dnevnik NEDELJA, 22. NOVEMBRA 2015 št. 273 (21.510) leto LXXI. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane sp.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , trst - Na 5. strani Prostorski načrt: od jutri razprava Vprašanje dvojne sejnine koroška - Na 10. strani Južni Tirolci solidarni s Slovenci Tako predsednik pokrajine Bocen Kompatscher gorica - Na 16. strani »Dober strugar bo takoj našel delo« Zaposlitvene priložnosti so tudi v kmetijstvu italija - Pripadniki islamske skupnosti demonstrirali proti terorizmu »Ne v našem imenu« TRST, GORICA - Temperature so padle Močna burja in prve snežinke RIM/MILANO - Na pobudo treh največjih združenj muslimanske skupnosti v Italiji se je včeraj več desettisoč moških in žensk muslimanske veroizpovedi v Rimu, Milanu in drugih italijanskih mestih udeležilo demonstracij proti terorizmu in fundamentalizmu. »Islam ni nasilje, #notinmyname« (ne v mojem imenu) je bilo glavno geslo, s katerim so obsodili teroristične napade v Parizu in v Maliju. Organizatorji so vse državljane tudi pozvali, naj se borijo proti »rakasti tvorbi« fundamentalizma. Teroristi hočejo poglobiti prepad predsodkov in nezaupanja večinskega prebivalstva do muslimanov, kar naj bi slednje po načrtih fundamen-talistov pahnilo v objem terorizma, so poudarili. Poslanice islamskim skupnostim sta poslala med drugimi predsednik republike Sergio Mattarella in predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini. Na 2. strani belgija - Alarm Bruselj kot v vojni BRUSELJ - V glavnem mestu Belgije so včeraj povišali stopnjo nevarnosti pred terorističnimi napadi na najvišjo raven, 4. Oblasti so ukrep utemeljile z »resno in neposredno grožnjo«. Prebivalcem so odsvetovali, da bi se zadrževali na krajih, kjer je veliko ljudi. V celoti je tudi zaustavljen promet v podzemni železnici. Odpovedali so vse večje športne, kulturne in druge množične prireditve. Na 2. strani trst - Vprašanje beguncev brez prenočišča Devetdeset ljudi na mrazu v Silosu na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store primorci beremo Priljubljen in uspešen praznik bralcev SEŽANA - »Dokler se nisem pridružila tej pobudi, sem gojila nekakšen odpor do sodobnih slovenskih avtorjev, potem pa sem odkrila knjige, ki so bile zame pravo presenečenje.« Tako se je izrazila ena letošnjih udeleženk velike bralne prireditve Primorci beremo, ki jo prirejajo primorske knjižnice, med njimi tudi Narodna in študijska knjižnica iz Trsta, in iz leta v leto privablja večje število ljubiteljev knjig. Letos je pri njej aktivno sodelovalo tudi 106 goriških in tržaških Slovencev. Zaključni dogodek je bil v petek v Sežani. Na 13. strani Stari vinogradi pod vprašajem Na 3. strani Janja Hauschild o svoji belgijski izkušnji Na 6. strani Na Goriškem vrhunec Fabianijevih pobud Na 16. strani V Štandrežu zasegli 29 pasjih mladičev Na 16. strani V majhni doberdobski občini veliko zaslužnih Na 18. strani ŠPETER - O Slovencih šempeter-gorica - Čezmejni porodi »Učna ura« za pokrajinske svetnike Nosečnice si želijo jasnejših navodil ŠPETER - Prisotnost Slovencev na Videmskem in doprinos slovenskih organizacij k ohranjanju krajevne kulture in k razvoju teritorija, so bile glavne teme pogovora med predstavniki SKGZ in SSO ter načelniki svetniških skupin v vi-demskem pokrajinskem svetu. Gostje so imeli v petek v Špetru možnost, da spoznajo stvarnost, o kateri, kot so sami priznali, so prej vedeli malo ali nič. Do srečanja je prišlo po polemikah, ki so sledile izdaji brošuric »Trije jeziki za posebnost«, za katero je poskrbela Pokrajina Videm. Na 3. strani ■'iii".»-'"" r- rrT' rf n r Vrr^'' ficrrrr ■ r Ml ' r m «.rt i;nr:..-,-rnPirLi.L Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. 9771124666007 2 Nedelja, 22. novembra 2015 AKTUALNO / italija - V Rimu, Milanu in številnih drugih mestih Italijanski muslimani demonstrirali proti terorizmu Kljub izredno slabemu vremenu se je demonstracij udeležilo več desettisoč moških in žensk RIM/MILANO - »Nobena vojna ni sveta. Ne smemo se bati. Moramo se združiti in vsi skupaj premagati terorizem«. To so bila nekatera sporočila z včerajšnjih demonstracij na pobudo treh največjih združenj muslimanske skupnosti v Italiji. Po pariških atentatih se tudi muslimanska skupnost čuti ogrožena, pravzaprav dvakrat ogrožena. Po eni strani so tudi sami žrtve teroristov, saj so bili med ubitimi v Parizu mladi ljudje številnih narodnosti in različnih veroizpovedi, vključno z muslimansko; po drugi strani pa so tarča očitkov, zmerjanja in včasih fizičnih napadov rasistov in pre-naptežev, ki ne znajo razlikovati med peščico nasilnih skrajnežev in veliko večino miroljubnih nosilcev drugačne veroizpovedi. »Islam ni nasilje, #notinmyname« (ne v mojem imenu) je bilo glavno geslo, s katerim so pripadniki islamskih skupnosti obsodili teroristične napade v Parizu in v Maliju. Osrednji demonstraciji sta bili včeraj popoldne na trgu Santi Apostoli v Rimu in na trgu San Babila v Milanu, kjer se je kljub dežju in mrazu zbralo več tisoč ljudi. Skupno je na shodih, ki so bili včeraj še v Genovi, v petek pa v Palermu, Parmi, Reg-gio Emilii, Lucci in drugih mestih, sodelovalo več desettisoč ljudi. »Terorizem ni nobena vera« in »Ne v mojem imenu« so vzklikali udeleženci, med njimi številne ženske. Soorganizator demonstracij, ki so se jih udeležili nekateri politiki, umetniki, intelektualci in druge znane osebnosti, je bil italijanski poslanec maroškega rodu Kalid Chaouki. Organizatorji so vse državljane tudi pozvali, naj se borijo proti »rakasti tvorbi« fundamentalizma. Eden glavnih ciljev terorističnih napadov na Evropo je prav ta, da bi poglobili prepad strahu, predsodkov in nezaupanja večinskega prebivalstva do muslimanov, kar naj bi slednje po načrtih fundamentalistov pahnilo v objem terorizma. »Manifestacije, kot je vaša, so dragocene, ker pomagajo osamiti vse, ki z ene ali druge strani podžigajo konflikt civilizacij,« je poudarila predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini. Poslanico v prid skupnemu boju proti terorizmu je islamskim skupnostim poslal tudi predsednik republike Sergio Mattarella, z njim še politiki raznih strank in predstavniki sindikatov. Neuglašene izjave so prišle le iz vrst Severne lige in neofašistov, ki trdijo, da so se demonstracij udeležili le »štirje mački«. M.M. Med udeleženci včerajšnjih demonstracij italijanskih islamskih skupnosti so bile ženske zelo številne in tudi glasne, kar spodbija nekatere razširjene predsodke do teh skupnosti ansa benetke - V petek v gledališču La Fenice, v torek pogreb Objem Valerii Solesin in vsem žrtvam v Bataclanu BENETKE - Že na začetku večera je vodja gledališča La Fenice Cristiano Chiarot sporočil občinstvu, naj se ne ustraši, ko bo v tretjem delu opere slišati strele, ker spada to h koncertu. Pred osrednjo beneško operno hišo pa je med tem in vse do konca predstave stalo trideset policijskih agentov in karabinjerjev; dekle, ki je šlo mimo in je opazilo im-pozantno prisotnost sil javnega reda, je prijateljici reklo »najbrž je spet nov alarm«. V petek v Benetkah ni bilo nobenega alarma, bilo je samo odprtje nove sezone enega osrednjih italijanskih opernih gledališč z Mozartovim Idomenejem. Benetke so mesto, ki je v zadnjih treh dneh prejelo že pet lažnih bombnih obvestil in prebivalci so se na novo realnost očitno že navadili. K temu gre dodati, da so prav v petek v La Fenice z izvedbo francoske himne in enominutnim molkom počastili spomin Valerie Solesin, edine italijanske žrtve pariških atentatov, in da je skoraj polovica obiskovalcev sezone beneškega teatra prav francoske narodnosti. Sicer pa se mesto na vodi pripravlja na dan žalovanja. V torek bo namreč na Trgu sv. Marka pogreb osemindvajsetlet-ne raziskovalke pariške Sorbone, ki je bila doma prav v Benetkah. Pogrebni obred, ki se ga bosta po napovedih udeležila predsednik republike Sergio Mattarella in predsednik vlade Matteo Renzi, bo na željo Valerinih staršev v civilni obliki in prvič v zgodovini na osrednjem beneškem trgu. Nanj družina vabi »ljudi vseh veroizpovedi«. Valeria Solesin se je sicer v rodno mesto vrnila že včeraj. Okrog poldne je na letališču Marco Polo pristalo letalo s posmrtnimi ostanki nesrečnega dekleta. Ob njej so iz Pariza leteli starši in Valerin zaročenec Andrea ter njegova sestra Chiara, ki sta se z mlado žrtvijo udeležila koncerta v dvorani Bataclan. V gneči med begom pred streli se je skupina prijateljev porazgubila, kar je bilo za Valerio usodno. Že včeraj, takoj po prihodu na italijanska tla, so Valerinega fanta in njegovo sestro zaslišali preiskovalci, v bolnici v Mestrah pa so opravili še zadnjo obdukcijo trupla, ki so jo sicer pred tem že izvršile francoske oblasti. Obstaja namreč dvom, da je Valeria padla pod streli policije, ko so agenti vdrli v koncertno dvorano Bataclan in osvobodili talce. Ta podatek pa je v resnici za družino, ki je že v prvih dneh po smrti hčerke dokazala neverjetno dostojanstvo, relativnega pomena. Danes in jutri bo krsta ležala v občinski dvorani Ca' Farsetti, ki je tako kot ostale javne palače že pred dnevi spustila zastave na pol droga, v torek pa bo za Benetke dan žalovanja. (Iga) Zaradi afere Vatileaks Vatikan obtožil pet ljudi VATIKAN - Vatikan bo v povezavi z nedavnim vnovičnim izbruhom škandala Vatileaks tožil pet ljudi, med njimi dva preiskovalna novinarja. Če bodo obsojeni, jih čaka od štiri do osem let zaporne kazni. Katoliška cerkev obtožuje peterico objave zaupnih dokumentov in informacij. Med obtoženimi sta novinarja Gianluigi Nuzzi in Emiliano Fittipaldi, ki sta objavila knjigi o škandalih katoliške cerkve. V knjigah razkrivata korupcijo, kraje in nebrzdano trošenje v Vatikanu. Njun vir so bili zaupni vatikanski dokumenti. Vatikan ima kot suverena država svoj pravosodni sistem. Kot so sporočili, se bo sodni proces začel v torek. Novica sledi aretaciji nekdanjega sekretarja komisije za ekonomsko-upravne zadeve Svetega sedeža (COSEA). Sekretar Lucio Angel Vallejo Balda je tudi med peterico, z njim pa še svetovalka komisije Fran-cesca Immacolata Chaouqui in sodelavec iste komisije Nicola Maio. Komisiji COSEA je papež Frančišek leta 2013 zaupal nalogo, da prouči organiziranost ekonomsko-upravne strukture Svetega sedeža in predlaga reforme. Komisija je s svojim delom zaključila lani. Pred 20 leti sklenjen daytonski sporazum SARAJEVO - Včeraj je minilo 20 let od sklenitve daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je po več kot treh letih končala vojna v BiH, ena najbolj krvavih po 2. svetovni vojni. V njej je umrlo več kot 100.000 ljudi, v tujino ali po državi pa se je razselilo 2,2 milijona ljudi oziroma več kot polovica prebivalstva. S sporazumom v letalskem oporišču Wright-Patterson blizu Daytona so BiH vzpostavili kot enotno državo v njenih republiških mejah z dvema entitetama - bošnjaško-hrvaško Federacijo BiH in srbsko Republiko srbsko. Sporazum je tako zagotovil vzpostavitev miru in ohranitev celovitosti države. Še vedno pa ostaja ovira za napredek države. Ukore-ninil je namreč delitve na nacionalni osnovi, pa tudi kompleksno, zapleteno in potratno strukturo oblasti, ki ovira odločanje in sprejemanje reform ter pomeni veliko obremenitev za proračun v tej 3,8-milijonski državi z več kot 40-od-stotno brezposelnostjo. BiH se je sicer letos vrnila na pot reform. Poleti uveljavljen leta 2008 sklenjen pri-družitveni sporazum z EU, politiki pa so se dogovorili o celovitem načrtu reform na več področjih, ki se po ocenah Bruslja izvaja. A interesi politikov po nacionalni liniji so še vedno ovira za hitrejši tempo reform. belgija - Izredni ukrepi zaradi »konkretne grožnje napada« Bruselj kot v vojni BRUSELJ - V glavnem mestu Belgije so včeraj povišali stopnjo nevarnosti pred terorističnimi napadi na najvišjo raven, 4. Oblasti so ukrep utemeljile z »resno in neposredno grožnjo«. Prebivalcem so odsvetovali, da bi se zadrževali na krajih, kjer je veliko ljudi. V celoti je tudi zaustavljen promet v podzemni železnici. Odpovedali so vse večje športne, kulturne in druge množične prireditve. Prva in druga državna nogometna in košarkarska liga sta mirovali, zaprti so bili kinodvorane, nakupovalni centri in tržnice, številne trgovine, javni lokali in restavracije. Javni potniški promet z avtobusi in tramvaji ter letalski promet so se odvijali nemoteno, na železniških postajaj v belgijski prestolnici je bila poostrena kontrola potnikov. Odpovedali so tudi bruseljski glasbeni festival Sound/Check v središču mesta. Belgijske oblasti so nekaj ur pred tem tri ljudi, ki so jih aretirali v zadnjih dnevih, obtožile vpletenosti v teroristične napade v Parizu. Že v začetku tedna so vpletenosti v napad obtožili Hamso At-touja in Mohammeda Amrija. Na begu je še Salah Abdeslam, ki je prav tako osumljen vpletenosti v pariške napade. Za Abdeslama, ki ima prebivališče v Belgiji, njegov brat Brahim pa se je razstrelil v pariškem baru, domnevajo, da se skriva v Belgiji. Abdeslam naj bi imel testne vezi z glavnim načrtovalcem napadov Abdelhamidom Abbaudom, ki je bil ubit med sredino policijsko racijo v pariškem predmestju. Oba sta odraščala v revni bruseljski četrti Molenbeek. »Dobili smo izčrpne informacije, da je nevarnost jasna in neposredna,« je dejal zunanji minister Didier Reynders. Notranji minister Jan Jambon je opozoril, da je »nevarnost zelo velika«. Drugih podrobnosti nista razkrila. Belgijski premier Charles Michel je pojasnil, da je ukrep »povezan z grožnjo za napad s strani posameznikov z eksplozivi in orožjem na številnih lokacijah v prestolnici«. Belgijski nacionalni krizni center je za bruseljsko letališče ter za predmestje Vilvoorde prav tako izdal najvišjo stopnjo ogroženosti pred terorističnimi napadi. Kot je povedal ministrski predsednik bruseljske regije Rudi Vervoort, je zaradi teroristične grožnje zamrlo javno življenje v Bruslju. Objavili so tudi, da bruseljska podzemna železnica ne bo obratovala še danes do 15. ure. V Turčiji prijeli belgijskega državljana ISTANBUL, 21. novembra - Turčija je prijela belgijskega državljana maroškega rodu, ki je osumljen, da je povezan s terorističnimi napadi v Parizu. 26-letnemu Ahmetu Dahmaniju očitajo, da je sodeloval pri izbiri krajev za napade. Dahmanija so prijeli v bližini turističnega mesta Antalyja na jugu Turčije. Skupaj z njim so prijeli še dva sirska državljana, ki naj bi mu pomagala priti čez mejo v Sirijo. Kdaj natančno so trojico prijeli, turški viri ne navajajo. V Maliju po napadu na hotel iščejo štiri osumljence BAMAKO - Sodelovanja v petkov džihadistični napad na hotel v malijski prestolnici Bamako so osumljene najmanj štiri osebe. Napad je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 21 smrtnih žrtev, večinoma tujcev. Napadalci so ob napadu na hotel zajeli 170 gostov in hotelskih uslužbencev. Malijski predsednik Ibrahim Bubakar Kei-ta je sporočil, da je v napadu, ki se je končal, ko so malijske in mednarodne sile vdrle v hotel, po zadnjih podatkih umrlo 19 talcev in dva napadalca. Med smrtnimi žrtvami je šest ruskih državljanov, dva Kitajca in dva Belgijca, Američan, državljan Senegala ter pripadnik malijskih varnostnih si. Predsednik je obljubil, da terorizem ne bo zmagal. Odgovornost za napad je prevzela skupina Al Murabitun, veja mreže Al Kaida, ki jo vodi zloglasni alžirski skrajnež Moktar Belmoktar. Samomorilske napadalke v Kamerunu ubile pet ljudi YAOUNDE - V napadu štirih samomorilskih napadalk na severu Kameruna je bilo včeraj ubitih pet civilistov, med katerimi je bil tudi lokalni voditelj, je sporočil regionalni guverner Midjiyawa Bakari. Ena od napadalk je eksploziv sprožila pred vo-diteljevo hišo v vasi blizu Fotokola, mesta, ki je pogosto tarča islamistov iz vrst skupine Boko Haram. V napadu je bil ubit sam voditelj in štirje člani njegove družine. Preostale tri ženske so se razstrelile, a niso ubile nikogar drugega. Francoska policija izpustila večino v sredo aretiranih PARIZ - Francoska policija je včeraj izpustila sedem od osmih ljudi, ki jih je v sredo aretirala med protiteroristično operacijo v pariškem predmestju Saint Denis. V priporu ostaja le Jawad Bendaoud, ki je priznal, da je oddal stanovanje dvojici iz Belgije "kot uslugo". V stanovanju v Saint Denisu je ubit domnevni organizator francoskih napadov Abdelhamid Abaaoud. Policijo je do Abaaouda nevede pripeljala njegova sestrična, Hasna Aitboulahcen, ki je bil skupaj z Abaaoudom v operaciji ubita. / AKTUALNO Nedelja, 22. novembra 2015 3 S petkovega pogovora z videmskimi pokrajinskimi svetniki v prostorih multimedijskega muzeja SMO v Špetru nm Pokrajinski svetniki, ki so se srečanja udeležili, so povedali, da so zadovoljni, da so lahko izvedeli kaj več o Slovencih videmske pokrajine, saj so njihovo stvarnost slabše poznali. Priznali so tudi, da je prišlo pri glasovanju o resoluciji, ki jo je predlagal Fabrizio Dorbolo (na srečanju v Špetru je še enkrat pozval kolege, naj pripomorejo, da se napake v brošuricah odpravijo), do spodrsljaja, saj zadevi niso posvetili potrebne pozornosti (tako sta med drugim povedala predstavnika Demokratske stranke). Župan Trbiža Renato Carlantoni (Naprej Italija), ki se takrat ni udeležil glasovanja, ker je zapustil dvorano, je dodal, da so manjšinski jeziki nedvomno bogastvo, ob tem pa se je tudi vprašal, kako to, da stare nemške krajevne govorice niso nikoli predmet polemik, medtem ko še vedno prihaja do trenj, ko se govori o slovenskih narečjih. Vsi pa so se vsekakor strinjali, da je treba za razvoj teritorija delovati složno in da je potreben dialog med vsemi akterji. Konkreten primer konstruktivnega soočenja in sodelovanja je izpostavil špetrski župan Mariano Zuf-ferli, ki je ocenil, da se vzdušje po dolgih letih trenj vendarle nekoliko umirja, kot dokazuje tudi predlog, da bi v Špetru imeli trojezični licej, do katerega je prišlo na nedavnem srečanju med ravnatelji špetrskih šolskih zavodov. (NM) špeter - Na povabilo SKGZ in SSO po polemikah o brošuricah »Trije jeziki za posebnost« Videmski pokrajinski svetniki na koristni učni uri o Slovencih Svetniki so priznali, da so slovensko stvarnost doslej dokaj pomanjkljivo poznali ŠPETER - Prisotnost Slovencev na Videmskem in doprinos slovenskih organizacij k ohranjanju krajevne kulture in narečij, pa tudi k razvoju teritorija, so bile glavne teme pogovora med predstavniki Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij ter načelniki svetniških skupin v videmskem pokrajinskem svetu. Gostje slovenskih organizacij so imeli tako v petek v Špetru, v prostorih multimedijskega muzeja SMO, možnost, da spoznajo stvarnost, o kateri, kot so sami priznali, so prej vedeli malo ali nič. Do srečanja je prišlo na pobudo SKGZ in SSO in je posledica znanih polemik, ki so sledile izdaji brošuric »Trije jeziki za posebnost«, za katero je poskrbela Pokrajina Videm ob evropskem dnevu jezikov, ker je želela ovrednotiti manjšinske jezike, ki se govorijo na njenem ozemlju. Brošurica, ki predstavlja slovensko skupnost na Videmskem, namreč ne omenja Rezije, Čedada, Ahtna, Fojde, Nem, Prapotnega in Tavorjane, čeprav ti kraji in njihovi zaselki tudi sodijo v območje izvajanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino. SKGZ in SSO sta tedaj takoj pisala predsedniku Pokrajine Fontaniniju in zahtevala, naj brošurico o slovenski skupnosti popravijo. Na podlagi njunega pisma je pokrajinski svetnik Fabrizio Dorbolo vložil resolucijo, ki pa jo je pokrajinski svet zavrnil. Sam Fontani-ni, pa je tedaj med drugim poudaril, da je uradno stališče Pokrajine Videm to, da je rezijanščina slovanski jezik, ki nikakor ni slovenski. Predstavniki slovenskih organizacij v videmski pokrajini pa so se odločili, da ne bodo popustili in so zato v Špe-ter povabili načelnike svetniških skupin vi-demskega pokrajinskega sveta. Vabilu so se odzvali predstavniki vseh skupin: Severne lige, Naprej Italija, UDC, Demokratske stranke in Mešane skupine. Srečanja pa sta se udeležila tudi špetrski župan Mariano Zufferli in podpredsednik paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Giuseppe Firmino Marinig. Predsednica SKGZ videmske pokrajine Luigia Negro je podala zgodovinsko sliko o razvoju in delovanju slovenskih organizacij. Spregovorila je tudi o stalnem prizadevanju za ohranitev krajevnih narečij, kar navsezadnje dokazuje tudi njihova raba v časopisih Novi Ma-tajur in Dom. Poudarila je, da se slovenske organizacije pri svojem delovanju sklicujejo na ugotovitve jezikoslovcev, ki dokazujejo, da so narečja, ki se govorijo na Videmskem, vključno z rezijanščino, slovenska. Negrova je tudi obžalovala, da so vse te polemike od konca druge svetovne vojne dalje močno ošibile skupnost in pogojevale njen razvoj. Videmski predsednik SSO Riccardo Ruttar pa je spregovoril predvsem o brošuricah »Trije jeziki za posebnost« in njihovih pomanjkljivostih, da bi pokrajinskim svetnikom razložil, v čem je srž problema. Kot je poudaril že ob njihovi predstavitvi, je nepojmljivo, da je iz knjižice o Slovencih izključena Rezija. »To je tako, kot če govorili o telesu in pri tem pozabili na roko,« je povedal in dodal, da v dolini pod Kaninom res nikoli niso govorili knjižne slovenščine, toda rezijansko narečje se lahko še naprej ohrani le s pomočjo zaščitnega zakona in stikov s standardnim jezikom. Goste je nagovorila tudi predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo in jim predstavila delovanje Inštituta ter njegov doprinos k razvoju teritorija tudi s sodelovanjem v pomembnih evropskih projektih, kot sta bila Jezik-Lingua (v okviru katerega je nastal tudi muzej SMO, ki so si ga gostje ogledali pod vodstvom arhitektke Donatelle Ruttar) in ZborZbirk. šolstvo - Dopis tajnika SSŠ Prinčiča šolskim oblastem Slovenske in dvojezične šole potrebujejo več delovnih mest TRST - Število osebja za krepitev vzgojno-izobra-ževalne ponudbe na šolah s slovenskim učnim jezikom oz. na dvojezičnih šolah je treba povečati, obenem naj se število mest dodeli v okviru pristojnega ministrstva za šolstvo in ne samo Deželnega šolskega urada. To zahteva Sindikat slovenske šole v dopisu, naslovljenem na trenutno vodilnega funkcionarja na Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino Pietra Biasiola in poslanem v vednost vodji Urada za slovenske šole Igorju Giacominiju in deželnim sindikalnim organizacijam. V okviru izrednega zaposlitvenega načrta, vezanega na zakon o šolski reformi - znan je pod imenom »Dobra šola«, ki predvideva tudi dodatne sezname osebja za okrepitev ponudbe, so slovenskim oz. dvojezičnim šolam v FJK dodelili 45 dodatnih delovnih mest (za celotno deželo jih je 1250): za goriško pokrajino je dodatnih mest 13 (pet za osnovne, dve za nižje in šest za višje srednje šole), za tržaško pokrajino 28 (enajst za osnovne, pet za nižje in dvanajst za višje šole), za videmsko pokrajino pa štiri (tri za osnovne in eno za nižje srednje šole), to pa je za Sindikat slovenske šole premalo v primerjavi s potrebami naših šol. To v dopisu ugotavlja tajnik sindikata Jo-ško Prinčič, ki ugotavlja, da se je pri dodeljevanju mest upoštevalo le določilo o minimalnem številu treh mest za posamezno šolo, v glavnem pa se ni upoštevalo 76. odstavka 1. člena zakona o »Dobri šoli«, kjer je govor o potrebah slovenskih oz. dvojezičnih šol. Prinčič dalje opozarja, da je taka porazdelitev hudo prizadela potrebe, ki so jih izpostavili ravnatelji slovenskih šol, zlasti v zvezi z osnovnimi šolami, ki so v posebno težkem položaju zaradi problematik, vezanih na jezik in teritorij. Poleg tega pa je nov postopek dodeljevanja osebja šolam v FJK upošteval enoten seznam osebja in ni predvidel ločenega seznama za slovenske šole, kar po besedah tajnika SSŠ ustvarja težave šolam v FJK na splošno. Od tod zahtevi po povečanju števila osebja za slovenske oz. dvojezične šole ter po določitvi seznama osebja ne samo na deželni, ampak tudi na državni ravni. dežela - Kmalu v veljavi nova evropska zakonodaja Vinogradniki pozor! Stare neprijavljene vinograde je treba čim prej vpisati na deželni seznam TRST - Vinogradi v Evropi in torej tudi v deželi Furlaniji-Julijski krajini bodo morali biti kmalu v skladu z novimi evropskimi normativi in upoštevati evropski pravilnik št. 1308 iz leta 2013. Ta bo začel veljati v naši deželi 1. januarja, zato je potrebno, da se vsak vinogradnik, ki tega še ni storil, pred tem rokom prilagodi evropski zakonodaji. Deželna uprava namerava na tej osnovi izdelati novo deželno zakonodajo, zaradi tega pa je pod vprašajem obstoj mnogih starih vinogradov in točneje tistih, ki so nastali pred letom 1987 (takrat so ustanovili temu namenjen kataster) in niso bili nikoli prijavljeni. Deželna svetnica Gibanja 65 zvezd Ilaria Dal Zovo je v tej zvezi naslovila vprašanje na deželno vlado, nanj pa je odgovoril deželni odbor- nik za kmetijstvo Christian Shaurli. Ta je v bistvu povedal, da se mora Dežela FJK prilagoditi evropski zakonodaji in bodo torej uničili vse stare vinograde, ki niso bili prijavljeni. Sicer je Shaurli dodal, da je še čas za ureditev položaja vinogradov, ki so nastali ob upoštevanju trt na seznamu deželnega pravilnika 321/2003, in sicer do 31. decembra letos. Glede uničevanja neprijavljenih vinogradov bo vsekakor veljala izjema za vinograde za družinsko uporabo(manj kot 1.000 kvadratnih metrov površine) in za eksperimentalne vinograde. Lastniki vinogradov, ki so nastali pred letom 1987 in jih niso nikdar prijavili, morajo torej to storiti čim prej, kajti z novo evropsko zakonodajo to ne bo več mogoče in bodo te vinograde enostavno uničili, so povedali včeraj pri Kmečki zvezi. rezija antonio@novimatajur.it Slovenščina in zgodbice Kot nekatere otroške pesmice, ki nimajo pravega smisla, se v videmski pokrajini občasno ponavlja tista o rezijanščini. Gre za "ne-jezikoslovno" teorijo, po kateri naj ne bi imela rezijanščina nič skupnega s slovenskim narečnim sistemom. Ergo noben Rezijan ni Slovenec, ker nacionalno identiteto določa samo jezik. Ergo Rezijani so... Italijani. Logika in jezikoslovje nista najmočnejši točki zagovornikov te teorije. Med njimi pa so tudi nekateri politiki, ki imajo tudi določene institucionalne odgovornosti. Zadnji (vendar ne prvič) je javno podprl to teorijo predsednik Pokrajine Videm Pietro Fontanini. Da se razumemo, Fonta-nini je na primer leta 2012 prav na sedežu Pokrajine sprejel nekatere pripadnike tako imenovane »civilne mreže« Gladio, da bi se jim zahvalil. Tokrat je najprej izključil Rezijo (in še nekatere druge jezikovno mešane občine) iz brošurice, ki jo je uredila in izdala Pokrajina Videm, da bi predstavila slovensko jezikovno skupnost, ki živi na njenem ozemlju. Nato je to »ne-jezikoslovno« teorijo ponovil na pokrajinskem svetu, ko je svetnik manjšine Fabrizio Dorbolo zahteval, naj brošurico, ki jo bo Pokrajina delila tudi po šolah, popravijo in dopolnijo v skladu s tem, kar predvideva zaščitni zakon. Če smo pošteni, lahko povemo, da so se Beneški Slovenci iz Terskih in Nadiških dolin celo čudili, da jih je Fontanini vključil v omenjeno brošurico. »Rezijanska teorija« se namreč širi tudi po drugih dolinah. V Pod-bonescu so na primer večinski svetniki, župan Camillo Melissa in podžupan Mirko Cla-vora odločili, da je »nediščina-nediško-natisoniano« samostojen jezik. Vse te teorije seveda nimajo nič skupnega zjezikoslovjem, politični načrt pa je povsem jasen in njihovi zagovorniki tudi brez sramu javno priznajo, kaj želijo: sredstva iz zaščitnega zakona hočejo zase. Te teorije pa so v določeni meri tudi uspešne, saj jim nekateri na Videmskem res verjamejo. To je najbolj viden rezultat dolgih let asimilacije. Če pa je naš cilj to, da ohranimo slovensko prisotnost (tudi) na Videmskem, tem ljudem ne smemo odgovarjati z enakim, zaprtim nacionalizmom. Ne zato, ker smo Slovenci boljši, ampak ker bi moral biti naš cilj ta, da branimo svojo kulturo, ne pa črpanje javnih sredstev. In če ne priznamo in ne spoštujemo drugih kultur, ne bomo poznali niti svoje. / TRST Nedelja, 22. novembra 2015 4 r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu vreme - Veliko dela za gasilce in mestne redarje Močna burja, mraz in prvi sneg na Krasu Prišla sta. Močna burja in »polarni« mraz, tako kot so napovedovali vreme-noslovci. Na Tržaškem je začelo že včeraj dopoldne deževati, okrog poldne pa se je dvignila še burja in temperatura je hitro padla. Enkraten binom, seveda, ki povzroča običajne preglavice tako Tržačanom, saj jim ne dovoljuje, da bi se lahko pred dežjem obvarovali z dežnikom, pa tudi mestnim redarjem in gasilcem, ki morajo bežati z ene strani mesta na drugo in reševati marsikatero težavo. Najhujše je bilo med 13. in 15. uro, so nam potrdili redarji. Takrat je burja hudo zavijala. Po mestnih prometnicah so se redarji in gasilci ukvarjali predvsem z zabojniki za odpadke, ki so se znašli sredi ceste, z lesenimi oz. aluminijastimi oknica-mi, ki so nevarno visele s hišnih pročelij, z večjimi vejami in strešniki na ulicah. Veliko dela je bilo zlasti na Trgu Pestalozzi in v Terezijanski četrti, močan veter je podrl tudi ograjo delovišča na Ponterošu, da o parkiranih motornih kolesih, ki so padla kot domine sploh ne govorimo. Krajevna civilna zaščita opozarja na previdnost, saj vremenoslovci napovedujejo, da se bo burja še okrepila in naj bi dosegla 100 kilometrov na uro, prav tako naj bi temperature še dodatno padle in meja sneženja naj bi se spustila do okrog 500 metrov. Na Krasu (zlasti na vzhodnem delu, pri Gročani in Pesku) so se včeraj pod večer namreč pojavile prve snežinke, ki jih je burja skorajda takoj pometla. V noči pa naj bi rahlo sneženje mešano z dežjem vztrajalo, pojavil pa naj bi se tudi led. Iz previdnosti so občinske službe začele s posipavanjem soli po glavnih pokrajinskih cestah. Danes zjutraj naj bi bilo nebo še vedno sivo in dež naj bi vztrajal, dopoldne pa naj bi se stanje umirilo in vreme naj bi se izboljšalo, čeprav bo ozračje hladno in vetrovno. (sas) f 7" Teatro! • rTl • Verdi Irieste FONDAZIONE TEATRO LlftlCOGlfi$^F^ VERJI Dl TRIESTE m ■ petek, 27. november 20.30 sobota, 28. november 20.30 nedelja, 29. november 16.00 torek, 1. december 20.30 četrtek, 3. december 20.30 sobota, 5. december 16.00 avtor lirične opere JULES MASSENET fr I ■ 1II V Koncertni mojster in Dirigent CHRISTOPHER FRANKLIN Režija GIULIO CIABATTI Scenografija AURELIO BARBATO Kostumi LORENA MARIN Light Design CLAUDIO SCHMID Nova priredba Fundacije Teatro Lirico Giuseppe Verdi di Trieste v sodelovanju s Fundacijo Teatro Lirico di Cagliari Orkester Fundacije Teatro Lirico Giuseppe Verdi di Trieste .-.'♦if-- ivT^r 'i +1'. . . ; . . Sto - -■■-■' ? < ■ r-^.1 r - SLEDI NAM ■' rj^NFO- "■' . . , * ■ ■ O TeatroVerdiTS www.teatroverdi-trieste.com O Teatro Lirico Giuseppe Verdi-Trieste brezplačna zelena telefonska številka Čl teatroverdits 800 090373 (pon-sob 9.00-21.00) ^ slatno Sk° gledališče RDEČI PROGRAM Prešernovo gledališče Kranj Oliver Frljič 25.671 (IZBRISANI) 25. novembra, ob 20.30 v Veliki dvorani, z italijanskimi nadnapisi I BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 - 040 2452616 www.teaterssg.com tiS^slovensko «fO^I tiSSfe slovensko WfP stalno ■ WW stalno gledališče H gledališče Slovensko stalno gledališče. Kulturno društvo Raz/seljeni, Glasbena Matica v sodelovanju s Primorskim dnevnikom in Slofest-om Sabrina Morena, Martina Kafol, Martin Lissiach, Daniel Dan Malalan KAKO POSTATI SLOVENCI V 50 MINUTAH režiserka: Sabrina Morena igra: Daniel Dan Malalan Boštjan Zavnik - harmonika danes, 22.novembra, ob 17.00 v Kulturnem domu na Proseku s sodelovanjem Zadruge Kulturni dom Prosek-Kontovel naslednji ponovitvi: v torek, 24. novembra, ob 20.00 v ljudskem domu G.Canciani, Podlonjer s sodelovanjem Krožka ljudske kulture STELLA v četrtek, 26. novembra, ob 20.00 v dvorani Roma v Miljah s sodelovanjem DSMO Kiljan Ferluga I www.teaterssg.com Lot Vekemans ISMENA, NJENA SESTRA režiser Igor Pison ¡¿d DANES, 22. novembra, ob 16.00 v Klubskem prostoru z italijanskimi nadnapisi vozni red brezplačnega avtobusa 15.00 - Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21 15.10 - Trebče, trg pri spomeniku 15.15 - Padriče, postaja pred športnim centrom Gaja 15.20 - Bazovica, pred cerkvijo ponovitve se nadaljujejo do 12. decembra zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna! BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 040 2452616/ brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com / TRST Nedelja, 22. novembra 2015 5 PRIBEŽNIKI - Župan Cosolini se zavzema za rešitev, a ne bo enostavno Silos v zimskih razmerah boleče odprto vprašanje V opuščenem skladišču naleteli tudi na 10-letnega dečka - Sirska družina, kije prispela z ladjo, zaprosila za azil Z znižano temperaturo in nastopom prave zime postaja vprašanje beguncev, ki so zasilno nastanjeni v opuščenem skladišču Silos, vse bolj pereče. Število azilantov na Tržaškem stalno niha, v petek jih je bilo 860, redno jih je vsekakor več kot 800. Povečini gre za državljane Afganistana in Pakistana. Center za prvo sprejemanje je nekdanja hala prevoznega podjetja SAF blizu Rižarne, od koder goste v drugi fazi preusmerjajo v ostala središča in stanovanja na Tržaškem, skupno število azilantov pa zaradi rednih novih prihodov vseskozi presega zmogljivosti krajevnega sistema. V petek je policija zabeležila 15 novih prihodov. Kdor je na čakanju, ima zagotovljeno pomoč in hrano, a prenočuje v mrzlem in umazanem Silosu ob železniški postaji - v petek je bilo tam okrog 90 ljudi. Tržaški občinski odbor je med petkovim zasedanjem občinskega sveta osvojil resolucijo Marina Sossija (SEL), ki poziva občinsko upravo, naj čim prej poskrbi za izpraznitev Silosa. »V propadajočo zgradbo v središču mesta se begunci zatekajo in v njej živijo v slabih razmerah. Začetek zime pa ogroža njihovo zdravje. Ko oblasti premestijo begunce iz Silosa v druge centre, se skladišče takoj spet napolni in obnavljajo se zdravstvene in humanitarne težave,« piše v resoluciji, ki župana poziva, naj se odločno zavzame za čim prejšnje zaprtje Silosa ter da najde primerno alternativno rešitev za begunce. Cosolini je resolucijo osvojil in potrdil, da se že več mesecev zavzema za čim bolj primerno in dostojno sprejemanje pribežnikov. Spomnil je, da so prejšnji teden iz Silosa premestili 170 ljudi, del teh je odpotoval v Bologno, ostale so namestili v krajevne nastanitvene strukture. »Potrebujemo pomoč vseh, v prvi vrsti Dežele FJK in Rima, saj je v Trstu za 0,5 promila azilantov, medtem ko znaša italijansko povprečje 0,1, deželno pa 0,2 promila,« je opozoril župan. Prefektinja Francesca Adelaide Garufi je pred nedavnim potrdila, da evakuacija v Silosu ne pride v poštev, vsaj dokler oblasti ne najdejo alternativne rešitve. V Silosu se v glavnem zadržujejo samo odrasli moški, ki so v Trst prispeli v zad- njih dveh tednih. Ženske, mladoletniki brez spremstva in družine imajo prednost, Pre-fektura in ostale ustanove zanje poskrbijo takoj. Pred dnevi so v Silosu naleteli na desetletnega dečka iz Afganistana: sprva so mislili, da je sam, nato so tam našli še njegovega mladega očeta. Matere ni, potujeta sama. Dvojico je pod svoje okrilje takoj prevzel konzorcij ICS. V četrtek pa so na trajektu, ki je pri-plul iz Turčije, ponovno odkrili skupino sirskih beguncev - 13 ljudi. Šlo je za dve družini, ki sta se v Turčiji skrili na trajekt. Kot se v teh primerih redno dogaja, je prva družina nadaljevala pot proti severu Evrope, medtem ko je druga, sedemčlanska družina (starša imata pet otrok) zaprosila za politični azil v Italiji, kar je za sirske družine neobičajno: v Trstu se je to zgodilo prvič. (af) TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Po petkovi predstavitvi Razprava o prostorskem načrtu bo jutri popoldne stopila v živo Trst bo po 18 letih kmalu dobil nov splošni prostorski načrt. Ta bo slonel na več pomembnih temeljih, kot so zmanjšanje zazidljivosti in poudarek na upoštevanju okolja, a obenem tudi pozornost do razvoja mesta oziroma gospodarstva. Poseben poudarek bo tudi na potrebah kmetijstva, vprašanje spremembe namembnosti nekaterih zemljišč, ki naj bi postala nezazidljiva, pa se bo najbrž nazadnje rešilo. To je povedal tržaški občinski svetnik Igor Švab v petek zvečer v dvorani tržaškega občinskega sveta, kjer se je začela razprava o novem prostorskem načrtu. Razprava bo stopila v živo jutri popoldne ob 17.30 in se bo nadaljevala tri krat tedensko za tri tedne (ob ponedeljkih, sredah in petkih). Namen skupšči- ne je dokončno odobriti novi regulacijski načrt pred božičnimi prazniki in bo tako Trst pred koncem leta dobil nov načrt, ki bo nadomestil tistega iz časa Illy-jevega županovanja. Razpravo o novem prostorskem načrtu je v petek zvečer uvedla tržaška občinska odbornica za urbanistično načrtovanje Elena Marchigiani. Ta je predstavila vsebino načrta in politične smernice, ki so zaznamovale njegovo izdelavo, medtem ko je načrt iz tehničnega vidika podrobneje predstavil predsednik pristojne občinske komisije Mario Ra-valico. Začela se je nato razprava, ki se je zaključila po polnoči in je potekala v umirjenem vzdušju. Izjema je bila v začetku razprave, ko je vodja svetniške skupine Forza Italia Everest Bertoli predsta- vil nekaj prejudicialnih vprašanj in zahteval, da se prekliče razpravo, kar je skupščina zavrnila. Sicer je bilo iz vrst des-nosredinske opozicije, ki napoveduje oster boj, slišati razne kritike in očitke, da je načrt slab in ni na strani občanov. Vodja svetniške skupine G5Z Paolo Menis pa je poudaril, da prostorski načrt dopušča kljub omejitvam vsekakor preveč gradenj. Prostorski načrt bo mogoče še izboljšati. Skupščino čaka zdaj analiza skoraj 770 ugovorov, pripomb in priporočil ter skoraj 270 popravkov, v ta namen pa se bo sestajala vsak drugi dan v tednu od 17.30 do okvirno 1. ure ponoči. To je že izzvalo protest Gibanja 5 zvezd, ki opozarja, da bodo občinski svetniki za vsako zasedanje prejeli dve sejnini. A.G. PROSTORSKI NAČRT Aljoša Gašperlin aljosa.gasperlin@primorski.eu Dvojna sejnina Tržaški občinski svet je začel konkretno razpravljati o novem splošnem regulacijskem načrtu, ki bo po 18 letih uvedel nova pravila. To bo po oceni občinske uprave sodoben načrt, ki bo upošteval okolje in potrebo po gospodarski rasti. Ob kritikah in polemikah, ki se navadno pojavljajo zlasti v vrstah opozicije, se tokrat še pred začetkom obravnave postavlja dodatno vprašanje. Občinski svetniki se bodo namreč sestajali vsaj tri tedne po tri krat tedensko. Svetniki so odločili, da bodo seje vsak drugi dan od 17.30 do 1. ure naslednjega dne. To pomeni, da bodo za vsako sejo plačani dvojno, kajti razprava se bo vsakič zavlekla čez polnoč. Vodje svetniških skupin utemeljujejo, da bodo imeli občinski svetniki na delovnem mestu pravico do več prostih dni. Bo že res, da morajo preučiti mnogo ugovorov in popravkov. A vprašanje je, zakaj niso določili npr. treh zaporednih sej v tednu, ali našli kake druge, za davkoplačevalce manj obremenjujoče rešitve. Kajti vtis je, da bo poleg nekaterih madežev glede nezazidljivosti določenih zemljišč in omejitev v kmetijstvu, ki pa jih bodo najbrž odpravili, na tem prostorskem načrtu ostal še kak drug madež. Spodletel poskus kraje Policija je v noči na soboto prijavila 31-letnega Tržačana A.B. zaradi poskusa kraje. Stanovalec je v Ul. Ca-stagneto opazil italijanskega državljana, ki je skušal odpreti vrata parkiranih vozil. Očividec je obvestil policijo, ki je storilca takoj zasledilo in ga odvedlo na kvesturo. Po preverjanju so pozvali lastnike vozil, naj preverijo škodo in vsi so potrdili, da so vozila zaprta in nepoškodovana. GOSPODARSTVO - Nove ladje za križarjenje MSC v Trstu \y, ^ -= r 11=!!!=i i=: j i^^HIIEH^ziü^ Ladja Msc Opera v Trstu leta 2007 arhiv Skupina Msc je izrazila zanimanje za Trst in napovedala, da bi se lahko njene ladje za križarjenje v prihodnosti posluževale poleg Benetk tudi tržaškega pristanišča. Msc je v ta namen izrazila pripravljenost, da odkupi kar 40-odstotni delež družbe TTP (it. »Trieste terminal passeggeri«), ki upravlja terminal za potniške ladje in v katerem ima med drugim svoj delež tudi skupina Costa Crociere. Družbi TTP predseduje izredni komisar Pristaniške oblasti Zeno DAgostino, ki je pred nedavnim zamrznil prodajo delnic, ki jih je bila obljubila njegova predhodnica Marina Monassi. Prihod velikank Msc v Trst je vsekakor zelo pomemben za mesto, sta ocenila tržaška občinska svetnika Demokratske stranke Marco Toncelli in Manuel Zerjul in spomnila, da je v preteklosti že plula v Trst ladja Msc Opera. Skupina Msc je med drugim pred kratkim naročila gradnjo dveh novih tehnološko izrazito naprednih križarskih ladij tržiški ladjedelnici Fincantieri, sta dodala, in bi Trst lahko postal zanju odličen pristan. SLOVENSKI KLUB - V torek Film Drago, tržaška zgodba »Moj priimek je slovenski, moj materni jezik pa italijanski. Nikoli se nisem popolnoma identificiral kot Italijan ali Slovenec. Kateremu narodu torej pripadam?« Odgovor na to vprašanje je Massimiliano Milič skušal dobiti z dokumentarnim filmom Drago, tržaška zgodba, v katerem je raziskal usodo svojega dedka Draga Mi-liča. Film je nastal kot zaključni projekt magistrskega študija iz filmskega ustvarjanja in medijskih umetnosti na Univerzi v Glasgowu. V kratkem, pol ure trajajočem dokumentarnem filmu v italijanščini, se je Milič poglobil v eno izmed številnih življenjskih usod, zaznamovanih s svetovnima vojnama, ki sta divjali v naših krajih. Drago se je po prvi svetovni vojni kot mladenič posvetil športnemu udejstvovanju in vodil športno društvo s sedežem v Narodnem domu, delal pa je na veleposlaništvu Kraljevine Jugoslavije z bodočim nobelovcem Ivom Andricem. A fašizem in pregon Slovencev sta se vse bolj krepila in prizor iz leta 1929, ko je Drago na tramvaju videl Italijana, ki je otroku pljunil v usta, ker je govoril slovensko, je bil kaplja čez rob: razumel je, da je čas za upor. Istega leta so ga začeli kot antifašista preganjati in tako se je zanj začela večletna agonija po različnih taboriščih fašističnega režima. Film, ki ga bo ob prisotnosti avtorja v italijanščini predstavil zgodovinar Gorazd Bajc, je zanimiv in občuten prikaz multikulturne tržaške družine in njene usode, pa tudi iskanja identitete mladega Tržačana. Ogledate si ga lahko v torek, 24. novembra, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20). DSI - Jutri ob 20.30 Ob 40. obletnici Slovenske skupnosti Jutrišnji večer v Društvu slovenskih izobražencev bo v znamenju 40. obletnice ustanovitve Slovenske skupnosti, ki je svoj jubilej slovesno praznovala prejšnji teden na proslavi v Bratu-ževem centru v Gorici. Okrogla miza v Peterlinovi dvorani hoče biti več kot odmev na to proslavo, ki je še enkrat potrdila pomen in veljavnost političnega delovanja manjšine. V Gorici je bilo potrjeno, da hoče biti SSk ne samo njen zastopnik v odnosih z državnimi in krajevnimi oblastmi, pač pa tudi dejanski akter pri upravljanju in soupravljanju javnih uprav na ozemlju, na katerem je manjšina avtohtono prisotna, kar priznavajo in zagotavljajo državni zakoni in mednarodni dogovori. Ni naključje, da obletnica ustanovitve slovenske stranke sovpada z obletnico Osimskega sporazuma, ki je vplival tako na manjšino kot na razvoj italijanskega političnega življenja v Trstu, kjer se je za tradicionalne stranke začel uničujoč osip. Trst je postal celo model za trajne premike na vsedržavni ravni. Osimski sporazum je sicer dokončno zapečatil razmejitev med Italijo in takratno Jugoslavijo ter obenem tudi zagotovil zahodno mejo kasnejše slovenske države, je pa zaupal usodo slovenske manjšine in njenih pravic dobri volji Rima in krajevnih političnih krogov. Italija je svoje dolžnosti do manjšine začela spoštovati z veliko zamudo in jih še ni uresničila v celoti. Za slovensko stranko je to razlog za še večjo zavzetost pri svojem delu v korist manjšine, zavzetost na najvišji ravni, saj so razmere v političnem pogledu še bolj zahtevne kot v preteklosti. O preteklem delu in novih nalogah stranke bodo jutri ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti govorili Rafko Dol-har , Hadrijan Korsič, Silvij Primožič, predsednik SSk Peter Močnik in deželni tajnik stranke Igor Gabrovec. 6 Nedelja, 22. novembra 2015 TRST / NASI NA IZMENJAVI V TUJINI »Teroristi hočejo, da nas je strah, zato se mi ne smemo bati « JANJA HAUSCHILD, LIEGE, BELGIJA »Pred dnevi smo se s prijatelji odpravljali na koncert - v podobno dvorano in na podoben koncert kot je bil tisti v Bataclanu. Vsi smo bili živčni, nihče ni tega rekel, vedeli pa smo, da smo živčni zaradi pariških atentatov. To je bil res nenavaden občutek.« Tržačanka Janja Hauschild je od septembra na študijski izmenjavi v belgijskem mestu Liège. Val nasilja, ki se je pred tednom dni zgrnil nad Pariz, je občutila tudi sama. V mestu, ki leži približno sto kilometrov od belgijske prestolnice Bruselj, živi Janja z dvema vrstnicama. »Pri nas doma vlada v teh dneh po pariških atentatih zelo težko vzdušje, vsi smo presunjeni. Moja francoska sostanovalka je na koncertu v Ba-taclanu izgubila dva prijatelja. Zelo sem občutljiva na nasilje, zaradi njega sem vedno prizadeta, če se zgodi v Evropi ali v Siriji, tokrat pa sem ga prvič doživela bolj od blizu, preko prijateljice. Prvič sem spoznala, kaj pomeni, če v atentatu izgubiš drago osebo - v tem primeru je doživljanje nasilja popolnoma različno in te veliko bolj presu-ne.« Po terorističnih atentatih, ki so jih povzročili skrajneži, ki se sklicujejo na islam, so se nekateri prepustili nestrpnosti do muslimanov. Kako je v Liègu? »Prijateljico sem vprašala, kako doživlja dejstvo, da so atentate povzročili muslimani. Rekla je, da se zaveda, da je razlika med teroristi in muslimani neskončna. Podobno k sreči razmišlja veliko ljudi. Veseli me, da razumejo razliko. V Belgiji se v teh dneh stalno govori o atentatih, na univerzah, feštah, povsod se pogovarjamo o tem. Normalno je, da se bojimo, kljub temu pa ne smemo spremeniti svojih navad. Na- Janja Hauschild zaključuje študij na univerzi v Benetkah osebni arhiv daljevati moramo s tistim, kar smo delali pred pariškimi atentati. Teroristi hočejo, da nas je strah, zato se mi ne smemo bati.« Naša sogovornica se je za desetmesečni študij v Belgiji odločila tudi zato, ker je med lanskim obiskom Maroka spoznala, kako pomembno je v arabskih državah znanje francoščine. Janja se namreč zadnja leta vneto poglablja v arabsko kulturo. Po maturi na klasičnem liceju Franceta Prešerna se je odločila za selitev v Benetke in na fakulteti za orientalske jezike vpisala študij turščine in arabščine, a tudi arabske kulture v najširšem pomenu besede. Prav spoznavanju arabskega jezika in kulture se posveča tudi na belgijski univerzi. »Univerzo v Liegu sem izbrala tu- di zato, ker je tu študij arabščine zelo razvejan. Trenutno sledim predavanjem iz arabskega jezika in zgodovine arabske umetnosti, saj gre za izpita, ki bi ju morala polagati tudi v Benetkah. Poleg tega pa je tu veliko predmetov, ki jih na moji univerzi nimamo, na primer moderno islamsko pravo in politika arabskih držav.« Večina med nami ne pozna dobro Arabcev, njihove kulture in navad, zato nas je zanimalo, kako nanje gleda 21-letna Janja. »Arabska kultura je popolnoma različna od naše. Ljudje so zelo odrti, prijazni, rekla bi topli: ponudijo ti karkoli, tudi svoj dom. Vse arabske osebe, ki sem jih doslej spoznala, tako v Maroku kot drugje, so name naredile ta vtis. Po drugi strani mi je bilo v Maroku težko, ko sem videla ženske, prekrite do tal. Ampak spoznala sem tudi, da ljudje lahko izbirajo, če bodo zmerni ali ekstremisti. Teh sem v Maroku videla malo, večina žensk je bila oblečena kot mi v Evropi, poleg tega se mi je družba zdela napredna, na primer zelo odprta do gejev.« In vendar so odnosi med zahodnim in vzhodnim oziroma muslimanskim svetom v teh zadnjih letih večkrat napeti. Janja ne dvomi, da se bodo izboljšali samo s pomočjo kulture in razvoja. »Evropejci bi morali manj poslušati politike, ki teroristične napade izkoriščajo zato, da si delajo reklamo, in raje pridobiti čim več informacij. Povabila bi jih, naj preberejo mogoče koran ali kakega arabskega avtorja, da bi bolje spoznali njihovo kulturo - najprej se je treba izučiti, šele potem lahko izbiraš, se odločiš, če se z nečim strinjaš ali ne. Po drugi strani mislim, da bomo problem terorizma rešili šele takrat, ko bomo rešili gospodarsko krizo, ki pretresa nekatere države. Tako kot vsi dramatični trenutki, ki smo jih doživeli v zgodovini, ima po mojem mnenju tudi ta korenine v krizi. V nekem intervjuju, ki sem ga pravkar prebrala, je bilo jasno povedano, da Isis pridobiva somišljenike tako, da revežem ponuja denar. Zato mislim, da bi morala Evropa pomagati tem državam tako, da bi poskusila rešiti krizo in ustvariti pogoje za dostop širokih množic do znanja in kulture; preko kulture bi na primer tudi ljudje v Siriji razumeli, da zatočišče ni v terorizmu. Seveda je "lažje" bombardirati nekatere države kot jim pomagati, ampak to ne bo rešilo krize. Bojim se, da se bo po bombardiranju nasilje nadaljevalo in da bo sprožilo nove atentate.« (pd) 10-letnica pevskega zbora Tončka Čok iz Lonjerja Slovensko kulturno društvo Lonjer Katinara vabi danes ob 18.30 v športno-kulturni center v Lonjer-ju na veliki praznik: domači pevski zbor Tončka Čok, ki ga vodi Manuel Purger praznuje namreč 10. rojstni dan, 10-letnico petja. Italijanski pisatelji in slovenska kultura V konferenčni dvorani državne knjižnice Stelio Crise (Trg Papa Giovanni XXIII 6) bo v torek, 24. novembra, ob 16. uri simpozij Slataper, Stuparich, Tomizza, Scia-scia in drugi italijanski pisatelji ter slovenska kultura. Za govorniško mizo bodo sedeli Miran Košuta, Anna Storti, Sergia Adamo, Marko Kravos, Fabio Venturin, Neva Zaghet in Roberto Dedenaro. O Marici Nadlišek Bartol V dvorani Bobi Bazlen v palači Gopčevich (Ul. Rossini 4) bo v torek, 24. novembra, gostja docentka zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti Marta Verginel-la, ki bo predavala o liku Marice Nadlišek Bartol, po kateri bo decembra občinska komisija za to-ponomastiko poimenovala vrt v Trstu. Nadliškova je bila prva urednica prvega slovenskega ženskega glasila Slovenka, ki je izhajalo pri Edinosti leta 1897. Srečanja se bosta udeležili tudi podžu-panja Fabiana Martini in Ester Pacor. Curcijeva knjiga V Novinarskem krožku bo jutri ob 17.30 gost Roberto Curci, ki bo predstavil knjigo Via San Nicolo' 30 - slednja se posveča obdobju fašizma in nacistične okupacije. Z avtorjem se bo pogovarjal zgodovinar Mario Isnenghi. NEKDANJA RIBARNICA - Še danes Raj tetovaž V Trstu dvesto mojstrov z vsega sveta - Tudi glasba in ples ob drogu ČARBOLA - Festival stripov vabi v športno palačo V svetu domišljije Navdušenka si je dala na kožo naslikati Diabolikov strip (levo), mladi plesalci so se preizkusili v breakdanceu fotodamj@n V nekdanji ribarnici se danes zaključuje tridnevni dogodek, že osmi International Trieste Tatoo Expo ali mednarodno srečanje strokovnjakov za tetoviranje. Tako kot pretekla leta, se je v Trst pripeljalo 200 najboljših mojstrov tetovaž na svetu - iz Avstralije, Brazilije, ZDA, Nemčije, Avstrije, Španije, Anglije, Hrvaške, Slovenije, Srbije, Belgije ter seveda Italije. Program, ki ga vse tri dni povezuje Andrea Rock iz radijske postaje Virgin Radio, vključuje danes glasbeni utrinek s skupino Drunk Tales (ob 17. uri), performansi v barvanju telesa (body painting ob 14.30) in v plesu ob drogu (pole dance ob 15. uri), seveda pa bodo oči udeležencev uprte v tekmovanje mojstrov tetovaže ob 20. uri. Danes bo sejem odprt od 11.30 do 23. ure (cena vstopnice je 12 evrov). Cesare Cremonini drevi na odru Kljub temu, da se je on iz mladeniča spremenil v odraslega moškega, bodo danes športno palačo PalaRubini najbrž preplavile trume mladostnikov, ki želijo v živo poslušati uspešnice iz začetka kariere Cesareja Cremoninija. 35-letni pevec iz Bologne bo v športni palači nastopil drevi ob 21. uri (vstop od 19. ure). Cremonini je bil ustanovitelj skupine Lu-napop, ki je obstajala le tri leta, a se je v tako kratkem obdobju zapisala v zgodovino italijanske glasbe. Hočeš nočeš je zasedba Lunapop zaznamovala konec 90. let prejšnjega stoletja in z edinim izdanim albumom Squerez (in s pesmijo 50 Special) navdušila stotisoče mladostnikov. Album Squerez je celo med desetimi najbolj prodanimi albumi vseh časov v Italiji. Pevec in duša skupine Cesare Cremonini se je z do-kajšnjim uspehom, vključno s svojim zadnjim delom Piu' che Logico, ki zaobjema večji del njegovih uspešnic in daje tudi naslov turneje, nato podal na samostojno pot. Od leta 2002, ko se je odločil za solo kariero, je izdal pet studijskih albumov, zadnjega lani z naslovom Logico. Čeprav gre za promocijo zadnje plošče, je Cremonini v dosedanjih nastopih - turnejo je začel 21. oktobra v Mantovi, tržaški nastop pa je predzadnji, saj bo sklepni, že razprodan koncert v torek v Veroni - veliko pozornost namenil starejšim uspešnicam, medtem ko se le bežno dotakne albuma Logico. Vstopnice bodo danes naprodaj od 18. ure na blagajnah športne palače: parter (stojišče) 35 evrov, spodnja oštevilčena tribuna 40 evrov, zgornja osrednja oštevilčena tribuna 34 evrov, zgornja neoštevilčena tribuna 32 evrov. (I.F.) Včerajšnji uvodni dan festivala stripov Fumetti per gioco je v športno palačo G. Calza na Čarboli privabilo lepo številko obiskovalcev, ljubitelji mask oziroma t. i. Cosplaya pa bodo na račun prišli danes (odprto od 10. do 20. ure, vstopnina znaša pet evrov; prost vstop za otroke do 12. leta). Festival ponuja različne zabave, zbirke znanih stripov, nove in stare družabne igre, miniature, igrače, barvanje telesa ter glasbene in plesne nastope. Včeraj je bil med gosti tudi avtor Mario Alberti, ki je predstavil delo Tex Frontera (Alberti bo navzoč bo tudi danes od 11. do 13. ure), drevi ob 19. uri bo na sporedu zaključni spektakel Final Fantasy Italian Project z glasbami iz videoiger. Z organizatorji iz društva Trieste diventi gioco sodelujejo tudi partnerji iz Slovenije in Hrvaške. / TRST Nedelja, 22. novembra 2015 7 DOLINA - Ob 400-letnici zgodovinskega dogodka Spomnili so se srditih bojev Hvaležen med habsburško in beneško vojsko spomin DOLFI WILHELM včeraj danes V petek zvečer so v Dolini ob 400. obletnici bitk med habsburško in beneško vojsko priredili spominsko slovesnost z baklado po vasi. V noči med 20. in 21. novembrom 1615 je namreč na Socerb in v Dolino prijezdilo tisoč vojakov beneške vojske, sledili sta obleganji ter boji do jutranjih ur. Benečanom podvig ni uspel, pred umikom pa so zažgali Dolino, v prvi vrsti cerkev in župnijski arhiv. Kakih dvajset ljudi je v petek izpred cerkve sv. Martina na Bercah z baklami krenilo proti vaškemu jedru, pred cerkvijo sv. Urha je bil na vrsti govor univerzitetnega profesorja Fulvia Colomba, na sporedu so bili tudi nastopi dolinskega župnika Mihaela Palfija, predstavnika Srednjeevropskega inštituta za zgodovino Josip Pangerc Marka Manina in drugih predstavnikov krajevne skupnosti. Dogodek sta priredila inštitut Pangerc in SKD Valentin Vodnik v sodelovanju s tržaško škofijo, dolinsko župnijo in Pokrajino Trst. TREBČE - Spomenik Počastili bodo padle v prvi vojni Gorazd Bajc Borut Klabjan V spomin na padle vaščane v prvi svetovni vojni so se tudi v Trebčah odločili, da jim bodo postavili spomenik. Vas je žrtvovala več kot 35 vaščanov, ki so padli na bojiščih oziroma zaradi neposrednih posledic prvega svetovnega konflikta. V čast pokojnih so Trebče prejele tudi spominsko zastavo v barvah cesarstva, ki jo bo ob tej priložnosti restavrirala župnijska skupnost. Pred osrednjo slovesnostjo in postavitvijo spomenika, ki bo v začetku decembra, bodo v Ljudskem domu gostili zgodovinarja Gorazda Bajca in Boruta Klabjana, ki poučujeta na slovenskih univerzah. Predavanje z naslovom Prva svetovna vojna v očeh naših ljudi (v organizaciji SKD Primorec in Mladinskega trebenskega krožka) bo v sredo, 25. novembra, ob 20. uri. Osnovna šola na Opčinah je že več kot 36 let poimenovana po književniku in vsestranskem kulturnem delavcu Francetu Bevku. Zgodba, da je prišlo do uradnega poimenovanja, se je odvijala preko šest let. V živem spominu mi je ostal večer, bilo je preko 10. ure, ko smo skupina staršev na glavnem tržaškem trgu pričakovali sklep občinskega sveta o predlogu poimenovanja, ki ga je predložil učiteljski zbor šole pred več kot šestimi leti. Ura je že davno odbila deset v noč, ko se je iz mestne palače izmuznil Dolfi Wilhelm, vidno zadovoljen in nasmejan, ter nas seznanil o sprejetju predloga o poimenovanju v celoti. Dolfi Wilhelm je bil takrat občinski svetnik KPI in lahko mirno trdimo, da je tudi njegova zasluga, da se je zadeva pozitivno iztekla. Treba je pripomniti, da takratno vzdušje v Trstu nam ni bilo kaj prida naklonjeno. Torči Sosič Utrinka s petkove spominske slovesnosti v Dolini fotodamj@n STU LEDI - Danes Srečanje Čez tri gore, čez tri dole ... Tržaška folklorna skupina Stu ledi prireja čezmejno srečanje folklornih, glasbenih in ljudskih pevskih skupin Čez tri gore, čez tri dole ... danes, 22. novembra, ob 16. uri v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. Program pravega mednarodnega praznika ljudske kulture bodo oblikovali plesalci in pevke domače Tržaške folklorne skupine Stu ledi (sicer tudi organizatorke celotne prireditve ter gostiteljice), Folklorna skupina Gartrož iz Nove Gorice, glasbena skupina Volk Folk ter ljudska moška pevska skupina Hrušiški fanti. Večer je torej posvečen ljudskemu plesu, glasbi in petju, ki bodo prav gotovo prikazali delček tiste ljudske kulture, ki se je od vedno pretakala ob meji in preko nje, tudi danes, ki je fizično več ni. @primorskiD ¥ fcuuitt er DEVIN, SESLJAN - 28. in 29. novembra Knjižni festival o prvi svetovni vojni Devin oz. Sesljan bosta prihodnji konec tedna - v soboto, 28., in v nedeljo, 29. novembra gostila že drugi knjižni festival posvečen prvi svetovni vojni Duino&Book 2015, ki ga prireja Skupina Ermada Flavio Vidonis s podporo Občine Devin-Nabrežina. V Centru za teritorialno promocijo nad Sesljanskim zalivom, ki ga upravlja konzorcij Promotrieste, bodo v okviru pobude zaživela številna srečanja z avtorji, debate in predstavitve knjig posvečenih prvi svetovni vojni oziroma ozemlju, kjer je slednja divjala in orožju, ki so ga takrat uporabljali vojaki. Na Devinskem gradu si bodo obiskovalci lahko ogledali razstavi, ki sta posvečeni 12 Soškim bitkam (dvorana Rilke) oz. vojnim kapelicam in simbolom miru (foaje kongresnega centra), medtem ko bo avditorij Jadranskega zavoda združenega sveta v nedeljo ob 18. uri gostil koncert ob stoletnici vojne - nastopili bodo pevci domačega Zavoda, zbor Rilke ter zbor sv. Ignacija (vstop je prost). Ob vsem tem pa ne gre spregledati tudi razstavnega sejma knjig posvečenih prvi svetovni vojni. Če se poglobimo zlasti v obširen dvodnevni program predstavitev v Centru za teritorialno promocijo v Se- Čistilna akcija Jusa Medjevas in SŠKD Timava Jus Medjevas in SSKD Timava sta v prejšnjih dneh v sodelovanju z vaško skupnostjo Štivan priredila čistilno akcijo okoli štivanske cerkve. Udeleženci so počistili in požagali vejevje, ki se je močno zaraslo ob parkirišču in v ožji okolici cerkve sv. Janeza Krstnika. Med akcijo so počistili tudi prizorišče vsakoletnega svetoivanske-ga kresa in že pripravili grmado za poletno prireditev. Dela pa se še niso zaključila, saj želijo jusarji in domače prebivalstvo polepšati okolico cerkve in nekatere druge predele vasi. Porodila se je zamisel o postavitvi lesene ograje v okolico cerkve ter slovenskega spomenika za žrtve obeh vojn v parku miru na križišču med državnima cestama 104 in 55 v Štivanu. V zimskem času nameravajo jusar-ji organizirati še čistilno akcijo v Medje-vasi pri kalu na zahodni strani vasi in na križišču poti, ki iz Medjevasi pelje v Šti-van. (IT) Danes, NEDELJA, 22. novembra 2015 CILKA Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 9.16 - Luna vzide ob 14.35 in zatone ob 3.48. Jutri, PONEDELJEK, 23. novembra 2015 KLEMEN VREME VČERAJ: temperatura zraka 6 stopinj C, zračni tlak 1000,0 mb ustaljen, vlaga 93-odstotna, burja s sunki do 120 km na uro, nebo oblačno s padavinami, morje razgibano, temperatura morja 16 stopinj C. OKLICI: Zlatko Dervisevic in Natasa Kecic, Leonardo Crepaldi in Cristina Scelzo, Fabio Gerin in Marina Antoni-celli, Claudio Puja in Valentina Ma-gnani, Manuel de Rota in Susanna Fio-rentino, Fabrizio Viscovich in Fioren-za Marenzi, Brian Estiben Torres Montano in Giada Dagnelut. CI3 Lekarne sljanu, lahko opozorimo na uvodno srečanje z raziskovalcem Lorenzom Sa-limbenijem, ki bo zgodovinsko uokviril festival (ob 9. uri), na srečanje posvečeno publikacijam za mlajše bralce, ki premalo poznajo preteklost oz. vojne in njihove posledice (ob 11. uri), ter na predstavitve knjig novinarja Pietra Spirita Nelfiume della notte (ob 11.30), Il caso Dubsky Giuseppeja Matschinga (ob 14.30), 144 e d'intorni Paola Gro-puzza (ob 16.30) in La guerra aerea da Caporetto a Vittorio Veneto 24 ottobre 1914 - 4 novembre 1918 (ob 18. uri). V nedeljo, 29. novembra, pa velja zabeležiti predstavitev knjige Le bombe a mano austrottedesche Bruna Marcuz-za in Nicole Cristofolija (ob 11. uri), kataloga o razstavi posvečeni 12 Soškim bitkam (ob 14. uri), La guerra vista da un idiota Giuseppeja Personenija (ob 15. uri) in La domenica del Corriere alla grande guerra degli altri Enrica Fo-lisija (ob 16. uri). Vstopnica za obisk grada bo ob festivalu znižana na 6 evrov - potrebno pa bo prej dvigniti kupon v sesljanskem Centru za teritorialno promocijo -040/208120. Popoln in vsebinsko poglobljen program je na voljo na spletni stranihttp://www.latradottafvg.blog-spot.it. Danes, 22. novembra 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ul. 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 - 040 767391. Od ponedeljka, 23. do nedelje, 29. novembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 - 040 308248, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - Ul. Gruden 27 -040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. B Nedelja, 22. novembra 2015 TRST Ob rojstvu male čebelice Mile čestitamo mami Kresnici in očetu Orkanu. Taborniki Rodu modrega vala Hitro, hitro čas beži Miloš Košuta okrogli rojstni dan slavi. Obilo zdravja, sreče in veselja mu iz srca želimo vsi domači Julija pošilja nonotu 60 poljubčkov. ¿i Čestitke Dobrodošla mala ISABEL. Srečnima staršema Barbari in Marku čestitamo, mali Isabel pa želimo srečno in veselo življenje. Nono Bruno, nona Neva in prano-na Marica. Eliana se veseli rojstva sestri-čne ISABEL in ji pošilja koš poljubčkov. Mala ISABEL!Želiva ti veliko sončnih dni, mamici Barbari in oč-ku Marku pa mirnih noči. Stric Peter in teta Jessica. V meglenem dnevu je kot sončni žarek pokukala na svet mala ISABEL. Mami Barbari in tatku Markotu čestitamo in želimo mirne noči, mali Isabel pa veliko srečnih dni. Diego, Marie in Kristina. Sonja in Enio sta zopet nonota postala, saj malo SARO bosta pe-stovala. Mamici Martini, očku Ale-xu in bratcu Eriku iskreno čestitamo, novorojenki pa voščimo vso srečo v življenju. MePZ in KD F. Venturini. Na Proseku hišica stoji, v njej SLAVKO živi, ki danes rojstni dan slavi. Da bi še veliko takih obletnic preživel v zdravju in zadovoljstvu mu želijo prijateljice z Opčin. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »007 Spectre«. ARISTON - 15.00, 17.00, 19.00 »Dob-biamo parlare«; 21.00 »Rams - Sto-ria di due fratelli e otto pecore«. CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 20.15 »Miss Julie«; 16.00, 22.15 »Il prez-zo della gloria«. FELLINI - 11.00, 15.30 »Giotto -L'amico dei pinguini«; 11.00, 17.00, 20.30 »Iqbal - Bambini senza pau-ra«; 18.30, 22.00 »A testa alta«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Il segreto dei suoi occhi«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00 »45 anni«; 21.45 »By the sea«. Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettiieva 3, -na - večer posvečen 40-letnici delovanja Slovenske skupnosti O preteklem delu in novih nalogah bodo govorili Rafko Dolhar, Igor Gabrovec, Peter Močnik, Hadrijan Corsi in Silvan Primožič Začetek ob 20.30 GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Mr. Holmes e il mistero del caso irrisolto«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.45 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.)«; 11.40, 14.10, 16.10 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.) 3D«; 14.30, 15.40, 18.20, 21.00 »Igre lakote: Upor, 2. del«; 17.20, 20.00 »Igre lakote: Upor, 2. del 3D«; 19.30 »Mali princ«; 12.20, 14.45, 17.00 »Mali princ (sinhr.)«; 11.45, 13.40, 16.00 »Mali princ (sinhr.) 3D«; 17.10, 18.30, 20.30, 21.20 »Spectre«; 18.00, 20.10 »Steve Jobs«; 11.50, 12.40 »Ups! Noe je odšel...«; 13.30, 15.30 »Ups! Noe je odšel...3D«. NAZIONALE - 11.00, 16.30, 18.45, 21.15 »Hunger games - Il canto della rivolta, pt. 2«; 17.30, 22.15 »Hunger games - Il canto della rivolta, pt. 2 3D«; 19.45 »007 Spectre«; 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »Loro chi?«; 11.00, 16.40, 22.00 »Pan - Viaggio sull' isola che non c'e«; 11.00, 16.00 »Snoopy & friends - Il film dei Peanuts«; 16.30, 18.20, 20.15 »Gli ultimi saranno ultimi«; 18.30, 20.15, 22.00 »Premonition«; 11.00 »Iqbal - Bambini senza paura«; 11.00 »Giotto - L'amico dei pinguini«. SUPER - 16.00, 21.00 »In fondo al bosco«; 17.40 »Tutto puo accadere a Broadway«; 19.15 »Matrimonio al sud«. THE SPACE CINEMA - 10.50, 13.35, 16.20, 17.40, 19.05, 20.50, 21.50 »Hunger games - Il canto della ri-volta, pt. 2«; 11.45, 17.00, 22.00 »Hunger games - Il canto della ri-volta, pt. 2 3D«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Loro chi?«; 13.30, 19.50, 22.05 »Mr. Holmes e il mistero del caso irri-solto«; 10.50, 15.40, 18.40, 21.40 »007 Spectre«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.35, 19.50 »Pan - Viaggio sull'iso-la che non c'e«; 17.35, 19.45 »Pre-monitions«; 11.10, 13.25, 15.35 »Snoopy & friends - Il film dei Pea-nuts«; 15.30, 22.05 »Gli ultimi sa-ranno ultimi«; 15.05 »In fondo al bosco«; 11.10, 13.20 »Hotel Tran-silviania 2«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.50, 17.10, 19.50, 22.15 »Hunger games - Il canto della rivolta, pt. 2«; Dvorana 2: 15.45 »007 Spectre«; 18.15 »Matrimonio al sud«; 20.00, 22.10 »Il segreto dei suoi occhi«; Dvorana 3: 15.30, 17.30 »Pan -Viaggio sull'isola che non c'e«; 20.30 »007 Spectre«; Dvorana 4: 17.45, 20.00 »Mr. Holmes e il mistero del caso irrisolto«; 15.45, 22.10 »Gli ultimi saranno ultimi«; Dvorana 5: 16.15 »Snoopy & friends - Il film dei Peanuts«; 17.45, 20.15, 22.10 »Lo-ro chi?«. H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo skupne govorilne ure (roditeljski sestanek) v četrtek, 26. novembra, ob 17.30 za bienij in ob 18.30 za trienij obeh smeri. POSTANI NAS SLEDILEC @primorskiD NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD Ošterija Ferluga nadaljuje z Okusi Krasa. V sredo 25.11.15 ob 20. uri se bodo predstavili proizvajalci iz Piščancev: Ferfoglia in Bole z vini ter Andrej Piščanc z medom. Zaželjena je rezervacija. Toplo vabljeni! GOSTILNA NA KRASU išče kuharja/ kuharico z izkušnjami. Tel 348-7883930 [ÏÏ1 Osmice AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 22. novembra. Tel. 040-229439 KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA v Bazovici do 6.12.2015. Vabljeni! 338-6048054 Zaprto ob sredah. p| glasbena MU matica ^ERJULIKi iLÍKYLMfA GENERALNI KONZULAT V TRLfU URAD ZA IZOBRAŽEVANJE IN ŠOLSKE STORITVE sporoča, da je zaradi izčrpanja lestvice za š.l. 2015/16 v občinskih otroških jasli v Dolini, ponovno odprl vpisovanja za slovenski in italijanski oddelek. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. S Poslovni oglasi PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE TRST. UMETNOSTNI IZRAZ OB NACIONALNEM VPRAŠANJU Glasba, likovna in besedna umetnost ob slovensko-italijanski meji v drugi polovici XIX. stoletja častni gost: MASSIMO BRAY, generalni direktor Inštituta italijanske enciklopedije Treccani sobota, 28. novembra 2015, ob 17.30 velika dvorana Trgovinske zbornice v Trstu, Borzni trg 14 VUUDNO VABUENI! BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. JADRAN je odprl osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. N'PULJH v Saležu je odprta osmica Fabjan. Vabljeni. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040229270. RENZO TAVČAR je odprl osmico v Repnu 42. Tel. št.: 040-327135 ali 338-3916147. VASILIJ PIPAN je odprl osmico v Mavhinjah. Vabljeni! Tel. št. 040299453. Turistične kmetije SKD Lonjer-Katinara vabi na 10. obletnico pevskega zbora Tončka Čok in predstavitev zgoščenke 'Stenčnik' Danes ob 18.30 v ŠKC v Lonjerju Sodeluje Nomos Ensemble Wind Quartet SPDT vabi na predavanje 'La Grande guerra a piedi Od Londona do Trsta preko fronte prve svetovne vojne' Avtor: Nicolo Giraldi v pogovoru z Gregorjem Znidarčičem V sredo, 25. novembra ob 20.30 v KD Barkovlje ul. Bonafata 6 S Izleti S Mali oglasi PRODAJAM ape car, P3 z volanom, v odličnem stanju, letnik 1985. Tel. št.: 366-1528715. STANOVANJE, Ul. Matteotti (TS), delno opremljeno, 50 kv.m., zadnje nadstropje z dvigalom, dajemo v najem za 400,00 evrov (stroški posebej). Tel. št.: 338-1464643. V PREBENEGU imamo tri psičke majhne rasti. Ljubitelji naj se oglasijo na tel. št.: 040-231855, 040213821. V ROJANU podarim pohištvo zaradi selitve. Tel. št.: 329-4372448, 3497769394. TS360, v sodelovanju z založbama Mladika in ZTT, prireja avtobusni izlet na 31. slovenski knjižni sejem v sredo, 25. novembra. Odhod s Trga Oberdan ob 9.00, ob 9.20 z Opčin (bivša Lj. banka), povratek v Trst okrog 17.30. Info in prijave na tel. št. 040-363494. UNINT - Šola Umetnosti (MFU-Kul-turni dom Ferriz Olivares) vabi v nedeljo, 29. novembra, na vodeni ogled razstave »Metamorfoza genija - El Gre-co« v Trevisu z Leonardom Calvom. Info na tel. št. 338-3476253. SPDT organizira v nedeljo, 6. decembra, tradicionalni avtobusni »Izlet v neznano«. Avtobus bo odpeljal ob 8.30 s Trga Oberdan in ob 8.45 iz Bazovice (pri Kalu). Vpis do vključno ponedeljka, 30. novembra, na tel. št. 040-413025 (Marinka) ali 040-220155 (Livio). SKD VESNA prireja v soboto, 5. decembra, avtobusni izlet v Celovec na tamkajšnji božični sejem. Vključena sta prevoz in kosilo. Informacije in prijave: Tatjana (340-6709578), Ivana (340-8177156) in Mitja (3334463154). ZSKD organizira v soboto, 5. decembra, v sklopu projekta Mladi na odkrivanju kulturne dediščine, ekskurzijo v Gorico in Benečijo na spoznavanje slovenskih ustanov in na ogled slovenskega multimedialnega centra SMO v Špetru. Brezplačen izlet je namenjen mladim do 30 let. Info po tel. št. 040-635626 ali info@zskd.eu. KRU.T - zaključuje se vpisovanje na izlet od 5. do 8. decembra v predpraz-nično Prago, stično mesto vzhodnega in zahodnega sveta. Program in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8 - 2. nad- stropje, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. KAM NA SILVESTROVANJE? SKD Drago Bojan - Gabrovec organizira od 31. decembra do 3. januarja, novoletno potepanje v Lovranu pri Opatiji. Info in vpis na tel. št. 3402741920 (Mirela). Loterija 21. novembra 2015 Bari 64 66 41 75 86 Cagliari 47 15 39 19 2 Firence 71 80 9 59 27 Genova 11 77 41 48 79 Milan 22 78 19 11 21 Neapelj 25 16 38 83 37 Palermo 36 40 64 15 58 Rim 13 59 48 79 71 Turin 39 51 24 43 35 Benetke 64 25 27 85 29 Nazionale 22 66 65 18 19 Super Enalotto Št. 140 13 25 aa 53 75 83 jolly 38 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 18 dobitnika s 5 točkami 798 dobitnikov s 4 točkami 27.852 dobitnikov s 3 točkami Superstar 28.152.197,87 C --€ --€ 13.123,50 € 298,85 € 17,04 € 59 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 29.885,00 € 150 dobitnikov s 3 točkami 1.704,00 € 1.718 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 10.845 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 25.271 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 22. novembra 2015 9 Združenje prostovoljcev Hospice Adria Onlus vabi na predavanje Hrana v onkološki preventivi v četrtek, 26. novembra 2015 ob 17.30 v razstavno dvorano, ki jo je dala na razpolago Zadružna kraška banka ul. Ricreatorio 2 na Opčinah Predavala bo dr. Majda Košuta Na razpolago bo parkirišče ZKB. H3 Obvestila DELAVNICA SOMATSKEGA GIBANJA: SKD Igo Gruden obvešča, da bo danes, 22. novembra, potekala triurna delavnica pod vodstvom priznanega fizioterapevta tleša Ernsta. Pričetek ob 15. uri v prostorih KD I. Gruden v Nabrežini. Število mest je omejeno. Predhodni vpis na tel. 349-6483822 (Mileva). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da danes, 22. novembra, ob 18. uri bo koncert v telovadnici v Sovodnjah (ob 15. uri odhod avtobusa s Padrič); v torek, 24. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah, redna pevska vaja; v sredo, 25. novembra, ob 20.45 seja odbora. DSI vabi v ponedeljek, 23. novembra, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, na večer posvečen 40-letnici delovanja Slovenske skupnosti. O preteklem delu in novih nalogah bodo govorili Rafko Dolhar, Igor Gabrovec in Peter Močnik. KMEČKA ZVEZA obvešča člane in kmetovalce, da so v teku srečanja, ki jih prireja Dežela FJK za predstavitev novega Programa razvoja podeželja (PRP) za obdobje 2014/20: 23. novembra, ob 17.00 v Cervignanu; 24. novembra, ob 10.30 v Codroipu. OBČINA ZGONIK obvešča, da so brezplačno na razpolago prostori v občinski stavbi za fotografske in slikarske razstave. Prošnje (kratki življenjepis, predstavitev razstave in fotografija o predlagani razstavi) sprejme na segreteria@com-sgoni-co.regione.fvg.it ali pa na občinskem vložišču do 23. novembra, do 12. ure. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega sveta, da bo seja v ponedeljek, 23. novembra, ob 19. uri na sedežu SKD Igo Gruden, Na-brežina 89. ZADRUGA DOLGA KRONA DOLINA, v sodelovanju s Kmečko Zvezo in KGZ Nova Gorica, prireja srečanje »Kako z oljko v zimskem in spomladanskem času« v ponedeljek, 23. novembra, ob 18. uri na Dolgi Kroni v Dolini. Predavala bo specialistka za sadjarstvo in oljkarstvo univ. dipl. ing. agr. Irena Vrhovnik. Prijave na anadolina2@gmail.it, tel. 338-5722967. JADRALNI KLUB ČUPA vabi svoje člane na društveno večerjo, ki bo v soboto, 28. novembra, ob 19.30 v kmečkem turizmu (Salež 108). Obvezna prijava v tajništvu društva najkasneje do srede, 25. novembra. OBČINA DOLINA sporoča, da je do 25. novembra (pon.-pet. 8.30-12.15; pon. tudi 14.30-16.45) mogoče predstaviti vlogo za dodelitev v brezplačnem komodatu kompostnika za domače kompostiranje. Obrazec na www.sandorligo-dolina.it ali na občinskem sedežu. Tržaška folklorna skupina STULEDI "CEZ TRI GORE, ČEZ TRI DOLE.. Čezmejno srečanje folklornih, glasbenih in ljudskih pevskih skupin FS Gartrož - Nova Gorica Hrušiški fanti glasbena skupina Volk Folk plesalci in pevke TFS Stu ledi v nedeljo, 22. novembra, ob 16. uri v Gledališču France Prešeren v Boljuncu PRVA SVETOVNA VOJNA V OČEH NAŠIH LJUDI - Predavanje zgodovinarjev Gorazda Bajca in Boruta Klabjana, v okviru pobud ob postavitvi spomenika padlim v 1. svetovni vojni, bo v sredo, 25. novembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Toplo vabljeni! SLOVIK - Ekonomija, finance in podjetništvo za začetnike (za študente, maturante, mlajše kadre, ki želijo postati podjetniki) v soboto, 5. in 12. decembra, obsega 2 x 3 krajše delavnice (skupaj 12 ur), v Trstu in/ali Gorici. Prijave do srede, 25. novembra, na info@slovik.org. 40-LETNIKI s Tržaškega, združite se! Če na tvojem rojstnem listu je zapisana letnica 1975 in če si pozabil, kdo so tvoji sovrstniki, pridi na večerjo, ki bo v petek, 27. novembra, ob 19.30 v restavraciji v Repnu. Potrdi svojo prisotnost z imenom in tel. št. na 40letniki@gmail.com. SKUPINA PROSTOVOLJCEV DEVIN - NABREŽINA - KRIŽ prireja, pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina, v petek, 27. novembra, ob 15.30 v Sesljanu, Naselje Sv. Maura 225 (NSŠ C. de Marchesetti) srečanje »Sladkorna bolezen in nova zdravila«. Govorili bosta diabe-tologinja Alessandra Petrucco in dietetičarka Silvana Cum. SLOV.I.K., Oddelek za prevajalstvo FF UL in NŠK vabijo v petek, 27. novembra, ob 17.00 v čitalnico NŠK, Ul. sv. Frančiška 20, na predavanje »V mavrici jezikovnih podatkov - predstavitev spletnih virov za slovenščino«. Delavnica bo prikazala načine pridobivanja jezikovnih podatkov iz sodobnih digitalnih virov. Osredotočili se bomo na jezikovni par slovenščina - italijanščina. 35-LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 28. novembra, v Repnu. Informacije na tel. št.: 339-8243934 (Marko), 340-5937718 (Sara) in 345-0934730 (Kristjan). REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN ZSKD »Do svobodnega giba« bo v soboto, 28. novembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Projekt je omogočila dežela FJK (Servizio volontaria-to, solidarieta ed immigrazione). SKUPINA PROSTOVOLJCEV DEVIN-NABREŽINA-KRIŽ prireja v soboto, 28. novembra, od 8. do 12. ure Dan srca (brezplačna analiza krvi in kontrola krvnega pritiska) v nekdanjem rekreatoriju v Križu. Obvezna je predhodna prijava na tel. št. 040299616 od 9.00 do 11.00 od srede, 25. do petka, 27. novembra. KMEČKA ZVEZA Trst vabi člane glavnega sveta, da se udeležijo seje, ki bo v ponedeljek, 30. novembra, ob 20. uri v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena elektronska prijavnica na 47. revijo Primorska poje 2016. Prijava možna do vključno 4. decembra. KLAPA 1936 iz dolinske občine organizira v nedeljo, 13. decembra, že tradicionalno božično kosilo. Informacije po tel. št.: 040-228896 (Neri-na) ali 040-228254 (Just). KNJIŽNICA BORISA PAHORJA v Kulturnem domu Prosek - Kontovel izposoja čtiva ob ponedeljkih, od 18.30 do 19.30. Vabljeni! AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo v zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Info in vpis na tel. št. 3405814566 (Valentina). 0 Prireditve GLASBENA MATICA IN SSG vabita na koncert kitarista Marka Ferija in flavtista Giovannija Maregginija, ki bo v sklopu »Nedeljskih glasbenih matinej v SSG« danes, 22. novembra, ob 11.00 v Foyerju Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. SKD LONJER-KATINARA vabi na celovečerni koncert ob 10. obletnici Pevskega zbora Tončka Čok iz Lo-njerja danes, 22. novembra, ob 18.30 v Športno kulturnem centru v Lo-njerju. Sodeluje Nomos Ensemble Wind Quartet. SSG in Zadruga Kulturni dom Pro-sek-Kontovel vabita na ogled uprizoritve »Kako postati Slovenci v 50. minutah«, ki bo danes, 22. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. TFS STU LEDI - »Čez tri gore, čez tri dole...«, čezmejno srečanje folklornih, glasbenih in ljudskih pevskih skupin. Sodelujejo: FS Gartrož - Nova Gorica, Hrušiški fanti, glasbena skupina Volk Folk, plesalci in pevke TFS Stu ledi. Danes, 22. novembra, ob 16. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Toplo vabljeni. SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 24. novembra, ob 20. uri v Gregorčičevo dvorano v Trstu na ogled kratkega filma v italijanskem jeziku »Drago«, ki je nastal na podlagi diplomske naloge režiserja Massimi-liana Miliča. Film in režiserja bo predstavil zgodovinar Gorazd Bajc. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU prireja v sredo, 25. novembra, ob 18. uri srečanje s pesnikom in pisateljem Markom Kravosom. Za glasbeno kuliso bo poskrbel kitarist Glasbene matice Maks Skerk iz razreda prof. Janoša Jurinčiča. Vabljeni! SKD RDEČA ZVEZDA, v sodelovanju z občino Zgonik, prireja filmski večer v društvenih prostorih v Saležu. Na dan mednarodnega boja proti nasilju nad ženskami, v sredo, 25. novembra, ob 20.30 bomo predvajali igrani film »Magdalene«. Toplo vabljeni! SPDT vabi v sredo, 25. novembra, na predavanje časnikarja in zgodovinarja Nicoloja Giraldija, ki bo v društvenih prostorih Kulturnega društva Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Začetek ob 20.30. Z gostom, avtorjem dela »La Grande guerra a piedi. Od Londona do Trsta preko fronte prve svetovne vojne«, se bo pogovarjal Gregor Znidarčič. DSMO K. FERLUGA IN SSG vabita na ogled predstave »Kako postati Slovenci v 50. minutah«, ki bo potekala v četrtek, 26. novembra, ob 20. uri v dvorani Roma v Miljah. DSMO K. FERLUGA, NŠK in Občinska knjižnica E. Guglia - Milje vabijo na otroški urici v četrtek, 26. novembra, v občinski knjižnici v Miljah, Trg Republike 4. tlenka Hrovatin bo od 16.15 do 17.00 pripovedovala otrokom do 3. leta, od 17.15 do 18.00 pa otrokom od 4. do 8. leta. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice tdria Onlus vljudno vabi na predavanje »Hrana v onkološki preventivi« v četrtek, 26. novembra, ob 17.30 v dvorano Zadružne kraške banke, Ul. Ricreatorio 2 (Opčine). Predavala bo dr. Majda Košuta. Na razpolago bo parkirišče ZKB. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi v petek, 27. novembra, ob 20.30 na srečanje dveh zborov »Je petje najlepše opravilo«. Nastopata ZVS Barkovlje, vodi Aleksandra Pertot in MePZ Lipa iz Bazovice, vodi Tamara Ražem Locatelli. GLASBENA MATICA, s pokroviteljstvom Generalnega konzulata RS v Trstu, vabi na predstavitev zgodovinske monografije »Trst. Umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju - Glasba, likovna in besedna umetnost ob slovensko - italijanski meji v drugi polovici 19. stoletja«, ki bo v soboto, 28. novembra, ob 17.30 v veliki dvorani Trgovinske zbornice v Trstu, Borzni trg 14. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na jubilejno 50. revijo odraslih zborov Pesem jeseni 2015, ki bo v soboto, 28. novembra, ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. SKD LIPA vabi v nedeljo, 29. novembra, ob 18. uri v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na Večer spomina - ob 70. obletnici osvoboditve Bazovice. Pogovor z domačini bo vodila Luana Grilanc. SKD SLOVENEC IN SKD SLAVEC vabita v nedeljo, 29. novembra, ob 17.30 v občinsko gledališče F. Prešeren v Boljuncu na koncert Mepz Slovenec - Slavec, ob 25-letnici dirigiranja Danijela Grbca. Sodelujejo: PZ Tončka Čok, dir. Manuel Purger; ZVS Dekleta iz Škofij, dir. Iva Dobivičnik; Nomos Ensamble; Mau-rizio Marchesich. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 29. novembra, ob 17.30 v Štalco v Šem-polaju na ogled komedije »Svakinja , ^ * POGREBNO PODJETJE CFtrenutku žalosti... ...in tradicija TRŽIČ OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! da te kap« v izvedbi KD Kraški dom - Repen in Razvojnega združenja Repentabor. SSG IN DRUŠTVO ZVEZDA vabita v ponedeljek, 30. novembra, ob 20. uri v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) na ogled uprizoritve »Kako postati Slovenci v 50. minutah«. SEKCIJA VZPI ANPI PROSEK - KON-TOVEL ANTON UKMAR - MIRO vabi na predvajanje dokumentarca »Kakor krogla po Evropi«, ki govori o partizanu, domačinu tntonu Ukmarju - Miru v torek, 1. decembra, ob 20.00 v Kulturni dom na Prosek. Uvod v film bo prispeval zgodovinar Milan Pahor. GLASBENA MATICA vabi na prireditev »(L)jubilej - novih 70 let ljubezni do glasbe«, ki bo v sredo, 2. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4. KRUT vabi na predavanje »Nenale-zljive kronične bolezni, prehrana in telesna dejavnost« z dr. Zivo Novak tntolič v četrtek, 3. decembra, ob 17. uri v Ul. Cicerone 8, II. nad. Zaželene predhodne prijave, info na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. TS360, Oberdankov trg, vabi na ogled razstave stolov »Sunrise design« od ponedeljka do sobote, od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. ^ Mirno je zaspala 104-letna Danila Ferluga v vd. Cernigoj Za njo žalujejo Adriana, Stanko in ostalo sorodstvo Zalovanju se pridružuje Greta, njena dolgoletna nenadomestljiva prijateljica. Pogreb bo v sredo, 25. novembra, ob 9.40 na pokopališču pri Sveti tni. Trst, 22. novembra 2015 Zapustil nas je naš dragi Anton Maar Zalostno vest sporočajo nečakinja Manuela, sestra Marica ter brata Sergio in Dušan z družinami Od njega se bomo poslovili v torek, 24. novembra, od 10.30 do 12.00 v ulici Costalunga. Boršt, 22. novembra 2015 Pogrebno podjetje Alabarda Krožek PD Vzhodni Kras izreka globoko sožalje družini Wilhelm in vsem svojcem ob izgubi dragega Dolfija. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo Vsem, ki ste tako občuteno žalovali ob izgubi našega ljubljenega Fabriziota Svojci Sesljan, Nabrežina, 22. novembra 2015 Pogrebno podjetje Alabarda 10 Nedelja, 22. novembra 2015 ALPE-JADRAN / koroška - Obisk predsednika pokrajine Bocen Arna Kompatscherja Južnotirolski predsednik solidaren s koroškimi Slovenci Prvi njegov uradni obisk na Koroškem - V Tinjah predstavitev nove publikacije o manjšinah CELOVEC - Južna Tirolska je bila že v preteklosti solidarna s koroškim Slovenci in bo to tudi v prihodnje! To je slovenski manjšini na Koroškem zagotovil tudi novi južnotirolski deželni glavar oz. predsednik avtonomne pokrajine Bocen Arno Kompatscher, ki se je v petek in včeraj mudil uradno na Koroškem. V petek je v Domu prosvete So-dalitas v Tinjah sodeloval na predstavitvi publikacije »Manjšina in matična država: Zaščita ali vmešavanje?«, včeraj pa se je prvič uradno sestal s koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem. Na predstavitvi nove publikacije o manjšinskem vprašanju, na kateri so sodelovali ugledni avstrijski strokovnjaki za ustavno pravo, v publiki pa sta mdr. sedela tudi veleposlanik Slovenije na Dunaju in veleposlanik Avstrije v Ljubljani, je Kompatscher predstavil ureditev avtonomije za Južno Tirolsko v okviru italijanske države. Pri tem se je lotil vseh področij, ki so pomembna za življenje vseh treh v tej deželi živečih narodnih skupnostih - nemško govorečih Južnih Ti-rolcev, Italijanov in Ladincev. Kom-patscher je poudaril, da bi življenje na Južnem Tirolskem bilo brez statuta o avtonomiji zanj »nepredstavljivo«. Glede položaja slovenske manjšine pa je gost iz Južne Tirolske dodal, da se sicer noče vmešavati v manjšinske ureditve v Avstriji, vsekakor pa da je pripravljen se pri pristojnih avstrijskih mestih zavzeti za težnje manjšin, konkretno koroških Slovencev. Tudi Južni Tirolci, čeprav so večina v deželi, so manjšina v Italiji, je še poudaril Kompatscher, ki je v pogovoru z deželnim glavarjem pozdravil odločitev, da bodo v novi ustavi dežele Koroške prvič omenjeni tudi Slovenci. Glede ustavne reforme v Italiji, ki se trenutno pripravlja in je po njegovem mnenju, kar se tiče besedila, na skrajno slabem nivoju, je Kompatscher dejal, da je opazna tendenca k močnemu centralizmu, kar pa je za Južno Tirolsko zaradi statuta o avtonomiji »problematično«. Zato je zanj jasno, da je vsaka predelava v zvezi s statutom o avtonomiji Južne Tirolske možna le s pristankom Južnih Tirolcev in njihovo zaščitnico republiko Avstrijo. Na predstavitvi nove publikacije o manjšinskem pravu oz. tematiki, v kateri je prispevek tudi o Južni Tirolski, predvsem pa o Slovencih na Koroškem, je bilo poudarjeno, da se Dom v Tinjah že desetletja vztrajno in vsem političnim zdraham navkljub zavzema za dialog med narodoma na Koroškem in v alp-sko-jadranskem prostoru. Predvsem po-litično-zgodovinske izobraževalne serije so poskrbele za več informiranosti in strokovnosti v razpravi o še neizpolnjenih pravicah 7. člena Avstrijske državne pogodbe in drugih vprašanjih sobivanja. Tako je s pomočjo mednarodno priznanih referentov in osebnosti s področja znanosti, kulture in politike, ki so vedno radi sprejeli vabilo k sodelovanju, uspelo nekdaj še zelo razgretemu ozračju na Koroškem vzeti nekaj emocionalnega naboja in ostrine. Izsledki strokovnih predavanj so vedno izšli tudi v knjižni obliki, tudi z namenom, da bi dajali impulze v aktualnem političnem di-skurzu. Tako je na primer februarja lani v Tinjah potekal simpozij o reformi deželne ustave. Pol leta kasneje je izšla tudi publikacija z referati pravnih strokovnjakov, ki naj bi dala stvarne argumente, da bi deželna politika v sklopu reforme deželne ustave v dokument umestila tudi slovensko narodno skupnost. Publikacijo so predstavili v sklopu naslednjega tematskega težišča v nizu prireditev serije o vprašanju položaja nacionalnih manjšin ali narodnih skupnosti. Takrat so priznani znanstveniki, pravniki in predstavniki političnega življenja ter diplomacije iz Avstrije, Slovenije in Italije preučili pomen matične države za narodno skupnost in kako določila v mednarodnih dokumentih evropske države uveljavljajo v praksi. Sad simpozija je knjiga z naslovom »Manjšina in matična država: Zaščita ali vmešavanje?«, ki so jo predstavili v petek v Tinjah, že prej pa na Dunaju in celo v Bruslju. Simpozij o vlogi matične države pri uveljavitvi manjšinskih pravic je bistveno sooblikoval strokovnjak za mednarodno pravo Gerhard Hafner. Ugotavlja, da imajo matične države pravico, da za svoje manjšine zahtevajo izpolnitev pravic. »Skrb za zaščito narodne skupnosti ni vmešavanje v tuje zadeve«, je pojasnil Hafner. Ivan Lukan Prvič sta se včeraj v Celovcu srečala deželni glavar Koroške Peter Kaiser (desno) in južnotirolski predsednik Arno Kompatscher (levo) lpd špeter - V četrtek na pobudo Slorija in ISK Razprava o vidni in nevidni slovenščini ŠPETER - Slovenski raziskovalni inštitut v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo - ISK prireja v četrtek, 26. novembra, ob 17.30 uri v dvorani Inštituta za slovenski jezik strokovno razpravo Vidna in nevidna slovenščina na Vi-demskem. Program predvideva v uvodnem delu predstavitev izsledkov raziskave Jezikovna pokrajina na naselitvenem območju slovenske skupnosti v Italiji, za katero bo poskrbela sodelavka Slovenskega raziskovalnega inštituta dr. Maja Mezgec, vodja projekta. Raziskavo je financirala Dežela FJK v okviru razpisa za Pobude posebnega pomena, namenjenih vrednotenju zgodovinske in kulturne dediščine slovenske manjšine. Namen je bil zbrati in analizirati niz empiričnih podatkov o t. i. »jezikovni pokrajini« na območjih Furlanije Julijske krajine, v katerih je uradno priznan zgodovinski obstoj slovenske skupnosti. Raziskave o jezikovni pokrajini obsegajo preučevanje napisov na javnih mestih, kot so napisi na trgovinah, plakati in drugi napisi javne ali zasebne narave. Napisi so namreč ogledalo, iz katerega je razvidna vloga, ki jo imajo jeziki v dotičnem okolju in so odličen pokazatelj družbenih odnosov med jezikovnimi skupnostmi. Natančneje je inštitut z raziskavo skušali ugotoviti stopnjo vidne navzočnosti slovenščine (vključno z narečnimi različicami). Raziskovalno poročilo je dostopno na spletni strani inštituta www.slori.org. Sledila bo okrogla miza z naslovom Kako spodbujati vidno navzočnost slovenščine in njenih zvrsti na Videmskem? Pri razpravi bodo sodelovale Luisa Cher za Tersko Dolino, Živa Gruden za Nadiške Doline, Nataša Gliha Ko-mac za Kanalsko Dolino in Luigia Negro za Rezijo. Moderator dogodka bo prof. Roberto Dapit. nativitas - Danes Na uvodnem koncertu tudi Nativitas je edinstvena zborovska revija, ki jo prireja deželno združenje zborovskih društev USCI, pri organizaciji pa sodeluje tudi ZSKD. Letošnje, že petnajste, revije se bo udeležilo 130 zborov, ki bodo sooblikovali kar 145 dogodkov. Prvi koncerti bodo na sporedu danes. Ob 18. uri se bo revija pričela tudi v Trstu in sicer v cerkvi Svete Marije Velike, kjer bosta tako maša kot koncert posvečena sveti Ceciliji. Nastopili bodo trije zbori in dve instrumentalni skupini. Ob 20.30 bo cerkev B. V. Mar-celliana v Tržiču gostila koncert za mir, na katerem bodo nastopili trije zbori in mestna godba. Med njimi bo tudi ženska vokalna skupina Danica z Vrha, ki jo vodi Jana Drassich. Oddaja Alpe Jadran TRST - »Skušal sem si predstavljati, kako naše besede plavajo po zraku, pomislil na roje čebel, na številne metulje raznih barv in odtenkov... « Tako se Boris Pahor spominja trenutka, ko mu je sestra leta 1945 sporočila, da so slovenske besede prvič poletele v radijski eter. In ravno z utrinkom pisateljevega duha se je začela slavnost, ki je ovenčala niz dogodkov ob 70-letnici Radia Trst A in 20-letnici slovenskih televizijskih sporedov RAI. Reportaža, ki bo uvedla novembrsko mesečno oddajo Alpe Jadran, postavlja tudi vprašanje o bodočnosti slovenskih radiotelevizij-skih kulturnih in informativnih oddaj Rai FJk, z ozirom na konvencijo, na nove tehnološke platforme in možnosti sodelovanja s sosednjimi radiotelevizijskimi hišami. Da je za Slovenski radiotelevizijski oddelek Rai letošnja sezona praznično obarvana potruje tudi sodelovanje sedeža pri koprodukciji igrano-dokumentarnega film Doberdob - Roman upornika, v režiji Martina Turka. Tokratna epizoda oddaje Alpe jadran je namreč v celoti posvečena našemu teritoriju. Sledila bosta tudi prispevek o kraškem robu, kjer se kraška planota prevesi v istrsko pokrajino, ter reportaža o delovanju potapljaške enote tržaških gasilcev. V drugem delu oddaje pa si bomo lahko ogledali slikovito dokumentarno oddajo "Od Ostrovice do Miramara«, o sanjskih gradovih na obrobju Alp. Na sporedu nocoj ob 20.50 na televizijski mreži Rai3bis, v ponovitvi v četrtek, 26. novembra, ob isti uri. V Kopru okrogla miza Človek v begunskih zgodbah KOPER - Študentje študijskega programa Medkulturno jezikovno posredovanje na UP FHŠ iz Kopra vabijo jutri, 23. novembra, ob 17. uri na sedež UP FHŠ (v predavalnico Burja 1) na okroglo mizo z naslovom »Človek v begunskih zgodbah«. Gostje in razpravljavci bodo člani Alumni UP FHŠ in prostovoljni bolničarji Rdečega križa Slovenije in Civilne zaščite Marko Ga-vriloski, Boštjan Krapež, Aleš Oven in dr. Matej T. Vatovec, ki bo orisal širši kontekst begunske razprave v Sloveniji. Pogovor bo vodila dr. Neva Čebron. Srečanje je namenjeno pogovoru o problematiki beguncev in našega odzivanja na begunsko krizo. grad strmol na gorenjskem - Zaključno srečanje letošnjih prireditev Dnevi evropske kulturne dediščine Organizatorji iz vse Slovenije in Trsta podali obračun preko 400 dogodkov na temo »Praznovanja« GRAD STRMOL - V petek je bilo na gradu Strmol zaključno srečanje organizatorjev letošnjih prireditev ob Dnevih evropske kulturne dediščine (DEKD), ki so potekali po vsej Evropi od 25. septembra do 3. oktobra. Slovenija zaseda v tem okviru pomembno mesto, saj je med najbolj aktivnimi državami na področju ozaveščanja in ohranjanja kulturne dediščine, kar ji priznavata tudi Svet Evrope in Evropska unija, saj je v Usmerjevalni odbor za DEKD pri Svetu Evrope v Strassbourgu bila imenovala tudi neutrudna slovenska koordinatorka Nataša Gorenc. Srečanja na gradu Strmol se je udeležilo okrog sedemdeset predstavnikov šol, društev, muzejev in drugih organizacij, ki so sodelovale na letošnjih Dnevih. Tržaške šole - ki so uresničile projekt »Kej se držiste ta-ku štemane« - sta zastopala Morana Sossi in Boris Pangerc. Goste in udeležence je z okusnim trajnim darilcem sprejela vsestranska Nataša Gorenc, ki je tudi vodila srečanje in podala nekaj iztočnic za končni obračun letošnjih predstav na temo »Praznovanja«. Uvodni pozdrav je izrekel direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, ki je kot dosežek izpostavil, »da je letos za nami četrt stoletja Dnevov v Sloveniji. V25 letih so se Dnevi razvili v izjemno pomembno in prepoznavno akcijo osveščanja o pomenu dediščine.« Posebno pozornost je namenil vzgojno izobraževalnim zavodom, za katere je menil, da »so nepogrešljivi partnerji« na Dnevih kulturne dediščine. V poklon tržaškim gostom pa je naglasil, da je takšni prireditvi, kot je bila v Mavhinjah preteklega 2. oktobra, redkokdaj prisostvoval. Jana Mlakar z Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije se je spominjala, kakšno vznemirjenje je vladalo ob pričakovanju, kaj bodo prinesli Dnevi kulturne dediščine, danes pa se pogovarjamo o zgodbi o uspehu. Dnevi so pomembni, ker nenehno spodbujajo zanimanje in skrb za varovanje kulturne dediščine ter vključujejo vse generacije pri dejavnostih za uresničevanje dogodkov. Glavna koordinatorka Zavoda za varstvo kulturne dediščine Nataša Gorenc je uvedla splošno razpravo z oceno komaj minulih Dnevov, ki jih je vsebinsko izpolnilo več kot 400 dogodkov po vsej Sloveniji in v Zamejstvu. Iz poročil, ki jih je prejela od krajevnih koordinatorjev, izstopajo pozitivne ocene in tehtni predlogi za prihodnjo izvedbo. Tudi iz bogate razprave, ki se je razvila v drugem delu srečanja, je izhajalo iz poročil pričevalk in pričevalcev, da so Dnevi v polnem razmahu, da stopnjujejo navdušenje in ustvarjalnost sodelujočih in da so dejansko že prerasli v gibanje, ki nezadržno osvaja Slovenijo, ker odločno krepijo vedenje in zavest o bogastvu, ki ga nudi teritorij, njegova zgodovina, navezanost na navade in običaje, ustvarjalnost na vseh področij človekovega udejstvovanja, torej ne samo v kulturi, temveč tudi v gospodarstvu, na socialnem, naravovarstvenem in še marsikaterem področju. K besedi se je priglasil tudi Boris Pangerc, ki je povedal, da je sodelovanje pri Dnevih kulturne dediščine omogočilo učencem in dijakom z Repentabra in Doline, da so del sporeda iz Mavhinj izvedli na sprejemu pri predsedniku Republike Borutu Pahorju 15. septembra letos ob podelitvi visokih odlikovanj Primorskemu dnevniku in študijskim dnevom »Draga«; na kar so bili mladi izvajalci zelo ponosni in se jim je srečanje s predsednikom Pahorjem globoko vtisnilo v zavest. Pred okusno pogostitvijo so si udeleženci srečanja pod strokovnim vodstvom ogledali še grad Strmol, ki je doživel burno zgodovino, preden je postal protokolarni objekt slovenske vlade in priljubljena točka za petične goste in turistični cilj za navadne obiskovalce plitvih žepov in globoke kulturno zgodovinske zvedavosti. Prihodnji Dnevi evropske kulturne dediščine bodo od 24. septembra do 1. oktobra 2016 na temo: Dediščina, ki nas obdaja. KAKI Ko vzplamti božji ogenj Besedilo in fotografije Toni Gomišček Kakiji v jesenskem soncu Kaki na žlico Napitek, desnemu je dodana smetana Sušenje narezanih plodov /- Pred hišo imamo kaki. Tam je od leta 1943: v gradbeno jamo, namenjeno širitvi hiše, je mladiko dal nono, ko je moral v battaglione speciale, in jamo spet zasul. Že kot otrok sem rad plezal po njem in v njegovi krošnji našel preplet vej, ki so mi bile kot stol z naslonjalom. Tam sem lahko ure in ure sedel in opazoval svet pod menoj. Jeseni sem oprezal za plodovi, ki so kazali znamenja zrelosti, saj je bil kaki tiste sorte, da je že trd plod užiten: le dovolj črnih pikic je moral imeti. In potem sem nestrpno čakal prvo jesensko burjo, ki je ogolila veje in omogočila rumeno-rdečim plodovom, da zažarijo kot kake lučke na lepo okrašenem drevesu. Šele takrat se je zares začelo spravilo pridelka, ki smo ga raz-dali bližnjim in daljnim sorodnikom, prijateljem in znancem, kako vejo s številnimi plodovi pa je nona obesila na steno in si z njo okrasila kuhinjo. Letos je naš kaki, ki sem ga pred kratkim temeljito obrezal, ponovno obilno rodil, le da plodovi niso vsi užitni trdi. Pa nič zato: mehki so še slajši, le počakati je potrebno, da se omedijo. Kaki - sveto drevo sedmih vrlin Kaki je doma na Kitajskem, kjer mu pravijo shizishu. Zanj velja, da je drevo sedmih vrlin. Je dolgoživo, v njegovih krošnjah gnezdijo ptice pevke, daje nam lepo senco in sploh krasi naš vrt, ne napadajo ga bolezni ali zaje-davci, njegov sadež shizi je slasten in zdravilen, les lepo gori, listje odlično gnoji zemljo. Gojijo ga že 3.000 let in poznajo dva tisoč kultivarjev. Od tam se je razširil na Japonsko, kjer so ga kmalu spoznali za sveto drevo. Preimenovali so ga v kaki: ka pomeni duša, ki je energija, pa tudi zemlja. Znanstveno ime diospyros kaki mu priznava svetost, saj dios pomeni božji, py-ros pa ogenj. Še največji dvomljivci v njegove čudežne lastnosti so se mu morali pokloniti leta 1945, ko je od vsega rastlinja le nekaj kakijevih dreves preživelo eksplozijo plutonijeve bombe v Nagasakiju. Od takrat je kaki za mnoge simbol miru, življenja, obnove. Sadike ka-kija so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja postale nosilke projekta Oživeti čas (Revive time). Dr. Masayuki Ebinuma in sodobni umetnik Tatsuo Miyajima sta sprožila akcijo saditve potomcev preživelih dreves, imenovanih bombardirani kaki mlajši, na dvorišča vrtcev, pred muzeji ali po mestnih parkih širom sveta. »To je umetniško delo, ki nas povezuje, je trajno in v stalnem razvoju,« razlaga to svojevrstno instalacijo Tatsuo. Posaditev običajno spremljajo pogovori in delavnice o grožnji, ki jo prestavlja atomska bomba, pa tudi o trdoživosti in zmagi življenja, ki ga predstavlja kaki. Številna drevesa so zasajena povsem izven subtropskega podnebnega pasu, v katerem sicer najraje in najbolje uspevajo. V Evropi poznan šele četrt tisočletja Sredozemski bazen ima skoraj idealne pogoje za rast kakijev, zato je kar težko verjeti, da smo v Evropi šele po več stoletjih trgovanja z daljnim Vzhodom sprejeli kaki v naše kraje. Marco Polo, ki je Katai obiskal v trinajstem stoletju, ga je prezrl, zato pa ga je štiri stoletja kasneje opazil misijonar Mateo Ricci, vendar ga je na staro celino prinesel šele Joseph Banks, ki se je kot botanik udeležil Cookovih prekomorskih raziskovanj: pisalo se je leto 1768. Nekaj let kasneje se je švedski naturalist Carl Peter Thunberg odpravil na Japonsko in natančneje opisal drevo, ki sodi v rod ebenovcev. Prvi, ki so na stari celini zasadili nekaj več kakijev dreves, so bili Francozi, takoj za njimi pa Italijani. V drugi polici devetnajstega sto- letja je kaki postal priljubljen kot okrasno drevo, zasajeno najpogosteje ob železniških postajah, ki so v tistem času predstavljale nekakšen simbol napredka. Največja pridelovalka kakija na stari celini je bila v dvajsetem stoletju Italija, vendar pridelava kakija na Apeninskem polotoku že pol stoletja upada (zadnje čase se suče okrog 50.000 ton), tako da jo je že prehitela Španija, saj plantaže na Iberijskem polotoku naraščajo. Toda z razliko od Italije, kjer kakije gojijo predvsem za potrebe domačega trga, so se Španci sprva usmerili v izvoz in šele v zadnjem času tudi sami postajajo potrošniki tega slastnega jesensko-zimskega sadeža. Kaki ni jabolko! Kljub podobnosti z jabolkom, je kaki sadež, ki zahteva povsem drugačno rokovanje. Predvsem zahteva več ročnega dela in tudi znanja pri trženju. Jana Gorjanc, ki je zagovarjala diplomsko nalogo z naslovom Ocena možnosti pridelovanja kakija (Dio-spyros kaki L.) v Slovenskem Primor-ju, je ugotovila, da pridelovalce najbolj ovira priprava prodaje kakijev za trg. Bo držalo: slovenska kultura temelji na jabolkih in krompirju, kupljenih v zabojih za ozimnico, ne pa na tako nežnem sadju, s katerim moramo rokovati previdno kot z mikeži (jajci z mehko lupino). Za kakije so potrebni mini pla-tojčki za štiri do šest plodov, saj se tako najlepše prinesejo iz trgovine ali tržnice domov, pogosto pa je en sadež že povsem dovolj za posameznikov sladki priboljšek. Slovenija je na mednarodnem zemljevidu pridelovalk kakija zastopana z dobro stotinko procenta (0,013 %) svetovne pridelave, kar jo uvršča med Nepal in Mehiko. Zadnje ocene nasadov navajajo 25 ha, od tega skoraj polovico v Slovenski Istri, ki ji sledita Spodnja in Zgornja Vipavska dolina, nakar Brda in z enim hektarjem ostali. Za prestolnico kakijev velja Strunjan, kjer vsako leto pripravijo tudi praznik kakija. Ob rodnosti blizu 20 ton na hektar lahko letni pridelek doseže 500 ton teh sladkih plodov, večinoma kultivarja kaki tipo, ki prevladuje tudi v Italiji. Toda z razliko od Avstralije, kjer kakije pridelujejo skoraj izključno zaradi izvoza, ostane v Sloveniji precej dreves neobranih, trgovina pa sloni na uvozu, največkrat iz Španije. Kitajci največji kakijaši Mesto največje pridelovalke in potrošnice kakija drži trdno v rokah Kitajska, kjer površine in pridelek stalno večajo, tako da se bližajo 80 % vseh nasadov kakijev na svetu. Podpr-vaki so zdaj Korejci: južni seveda, saj za severne ni podatkov, ki so v pol stoletja skočili z manj kot dveh na skoraj deset odstotkov nasadov, po pridelku pa so že zdavnaj presegli desetino. Večno druga Japonska je zdaj tretja, saj se kaki umika agrumom, jabolkom, kostanju in hruškam. Med novimi pridelovalkami, ki že začenjajo igrati vlogo na mednarodnem tržišču, so Brazilija, ZDA, Azerbajdžan, Uzbekistan in Izrael. Kitajska pridela več kot 3,5 milijonov ton kakijev, kar je sedem desetin svetovnega pridelka. Razkorak med površinami in pridelkom lahko pripišemo dejstvu, da se Kitajci ne omejujejo le na nekaj najbolj rodnih sort, ampak gojijo tudi manj donosne in to skoraj vsepovsod, kjer lahko devo uspeva. V številnih pokrajinah velja kaki za naj- bolj razširjeno sadno drevo. Ker so številni kultivarji dokaj odporni na nizke zimske temperature, ga množično sadijo zlasti na severu države. Ustrezno s priljubljenostjo drevesa in njegovega plodu poznajo Kitajci številne tehnike priprave sadeža, zlasti njegovega sušenja, obvladajo pa tudi izdelavo ka-kijevega vina in kisa. Na Tajvanu poznajo tehniko medenja v apneni vodi. In, mimogrede, kaj se med medenjem zgodi? Nič drugega kot to, da se vo-dotopni tanini, zaradi katerih se nam skremžijo ustnice in se nam zdi, da imamo v ustih vato, prepojeno z ogabno grenčico, spremenijo v netopne, zato jih ne zaznamo več! Kako sladek je kaki? Kaki je sladek, celo zelo sladek. Slajši od banan, jabolk, hrušk ali breskev. Njegovih 12,5 g sladkorja v 100 g plodu deluje še slajše, ker prevladuje fruktoza, ki je sicer dokaj uravnotežena z glukozo, sorazmerno malo pa je saharoze, ki je prevladujoč tip sladkorja v agrumih, pa tudi v breskvah. Po kalorični vrednosti zaostaja zgolj za bananami, vendar je na prvem mestu po vsebnosti vitamina A in E, dobro se drži pri vitaminu C, glede vitamina K ga nesejo zgolj hruške. Podobno koristen je tudi glede vsebnosti raznih mineralov. Zmagovalec je sicer zgolj z manganom, toda pri kalciju, kaliju, magneziju, bakru ali fosforju je vedno v ospredju. Zato lahko upravičeno rečemo, da je še vedno podcenjen sadež, čeprav se njegov tržni položaj izboljšuje. Zakaj jesti kaki? Zagotovo spada med najbolj zdravilne sadeže, pa še nobenih škropljenj ni potrebnih, da bi ga ohranili zdravega od začetkov odganjanja brstov do polne zrelosti plodov. Nedelja, 22. novembra 2015 Baje pomaga zdraviti nekatere vrste raka, je lahko prebavljiv, brez holesterola. Vse bolj cenjen postaja tudi v ho-meopatiji, kjer ga uporabljajo za zdravljenje ljudi in narave. Predvsem pa je - božansko dober! v Čista (spolna) zmeda Počasnemu odzivu tržišča je delno botrovalo slabo poznavanje drevesa in njegovih lastnosti. Poznamo več vrst kakijev, ki jih lahko poenostavljeno delimo na tiste, ki so užitni že trdi, in na one, ki se morajo povsem zmehčati, tako da postanejo kot tekoča marmelada in jih lahko jemo z žlico. Pogosto na istem drevesu najdemo oba tipa kakijev, kar spravlja v nejevoljo pridelovalce. Prava zmeda je tudi gleda spola dreves. Ženski in moški cvet se razlikujeta, nekatera drevesa so enospolna, druga obojespolna. Vendar isto drevo lahko spreminja spolno usmerjenost! Ženski cvet je bel, moški rožnat, plod pa se razvije ne glede na oprašitev. Poleg tega ima kaki še eno čarobno lastnost. Sam zna presoditi, koliko plodov lahko obrodi, in zato se viška hitro znebi. Tam, kjer so gojenje kakijev vzeli resno, priporočajo namakanje, vendar voda ne sme zastajati. Če so poletja suha in jesen topla, bo več sladkih trdih plodov, če pa je poletje mokro in brez indijanskega podaljška, nas bodo celo mehki zvijali. V zbirnih centrih razvijajo zapleteno tehnologijo priprave kakijev za trg. Podobno kot banane jih obirajo preden dosežejo polno zrelost, nato pa s kombinacijo temperatur in plinov poskrbijo za zadrževanje ali pospeševanje zorenja, tako da kar največ časa podaljšajo čas prodaje. Kakiji hitreje dozorevajo tudi v vakuumu, zamrznjeni ali v zaprti posodi v družbi z jabolkom, pa tudi poškropkljeni s kakim žganjem! Sezona kakijev je na vrhuncu Kitajci gojijo kultivarje, kijih obirajo že avgusta, pri nas pa se kakijeva sezona običajno začne oktobra in traja do decembra z vrhuncem novembra. Uživamo jih lahko presne, sušene kot fige ali narezane v krhlje. Zadnje čase lahko vse pogosteje naletimo na kaki-jevo marmelado, džem ali kremo. Če zmiksamo zrel mehak kaki, dodamo žlico medu in vmešamo stepeno smetano, dobimo kot bi trenil odlično sladico. Okus lahko dodatno obogatimo z poprhom cimeta ali nastrganega limoninega olupka. Na koščke narezan kaki (trdih sort) je prijeten dodatek sadnim in sestavljenim solatam. Koščke kakija lahko zamesimo v kruh, jih uporabimo za pripravo sadnih pit ipd. Naletel sem tudi na recept za kakije-vo maslo, ki sloni na dolgotrajnem kuhanju (gostenju) kakijeve mezge. Drobir Diospyros kaki ni edini božji ogenj. Že Grki so poznali Diospyros lotos: njegovi plodovi so tisti "lotos", ki so ga uživali Odisejevi mornarji in pozabili na vse. V Severni Ameriki uspeva Diospyros virginiana, ki je podoben kitajskemu kakiju. Odlikuje ga trd les, zato ga uporabljajoi za izdelavo palic za golf, biljardnih palic, pa tudi lokov. Mehiški Diospyros Digyja postane črn, ko je zrel, filipinski Diospyros discolor, imenovan tudi mabolo ali korejski mango, pa škrlatno rdeč. Kaki vanilja ni kultivar, temveč komercialna oznaka za užitne trde ka-kije brez koščic. Kitajsko vazo za srečo, ki naj bi bila v skoraj vsakem domu, sestavljajo kakijeva pogača, vejica bora in pomaranča. Na Japonskem je kaki del šintoističnega daritvenega obreda bogovom. Pokojnikom dajo na grob riž na kakijevih listih. Grmade iz kakije-vega lesa so uporabljali za sežiganje umrlih. Les in furnir se uporabljata za izdelavo dekorativnega pohištva. V Mandžuriji in Koreji kuhajo čas iz ka-kijevih listov. 12 Nedelja, 22. novembra 2015 AKTUALNO DAASH - ISIS / DAASH - Al Dawa al Islamiyyah fi Iraq wah Sham - je arabski prevod ISI-Sa, ki pomeni Islamska država Irak in Sirija. Nastala je z združitvijo številnih fun-damentalističnih gibanj, ki so se razvila med iraškimi sunitskimi plemeni. Kot večina ostalih džihadističnih skupin, ki se danes borijo v Siriji, je tudi DAASH otrok Savdske Arabije. V njegovih vrstah se borijo aktivisti in plačanci, ki prihajajo iz najrazličnejših koncev sveta. Oboroženi so z ameriškimi tanki in težkim topništvom, ki so ga bili zasegli iraški vojski. Rojava Da bi svoje Kurde obdržala mirne in se lahko osredotočila na ostale upornike, je vlada v Damasku aprila 2011 podelila Kurdom, ki so bili zapisani kot tujci, sirsko državljanstvo, in jim predlagala, da jim prepusti upravni in vojaški nadzor nad ozemljem, kjer živijo. Obljubila jim je celo oborožitev in logistično pomoč proti džihadistom. Čez leto dni je dejansko prišlo do umika sirske vojske in oblast Damaska je na kurdskih območjih nehala obstajati. Tako so Kurdi razširili svoj nadzor nad tremi glavnimi središči na severu države: območje Ci-zre na vzhodu, bogato s petrolejem in strateško zelo pomembno, ker leži na tromeji Sirija, Irak, Turčija; območje Ko-bani na sredi v bližini reke Evfrat in območje Efrin na severozahodu. Vojaško so Kurdi zasedli tudi kurdsko četrt v mestu Halab. Tako stanje pa Ankari ni po godu, zanjo so sirski Kurdi, zavezniki PKKja, nevaren zgled za Kurde, ki živijo v njeni državi. Turčija in vojna v Siriji Turčija, članica NATO zveze, sestavlja skupaj z ZDA, Saudsko Arabijo, Katarjem in še drugimi 20 arabskimi državami, pa tudi Avstralijo, Veliko Britanijo, Francijo, Izraelom in libanonskimi suniti, koalicijo proti Damasku. Že od samega začetka kriznega stanja, je Turčija oklicala embargo na vsa kurdska območja v Siriji. Od maja 2013 ta embargo spoštujejo tudi iraški Kur-di, ki jih vodi Barzani. Nič čudnega, ne smemo pozabiti, da je bil Barzani v vojni proti Sadamu Huseinu zaveznik ZDA, Izraela in Turčije, in da je danes njegova stranka, v kateri naj bi bili celo infiltrirani izraelski agenti, pod močnim turškim vplivom. V preteklosti je prišlo med Barzanijevimi pešmergami (borci) in sirskimi kurdskimi gverilci celo do spopadov. Tako se dogaja, da tovornjaki s hrano namenjeno v Rojavo, čakajo na meji, ker jim Turčija ne dovoli, da bi vstopili v Sirijo. Dovoljuje pa, da bojevniki ISISa uporabljajo njeno ozemlje za organizacijo napadov na sirske Kurde. Slednji so v številnih dokumentih obtožili ZDA, Izrael in Turčijo, da stojijo za temi napadi, in zapisali, da so ZDA, Saudska Arabija, Turčija in Pakistan izpustili džihadiste iz svojih zaporov in jih preko turškega ozemlja odposlali v Sirijo, da se borijo proti oblasti v Damasku in sirskim Kurdom. Tudi kurdske ženske so se aktivno vključile v obrambo mesta Kobani; spodaj kurdski shod z zastavami s portretom Abdulaha Ocalana katja kjuder SIRIJA - V ozadju vojne tudi dolgoletni boj pogumne manjšine Kurdi v Rojavi Katja Kjuder Kurdske organizacije Poleti 2012 so različne kurdske organizacije, med katerimi sta najpomembnejša Kurdski Narodni Svet Sirije in Partija demokratične enotnosti - PYD, zarisale skupno pot glede zaščite ljudstva. Ustanovljena je bila Kurdska narodna skupščina za Sirijo, v kateri je poleg PYD še 15 manjših partij. Na mednarodni ravni pa je bil organiziran Kurdski Visoki Svet, v katerem sodelujejo tudi iraški in turški Kurdi. PYD, najpomembnejša kurdska stranka v Siriji, je zaveznik PKKja oziroma njena sirska veja. Je narodnostna stranka z marksistično-leninistično usmeritvijo, ki priznava Abdulaha Oca-lana za vodjo. Na prvem mestu njenega programa je izobraževanje v kurdskem jeziku, emancipacija in aktivna udeležba žensk v javnem življenju ter obramba lai-čnosti države. »Nihče vam ne bo daroval pravic, zanje se bo potrebno boriti« Stavek je izrekel Abdullah Ocalan. Njegove slike v Rojavi visijo vsepovsod. Od leta 2005 je PKK v Severnem Kur-distanu, po zgledu zapatističnih upornikov v Chiapasu, oklical enostransko prekinitev ognja s turško državo in na območju, ki ga nadzoruje, začel razvijati nove poglede na družbenopolitično organizacijo. Zavzema se za ustanovitev samoupravnih skupnosti, ki bi se razvijale po načelu neposredne demokracije in bile med sabo združene ne glede na obstoječe državne meje, za katere se upa, da bodo s časom čedalje bolj izgubljale 2 na pomenu. Ocalan je za ta sistem predlagal ime »demokratična konfederacija«. Sirska kurdska tretja pot demokratična samouprava V Rojavi je v teku prava družbena revolucija. Novembra 2013 so Kurdi na severovzhodu, ki ga vojna ni oplazila, oklicali začasno avtonomno oblast, ki v Siriji predstavlja »tretjo pot« med arabskim nacionalizmom stranke BAAS in verskim fundamentalizmom, ki ga predstavljajo skupine islamske opozicije. Zanjo je značilna demokratična samouprava, v kateri sodelujejo vse narodne in verske manjšine, ki živijo v Rojavi, to so Arabci, Asirci, Armenci, druzi, muslimani, kristjani, jezidi in ostali. Največjo moč odločanja imajo ljudske skupščine. Institucionalno vodstvo predstavljata vedno dve osebi: moški in ženska, da bi ne bila zanemarjena enakost med spoloma in da bi se ne oblast osredotočila v rokah ene same osebe. Sistem ljudske samouprave sloni na rajonskih skupščinah, ki jih sestavlja več sto družin, v katerih lahko vsakdo sodeluje. Ustanovljeni so bili odbori, v katerih se mora strogo spoštovati etnično ravnovesje. V vsaki občinski oblasti so tri najpomembnejše funkcije poverjene Kurdu, Arabcu in Asircu ali armenskemu kristjanu in vsaj eden izmed teh mora biti ženska. Temelj gospodarstva so v Rojavi zadruge in ljudi je potrebno v tem duhu vzgajati in izobraževati. Vsa državna las- Kobani mo, če ga odobri Varnostni svet OZN. Torej ameriška bombardiranja so povsem nelegitimna in grobo kršijo temeljne mednarodne sporazume. Kar pa se tiče Isisa, zgleda, da je Varnostni svet Združenih narodov prav predvčerajšnjim po terorističnih napadih v Parizu soglasno potrdil francoski predlog resolucije, ki poziva države članice ZN, naj sprejmejo vse potrebne in zakonite ukrepe proti Islamski državi (IS) in Fronti al Nusra. Sirska vojska tnina je bila spremenjena v zadruge, ki jih vodijo delavci. Čeprav je danes v Rojavi kar 70 odstotkov sredstev namenjenih za vojne potrebe, domače gospodarstvo utegne kriti najnujnejše potrebe vsega prebivalstva. Ne smemo pozabiti, da je Rojava pod turškim embargom: od svojega soseda na severu ne sme ne uvažati ne izvažati. Cizre s svojimi številnimi vrtalnimi stolpi je bil v preteklosti glavni vir sirskega petroleja. Vendar režim v Damasku je poskrbel, da na kurdskem območju ni bilo rafinerij, te je režim gradil na drugih koncih države. Sedaj pa so Kurdi poskrbeli za dve, ki oskrbujeta generatorje na tem koncu Rojave. Sirski Kurdi si prizadevajo, da bi v znamenju strpnosti in sodelovanja zgradili temelje nove družbe. Doseči to na tem koščku zemlje, ki je vseskozi videl le zatiranje in fanatizem, pa ni lahka naloga. Skorajda ni novic o težkih bojih, ki jih že več kot tri leta bije sirska vojska z najrazličnejšimi džihadističnimi formacijami in ISISu samem. Sirskega predsednika Asada, ki ge je Zahod ožigosal za krutega diktatorja, podpirajo, kot smo že povedali, Rusija, Iran in šiitski Hezbol-lahi in dejansko so to s Sirijo vred tudi edine države, ki se dan za dnem tako politično kot vojaško borijo proti islamskemu terorizmu. Naš Zahod pa si z eno roko briše solzo žalosti zaradi mrtvih, ki jih povzroča islamski terorizem pri nas doma, z drugo pa oborožuje in vežba velik del islamskih skrajnežev, ki jih imenuje »zmerna opozicija«, pri tem pa mu ni mar, da številni med njimi bodo prav kmalu z orožjem in denarjem, ki jim ga zagotavlja koalicija proti ISISu, ojačili prav njegove vrste. Sirija je do danes pokopala 200 tisoč svojih sinov in hčera, več kot 3 milijone je beguncev, mnogo mest je razdejanih, polja opuščena. Vojne ni konec. V njej se prepletajo tako narodnostni problemi (Kurdi-Arabci) kot verski (su-niti-suniti, šiiti-suniti in ostale veroizpovedi), gospodarski (kapitalizem-islamski socializem), nad vsem tem pa bdijo, kot upravljavci lutk, ki so na prizorišču nevidni, zunanji interesi oziroma neoliberalizem razvitih držav, ki strmi za tem, da pobere vse kar je koristnega, za sabo pa pušča razdejanje in razprtije, ki še dolgo, zelo dolgo, jih ne bo moč pozdraviti. in njegovi Kurdi Novice o sirskih Kurdih so začele polniti časopise v glavnem od srede septembra lanskega leta, ko je mesto Kobani (v arabščini Ain-El-Arab) na severu države, v bližini meje s Turčijo, prišlo pod udar ISISA. Mesto, ki se je iz dneva v dan spreminjalo v kupe razvalin, je zapustilo 200 tisoč ljudi in se zateklo v begunska taborišča na meji s Turčijo. Skoraj pet mesecev so ga kurdski borci hrabro branili, vse do nedavnega, ko je namesto črne Isisove zastave zaplapolala nad ruševinami »kurdskega Stalingrada«, kot je nekdo označil Kobani, kurdska zastava z zvezdo. Ameriška bombardiranja Po poročanju na Zahodu dobimo vtis, da se proti zloglasnemu ISISU borijo le Kurdi, tako sirski kot iraški, s »svojimi zavezniki Američani«. V zvezi s slednjimi pa je treba povedati sledeče: ZDA, Velika Britanija in Francija so se sklicevale na dejstvo, da je sirska oblast kršila mednarodne sporazume, ki prepovedujejo uporabo kemičnega orožja proti civilnemu prebivalstvu. Kakorkoli že pa ti sporazumi ne predvidevajo uporabe vojaške sile proti kršiteljem. ZDA, Velika Britanija in Francija se ne morejo sklicevati niti na pravico samoobrambe, saj Damask ne ogroža nobene od teh držav. Pa tudi ZDA, Velika Britanija in Francija se ne morejo sklicevati na pravico, ki jim jo daje NATO, da bi napadle državo, ki grozi članici te organizacije. Sirija ne grozi prav nobeni. Napad na neko državo je možen sa- Na sirski Kurdistan me veže prijazen spomin na zimo leta 2002. Bila je že noč, ko sem se v avtobusu vozila proti mestecu Kamišli. Malo pred pristankom na postaji sta se mi približala fant in punca, brat in sestra, in me vprašala, če že vem, kje bom v mestu prespala. Nisem vedela. Takoj sta se ponudila, da lahko prespim pri njiju. Ponudbo sem sprejela in bila vesela, da me je doletela taka priložnost. Kaj bi bilo pravzaprav potovanje brez pristnega stika z domačini? Odkorakali smo po temačni ulici prav do njenega konca, kjer se je luknjičast asfalt spremenil v blatne luže, mestne hiše pa so prepustile prostor podeželju. Tu pa tam se je v daljavi svetlikala bleda luč. Obstali smo pred visoko ograjo. Fant je odprl škripajoča vrata in me povabil na dvorišče. Vstopili smo v betonsko, enonad-stropno hišico. V dnevni sobi nas je pričakala številna družina. Od bolehnega novorojenčka z velikimi, prestrašenimi očmi do dedka, vse je zrlo vame. Dosti se nismo pogovarjali. Nepoznavanje skupnega jezika je otežkočalo komunikacijo. Ampak ni potrebno besed, da človek začuti tesnobo revščine in otožnost, ki je zijala iz pogledov mojih gostiteljev. Noč sem z ostalimi družinskimi člani prespala na rdeči preprogi v dnevni sobi, saj drugih prostorov v hiši skorajda ni bilo, še stranišče je bilo na dvorišču. V zgodnjih jutranjih urah je mlada mamica šla v službo, bila je učiteljica v arabski šoli, kurdskih ni bilo. Po zajtrku sem prijazno družino zapustila. V meglenem jutru se je razkrila vsa beda okolice: hišice z visokimi ograjami prekritimi s strganimi odejami, so tu pa tam stale sredi blatnega polja, ki so ga prekrivali kupi smeti. Mrzla noč v vlažni, neogreva-ni hišici ni pregnala topline in gostoljubja njenih stanovalcev. Hranim ju v spominu, kot najdragocenejši zaklad, ki mi ga je ponudila dežela imenovana Rojava. Konec / KULTURA Nedelja, 22. novembra 2015 1 3 primorci beremo - Visoka udeležba tržaških bralcev V šestih mesecih prebrali kar 1076 del slovenskih avtorjev SEŽANA - »Pobuda Primorci beremo te med drugim spodbuja, da bereš knjige, po katerih bi drugače ne segel ali za katere sploh ne bi vedel, da so izšle. Tako sem v teh letih spoznala nekaj novejše slovenske književnepro-dukcije, hkrati pa sem ponovno vzela v roke nekatere klasike.« »Dokler se nisem pridružila tej pobudi, sem gojila nekakšen odpor do sodobnih slovenskih avtorjev, potem pa sem odkrila knjige, ki so bile zame pravo presenečenje.« Tako sta se izrazili bralki, ki že več let prebirata knjige, ki jih ponujajo v branje primorski knjižničarji. Pred šestimi leti sta k pobudi Primorci beremo pristopili tudi tržaška Narodna in študijska knjižnica in njena goriška podružnica, Knjižnica D. Fei-gla, potem pa so se jima pridružile še Občinska knjižnica Zgonik, Knjižnica Pinka Tomažiča in tovarišev z Op-čin ter letos še Knjižnica Borisa Pahorja s Proseka. Krog bralcev se torej iz leta v leto širi, okrepilo pa se je tudi sodelovanje med knjižnicami našega prostora. Zanimiv je podatek, da je leta 2010 prebralo vsaj šest knjig iz predvidenega seznama 20 Tržačanov in 13 Goričanov, letos pa je število na Tržaškem naraslo na 87 (53 v Trstu, 16 na Opčinah, 11 v Saležu in 7 na Proseku) ter 19 v Gorici. Še bolj zgovorno je število prebranih knjig: naši bralci so v šestih mesecih prebrali 1076 del slovenskih avtorjev, v vseh primorskih knjižnicah pa je akcija pritegnila 887 bralcev in bralk, ki so skupaj prebrali 7.602 knjig. Ob vsaki izposoji so bralci prejeli knjižni znak, ki so ga vrnil skupaj s knjigo. Vanj so zapisali svojo oceno, Milena Miklavčič med zaključno prireditvijo v sežanski knjižnici fotodamj@n v večini primerov pa so se potrudili in dodali tudi kratko misel o prebranem, kar dokazuje, da so brali pozorno in kritično. Izkazalo se je, da so bralci s Tržaškega in Goriškega precej pozorni na jezik in da jih je v nekaterih primerih motila pretirana uporaba slen-ga in žargona ali pa jezikovna površnost. Pri nas so bili med najbolj branimi Paljkova Kaj sploh počnem tukaj, Jančarjeva Maj, november, Jakomino-va Od petrolejke do iPada, Bitenčeva Nona, Ferkova Cesar je vojsko odposlal, Mazzinijeva Samo smeh nas lahko reši, Šinigojeva Iskanje Eve, Rozmanova Izbrane rozine v akciji ter Mi-klavčičina Ogenj rit in kače niso za igrače. Prav slednji sta tržaška in sežanska knjižnica posvetili zaključni večer, ki je v petek potekal v prostorih Kosovelove knjižnice. Lani je bila namreč zaključna prireditev v Narod- nem domu v Trstu, tokrat pa so bili gostitelji Sežančani. Zbralo se je lepo število poslušalcev, ki so prisluhnili pripovedi avtorice Milene Miklavčič, ki jim spregovorila o svoji knjigi, v kateri je zbrala vrsto zgodb o spolnem življenju naših prednikov in prednic predvsem v prvi polovici preteklega stoletja. Zgodbe odkrito in brez zadržkov spregovorijo o spolnosti, o odnosih med spoloma ter o ženskah, ki so bile žrtve, objekt moškega zadovoljevanja, a so se s svojo iznajdljivostjo tudi upirale. Pretresljive pripovedi odstirajo pogled v intimo in prevladujoče družbene vrednote, ki so močno zapostavljale ženske in otroke. Ob koncu so najuspešnejši bralci prejeli priznanje in knjižni dar skupaj z vabilom, da bi še naprej segali po knjigah slovenskih piscev in da bi tudi sami pomagali širiti krog bralcev. festival trieste prima - Hazarfen Ensemble iz Istanbula Turški glasbeni svet TRST - Od vedno razpeta med Evropo in Azijo je Turčija razvijala svojo kulturo dokaj odmaknjena od umetniških tokov naše celine, res pa je, da je evrocentri-zem kriv njenega obrobnega položaja, zato smo bili zelo radovedni slišati, kaj se dogaja na področju klasične glasbe: to radovednost nam je vsaj delno potešil Hazarfen Ensemble iz Istanbula, ki ga je Corra-do Rojac, umetniški vodja mednarodnih srečanj s sodobno glasbo Trieste Prima, po- vabil na letošnji festival. Razen prve skladbe na programu, ki jo je spisal Mehmed Ne-mutlu, so vse ostale nosile zanimiv vzhodnjaški pečat. Vodnjak sloves - Ayrilikcesme - bi bil lahko nastal kjerkoli v Evropi, saj je imel vse poteze tiste struje sodobne glasbe, ki raje prikriva kot nakazuje svoj pomen. Violinist Ozcan Ulucan, čelist Ozan Evrim Tunca in pianistka Müge Zehra Hendekli so se izkazali kot odličen trio, ki zna iz vsake partiture izluščiti sporočilnost, to pa so V gledališče Rossetti se jutri vrača Roberto Herlitzka TRST - Strašansko mlada mladost - Una giovinezza enormemente gio-vane je naslov gledališki uspešnici, v kateri nastopa starosta italijanskih igralcev Roberto Herlitzka. Predstava je leta 2013 nastala v produkciji Stalnega gledališča FJK in v režiji takratnega umetniškega vodje Antonia Calende. V središču monologa, ki je leta 2013 dosegel velik uspeh na če-dajskem Mittelfestu, so številni vidiki življenja in dela Pier Paola Pasolinija. In ravno v sklopu dogodkov, ki jih deželno stalno gledališče posveča obletnici smrti furlanskega pesnika in režiserja, bo jutri ob 20.30 na sporedu izredna ponovitev posrečenega monologa. Še prej (ob 19. uri) bodo v dvorani Bartoli odprli fotografsko razstave I funerali di Casarsa - 22 fotografij, ki jih je na Pasolinijevem pogrebu posnel tržaški fotograf in novinar Claudio Erne. ljubljana - Zaključil se je 26. Liffe Slavila Ovna in Družinski film še lepše dokazali v naslednjih skladbah: Il-han Usmanbas, ki je spisal Glasbo za čelo, je dokazal, da ljubi zvok in ekspresivnost glasbila, ki je v rokah Oyana Evrima Tun-ce zazvenelo naravnost očarljivo, nato je svoje sposobnosti razkril violinist Ozcan Ulucan, zelo temperamenten interpret, ki je zelo lepo poudaril etnično komponento dveh skladb - Sedem etud Olivierja Mes-siaena, ki jih je predelal Orun Nurcan, in ognjeviti Horon! za violino, ki ga je kom-poniral Ozkan Manav. Manav je bil tudi avtor skladbe za trio z naslovom Kar zemlja šepeta - Topragin Fisildadigi, v kateri so se zvoki prepariranega klavirja zelo domiselno pretakali in zlivali z godali. Čelist je ponovno dokazal svojo izstopajočo muzikal-nost v skladbi Tracing, ki jo je spisal Ka-mran Ince: tu je bila klavirska spremljava včasih nekoliko preglasna, koordinacija med interpretoma pa vsekakor odlična. Yigit Ozatalay, rojen leta 1985, je bil najmlajši med skladatelji, ki smo jih poslušali: tudi on je z živahno ustvarjalno fantazijo spretno spojil tradicionalne elemente turške ljudske glasbe z avantgardnimi prijemi v skladbi Kot viseči oblak, čigar zasnova se opira na turško ljudsko pesem, postane pa skoraj nerazpoznavna v nenehnem sosledju domislic, tudi tu s pre-pariranim klavirjem in obema godalcema, ki sta se zelo prepričljivo poglobila v par-tituro. Tehnični, predvsem pa interpreta-tivni nivo turškega tria je presegel vsa naša pričakovanja, kar je občutilo tudi občinstvo, ki je goste zasulo z aplavzi. Naslednji koncert (30. novembra ob 18. uri v avditoriju Revoltella) bo v celoti posvečen pokojnemu ustanovitelju festivala Giampaolu Coralu. Katja Kralj Prizor iz islandskega filma Ovna (zgoraj) in slovenskega Družinskega filma, ki je tačas na ogled tudi na turinskem filmskem festivalu LJUBLJANA - Na 26. ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu Liffe je nagrada vodomec, ki jo podeljujejo v sekciji Perspektive, pripadla islandskemu filmu Ovna v režiji Grimurja Hakonarsona. Nagrado FIPRESCI svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev pa je prejel drugi celovečerec slovenskega režiserja Olma Omerzuja Družinski film.Občinstvo je prepričal film Druga mama režiserke Anna Muylaert, ki je prejel nagrado zmaj. Film Ovna si je nagrado prislužil za dramaturško prepričljivo in dosledno izpeljano režijo močne, čustvene zgodbe o sve- SSG - Danes Vabilo na glasbeno matinejo TRST - V foaje balkona Kulturnega doma se danes vračajo nedeljske glasbene matineje, ki jih skupaj prirejata Glasbena matica in Slovensko stalno Marko Feri Giovanni Mareggini gledališče. Ob 11. uri bosta tu zaigrala priložnostno združena solista, flavtist Giovanni Mareg-gini in tržaški kitarist Marko Fe-ri. Program matineje ponuja skladbe evropskih avtorjev prejšnjega stoletja: od Francoza Iber-ta, mimo Španca Rodriga, do Tržačana Pavleta Merkuja. Vstopnina znaša pet oziroma sedem evrov. tu, ki potrebuje več razumevanja, dialoga in navsezadnje tudi ljubezni, je v obrazložitvi zapisala žirija, ki so jo sestavljali Zvonimir Jurič, Marko Naberšnik in Srdan Vuletič. Film pripoveduje o bratih Gummiju in Kid-diju, ki v odročni dolini na Islandiji skrbita za svojo čredo plemenskih ovac. A čeprav si možakarja delita tako poklic kot zemljo, med seboj ne govorita že 40 let. Ko Kiddi-jevo čredo prizadene smrtonosna bolezen, oblasti odredijo odstrel vseh ovc v dolini. Vendar se brata ne predata, ampak poskuša vsak izmed njiju odgnati težave, kakor to najbolje zna. Posebno omembo pa je žirija namenila filmu Projekt stoletja, ki ga je režiral Carlos M. Quintela. Označila ga je kot izjemno izviren eksperimentalni film, ki pod vprašaj postavlja utopijo, imenovano socializem. Omerzujev Družinskifilm je žirija za nagrado FIPRESCI, ki so jo sestavljali Margarita Chapatte, Eithne Mary O'Neill in Tina Poglajen, označila kot mojstrsko zasnovano in pretanjeno družinsko dramo o vrzeli med videzom in resničnostjo, film, v katerem preseneti odlična igra hišnega ljubljenčka. Družinski film gledalca popelje v skrivnosti navidez povsem vsakdanje družine, ki jo načneta nepričakovana dogodka. Mož in žena s psom odideta na križarjenje, njuna najstniška otroka pa ostaneta sama doma, kjer končno lahko uživata svobodo brez starševskega nadzora. Potem se nekega dne starša prenehata oglašati z drugega konca sveta. Njun pes se je, kot kaže, rešil, a se na samotnem otoku bori za preživetje. Nagrada za najboljši kratki film je pripadla filmu Piknik režiserja Jureta Pavlovi-ča. V portretu družbe, ki še ni poravnala računov s preteklostjo, v kateri primanjkuje sočutja in človečnosti, avtor z navidez preprosto zgodbo o očetu in sinu izriše podobo upanja na boljši jutri. V le 13 minutah z minimalističnim pristopom in precizno režijsko vizijo ustvari izjemno lep in čustven film, ki ga dodatno požlahtni odlična igra protagonistov, še posebno najmlajšega od njih, je v utemeljitvi zapisala žirija. Žirija, ki so jo sestavljali Anja Kučko Braun, Bojana Bregar, Milan Milosavljevič, je namenila še posebni omembi dvema kratkima filmoma. Film Disciplina, ki ga je re-žiral Christophe M. Saber, je označila za simpatično komedijo zmešnjav, ki prepriča z mojstrsko montažo. Lahkotnost, s katero obravnava problematiko, kot sta kse-nofobija in politična korektnost, filma ne pahne v banalnost, temveč nam skozi otroške oči ponudi bistroumen uvid v kaos sodobnega sveta. Vsaj puške nam še ostanejo, režijo podpisujeta Caroline Poggi in Jonathan Vinel, pa je po prepričanju žirije elegantna in izjemno močna pripoved o prijateljstvu in moškosti. (STA) 14 Nedelja, 22. novembra 2015 KULTURA ZTT: letos kar 11 naslovov Letošnja knjižna bera Založništva tržaškega tiska šteje kar enajst naslovov, med katerimi je najti tako domoznanske teme, duhovno rast, umetnost, kot poezijo in prozo. Pester izbor naše majhne založbe lahko tako zadovolji literarne potrebe in okuse široke palete bralcev, z njimi pa bo poskušala prepričati tudi obiskovalce letošnjega 31. knjižnega sejma v Ljubljani. Ob koncu leta 2014 je ZTT izdalo knjigo arhitekta Marka Korošica Čar prostora (o oblikovanju slovenskih arhitektov v Furlaniji Julijski krajini), ki je nastalo na podlagi avtorjeve doktorske disertacije z naslovom Slovensko oblikovanje interier-jev in opreme v zamejskem prostoru, prikazuje pa stoletje notranjega oblikovanja slovenskih arhitektov v Furlaniji Julijski krajini. Avtor je v svoji knjigi popisal najpomembnejše stvaritve nekaterih arhitektov, ki so po njegovem mnenju najbolj zaznamovali prostor Slovencev v Italiji, od Maxa Fabianija, preko stvaritev Josipa Costaperarie in Ivana Vurnika, do Eda Mihevca, Benečana Valentina Si-monitija, in mlajše generacije, ki jo predstavljata Aleš Prinčič in Dimitri Wal-tritsch. Spomladi je izšla četrta zbirka Pa-tricije Dodič Ljubimje (zbirka doslej od-momljanih pesmi), v kateri pesnica prinaša svoje novejše, še ne natisnjene in zato le polglasno odmomljane pesmi. Ključna beseda te nove zbirke je - ljubezen. V spremni besedi Ljubimje kot fraktal ali dežela ljubezni Tomaž Mahkovic napove bralcu, ki se nameni raziskati Ljubimje, da ne bo vstopil v deželo ljubezni, registrirano le za ljubega, temveč v duhovno krajino, v kateri se ljubezen kot zrak pretaka povsod in skozi vse. Do teh lepot in užitkov pa ga ne more popeljati noben zemljevid, temveč le poezija sama, ko zdrkne vanjo. V knjigi z naslovom Bratstvo na delu mladega zgodovinarja in sociologa Matjaža Stibilja, ki je nastala na podlagi njegove diplomske naloge, avtor osvetljuje politične razmere, v katerih so nastale in se razvile mladinske delovne akcije v povojni Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Posebno pozornost posveča nastanku mladinskih delovnih brigad v Julijski krajini, ki so bile tudi ena od oblik povezovanja med slovensko in italijansko mladino. Knjiga Plesovi v Devinu avtorja Mitje Močivnika je trojezična (v slovenščini, italijanščini in angleščini) kronika družine Ples in zajema časovno obdobje od srede 19. stoletja do konca 20. stoletja. Osrednja oseba družine je Miroslav Ples, avtorjev praded, ki je bil dolgoletni devinski župan (1887-1902) in hotelir, v njegovem času pa je bil zgrajen občinski / dom v katerem je imela svoje prostore slovenska šola. Težke razmere in posledice obeh svetovnih vojen nista vzela poguma družini Ples, ki je hotel vodila vse do leta 1994, ko je v njem dobila prostore mednarodna gimnazija Jadranskega zavoda združenega sveta. Prozo zastopa roman Susanne Ta-maro Vsak angel je strašen, ki si ga je slovita italijanska pisateljica najprej zamislila kot zgodbo o literarnem Trstu. Med pisanjem pa se je razvila zelo osebna pripoved o doraščanju v tržaški umetniški družini s poznanimi imeni in je tako nastala avtobiografska pripoved, v kateri avtorica piše o tem, kako se je iz otroka, ki so ga zanimale številke, žuželke in rastline, razvila v pisateljico. Hkrati je to ironična zgodba o nehar-monični iuwnrtn famom VSAK ANGEL 3E STRAHN ■■■H- oce in mati živela vsak v svojem svetu, otroci pa so bili priče prizorom, ki so kole-bali med dramo in grotesko. Roman je prevedel slovenski pisatelj Marko Sosič, pi-sateljičin dolgoletni prijatelj, s katerim je pisateljica spoznavala »drugi« Trst, čarobnost kraške pokrajine in lepoto Kosovelove poezije. V domoznanski zbirki Iz čebeljega panja sta pred kratkim izšli dve knjigi. Prva nosi naslov Stadion 1. maj, ki so je napisali Bogomila Kravos, Branko Lakovič in Igor Kocijančič. 9. oktobra letos je stadion obeležil 60. obletnico svojega obstoja, zato so se pri SKD Slavko Skamperle in ŠZ Bor odločili, da v pisni obliki predstavijo začetke, razvoj in današnje stanje tega, za slovensko skupnost, pomembnega objekta. Ze od samega začetka se tam vrstijo različne kulturne, športne, gledališke in druge prireditve, ki jih organizirajo različna slovenska dru- Mi M V štva, na čelu s svetoivanskim SKD Slavko Škamperle, ta knjiga pa je klic na pomoč, da se prepreči propad tega pomembnega objekta. Druga knjiga iz te zbirke ima naslov V Brucku taborišču 1915-1918 (2015 ob stoletnici dogajanja), njen avtor pa je Vili Prinčič, navdušeni raziskovalec domače (in pozabljene) zgodovine ter zbiralec pričevanj o polpreteklih dogodkih. Delo je nekakšno nadaljevanje knjige Priznani, v kateri je avtor zbral skoraj 70 pričevanj goriških beguncev. V novi knjigi pa . poda poglobljeno študijo o prisilnem izgonu ljudi iz Posočja in njihovem življenju v begunskem taborišču Bruck na reki Litvi, nedaleč od Dunaja. V luči današnjih dogodkov, ko smo priče vsakdanjem pri(e)hodu beguncev, je knjiga pravzaprav zelo aktualna in nas opozarja, da se človeštvo ni nič naučilo iz prejšnjih izkušenj. V sklopu 2. festivala kuharskih knjig in knjig s kulinarično vsebino Kulinartfest (ki je tudi del spremljevalnega programa knjižnega sejma) je, kot prva v zbirki Kulinart, izšla knjiga receptov Kako so kuhali pri Kosovelovih, ki je nastala v sodelovanju s Kosovelovo knjižnico iz Sežane in knjigotr-štvom Buča ter ŠC Srečka Kosovela iz Sežane. V knjigi so zbrani recepti s kuharskega tečaja, ki ga je v Divači vodila Tončka Kosovel, sestra slavnega pesnika, in ki jih v -svoji domoznanski zbirki hrani Kosovelova knjižnica Sežana. Recepti s kuharskih tečajev Kosovelove so izrazito opisni in združujejo sestavine s samimi postopki. Recepti in jedilni listi niso kraška kuharica, ampak knjiga o kuhanju ali učenju kuhanja na Krasu, v konkretnem časovnem obdobju. Knjigo so za kot svojo maturite-no nalogo oblikovale maturantke ŠC Srečka Kosovela. V letošnjem založniškem programu smo se dotaknili tudi umetnosti ter smo se z izdajo monografije Albert Sirk (1887-1947) poklonili največjemu slovenskemu marinistu, ki , je bil po rodu Križan, zaradi fašizma pa je bil prisiljen zapustiti domači kraj in oditi v Slovenijo, kjer je s svojimi morskimi motivi požel kar velik uspeh. Spremna besedila so prispevali umetnostni zgodovinarji Mil-ček Komelj, Vid Lenart in Alina Carli, monografija pa je bogata s slikovnimi gradivom, ki na najboljši možni način pričara Sirkovo ustvarjanje. Ta monografija povzema tisto, ki jo je kmalu po Sirkovi smrti napisal Fran Šijanec, hkrati pa prinaša tudi nova spoznanja ter prikaže umetnika tudi kot izjemnega ilustratorja in risarja. Za duhovno rast naših bralcev bomo poskrbeli s knjigo Barbare Zetko Sedem mostov po prstih (s tapkanjem do sreče), ki v njej predstavlja tehniko EFT, izhajajoč iz svoje lastne izkušnje, ki ji je spremenila življenje. S tem delom avtorica nagovarja bralca in mu ponuja možnost, da se s pomočjo omenjene tehnike nauči razlikovati sedem izmed najbolj uničujočih in za naše ravnovesje pogubnih čustev ter da doseže čustveno razbremenitev in razcvet ustvarjalnosti in izražanje tistih talentov, ki jih prav vsi imamo v sebi. Hitri škrat Hopa Cupa, ki je nastal izpod peresa mladega avtorja Marka založbe slovencev v italiji na knjižnem si Zvesti slove CUP* A-V> "¡"KÄi JtrjSf Gavriloskega, v sodelovanju z ilustratorko in oblikovalko Dunjo Joganje glavni junak letošnjega Ga-lebovega šolskega dnevnika in istoimenske slikanice. Hopa Cupa je najhitrejši škrat v gorskem gozdu, ki se odloči poiskati počasno misel, hkrati pa je mojster za vse, zato se njegovi gozdni prijatelji obračajo nanj, ko potrebujejo rešitev za svoje čustvene in druge težave. Galebov šolski dnevnik, ki ga izdaja Zadruga Novi Matajur, je letos zastavljen tako, da lahko služi kot učni pripomoček, z njim pa se otroci lahko kratkočasijo tudi v prostem času, saj je na njegovih straneh dovolj prostora za njihove pisne in likovne izdelke. Dnevnik ponuja tudi številne zanimivosti ter navodila za izdelavo ročnih del iz recikliranih materialov. Na sejmu bo prisotna tudi revija Galeb, ki izhaja že 62 let. Pisane Gale-bove strani gostijo priznane in manj znane avtorje ter ilustratorje za otroke. V njem se prepletajo različne nenavadne zgodbe in poezije, poučne rubrike in didaktične naloge, vedno pa se najde prostor tudi za prispevke, ki nam jih pošiljajo otroci slovenskih šol v zamejstvu. Zadruga Novi Matajur se predstavlja tudi s projektom Ko-derjana, ki je letos doživel svojo deveto izvedbo, protagonist projekta pa je vsako leto drugi slovenski pisatelj iz matice ali zamejstva, ki med enotedenskim bivanjem v vasi Topolovo napiše svojo zgodbo. Letošnja zgodba nosi naslov Spomniti se pomeni narediti zgodbo / Ricor-dare vuol dire creare una storia (prevod v italijanščino Miha Obit), njen avtor pa je Miha Mazzini. Mazzinijeva zgodba se rodi iz srhljivih sanj, v pripovedi pa se prepletajo avtorjeva mladost in odraščanje z nono ter sprejemanje njenih, ta- Ikih ali drugačnih vedenjskih vzorcev, življenje v tedanji Jugoslaviji, torej retrospektivni prvini, s tednom, ki ga je Mazzini preživel v Topolo-vem. Poleg tega se avtor poglablja v književno, glasbeno in umetniško tradicijo tako ožjega kakor širšega evropskega prostora. Goriška Mohorjeva z I raznolikimi vsebinami ■ Knjižna zbirka Goriše Mohorjeve družbe za leto 2016 prinaša po-lega Koledarja še tri publikacije: knjigo Ptičje kvatre, avtorja Danijela Čo-tarja, knjigo spominov Skozi ogenj, duhovnika Stanka Sivca, in knjigo za otroke Kraljestvo morja, avtorice Mire Zelinka. Koledar za leto 2016 /SE? Koledar Goriške Mohorjeve družbe je tudi za leto 2016 tradicionalno razdeljen na koledarski del, ki je opremljen s fotografskimi posnetki ljudskih običajev v Benečiji, in zbornik, ki prinaša vrsto zanimivih prispevkov verske, zgodovinske, družboslovne, poljudnoznanstvene in leposlovne narave ter poročila o delovanju kulturnih organizacij, društev in ustanov v zamejstvu. Koledar obsega 352 strani in ga je skupno z uredniškim odborom uredil Marko Tavčar. Danijel Čotar: Ptičje kvatre Danijel Čotar, avtor uspešne knjige Domače sirarstvo za zabavo in zares, se tu predstavi kot občuten in duhovit opazovalec življenja v naravi in še posebej življenja ptic. Knjiga prinaša opis 32 ptic, ki jih avtor poleg naravoslovnega opisa predstavi z njihovo življenjsko zgodbo in s polno mero tiste zdrave ljudske modrosti, ki je bila pri Slovencih vedno vezana na naravo in njene letne čase. Opisi ptic so tako porazdeljeni v štiri razdelke: Zima, Pomlad, Poletje in Jesen. Mojstrsko je vsako ptico v tehniki akvarela upodobil slikar Matej Susič. Uvodno besedo Ptičjim kvatram na rob je prispeval Jurij Paljk. Stanko Sivec: Skozi ogenj Knjiga Skozi ogenj je življenjska pripoved primorskega duhovnika, doma z Livka pri Kobaridu, ki so ga kot mladega študenta teologije zaznamovale politične razmere v bivši Jugoslaviji ob koncu druge svetovne vojne. Preizkusil je zapor in samico, prisilno delo v taboriščih in sodni proces. Kljub vsem tem preizkušnjam je vztrajal pri svoji odločitvi za duhovniški poklic. Ta želja se mu je tudi uresničila in leta 1955 je začel svojo bogato in plodno duhovniško pot. Uvodno besedo je v knjigi napisala Miroslava Cen-cič. Mira Zelinka: Kraljestvo morja Nova ilustrirana knjiga za otroke pripoveduje zgodbo o kraljestvu Velikega Oceana, ki z ženo Sireno in hčerkama Plimo in Oseko ter Morskimi konjički, Hobotnico velikanko in Morskimi zvezdami pričara v štirih zaporednih, med se- □wiHfi** PTCČJE kvatre / KULTURA Nedelja, 22. novembra 2015 15 ejmu v ljubljani nski besedi boj povezanih pravljicah skrivnosti morja z vsemi dogodivščinami njegovih prebivalcev. Knjigo krasijo ilustracije Jasne Merku. Izven knjižne zbirke sta v letu 2015 izšli dve pomembni publikaciji. Knjiga z naslovom Biljana, zgodovinarja Petra Stresa, in knjiga spominov Med izbiro in zgodovino, avtorja Karla Bunuttija. Peter Stres: Biljana Knjiga o briški vasi Biljana s podnaslovom Oris preteklosti župnije in občine Biljana ter naselij Biljana in Zali Breg-Šlom-berk od prve omembe vasi Biljana leta 1205 do i priključitve | k Jugoslaviji septembra 1947 je sad bogatega raziskovalnega dela, ki zaobjema časovno nad osem stoletij zgodovinskega dogajanja, kar je avtor dokumentiral z arhivskimi viri, časopisnimi viri ter ustnimi - osebnimi pričevanji vaščanov. Ves ta prikaz dopolnjuje tudi bogato fotografsko gradivo in izčrpna bibliografska literatura, ki je navedena ob koncu knjige. Avtor spremne besede v knjigi je prof. Tomaž Simčič, čigar družinske korenine izvirajo prav iz te vasi. Karl Bonutti: Med izbiro in zgodovino Dr. Kari Bonutti, univerzitetni profesor na Clevelandski državni univerzi, častni konzul Republike Slovenije v Cle-velandu ter veleposlanik RS pri Svetem sedežu v Vatikanu, v knjigi s podnaslovom Spomini goriškega Slovenca prikazuje svojo prehojeno pot, ki ga je iz rodne Bukovice peljala najprej v Gorico, nato so sledila študentska leta v Švici in odločitev za Združene države Amerike. Njegova cleve-landska leta so poleg profesorske službe pomenila tudi zavzeto udejstvovanje v slovenski clevelandski skupnosti, skrbno pa je spremljal tudi dogajanja na Goriškem in v zamejstvu, saj je bil dr. Bonut-ti eden glavnih pobudnikov Odbora za gradnjo Katoliškega doma v Gorici. Uvodne misli je v knjigi napisal zgodovinar Peter Vodopivec. Stenski koledar za leto 2016 s tradicionalnim imenom Naš Koledar je izšel v sodelovanju s Tržaško duhovsko zvezo in ga krasijo fotografije cerkva iz Beneške Slovenije. ;i o 5 LAT 0 *c T * Založba MLADIKA: Knjige za vso družino Knjižni program založbe Mladika v letu 2015 zaznamujejo pestrost naslovov, kakovost izdanih vsebin in nova sodelovanja z besednimi ustvarjalci. Na knjižnem sejmu se bo Mladika predstavila s petnajstimi novimi naslovi in z dvema ponatisoma. V tem letu je najprej zagledal luč »Dnevnik o lastovičjem gnezdu« Miroslava Košute z ilustracijami Marjana Kravosa. Knjiga je lirična pripoved o lastovičjem paru, ki si v velikonočnem času ustvari gnezdo v pisateljevem domu. Knjiga, ki jo je Miroslav Košuta posvetil Alojzu Rebuli, ni samo preta-njen dnevniški zapis, ker nam v njem avtor pripoveduje o čustvih, o predanosti, o rojstvu, življenju in smrti. Posebno pozornost je založba letos posvetila pisatelju Alojzu Rebuli. V sodelovanju s Slavističnim društvom Trst-Go-rica-Videm je Mladika izdala »Rebulov zbornik 2«, ki vsebuje prispevke, predstavljene v obliki predavanj na Simpoziju o Alojzu Rebuli ob njegovi devetdesetletnici. Zbornik je uredila Marija Pirjevec in zajema prispevke trinajstih avtorjev iz zamejstva in matice, ki z vsebinskega, tematskega in jezikovnega vidika osvetljujejo bogat literarni opus tržaškega pisatelja. V prevodu Neve Zaghet in Martine Clerici pa je izšel tudi italijanski prevod Rebulovega romana Senčni ples z naslovom »La danza delle ombre«, ki ga je uredila Marija Pirjevec. Knjiga je prevod dela, ki je v slovenskem jeziku, izšel leta 1960 in je delna avtobiografska pripoved o povojnem Trstu. V tem družbenem okviru se odvija osebna zgodba protagonista Silvana Kandorja. »Vroči ledeniki« je naslov nove pesniške zbirke Dolinčana Borisa Pangerca. Zbirka petdesetih pesmi je urejena v sedem razdelkov, naslovljenih po nosilnih uvodnih pesmih. V zbirki se eksistencialni in erotični tematiki postavlja ob stran navezanost na domačo zemljo, na grudo, kateri sestavni del je tudi avtorju draga oljka. Ob petdesetletnici študijskih dnevov Draga je Mladika izdala zajetno dokumentarno delo publicista Igorja Omerze »Karla. Udba o Dragi«. Na več kot sedemsto straneh se razkriva zgodovina openskih študijskih dnevov, kjer se je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja lahko razpravljalo o pomembnih temah, o katerih Slovencem na ozemlju socialistične Jugoslavije ni bilo mogoče javno razpravljati. Da bi tajna policija Udba prikrila svoje vohunjenje, so Dragi v tajnih dokumentih nadeli pravzaprav simpatično kodno ime Karla. Pretresljivo in enkratno je prebiranje spominov kraškega rojaka Virgila Gomizla, rojenega januarja 1928 v Križu pri Sežani, ki že več kot pol stoletja živi v Avstraliji. V spominih z naslovom »Moje življenje« avtor pripoveduje svojo zanimivo življenjsko pot: od kmečkega fanta na Krasu, ki je obiskoval zgolj italijansko osnovno šolo, preko partizanskih enot med drugo svetovno vojno, do šolanja v Ljubljani, aretacije in zasliševanj ter posledično »premestitev« na Goli otok leta 1949. Po vrnitvi domov je skupaj z dekletom Dragico maja 1951 zbežal v Trst in od tod v Avstralijo. Avtor nas preseneti s svojim spominom, iskrivimi mislimi in občutkom za podrobnosti v svoji dolgi in zanimivi življenjski poti. »Od Save do Srebrne reke« je naslov spominskih zapisov slavista, publicista in glasbenika Alojzija Gerziniča, rojenega v Ljubljani, ki pa je večji del življenja preživel v Argenitni. Avtor opisuje vse Slovenije, kijih je poznal, najprej matično, zlasti v Ljubljani in Mariboru, pred koncem vojne in krajšo dobo po njej zamejsko v Trstu, nato še zdomsko v Argentini. Knjiga ponuja ne le kopico dragocenih informacij, temveč tudi veliko osebnih spoznanj in gradiva za razmišljanje. Knjiga je prva v novi zbirki Zapisi iz zdomstva. Liku tržaškega domoljuba, politika, kulturnega delavca in glasbenika Josipa Pangerca je posvečeno delo Marka Ma-nina z naslovom »Josip Pangerc. Plemeniti slovenski rodoljub«. Josip Pangerc je živel v Dolini pri Trstu in od konca 19. stoletja do prve četrtine 20. stoletja zaznamoval tamkajšnji prostor in čas. Opravljal je več javnih funkcij - bil Alojzij toGerftoiC OD SAVE UJ^it^LFEKC je cesarsko- kraljevi deželni poslanec, dolinski občinski tajnik, dolinski občinski odbornik in kar štirikrat nadžupan Občine Dolina pri Trstu - vse njegovo delo je zaznamovala velika ljubezen do slovenskega naroda in jezika. V knjigi »Stati v areni« so zbrani avtobiografski zapisi koprskega političnega in kulturnega delavca Milana Gre-goriča. Knjiga predstavlja zaokroženo avtobiografsko delo, ki sega od avtorjevega otroštva vse do življenjske jeseni, ki jo avtor preživlja na domačih istrskih tleh. V knjigi je avtor osvetlil pomembne odločitve in epizode v svojem življenju, ki so ga usodno oblikovale in zaznamovale. »Šest velikih vešč s Primorskega. Svet nočnih metuljev. Predstavitev treh pavlinčkov in treh somračnikov, ki so posebnost Tržaškega zaliva« je naslov poljudnoznanstvene publikacije zdomskega jezikoslovca Boštjana Dvo-raka, v katerih je predstavljenih šest vešč - treh nočnih pavlinčkov in treh somračnikov, ki živijo ob severnem Jadranu in so -vsak zase, predvsem pa skupaj- *STwmaHVESč posebnost V , * rai.VilllMCJ (. t Irsta in njegove okolice. Knjigo, ki jo je posvetil pisatelju Borisu Pahorju, bogati izbor slik, ki jih je avtor večinoma sam posnel v preteklih desetletjih. V italijanskem jeziku je izšla knjiga Marije Pirjevec »Questa Trieste... Pahor, Rebula, Košuta e altri saggi sulla letteratura slovena«, ki prinaša trinajst esejev o slovenski literaturi. V knjigi avtorica obravnava sodobne slovenske besedne ustvarjalce (Boris Pahor, Alojz Rebula, Srečko Kosovel, Miroslav Košuta in Edvarda Kocbek), predstavi družbeno-kulturni razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji od začetkov, in sicer delovanje Primoža Trubarja, pridigarja v tržaški stolni cerkvi sv. Justa v 16. stoletju, do današnjih dni, raziskuje pa tudi stike med slovenskim in italijanskim svetom od 18. stoletja naprej. Spremno besedo v knjigo je prispeval italianist Elvio Guagnini. Tudi letos je Mladika izdala zbornik študijskih dnevov Draga, ki nosi naslov »Za preživetje in rast naroda«. Mlajšim bralcem Maldika namenja bogato ilustrirani koledar na cirkuško tematiko, ki ga je pripravila ilustratorka Erika Cunja. Bruno Volpi Lisjak pa je napisal knjigo obmorskih zgodb z naslovom »Ribič Sardon. Primorske pripovedi za otroke in starše«. Knjiga na prijeten in zabaven način zapisuje zgodbe, ki jih otrokom pripoveduje ribič Tone Sardon; zgodbe so zanimive zaradi informacij o ribjem sve- tu, morju in tržaškem obalnem prostoru, lepih ilustracij Chiare Sepin in tudi zaradi moralne poante, ki jo knjiga v vsaki zgodbi ponuja. Kapetan Bruno Volpi Lisjak ponuja v branje še eno lepo morsko knjigo, in sicer zanimivo pričevanje ruskega admirala, ki je s svojo floto v osemnajstem stoletju preživel dve leti v Trstu. Naslov knjige, kateri je spremno besedo napisal Jože Pirjevec, je »Ruska flota dve leti v Trstu« in je zanimiva, ker prinaša opažanja, opise preteklega Trsta iz nenavadne ruske perspektive. Zaradi velikega povpraševanja je Mladika ponatisnila knjigo Marte Ascoli »Auschwitz je tudi tvoj« in ribiške zgodbe Bruna Vol-pija Lisjaka »Vonj po morju«. Ob knjižnem programu je Mladika izdajala tudi istoimensko revijo, ki bo konec leta slavila svoj šestdeseti rojstni dan. KOLEDAR DOGODKOV Sreda, 25. november 12.00-12.50 Debatna kavarna: Stoletje v begunskih šotoriščih, ZTT Gosta: Vili Prinčič, Petra Svoljšak; povezuje: Martina Kafol. 12.00 - 12.55 Veliki pisateljski oder: Literatura opoldne: Patricija Dodič: Dežela Lju-bimje, ZTT KULINARTFEST 15.00 Ekološki način kuhanja in peke z Emilijo Pavlič 16.00 Ščepec ustvarjanja z Marijo Kočevar Fe-tah. 17.00 Poezija v kuhinji - Veno Taufer 18.00 Mateja Tea Dereani in zdrava zelenjavna prehrana Četrtek 26. november KULINARTFEST 11. 00 Študijski center za narodno spravo, Tivolska 42 Virgil Gomizel: Moje življenje, Mladika -Sodelujeta: mag. Renato Podbersič in mag. Andrej Aplenc 15.00 Varčno je tudi dobro, po kuharski knjigi Marije Remec 16.00 Življenje brez glutena s Suzano Kranjec 17.00 Poezija v kuhinji - Meta Kušar 18.00 Alkimija čistih okusov z Barbarello 19.00 Slikarstvo v kuhinji - društvo ARTŠPL Petek, 27. november_ 9.30 Dvorana Lili Novy: Skupna tiskovna konferenca zamejskih založb 13.00-13.50 Debatna kavarna: Izziv ali resi-gnacija? Mladika Trst. Prostor in slovenska narodna skupnost v Italiji. Sodelujejo: Giorgio Banchig, Karel Bolčina, Marij Čuk, Marko Sosič. KULINARTFEST 15.00 Ščepec ustvarjanja s Sanjo Lončar 16.00 Jem pametno! S hrano do zdravja s kuharjem Jako 17.00 Poezija v kuhinji - Maja Gal Štromar in 7 kilogramov do sreče 18.00 Kuhanje v dvoje z Anjo Maležič, Andrejem Valeno in Ožbejem Peterletom 19.00 Polona ga žge s Polono Požgan Sobota, 28. november 11.00-11.50 Debatna kavarna: Bratstvo na delu, ZTT Mladi slovenski zgodovinar in hrvaški et-noantropolog bosta spregovorila o fenomenu udarništva v Jugoslaviji. Gosta: Matjaž Stibilj, Andrea Matoševič; povezuje: Alina Carli KULINARTFEST 14.00 Sladka Anina kuhinja in Kuhinja za najmlajše 15.00 Kruh, pogače in sladice - Prlekija, Prek- murje in Porabje, z Marijo Fras 16.00 Štruklji - slovenska znamenitost z dr. Borisom Kuharjem 17.00 Poezija v kuhinji - Magdalena Svetina Terčon in Društvo Debela Griža - Volčji Grad Nedelja, 29. november KULINARTFEST 9.30 La Ganache - Francosko slaščičarstvo, delavnica s chefom Naserjem Gashi 11.30 Plava, na malici s Klemnom Koširjem 14.00-14.55 Forum za obiskovalce: Barbara Žetko: Sedem mostov po prstih (s tap-kanjem do sreče), ZTT KAKI Nedelja, 22. novembra 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu GORICA - Kljub krizi je spretnih delavcev in obrtnikov vse manj »Strugar, tesar, pek bo takoj našel delo« Stanje ni dramatično, vendar ni niti rožnato. O zaposlitvenih možnostih na področju obrtništva ter v malih in srednjih podjetjih na Goriškem smo se pogovorili s predsednikom goriške zveze Confarti-gianato Arianom Medeotom in pa s predsednikom goriške konfederacije obrtnikov ter malih in srednjih podjetij CNA Mauriziom Melettijem. »Letošnji podatki kažejo na stagnacijo v primerjavi s preteklostjo. Na Goriškem beležimo določen porast števila zaposlenih in novih podjetij, težko pa je opisati trenutni trend kot nekaj pozitivnega. Zavajajo nas negativne številke iz prejšnjih let, tako da se nam tudi minimalen porast zdi spodbuden. Zavedati se moramo, da je pred-krizna raven še vedno zelo daleč,« pravi Maurizio Meletti. Po njegovih besedah je reforma trga dela, znana kot Jobs Act, prispevala k nekaterim novim zaposlitvam, tako majhna odstotna rast pa sploh ne more prikrivati posledic krize, ki jo še vedno doživljamo. »Poleg tega večkrat govorimo o odprtju novih podjetij, ki so pa večkrat le začasna, saj jih ustanavljajo ljudje, ki nimajo stalnega prebivališča v naših krajih, tako da jih ne smemo upoštevati. Mirne duše pa lahko potrdim, da je gradbeništvo še vedno v primežu izredno hude krize. Leta 2005 smo začeli zbirati podatke o aktivnih podjetjih v tem sektorju in letos smo zabeležili najnižje število doslej. Na Goriškem je danes le 224gradbenih podjetij, medtem ko jih je bilo pred desetimi leti približno dvakrat toliko,« navaja Meletti. Če v gradbeništvu še naprej upadajo prihodki, nekatera druga področja beležijo nekoliko bolj spodbudne podatke. »Na Goriškem uspevajo kmetijstvo in na splošno stroke, ki so vezane na prehrano, čeprav gre v tem sektorju za zelo majhna podjetja. Tudi obrtniki ne preživljajo lahkega obdobja, saj so žrtve previsoke obdavčitve, slovenska konkurenca pa je prav zaradi tega zanje prehuda. Kriza je marsikoga prizadela; kljub temu veliko podjetnikov še vedno vztraja, saj vsi upamo, da se bodo stvari zasukale na bolje,« razlaga Maurizio Me-letti. Zmerno optimist je predsednik goriške zveze Confartigianato Ariano Medeot. »Pogosto govorimo o mladinski brezposelnosti, mladim pa zagotavljam, da lahko v nekaterih sektorjih najdejo zaposlitev že jutri zjutraj. Mislim predvsem na strugarje, orodjarje, rezkalce, tesarje, varilce, tudi na peke. Pri teh poklicih smo priča pomanjkanju delovne sile, s številnimi upokojitvami pa izgubljamo veliko izkušenj in znanja,« poudarja Ariano Medeot in priznava, da imajo danes mladi vse manj možnosti za usvajanje primernih kompetenc in ročnih spretnosti. »V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so podjetja veliko več vlagala v usposabljanje mladih vajencev. Zaradi ekonomske krize si zdaj tega ne morejo več privoščiti, tako da je znanja in spretnih delavcev vse manj. Več delovne prakse bi morali nuditi tako v šoli kot v podjetjih, v to bi morala država investirati več denarja. Sicer bi se morali tudi mladi približati obrtniškim poklicem, saj je v zadnjih letih prevladal občutek, da gre za službe B-ka-tegorije, marsikdo pa si noče "umazati rok",« dodaja predsednik zveze Confartigianato, ki ima svoj recept proti krizi v gradbeništvu. »Brezposelni naj se specializirajo za poklic restavratorja, saj se vse več zasebnikov odloča za obnovo starejših stavb, tako da vlada precejšnje zanimanje za tovrstne delavce,« pravi Medeot. Kaj pa svetujeta sogovornika mladim, ki bi se radi približali svetu dela na omenjenih področjih? »Mladi obrtniki morajo biti ponižni. Ko vstopajo v svet dela, morajo najprej opazovati starejše in bolj izkušene mojstre, sami pa morajo poskrbeti, da osvojeno znanje integrirajo z novejšimi tehnologijami in modernimi pristopi. Tega je žal dandanes premalo, saj številni mladi mislijo, da imajo v mezin- cu več od tistih, po katerih bi se morali zgledovati,« pravi Medeot. Za mlade, ki bi želeli odpreti svoje podjetje, pa ima Melet-ti enostaven nasvet. »Zaupati morajo v svoje sposobnosti. Verjeti morajo v to, kar delajo, saj je poslovanje v današnjem svetu vse prej kot enostavna stvar; brez zaupanja vase ne bodo uspeli.« (av) NOVA GORICA Delodajalci ■ • v v • danes iščejo predvsem Na Novogoriškem delodajalci iščejo predvsem delavce v predelovalnih dejavnostih, v gradbeništvu in gostinstvu. Zanimiv je tudi seznam poklicev, za katere delodajalci na No-vogoriškem ne najdejo ustreznih delavcev: med najbolj iskanimi so vozniki težkih tovornjakov, varilci, inženirji strojništva in operaterji na računalniško numerično vodenih (CNC) obdelovalnih strojih. Primanjkuje še kovinarjev, mehanikov, orodjarjev, vrhunskih kuharjev, komercialnih zastopnikov za prodajo, učiteljev glasbe v glasbenih šolah, zdravnikov, defektologov in računovodij. Med brezposelnimi iskalci zaposlitve pa čedalje bolj narašča delež visoko izobraženih. Službo najtežje najdejo visoko izobraženi kadri družboslovnih smeri. Na novo-goriškem zavodu za zaposlovanje sodelujejo z izobraževalnimi institucijami z namenom, da se osebe, ki iščejo zaposlitev, dodatno usposobijo, da zadostujejo potrebam trga dela in pridobijo tista znanja, ki jim še manjkajo. (km) Strugar pri delu H V • •• I |«V« I * V I • **« Zaseženi pasji mladič sedaj čakajo na posvojitev Finančni stražniki iz goriškega pokrajinskega poveljstva so minulo nedeljo na avtocesti A34 v neposredni biližini nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda pri Štandrežu zasegli 29 kužkov raznih pasem, ki sta jih dva moška iz Abru-cev na nezakonit način uvozila v Italijo iz Madžarske. Psički, med katerimi so bili en ameriški stafforshire terrier, en mal-težan, šest čivav, štirje nemški jazbečarji, sedem italijanskih špicev, en koker španjel, šest bull terrierov in pet angleških buldogov, so bili zaprti v prtljažniku in v dveh kletkah na zadnjem sedežu avtomobila tipa Fiat Punto; bili so brez hrane in vode. Živinozdravnik goriškega zdravstvenega podjetja je ugotovil, da so kužki stari le osem tednov, kar pomeni, da so jih prehitro ločili od mater. Goriški finančni stražniki so voznika in potnika avtomobila kazensko ovadili zaradi mučenja živali; eden izmed njiju je bil v preteklosti že obravnavan zaradi podobnega dogodka. Pasje mladičke so odpeljali v zavetišče za male živali; kdor bi jih rad posvojil, naj do 26. novembra piše na naslov elektronske pošte go103.protocollo@gdf.it. V sporočilu naj napiše svojo telefonsko številko in naj pojasni, katere pasme si najbolj želi. Moška sta psičke kupila za nekaj desetin evrov; z njihovo prodajo bi v Italiji zaslužila kakih deset tisoč evrov. Psički so bili zaprti v prtljažniku brez hrane in vode MAKS FABIANI V Goricah vrhunec jubilejnih pobud Fabianijevo leto se nagiba h koncu, do sredine decembra pa se bo zvrstil niz pobud, ki predstavljajo vrhunec dogajanja ob 150-letnici arhitektovega rojstva. Med temi izstopa dvojezična predstava Fabiani -Umetnost bivanja / Larte del vivere, ki bo prikazana v osrednjih mestnih gledališčih Gorice in Nove Gorice. Potem ko so se Maksa Fabianija od januarja dalje na najrazličnejše načine spomnili tako v Ljubljani kot na Dunaju, bodo arhitekta počastili tudi v obeh Goricah. Dejavnosti v okviru čezmejnega projekta Fa-bianijevo leto 2015 bodo jutri predstavili v novogoriškem gledališču. Predstavnike medijskih hiš bodo nagovorili župana Nove Gorice in Gorice, Matej Arčon in Ettore Ro-moli, načelnica oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo pri novogoriški mestni občini Aleksandra Torbica, vršilka dolžnosti direktorja Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica Neda Rusjan Bric, ki je obenem avtorica in režiserka predstave Fabiani - Umetnost bivanja /Larte del vi-vere, ter deželni tajnik Slovenske kulturno gospodarske zveze Livio Semolič. Novogoriška premiera predstave, ki je koproduk-cija SNG Nova Gorica, združenja a.Artisti Associati iz Gorice in glasbene akademije Na-onis iz Pordenona, bo v četrtek, 26. novembra, goriška premiera pa v mestnem teatru Verdi v četrtek, 17. decembra. Pred tem bodo predvidoma v četrtek, 10. decembra - datum morajo sicer še potrditi -, odprli razstavo fotografij, ki bodo krasile okna Trgovskega doma v Gorici. Dan kasneje, 11. decembra, bodo v Novi Gorici odprli razstavo Fabianijevo delo na Goriškem po prvi svetovni vojni. V decembru bo v prostorih Trgovskega doma potekala predstavitev posebne številke revije Razpotja, ki jo izdaja Društvo humanistov Goriške in bo v celoti posvečena Maksu Fabianiju. Eden izmed goriških vrhuncev dogajanja bo v četrtek, 17. decembra, ko bodo odkrili Fa-bianijev doprsni kip. Izdelali so ga dijaki umetnostnega liceja iz Gorice, ki je poimenovan po Fabianiju, in bo nameščen v Ljudski vrt na Verdijevem korzu, v neposredno bližino Trgovskega doma. Odkritju kipa bo sledila že napovedana predstava Fabiani - Umetnost bivanja /Larte del vivere v gledališču Verdi. Ob vsem navedenem bo izšla tudi dvojezična zgibanka o Fabianijevi Goriški, ki bo omogočala obiskovalcem, da v našem okolju odkrivajo zapuščino velikega arhitekta. (av) Maks Fabiani 0 Kulturni cnlit I .nj/r l!r;ilu? KrofrkE^J \iiIhiii < fii-nihrOii" ^ j SREČANJA r LIPAMI ANDREJ JEMEC '¿*M»t nfomah trkihkfnskt ifi/uir bo spregovoril p jvo^tm Hknnan u>.fi^trjiiiijt/, /i\i Ifitii t> rttrijui \l/n\'tr.fJjTiiJW I l/l-T ftuUip lWfJd (ilSJl/kortil HriLi Jarku- m ¡0»lffffl?lAU zgodovinarka Vama taviji &vtr. Visirtek, novembra Mil. ofc 2&. url KvLtufrtl CHiH#T l!>}lt Brinui - CorKi / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 22. novembra 2015 1 9 šempeter-gorica - Čezmejni porodi Mame si želijo več informacij Lanskega julija je stopil v veljavo čezmejni sporazum glede kritja stroškov porodov za goriške nosečnice, ki se odločijo, da bodo rodile v porodnišnici šempe-trske bolnišnice. V skoraj poldrugem letu je v Šempetru rodilo - le - pet mamic iz Gorice in nekaterih okoliških občin, kar pomeni, da se po zaprtju porodniškega oddelka goriške bolnišnice velikanska večina nosečnic odpravlja v Tržič in - v manjšem številu - Palmanovo. Med petimi porodnicami, ki so se odločile za Šempeter, je tudi Maša Braini iz Gorice. Hčerkico Jano je v šempetrski porodnišnici rodila 21. junija letos. »Za Šempeter sva se z možem odločila predvsem zaradi bližine. Šlo je za najinega tretjega otroka, zato sva raje izbrala bolnišnico, kije najbližja domu. Pred dokončno izbiro sva z možem obiskala šem-petrsko porodnišnico. Bili so zelo prijazni in nama razkazaliporodniški oddelek. Seveda se mi zdi tudi prav, da izkoristimo možnost, ki nam jo ponuja odpiranje meje,« pravi Maša Braini in pojasnjuje, da je med nosečnostjo morala obiskovati ginekologa v goriški bolnišnici do približno enega meseca pred porodom, kot predvideva konvencija, ki sta jo podpisali obe bolnišnici. Drugi pogoj je, da imajo porodnice stalno bivališče v goriški občini oz. Fari, Mošu, Števerjanu, Sovodnjah in Šlovrencu. »Po zadnjem pregledu je gi- nekologpodpisal izjavo, da sem vse preglede opravila v Gorici. Izjavo sem nato izročila zdravstveni službi v Ulici Vitto-rio Veneto, dokončno pozitivno mnenje pa so izdali v tržiški bolnišnici. Približno po enem tednu so mi sporočili, da so vsi papirji v redu za porod v Šempetru. Tu sem se naročila za pregled, tudi da bi bolje spoznala novo okolje in osebje. Vedeti je treba, da po tej odločitvi ti v Italiji ne sledijo več,« pravi naša sogovornica in pojasnjuje, da je pred porodom v Šempetru opravila skupno dva pregleda, skupni strošek štiridesetih evrov pa je poravnala sama. Ko je zatem doma občutila prve »V porodniškem oddelku šempetrske bolnišnice sem se imela zelo dobro, na sebi sem občutila veliko pozornost in toplino« popadke, se je odpravila v šempetrsko bolnišnico in še isti dan rodila hčerko Jano. »Po porodu sem v bolnišnici ostala tri dni. Imela sem se zelo dobro. Občutila sem veliko pozornost in človeško toplino, zelo dobro skrbijo tudi za dobro počutje mamic. Zjutraj smo lahko tudi telovadile, lepo so skrbeli za nas,« pravi Maša Brai- Maša Braini z novorojenko Jano ter s hčerko Evo in sinčkom Matejem ni, ki meni, da bi morali v okviru čez-mejnega sporazuma bolje urediti tudi obdobje po povratku mamic in novorojenčkov domov. »V Sloveniji babice sledijo mamicam na domu še tri dni po odhodu iz porodnišnice. Če rodiš v Italiji, se običajno po enemu ali dveh dneh vrneš v bolnišnico, da stehtajo novorojenčka in ga pregledajo. V mojem primeru nisem točno vedela, kako naj se ravnam in kam naj peljem otroka na pregled. Te nedorečenosti bi morali urediti,« pravi Maša Braini, ki se je po porodu sama odločila, da pelje hčerko na pregled v Šempeter. Po njenih besedah bi morali biti v goriški bolnišnici bolje organizirani tudi za pripravo dokumentacije pred porodom, saj - mogoče tudi zaradi nizkega števila čezmejnih porodov - celotna zadeva še ni utečena, kot bi morala biti. Naša sogovornica je bila pred porodom v stiku tudi z drugimi goriškimi nosečnicami; večina izmed njih se je odpravila v Tržič. V Italiji pač večinoma velja, da imajo nosečnice svo- jega zasebnega ginekologa, ki jim sledi do rojstva otroka. V primeru čezmejnega poroda se mora nosečnica odpovedati svojemu ginekologu in zadnje preglede opraviti v tržiški oz. goriški bolnišnici. Ti prehodi marsikateri nosečnici očitno niso po godu, včasih je lahko problem tudi jezikovna pregrada. Sploh pa bi bila potrebna boljša informiranost, da bi nosečnice bolje spoznale šempetrsko porodnišnico. Kakorkoli, po rojstvu male Jane so v šempetrski bolnišnici uredili vse birokratske formalnosti in poslali dokumentacijo na novogoriško upravno enoto, kjer so njenemu očku Marinu Marsiču izdali rojstni list, s katerim je uredil vpis tudi v matično knjigo goriške občine. Rojstvo v Sloveniji ne daje pravice do pridobitve slovenskega državljanstva. Mala Jana je pridobila tako slovensko kot italijansko državljanstvo po starših. Na njenem osebnem dokumentu piše le, da je rojena v Šempetru. »Izkušnja je bila vsekakor pozitivna,« zaključuje Maša Braini. (dr) gorica - Društvo upokojencev Čimprejšnja diagnoza najbolj učinkovita tudi v boju proti raku Občinstvo na Spazzapanovem predavanju Društvo slovenskih upokojencev iz Goriške je letos priredilo v Tumovi dvorani KB centra v Gorici že nekaj koristnih predavanj o zdravstvu, najprej o zdravem prehranjevanju, nato o kožnem raku in srčnih boleznih, v oktobru pa je o rakastih obolenjih predaval onkolog v bolnišnici CRO pri Avianu, goriški rojak Simon Spazzapan. Lepemu številu udeležencev je najprej spregovoril o epidemiologiji in nastanku raka. Nato je natančno in nazorno govoril o primarni prevenciji, h kateri spadata za preprečevanje raka predvsem zdrav način prehrane in telesno gibanje. Med povzročitelji raka sta seveda tudi kajenje in alkohol. Glede sekundarne prevencije pa je navedel t.i. screening, kar pomeni preiskavo za zgodnje odkrivanje bolezni in nepravilnosti v človekovem organizmu (npr. mamografija, PAP test itd.). Govoril je o srčnih boleznih, iktusu, pljučnem raku, visokem pritisku, sladkorni bolezni, raku na črevesju, dojki, pankreasu, jetrih, želodcu itd. Za preprečevanje raka je dal več praktičnih nasvetov in priporočil pri hrani naslednje: čim manj soli, mesa (posebno rdečega), salame, pršuta ipd. ter uživanje več rib in zelenjave ter pitja čim več vode. Spazzapan je poleg navedenega obrazložil še marsikaj drugega in odgovarjal na mnoga vprašanja udeležencev, ki so pozorno sledili razlagam. Posebej je poudaril, da čimprejšnja diagnoza je najbolj učinkovita tudi v boju proti raku. (ed) ronke - Ovadili goljufa iz Turina Med spletnim »ribarjenjem« sta se ujela v policijsko mrežo Izvedenci mu pravijo »phishing« - ribarjenje. Gre za spletno obliko goljufije, ki se je nepridipravi poslužujejo, da se dokopajo od osebnih podatkov svojih žrtev in še zlasti do kod njihovih bančnih računov in kreditnih kartic. V zadnjih dneh so policisti ugotovili identiteto dveh goljufov, ki sta »ribarila« na spletu in se na koncu ujela v policijsko mrežo. 53-letni Turinčan A.F. je skupaj z 34-letnim M.G. skušal pobrati nekaj denarja s kreditne kartice 70-letnega P.V. iz Ronk, ki je takoj opazil sumljiv dvig denarja s svojega računa. Nemudoma se je odpravil do policistov na ronškem letališču, ki so takoj sprožili preiskavo. Koordinirala sta jo policijska funkcionarka Manuela De Giorgi in komisar Mercurio Rado. Preiskovalci so naposled ugotovili, da sta ronškega sedemdesetletnika skušala ogoljufati moška iz Turina, ki so ju policisti izsledili in ovadili zaradi kršitve 640 člena kazenskega zakonika. V zadnjih časih so spletne goljufije vse bolj razširjene, med žrtvami so seveda tudi prebivalci iz najrazličnejših krajev goriške pokrajine. Tipična »phis-hing« prevara se prične z elektronskim sporočilom, ki naj bi ga nam poslala banka ali ponudnik neke spletne storitve. Obvestijo nas, da se moramo zaradi preverjanja podatkov ali dodatnih ugodnosti prijaviti in ponovno vnesti svoje podatke. V sporočilu se nahaja tudi povezava, na katero naj bi kliknili, vendar nas vodi na lažno spletno stran, ki je zelo podobna, morda skoraj enaka strani legitimnega ponudnika, kar nas lahko zavede. Če na tej lažni, »phishing« strani vpišemo geslo za dostop in druge osebne podatke (npr. podatke o kreditni kartici), smo jih pravzaprav posredovali goljufov, ki običajno zatem malce počakajo, preden poberejo denar s kreditnih kartic ali bančnih računov svojih žrtev. Tako jih je veliko težje izslediti. Oškodovanci se po nekaj mesecih včasih niti ne spomnijo, ob kateri priložnosti so v splet vpisali svoje osebne podatke. Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da spletni goljufi pošiljajo svoja sporočila iz azijskih ali afriških držav; odkrivanje njihove identitete je zato izredno zapleteno, saj je potrebna mednarodna tiralica. Ronški sedemdesetletnik je tako konec koncev imel »srečo«; ogoljufati sta ga skušala Turinčana, ki so ju policisti uspeli izslediti in prijaviti. Spletnih goljufij je vse več karabinjerji Večer o varnosti jutri v Sovodnjah, v četrtek v Gorici Nadaljuje se niz srečanj, ki jih karabinjerji iz goriške pokrajine posvečajo opozarjanju javnosti pred goljufijami in tatvinami. V ta namen seznanjajo ljudi z nasveti, kako se lahko pred njimi zavarujejo. Dve tovrstni srečanji bosta v prihodnjih dneh v Sovodnjah in Gorici. Večer na temo varnosti, ki ga prireja pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev v sodelovanju z občino Sovodnje, bo jutri, 23. novembra, ob 19. uri v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah. Na pobudo Društva slovenskih upokojencev za Goriško pa bo kapetan pokrajinskega poveljstva karabinjerjev Lorenzo Pella predaval v četrtek, 26. novembra, z začetkom ob 19. uri v Tumovi dvorani na Verdijevem korzu 51 v Gorici. porodnišnica Katja Munih gorica@primorski.eu Kdaj skupni krvni obtok? Šempetrska bolnišnica in dežela Furlanija Julijska krajina naj bi predvidoma prihodnje leto dopolnili lani podpisani čezmejni sporazum, ki mamicam iz nekaterih goriških obmejnih občin omogoča vračilo stroškov za porod v šempetrski porodnišnici. Predlog direktorice šempetrske bolnišnice Nataše Fikfak za razširitev območja na celotno obmejno območje do Krmina je umesten in dobrodošel. Dosedanji sporazum namreč vse tiste mamice, ki nimajo stalnega prebivališča v občinah Gorica, Fara, Moš, Števerjan, So-vodnje in Šlovrenc postavlja v diskri-minatoren položaj. Ko smo lani julija vzhičeno poročali o podpisu omenjenega sporazuma, si nismo znali predstavljati, koliko zanimanja bo pravzaprav ta možnost požela med bodočimi starši na italijanski strani meje. Po skoraj letu in pol je jasno, da se parov iz sosednje Goriške pred vrati porodnišnice doslej ni ravno trlo: na podlagi sporazuma je doslej v Šempetru pri Gorici na svet prijokalo le pet dojenčkov. Eden poglavitnih razlogov za število, s katerim se ne gre ravno hvaliti, je zagotovo birokratsko sito, katerega špranje so tako ozke, da le malo katera mamica iz sosednjega prostora zmore skozenj: če že ima stalno bivališče v eni od zgoraj naštetih občin, mora zadostiti še drugemu pogoju: vsa njena nosečnost mora biti spremljana v ginekoloških ambulantah javnega zdravstvenega podjetja. Glede na to, da menda kar 70 odstotkov nosečnic v sosednjem prostoru obiskuje zasebne ambulante, je število potencialnih kandidatk krepko zdesetkano. In šele ko se mlada starša, ki sta si omislila porod v šempetrski porodnišnici, prebijeta še čez menda kar zamudno in zahtevno birokracijo, čez morebitne skrbi, ali ju bodo v slovenski porodnišnici sploh razumeli, če se ne ustrašita »socialističnega« videza oddelka in če ju vmes ne prestrašijo javne polemike, kaj bo pisalo v otrokovem rojstnem listu pod rubriko Kraj rojstva, šele tedaj se lahko znajdeta v tretjem nadstropju rdeče-modre bolnišnične stavbe, ki barvno menda ponazarja vene in arterije, in se lahko posvetita rojevanju nasledstva. Kar se tiče šempetrske porodnišnice pa tole: samo prepleskanje zidov v šest všečnih pastelnih odtenkov ne bo privabilo bistveno več porodnic, ne iz sosednjega ne iz domačega goriškega prostora. Ni namreč skrivnost, da se veliko mamic iz lokalnega okolja odloča za porod v postojnski porodnišnici. Slednja, četudi spada med manjše, beleži med 1.600 in 1.800 porodov letno, šempetrska pa med 700 in 800. Zakaj tolikšen naval v Postojno? Med najmočnejšimi argumenti med porodnicami vsekakor velja več možnosti lajšanja ob-porodne bolečine ter prisotnost izbrane babice, na primer. Vse z doplačilom, seveda. V Šempetru se možnost epidural-ne analgezije že dolgo napoveduje, do uresničitve pa še vedno niso prišli ... Za konec pa še ščepec pesimizma: je ob dejstvu, da na evropskih mejah rastejo ograje iz bodeče žice, za katere se ne ve, v kaj bodo prerasle, razmišljanje o skupni čezmejni infrastrukturi, ki bi kot nekakšen skupni krvni obtok povezala mesti, že postalo utopija? 1 8 Nedelja, 22. novembra 2015 GORIŠKI PROSTOR / doberdob - Župan podelil priznanja V majhni občini veliko zaslužnih Zavidljive rezultate dosegajo v športu in kulturi Župan Vizintin izroča priznanje Ivanu Gergoletu bumbaca Mara Lavrenčič »Čeprav smo majhna občina, imamo kar nekaj zaslužnih društev in občanov. Prav je, da jih nagradimo in se jim zahvalimo, saj smo ponosni, da s svojimi dosežki ponašajo v svet ime naše občine.« Doberdobski župan Fabio Vizintin je v petek na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu podelil priznanja petim zaslužnim občanom in društvom. »Zadnjič so priznanja podelili ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja; med enim izmed zasedanj občinskega odbora smo ugotavljali, da naši občani in društva dosegajo izvrstne dosežke. Zato smo se odločili, da jih nagradimo,« pojasnjuje župan. Priznanja so prejeli Mara Lavrenčič, Cristian Faidiga, Ivan Gergolet, športno združenje Mladost in otroški pevski zbor Veseljaki. »Mara Lavrenčič je državna prvakinja v teku na 300 metrov; državni naslov je osvojila tudi v štafeti 4x100. Cristian Faidiga je osvojil tretje mesto na olimpijskih igrah evropske mladine v gruzijski prestolnici Tbilisiju. Ivan Gergolet je za svoj dokumentarni film Ples z Marijo prejel nagrado Ci-vitas Vitae na beneški Mostri, pred kratkim je bil nagrajen na filmskih festivalih na Portugalskem in v Skopju; imenovan je bil tudi za evropske oskarje EFA. Nogometna ekipa Mladosti je v dveh sezonah dvakrat napredovala, in sicer iz tretje v prvo kategorijo. V ekipi igra več domačinov, društvo živi na podlagi prostovoljnega dela. Veseljaki so la- Lucija Lavrenčič, dirigentka Veseljakov ni zmagali na pokrajinskem tekmovanju zveze USCI, letos so se uspešno udeležili mednarodnega tekmovanja Praga Allegro,« pojasnjuje župan Vizintin, ki je na svoje občane upravičeno ponosen. Po podelitvi priznanj so si ogledali dokumentarec Ujeta voda - L'acqua catturata avtoric Nadje Velušček in Anje Medved. Enzo Bressan, podpredsednik Mladosti Cristian Faidiga lokve - Prvi sneg pobelil Trnovsko planoto Za sankanje ga je dovolj Na avtocesti med Ajdovščino in Razdrtim je težave povzročala močna burja Prvi sneg je včeraj pobelil Lokve, kjer ga je za sankanje že čisto dovolj. Snežiti je začelo v dopoldanskih urah, do večera je na Trnovski planoti padlo od petnajst do dvajset centimetrov snega, na Idrijskem, Cerkljanskem in na Vojskem tudi do štirideset centimetrov. Zaradi sneženja so včeraj popoldne na cesti Ajdovščina - Col - Črni Vrh - Godovič prepovedali promet za priklopnike in polpriklopnike. Med Ajdovščino in Razdrtim je težave povzročala burja; med priključkom Selo in cestninsko postajo Nanos je bil zaradi močnih sunkov prepovedan promet za vsa vozila s ponjavami in hladilnike. jamlje - Spomin na prvo vojno V partizanski knjižnici o taborišču v Brucku Knjigo Vilija Prinčiča bodo predstavili tudi v Doberdobu, Sovodnjah in na Cerju Odborniki sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje so vsako soboto prisotni v ja-meljski partizanski knjižnici, ki je odprta od 17. do 19. ure. Obiskovalcev ni veliko, vendar še vedno prejemajo v dar knjige z vojno tematiko. Vknjiženih je preko 300 knjig, lep del pa jih še čaka, da jih popišejo, položijo na police in zabeležijo darovalca. Da bi obogatili delovanje sekcije in spodbudili obisk knjižnice, so v goste povabili Vilija Prinčiča, avtorja knjige V Brucku taborišču... 1915-1918. Dogodek v partizanski knjižnici bo v torek, 24. novembra, ob 20.30. Za glasbeno kuliso bodo poskrbele flavtistka Štefanja Šuc in pevke ženskega zbora Jezero iz Doberdoba pod taktirko Daria Bertinazzija. Predstavitve knjige Vilija Prinčiča, ki so vključene tudi v projekt goriškega Kulturnega doma Bunker 15-18, bodo v prihodnjih dneh potekale še drugod. V četrtek, 26. novembra, ob 19. uri bo predstavitev na sedežu društva Jezero v Doberdobu; ob tej priložnosti bodo odprli razstavo o živalih v vojni, nastopili bodo Podpisovanje knjig v Jamljah učenci Glasbene matice. V torek, 1. decembra, ob 18. uri bo predstavitev v občinski knjižnici v Sovodnjah, ki jo prireja občinska uprava. V torek, 8. decembra, ob 18. uri bodo knjigo predstavili v prostorih pomnika na Cerju; večer prireja Turistično društvo Cerje iz Opatje sela. V sredo, 25. novembra, ob 12. uri bo knjiga predstavljena še na knjižnem sejmu v Ljubljani. Nočna snežna idila na Lokvah www.promet.si ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA CECILIJANKA 2015 57. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV SODELUJEJO TUDI ZBORI IZTRŽAŠKE IN VIDEMSKE POKRAJINE TER KOROŠKE IN SLOVENIJE. POSVEČENA SKLADATELJU UBALDU VRABCU OB 110-LETNICI ROJSTVA GORICA - KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ DANES, 22. NOVEMBRA 2015, ob 17. uri Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajinske uprave, ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice in Zadružne banke Doberdob in Sovodnje V sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij i- t _ iskd r_ ^ COMUNEDI „ „„ r G0RIZIA v^l FondazionE štandrež Klas izročajo Alešu Hobanu Aleš Hoban med pevkami V Štandrežu se jutri začenja niz prireditev, ki jih ob praznovanju vaškega zavetnika prirejajo župnija sv. Andreja ap., prosvetno društvo Štandrež in društvo Skultura 2001. Jutri ob 20. uri bo v župnijskem domu delavnica na demo Uvajanje v krščanstvo včeraj in danes. Kaj pa jutri?. V okviru praznovanja bodo tudi letos izročili nagrado Klas, ki jo podeljujejo zaslužnim vaščanom. Podelitev bo v nedeljo, 29. novembra, ob 11. uri. Nagrado bo prejel Aleš Hoban. Letošnji nagrajenec izhaja iz zavedne slovenske družine, ki se je v preteklosti preživljala s kmetijstvom. Po domače so jim rekli pri Kumetvih. Rodil se je 7. aprila 1943. V Štandrežu je obiskoval osnovno šolo, slovensko srednjo šolo pa v Gorici, kjer je končal študij računovodske smeri. Zaposlil se je v prevozništvu in zadnja leta, do upokojitve, opravljal direktorske posle pri goriškem prevozniškem podjetju. V Hobanovi družini sta bila glasba in petje vsakodnevna hrana. Njegov ded Silvester je bil dolgoletni navdušen pritrkovalec in se je povzpel na visok zvonik domače cerkve še pri 82 letih. Včasih je peljal s seboj tudi malega Aleša, ki se je navdušil nad pritrkovanjem in tudi v odraslih letih zahajal na štan-dreški zvonik. Oče in mama pa sta imela lep glas in več let pela v domačem zboru. Tudi njegova brata sta bila glasovno nadarjena. Aleš Hoban se je učil klavir pri prof. Mirku Fileju. Še danes se mu oči zaiskrijo, ko se spominja, kako je navdušeno vadil na mogočnih orglah v domači cerkvi, kjer je župnik Jožef Žorž upal, da bo postal organist. Na štan-dreškem koru je večkrat zapel ob kaki slovesnosti prijateljev in znancev. Leta 1965 se je vključil v moški zbor društva Oton Župančič, ki ga je vodil Franc Lupin in v njem pel veliko let. Od leta 1975 je pel tudi v mešanem zboru pod vodstvom Stanka Benka. Istega leta je vodil tudi moški zbor, s katerim je nadaljeval tudi po ustanovitvi mlajše pevske skupine Sraka, v kateri se zbirajo pevci iz raznih krajev Goriške. S starejšimi pevci spremlja k zadnjemu počitku prijatelje in znance. V odboru kulturnega društva Oton Župančič je bil več let odgovoren za blagajniške in tajniške posle. Od leta 1981 do leta 1984 je predsedoval društvenemu odboru, nato pa je bil do leta 1986 podpredsednik. Aleš Hoban je bil tudi v upravnem odboru SKGZ in nadzornem odboru Kmečke banke. Od SKGZ je prejel priznanje za dolgoletno in uspešno delo na kulturnem in drugih področjih. Pred podelitvijo priznanja bo maša, ki se bo začela ob 10. uri; vodil jo bo ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Pred cerkvijo bo adventna tržnica. / GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 22. novembra 2015 1 9 gorica - Jutri v centru Bratuž SSG v novo sezono z Angelom pozabe Kulturni center Lojze Bratuž bo jutri gostil odprtje goriške sezone Slovenskega stalnega gledališča (SSG). Konec abonmajske kampanje in začetek nove sezone bo potekal v znamenju gledališke uspešnice, kot je predstava SNG Drama Angel pozabe, ki je nastala po romanu koroške pisateljice Maje Haderlap. Manjšinska tematika v koroški zgodovini bo tema, s katero bo gledališče izrazilo svojo dobrodošlico novim in že zvestim abonen-tom, ki si bodo do aprila ogledali klasične in sodobne drame, muzikal, komorno opero, koncert in komedijo. Zamudniki si lahko zagotovijo abonma še do začetka predstave, v kateri nastopajo Barbara Cerar, Saša Pavček in Janez Škof. Gre za prvo odrsko adaptacijo romana o individualnem, kolektivnem in kulturnem delovanju spomina, o nezmožnosti spominjanja določene družbene skupnosti ter o posledicah, ki jih prinaša spominski molk. Pred začetkom predstave bo umetniški vodja SSG Eduard Miler pozdravil goriško publiko, režiser Igor Pison pa bo spregovoril o uprizoritvi. Predstava se bo začela ob 20.30, opremljena bo z italijanskimi nadnapisi. Abonenti in obiskovalci se bodo lahko od- Iz predstave foto peter uhan pravili v gledališče z brezplačnim avtobusom. Postaje bodo ob 19.35 v Doberdobu (Trg sv. Martina), ob 19.45 v Tržiču (Ulica San Polo, pri bolnišnici), ob 19.50 v Šti-vanu (križišče pri avtobusni postaji), ob 20. uri v Jamljah (avtobusna postaja), ob 20.10 v Gabrjah (avtobusna postaja), ob 20.15 v Sovodnjah (pri lekarni). Blagajna bo odprta eno uro pred začetkom predstave. Cecilijanka še danes v centru Bratuž Sinočnji nastop Mešanega pevskega zbora F.B. Sedej iz Števerjana bumbaca Letošnja, že 57. revija pevskih zborov Cecilijanka se je sinoči začela v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, kjer se bo danes ob 17. uri tudi nadaljevala. Na odru se bodo predstavili Mešani pevski zbor Štan-drež (zborovodja Goran Ruzzier), Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel (Marko Što-ka), Mešani pevski zbor Rupa-Peč (Zulej-ka Devetak), Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade iz Devina (Herman Antonič), Mešani pevski zbor Mirko Špacapan iz Podgore (Peter Pirih), Cerkveni pevski zbor iz Ukev (Oswald Errath), Moški pevski zbor Štmaver (Nadja Kovic), Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba (Hilarij Lavrenčič), Moški pevski zbor Skala iz Gabrij (Zulejka Devetak) in Dekliška vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha (Mirko Ferlan). Dobrodošlico občinstvu bo izrekla Franca Padovan, predsednica ZSKP; vstop bo prost. Kremenjakov koledar Društvo Kremenjak prireja v petek, 27. novembra, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jamljah predstavitev koledarja za leto 2016. V publikaciji z naslovom »100-letnica prve svetovne vojne« je objavljeno gradivo, ki obsega območje od Jamelj do Trsta in Svetih Vi-šarij. Govornik bo Aleš Brecelj, ki je uredil, dopolnil in pred kratkim izdal ponatis knjige Draga Sedmaka z naslovom »Kronika vasi pod Grmado v letih 1914-1918«. Ob predavanju bo nastopil Moški pevski zbor Jezero pod vodstvom Zulejke Devetak. Poravnati bo mogoče članarino za leto 2016 in dobiti kopijo društvenega koledarja. Danes partizanski zbor Ob 70-letnici osvoboditve in ponovne ustanovitve Kulturnega društva So-vodnje bo danes ob 18. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah jubilejna proslava s koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko To-mažič. V okviru niza Across the Border dogodek prirejajo Kulturno društvo Sovodnje, občina Sovodnje, sekcija VZPI-ANPI za Sovodnje, Rupo-Peč in Gabrje. Na medanskem griču V okviru Gradnikovih večerov bodo v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri na Gradu Dobrovo predstavili publikacijo »Na medanskem griču / In monte Medani«. Knjiga je sad večletnega raziskovalnega dela Vlada Klemšeta o le-dinskih imenih na območju Medane in bližnjih krajih. Publikacijo je izdala Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici s finančno podporo občine Brda. Proletarska brigada Luciano Patat ni le župan Krmina. Že dolgo let raziskuje in nato objavlja dogajanja, povezana z uporom proti fašizmu in nacizmu med drugo svetovno vojno. Samoumevno je, da obravnava tudi sodelovanje med oboroženim uporom Italijanov, Furlanov in Bezja-kov ter primorskih Slovencev. V zadnji svoji knjigi objavlja prav takšen primer sodelovanja med Goriško fronto v septembru leta 1943. Podrobno analizo nastanka in dejavnosti Prole-tarske brigade bo predstavil v torek, 24. novembra, ob 18. uri v goriškem Kulturnem domu. Spomin na deportacijo V sinagogi v Ascolijevi ulici v Gorici se bodo jutri ob 11. uri spomnili 72-letnice deportacije goriških Judov. Prisotne bo nagovoril tržaški rabin Eliezer Di Martino. Ob 18. uri bodo predvajali dokumentarec »Il destino degli altri«, ki so ga izdelali dijaki lice-ja Caterina Percoto iz Vidma. Danes voden ogled V Muzeju sv. Klare v Gorici bo danes ob 16.30 brezplačen voden ogled razstave o štiristoletni habsburški prisotnosti na Goriškem. Vodiča bosta avtorja razstave, Marina Bressan in Marino De Grassi. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. ~M Gledališče »GLEDALIŠČE DRUGAČNOSTI« - V občinskem gledališču v Krminu v ponedeljek, 23. novembra, ob 10.30 »In via di defini-zione« (Isis Buonarroti iz Tržiča) in ob 11.15 »Poesie e suoni« (Barvana Klapa Sklad Mitja Čuk iz Trsta). V Kulturnem domu v Gorici v torek, 24. novembra, ob 10. uri »Alettosenzacena« (skupina Torre di Lavariano) in ob 11.30 »3.500 parole« (L'Urlo iz Brindisija); vstop prost. V SOVODNJAH: ob 70-letnici osvoboditve in ponovne ustanovitve KD Sovodnje prirejata KD Sovodnje in občina Sovodnje 26. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu Jožef Češčut muzikal »Moj službeni dan«. Nastopa kaligrafinja Loredana Zega. 2015 itn t halji NAGRADA DARKO DRATINA P0KL0N VIZIJI Švicarski režiser in producent Villi Hermann sreda 25.11.15 ob 18h TRGOVSKI DOM Gorica Projekcija filma: TAKOJ IŠČEMO DELAVCE, PONUJAMO... Pogovor bo vodila Vida Valenčič Četrtek 26.11. ob 20.30 Hiša filma, Gorica SLAVNOSTNI VEČER U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 10.30 - 16.00 - 18.30 - 21.15 »Hunger Games - II canto della ri-volta« 2. del. Dvorana 2: 16.15 »Snoopy and friends -Il film dei Peanuts«; 11.10 - 18.10 »Gli ultimi saranno ultimi«; 20.30 »Spectre 007«. Dvorana 3: 11.00 - 16.00 - 20.00 - 22.00 »Loro chi?«; 18.00 »45 anni«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.50 - 17.10 - 19.50 - 22.15 »Hunger Games - Il canto della ri-volta« 2. del. Dvorana 2: 15.45 »Spectre 007«; 18.15 »Matrimonio al sud«; 20.00 - 22.10 »Il segreto dei suoi occhi«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 »Pan - Viaggio sull'isola che non c'e«; 20.30 »Spectre 007«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 »Mr. Holmes -Il mistero del caso irrisolto«; 15.45 - 22.10 »Gli ultimi saranno ultimi«. Dvorana 5: 16.15 »Snoopy and friends -Il film dei Peanuts«; 17.45 - 20.15 - 22.10 »Loro chi?«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.30 - 21.15 »Hunger Games - Il canto della rivolta« 2. del. Dvorana 2: 16.15 »Snoopy and friends -Il film dei Peanuts«; 18.10 »Gli ultimi sa-ranno ultimi«; 20.30 »Spectre 007«. Dvorana 3: 16.00 »Loro chi?«; 20.30 »The true cost« (vstop prost); 18.00 »45 anni«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 - 22.15 »Hunger Games - Il canto della rivolta« 2. del. Dvorana 2: 18.00 »I am eleven« (vstop prost); 20.00 »Il segreto dei suoi occhi«. Dvorana 3: 17.30 »Pan - Viaggio sull'isola che non c'e«; 20.30 »Spectre 007«. Dvorana 4: 17.45 »Mr. Holmes - Il mistero del caso irrisolto«; 20.30 »Love is all you need« (vstop prost). Dvorana 5: »Kinemax d'autore« 17.45 -20.00 - 22.00 »Io e lei«. JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 21.00 »Padri e figlie«. Razstave KD SOVODNJE obvešča, da bo razstava »Beseda barvi« umetnic Janine Cotič in Loredana Zega na ogled še danes, 22. novembra, od 14.30 do 17.30 v prostorih Kulturnega doma Jožef Češčut v Sovodnjah. »MIŠKA S PARIZA PO KRMINU« je naslov razstave fotografij Marka Vogriča, člana Skupine 75, ki jo bodo odprli v kavarni Massimiliano v Krminu v soboto, 28. novembra, ob 18.30. 4 Koncerti V SPOMIN NA BERNARDKO RADETIČ ob 10. obletnici prerane smrti društvi Jadro in Tržič vabita na koncert s kitaro in petjem (duo Enza in Mirjam) v soboto, 28. novembra, ob 21. uri v cerkvi Sv. Nedelje v Selcah. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB sporoča, da bodo danes, 22. novembra, od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 23. novembra, od 8. do 13.30 volitve v zavodni svet za triletje 2015-2018. Starši, ki imajo otroke na različnih stopnjah šol ravnateljstva, volijo enkrat na volišču svojega najmlajšega otroka. Volišče št. 1 je v osnovni šoli Prežihovega Voranca v Doberdobu za nižjo srednjo šolo, za osnovno šolo Voranc in za vrtec Čriček. Volišče št. 2 je v osnovni šoli Ljubke Šorli v Rom-janu za vrtec Barčica in za osnovno šolo Ljubke Šorli. Volišče št. 3 je v osnovni šoli Petra Butkoviča Domna za vrtca Živ Žav in Čira Čara za osnovno šolo Vrh in za osnovno šolo Petra Bu-tkoviča Domna; informacije po tel. 0481-78009. SLOVIK vabi na izobraževalni program »Ekonomija, finance in podjetništvo za začetnike« 5. in 12. decembra. Program obsega dvakrat tri krajše delavnice (skupaj 12 ur programa) v Trstu in/ali Gorici. Za študente, maturante, mlajše kadre, ki želijo (ali morajo ... ) postati podjetniki. Brezplačno za študente, vpisane v Multidisciplinarni program. Prijave zbirajo do srede, 25. novembra, na naslov info@slovik.org. 5 Izleti ZSKD organizira v soboto, 5. decembra, v sklopu projekta »Mladi na odkrivanju kulturne dediščine« ekskurzijo v Gorico in Benečijo na spoznavanje slovenskih ustanov in na ogled slovenskega multimedialnega centra SMO v Špetru. Izlet je namenjen mladim do tridesetega leta in je brezplačen; informacije na info@zskd.eu, Facebook stran ja ali pa tel. 040635626. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja 12. decembra dvodnevni izlet z avto- busom v Zagreb in Samobor z ogledom božičnih tržnic. Vpisovanje v trgovini jestvin v Doberdobu, Rimska ul. 36. Tel. št. 0481-78036. H Čestitke Naš brat BERTO JELEN je srečen in vesel, ker jutri bo 3x25 let naštel. Zato mu ob prazniku še mnogo zdravih in lepih dni želimo mi vsi! □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v torek, 29. decembra, v kraju Corno di Rosazzo; srečanje bo v zgodovinski beneški vili Nachini. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). SPREJEMNI CENTER GRADINA v Doberdobu obvešča obrtnike in prodajalce, da je še nekaj prostih mest za udeležbo na božični tržnici, ki bo potekala 8. decembra; informacije po tel. 333-4056800. 13 Prireditve SKRD JEZERO vabi na odprtje razstave fotografij »Pes, najzvestejši prijatelj tudi v vojaških jarkih prve svetovne vojne« v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri v društvenih prostorih v Doberdobu. Sodelujejo Vili Prinčič, ki bo predstavil svojo knjigo »V Brucku taborišču« in dijaki Glasbene matice z nizom skladb, prepletenih z branjem poezij iz knjige »Oblaki so rudeči«. GORIŠKA MOHORJEVA družba vabi v ponedeljek, 23. novembra, ob 17. uri na predstavitev knjižne zbirke za leto 2016 v prostorih galerije Ars nad Katoliško knjigarno v Gorici. V TEDNU VZGOJE K TRAJNOSTNEMU RAZVOJU bo v ponedeljek, 23. novembra, ob 20.30 v Hiši filma v Gorici projekcija dokumentarca »The true cost«; vstop prost. Prispevki Namesto cvetja na grob Maria Crosel-lija darujeta Cvetka z družino 50 evrov ter Graziella Tomsic 50 evrov za AŠKD Kremenjak. Ob smrti Maria Crosellija darujejo hči Tatiana 50 evrov in družina Roner ter sodelavci podjetja Dike 180 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Jam-ljah. V isti namen darujeta za sekcijo VZPI-ANPI Dol-Jamlje sestra Vilma Croselli 50 evrov in Vilma Braini 50 evrov. Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.30, Maria Ceschia vd. Chiozza z glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega ob 10.40 in na glavno pokopališče. JUTRI V TURJAKU: 10.40, Giuseppe Brau-lin (iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi in na pokopališču. 20 Nedelja, 22. novembra 2015 KMETIJSTVO / oljka - Navodila za boljše plodove Tudi če jo zanemarjaš, te ne bo nikoli izdala, radodarna pa ne bo Za vinsko trto velja izrek, da je občutljiva kot ljubica: če jo zanemariš za kratek čas, ti tega ne bo nikoli odpustila, je oljka kot mati: lahko jo leta in leta zanemarjaš, pa te vseeno ne bo nikoli pozabila. Oljka je zelo hvaležna rastlina, ki nam da plodove tudi takrat, kadar ji celo leto ne posvečamo posebne pozornosti- toda takrat je pridelek skromen. Opravila v oljčnem nasadu zajemajo oranje, gnojenje, obrezovanje in varstvo nasadov. Bogato razpredene korenine ljubijo rahlo, vlažno zemljo, bogato s hranili. Od tega je odvisna rast in rodnost drevesa. Številne stranske korenine ji dajejo možnost, da se sama pomladi, po uničujočih zmrzalih celo obnovi. Oljka je klimatsko izredno zahtevno drevo, ljubi zahodne lege, izpostavljene soncu. Zimsko mirovanje je pogoj za nastavek cvetnih popkov, ki so beli, združeni v socvetja in običajno dvospolni. Pri nas začne cveteti v drugi polovici maja, v polnem cvetenju je v začetku junija. V vrhuncu cvetenja je močna burja lahko pogubna za pridelek. Oljka običajno rodi izmenično. Obiranje oljk je vrhunec oljkarske-ga leta. Oljkarjev trud se zrcali v plodovih v zabojčkih, preveva pa ga veliko pričakovanje, kakšno olje bo stisnjeno iz njegovih oljk. Po tako bogati letini ne smemo pozabiti na rastline. Po končanem obiranju v vseh oljčnih nasadih svetujemo škropljenje z aktivnimi snovni na osnovi bakra, kar bo pripomoglo boljšemu vegetativnemu počitku rastlin in razkuževanju ran ki smo jih povzročili z obiranjem plodov. Pred zimo nas v oljčniku čaka še nekaj pomembnih opravil: obrati moremo nekaj najbolj poznih sort, poskrbeti za varno prezimovanje dreves in zaščito pred škodljivci ter tla pripraviti za naslednjo sezono. Izkoristimo še vse lepe dneve, ki nam jih nudi narava. V decembru na vsakih pet let odv- zamemo vzorec tal in opravimo analizo zemlje. Z njo ugotovimo, ali je hranila v tleh preveč ali premalo in ali so posamezni elementi v nesorazmerju. Takšna tla namreč povzročajo slabo rast, pa tudi slabo cvetenje ter majhen in nekakovosten pridelek. Na podlagi rezultatov, ki nam jih pokaže analiza, lahko izberemo primerna gnojila in morda izboljšamo strukturo zemlje. V zimskem obdobju drevo oljke miruje in ni rasti, nato poteka zapleten proces razvoja cvetnih brstov. Korenine rastejo, če so razmere ugodne. Obdobje vegetacije se začne spomladi, z brstenjem in rast- jo novih poganjkov. Maja se začne razvoj socvetij in cvetenje. Približno štirdeset dni prej je treba začeti spomladanske rezi, kajti od tega bo odvisen naš pridelek. Z rezjo oblikujemo drevo v želeno gojitveno obliko, uravnavamo rast in rodnost. Rez mora biti prilagojena naši klimi, zemljišču in legi. Ker smo na skrajnem severnem območju pridelave oljk in je naš omejitveni faktor predvsem svetloba in zimske temperature, moramo izbrati gojitvene oblike, ki omogočajo dobro osvetlitev. Agronomka dr. Natascia Riggi (Sodelavka svetovalne službe KZ) O oljki jutri na Dolgi kroni Zadruga Dolga krona v sodelovanju s Kmečko zvezo in Kmetijsko svetovalno službo Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica (KSS-KGZ) in Konzorcijem ekstradeviškega oljčnega olja Tergeste prireja jutri ob 18. uri na Dolgi kroni v Dolini srečanje na temo: »Kako z oljko v zimskem in spomladanskem času«. Predavala bo specialistka za sadjarstvo in oljkarstvo univ.dipl.ing.agr. Irena Vrhovnik. Na kaj morajo biti vinarji v kleti še posebej pozorni Opisali bomo nekatere najbolj pogoste napake vina, ki jih morajo kletarji takoj prepoznati in pravilno ukrepati. Le pravočasno in pravilno ukrepanje je lahko uspešno in ohrani vino uporabljivo. Svetujemo pa, da se kletar ob vsakem dvomu posvetuje s strokovnjakom. Poleg napak so pogosti tudi primeri bolezni vina, o katerih bomo pisali prihodnjič. Glede na to, da je napak in bolezni vina veliko, se bomo omejili na tiste, ki so v naših vinih pogosteje prisotne. Napake vina so nezaželene spremembe v barvi, vonju in okusu, ki jih povzročajo neustrezni postopki v kle-tarjenju, kemijski procesi ter prisotnost tujih spojin v moštu in vinu. Vodikov sulfid ali žveplovodik H2S (bekser) Pojavlja se pri mladih vinih, le izjemoma pri starejših, z neprijetnim vonjem in okusom po gnilih jajcih. Napako smo že omenili, ko smo pisali o negi mošta in mladega vina, saj se najpogosteje pojavlja pri vretju. V primeru, da se pojavi v tem času, ga lahko odstranimo le, če pravočasno in pravilno ukrepamo. Vino, ki vsebuje žveplovodik je treba nujno prezračiti z zračnim pretokom. Pretok naj spremlja žveplanje. Še druge organske snovi , ki vsebujejo žveplo lahko nastanejo tako med alkoholno fermentacijo kot zorenjem vina. Med njimi so najbolj poznani merkaptani, ki so zelo neprijetno dišeče spojine. Najbolj sta poznana etil in metil merkaptan. Prvi diši po gumi ali česnu, drugi pa po kuhanem zelju ali ohrovtu. Dodatek aktivnega oglja uspešno odstranjuje merkaptane, vendar pa je neprimeren zaradi nesele-ktivnosti, saj se odstranijo tudi želene spojine. Manj je poznana metoda ponovne fermentacije z dodatkom finih kvasovk, po možnosti iz droži nazaj v vino, kjer izkazujejo sposobnost vezave hlapnh spojin z vinom. Rjavi lom ali porjavitev vina Če vino v kozarcu na zraku 1-2 dni porjavi, je bilo slabo zaščiteno pred oksidacijskimi procesi, torej premalo žveplano. Porjavitev vina poteka od zgoraj navzdol, končno pa porjavi celotna vsebina. Istočasno pa se pojavi tudi motnost. Povzročitelji so encimi oksidaze (po-lifenoloksidaze), ki ob stiku z zrakom povzročajo por- javitev. Spremeni se okus vina, ki nas spominja na posušeno sadje in skorjo kruha. Vino, ki se nagiba k tej napaki je treba pravilno zavarovati z žveplom (15-20 mi-ligramov/l prostega SO2), kar pomeni, da moramo žveplati z 10-15 g/hl metabisulfita. Napaka se pojavlja tudi pri rdečih vinih in je opazna zaradi razgrajevanja barvil. Ukrepamo kot pri belih sortah vina. Pri današnji pravilni predelavi grozdja s takojšnjim žveplanjem mošta, je porjavitev vina redkejša napaka. Črni lom ali počrnitev vina Z novo tehnologijo v kleteh je ta napaka sicer manj pogosta kot včasih, a utegne biti še prisotna, zato je prav da jo omenimo. Vina ob dotiku z zrakom pomodrijo ali počrnijo. Napaka se pokaže, ko vino po pretoku nalije-mo v kozarec in nam počrni, nastane pa zaradi vezave železa na tanin. Vzrok za to je prevelika količina železa, ker je mošt, drozga ali vino prišlo v dotik s kovinskimi deli. Ponavadi se počrnitev pojavlja pri vinih, ki vsebujejo malo kislin. Če je vsebnost železa v vinu nizka, odpravimo napako, s tem da odstranimo železo z uporabo citronske kisline (30-100gr/hl). Slednja se veže z železom in zniža pH vina in s tem je vino odpornejše na oksidacijo. Ob večji vsebnosti železa pa je treba vino čistiti s kalijevim ferocianidom (modro čiščenje), kar pa glede na zahtevnost posega zahteva prisotnost strokovnjaka in spoštovanje strogih zakonskih določil, ki urejajo tovrsten poseg. Bakreni lom ali bakrena motnost Manj pogost od prejšnjega se pojavlja pri vinih, ki niso čiščena. Bakreni lom pospešuje prosta žveplasta kislina, ki pri višji temperaturi topi baker posod in opreme, s katero pride vino v dotik, lahko pa je posledica višje prisotnosti bakra vsled uporabe bakrenih zaščitnih sredstev v vinogradu. Pri tem lomu pride do usedline, ki je sestavljena iz bakrovih spojin z organskimi snovmi. Te spojine močno prizadenejo tudi okus vina, ker povzročijo izredno trpkost. Napako preprečimo s tem, da preprečimo ali močno omejimo dotik vina z bakrenimi površinami ali z modrim čiščenjem. Z uporabo sodobne tehnologije v kleteh so primeri črnega in bakrenega loma vedno redkejši. sajenje sadnega drevja Pogoj za uspešno sajenje je, da temperaturi zraka in ne padeta pod ničlo ali več cm. S tem smo dali drevesu gnojila za zalogo in opravili založno gnojenje. Jama naj bo čim večja, široka najmanj en meter, globoka pa 50 - 60 cm. Optimalna velikost pa je 1 meter za 1 meter. Če je jama dovolj velika, se korenine normalno razraščajo in drevo lepo raste. Če pa je sadilna jama preozka, ter zemlja v okolici korenin slaba in nezrahljana, bosta rast in razvoj korenin ovirana in bo drevo slabo raslo. Kup zemlje, ki je bil izkopan iz zgornjega dela jame ( zgornja plasti 20 cm globoka), pomešano z eno tretjino pripravljenega rudninskega gnojila ( približno pol kg gnojila, ki vsebuje fosfor in kalij) in šote. Razmerje med zemljo ( tudi z dodatkom komposta) in šoto naj bo 3:1. S to mešanico zasujemo dno jame, ki smo jo predhodno že prelopatili in založno gnojili. Drugi kup zemlje, ki smo ga izkopali iz globljega dela jame ( do 50 cm), pa lahko pomešamo s približno polovico kg gnojila fosforja in kalija in šoto ter zasujemo jamo do roba. Pri založnem gnojenju smo uporabili samo fosforna in kalijeva gnojila, ker se v zemlji zelo počasi pomikajo, približno 1 cm letno. Zato morajo biti koreninam takoj dostopna. Z dušikom gnojimo površinsko, ker ga zemlja ne zadržuje in se hitro pomika v nižje plasti. Navedene količine gnojil so samo okvirne, ker so odvisne od zahtev sorte, od založenosti tal, ter posebnosti posameznih rudninskih elementov v gnojilu. Pravilne odmerke naj določi strokovnjak, ki pa mora razpolagati s podatki talne analize. V tako pripravljeno jamo, izkopano in zasuto, navozimo mešanico zemlje in šote v že navedenem razmerju. Na ta na-voženi kupček postavimo namočeno in obrezano sadiko, tako da ji korenine lepo enakomerno razporedimo na vse strani in zagrnemo z mešanico zemlje in šote. Med zagrinjanjem sadiko potresemo, da zemlja izpolni vsa prazna mesta, med koreninami. Na to namečemo še dodatno plast zemlje in jo z nogo dobro potlačimo, da se zemlja in korenine sprimejo in da ni vmesnih praznih mest. Posebno pozornost moramo posvetiti globini sajenja. Najbolje je, če sadiko sadimo do iste globine kot je bila saje-na v drevesnici, kar lahko ugotovimo po barvi lubja. Če razlike v barvi lubja ni mogoče ugotoviti, pazimo, da je cepljeno mesto približno 10 cm nad površino zemlje. Če so sadike šibke, namestimo ob njih kol. Postavimo ga 10cm od sadike in jo nanj na rahlo privežemo. Vsaki sadiki dodamo ( če z njim razpolagamo) tudi malo gnoja, ki ga razporedimo po obodu jame. Med koreninami in hlevskim gnojem mora biti plast zemlje, da gnoj ne pride v dotik s koreninami, sicer jih lahko poškoduje. Hlevski gnoj prekrijemo še s preostalo zemljo, da se iz gnoja ne izgubi dušik. Po vsakem urejenem kolobarju na koncu potrošimo še približno 200 g dušičnega gnojila v obliki amonijevega nitrata ali uree. Če je zemlja v sajenju suha, moramo drevesa po sajenju dobro zaliti, kar je še posebej pomembno, če sadimo spomladi. Ob koncu pa še eno pomembno navodilo. Pri zasaditvi sadnega vrta pazimo, da zagotovimo drevesom primeren ži-vljenski prostor. Med sadikami morajo biti potrebne razdalje, ki so odvisne od sadne vrste, podlage in gojitvene oblike. Ta prostor gre lahko od 3,5 kvm za jablano na šibki podlagi do 15 kvm za češnjo na sejancu in do 100 kvm za oreh. Če sadimo drevesa preblizu, se krošnje medsebojno senčijo, odmirajo in tako v vrtovih pridelujemo predvsem liste ter le malo plodov. Bodimo torej pazljivi pri izbiri podlage in gojitvene oblike. Če imamo dvome se posvetujemo s strokovnjakom. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB Pri nas so strnjeni sadni nasadi sicer redkost, so pa zelo razširjeni sadni vrtovi. Zato je zanimanje za sadno drevje, pa čeprav na ljubiteljskem nivoju, precej veliko. Zato menimo, da bodo v nadaljevanju navedena strokovna navodila za sajenje sadnega drevja, lahko zanimala in koristila tistim, ki se bodo odločili za to opravilo. Sadno drevje lahko sadimo od jeseni, ko odpade listje, do pomladi, ko začne listje brsteti. Pogoj za uspešno sajenje je, da temperaturi zraka in zemlje ne padeta pod ničlo, vendar je primernejše sajenje v tem obdobju, pozno jeseni, ker se korenin čez zimo oprime zemlja, tako da začno spomladi normalno rasti. Samo v zelo hladnih območjih, kjer so možne zimske pozebe, je primerneje saditi spomladi. Uspeh sajenja je v dobri meri odvisen od sadilnega materiala. Sorta in podlaga sadike morata biti označena na etiketi, kar nam omogoči, da izberemo sorto, ki jo želimo gojiti in podlago, ki je primerna za naša tla. Korenine sadike naj bodo zdrave, lepe in gosto razraščene, in ne polomljene. Pazimo, da korenine niso okužene z rakom, ušmi ali kaparjem. Dober in izkušen sadjar raje sadi enoletne sadike, ker jih lahko oblikuje po svoji želji. Začetnik naj kupi dvoletne rastline, ki imajo že oblikovano krošnjo in določeno višino stebla. Paziti moramo, da se sadike med prevozom iz drevesnice mehanično ne poškodujejo, ne izsušijo, predvsem pa, da niso izpostavljene prenizkim temperaturam. Korenine so namreč mnogo bolj občutljive na nizke temperature kot nadzemni deli, zato jih med prevozom zavarujemo. Pred sajenjem sadike ponovno pregledamo. Korenine pustimo čim daljše, porežemo le poškodovane ali polomljene. Pri kopanju jame mečemo zgornjo plast do globine 20 centimetrov na eno stran jame, medtem ko spodnjo plast, do globine 50 cm, mečemo na drugo stran jame. V tako izkopano jamo stresemo približno 250 gr umetnega gnojila, ki vsebuje fosfor in kalij in ga z lopato zakopljemo do globine 50 Beljakovinski prelom Ta napaka se pojavlja pri vinih zaradi termolabil-nih beljakovin ob višji temperaturi in s staranjem vina. Vzrok za to je slabo čiščenje, s katerim odstranjamo beljakovine, se pravi prenizek odmerek bentonita ob glavnem čiščenju vina. Taka vina moramo ponovno čistiti z bentonitom. Okus po plesni Vzrok za to je plesniva posoda, ki jo uporabljamo v kletarstvu. Vino ne spremeni videza, dobi pa neprijeten okus po plesni. Učinkovito sredstvo za odpravo te napake je aktivno olje (15-30 g/hl), ki pa žal vino osiromaši. Tudi ta napaka je v sodobnih kleteh vse redkejša. Vonj in okus po pecljevini Stlačeno grozdje v posodo pri trgatvi, veliko prisotnega listja med grozdjem, slabo razpecljano grozdje, slab pecljalnik in uporaba višjih tlakov pri stiskanju v vinu pustijo tipičen okus po pecljevini ali po zelenem. Vino dobi travnate, zelene vonje in grenak okus. Pomaga močneje žveplanje in bistrenje mošta. Če se napaka pojavi, si pomagamo z dodatkom želatine ali jajčnim beljakom. Izrazitejšo napako v vinu odstranjujemo z aktivnim ogljem na osnovi predposkusa. Vonj po zamašku Plutovinast zamašek je lahko vir napak v vinu, ki so po navadi posledica več spojin. Na splošno opišemo vonj po zamašku kot vonj po plesnivemu oziroma zatohlem. Najpogostejša spojina, ki daje vinu značilen vonj po zamašku je 2,4,6 triklorozinol, saj je prisoten v 86% primerih te napake. Napaka je posebno nevšečna, ker zanjo zvemo šele, ko steklenico odpremo. Prisotna pa je veliko pogosteje kot jo zaznamo, ker je njena meja zaznave relativno visoka. Po splošnih ocenah je približno 6% zamaškov v neki seriji potencialno nevarnih, ker je napaka zaznavna in to kljub natančni kontroli in ogromnemu denarnemu vlaganju , namenjenemu preprečevanju te napake. Vsled tega pospešuje ta napaka rabo zamaškov iz drugačnih materialov. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 22. novembra 2015 2 1 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Velika dvorana V sredo, 25. novembra, ob 20.30 / Avtorski projekt: Oliver Frljic: »25.671«. Klubski prostor Danes, 22. novembra, ob 16.00 / Lot Vekemans: »Ismena, njena sestra«. Gledališče La Contrada Dvorana Orazio Bobbio Danes, 22. novembra, ob 16.30 / Georges Feydeau: »Sarto per signora« / Ponovitev: v ponedeljek, 23. novembra, ob 20.30. Stalno gledaličše FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V torek, 24. novembra, ob 20.30 / Pier Paolo Pasolini: »Porcile« / Režija: Valerio Binasco. / Ponovitve: od srede, 25. do sobote, 28., ob 20.30 ter v nedeljo, 29. novembra, ob 16.00. V sredo, 2. decembra, ob 20.30 / Juliette Towhide & Tim Firth: »Calendar girls« / Ponovitve: od četrtka, 3. do sobote, 5. ob 20.30 ter v nedeljo, 6. decembra, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 22. novembra, ob 17.00 / Roberto Cavosi: »Rosso venerdi«. PROSEK Kulturni dom Danes, 22. novembra, ob 17.00 / »Kako postati slovenci v 50.minutah« / Nastopajo: Sabrina Morena, Martina Kafol, Martin Lissiach, Daniel Dan Malalan. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 1. decembra, ob 20.45 / Stefano Massini: »Si gira!« / Ponovitev: v sredo, 2. decembra, ob 20.45. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V četrtek, 3. decembra, ob 20.45 / Arthur Schnitzler: »Scandalo« / Prevod: Ippolito Pizzetti / Režija: Franco Pero / Nastopata: Franco Castellano in Ste-fania Rocca. / Ponovitve: v petek, 4. in v soboto, 5. decembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica V sredo, 25. novembra, ob 20.00 / Miha Nemec, Nejc Valenti: »Hotel Modra opica«. V četrtek, 26. novembra, ob 20.00 / »Fabiani - umetnost bivanja« / Ponovitev: v petek, 27. novembra ob 11.00. V soboto, 5. decembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Pašjon«. / Ponovitev: v petek, 18. in v torek, 29. decembra, ob 20.00. LJUBLJANA Cankarjev dom SNG Drama Veliki oder Jutri, 16. novembra, ob 19.30 / Vinko Moderndorfer: »Evropa«. / Ponovitev: v torek, 17. novembra, ob 19.30. V torek, 10. novembra, ob 19.30 / Johann Wolfgang Goethe: »Faust« / Ponovitve: v sredo, 11. ob 19.30, v četrtek, 12. ob 17.00, v petek, 13., v soboto, 14. in v petek, 20. novembra, ob 19.30. V torek, 17. novembra, ob 10.30 / Fran Levstik: »Martin Krpan«. V soboto, 21. novembra, ob 19.30 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V četrtek, 26. novembra, ob 18.00 / Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi«. / Ponovitev: v petek, 27. novembra, ob 18.00. Mala drama V torek, 24. novembra, ob 20.00 / Miha Nemec, Nejc Valenti: »Hotel Modra opica«. V četrtek, 26. novembra, ob 18.00 / Maja Haderlap: »Angel pozabe«. Levi oder V soboto, 21. novembra, ob 21.00 / Avtorski projekt Iniciative za razvoj mo- kumentarističnega gledališča: »Marie Curie - Hystérie« Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana Danes, 22. novembra, ob 19.00 / Ana Vujanovic, Saša Asentic (Teorija, ki hodi): »Communitas na izpitu«. V torek, 24. novembra, ob 19.00 / Oliver Frljic: »Kompleks Ristic«. / Ponovitev: v sredo, 25., v četrtek, 26. in v soboto, 28. novembra, ob 19.00. MGL Veliki oder Jutri, 23. novembra, ob 19.30 / Črna komedija / Arthur Schnitzler: »Vrtiljak« / Ponovitve: v torek, 24. in v ponedeljek, 30. novembra, ob 19.30 V sredo, 25. novembra, ob 19.30 / Simona Semenič: Simona Semenič: »sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije«. V Soboto, 28. novembra, ob 19.30 / Drama s songi / Bertolt Brecht: »Dobri človek iz Sečuana«. Mala scena Jutri, 23. novembra, ob 20.00 / Drama / Simona Hamer (po motivih Prežiho-vega Voranca): »Samorastniki«. V sredo, 25. novembra, ob 20.00 / Komedija / Daniel Glattauer: »Čudežna terapija«. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali Danes, 22. novembra, ob 16.00 / mu- zikal / Daniele Finzi Pasca: »La Verità« / Ko-producentka: Julie Hamelin Fin-zi / Scene: Hugo Gargiulo / Glasba: Maria Bonzanigo. Gledališče Verdi V petek, 27. novembra, ob 20.30 / opera / »Werther« / Dirigent: Christopher Franklin / Ponovitve: v soboto, 28. ob 20.30, v nedeljo, 29. novembra, ob 16.00, v torek, 1. decembra, ob 20.30, v četrtek, 3. ob 20.30 in v soboto, 5. decembra, ob 16.00. Palatrieste Danes, 22. novembra ob 21.00 / Cesare Cremonini / Pù che logico tour. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V sredo, 2. decembra, ob 20.45 / opera / Nastopa: »London Symphony Orchestra« / Dirigent: Daniel Harding / Program: Robert Schumann: Manfred op. 115, Ouverture; Johannes Brahms: Variazioni su un tema di Haydn in si bemolle maggiore op. 56a; Anton Bruckner; Sinfonia n. 4 in mi maggiore op. 120 "Romantica". _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Kino Šiška V četrtek, 26. novembra, ob 20.00 / Indekš lekcija / Lola Marsh in Daniel Vezoja. V torek, 1. decembra, ob 20.00 / rock koncert / Nastopajo: Editors. V ponedeljek, 7. decembra, ob 20.00 / Nastopajo: Crippled Black Phoenix. SNG Opera in balet V torek, 17. novembra, ob 19.30 / opera / Georges Bizet: »Carmen«. / Ponovitev: v četrtek, 19. novembra, ob 19.30 SNG Drama Drama akustika Danes, 22. novembra, ob 19.00 / Nastopa skupina Moonlight. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Palača Gopčevič: na ogled je razstava furlanskega fotografa Danila De Marca »Partizani neke druge Evrope«. Razsta- va bo na ogled do 8. decembra in sicer dopoldne od 10. do 13., popoldne pa od 16. do 19. ure (ob ponedeljkih bo, z izjemo 7. decembra, zaprta). Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. PEVMA Razstavni prostor: do konca decembra je na ogled samo po dogovoru razstava »Vojna je uničila vse... Pevma, Osla-vje, Štmaver, Solkan 1915-1918« _SLOVENIJA_ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Filmske zvezde REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV OMOT, ZAVITEK, POŠTNA POŠILJKA OBMORSKO TURISTIČNO MESTO V SLOVENIJI ANGL. PESNIK (THOMAS) BOBNAR BITLOV (RINGO) KOVINSKA NIT PRI KITARI IDA LUPINO KITAJSKI DRŽAVNIK ANGLEŠKA PRITRDILNICA NADJA VELUŠČEK GROFIJA V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI MOŠKO IME VISOKA IGRALNA KARTA SHAKESPEA-ROVJUNAK EDDIE MURPHY POLOTOK NA ALJASKI RENOVACIJA, REMONT HRVAŠKI NAFTNI KONCERN ČLAN VLADE TANJŠI KOL VPELJAVA, UVEDBA JADRANSKI OTOK DEL MOLEKULE ITALIJANSKI SLIKAR KORALNI OTOKI USTVARJALNO DELO PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK AM. REŽISER (QUENTIN) MANEKENKA CAMPBELL NAUK O BOLEZNIH LEDVIC IN DRUGIH SEČIL EGIPTOVSKI FARAON REDKOZOBCI (LAT.) MANJŠA OZKA ULICA V RIMU (LAT.) EDEN OD MEDIJEV NAJVIŠJI VRH PIRENEJEV ANTON INGOLIČ EG. IGRALEC SHARIF REKA SKOZI GRENOBLE / VRSTA BRENKAL ŠPORTNA VETROVKA GONIČ TRMASTE ŽIVALI OSEBNI ZAIMEK, MI, VI, ... VNETJE UŠESA ZAČETEK OTVORITVE PIVNICA, VINSKA KLET DRŽAVNI PRAVNIK HRVAŠKA TENISAČICA NEMŠKA SOPRA-NISTKA (BORKH) IZRAELSKI POLITIK (ABA) MESTO NA SICILIJI KORITO NA DNU TRAČNICA ITALIJANSKA IGRALKA (DONATELLA) EESTaMl TRINIDADSKI ATLET BOLDON MOGOČNA GORA ADRIANO CELENTANO NAŠ PESNIK GRUDEN AMERIŠKI PEVEC GARFUNKEL SAMO NA POL NEKDANJI KENIJSKI ATLET (MIKE) RENZO ARBORE BEVKOVA POVEST ŽENA RUSKEGA DRŽAVNIKA GORBAČOVA PRIPOVEDOVANJE, ZGODBA TELEVIZIJSKI ZASLON PRISTANIŠKO MESTO V ALŽIRIJI RIBIŠKA MREŽA SLOVARČEK - BOIT = nekdanji kenijski atlet • EDENTATA = latinski izraz za redkozobce • KENAI = polotok na Aljaski • MAJOLI = hrvaška teniška igralka (Iva) • SETI = egiptovski faraon • VICUS = manjša ulica v starem Rimu 22 Nedelja, 22. novembra 2015 ŠPORT APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu smučarski skoki - Svetovni pokal v Nemčiji Dober začetek Na uvodni ekipni tekmi so se slovenski smučarski skakalci uvrstili na 2. mesto KLINGENTHAL - Slovenski skakalci so bili drugi na uvodni ekipni tekmi sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih v nemškem Klingenthalu. Med enajstimi reprezentancami so Peter Prevc (139 in 132 m), Domen Prevc (132,5 in 132 m), Jurij Tepeš (133,5 in 127,5 m) in Anže Lanišek (130 in 128,5 m) zbrali 1001,5 točke. Zmagala je Nemčija (1021,9 točke). Slovenci so vodili po uvodni seriji. Tekmo je za slovensko vrsto odprl Domen Prevc, 16-letni debitant v pokalu, ki je skočil 132,5 metra in prevzel vodstvo pred Norveško in Avstrijo. Kot zadnji je nastopil njegov brat Peter Prevc, lani drugi v skupnem seštevku pokala, in vodstvo potrdil s 139 metrov dolgim skokom. Vmes sta bila uspešna tudi Jurij Tepeš (133,5 m) in Anže Lanišek (130 m), ki sta dodala svoje za 519,3 točke, ki jih je zbrala slovenska četverica. Nemčija (505,8 točke) je zaostajal za 13,5 točk, tretja pa je bila Avstrija (473,0), ki je imela že 46,3 točke zaostanka. Sledili sta Japonska (457,9) in Češka (437,3). Slovenija je bila prva tudi po polovici druge serije, ko sta Domen Prevc (132 m) in Tepeš (127,5 m) obdržala prednost pred Nemci. Richard Freitag je nato sko- čil 138 m in poskrbel, da je nemška zasedba pred zadnjo izmenjavo za 12 točk prehitela Slovenijo. Lanišek je namreč v tretjem skoku doskočil pri 128,5 metrih. Peter Prevc je skočil 132 metrov, Severin Freund pa 136 metrov ter potrdil nemško slavje. Andreas Wellinger, Andreas Wank, Richard Freitag in Severin Freund so za 20,4 točke ugnali slovenske orle, tretji so bili Avstrijci (934,2), ki pa so bili daleč od boja za prvo mesto. Gostitelji prve tekme v sezoni so tako potrdili lansko zmago. Lani so bili Tepeš, Robert Kranjec, Jernej Damjan in Peter Prevc peti z zaostankom 82,4 točke. V drugo serijo se niso uvrstili svetovni prvaki Norvežani, ki so zasedli šele deveto mesto, premagali so le Italijane in Ruse. Slednji so bili zaradi napake pri izbiri opreme Jevgenija Klimova diskvalificirani, kot tudi Norvežani, pri katerih so črtali izid Andersa Fannemela, ki je imel neustrezen dres. Danes bo v Klingenthalu še posamična tekma. IZIDI, ekipna tekma: 1. Nemčija 1021,9 točke (Andreas Peter Prevc lani v Willingenu z Nejcem Dežmanom Wellinger 128,5/130,0 - Andreas Wank 128,5/128,5 - Richard Freitag 132,5/138,0 - Severin Freund 138,0/136,0); 2. Slovenija 1001,5 (Domen Prevc 132,5 m/132,0 m - Jurij Tepeš 135,5/127,5 - Anže Lanišek 130,0/128,5 - Peter Prevc 139,0/132,0); 3. Avstrija 934,2; 4. Japonska 906,5; 5. Češka 875,6 6. Poljska; 7. Švica; 8. Finska; 9. Norveška; 10. Rusija; 11. Italija. nogomet - V derbiju kroga A-lige je na turinskem Stadiumu padel Mihajlovičev Milan Juventus prehiteva TURIN/BOLOGNA - Juventus je v derbiju kroga A-lige na domačem Ju-ve Stadiumu v Turinu premagal Milan in ga obenem tudi prehitel na lestvici. Obrambni zid Milana je zdržal 65. minut: nato je za oko lep gol zadel 22-le-tni Paulo Dybala, ki je tako šestič zatresel mrežo v letošnji sezoni. Za odločilno podajo je poskrbel Alex Sandro. Milanova pozitivna serija se je tako zaključila po petih tekmah. Allegrijev Juventus pa je tretjič zapored zmagal. Za črno-rdeče je Stadium neosvojljiva trdnjava: Milan je doslej odigral pet tekem in prav toliko izgubil. Pred tem sta se Bologna in Roma razšli z neodločenim izidom 2:2. Ne brez polemik. Površina Dall'Are je bila na meji zmogljivosti: dež in številne luže sta precej vplivala na potek srečanja. Sodnik Gianluca Rocchi, ki je po 412 dneh znova sodil Romo (po polemikah na Romini tekmi proti Juventusu), očitno z rimskim klubom nima srečne roke oziroma piščalke. Včeraj je dosodil kar tri najstrožje kazni. Prvi so sicer povedli gostitelji z Masino, ki je izkoristil gnečo in napako Rudigerja ter Maicona. Gostje so za preobrat poskrbeli z bosansko navezo Pjanic-Džeko. Oba sta bila natančna z enajstih metrov. Za končni 2:2 je v končnici srečanja poskrbel Destro. 22-letni argentinski nogometaš Juventusa Paulo Dybala se je tako veselil zmagovitega gola proti Milanu ansa tenis - V Londonu ATP Finals: poslastica Dokovic-Federer LONDON - V finalu zaključnega turnirja sezone v Londonu se bosta pomerila prvi igralec sveta Srb Novak Bokovič in tretji z računalniške lestvice Švicar Roger Federer. Srb je v polfinalu premagal Španca Rafaela Nadala s 6:3, 6:3, Federer pa je bil boljši od rojaka Stana Wawrinke s 7:5 in 6:3. V finalu, ki bo danes ob 17.00, bo Federer naskakoval sedmi naslov na zaključnih turnirjih, Bokovič pa četrtega v nizu, kar doslej še ni uspelo nobenemu igralcu. Sassari: »skočil« trener SASSARI - V lanski sezoni je v Italiji osvojil vse, kar se je osvojiti dalo (Prvenstvo, pokal in superpokal). Petkov poraz v evroligi proti turški ekipi Darussafaka (šesti letošnji) pa je bil usoden za trenerja košarkarskega prvligaša Di-nama iz Sassarija Mea Sacchetti-ja. Liga ABA: Union Olimpija -Mega Leks 89:99, Krka - Cibona 90:86. ROKOMET - Liga prvakov: Veszprem - Celje PL 34:28. Liga prvakinj: Krim - Rostov Don 31:36. V Sloveniji, ženske: Zurd Koper - Brežice 33:28. Moški: Istrabenz Plini Izola - Slovan 30:27, Dobova - Koper 24:30. Vrstni red: Gorenje, Celje 20, Koper 16 (...). ODBOJKA - 1. DOL, moški: Maribor - Salonit 2:3. Ženske: Bra-slovče - Koper 2:3. ■ V VI I I V • V I , | Tržaški božični tek V nedeljo, 20. decembra, bo v Trstu že tradicionalni božični tek Christmas Run. Petkilometrska proga bo tudi letos povezovala Veliki trg in grad Svetega Justa. Tek bo startal ob 10.30. Vpis je že možen v trgovini Wind na Velikem trgu in preko spletne strani www.bavisela.it. A-liga 13. krog Juventus - Milan 1:0 (0:0) Strelec: Dybala v 65. Bologna - Roma 2:2 (1:0) Strelci: Masina (B) 14.; Pjanic 52. 11-m, Dzeko 72. 11-m, Destro (B) 87. 11-m. VRSTNI RED: Fiorentina 27, Inter 27, Roma 27, Napoli 25, Sassuolo 22, Juventus 21, Milan 20, Atalanta 18, Lazio 18, Sampdoria 16, Torino 15, Palermo 15, Empoli 14, Chievo 13, Genoa 13, Bologna 13, Udinese 12, Frosinone 11, Verona 6, Carpi 6. DANES: 12.30 Verona - Napoli, 15.00 Atalanta - Torino, Carpi - Chievo, Fiorentina - Empoli, Genoa - Sassuolo, Lazio - Palermo, Udinese -Sampdoria, 20.45 Inter - Frosinone. B-LIGA - 14. krog: Crotone - Ternana 3:0, Latina - Salernitana 2:2, Novara - Spezia 1:0, Perugia - Brescia 4:0, Pescara - Avellino 3:2, Pro Vercelli - Como 2:0, Trapani - Modena 2:1, Vicenza - Cesena 1:1, Entella - Lanciano 1:1. Vrstni red: Cagliari 29, Crotone 28, Bari 25, Pescara 24, Cesena 24, Novara 22, Livorno 21, Brescia 20 (...). Štiri zaušnice Bar^e Realu MADRID - Vodilna ekipa španskega nogometnega prvenstva Barcelona je zmagovalka prvega letošnjega el clasica proti Realu. Katalonci so v španski prestolnici s 4:0 (2:0) premagali Real, ki zdaj ob tekmi manj zaostaja za 6 točk. Za Barcelono je dvakrat zadel Luis Suarez (11., 74.) (na fotografiji ANSA), po enkrat pa Neymar (39.) in Andres Iniesta (53.). RANIERI NA VRHU - Premier League, 13. krog: Watford - Manchester United 1:2, Chelsea - Norvich 1:0, Everton -Aston Villa 4:0, Manchester City - Liverpool 1:4, West Bromwich - Arsenal 2:1, Newcastle - Leicester 0:3 (Leicester trenerja Claudia Ranierija je prvi na lestvici, s točko pred Man Utd). nogomet - 1. SNL Večni derbi brez zmagovalca Olimpija Ljubljana - Maribor 2:2 (1:2) Strelci: 0:1 Bajde (7.), 0:2 Stojanovič (21.), 1:2 Šporar (26.), 2:2 Šporar (90.). LJUBLJANA - Nogometaši ljubljanske Olimpije in Maribora so se v zaostali tekmi 15. kroga Prve lige Telekom Slovenije razšli z neodločenim izidom 2:2 (1:2). Tradicionalni ljubljansko-štajerski derbi je postregel z zanimivo predstavo, v kateri sta se ekipi na koncu razšli z delitvijo točk. Obe ekipi sta napovedovali boj za zmago, gosti so bili blizu nje, saj so vodili vse do sodniškega dodatka, a je Andraž Šporar v izdihljajih tekme poskrbel vsaj za točko vodilne Olimpije. Ta ima tako še vedno sedem točk prednosti pred večnim tekmecem, ki je prekinil niz petih zaporednih zmag. Včeraj so v Krškem zaradi zasneženega igrišča preložili tekmo med Krškim in Domžalami. Koper pa je na domači Bo-nifiki premagal Zavrč s 3:1. 2. SNL: Farmtech - Tolmin 4:1. Vrstni red: Olimpija 39, Maribor 32, Domžale 29, Gorica 28, Zavrč 26, Koper 19, Rudar 18, Krka 18, Krško 14, Celje 12. vaterpolo - Moška A1 -liga Brescia ni bila v dometu Tržačanov Pallanuoto TS - Brescia 5:9 (1:2, 2:3, 1:3, 1:1) Pallanuoto TS: Jurišič; Berlanga, Turkovich, Podgornik, Rocchi 1, Petronio, Ferreccio, Giacomini, Guimaraes, Elez 2, Giorgi 1, Po-povič 1. Trener: Piccardo. TRST - Tržačani so se srčno upirali proti nepremagani Brescii, ki je ob Reccu edini kandidat za osvojitev letošnjega scudetta. Giorgi in soigralci so že pred začetkom tekme vedeli, da jih čaka res zahtevno srečanje proti ekipi, ki je doslej zmagala vseh osem tekem in ima najboljši napad v ligi. Pod taktirko zvezdnika, Španca Moline, so varovanci nekdanjega reprezentanta Alessandra Bova dokazali, da so res vrhunska zasedba. Trža-čani so tekmo začeli dobro zlasti v obrambi, kjer so tudi po zaslugi kot običajno razpoloženega Jurišiča, zaustavili večino napadov. Razlika med ekipama je prišla na dan v primeru začasnih izključitev. Medtem ko je Brescia redno izkoriščala igralca več v vodi, se je to pri domačih redkokdaj dogajalo. Giorgi in soi- gralci so dve minuti pred koncem druge četrtine imeli pri stanju 3:3 celo napad za vodstvo, a nato je prišla na dan kakovost igralcev Brescie, ki so do konca tekme le večali prednost. (I.F.) JADRANJE V Miljah SP ORC oziroma potovalnih jadrnic Miljsko pristanišče Svetega Roka (Porto San Rocco) bo v juliju 2017 gostilo svetovno prvenstvo potovalnih jadrnic po sistemu ORC. Med organizatorji, ki so kandidaturo prijavili leta 2011, so gostitelj dogodka Yacht Club Porto San Rocco, Yacht Club Adriaco, Trie-stina della Vela, sodelovala bosta še So-cieta Velica di Barcola e Grignano ed il Circolo della Vela Muggia. Poleg teh organizatorji napovedujejo tesno sodelovanje z Jadralno zvezo Slovenije. Del jadralnega polja bo potekal tudi v slovenskih vodah. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 22. novembra 2015 23 odbojka - V ženskih deželnih C- in D-ligi Zaleta Sloga in Kontovel le z enim osvojenim setom Zalet Sloga - Virtus TS 1:3 (25:17, 22:25, 14:25, 19:25) Zalet Sloga: Barut (L), Balzano 0, Zonch 10, Pertot 0, Feri 9, Babudri 14, Costantini 5, Spanio 5, Grgič nv, Kojanec 3, Vattovaz 3, Vitez 0. Trener: Čuturič. Zmaga v prvem setu, v katerem so bile zaletovke v začetni postavi Vattovaz, Babudri, Zonch, Feri, Kojanec, Spanio skozi večji del v prednosti, je dobro obetala. dober začetek pa je bil popolnoma varljiv. Drugi set, ki se je zaključil pri izidu 22:25, je bil veliko bolj izenačen. Prvi je povedel Virtus, ki je vodil skozi večji del seta. Nato je Zalet Sloga po treh zaporednih točkah znova povedel (17:15), kar pa ni trajalo dolgo. V končnici so bile gostje natančnejše. V tretjem so domače odbojkari-ce prikazale slabšo igro. Virtus je vodil bolj po zaslugi številnih napak Zaleta Sloge. Po time-outu so odbojka-rice Virtusa nanizale pet zaporednih točk. Trener Čuturič se je odločil za radikalno spremembo in na igrišče sprva poslal Pertotovo na maesto Fe-rijeve, nato še Balzanovo in Costan-tinijevo, Jasna Vitez pa je zaigrala kot podajalka. Menjave v tretjem setu, ki ga je Virtus premočno osvojil z visokim 14:25, niso zalegle, zato so v četrtem setu zopet igrale odbojkarice prve še-sterke. Razmerje sil je bilo zopet enakovredno, vednar le do devete točke. Čeprav je Virtus veliko grešil na servisu, je bil boljši na mreži. Babudrijevo je zamenjala Costantinijeva. Zalet Sloga je sicer nezbranim gostjam nadoknadil del zaostanka, a se je moral kljub petim zaporednim točkam spri- jazniti z zmago Virtusa. Jasmin Čuturič je po tekmi komentiral: »Punce so začele, kot smo se dogovorili. Držale so se sistema igre. Zgodilo se je, da po lahko zmagi seta pade zbranost. Držale se niso dogovora dveh preprostih taktičnih zamisli v polju. Po zmagi proti Coselliju so naredili velik korak nazaj. Danes se nismo borili za vsako žogo.« (mar) ŽENSKA D-LIGA Zalet Kontovel - Mossa 0:3 (18:25, 22:25, 10:25) Zalet Kontovel: Bukavec 5, Zavadal 1, Kneipp 3, Kalin 5, Cassanelli 6, Anto-gnolli 2, Ban 3, Bressan 0, Sossi 0, Be-zin 0, Crevatin nv., Micussi (L). Trener: Kušar. Zalet Kontovel je naletel na povsem črno soboto. Nasprotnice iz Moša so nastopile bolj zbrano in uprizorile so bolj konkretno odbojko, niso pa bile nepremagljive. Razlogov za fotografije na naši facebook strani primorskiD Odbojkarica Zaleta Kontovela Giulia Antognolli ter v ozadju Sabrina Bukavec fotodamj@n poraz si je težko razlagal tudi trener Zaleta Kontovela Mitja Kušar, ki se je ob zaključku tekme zadržal ob robu igrišča na krajšem sestanku s svojimi odbojkaricami:»Pristop do igre ni bil pravi. Kar so dobrega pokazale med tednom, danes so zatajile, zato tudi z veliko težavo najdem prave ra- hockey in line Cittadella je bila premočna za Polet Kwins Cittadella - Polet Kwins 11:2 (6:1) Strelec za Polet: Fabietti, Verga (podaja Battisti) Polet: Biason; Pezzetta, Mariotto, Zol, Fumagalli, Grusovin, Dakskobler, Ca-valieri, Verga, De Vonderweid, Fabietti, Battisti, Poloni. Trener: Rusanov. Poletovci so se z gostovanja iz Veneta vrnili praznih rok in predvsem z enajstimi prejetimi goli. Že po prvem polčasu so gostitelji pospravili zmago pod streho. Cittadella spada sicer med boljše ekipe v Italiji, saj so tretji na lestvici. V soboto bo Polet igral znova v gosteh, proti ekipi Molinese. Nasveti trenerja Mitje Kušarja sinoči niso zalegli fotodamj@n zloge za tak poraz. Punce niso upoštevale vse nasvetov. Poskusil sem opraviti določene menjave, ki se niso obrestovale. V prejšnjem krogu smo proti Chionsu, kljub porazu, odigrali bistveno boljše.« Znamenja, da bo nastop terjal večji trud, so bila vidna že v prvem se-tu. Nasprotnice so jim povzročale težave iz korektorskega mesta in so boljše branile. Na nasprotni strani mreže je bil napad zaletovk šibek, tako da so Kušarjeva dekleta dosegla le 18 točk. Čeprav je bila reakcija domačih odbojkaric vidna, se je tudi drugi niz zaključil v prid gostij. Bil pa je najbolj dopadljiv. Uvod je bil izenačen, ekipi pa sta se stalno izmenjavali v vodstvu. Bukavčeva in soigralke so zapravile prvo trojno vodstvo pri petnajsti točki, drugo pa pri 18. Gostje so dokončno prešle v vodstvo pri 20. Do preobrata ni prišlo. Mossa si je na račun naivnih napak domačink in blede predstave v tretjem nizu priborila tudi 10 zaporednih točk. Urok je pri 5:18 prekinila Kalinova s prefi-njenim dotikom na mreži, ampak do prave reakcije ni prišlo. (mar) Športel: ŠK Kras in ŠD Polet Športel bo v jutrišnji od- I daji (ob 18.00 po TV Koper-Capodistria) predstavil namiz-noteniške igralke ŠI< Kras in hokejiste Poleta. Prve nastopajo v drugoligaški A2-ligi, medtem ko igrajo poletovci v najvišji državni ligi. V studiu se bosta z voditeljem Igorjem Malalanom pogovarjala Samo in Mojmir Kokorovec, ki bosta orisala tudi delovanje kotalkarske sekcije Poleta. Za športni krožek Kras bosta svoje povedali Sonja Milič, tehnični direktor Krasa, in Martina Milič, igralka. Sledili bodo prispevki s športnih prizorišč: nogomet Juventina - Primorec in Mladost -Pro Gorizia (tekmo so sicer včeraj preložili) ter odbojka Zalet Sloga. Čas bo tudi za rubriko »V 60-ih sekundah«. Skupaj zmoremo o odbojki Jutrišnja radijska oddaja Skupaj zmoremo, ki jo po valovih radia Trsta A vodi Evgen Ban, bo posvečena odbojki. Banovi telefonski gostje bodo Vasilij Kante (odbojkar Sloge Tabor B2-liga), Filip Hlede (odbojkar združene ekipe Olympie) in Jasmin Čuturič (trener Zaleta Sloge). odbojka - Moška C-liga Sloga Tabor premalo borbena Pulitecnica Friulana - Sloga Tabor 3:0 (25:21, 25:22, 25:21) Sloga Tabor: Antoni 8, Kante 1, Milič 6, Reggente 1, Taučer 8, Trento 14, Peterlin (L1), Rauber (L2), De Luisa 0, Furlanič 0, Jerič, Vattovaz 0. Trener: Berlot. Sloga Tabor je včeraj v Pasian di Pratu izgubila tekmo proti ekipi, ki je bila vsekakor v dometu naše. Igralci domače Pulitecnice niso visoki, so pa zelo borbeni, zagrizeni v obrambi, predvsem pa - ne grešijo veliko in igrajo taktično zrelo, česar za slogaše tokrat res ne moremo trditi. Kot je razvidno že iz rezultata v posameznih setih, razlika med ekipama ni bila velika, a je Sloga Tabor v ključnih trenutkih zagrešila nekaj povsem nepotrebnih napak. Slogaši so v vseh treh setih več- krat vodili, a so se, žal, vedno pustili presenetiti in so dovolili domačinom, da so jih dohiteli, v glavnem v končnici setov. V drugem so bili naši igralci že zelo blizu zmage, saj so vodili z 22:18, a jih je zgrešen servis spravil povsem s tira, kar so seveda domači igralci izkoristili in nanizali sedem zaporednih točk. Slogaši so sicer skušali reagirati, bili tudi v tretjem vse do konca povsem v igri, a se na koncu pač ni izšlo. Težave pri igri prav gotovo bolj psihološkega kot tehničnega značaja, saj fantje dobro in resno trenirajo, zato bo premor (prihodnji teden C-liga-ši ne bodo igrali) prav gotovo prišel prav, da se zberejo in »napolnijo baterije« pred novimi odločilnimi tekmami v boju za obstanek. odbojka - Peta zaporedna zmaga štandreške ekipe v moški D-ligi Pravi Val(jar) VZS M. Čuk večkrat na stopničkah Nadaljuje se pestra športna sezona VZS Sklada M. Čuk. Pred kratkim so se gojenci zavoda udeležili 13. plavalnega mitinga, ki ga je v Mariboru v okviru Specialne olimpiade Slovenije priredila OŠ Gustava Šiliha. Na mitingu je nastopilo 180 plavalcev 20 zavodov iz vse Slovenije, ki so se pomerili v sedmih disciplinah. Naši plavalci so nastopili le na 25 m prosto. Med moškimi so dosegli solidne rezultate. Stojan Je-lenič je v najvišji kategoriji osvojil 2. mesto in s tem srebrno kolajno z rezultatom 31,44. Po srebrnem odličju je posegel tudi Sandro Schergna v 5. skupini s časom 1:15,30. Prvo mesto in zlato kolajno je med mlajšimi moškimi osvojil Adrin Milič z zelo dobrim re-zultom 38,63. V ženski konkurenci je bila Maura Spazzali četrta s časom 1:02,61, na 5. mesto se je uvrstila Greta Carciotti (1:13,35). V tem mesecu čaka gojence VZS še ena preizkušnja: nastop na državnih igrah v košarki 27. novembra v Ljubljani. (lako) Blue Team - Val 1:3 (19:25, 25:21, 16:25, 27:29) Val: Juren 16, Markič 13, Magajne 15, Persoglia 13, Brando-lin 10, Černic J. 1, Devetak R. 1, Zorgniotti 2, Faganel (L), De-vetak M., Nanut, Fedrigo. Trener: Corva. Pet na pet. Ta je izkupiček Valovih zmag v uvodnem delu prvenstva. Proti moštvu Blue Team iz Vidma, ki se je okrepilo v primerjavi s poletjem, so imeli okrnjeni igralci Vala (odsotna sta bila Luca Frandolič in Ivan Devetak) nekaj težav v drugem in četrtem nizu. V drugem setu se je trener Corva odločil za nekoliko spremenjeno postavo, to pa so izkoristili domači, ki so stanje izenačili. Poslednji set je bil nato odločilen, saj je bil vseskozi izenačen, v napeti končnici pa so prevladali gostje, ki so pri nekaterih ključnih žogah ohranili mirno kri. Val ostaja tako neporažen na vrhu lestvice D-lige. (av) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Goriškem Mavrica - Pall. Gradese 3:0 (25:11, 25:12, 25:14) Mavrica: Princi 4, Petruz 4, Nanut 14, Malic 11, Winkler 15, Valentinsig 5, Sardoč 6, Juren 0, Corva 0, Bandelj (L1), Za-vadlav (L2), Černic nv. Trener: Privileggi. V uri igranja so odbojkarice Mavrice odpravile šibkejše in mlajše nasprotnice iz Gradeža. Na igrišče so vstopile vse igralke, ki so uprizorile dobro igro in se niso prilagodile nižjemu ritmu igre Gradeseja. V prvi prvenstveni zmagi brez izgubljenega seta je odlično deloval predvsem servis. Libertas Villesse - Mavrica Val 0:3 (18:25, 15:25, 17:25) Val Mavrica: Faganel, Gabbana, Visintin, Gergolet, Crissi, Peressini, Dellisanti (L), Franzot, Černic, Piras. Na gostovanju v Vilešu je Mavrica Val igrala zbrano in zasluženo osvojila nove točke. Gostje so bile boljše v vseh elementih igre. Na Tržaškem Zalet Sloga - Volley Club 0:3 (22:25, 15:25, 23:25) Zalet Sloga: Bortolin 0, Kovačič 5, Legiša 2, Maver 7, Ole-nik 9, Pertot 4, Zaccaria (L), Breganti 0, Camassa 1, Feri 8, Škerk 0. Nasprotnice so bile sinoči bolj izkušene in so na koncu zasluženo zmagale, čeprav so se igralke Zaleta Sloge večjo del enakovredno upirale in se borile do kon- Zalet Breg - Virtus&Olympia Volley 3:0 (25:15, 26:24, 25:15) Zalet Breg: Gregori 11, Grgič 11, Košuta 3, Martincich 1, Pertot 5, Spetič 11, Cerneca (L); Ciocchi, Piccinino 1, Sancin, Spangaro 4; trenerka: Ciocchi. Zalet Breg je proti ekipi Virtus&Olympia imel večje težave samo v drugem setu, ko so domačinke nasprotnice preveč podcenjevale. Sicer ni bila njihova zmaga nikoli v dvomu, saj so v ostalih dveh nizih gostje povsem nadigra-le. Z dobro igro se je izkazala Alessia Piccinino, ki je v tretjem setu prevzela vlogo podajalke. Triestina Volley - Zalet Sokol 1:3 (25:17, 16:25, 19:25, 17:25) Zalet Sokol: Cabrelli 2, Daneu 1, Goruppi 7, Kralj 10, Rauber 19, Valič 9, Barbieri 1 (L); Milcovich 1, Moro, Petaros, H. Zi-darič; trenerka: Žerjal. Prvi set je bil izenačen do rezultata 17:15, nato so pobudo prevzele izkušene domačinke. Z bolj zbrano in natančno igro pa so v naslednjih treh nizih prednjačile gostje, ki so tako z gostovanja odnesle vse tri točke. Za zmago zaslužijo pohvalo vse igralke, predvsem pa Karin Milcovich, ki je stopila na igrišče v tretjem setu in dobro opravila svojo nalogo. (stc) ca. 24 Nedelja, 22. novembra 2015 ŠPORT nogomet - V 11. krogu elitne lige Odsoten bo dlje časa Nogometaš Krasa Tawgui bo miroval do konca leta - Rdeče-beli danes v Furlaniji Torviscosa včeraj gladko V Taržizmu (Tricesimu) bo Kras trenerja Tončija Žlogarja v okviru 11. kroga elitne lige igral proti ekipi, ki ima dve točki manj na lestvici (14). Pri rdeče-belih bo odsoten poškodovani (koleno) Marouane Tawgui, ki mu je zdravnik po petkovem pregledu ukazal 15 dni počitka. Ker se bo prvi del sezone zaključil v nedeljo, 13. decembra, bo Tawgui bržkone znova na razpolago šele v prvem krogu povratnega dela sezone (9. januarja). Vsi drugi igralci bodo danes na razpolago trenerju Žlogarju. DEŽELNI SELEKCIJI U16 IN U18 Pod drobnogledom devet igralcev naših društev Prihodnji torek bodo na trening deželne reprezentance naraščajnikov v Gradišče odpotovali trije igralci naših društev. Repenski Kras bosta predstavljala Matteo Calcagno in Daniel Majcen, kriško Vesno pa Simone Favento. Dan kasneje, v sredo, se bo v Buttriu zbrala tudi deželna selekcija mladincev. Na poskusni trening sta bila povabljena Marco Facchin in Giovanni Sgorbissa (oba Kras), David Colja, Marco Disnan in Patrick Muccio Crasso (vsi Vesna) ter Nicola Scrazzola (Juventina). DEŽELNI MLADINCI Mladinci Vesne so v gosteh dosegli pomembne tri točke. Slabo so tokrat igrali nogometaši Krasa, ki so že po petih minutah izgubljali z 0:2. Sevegliano - Vesna 1:2 (1:1) Strelca: Cuk in Poiani. Vesna: Paoli, Cuk, Žerjal (Pietro Belli), Pao-lucci, Renar, Gleria Sossi, Puric (Busan), Poiani, Antonič (Vattovaz), Sammartini, Mag-giore (Grilanc). Trener: Toffoli. Kras Repen - Ol3 2:5 (2:4) Strelca: De Caneva in Procacci. Kras: Gregori (Perossa), Jurc (Benetton), Racman, Vascotto, Košuta, Suppani (Caldaro-la), Procacci, Selakovic, Kocman (Carlassara), Mule (Calcagno), De Caneva. Trener: Pahor. V 11. krogu elitne lige je včeraj Torviscosa s 3:1 premagala Rivignano in se tako v pričakovanju današnjih tekem prebila na začasno tretje mesto na lestvici. Tekma promocijskega prvenstva med Pro Cervignanom in Sangiorgino se je končala 1:1. V skupini C 1. AL je Cormonese v gosteh premagal Porpet-to s 4:1. Kar tri gole je dosegel Pillon. D-LIGA: Abano - Mestre 2:1. Marouane Tawgui (Kras Repen) V Doberdobu niso igrali V včerajšnjem 11. krogu 1. amaterske lige je tekma v Doberdobu odpadla zaradi razmočenega igrišča in močnega dežja. Morali bi se pomerili domača Mladost in vodilna Pro Gorizia. »Tekmo bi morda lahko začeli, toda igrišče ne bi zdržalo, saj je bilo precej blata. Povsem bi ga uničili. Sodnikova odločitev je bila pravilna,« je dejal spremljevalec Mladosti Ezio Bressan, ki je namignil, da bi lahko zaostalo tekmo nadoknadili v soboto, 19. decembra. »Tako smo se pogovarjali s Pro Gorizio. Zadnjo besedo pa bo imela deželna zveza. Po pravilniku bi sicer morali srečanje nadoknaditi do srede, 2. decembra.« PRIHODNJI TOREK, NE ZAMUDITE # V torkovi Športni prilogi našega dnevnika se bomo na odbojkarskih straneh osredotočili na članski ženski ekipi Zaleta v deželni C- in D-li-gi. V nogometnem prvenstvu promocijske lige si bomo ogledali der-bi tekmo med štandreško Juventi-no in trebenskim Primorcem. Brali boste tudi o prvem vpoklicu 14-let-ne lokostrelke Karen Hervat v mladinsko državno reprezentanco. V rubriki 33 vprašanj je tokrat odgovarjala odbojkarica Zaleta Kontovela Giulia Bressan, doma iz Doberdoba. košarka - Deželna C-liga silver Breg še petič Fabio Ruzzier, Eva Čanadi in Anže Tesovnik ATLETIKA - Hitra hoja v Franciji Fabio Ruzzier pomagal do novega slovenskega ženskega rekorda Pred kratkim je ekipa treh hitrohodcev AK Koper nastopila na 41. mednarodnem tekmovanju Intercity v francoskem Toulousu. Zaradi terorističnega napada v Parizu je bilo do zadnjega tekmovanje pod vprašajem, nato pa so ga vseeno izpeljali, čeprav je bilo vzdušje vse prej kot sproščeno. Predstavniki AK Koper so bili 15-letna Eva Čanadi, 17-letni Anže Tesovnik ter njun trener in tekmovalec Fabio Ruzzier. Eva dokazala izredno zrelost in s končnim rezultatom 59:19,94 za cele 3:15 izboljšala slovenski članski rekord, ki je od leta 1991 s časom 1.02:34,84 pripadal Mariborčanki Tanji Grgič. S tem rezultatom se je uvrstila na 19. mesto in kot četrta v ženski konkurenci. Dve mesti pred njo se je uvrstil Fabio Ruzzier, ki je sicer pospešil le v zadnjem krogu, ko je bil Evin rekord že gotov. Na presenetljivo 5. mesto se je v odličnem času 52:16,07 uvrstil mlajši mladinec Anže Tesovnik. Andrea Cigliani je za Breg zbral 1S točk fotodamj@n košarka - V deželni D-ligi v Tržiču in Krminu Črna sobota Za Sokol usodna slaba igra v zadnji četrtini - Kontovel izgubil proti neposrednemu tekmecu za obstanek Monfalcone - Sokol 76:72 (22:20, 36:43, 51:58) Sokol: Coloni, Visciano, Seno 7 (1:2, 0:6, 2:4), Ferfoglia, Do-ljak 11 (1:1, 2:4, 2:2), Babich 15 (6:6, -, 3:5), Peric 0, Gallocc-hio 15 (8:10, 2:4, 1:9), Pizziga 10 (4:4, 3:7, -), Hmeljak 2 (2:2, 0:1, 0:5), G. Terčon 9 (1:2, 4:8, -), Ušaj 3 (0:2, -, 1:3), trener Va-tovec. Skoki: Seno 7, Pizziga 7. Sokol je v gosteh Monfalconeju, ki je pred tem srečanjem doslej zbral tri zmage, nerodno izgubil predvsem zaradi slabe igre v zadnji četrtini, ki so jo gostitelji dobili s 25:14. Po izenačeni uvodni četrtini so si igralci Sokola z dobro obrambo (Tržičani so dosegli le 14 točk) priigrali rahlo prednost sedmih točk, ki so jo ohranili tudi po tretji četrtini. V zadnjem delu srečanja pa so naši košarkarji povsem popustili v obrambi in dovolili gostiteljem, da so se razigrali in na koncu tudi zmagali. Od Sokolovih posameznikov se je najbolje odrezal mladi Gabrijel Terčon, ki je igral kar 30 minut, dosegel 9 točk, imel 6 skokov in se požrtvovalno boril v obrambi. (lako) Alba - Kontovel 98:81 (23:29, 54:44, 72:61) Kontovel: Škerl 13 (2:4, 4:4, 1:3), Žerjal (-, 0:4,0:1), A. Daneu 13 (1:2, 3:4, 2:4), Bufon (-, 0:1, -), Gantar 7 (0:2, 2:4, 1:3), S. Regent n.v., Lisjak 18 (9:14, 3:6, 1:4), Sossi 10 (-, 2:5, 2:4), G. Regent 5 (1:2, 2:3, -), trener Švab. PON: A. Daneu (35), Starc (37), Lisjak (38), Sossi (38). Kontovel je v Krminu izgubil pomembno tekmo za obstanek v ligi proti ekipi Albe, ki je pred sinočnjo tekmo imela enako število točk kot naše moštvo (2). Razen prve četrtine, ki so jo naši košarkarji dobili za šest točk, so bili v ostalih boljši gostitelji, ki so v tretji četrtini vodili celo za 18 točk. Kontovelci so se nasprotniku dvakrat približali na šest točk, več pa niso zmogli. V zadnjih petih minutah je naše moštvo zaradi petih osebnih napak ostalo še brez štirih ključnih igralcev: brez Aleksandra Daneua, Lisjaka, Starca in Sossija, tako da je bil poraz neizbežen. (lako) Geatti - Breg 72:77 (23:20, 34:35, 55:52, 68:68) Breg: Carra 19 (6:8, 5:10, 1:3), Zobec 6 (2:3, 2:3, 0:1), Pigato 7 (3:6, 2:5, -), Slavec (-, 0:1, 0:1), Strle 8 (2:4, 3:6, -), Vecchiet 12 (3:4, 3:4, 1:1), Spigaglia (-, 0:1, 0:2), Cigliani 18 (1:2, 5:7, 3:6), Crismani 2 (-, 1:2, 0:1), Gelleni 5 (1:2, 2:5, -), Semec nv. Trener: Krašovec. Igralci Brega so se morali pošteno namučiti, da so prišli do pete zaporedne zmage. Geatti, ki je doslej zmagal le dvakrat, velja za nepredvidljivo ekipo, saj si je pred tem že privoščil skalp močnega San Danieleja. Tudi proti Bregu so domači igralci v izredno mrzli - v pravem pomenu besede - telovadnici v prvem polčasu zadevali trojke kot za stavo, tako da so pošteno namučili varovance trenerja Krašovca, ki sicer niso odigrali najboljšega srečanja v letošnjem prvenstvu. Tekma je bila izenačena vse do poslednjih sekund, ko so gostje izenačili pri izidu 68:68. Tedaj je Geatti imel žogo za zmago, a je zapravil napad, Breg je nato imel še deset sekund, a mu ni uspelo zadeti odločilnega koša. Večja izkušenost vodilnih igralcev Brega pa je prišla na površje v podaljšku, ko so dobesedno nadigrali nasprotnike in osvojili novi točki, s katerima so potrdili prvo mesto na lestvici. Tokrat gre omeniti predstavo dvojice Car-ra-Cigliani, ki sta dosegla skoraj polovico točk celotne ekipe. (av) PROMOCIJSKA LIGA Dom - Athletismo 54:72 (14:15, 26:32, 41:51) Dom: Voncina 4, Sanzin, Tercic, Zavadlav M. 14, Zavadlav G. 19, Collenzini 4, Furlan, Graziani 6, Feri 2, Čotar 2, Franzoni 3, Gru-sovin nv. Trener: Dellisanti. Dom je doživel drugi zaporedni poraz, na tekmi proti Athletismu pa je pokazal dva obraza. V prvem polčasu so namreč Čotar in soigralci odigrali solidno, predvsem v uvodnih minutah, ko so s premišljenimi napadi povedli s 14:6. Gostom pa je treba priznati, da so se izkazali v obrambi, saj so zelo dobro omejili Domove branilce. Za domače je bil usoden začetek drugega polčasa, ko si je Athle-tismo, z odličnim Gaggiolijem na čelu, priigral petnajst točk prednosti in si tako predčasno zagotovil zmago. V Domovem taboru so tokrat imeli nekaj težav s poškodbami, tako da so tudi med tednom slabo trenirali. Svojo nalogo na igrišču pa sta na tekmi odlično opravila tako Gra-ziani kot Tercic, ki sta izkoristila nekoliko večjo minutažo, ki jima jo je dodelil trener Dellisanti. (av) Športna nedelja po našem spletu Današnje športno dogajanje (izidi tekem, postave in kratko poročilo) boste lahko spremljali po naši spletni strani www.primorski.eu T Domači šport Danes Nedelja, 22. novembra 2015 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna - Flaibano; 14.30 v Taržizmu: Tricesimo - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Primorec 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Gradese; 14.30 v Bazovici: Zarja -Aquileia; 14.30 v Marianu: Mariano - Breg 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Moraru: Moraro -Gaja; 14.30 v Zagraju: Sagrado - Primorje DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras - Aquileia NARASČAJNIKI - 10.30 v Pradamanu: Pradamano - Juventina DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 na Padričah: Kras -Codroipo NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 v Miljah: Trieste Calcio B - Kras NAJMLAJŠI - 8.45 pri Domju: Fani Olimpia - Zarja; 10.30 v Fiumicellu: Fiumicello - Juventina KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 18.00 v Coneglianu: Conegliano - Jadran UNDER 15 MOŠKI - 11.00 v telovadnici na Rouni (Briščiki): Jadran - Basket School ODBOJKA DRŽAVNA B2-LIGA - 18.00 v Cordenonsu: Cordenons - Olympia; 18.00 v Casalserugu: Casalserugo - Sloga Tabor Televita UNDER 19 MOŠKI - 11.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Olympia UNDER 17 MOŠKI - 17.00 v Gorici, tel. M. Špacapana: Olympia - Coselli UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, telov. Ul. Locchi, Sant'Andrea San Vito - Sloga Dvigala Barich UNDER 15 MOŠKI - 16.00 v Prata di Podrenone: Viteria 2000 - Val UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 v Štandrežu: Mavrica - Libertas NAMIZNI TENIS ŽENSKA C-LIGA - 10.00 v Zgoniku: Kras - Gemona Jutri Ponedeljek, 23. novembra 2015 NOGOMET POKRAJINSKI MLADINCI - 19.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Staranzano KOŠARKA UNDER 20 MOŠKI ELITE - 19.30 v Krminu: Alba - Jadran UNDER 20 MOŠKI - 20.00 vVidmu: BasketTime - Dom ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKE - 19.15 v Repnu: Sloga Dvigala Barich - Soča Olympia -£