš-Prokuplje. No» a proga Niš-Prokupl e §e del one znamen ie železnice, ki se je pod imenom Trans-balkanska ali Jadranska železnica projektiral^ pred svetovno, oziroma še pred balkansko vojno pod političnim vodstvom Rusije; Ta proga naj bi vezala južnoza*padno Rusijo preko Bukarešte, Prahova, Niša, Prištine z Jadranskim morem pri Medo vi aH Draču ter nudila v avstrijskem oklepu vjeti Srbiji vsaj gospo-1 darski dostep do morja. Del te velike železnice je tvorila ptroga N& - Knjaževac, ki je bila otvorjena pred tremi leti. Trasiranje proge Nii - Prokuplje s« je pričelo ie 1914. leta. Delo na niei pa se je začelo Šele v maju letoSnjega leta. Železnica je veljala okrog 20 milijonov dinar e v. Izroči se v promet takoj, in sicer vsled tega tako naglo, ker pre- prometnega sredstva; sicer bi z otvoritvijo počakali še nekaj časa. Kralj Boris o Društvu narodov SOFIJA, 28. Sobranje je sprejelo in V skupni avdijenci izročilo kralju adreso kol odgovor na njegov prestolni govor. Ob tej priliki je kralj imel zelo pomemben nagovor, v katerem je naglašal potrebo notranjega pomirjenja in izboljšanja gospodarskih razmer v državi. Kralj je končal svoj govor s temi besedami: « Upoštevajoč napore vlade rad verujem, da bodo narodni zastopniki storili vse, kar je mogoče, da se domovina čimbolj povzdigne. Bolgarski narod želi biti element miru in napredka in hoče izlečiti globoke rane, ki mu jih je zadala vojna. Treba je, da ugotovimo, da inozemstvo upošteva politiko miru in lojalnosti Bolgarske. To nam dovoljuje upanje, da bo izvršitev gotovih ločk mirovne pogodbe clajšalo težki položaj države in usodo nesrečnih beguncev. Zaščito, katero je naša pravična stvar našla V Ženevi, je odobravalo vsako bolgarsko srce. Na srcu mi je, da izrazim iskreno zahvalo Društvu narodov, katerega intervencija je ojačila vero bolgarskega naroda v visoko misijo te mednarodne ustanove«. Vesti o nemirih v Solunu ATENE, 28. Prekinjenje telefonske zveze med Atenami in Solunom je povzročilo, da so se razširile neutemeljene vesti o delavskih nemirih v Solunu, ki to se baje vršili v času bivanja min. predsednika Pan-galosa. Vse tozadevne vesti se oficijelno zanikujejb. Važna odkritja rusko ekspedicije v osrednji Aziji MOSKVA, 27. Posebna ekspedicija, ki jo je pripravila akademija znanosti in ki jo vodi učenjak Ferraan, je prva prodrla v peščeno puščavo Karo Komu v osrednji Aziji. V razgovoru z nekim poročevalcem agencije Tass jč Fernman povedal, da je ekspedici a našla 10 km severno od Gusk Tepe-ja obljudene oaze, namesto peščene n zapuščene "plan.ave, kakor si je vsakdo pričakoval. Zdi se, da živijo v teh oazah plemena, ki so sorodna Tur-kmencem Ti ljudie živijo po čisto posebnih starodavnih običa ih in sploh niti še ne vedo, 'a obsto:a Zveza ruskih sovjetskih republik. V puščavi, ki so jo do sedaj smatrali za popolnoma zapuščero, je mnogo poti, po kater h se pogostoma premikajo številne karavane velblodov Prebiva1ci oaz živijo v skupinah, ki šte e;o od 15 do 20 šotorov; pečajo se z ži-vinore o, v prvi vrsti redio velb'ode, ovce in koze. Kakih 250 km od Guck Tepe-ja je ekspedicija odkrila bogata ležišča žvepla, pri katerih se še pozna, da so j h v davnih dneh izkoriščali. Ti zapušeeni rudniki so zelo bogati na žveplu, zato je verjetno, da bodo zadobili veliko važnost za industrijo. Dos.o-p k rudnikom je mogoč po posebnih stezah, ki j-ih pozna o prebivalci puščave. Fernuanova karavana je vzbudila med domačini veliko presenečenje, kajti že več sto let n:so videli tujca. Prebivalci Kara Kouma govore nareč e, ki je podobno jeziku Turkmcncev. Čičerin v Moskvi, MOSKVA, 28. Cičerin se je včeraj povrnil s svojega p-o.ovania v inozemstvo. Nov način zcLavlen;a trebušnega lega rja. MOSKVA, 28. Agenci a «Tass» poroča, da se je dr.'u Trkhonovu, članu zavoda profilaktičnih ved v Leningradu, posrečilo dobiti fer-ment ) 29. decembra od ^t 1 do 900, 30. decembra od št. 904 do 1760, 31. decembra od št. 1761 da 6620 2 ^nuarja od Št. 6821 do 12.000, 4. januarja od št. 12 001 dalje; bi direktni upokojenci {vhod s trga Verdi): 29. decembra od št. 1 do 1100, 30. decembra od št. 1101 do 2600, 31. decembra od št 2601 do 9100, 2. januarja od št. 9101 do neudobje in ta mrzlota v začetku programa. ]^ ^ 4 anualia od 1360i dalje, poznala pri izvajanju nekaterih toč*. Uasi ^ lnvaHdi, vdove in sirot je bilo petje dobro, vendar je manjkala tista - ~ harmonija med pevci in poslušalstvom, ki e: c) invalidi (vhod s itrga Verdi) 11; januarja; d) vdove in sirote (vhod z ulice Canal piccoioj vse 11. januarja. Vsa nakazila, ki se pl*čuj«:o brez knjižic, pevci je potrebna za resničen uspeh. V drugem delu, ki obsega silno težke skladbe je te- _ _____________. hnična stran interpretacijo prevladala, toda se izpia£ajo 28. januaria 1926. Vsote, Ju so za t* nrnti koncu drugega dela je bila vez med plenjene, in alimenti se splačajo 4. ;anuai>- Sifeiss s. Ste Hvali v dvorano, pevci in njih pevovodja so se našli in uspeh koncerta je vidno nara- V tretjem delu je bila vez med odrom in občinstvom trdna, od točke do točke se j< n'etiem redu, bodo morali čakati, dokler se ne konča izplačevanje po tem redu. Taki UP«™" jenci naj pridejo od 14. do 20. ra 22., 2J., ^O. do 28. decembra._ Upravni odbor za tržaško pokrajino . sejo, kateri je prvikrat pred- poslušalstvo razvnemalo, a pri zadnji, «Bi- je imel 17. trn oboiestran LnU io hiln odobravanje tako burno, da sedoval prefekt gr. uff. IC^^^ojes^m ncert je skiIi pozdravnih govonn^ ^ .! noplort končal s popolnim uspehom. Da ni bil v začetku programa zbor na svojem višku, je v ljanis, je bilo odobravanje ^ je moral zbor zapeti še nekaj. Koncertne . ^^-^-"^obrilmed drugimi tudi naslednje sklepe občin: Devin: Izpremenitev pravilnika za odmer- mnogem pripisati že omenjeni slabi akustiki odra. dalje slabi porazmestitvi pevcev " so morali stati vsi v eni višini, zadnji niso videli dirigenta, in >llf: janje daaka na napise, i ki Mavhin e: 'Pravilnik za davek na živino. tako da končno mrazu Vse to so okolnosti, za katere ne. mrazu, vse Da ie zbor vkljub van;e zdravniške službe Senožeče: Pravilnik za direktno upravljanje davkov. . .. . Sežana: Kapitulat za konsorcijelno izvrse- nosi zber odgovornosti. U a je zoor v^j^u — —a vag • Senožečah: Pravilnik za di-tem in še drugim neprijetnostim tako častno, ^ upravljanje davkov. • -i __1 „,<-„ voUL-a 7acnitfa SKrai- ^ i i r>____:i_:t. __ j: rešil svojo nalogo, gre velika zasluga skraj ni vztrajnosti in potrpežljivosti pevcev m pevk in energičnemu pevovodji Srečku Ku- marju. , , _ Koncert v Ajdovščini pa je bil dovršen. Tudi v Ajdovščini je bila dvorana prenapolnjena, istotako se je na dvorišču nabralo mnogo ljudstva. Mirno je vsa ta v dvorani stlačena množica pričakovala nastopa, ki se je nekoliko zakasnil zaradi tega, ker je zmanjkal električni tok. Ko se je končno zavesa razgrnila, je zavladala smrtna tišina. Že pri prvi točki: *Ples kralja Matjaža» se je videlo, da je zbor na visku. Toplota iz dvorane je med čakanjem ogrela oder, ki je že sam na sebi akustičen, po-razmestitev pevcev je bila boljša kakor v Renčah. , - i ta- • Vse točke je zbor sijajno izvajal. Dirigent, pevci in občinstvo se je zlilo v eno ________ ___ _______, harmonično celoto. To se je poznalo na iz- komunistični strani, toda v smislu, nasprot- rednem miru, ki je vladal po dvorani m nem zadnjemu geslu stranke, po katerem |na dvorišču ne samo med petjem, ampak naj bi bili boljševizacija in revolucija mas 1 celo med kratkimi odmori. Občinstvo je glavna naloga. Šc v prejšnjem parlamentu sledilo izvajanju zbora s takim zanimanjem, so komunisti izjavljali, da ne bodo nikoli j s takim čustvovanjem m rekli bi s sPT°_st^ delovali ne v zbornici, ne v senatu, ker teh institucij ne priznavajo. Sistematično so zasmehovali vse sprejete predloge in med temi tudi zakone, zelo važne za široke sloje. V novem parlamentu pa je predstavnik komunistov dr. Šmeral izjavil, da bo — četudi komunistična stranka ne prccenjuje parlamenta — glasoval za vse zakone, ki bodo na korist najširših slojev. In falto j v svojem prvem govoru je naglašal socijalno zavarovanje, čeprav je kotel, da se spopol-ni s pozitivnim predlogom. Komuniste obremenjuje sedaj 42 ni^oidatov in 900.000 glasov, kar jih bo sililo k sodelovanju tudi v parlamentu in ne da bi se omejevali samo na predlaganje moskovskih tez, kakor so delali do sedaj. Gotovo je sicer, da bodo komunisti poprej prihajali z agitacijsko-de-magoškimi in ne pozitivnimi predlogi, toda pe bodo se mogli več načelno odtegati pozitivnemu delu. Čehoslovaški listi označajo kot najsvetlejšo točko v novem parlamentarnem postopanju vstop predstavnika poljske manjšine, dr.ja Wolfa, v vladno koalicijo. Vladna •Československa republika* ocenjuje po- Senado'le: Pravilnik za direktno upravljanje davkov. „ _ „ k. . Naklo, Rodik, Sežana, Tomaj, Lokev, Storje: Prispevki za dolarsko zbirko. Št Peter na Krasu: Prispevek za dolarsko zbirko . . Senožeče, Postojna, Sežana, Tomai, Dutov-lje Devin: Prispevki za vzdrževanje cest. Naklo in Št jak: Pravilnik za davek na pse. DruitvcM vitH _Sežanski orkester se vikkloo priporoča za obilno udeležbo pri koncertu, ki se bo vršil na Silvestrov večer ob 20. uri v dvorani hotela «Pri treh kronah» v Sežani z lepim izbranim sporedom. Koncertu bodo sledile razne zabave. __ vanjem, da je bilo kakor v cerkvi. In to razumevanje poslušalstva je zbor m njegovega pevovodjo še bolj podžgalo. G. Srečko Kumar in njegov divni zbor sta se zlila v eno dušo' in težko-si je misliti bolj dovršenega izvajanja. . Ako bi hoteli napraviti primero med Ajdovščino in Renčami, tedaj bi mogli reči, da je v Ajdovščini zbor samega sebe prekosil. Kakor še nikjer, je bila tu prilika ugotoviti, kaj pomeni djrigent. G. Srečko Kumar j c sproti vlival svoj duh v skupino pred seboj, ki je strmela vanj in sledila njegovim znamenjem, kakor da sta zbor in dirigent eno. Prelepa «Biljana» je končno tudi disciplinirano mimo ajdovsko poslušalstvo tako razgrela, da jo je moral zbor ponavljati. Posebno mora ostati v spominu: *Pušti me majko mila...» Pianissimi so se tu zapeli uprav mojstrski. Sploh pa se je z odra zli-via L,rčna gorkota iz vseh pesmi. Tudi ona silno težka «Zlato v blatni vasi« je bila izvajana skoraj brezhibno. Če ie bil uspeh t Renčah dober, je bil v li tržaškega življenja Velika tatvina v stanovanja. Predvčerajšnjim 34-letni Fran Boccasini javil na policijskem komisariiatu v ulici G. Brunner, da so v njegovi kratki odsotnosti ne. znani zlikovci obiskali njegovo stanovanje v ul. Gatteri št. 27 in ukradli za približno 10.000 lir oblek, perila in raznih dragocenosti. Zlikovci so prišli v stanovanje s.pomoč,o ponarejenih ključev. Varnostni organi so takoj pr>. čeli s poizvedbami, ki pa do se dokazal resničnost tega paregovora. Kar nas je športnikov v Trstu, nismo pričakovali te zmage črno-modre čete, vsem nam je bil «01ymp» neranliv. I« «01ymp» je podlegel. Morda tudi nekoliko n spravi Vek e.a v besno fugo, ki se razbije pod vrati «01ympa po za-s.ugL Maniča. .Napad «01ympa» se vzdrži pod vrati «Obzora» do 11 m., ko German reši svoja vrata na uprav klasičen način. «Obzor» preide nato v lep napad in stisne «01ymp» v korner. Ta izzove protinapad — German izpade — žoga mu leti nad glavo. Goal? Ne — na neum-ljreus^i, uai... . N mogoče priseči. Želefc bi bilo, da bi bila vrata opremlena z mrežo. Sodnik ni mogel odločiti. Kmalu za tem je *Obzor» v korneru. (22. m.) Vendar se pa prične opažati jasna premoč «Obzora», ki se stab lizira po lepem, goalu Drugoviča; Munič radi tega goa'a zapusti igrišče. Sodnik zasači Drugoviča večkrat v ofs -deu. To se je zgodilo v tekmi .očno desetkrat V 35. min. je '<01ymp > v korner u — bran: se obupno in napada brez desnega krila. Posreči se mu v 42. min. izzvati korner proti ^Obzoru^ — v zmešnavi pod vrati zagreš: Skok roko Enajstmetrovka! «0'ymp^ strel a nizko na levo in zgreši za pol metra. Sodil je g P'esničar Bcvris Resnično dober, le (ta večni le!) pri odrinjanju nai bo točne'ši. od si.rani odrinjati je dovol eno — istotako ne zagreši ničesar igralec, ki pri skoku, v katerem odbija žogo z glavo, pade na nasprotn-ka. «Obzor»: German, Škrlan, Skck, Kovačič, Tominc, Loperfido, Drugovič, Zadnik, Palčič, But, Vekjet. «01ymp^>: Kreffel, Manič, Munič, Tomazič, Brumn ak, JurkovJč II, Dreussi, Jurkovič I, Jug, Abukaiil, Anton. Občinstva mnogo — ra^tpoloženie praznično. S. R Hazena «OIymp» - «Prosvet&» 10:1. Navzlic resnično veliki zmagi nas «01ymp » ni presenetil, kakor smo pričakovali in vtis ki ga je družina Otyrcpa;-> napravila na pričujoče, ni bil popoln. Morda e bi1 a io'mac' a iste ponesrečena — morda, je b:lo Lemu krivo igrišče — dejstvo je, da nas 01ymp^ ni prepričal o veiič'ni svo ega imena. Je li forma igra7k trpela radi neznanega vzroka? Ne vemo — vemo pa, da razen centra, g.čne Dare, ni nobena druga igralka imela gotovosti v lovljenju žoge in odda an u. Kar smo zainogli občudovati, je bila hftrost in lepo placiranje igralk, pa vezen e, četudi zamudno, pod vrati. «Prosveta:> tudi ni odigrala svoje na bol že tekme — vajeni smo pri njej veliko areelnejše in lepše igre v ostrejšem tempu. V nede' 0 ^e bil n en start na žogo pomanjkljiv in streli v vrata vedno neodločni in negotovi Resavčne napetosti igra ni pokazala in to radi tega, ker je šla «Prosveta» na igrišče gotova poraza, «0'ymp» pa gotov -zmage. «01ymp> je v prvem času neomejeno vladal na igrišču — «Prosve-ta» si je 2, vstopom g,ćne K'udrove v drugem polčasu zelo opomogla in pritisnila «01ymp» večkrat v brambo. Vratarica *0'ympa», g čn«l Ruška, je bila izvrstna, vis-d-vis g-čna Cerkvč-nikova, dobra. V prvem polčasu je zabil «01ymp» potom centra prvi. potem potom levega krila drugi goal. Sledil je korner proti «01ympu» — potem zopet s:rel na vrata «Pro-svete«. Vratarica :e blokirala žogo, toda prešibko. Goal! Sledita dva kornerja proti «Pro-sveti», nato pa lep strel levega krila, ki zabije Četrti goal. Na akcijo centra inkasira «Pro-sveta» še dva skoro zaporedna goala — temu doda desno krilo, po kratkem presledku, sedmi goal. Minuto pred koncem prvega polčasa sledi še deveti goal po zaslugi levega krila. Drugi polčas vidi «Prosveto» v močnejših izpadih. «Adria» - «Cittav«cchia» 2:1 — «Obzor* «01ymp» 2:0, «Adria» _ «Ob7.or» ??? {3. januarja 1926). Najhujša in najtrša tekma v prvenstveni turneji — najhu.ša za «Adrijo», najhujša za «Obzor*. Obe enako število točk — enako razpoloženje v četi. Kdo se ne spomin a trdih zaključnih tekem za kupo g. Povha. Daleč je že od takrat in mnogo se ,je izpremenilo v četah. Tominc in Skok, ki sta takrat branila modro-belo barvo < Adrije , bosta ta dan duši čmo-modrih; potem Škiian in drugi. «Adria» v svo j stari sestavi — razen Blaž-a. Trd bo boj — a vemo m smo prepričam, da bo kavalirski, kakor boj dveh čistokrvnih žrebcev v derbyju. Zakrknjeni ciniki, ki mislite, da nam naše čete ne morejo nuditi pristnega nogometa športne visoke šole, vi pesimisti, ki vidite v naših športnih vrstah le igračkanje, v naših nogometaših le brcarje, pridite ta dan na igrišče «Adrije» v ulici Calvola (naproti Lloydo-vega stolpa) in videli boste, da ne pozna o nogometa le razni Goerlitzi, Bonivenlo, Fabbro, Perperji, Pittacco itd., da ni v Trstu le «Edera Triestina», ■ Ponziana in i itd.; saz ne boste izgubili ničesar. Prihodnjič objavimo približno sestavo obeh čet. — Kdo bo zmagal? Nemo propheta... «Ponzianiai Erranti» - «Val> 4:1. Mnogoštevilnim športnikom, ki so prihiteli v nedeljo na Trstenik, gotovo ni bilo žal, da so posetili trsteniško igrišče. Da je šlo za posebno resno tekmo, se je moglo brati na obrazih simpatizantov Vala, ki so skrbno popraše-vali, kdo neki igra v četi in s s kaierimi se ie posebno bavila športna kronika? Kakšen bo izid? Na taka vprašan a so kmalu odgovorili «Ponzianini» v prvih dvajsetih m/nutah. Dvakrat je našla žoga pot v vrata «Vala». Do konca igre jih bo torej 9 - li pa celo 10? A ravno po prvih dvajseah ma-iulah e popolnoma prenehalo nadvladje «Pon-zianinov» in igra je zadobi a čislo dru ačno barvo. -Vrata «Pcnzianinov so bila posebno v drugem polčasu brez presledka oblegovana, a napadalna vrsta «Vala» je vlekla proti na-protnim vrtom z žogo tudi smo'o. Gost]e so pokazali posebno v prvi polovici prvega polčasa krasno igro Colovi v podajanju in prejemanju žoge so se u.aborili preti vrati «Vala», a težko igrišče je kmalu zahtevalo :rtev in mogoče e to glavn: vzrok, da jc četa Pcnz aninov« tako hitro odrck'a. ludi se je poznalo, da manka četi trenaže, ka;.i utruje-nos. e legla na igralce še pred časom. Kljub Lemu je zamogel dobiti gledalec vtis, da so gra1ci a la brata Babič in Tritlav vredni irr.c-na, ki jih diči. Nasprotno se e godilo s četo *Vala . -Na koncu prvega polčasa se -e četa na mah znašl? n pokazala je lepo skupno igro, s ka ero jc zasluž;la bo!:ši izid, kakor izhaia iz dobijeni*-goalov. Navajati zasluge posanrezr.ih igralcev bi bilo brezpomembno Vsa četa e .^rala skra no požrtvovalno in )e slab: formi vratarja Sto:ana je pripisovati poraz Od štirih gnalov so bili trije ubrani ivi za vratarja začetnika, ka še za S ojana, ki je že večkrat dekazai, kaj vse zmore. Prepričani smo, da bo imel kmalu pril ko popraviti ncde'jsko površnost in neodločnost. Spar:a (Skedenj) - Jadran (Herpese. Koz:na) 1-1 (1-0. Prijate! ska tekma med omenjenima četama e privabila na igrišče Jadrana prece šn e število občinstva, ki je z zanimanjem sledilo živahnemu poteku tekmovanja. Takoj v začetku preide Spar a v napad, ki nima uspeha radi odločnega nastopa branilcev Jadrana Igra se potem vzdrži v sredini igrišča, dokler ne izkl uči sodnik v 15. nrnuti Živca (Sparte) Sparta napada s podvojenim močmi in res, doseže kmalu nato po Briščku svo; edini res mo;slrski gol. Po tem nepr čakovaneni udarcu skuša Jadran z na, večjo odločnostjo izenačili, kar se mu ne posreči po zaslug, vratarja Sparte Mer'aka, ki e sigurno ;r v lepem slogu ubranil par nevarnih s'urelov. Aplavz občinstva. Po par nt'^rabljcn:h kotih v prid obeh čet^ enaetmetrovka za Sparto Brišček poda žogo kavaPrsko vratarju. Kmalu na.o konec prvega polčasa. Skozi ves drugi polčas stalna lahka preiroč Jadrana, večkrat pretrgana po nevarnih izpadih Sparte. Kapitan Sparte Sautin ;e rad !vi-čev prisiljen zapustiti igrišče za dobrih d?se! minut in Jadranu se medtem posreči izenači!*-Igra se nadalju e v lepem, tehničnem tempu. Par minut pred koncem izgubi Jadran več lepih prilik za zmago: enkrat strelja vra ar u od dveh metrov v roke, dvakrat nad dro,om ven. Dobri od Sparte: Merlak Fah. ancic, bri-šček in Kociiančič; od Jadrana: Benčic A, Benčič P., Resinovič V. in Ma)erovIc. Sodnik Šuman od Sparte natančen, skoro prestrog. # wr. b-n. «S. Vito» mešana - <-Adr?a» melona. V petek na novo leto «e točno ob 13. srečata na igrišču -Adrije-. četi v prijate'jski »tekmi To prednaznanilo dopolnimo v četrtkovi šte- pol___ ___ ___ _ . Olympijašice odgovarjajo in center zabije še deseti goal. G^čna Kfcidrova dvigne svojo četo in ji po precejinji bodbi izvojuje častni goal. Sodnik g. PavloviČ. Nekoliko površen, a v glavnem zadovoljiv. . «01ymp»: Rufika, Nica, Vrdjuka, Nim, Beba, Dara, Mara. »Prosveta«: Cerkvenikova, Blazjna l, Bla- 53-letni voznik Emil Sdern, stanujoč v ulici žina II, Ivančičeva, Mevljeva, Sončeva (K'u- Pieta št. 5. ie včeraj popoldne prevažal za lir- droval in Pregarčeva. S. K. Vesti iz Istre IZ BOR ŠT A Pevsko društvo »Slovenec;* iz Boršla prirod. «Silvestrov večer» v dvorani g. Ivana 2enal št. 1 s sledečim sporedom: I. «Fantu» E Ada-mič, poje meš. zbor. II. -Dekletce, poda mi roko« E. Adamič, m. zbor. III -Sovražnik žensk«, šatjiv prizor v enem de anju. IV. Petnajst let» E. Adamič mešan zbor. V. *0 ta naš Janez*, veseloigra v enem de-an;u. VI. -Igra Kolo*. VII. Voščilo za novo leto in pro«'a zabava K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. V Trstu, dne 29. decembra 1923. «EDINOSTi DR. JOSIP AGNELETTO: Nove določbe k zadružnemu zakonu L Zadružno pravo v novih in ▼ starih pokrajinah Zadružni zakon, ki je v veljavi v novih pokrajinah, je staii avstrijski zakon, ki je stopil v veljavo že 21. maja 1873. leta in ki je ostal skozi pol stoletja! v svojem bistvu neazpremenjeiL Med tem časom je bil ta zakon izpopolnjen z zakonom o reviziji zadrug z dne 10. januarja 1903 št. 133 in z ministrsko naredbo od 21. marca. 1918. št. 105, izdano na podlagi pooblastilnega zakona od 24. julija 1917. št 307, ki je uvedel nekatere nove določbe o zadružnem stečaju, o uveljavljanju jamstva in o poravnalnem postopanju pri zadrugah. ~ Ogromni razvoj našega zadružništva je pripisati ravno enostavnosti, jasnosti in točnosti tega zakona, ki ne pozna strogih formalnosti pri ustanavljanju zadrug, na drugi strani pa skrbi s svojimi jasnimi, ali strogimi določbami glede civilne in kazenske odgovornosti za točno, nesebično in vestno izpolnjevanje dolžnosti upravnih in nadzornih organov. V okviru tega zakona je imel zadružni Vesti z GoriSkega SMRTNA KOSA. V nedeljo je umrla v Vrtojbi po dolga, za- vratni bolezni šele 20 let ©tara Ljudmila Lašič. Pred dobrim letom ye umrl n;«n oče, mesar Ivan Lašič, sedaj pa mu sledi v cvetu mladosti njegova hčerka Ljudmila v grob, v kai®a fo položijo danes ob 3. popoldne. Težko zadeti družini naše sožalje, prezgodaj oveneli roži pa sladek počitek ob strani oč*ta! ODMEVI POROTNE OBRAVNAVE O RO-CINJSKEM UMORU V četrtkovi številki smo prinesli obširno poročile o krvavem dogodku, ki se je odigral dne 16. marca 1923. v Ročinju. in o porotni obravnav', ki se je radi njega vršila v Gorici od 18. do 23. t. m. Ker bi utegnil marsikdo krivo tolmačiti oni del našega poročila, ki nosi naslov Kdo so morilci oziroma .pomočniki?«, ugotovljamo, da je bil nekdanji občinski tajnik v Ročinju g. Ra mund Čargo oproščen sleherne obtožbe, ker je bila tekom razprave ugotovljena njegova popolna nedolžnost, proti Antonu, Lovrencu in Mariji Jug, pa je bila ustanovljeno postopanje radi nedostatka dokazov, ki bi mogli dokazati n ihovo krivdo na umoru. —-Jstotako r otavljamo tudi da niso bili nekdanji osumljenci v nrkakem sorodstvu z umorjenim veleposestnikom Francetom. Obsojeni Ignac Kos je sprejel težko obsodbo ki se je glasila na 30 let leče, na 10 let posebnega nadzorstva po prestani kazni in na dosmrtno prepoved sprejema v javne urade, skoraj popolnoma hladnokrvno. Po preči tanju razsodbe je obsojenec mehanično in udano prožil svoje roke orožnikom, da ih zopet vklene:o v težke verige. Ra^en obsodbe določa ra^odba ' , polje za svoj razmah; v a n sk i m °obtas tim^ pred kSTriSTUt^l »aSn^staejše panoge . gospodah zagovarjati še radi drugih prestopkov. Tako pač določa razsodba, toda življenje oziroma smrt bosta na'brže razsodila drugače, zakaj skoraj neverjetno je, da bi se Kos, ki šteje sedat 31 let, povrnil še živ iz ječe. Obsojenec ni namreč tekom predpisanega roka prijavil nika-ke pritožbe proti strogi razsodbi na kasacii-sko sodišče in s tem je pač odpadla poslednja nada na zman šan;e njegove kazni. "BOŽIČNE PRIREDITVE NA GORIŠKEM. V soboto, na dan sv. Štefana, in v nedeljo dne 27. t. m. sta se vršila v Renčah in v Ai-dovščini napovedana koncerta pevskega zbora učiteljske zveze. Pevski zbor učitelske zveze zaznamuje s svojima božičnima koncertoma velik uspeh, ki se je v Adovščini spremenil v pravcati triumf. Tudi ^Dramatično društvo* v Gorici, ki je uprizorilo za praznike (na dan sv. Štefana zvečer in v nedel o popoldne) mladinsko igro «Po-gumni krojaček*, se je nadvse dobro in častno odrezalo O tej prireditvi, katero namerava dramsko društvo ponoviti še v nedeljo za goriško mladež, kaj več — prihodnjič. KAM NA SILVESTROVO POJDEMO? Na to vprašanje, katero smo postavili pred tednom dni na tem mestu gorskim Slovencem, je večina iz njih že odgovorila sledeče: Na Sil- MŠtva. vestrovo po demo vsi v « Trgovski dom», ker nam je že znano, da se pevski zbor ^Pevskega in glasbenega društva« z veliko vnemo pripravila, da se poslovijo udeleženci Silvesrtro-vega večera v smehu in zabavi od starega leta. Ivan Čargo: ,, 5' Razstava - Jlusnst Černigoi- Gorica Od 15—22. t. m. je razstavil svoja dela kolektivno tržaški slikar Avgust Carnigo Umetnostni krožek, vi a Monache 14/1 Srednja dvo- GOSPODARSTVO ustanov in podredij so vzrastle prod zadružno obliko in dokazale nje življensko m pravico do obstoja in razvoja, zlasti pri kreditnih in pridobitnih zadrugah. Povojni čas, s svojimi gospodarskimi krizami, še bolij pa povojna ljudska duaevnost. ki ni pustila družabne mrsii do njene veljave, ampak porivala v ospredje, bolj kakor v normalnih časih, le skrb poedinca za svej obstanek, duševno«t, ki predpostavlja za-/giebno korist interesu skupnosti tudi za slučaj, da bi imelo priti predpostavljanje osebne koristi navzkriž z zakoni, silijo k reviziji starega zadružnega zakona. Spremembe piofarebne so zlasti določbe glede jamstva z neomejeno zavezo, glede odgovornosti upraviteljev ter glede jačjega nadzorstva s strani družabnikov odnosno občnih zborov. Nadalje -je potrebno že z zakonam samim povzdigniti zanimanje družabnikov za usodo zadrug in za njih delovanje, ki se je doslej poiavljalo le v nezadefetni meri. To najboAj dokazujejo razni občni zbori, pri katerih se često zbere komaj toliko otstab, da se pokrijejo mesta odbora in nadzor- ,dočim odgovarjajo delniškim ali brezimenim zadrugam zadruge z omejeno zavezo pri nas. A kmmar»di*niii zadrug ne pozna v novih pokrajinah veljavni zadružni zakon; ne glede na to, m mogoče tega tipa zagovarjati v zadružni zakonodaji, ker ustvarja med člani ene in iste zadruge prevelike interesne razlike. Sploh se pa lahko trdi, da izgublja akomanditna oblika trgovske družbe vedno bolj na svojem pomenu. Glede ostalih razKk med zadrugami v novih in starih pokrajinah bodi še omenjeno- da mtora biti po italijanskem trgovskem zakoniku ustanovna listina javen akt, sestavljen od notarja, česar v novih pokrajinah ni potreba. V starih pokrajinah je omejeno tudi število odnosno višina deležev, ki jih sme družabnik imeti, tako da ne more znašati delež posameznega družabnika več kot 5000 lir; pri zadrugah z omejeno zavezo (zadrugah na delnice) ne sme presegati posamezna delnica 100 Ur. Vsak m|pp'iiili jamči pri zadrugah na delnice le s Brojim deležem. Obveznost izšlo-piv še ga zadružnika traja še dve leti potem, ko je prenehal biti član zadruge. Trgovski kraljevine priznava na občnih zborih vsakemu družabniku le po en glas ne oziraje se na število njegovih deležev. Upravna odbor je dolžan vsake tri mesece sporočiti trgovski so dni ji stanje članov z navedbo njih imen, poklica in bivališča; vse objave mora objavljati v uradnem listu rana. Kot :zhodišče — vsakemu, ki jo je posetit; Da je stari, pri nas še veljavni zadružni zakon potreben sprememb, da se prilagodi novim razmeram, je splošno priznano. Ravno tako je nedvomno, da so določbe o zadrugah (cooperalive), ki jih vsebuje trgovinski! zakon kraljevine iz leta 1882. v členih 219 do 228, nepopolne in nezadostne. da bi zam-ogie odgovarjati in pospeševati tudi v bodoče zadružni razvoj v Italiji. Razna zakonska načrti glede nove zadružne zakonodaje od leta 1900. naprej so zadosten dekaz, da je nov, enoten zadružni za bol še razume van e — vsakemu, ki je o«up- ; zakon v Italiji nujno potreben. Ta zakon bo n I (večina!!) je komentar k tej lepi, novi raz- ; moral med diugim odstrani+i ves nepotre- stavekj in 33 (prvi in drugi odstavek) pravilnika, ki je tal odobren s kr. odlokom od 12. februarja 1911 šrt. 27ij* spremenijo ter da se bodo glasili tako-le: čL 15. Zadruge, ustanovljene v smislu pričujočega odloka, ki hočejo doseči vpLs v prefekturni seznam, mera jo predložiti prefektu tozadevno prošnjo ter ji priložiti: ustanovne listine in vse listine o kakoršnih-koli spremembah, ki bi nastale do dneva vložitve prošnje, prepis potrdila o registraciji na sodišču, notranji pravilnik o izvajanju pravil, ako ga zadruga ima, seznam, ki vsebuje imena in priimke zadružnikov ob času predložitve prošnje, obrt, ki jo člani izvršujejo, ime, priimek in funkcije odbornikov, ravnateljev in drugih oseb, ki so pooblaščene opravljati posle na račun zadruge. Čl. 20 (drugi odstavek). Vpis, izbris ali ustanovitev zadruge v prefekturnem seznamu se mora objaviti v uradnem listu pokrajine in sporočiti sodišču, pri katerem je zadruga registrirana. Isto tako morajo sodišča obvestiti prefekturo o ukrepih glede zadrug v njihovem področju. Čl. 33. (Prvi in drugi odstavek). Upravitelji zadrug, ki so vpisane v prefekturnem registru, morajo predložiti prefekturi v dveh mesecih po zaključku upravnega leta prepis letne bilance, ki mora biti podpisana od upraviteljev in nadzornikov. K temu prepisu je treba priložiti izvleček iz sklepa občnega zbora, s katerim je bila bilanca odobrena. Čl. 5. Davčne olajšave, ki veljajo glede zadrug na ozemlju kraljevine, so raztegnjene tudi na reški okraj (distretto di BABICA, diplomirana, sprejema noseče na dom. Aladonnina 10, II. 1805 BRIVSKEGA pomočnika sprejme takoj Piskač na Opčinah, 1806 SADJARJI. Zdaj je najprimernejši čas za ziro-sko škropljene sadnega drevja z »Aniipa-rassitom,» ki ga dobite pri Justu Usaij v Gorici, Via Favetti 6. Istotam se prodajajo -tudi razna vrtna semena iz Eefurta. Zahtevajte cenik! 1807 V LJUBLJANI, na glavni ulici, se proda palača s 16 sobami, skladiščem in dvoriščcnv Istotam «e proda hiša s 7 sobami. Pojasnila daje Jelenee Marija, učitelica v Št. Vidu nad Ljubljano. 1808 BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govo ri slovenske Slavec* via Giulia 29. 64 STOLPNE URE urar, Komen. ima v zalogi Fran o Stolfa, 1737 PISALNI stroj, skoraj nov, se proda v Via del Bosco 6, skladišče. 2730 SLUŽKINJA, pridna, se išče za gostitno. Via Rismondo št. 2, IV-, vrata 8._1798 BABICA, avtorizirana, diplomirana sprejema noseče, Adele Emcrschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica) la§tna vila, telefon 20-64. *524 pokrapne, ^katere tu* v državnem urad- .f^j ako finančni minister, da so nem hstu {Gazzetta uffeciale). | predpogoji, ki jih zahtevajo splošni in Zaodobnih v vseh na'moderne ših državah. Ta lepa (časovno!) rarstava podaja kratek pregled od ekspresionizma do laturizma prelo kubizma do konstuktivizma (Julli^ka Kra.-je zastopana ravno v reviji «25») Povedano o te', razstavi kot razstavi ie že v kometrtar-V Delna sedba je v delih samih, podan pokret • van^ardizma Kakšna so ta dela? Obiskovalčevih ie sam videK Vemo, da so taic razstave *novost», ki so fe navaiena le merta velikih shodiSč (d'namiiS nočen tri ena mesta) glavna mesta, vendar ni to tik novega, ker ,e jo giha„ e v poslednjem razvoz že znano Ako ie Jirši javnosti tuje, ga vendar v umetnost, le mora zaslutiti. A. C. ie ? ??taVO ^»a^afce*o inicijativo seznama tudi ne velika mesta s to .novosti. Na-pre>, napre) in naprej avangardisti! Ozračje •e mora irčistiti! Naročajte in Sirite „EDINOST" darstvo. Ono mora imeti s^obodlno pot pri svojem razvoju, da bo moglo prevzeti tudi one delovanje, ki je bilo doslej pridržano le kapitalistični gospodarski oblki, posebno delniškim družbam. Sedanja vlada, ki je v zakonodaji napravila, dosti smelih in odločnih korakov naprej, naj bi skrbela tudi za to, da se čim preje vpelje tudi za zadružništvo nov, razmeram odgovarjajoč zadružna zakon; pri tem bi pa morale imeti svojo besedo tudi zadružne organizacije. II. Bistvene razlike med enim in dragim pravom Ni namen teh vrst, podvreči kritiki v novih in starih pokrajinah obstoječe zadružno pravo, ampak le seznaniti širšo javnost z novimi določbami o zadružništvu, ki so bile raztegnjene na nove pokrajine s kr. odlokom zakonom z dne 7. avgusta 1925. št. 1778. Predno preidem k nalogi, ki sem si jo stavil, naj bodo omenjene vsaj bistvene razlike med zadružnim pravom, veljavnim v novih, in zadružnim pravom, veljavnim v starih pokrajinah. Trgovinski zaJccn kraljevine (č. 219 in 76} deli zadruge kakor trgovske družbe sploh: 1) v odprte ali kolektivne zadruge, kjer jamči vsak družabnik sclidarno in neomejeno z vsem svojim premoženjem; 2) v akomanditne zadruge, kjer eden ali več družabnikov jamči neomejeno in solidarno z vsem, kar ima, medtem ko jamčijo drugi družabniki le z gotovim zneskom (deležem), ki je lahko izražen tudi v delnicah; 3) v delniške ali brezimne družbe, kjer so zadružne obveze zajamčene le z gotovim kapitalom in kjer odgovarja vsak družabnik le z gotovim zneskom, enakim vrednosti njegovih delnic. Po italijanskem trgovskem zakonu so tedaj zadruge posebna vrst trgovskih družb. . Odprtim ali kolektivnim zadrugam odgovarjajo naše zadruge z neomejeno zaveza in enega nadzornika, kar je zlasti za majhne zadruge po deželi, ki n&najo izurjenega uradLnistva, ogromno breme, KI. Nove zakonske določbe. Kr. odlok zakon z dne 7. avgusta 1925 na odpravil v novih pokrajinah do sedaj ve- uvedel ^^^e ^f^očCvečinoma drug je potrebna javna listina. Ustanovna . , ■••1 __ucohAvati nAlod navpflh. ozns« formalne narave, ki pa veljajo le za ncivo ustanovljene zadruge in ne za stare zadruge. Evo beeedtto novega odloka-zakona z dne 7. avgusta 1925 št. 1778, ki je bil objavljen v uradnem listu (Gazzetta Ufficiale) dne 20. oktobra 1925; Čl. L dioiloča, da je v novih pokrajinah jdovoljeno ustanavljanje zadrug, pri čemer se imajo upoštevati določbe, ki jih vsebujejo zakoni, kateri so v teh pokrajinah v veljavi in ki se nanašajo na družbe, kakršne so zadruge; dal|e se je treba ravnati po določbah, ki jth vsebuje A 220, 223, 224, 225- 227 iju 249 trgovinskega zakonika kraljevine. Ne vei)a pa sklicevanje čl. 220 na 88 in 89 člen omenjenega zakonika, kakor tuda ne sklicevanje čl. 223 na čL 140, temveč veijafo namesto t aga odgovarjajoče določbe sedanjih zakonov, ki so v novih pokrajinah ie v veljavi. Zadruge morajo v svojem vpisnem naslovu izrecno omeniti, da soi urejene po predpisih pričujočega odloka. Čl. 2. Zadruge, ki so ustanovljene v smislu prejšnjega člena, se vpišejo pri trgev vinskem, pokrajinskem ali okrožnem sodišču v smislu zakonov, ki so v veljavi v novih pokrajinah. Pri vpisu pa se mora pripisati pripomba, da se tem zadrugam do-voffuje poslovanje po zakonih o zadrugah in tozadevni! Predno nakupite Pohištvo oglejte si za vsak slučaj in vašem interesu VELIKA SKLADIŠČA STEINER Via Geppa 15 la 17 tvnih koasorciph, ki so v veljavi listina mora vsebovati poleg navedb, označenih v čl. 88 in 89 it trg. zak. v skladu z vrsto zadruge: 1.) pogoje za sprejem novih članov ter način in čas plačila njih zadružnega deleža; 2.) pogoje za izstop in izključitev članov; 3.) način sklicanja občnih zborov in javne liste, v katerih se objavljajo zadružni razglasi. Čl. 223. Upravniki zadrug morajo voditi knjigo zadružnikov v smislu določb čl, 140 (it. trg. zak.); poleg tega morajo v knjigo vpisovati: 1.) dan sprejema, izstopa ali izključitve zadružnikov; _____ CDalie na IV. strani) ^Maia zavarovalni«^ ' „UNION" le DBjvečja svetovna zavarovalnica Dtiniftki kapital Fr. 20 Miljonov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Mfljardov Fr, Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via Barzellini št. 2, I. 43 — Zastopniki se še sprejemajo. — KRONE po L 2.10 komad Zlato, Mm% platio. 20-kiA zlate komade kupuje in plačuje po najviSjth cenah Albert Povh — urarna Trsk« Via Mazzini 4S ZOCOIRAVKI* 0» L. *»?cua specijalist za zobne in ustne bolezni sprejema o Gorici na Travniku Si. 5, II. od 9- 12 In od 3 5 (67) v kraljevini. Sedanji predpisi o predložitvi, registraciji in ofcfavi ustanovne listine ostanejo v vetja vi. ^ Č>. 3. Za> zadruge v novih pokrajinah, ustanovljene v smislu prejšnjih členov pričujočega odloka, veijajo določbe zakonov od 12. maja 1904 3t. 178; od 19. aprila 1908 št. 126; od 7. julija 1907 št. 526; od 25. juni&A 1909 St. 422 in kralj, odlokov cd MLiN na vodo, lepo stanovanje ia zemljišče, " - - - - - " —j-? Benko 1804 MULI OGLASI se prodao. Plačilni pogoji ugodni. Vekoslav, Rihemberk. 12. februarja leta 1911 št. 278; od 6. fe-| bruarja 1919 $t. 107; od 12, februarja 1922 ________ št. 214; od 8. februarja 1923 št. 422 in od fcEVLJARNICA s prostorom, pripravnim za 5. aprila 1925 št. 62Z j vsako obrt, se proda. Pendice Scorcola 409. Čl 4. določa, da se čl. 15, 20 (drugi od-1 1803 Učita se . 738 JEZIKOM ŠOLI BiRLSTZ SVfiTOVM Z^-OD ustanovljen I. 18 Praktičen način ućenj i Praktična slovnica Konverzacija Trgovsko dopisovanje Slovstvo Zasebne lekcije in v skupinah. Urad za prevajanje. Od 2. do 9. januarja no\i tečaji Vpisovanje dnevno od 9 do 21. Trst Via Torrm bisnes *t. 21 PODLISTEK E. PHI.nJPS OPPENRELM: Codra m Mla Uma Itn Prevel France Vi znate izborao govoriti!« je omenila. «To- or, ker i povzročili, <£a je nedolžno dekle izgubilo v da kaj morete povadati v svoj zagovor, ker ste dekle r Washin£tonu svojo službo? Crawshay sv je 2amiityeao gladil brado. Pa vendar ne mislite---» je začel. n njegove oči so izražale občudovan e. »Od tedaj, ko site bili prezviti zame v Yorku, sem bil jezen na vas- Navzlic temu sem bil ves čas zaljubljen v vas.» «ln vi,» je nadal evala z majhnim žarom odobravanja v svojih lepih očeh, »ste zelo prijetne zunanjosti, prebrisan Anglež, ki uga*a* ki je skoro pri volji povabiti revno dekl co naše geslo tajnoat. Skrivali smo se po kotah, plazili se okoli in skušali pokazati, da smo gim, na primer proti vašemu Jocelynu Thewu.» \ neka'r dragega, kar smo bili. Z največjo od- Crawshay ;e pogledal na uro. »Vi imate detektivske sposobnosti,» ie rekel »Čitali ste moje misli. Ali želite morda spre. točnostjo smo tajili, da a« kaj brigamo za ose-, meniti obleko?» Crawshayevo čelo se je zmračilo. , _____,----—----—, —.----. ( «Prisilieix sem firiaoati, gospodična Sliarey,»' bo, ki smo jo nadzorovali in zalezovali. V teh! Deklica je takoj vstala. < pravi, da traja delovanje ® * i # •! . . _____:___i___* m i«« l# A. j-i /-vi r^n rlrtlf IPr račun, česar se navadno po dosedanji praksi ni delalo. (Gosp. vestnik, 12. št.). posameznega moža samo tako dolgo, dokler živi. Zato nam ifi lahko razumljivo, ako je delovanje rodvoine Mitsni posvečeno v prvi vrsti razvoju >apoi»kega gospodarstva. Mitsui se udejstvujejo tudi v socijalnem življenju. Njihovo ime je čitati pri vsaki priliki, ko je n. rtr. lanski potres vpepelil Jokahamo, so bili Mitsui prvi, ki so odposlali iz japonskih pristanišč lad e natovorjene z žitom in drugimi nuinimi potrebščinami na pomoč sestradanemu prebr- To in ono Najbogatejša japonska rodovina. Mitsui najbogatejša japonska rodovina, spada med najstarejše rodovine japonskega cesar- __ stva. Praded je živel v 6. stoletju. Odločilno valstvu. vlogo v japonski avnosti pa so začeli igrati j Sreča je ostala MiUui-koiicernu tudi ob tej Mitsni v 12. stoletju, ko so se namreč posvetili i pr;Hki mila, karti niegova blagovna skladišča manufakturni trgovini. V mestu Jedo, nekdanji: in bančna palača V Jokohami ®o ostala skoro prestolnici japonskih vladarjev, je bil položen j nepoškodovana. temeljni kamen velikanskemu premoženju ro- Mitsui so se po lanski potresni katastrofi dovine Mitsui. Hahirobei Mitsui, ženialen član čutili uko roočne< so otvorili podružnici i ■___ ■ _______3 „ 1 ------:: ioifnvini iM-alftlP. .1 1... . _ /-> plačuje ALOJZIJ POVH, PlfiZZd GMdl Z prvo nadstropje Pazite na naslov! Pazite na naslov! te rodovine, e uvedel v svoji trgovini praktično metodo knjiženia. Organiziral je tudi menični promet v času, ko so bile take transakcije na Japonskem popolnoma nepoznane. S tem činom si je pridobil vladarjevo zaupanje. Kmalu potem (1691) mu je bila dana v zakup uprava državnih linanc. Od teda naprej je bilo trgovsko delovanje rodovine Mitsui tesno združeno s političnim vodstvom japonske države. Ude stvovanje Mitsui v dveh različnih smereh je ostalo značilno za razvoj moči imenovane rodovine. Blagovna trgovina v Jedu, ki je dona-šala rodovini ogromne dohodke, se je v teku časa povzpela do gospodarskega organizma, ki :e ozko zvezan z deželno trgovino in industrijo. Uvedba denarnih nakaznic po Hahiro-beju je rodila Mitsuievo banko, ki je danas s tvrdke Mitsui & Comp. v Londonu inBombaju, DAROVI Prav lepo cvete nam dekle, Maljica Jurčkova ji je ime. Še mlada zmeša vsem glave, Pa žal nobeden jji ne gre. Nazadnje zbere iz srca Čednega Dolinčana. Se fantom pošteno odreže, Za lepo Maljico »e potegne, Da Maljice ne zgubi fantovski pok>ži, Dvesto Lir . . _ Od tega išokko L 25 cLobi. Zraven tega darujejo pri lepo pogrnjeni mizi bem ie roaiia imisuiev« , ~ ------ - žareči sladkega vinca: St. Petaros L 2 Gla- 100 milijoni jenov osnovnega kapitala (1066 vina Vinko, ker mu te žal po Malpici L 1.50. V a-miliionov lir) naimočne&i aponski finančni za- lentin Petaros, Alo-zij Kosmač, Cac Lovrenc, vod Ta zavod si pridobiva v zadnjem času v peter Petaros, Hrvat Ang., Paro vel Ivan Bo-inozeirustvu velik vpliv. . neta Viktor Peterček, ^ško Petaros Peter Vladarska rodovina je že v početku novega Petaros, Karlo P^ros, Hrvat Andrej in Karlo IZŠEL JE Žepni UlEMT Prodaja se v Trstu v Tiskarni ,Edinost' Via S. Francesco 20 in v knjigarni J. Štoka Via Milano 37 ; v Gorici v Katoliški knjigarni Via Carducci 4. inserirslie v „Edinosti" kun, zlatici lisic, dihurjav, vider, jazbece v, mačk, veveric, krtov, divjih In domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via Cesar« Battlsti 5t. 10 IL nadstr.t vrata IS (m Sprejemajo se pošiljatve po pošti TflSif polnilnico in hranilnici regisirovana zadruga z omejeni™ poroštvom uradujt v ivoj! lastni hiSl ulica Torrebianca 19, l. nadst. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jili obrestuje MT s»o4%'~«m večje In stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vtog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (safe) Omane ure za stranke oi 87* do 13 in od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 25 - 67. Smi slov. denarni zavod Fredno kaj nakupite, obiščite skladišče pohištva DRO LEVI MMWI Via R&itorl št. 1 — V»a H«! Icnhimio* 75 ur 11 aponsite UIMVC m * — — važnejših točkah prekomorske trgovine. Mit-sui-koncern spada med najpomembneje gospodarske 6imteL?e sveta- Najvažnejši (preokret za nagromaden'e velikanskega bogastva rodovine Mitsui pa pomena leto 1889. Tvr-dka MiUui je tega leta kupila ] državne premogovnike. Nakup državnih pre-i mogovnikov e -dal povod za ustanovitev posebne družbe, ki se je neverjetno naglo razvila-Rastoče bogastvo Je razbilo pa riarhalično obliko firme, ki jo je vodilo do tedaj 11 družin rodovine Mitsui. Pojavila se je namreč potreba po reorganizaciji tvrdke po evropskem in ameriškem vzorcu. Najstarejši č1ani imenovanh 11 rodbin so postali .predsedniki posameznih podjetij, v katerih so prevzela ravnaieVska mesta pozne Ši japonski industrijski kapitani. Sreča je ostala tvrdki Mitsui — v toliko mila, ker 'e pri prehodu premogokopov iz državne uprave v last rodovine Mitsui vstopil v službo rodovi lir za «Šolsko društvo* ia sicer Fr. Pir evec 25, Ra,kuš*ek Ter- 10, Repič Franc 25, Edvard V'dr:h 7.50 in dr. J. Šterober^er 7.50. (Denar za «šolsko društvo* hrani goriška uprava). R P slov. ženskemu društvu L 20. : I Izvršuje vsa tiskarska dela v^ najmodernejem stilu kakor 5 j tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernojlmi stroji, j \ črkami, Lynotype, stereoiypijo ter rotacijskim strojem. \ i Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah, j Ulica S. Francesco d'Assisi 20 Spominjajte se ob vseh prilikah z darovi Dijaške kuhinje v Gorici eorma poro Španija od 346.— do 3M.— : Švica o<1 v i«-i luu^v.uc ^..^vii . c___—------ do 24.85; —-------- — - ne Dr. ing. Takuma Dan, katerega štejejo med 476. - do 47*.- : Atono odi31.5fll do 3a.7o; Berli eno izmed najboljih ee «*•*>* » Icnjige«-«' »TOKA.