^»Štnina plačana r gotovini CENA IZVODU 10 DIN rss iiii Izdaja časopisno založniško podjetje »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozar jeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281 uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 39-278) — Celoletna naročnina 409 din, polletna 200 din. 1 Lorger nezadržen Uto XL — Štev. 23. V Ljubljani, 5. junija 1955 I! d! Na izbirnem društvenem mitingu 21« 7 HQ 200 KlSlrOV v četrtek, 2. junija, je Lorger Stan- ..... , , . , ko v Celju dosegel sijajne rezultate, cen državni m nov slovenski rekord), ' ' 2. Kovač 23.7, 400 m: 1. Vipotnik 51.2, 2. Gajšek 52.9, 1500 m: 1. Male 4:12.0, 2. Čepin 4:27.3, daljina: 1. Ur-bajs 5.56, 2. Kopitar 5.49, palica: I. Rešek 3.60, 2. Glavač 3.60, troskok: 1. Gogič 13.06, 2. Urbajs II. II. 89, kopje: 1. Kopitar Jože 58.89, disk: 1. Golc 44.55. kladivo: 1. Jančič 42.70; ženske — 60 m: 1. Petauer 8.0, 2. Šikovec 8.0, 200 m: 1. Šikovec II. zvezna nogometna liga Kljub razmehčani stezi (pred tekmovanjem je močno deževalo), je pretekel 100 m v odličnem času 10.7, po kratkem presledku 20 minut pa 200 m v rekordnem času 21.71! Njegov start je bil izreden, hitrost je stopnjeval vse tja do 100m, nakar je drugih 100m le vzdržal v ostrem tempu. S tem rezultatom je izenačil jugoslovanski rekord, postavil pa je tudi novega republiškega. Tudi Vi- 27.5, 2. Petauer 27.7, 3. Slamnik 27.7, .•1 1* • *_ 1 ' 04% — — — vrl m/\ m 4 D , n r 1 O O vi n 1 a I II O • Zadnia tekma v Ljubljani potnik se popravlja i>n je zopet pridobil potrebno hitrost. Rezultati: moški - 100 m: 1. Lorger 10.7, 2. Kovač 11.5, 200 m: 1. Lorger 21.7 (izena- 80 m ovire: 1. Petauer 12.8, daljina: 1, Jager 4.28, višina: 1. Železnik 135, kopje: 1. Jezernik 31.22, disk: 1. Če-lesnik 41.34. Jug Ljubljana. 5. junija. Prognoze za tekmo med Odredom in Napredkom iz Kruševca, ki je bila zadnja »v umirajočih II. zvezni ligi v Ljubljani so bile različne. Nekateri so pripisovali Odredu zmago, drugi so stavili na neodločen rezultat. Ko pa so najvnetejši izvedeli za sestavo Odredovega moštva, so bili celo pesimisti, kajti Odred je nastopil tokrat v nekoliko spremenjeni postavi in se je prvič predstavil občinstvu na mestu levega branilca mladi Brglez. Toda vse prognoze so postale ničeve kajti Odred je tudi tokrat ohranil doma obe točki in okrog 3.000 gledalcev je bilo z izidom srečanja zadovoljnih. Odred : Napredak 3:0 (1:0) gostov. Toda zares dobri Hočevar je ___ bil tokrat večkrat osamljen, ker se Odred: Brezar 11.. Jurišič, Brglez, ostali igralci napadalci z njim niso ln so ziva tjU-mbar, Rupar, (kapetan). Leskov,, pravilno sporazumevali. V 40. min. obeh ekin raciji in. Vftr&lC. TJo€CVstih sta bila najnevarnejša “ uspeh, saj so vseh 6 dvobojev odloči , v srednj; napadalec Durkovič, ter levo »"10 korist. V Trevisu so nastopih prot, klu- krS<> dobro pa „ je izkazal to >Iurapi‘ :“ jih pr,cmaeal‘ s 4:2’ T ,Ml" tudi srednji krilec Vulič. anu proti C. R. A. L. m jih premagali s •2. Prav tako so porazili tudi reprezentanco a t 7» t tttdttttt Tl? Milana 7:1. V Ruti pri Genovi so premagali ŠE NEKAJ ZA LJUBITELJE j**°štyo Inštituta Mare Monti s 7:1. Pri tem JvULLoAkol V A , ‘ poudarili, da je v italijanskem moštvu Med odmorom glavne tekme SO se **ral drugi najboljši italijanski igralec. Po- predstavili občinstvu tudi kolesarji Vratn dvoboj z istim moštvom so odločili v Odreda in Ilirijo. V sporazumu z ^°jo korist z 10:2. Nastopili so tudi proti atletskim kluboma — so na atletski • R. A. L. iz mesta Vertelli in ga prema- stezi nastopili kolesarji v zasledo-s 6:2. Fajon valni vožnji na progi 4.000 m (10 Č3H : Belgija 3:1 Nogometna reprezentanca CSR je napravila veliko presenečenje na stadionu Heysol v Bruslju, kjer jc danes popolnoma zasluženo premagala reprezentanco Belgije s 3:1 (1:1). Češka zmaga je plod odlične igre vsega mo- Trm* mednarodnega teniškega turnirja z nesrečnim autogolom, ki ga je do v Hannovru je Habjan Gardini premagal Segel Čretnik V prvem polčasu. Šveda Bergelina 4:6, 6:1 m 6:3. Hrvatsko-slovenska nogometna liga Z avtogolom poraz Zagreb, 5. junija. \ prvenstveni mačega igrišča in dosegla visoko tekmi h rva tsko- s lov e nske nogomet- zmago nad gosti iz Ljubljane, lo-da ne lige je danes v Zagrebu pred vse od začetka, do konca tekme je 1000 gledalci nastopila enajsterica bila igra precej raztrgana in so do-Lj ubija ne in izgubila to srečanje mači v glavnem igrali podrejeno • " ' 1 vlogo. Nasprotno pa je Ljubljana igrala v polju tehnično bolje, toda njen napad je kot po navadi zamu- Prosimo vse ustanove, podjetja in šole, da omogočijo članstvu »Partizana«, ki sodeluje na pokrajinskem zletu v Kopru v dneh 10., 11. in 12. junija pravočasen odhod na slavnostne dneve in jim v to svrho odobrijo potrebne dopuste oz. odsotnost iz šole. Izvršni odbor »Partizana Slovenije« Trešnjevka : Ljubiji,. 1:0 (1:0) dM? Pričakovali smo, da bo Trešnjev- poteku igre bi bolj odgovarjala ka tokrat izkoristila prednost do- zmaga v korist Ljubl jane. Modne 8000dijakov j&n&stafižo večja izurjenost in skladnost v izvajanju. Zanimiv je bil vložek pri- preko 8060 učenvev in dijakov ljubljanskih osnovnih, srednjih in stro- Ljubljana, 5. junija. V počastitev ,?■ obletnice osvoboditve je ljub- ,.ju.jh.., -j---------------------------------------------------,— —------ — , . - -. -. - , lansko društvo profesorjev in uči- kaiza atletike na naših srednjih šo- kovnih šol in je bila to res lepa ma je sider prinesla Mariboru dve ri‘jev telesne vzgoje ob zaključku tol s k ega leta priredilo telovadni na-»Rto vseh osnovnih in srednjih šol. lab. Dijaki Gradbene srednje šole manifestacija telesne vzgoje v šo-so v simultanih vajah prikazali me- lab. Čeprav moramo upoštevati, da Maribor : Kladivar 3:0 (1:0) Maribor: Grizold, Fišinger, Donko, Rajninger, Brajdič, Petrovič, Sofianovski, Ilranisavljevič, Fanič, Vidic, Požar. Kladivar: Leban, 'Vodeb, Coklič, Mahkovec, Cater, Pavlič, Posinek, Marinček, Rojnik, Hribernik, Pikelj. Stadion ob Tržaški cesti, gledalcev 1000, glavni sodnik Ileger iz Zagreba. Maribor, 5. junija. Današnja tekma je sicer prinesla Mariboru dve točki, toda igra obeh moštev nikakor ni zadovoljila. To je bilo po valen »stari« Cater. Sicer je treba priznati, da je Maribor zasluženo zmagal, vendar tudi Celjani niso (Nadaljevanje na 8. strani) Šibenik : Branik 3:0 Reka : Uljanik 3:0 Tekstilac : Segesta 1:1 (0:0) Split : Borovo 3:0 a a stadionu Ljubljane r Šiški se je sikoka v višino, istočasno pa so naj-,a'ies popoldne zbralo nad 10.000 boljši srednješolci-atleti nastopili v todičen postopek učenja teka in so tu nastopili v nekaterih točkah večini le nabijanje žoge, predvsem vsi dijaki in dijakinje, z veseljem po zraku in le redke so bile pre- Sledalcev, med katerimi smo opazili j^di podpredsednika Izvršnega sve-, LRS dr. Marjana Breclja, pred- treh točkah, in sicer na 100 m, na 1000 m in v štafeti 4 krat 100 m. V teku na 100 m sta se prša ob prša ugotovimo, da je bil nastop dobro mišljene akcije. Na vsak način je pripravljen in da je raven telesne bil daleč najboljši mož pri domača-h vzgoje na naših šolah dokaj kvali- srednji krilec Brajdič. Pri Kladi- Split Borovo Trešnjevka Reka Šibenik Segesta Ljubljana Tekstilac Branik Maribor Uljanik ^dnika Zveze »Partizan« Slovenije borila Valant (II. gimn.) in Breznik Tarama Polira in <1 rn» n-redista-vni- (XII. girnn.), zmagal pa je prvi s tetna. aicuuju a14.UA/ ---- var jr ju pa je bil nadvse požrtvo- a ,var 20 20 20 19 19 20 19 20 20 20 20 19 26 25 24 39:22 35:19 38:38 21:16 23 38:28 22 32:29 22 33:20 20 30:32 26 27:42 16 26:36 15 22:31 14 22:60 * v^ra-na Poliča, in druge predstavni ^oblasti. Prireditev je otv-or.il v imenu pro-K^tnega oddelka MLO tov. Zdešar, j .rvi so nastopili cicibani 18 l:jub-tenskih vrtcev, ki so s .posinema-VJem raznih živali pokazali del svo-življenja in igre v vrtcih. V !J?®lednjih točkah so nastopili učen časom 11.8, desetinko sekunde pred Breznikom. Posebno pa je ogrel gledalce telk na 1000 m, kjer je odlični Tratnik pokazal pravo ekshibicijo, saj je zmagal z naskokom slkoraj 100 m in žel buren aplavz celotnega stadiona. Dijakinje strokovnih šol so na- Tudi društvo »PARTIZAN" - Narodni dom je razvilo svoj prapor ? in učenke ljubljanskih osnovnih stopile v »Veseli polki« (sestava tov. , in sicer vsak razred s svojo Žitnikove) iin z ljubkostjo podajanja i. ko. Prvi razredi so nastopili v l' — ,1,,oVl- '(®rah, drugi razredi na niz.ki gredi, ^tji razredi v vajah z žogicami, žele velik uspeh. Dijaki in dijakinje gimnazij pa so se predstavili ljubljanskemu občinstvu z ravno- pa so prikazali rajalni na- terostmi (avtorja Longyka in Žitni-pod gestom »Veselje na trati«, kova), s čimer so prikazali osnovne g4 del, ki je zajel prikaz dela teles- prvine raznoterosti iz šolskega uč-m Vzf?oje od najmlajših let, ko se nega programa. Z nekaterimi, raz-“tok šele seznani s šolo in s prvi- merama težkimi prvinami, so želi V, začetki telesne vzgoje, je bil zlas-tj dijaki precej odobravanja pri “koten prikaz čimbolj naravnih občinstvu. Dijaki strokovnih šol so )»Lr’ stopnjevan po starostnih do- nastopili v preskokih čez švedsko h r t-J1 z vedno težjimi nalogami. V delu je nastopilo o.koli 4000 y h a n<>v ;,n pionirjev. dijaki gimnazij in strokovnih ^to-sicar v prvih dveh točkah dne so se proti 18. uri začeli nad Ljubljano spet zbirati oblaki in nekaj časa je celo rahlo deževalo. Toda vse to ni moglo zadržati pripadnikov enega največjih partizanskih društev v državi, »Par-zina« Narodni dom, ki so včeraj slavili dvojni praznik: priredili so uspel telovadni nastop in obenem razvili društveni prapor. Na telovadišču v Tivoliju, ki je z lepo zeleno travo, urejeno stezo za teke in pisanimi zastavami nudilo res lepo sliko, so se najprej postrojill vsi oddelki. Po odigranju državne himne in pozdravu , . - , ■ _ , n ,, . zastavi je stopil pred navzoče zastopnik skrinjo (avtor Longyika). bumultam okrajnega komiteja LMS tovariš Trček, preskoki so bili izvajani skladno Pozdravil je zbrane telovadce in nato -* »- • ----*__• —•— poklonil društvu v priznanje za njegovo uspešno delo lep prapor. Predsednik društva tovariš Tomaž Savnik se mu je z izbranimi besedami zahvalil ter nato pte-dal prapor društvenemu praporščaku tovarišu Senici Viktorju ml. V Imenu častnih članov je pripel trak na prapor Ir. Viktor Murnik, prav tako pa sta pri- I.jubljana, 5. jun. Včeraj popol- pela trakove še tovariš Trček v imenu " ** ■ — — — •» ..e« i — t a. ».5 X T OTrrl A ir ^ r_____in so pokazali, da je povprečni nivo drugem delu sporeda so nasto- telovadnih sposobnosti že razmero- ” ma visok. Ob zaključku so dijakinje višjih razredov nastopile v ra- jtoJe»olke na švedskih klopeh, nižje- ja.n ju (Tomažičeva), kjer so pnka-pa z vajami z dolgo palico, zale elemente raznih plesov. 1 °t>eh tdčkah se je že pokazala Na celotnem nastopu je nastopilo OK LMS in tovariš Lavrič v imenu SZDLS terena Ajdovščina. Nato so vsi telovadeči odkorakali za novim praporom vzdolž telovadišča, navdušeno pozdravljeni od približno 1590 gledalcev, med katerimi smo opazili tudi številne politične funkcionarje in ugledne osebnosti, kakor predsednika republiške zveze »Partizan« in člana Izvršnega sveta LRS Zorana Poliča, predsednika MLO dr. M. Dermastjo, sekretarja MK ZKS Vipotnika, polkovnika Lokovška-Jana, Franceta Lubeja in mnoge druge. Prvi so nastopili najmlajši društveni pripadniki. Kar veselje je bilo gledati številen »drobiž«, male dečke in deklice, vse v belih oblačilih, kako so hodili po gredeh, plezali in lazili čez ovire in pod njimi in se na razne načine igrali, kakor je primerno za otroka v nežni starosti, obenem pa se že v zgodnji mladosti navajali na gibanje in zdrav način življenja. Za njimi so nastopili prav vsi oddelki, od pionirskih do članskih V 16. točkah programa je sodelovalo 1012 vajami, na orodju, raznoterostmi, preskoki, štafetami itd. Višek je bil dosežen v nastopu vrhunskih telovadcev na drogu in telovadk na dvovišinski bradlji, ki so pokazali, do kakšne spretnosti, moči, in obvladanja telesa se lahko povzpne človek, Če začne uriti svoje telo v mladosti in če vadi vztrajno, načrtno ln nepreldnjeno. Nastop je v celoti prav lepo uspel, med posameznimi točkami ni bilo nepotrebnih odmorov, vse je teklo kot po maslu. Seveda, če bi posamezne točke motril skozi očala razvojnega predvojnega opazovalca, bi tu in tam še našel kakšen spodrsljaj kar se tiče skladnosti, kritja, lepote v izvedbi itd. Vendar mislim, da razne manjše pomanjkljivosti estetskega značaja danes ne moremo tako otro presojati, saj danes dajemo prednost fiziološkim učinkom pred estetskimi. Zato lahko trdim, da je društvo na pravi poti, čeprav se mora boriti s številnimi težavami, predvsem s tesnimi in nezadovoljivimi telovadnimi prostori. Število preko 1000 nastopajočih — to je toliko, kiikor najdemo ljudi na raznih okrajnih nastopih — je porok, da bo »Partizan« Narodni dom pod novim praporom še bolj razširil svoje vrste in vzrtajno sto- nastopajočih, ki so nastopili s pr«*timi pal novim uspehom nasproti. Skupščina Drsalno-hokejske zveze Jugoslavije Še enkrat: bltt BMCtiCBddlMliŠM šio uprete Hokejisti in sUsašci so se tožiti Ljubljana, 5. junija. Tudi letošnjo III. letno skupščino Zveze za drsanje in hokej na ledu Jugoslavije, ki je bila včeraj im danes v prostorih ZŠS smo pričakovali s precejšnjim zanimanjem. Vemo namreč, da se je v zadnjih letih ta zimskošportna panoga izredno razvila, saj imamo trikrat več klubov in štirikrat več igralcev kot pred vojno. Toda še vedno stojijo pred našimi funkcionarji številni problemi, ki jih doslej iz objektivnih ali subjektivnih razlogov ni bilo mogoče popolnoma razčistiti. Iz leta v leto se sučemo vedno okoli istih problemov in težav, ne da bi bistveno krenili z mrtve točke in afirmirali naš drsalni šport v svetu. Kritično besedo je imel v svojem tehtnem poročilu sekretar Zveze dr. Gogala, ki je med drugim ugotovil tudi tole: doslej še nismo dosegli v vseh panogah tega športa zaželene razvojne stopnje. Dokazal je, da naši forumi od društev pa do Zveze forsirajo le hokej na ledu, dočim umetno drsanje in kotalkanje povsem zapostavljajo. Odnosi z republiškimi zvezami so bili še doka j dobri, čeprav nekatere zveze (n. pr. srbska) niso discipliniramo in pravočasno javljale centralni Zvezi potrebnih poročil. Poudaril je, da je Zbor sodnikov dosegel precejšen kvalitetni razvoj, saj je mednarodna sodiška organizacija dala največje priznanje našim sodnikom, ko je povabila na evropsko prvenstvo v Nemčijo tudi našega sodnika. Ko je prešel na posamezne drsalne panoge, je dr. Gogala lepo razložil vse pomanjkljivosti, ki zavirajo razvojno pot jugoslovanskega drsalnega športa. Beseda je bila o hokeju na ledu in slišali smo, da muhaste zime v zadnjih letih preprečujejo vsakršen razvoj katerekoli drsalne panoge. Samo v Beogradu in na Jesenicah, kjer imajo umetno drsališče, lahko kljubujejo vremenskim neprilikam. Po mnenju tov. sekretarja je kvaliteta v hokeju na ledu še vedno odvisna od starejših igralcev. Vprašujemo pa se, kaj bo takrat, ko bodo ti igralci odšli? Dotaknil se je tudi evropskega prvenstva in poudaril, da je bila disciplina igralcev slaba, dalje da ni bilo nikakršnega soglasja med vodstvom in igralci, skratka, pravj konglomerat zmešnjav in nesoglasij, ki seveda ni moglo roditi uspeha. Razprava, v kateri so sodelovali delegati posameznih republik, je pokazala — in tako je bilo tudi sklenjeno — da se umetni drsalci ločijo od hokejistov in sami ustanovijo svoje organizacijsko telo. Precej je bi lo tu dr. govora o tem ali na j se sedež Zveze Jugoslavije prenese v Beograd ali ne. Poslušali smo peturno razpravo in mnenja (vmes je bilo precej demagogije) vseh navzočih, dokler ni bilo slednjič sklenjeno, da ostane sedež Zveze Jugoslavije v Ljubljani. Pomembna je bila ugotovitev predstavnika Zveze iz Srbije tov. inž. Valentinčiča, ki je dejal, naj v bodoče prevzame vso odgovornost za državno reprezentanco en sam človek, in to je po njegovem mnenju zvezni kapetan, in ne kot doslej komisija, ki jo je sestavljalo več oseb z različnimi mnenji. Končno je skupščina izglasovala, da bo to nalogo prevzel tov. Luče Žitnik. Prav tako so si izbrali zveznega kapetana za hokej na ko- talkah, saj vemo, da se ta panoga vse bolj razvija po vsej naši državi. Govorili so tudi o vseh drugih problemih, ki zadevajo naš hokej na ledu in na kotalkah, medtem ko so umetni drsalca ločeno razpravljali o svojih problemih in o svoji bodoči organizaciji. Ce resumiratmo celotno delo III. letne skupščine, lahko rečemo, da smo si dar.es v marsičem na jasnem. Predvsem pa lahko znova povemo: brez umetnih drsaišč ne bomo dosegli nobenega uspeha!! Razvoj imata danes pred seboj samo Beograd in Jesenice, ki imata umetni drsališči, v vseh ostalih krajih, in tudi v Ljubljani, kjer je tradicija tega športa največja, pa smo bolj ali manj obsojeni na životarjenje. Skupščina je tudi določila datume nekaterih važnejših prireditev v hokeju na ledu. Kakor vsako leto, Ljubljana, 5. junija. Od današnjega I. kola zvezne atletske lige za ženske smo pričakovali, da bo lepo tekmovanje podobno onemu od pretekle sobote, ko je imel Odred gosteh atletinje iz Miinchena. Žal pa sta dve stvari to preprečili. Preobilen dež je neugodno vplival na tckališče in ostale naprave, poleg tega pa je bilo tekmovanje brez najboljše ekipe, večletnega državnega prvaka — zagrebške Mladosti. Atletinje iz Zagreba so sicer prispele v Ljubljano, vendar Sele kakšne pol ure po začetku tekmovanja in potem seveda niso nastopile. S tem smo bili zaradi »višje sile« (zamude vlaka) opeharjeni za najbolj privlačno točko današnjega sporeda — dvoboj med Drago Stamejčič in Milko Bobovič. Samo tekmovanje je kasneje pokazalo, da do te borbe najbrž sploh ne bi prišlo. Na 80 m z ovirami je bila že Celjanka Petaurjeva boljša od Stamejčičeve in to z dokaj skromnim rezultatom, Tudi na 100 m nismo videli kakšnega posebnega rezultata in šele na 200 m je Stamejčičeva dokazala svojo »klaso«. Tudi danes so največ odobravanja žele zopet metalke. Useničnikove kar ni moč zadržati. Spet je skokoma napredovala za celih 41 cm, dosegla nov slovenski rekord (prejšnji rekord Kotluškove 13.44 metra), obenem tudi najboljši letošnji rezultat v državi in po naših podatkih (ki so verjetno nekoliko nepopolni) zaenkrat tudi 7 letošnji rezultat na svetu. Ostale metalke krogle so danes precej zaostale za običajnimi rezultati. BoljSe so bile metalke diska, kjer je zmagala Celjanka Celesnikova, pogrešali pa smo bolno Hudobivnikovo. Celjanka Petauer-jeva, ki smo jo nekaj let pogrešali na Knezova 119 sa 160 m Ljubljana, 5 .junija. V I. kolu zvezne atletske lige za ženske sta se danes na stadionu Ljubljane srečali ekipi Maribora in Ljubljane. Z nekaj izjemami so bili doseženi dokaj povprečni rezultati in za obe ekipi velja, da sta zelo neizenačeni. Mariborčanke imajo v svojih vrstah sicer nekaj dobrih tekmovalk v tekih, zato pa so v metih toliko slabše. Mlada ekipa Ljubljane je kot celota mogoče nekoliko bolj izenačena, manjka pa ji zato kvalitetnejših posameznic. Največ uspeha je imela Marija Knez z 12.9 na 100 m in 27.2 na 200 m. Od ostalih bi bilo treba pohvaliti predvsem še TJnter-rajterjevo in Jenšterletovo. Rezultati — 100 m: Knez (M) 12.9, Unterrajter (M) 13.1; 200 m: Knez (M) 27.2, Unterrajter (M) 27.7; 800 m: Rožanc (M) 2:37.6; 80 m ovire: Krajnik '(M) 13.8; višina: Vrečko (M) 131; daljina: Nedeljkovič (M) 4.61; krogla: Jenšterle (L) 10.43; disk: Jenšter-le (L) 28.82; kopje: Mermolj (L) 27.82; 4X100 m: Maribor 53.8, Ljubljana 55.6; točke: Maribor 10589, Ljubljana 9949. tekališču, se je takoj po povratku zopet uvrstila med najboljše slovenske atletinje in celo premagala Stamej čičevo. Na 800 m je Slamnikova vodila od začetka do konca in sigurno zmagala z najboljšim letošnjim rezultatom v državi. Medtem ko so višino 140 cm tri tekmovalke, med njimi zopet Škerjančeva, še kar lahko preskočile, je na naslednji višini 145 cm bilo videti, kot da skačejo 160 cm, tako gladko so vse namreč ■ podirale. Zmaga Orehkove v metu kopja ni bila niti za trenutek v nevarnosti. Svojo solidno formo v skoku v daljino je potrdila današnja zmagovalka Marjana Bajželj. V zadnja disciplini današnjega programa, štafeti 4X100 m, so imele Celjanke najbolj izenačeno ekipo, pa tudi menjale so najbolje, tako da so zmagale z velikim naskokom. še nekaj besed o ekipah. Odredove atletinje so bile v odsotnosti Mladosti seveda favorit današnjega tekmovanja, vendar so dokaj težko premagale borbene Celjanke, ki so se od lani močno popravile. Čeprav so dosegle ekipe rekordno število točk, še daleč ni to njihova končna meja, saj so bile vse bolj ali manj okrnjene. Odredovi ekipi manjka še nekaj tekmovalk, ki bi izpopolnile nekatere praznine. To velja predvsem za tek na 800 m, kjer so izgubile več sto točk. Tudi za štafeto bi bila potrebna vsaj še ena tekmovalka ali pa bi morale biti predaje precej boljše. V kompletni zasedbi pa je Odred še vedno glavni kandidat vsaj za 2. mesto. Ekipa celjskega Kladivarja je dokaj izenačena, vendar ima nekoliko manj najkvalitetnejših atletinj od Odreda. Vsekakor bo do finala ta ekipa lahko še precej napredovala in resno ogrožala ljubljanske nasprotnice. Ekipi Dinama in Varaždina sta sicer solidni, uvrstili se bosta po vsej verjetnosti tudi v finale, v borbo za višja mesta pa najbrž ne bosta posegali. Veliko gledalcev - malo tekmovalcev Ljubljana, 5. junija. Za letošnje republiško prvenstvo članov v rokoborbi, ki je bilo sinoči v Ljubljani, je vladalo med gledalci veliko zanimanje, saj je bila mala dvorana Direkcije železnic v Pražakovi ulici nabito polna. Ne moremo pa tega trditi za tekmovalce, ki jih je nastopilo samo 27 iz 2 klubov, talko da je republiško prvenstvo pravzaprav izzvenelo v dvoboju »Maribor« : »Ljubljana«. Nastopili so namreč rokoborci teh dveh klubov, medtem ko od ostalih klubov ni bilo nobenega prijavljenega. Če kritično ocenimo to prvenstvo, lahko rečemo, da je bilo eno najbolj zanimivih, saj so bile vse borbe lepe in tehnično na zadovoljivi višini. Toda zanimivo je, da so se vse borbe — razen 3 — od predtekmovanj do finala končale s tušem. Tokrat ni zmagovala moč, temveč tehnika, in še posebej moramo pohvaliti nekatere posameznike, ki so pokazali lepo tehnično znanje, tako da smo videti nekaj dovršenih osnovnih prvin tega športa. Pri tem moramo predvsem omeniti Mariborčane LETO XI štev. 23. Orešnika, Ceršaka in Koprivnika in Ljubljančana Bucka ter Dore rja. Buciko je kljub porazu bil med najboljšimi rokoborci prvenstva. Le škoda je, da je prišlo na tem prvenstvu do dveh občutnejših poškodb in si je favorit Koprivnik v welte>r kategoriji zlomil roko, Tušar pa poškodoval nogo, tako da sta morala oba iskati zdravniško pomoč, ki je bila tudi tokrat takoj na mestu. Posebno lepe borbe so bile v predtekmovanju med Buckom in Sikerjem v perolahki kategoriji, med Tušarjem in Pikovnikom v welter kategoriji ter med Buckom in Jagodičem v perolahki kategoriji. Skoraj v vseh kategorijah so postali republiški prvaki člani Maribora, ki jih je nastopilo 14, s tem pa so dokazali, da trenutno še vedno dominirajo v tem športu v Sloveniji. Sodniki Jazbinšek, Jenko in Grošelj so zadovoljiti. Končni vrstni red je bil naslednji — muha: 1. Mali (M), 2. Lang (M), 3. Klobučar (L), ban-tem: 1. Dorer (L), 2. Gabrovec (M), perolahka: l. Geričniik (M), 2. Jagodič (L), 3. Buciko (L), lahka: 1. Miklič (M), 2. Jere (L), welter: 1. Ceršak (M), 2. Tušar (L), 3. Koprivnik (M), srednja: 1. Orešnik (M), 2. Kokalj (L), 3. Grahornik (M), poltežka: 1. Pavšek (M) brez borbe, težka: 1. Sernko (M), brez borbe. PECELJ 10.6 na ISO m Beograd, 5. junija. V včerajšnjem prvenstvenem atletskem srečanju za moške je Cr-vena zvezda premagala Partizana z 94:89 točkami, atletinje Partizana pa so zabeležile zmago nad Crveno zvezdo s 54:51 točk. Na tekmovanju je bik) doseženih nekaj prav dobrih rezultatov. Omenili bi samo čas 10.6, ki ga je Pecelj dosegel na 100 in pa Marjanovičev skoik v višino 197 cm. Vojvodina : Špartak 104:79 Nooi Sad, 5. jun. V I. kola zvezne atlet-ske lige so atleti Vojvodine zabeležili danes v Novem Sadu nepričakovano visoko zmago nad Spartako-m 104:79 točk. Dež, ki je padal včeraj ves dan in vso noč, je onemogočil boljše rezultate. 1® poudaril predsednik MLO Trbovlje fov. Dala* Za občinski praznik so njo nedeljo razvili tudi bo tudi letos ob Dnevu JLA (22. decembra) , turnir republiških reprezentanc. Pred tem pa se bodo 10 dni pripravljati pod strokovnim vodstvom naši najboljši reprezentanti, kajti za konec decembra je določeno meddržavno srečanje v Beogradu med Jugoslavijo in Švico B. Državno prvenstvo bo od 1. do 5. februarja v Ljubljani, če bodo ugodne vremenske razmere (sicer pa v Beogradu ati na Jesenicah). Meddržavno srečanje Jugoslavija : Nemčija B bo v času med 23. in 26. februarjem v Ljubljani ali na Jesenicah. Po državnem prvenstvu bo verjetno še mednarodno srečanje Jugoslavija : Poljska v Beogradu. Za predsednika Hokej sike zveze Jugoslavije je bil izvoljen tov. Krese Leopold, predsednik Zveze športov Slovenije. Lipar Marjam Zvezna atletska liga Trbovljah prejš-d ruši veni prapor »Partizana«, kateremu je botroval predsednik MLO tov. Dular. V svojem govoru je predsednik MLO poudaril veliko pomembnost telesne vzgoje za delavca in zaprosil vse, ki so že pomagali, naj tudi v bodoče ostanejo zves-ti. Pohvalil je veliko nesebičnost društvenih vodnikov, katerim je zaupana vzgoja trboveljske mladine. Spregovoril je še zastopnik republiške zveze »Partizan« Slovenije dr. Verstovšek, ki je prav tako poudaril, da je delavcu telesna vzgoja nujno . potrebna. Pozval je članstvo, naj še vnaprej pri svojem delu vztraja in nesebično pomaga pri vzgoji najmlajših. Nato se je pričel javni telovadni nastop, kjer so sodelovali prav vsi oddelki. Ugajale so vaje pionirjev, pionirk in član-ic. Vsem tem dogodkom je sladila velika množica ljudi, kar kaže, da se je društvo v Trbovljah že afirmiralo in da je na pravi poti. Radnički zmagovalec Beograd, 5. jun. V Beogradu je bil včeraj in danes dvodnevni mednarodni turnir v m a- Kroglo fe vrgla 15,65 Ul Mladim atletinjam ljubljanske Svobode bi morali reči, da morajo biti nekoliko resnejše in se ne smejo ustrašiti najmanjše zapreke, kakor n. pr. danes dežja, ki je nehal že pred začetkom tekmovanja. Organizacija današnje prireditve ni bila tako dobra kot prejšnjo soboto. Rezultati — 100 m: Stamejčič (O) 12.8, Sikovec (KI) 13.0, Curl (D) 13.2; 200 m: Stamejčič (O) 26.2, Sikovec (KI) 27.4, Curl (D) 27.8, Petan j ek (D) 28.0; 800 m: Slamnik (KI) 2:22.1, Rogič (D) 2:24.1, Bela j (KI) 2:25.3; 80 m ovire: Petauer (KI) 12.7, Stamejčič (O) 12.7, Bajželj (O) 12.8, Petanjek (D) 13.2; višina: Sima (O) 140, Mati jek (D) 140, Škerjanc (O) 140; daljina: Bajželj (O) 5.11, Majcen (KI) 5.01, Mati j ek (D) 4.92, Galič (D) 4.92; krogla: Usenik (O) 13.63, Kotlušek (O) 12.03, Borovec (V) 11.78, Celesnik (KI) 11.41; disk: Celesnik (ICI) 41.36, Borovec (V) 40.73, Kotlušek (Odred) 37.07; kopje: Orehek (Odred) 37.45, Jezernik (Kladivar) 32.15, Capek (D) 31.92, Škerjanc (O) 31.87; 4X100 m: Kladivar 51.9, Odred 52.5, Dinamo 53.8; točke: Odred 14464, Kladivar 14223, Dinamo 12356, Varaždin 12644, Svoboda 6249. 1500 m steekle-chase: Pavčič C. (O) 4:30.6, Simonič (O) 4:36.0. NASTOP V SEVNICI Sevnica, 5. junija. Sinoči je bila v Sevnici slavnostna telovadna akademija v počastitev 50-letnice obstoja telovadne organizacije. Nastopajoči oddelki so za svoja izvajanja želi bučno odobravanje. Danes popoldne se je zbralo na igrišču tovarne Jugotanin čez 600 telovadcev in telovadk iz raznih partizanskih društev okraja Krško ter izvedlo svoj okrajni nastop. Uvodni govor je imel predsednik okrajne zveze »Partizan« tovariš Salmič Vinko, v imenu republiške zveze pa je spregovoril tovariš Verstovšek. Program je bil pester in vsi oddelki so nastopili s prostimi vajami in z vajami na orodju. Roš lem rokometu, ki ga je priredilo v okvir11 35-letnice svojega obstoja SD Radnički *2 Beograda. Prvo mesto je dosegel organizato turnirja Radnički pred Kolnem, Železničar* jem iz Beograda in Dinamom iz Pančeva. Srednješolci navdušeni rokometaš' V sredo so bile v Mariboru finalne teku® za prvenstvo mariborskih srednjih šol v n*8' lem rokometu. Med 9 ekipami je osvojil8 prvo mesto in lep prehodni pokal priredit6' lja (RK Branik) I. gimnazija pred lanski® zmagovalcem 11. gimnazijo. Na 3. mesto se je uvrstila Železničarska industrijska šola, ** IK3. Lepa prireditev ,,Partizana" v Zagorju Zagorje, 5. junija. V počastitev 1®' obletnice osvoboditve je danes do-mači »Partizan« izvedel javni tele vadni nastop in ob tej priliki mu je bil izročen nov društveni prap"1. Praporu jo kumoval starešina sl°" venskih telovadcev dr. Viktor Muf' nik.' pokroviteljstvo pa je prevz"' Rudnik Zagorje. Po odigrani internacionali je predsednik »Partizana* inž. Jože Kužnik orisal zgodovin« telovadne organizacije v zadnjih 1® letih. V imenu Rudnika Zagorje P8 je direktor inž. Stane Zabovnik izročil prapor »Partizanu« in dejal-»Pod tem praporom naj se tudi v bodoče zbira zagorska mladina.« N® telovadnem nastopu je nastopilo na" 200 telovadcev. Gledalcem je posebno ugajal nastop pionirjev in p'"" nirk. Nastopila je tudi Okrajna telovadna vrsta, v kateri je več rep11" bliskih in zveznih reprezentantom ŠPACAPAN 15:06.4 na 5000 n1 Zagreb, 5. jun. Močan dež je pokvaril današnje tekmovanje 1. ko<8 zvezne atletske lige za moške. Kija® -slabemu tekališčn -pa so bili doseženi nekateri odlični rezultati, k®.1 p niča, da so nekateri naši atleti odlično pripravljeni. Član Ljubija"6 Saša Špacapan je dosegel v teku 5000 m z rezultatom 15:06.4 nov sl<^ venski rekord. Tudi en h r vat siki rekord je padel, in sicer po Ošlak"" vicu, ki je pretekel 200 m v čas" 22.0. Od ostalih -so se najbolj odlikovali še I»rger (KI) z 10.9 na 100 J" in 14.5 na 110 m z ovirami, kar r eden najboljših letošnjih časov . Evropi. Murat (Dinamo) je tek" 1500 m v času 3:54.2, Gal in (Mlado®' pa je vrgel kladivo 55.03 m. Konc" stanje v točkah: Kladivar 25.7|'' Mladost 25.270, Dinamo 24.379, Lj«®' Ijana 23.208 jn Slavoniia 18.646._^ Naročajte se na Polet! Majhna udeležba Ljubljana, 5. junija. Zaradi slabih vremenskih razmer so bile okrajne tekme v ljudskem mnogoboju in vajah na orodju za moške oddelke izvedene v telovadnici na Klasični gimnaziji, za ženske oddelke pa v telovadnici Narodnega doma. Vse atletske discipline so bile izvedene, ko je nehalo deževati, na letnem telovadišču v Tivoliju. Tekmovalo je 13 moških in 14 ženskih, skupaj 27 vrst (od 34 prijavljenih) oziroma 83 tekmovalcev in 89 tekmovalk — skupaj 172 tekmovalcev. Okrajna zveza je bila prisiljena izločiti nedisciplinirane vrste, ker niso imele urejenih zdravniških potrdil in telovadnih legitimacij (Tabor, Bežigrad). Skupščina Sabljaške zveze Slovenije Več novih članov Ljubljana, 5. junija. Na včerajšnji skupščini Sabljaške zveze Slovenije je predsednik tov. Cvetko poudaril, da so se razmere v lanskem letu nekoliko izboljšale. Tako se je izboljšala predvsem borbena raven, medtem ko tehnike še vedno primanjkuje. Napredek je bil dosežen tudi v organizacijskem pogledu. Glede množičnosti pa letos še vedno ni bilo pravih uspehov. Mnogo krivde za to je v pomanjkanju rekvizitov, katerih se marsikateri klubi ne morejo nabaviti. Primanjkuje pa tudi ljudi, ki bi žrtvovati nekaj svojega prostega časa za razvoj sabljaškega športa. V lanski sezoni je aktivno delovalo 6 klubov in sekcij. Od teh je sabljaška sekcija Nove Gorice po dveh letih na novo zaživela in pričela z resnim delom. Pofeg teh šestih pa so delovale še 3 sekcije iz- ven okvira zveze, vendar v tesni povezavi z ostalimi klubi. To so »Par-tizan«-Naklo, Institut za telesno vzgojo in Akademija za igralsko umetnost. Število registriranih člane se je v lanski sezoni zmanjšalo, naraslo pa je število neregistriranih članov. Zasluge za to ima predvsem mariborski klub Branik, ki je posvetil vprašanju naraščaja mnogo pozornosti. Tudi propaganda je še vedno boleča točka sabljaške organizacije. Pred /ojno je bilo za sabljanje mnogo zanimanja, sedaj pa je to popolnoma zamrlo in je na sabljaških tekmovanjih le po nekaj desetin gledalcev. V bodoče bo treba tudi pri posameznih klubih najti ljudi, ki bodo večkrat pisali o delu v klubih in tekmovanjih ter s tem ponovno vzbudili zanimanje pri gledalcih. Rezultati: Ljudski mnogoboj: ni — III. razr. — vrste: 1. Trnov 391.8, 2. Narodni dom 256.7, VoSf mezniki: 1. Babič (Trnovo) 64.5; m^' dinci — III. razr. — vrste: 1. Trn<^ vo 395.8, 2. Mengeš 328.6, posam<#" niki: 1. Korenčan (Trnovo) 69.2; */ razr. — vrste: 1. Vič 406.3, 2. Zg- ® ška 391.3, 3. Narodni dom 334.1, P?. samezniki 1. Mestinšek (Vič) C- ’ člani — I. razr. — vrste: 1. Vič 4S»\ 2. Narodni dom 472.5, posamezni''1. 1. Dol jak (Vič) 83.8; mladinke — razr. — vrste: 1. Trnovo 266.0. meznice: 1. Sever 47.0, 2. Ogr>z',< 44.3, 3. Jesih (vse Trnovo) 43.4, razr. — vrste: 1. Zg. šiška 346.2; sameznice: 1. Marolt 63.8. 2. P1'''*!, 60.5, 3. Fiker (vse Zg. Šiška) 5" ' 1. razr. — vrste: 1. Vrhnika 339, ' Šentvid 333.1. 3. Medvode 322.9-Vič I. 309.5, 5. Vič II. 277.6. 6. geš 245.3. posameznice: 1. Ogrin 6 •’ 2. Kržan (obe Vrh.) 62.2, 3. ZdraVJ (Šentvid!) 62.1. Mnogoboj v vajah na orodij člani — nižji razr. — vrste: i- L\ šiška: 396.3, posamezniki: 1. Goi'1" 110.6, 2. Jemec 104.9, 3. Jeranko ' " Zg. šiška) 104.3; mladinci - višji vrste: 1. Narodni dom 412.2, P0*‘j mezniki: 1. Cerar 111.7, 2. B" 97.9, 3. A plene (vsi Nar. d.) nižji razr. — vrste: 1. Narodni "j, 464.0 posamezniki: 1. Pleško 85." j Štrekdj 80.1, 3. Gornik (vsi N- ,g, 78.6; čianice— nižji odelek — vT;ce: 1. Narodni dom 334.1, posam"2"1,, j. 1. Gruden (Vič) 67.2, 2. Kranjc 3. Vižintin (obe N. d.) 53.4; mlaj}1*1 j. — ni/., odd. — vrste: 1. Vič 373. : y Trnovo 360.1. 3. Nar. dom 337.2< j Zelena jama320.1, posameznice: ’ j Accetto (Trnovo), Horvat, Velka ^ (obe Vič) vse 64.1, 4. Košak 63.3-,t Blažič (obe Trnovo) 62.2, 6. (Vič) 61.0. Smole Fran)" Kako je v društvih goriškegn okra,a O iljsl Precej čas je že poteklo, odkar mi je urednik odobril prostor za popisovanje drugega dela mojega popotovanja po goriškem okraju. Skoraj bi mi ušle iz glave misli, pa vendar spomin še vedno močno živi. Zatorej poglejmo, kako je kaj s partizanskimi društvi v tem obmejnem predelu Primorske. Partizanska društva na Primor-" I™ se te dni pripravljajo na svoj Bajd praznik, na pokrajinski zlet Kopru, ki bo mogočna manifesta-'Ja partizanske dejavnosti, hkrati iS važen političen dogodek. Tajnika Krajne zveze »Partizane tov. Pleskarja sem torej dobil sredi velike-„ dela. Skoraj težko sem ga odtr-ial od skrbi, pa vendar mi je Iju-66211 ivo odgovarjal na vprašanja. Kako potekajo priprave? »Za Koper smo prijavili blizu 1100 j?1 * * * S Padni kov iz 13 društev našega .Kraja,« se je razvnel tov. Plesničar .? začel s pripo\redovanjem. »Največ l1 h bosta dala Nova Gorica (211) in 6o hrib (140), ki sta tudi sicer najmočnejši društvi naše Okrajne zve-e- Priznati moram, da so društva Z6Ia priprave zelo resno in da so >6daj že prav dobro pripravljena, 'astop v Ajdovščini je bil za član-i v° »Partizana« nekakšna general-a za Koper. Opazili smo še tudi 6aPake in jih bomo do pokrajinske-p zleta še skušali odpraviti. Razve-,61jivo pa je to, da naša društva ne ’°do nastopila samo na zletnem na-.fppu, temveč tudi v obeh mnogobo-P1- Če vam povem število vrst, ki m bodo udeležile tega tekmovanja, ;ai hkrati izrazim tudi svoje zado-?‘jstvo: 4 vrste članov, 2 vrsti čla-'c. 13 vrst mladincev in 11 vrst J.adink bo zastopalo naš okraj na J01 tekmovanju, Pa tudi sicer je rj 6([ vsemi pripadniki partizanskih Juštev veliko zanimanje za ta zlet. smp zlasti videli na okrajni skup-Vvlni sredi aprila, kjer so delegati in nai.ve5i' merl govorili o udeležbi 6 pripravah za zlet. Hkrati pa so pstopniki Okrajne zveze in instruk-?r Zveze »Partizan« Slovenije obi-.-ovali teren, dajali napotke in kon-j^hrali delo. Seveda moram takoj podariti, da je bila velika težava I lem, ker je bil okrajni načelnik °v- Vončina sredi največjega dela p orožnih vajah, kar pa bo sedaj Prihodu domov s svojo sposobno in vnemo nadoknadil. S kroji s mo primerno založeni, tako da f,ado imcli vsi nastopajoči predpisa-opremo. Kaj več o tem nimam Povedati, prepričan pa sem, da bo-' 0 Priprave v vseli društvih povsem sPele. In to je za nas dovolj.« Primanjkuje domov in orodja ^braz mu je postal nekoliko za- Ijeval: »Glavna težava v društvih je pomanjkanje domov. V okraju imamo 15 partizanskih društev, od katerih imajo svoje domove le društva v Šempetru, Zalem hribu, Renčah in Prvačini, 8 društev telovadi v raznih dvoranah kmetijskih zadrug, šol in prosvetnih domov, 3 društva pa sploh nimajo nobenega zaprtega prostora, kjer bi lahko redno vadila v slabem vremenu. To so društva v Gradišču, Ajdovščini in ^ridjen. Ob vprašanju, kako kaj ^C6r delajo in v kakšnih razmerah lv-ijo, se je zamislil, nato pa nada- Cepovanu. Če je vreme ugodno, lahko vadijo, če ni, pa delo zastane. Vprašanje doma je predvsem pereče za društvo v Ajdovščini, ki je veliko središče, pa nima nobenega prostora, niti takšnega, da bi se dal preurediti. Tako bodo Ajdovščani prisiljeni graditi nekaj novega. Toda kje vzeti finančna sredstva!? Tudi v Gorici Nje ta problem precej pereč, vendar pa imajo v načrtu graditev doma z vsemi prostori. Lokacija je že predvidena — stal bo ob glavni cesti poleg igrišča blizu postaje. Toda ta »stal« je seveda še daleč.. .< »Kako pa je z rekviziti?« »Tudi v tem smo bolj na slabem. Pri vseh društvih manjka orodje, kajti nezadovljivo finančno stanje ovira nabavo rekvizitov in tako Okrajna zveza pomaga kadar pač more, vsaj z glavnimi pripomočki, ki so društvom najbolj potrebni. Ni dolgo tega, kar je bilo med društva razdelejnih 15 blazin in 10 švedskih omar. Toda vsota za te rekvizite je bila ogromna: 750.000 dinarjev ni majhna stvar in s težavo smo jih skupaj spravili. Če pa pomislimo, da je v našem okraju nad 2000 pripadnikov partizanske organizacije, od tega največ pionirk (416) in mladincev (324), predvsem iz vrst kmečke mladine, potem si lahko mislite, da si društveni funkcionarji z Okrajno zvezo vred belijo glave, kaiko premostiti težave.« Veliko zanimanje za smučanje in atletiko »Ali v vaših društvih Vadite predvsem proste vaje in orodno telovadbo. ali je zanimanje tudi za kakšne druge panoge?« »Seveda ima vsako društvo osnovno nalogo vaditi obvezne vaje, toda v posameznih društvih so se lepo razvile tudi posamezne panoge. V Zalem hribu so močno navdušeni za orodno telovadbo, v Novi Gorici za akrobatiko, medtem ko goj$ odbojko skoraj povsod, atletika pa vedno bolj prodira predvsem v Novi Gorici. Nova Gorica ima že kar močno žensko in moško ekipo, ki ju sestavljajo predvsem mlade moči, • pa so že v začetkih svojih nastopov pokazale razveseljive uspehe. Naj naštejem samo nekaj imen: sestri Ška-rabot, Lah arnerjeva in Pucova so še najbolj perspektivne atletinje, za njimi pa stoji močna vrsta mladega kadra. Tako je v Novi Gorici. Svojo specifičnost pa kažeta društvi na Črnem vrhu in Čepovanu s tem, da se njuno članstvo posveča predvsem smučanju ni smučarskim skokom. V tej disciplini so pripadniki teh dveh društev tudi najboljši v okraju. Sami so si zgradili skakalnica za 30 in 40 m, veliko zaslug pa imata pri tem profesorja gimnazije na Črnem vrhu tov. Križaj in Nakrst, ki sta tudi sicer zelo agilna. Prvi je predsednik društva, drugi pa vaditelj. Se nekaj imamo novega v Gorici. To je plavalni bazen, ki ga je zgradila tovanra pohištva na svojem sektorju. Dela sicer še niso povsem končana (manjkajo še slačilnice, okolje še ni obdelano), vendar je bazen v glavnem že uporaben za nastope, tudi za razne tekme večjega značaja, ker ima olimpijske mere in pa skakalne deske. Tovarna pohištva ga je gostoljubno odstopila pripadnikom »Partizana«, ki ga pridno uporabljajo.« Dobri odnosi s športnimi društvi in oblastjo Ker smo se v razgovorih s predstavniki športnih društev dotaknili tudi vprašanja, kakšna je kaj povezava s partizansko organizacijo, in so bili ti funkcionarji zelo zadovoljni zaradi tesnili stikov s partizanskimi društvi, me je zanimalo, kakšno mnenje vlada o tem pri predstavnikih partizanske organizacije. Tov. Plesničar mi je dejal, da ta povezava sicer ni stalna, ker partizan- ska društva loči od športnih njihova specifičnost dela, vendar pa so v prav dobrem kontaktu in sodelujejo z njimi pri raznih prireditvah športnega značaja. Tako so elani Branika v precejšnji meri vključeni v odbojkarske ekipe »Partizana« Nova Gorica, kadar pa so na sporedu smučarske prireditve, tedaj člani »Partizana« sodelujejo s pripadnika ŽŠD Nova Gorica. Tudi pri atletiki se vidi ta povezava. »Glede oblasti pa je takole. Srečo imamo, ker je predsednik okraja tov. Remec hkrati tudi predsednik naše partizanske Okrajne zveze,« je nadaljeval tov. Plesničar. »Tov. Remec ima veliko razumevanja za telesno vzgojo nasploh in je pripravljen vsak trenutek pomagati. Tudi ostali funkcionarji okraja so naklonjeni telesnovzgojni dejavnosti in okraj obravnava pri svojih proračunih vprašanje dotacij partizanskim društvom. OLO je na primer pomagal zgraditi smučarsko progo na Lukovcib blizu Čepovana. Pri tem je bil močno aktiven tudi občinski odbor Čepovan. Skratka, obstoj partizanskih društev je v veliki meri odvisen od proračuna, ki ga sprejme okraj, kajti podjetja in tovarne nimajo pravega razumevanja za telesno vzgojo. Prav takšno stanje je s strani množičnih organizacij, kar se je močno videlo na občnih zborih društev. Zastopniki množičnih organizacij se teh občnih zborov niso udeležili, da bi dali s tem priznanje prizadevanju partizanskih društev.« ; Porajajo se nova društva Porast članstva od lanskega leta do letos je precejšen. Članstvo je naraslo za 47 odst., to je od 1393 na 2044, ustanovila pa so se mnoga nova društva, tako v Vipavi, Šempasu, Čepovanu in Dobravljah, medtem ko se novo društvo snuje tudi v Grgarju. Pa še in še se ukvarjajo z mislijo, da bi v bodoče ustanovili ! čim več novih društev. Naš mladi državni reprezentant v vajah na orodju, Jurjevič Franjo, j izvaja na bradlji kolo raznožno rt Med razgovorom s sekretarjem Okrajne zveze »Partizan« tov. Plesničarjem sem imel priložnost spoznati tudi načelnico mirenskega »Partizana«, društva, ki deluje prav na meji med Jugoslavijo in Italijo. V tem kraju je pač tako, da teče meja celo čez krajevno pokopališče. Majhna po postavi, me je s svojo odločnostjo presenetila. »Kako kaj delate?« »Delamo že, delamo, samo problemov je vse polno. To nas precej ovira,« je začela. »Najhujši problem je telovadnica, ki ni prav nič primerna za vadbo. Čudno se sliši, toda v telovadnico vstopamo naravnost s ceste in se morajo otroci pred vrati sezuti (tl), da ne nosijo prahu v telovadnico, ki pravzaprav skoraj ni telovadnica. Zanimanje za telovadbo je veliko, vendar število članstva pada prav zaradi tega razloga. Ni ravno razveseljivo, da smo bili nekdaj med najboljšimi društvi okraja in da se sedaj s tem ne moremo več pohvaliti. Ko bi nam le kdo hotel pomagati! Tovarna čevljev je sicer nared da copate za članstvo, tovarna pohištva pa gred in švedsko klop. Toda to nam ne zadostuje. Denarja ni in to nas tare. Pravega doma nimamo, in to je velik problem. Sicer pa imamo prav lep prostor, ki bi se dal preurediti v majhen stadion, ker ima zelo primerno okolje, obdano tako rekoč z naravno tribuno. Marsikaj bi lahko storili, saj se izživljamo v plavanju, odbojki ter košarki, in mladina rada prihaja v društvo. Tudi v tečaje smo poslali več svojih članov — 6 za orodno telovadbo, 2 za ritmiko, 1 za atletiko, poleti pa sta bila v Mozirju dva vodnika, ki sta položila izpit za III. razred. Vsi so z uspehom zaključili tečaje, zato si z njimi veliko pomagamo. Odnehali pa ne bomo, četudi nas tarejo še tolikšni problemi.« Precej sem zvedel v tem kratkem času, ugotovil, kje so sončne in senčne strani _ njihovega dela, in videl, da je dejavnost partizanskih društev močno razgibana, da pa se bo ob primerni pomoči stanje še mnogo izboljšalo. naši športniki "N pripovedujejo Letos, ko poteka 10 let, odkar so bili zadnji predeli naše domovine osvobojeni izpod okupatorjevega jarma, se je naše uredništvo obrnilo na vrsto znanih in še vedno aktivnih športnikov, naj bi ob letošnji 10-Ietnici v »Poletu« opisali nekaj svojih doživljajev in zgodb iz partizanov, predvsem takšnih, kjer so se naši športniki izkazali s telesno izurjenostjo in jim je slednja tudi rešila življenje. Prvi med pozvanimi se je oglasil naš popularni Janez Polda, junak planiške skakalnice. Sedaj pa berite, kaj je napisal o svojem življenju v partizanih. »Svojo športno kariero' sem začel že z S. letom, ker sem bil vedno strasten ljubitelj smučanja. Že pred vojno sem dosegel zadovoljive uspehe na smučarskih prireditvah. Kot učenec osnovne šole Dovje-Mojstrana sem imel v zimskem času obvezen smučarski pouk pod nadzorstvom Mincc Babičeve. Ta predmet mi je bili vedno najbolj pri srcu. Poleti pa sem tudi pasel krave in ovce v dolini Vrat in pri tem pridno nabiral »kondicijo« za zimsko sezono. Vsak dan sem prehodil okoli 20 km. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, smo takoj prenehali s športnimi nastopi in se pridružili Osvobodilni fronti, V parti-fcane sem odšel 15. febr. 1944 in sem bil ves čas kurir IV. gorenjske relejne linije. Kurirska služba ni bila najlažja. Tereni so mi bili sicer znani, bil sem izurjen in previden, toda kljub temu sem večkrat padel v zasedo in bil tudi ranjen. V zimskem času, ko je zapadlo tudi poldrugi meter snega, smo morali uporabljati smuči za lažje in hitrejše kreta-nje. Na smučeh sem se počutil varnega in po cele noči sem skrbel za vezo po različnih terenih, čez Savo, železnico in čez cesto. Bel plašč me je uspešno maskiral, videl sem ponoči kar dobro, ker v partizanih nismo bili »elektrificirani«. Na vsak način mi je športna izurjenost v partizanih mnogo koristila in se nikoli nisem ustrašil dolgih pohodov, pa četudi je bilo treba iti ponoči po gamsovih stezah. Starejša partizana Kotnik in Dovžan Ivan sta mi nadela partizansko ime ,Smuk‘ in na to ime sem bil zelo ponosen. Prvi mesec me je bilo nekoliko strah, pozneje pa sem se počutil v gozdu p spolen gospodar. V zimski dobi so nam večkrat prišli naproti pionirji in so nas voditi skozi nevarne predele ter zasledovali sovražnikove patrole, tako da so nam zelo olajšati napore, ki bi lahko terjati žrtve. Septembra 1944 sem padel v nevarno zasedo. Sovražnik me je obkolil, name pa so spustiti psa volčjaka ter me hoteti prisiliti k predaji. Strašne kričanje sovražnika Jlande hoch!‘me ni spravilo iz ravnovesja, pred očmi sem videl Begunje in sklenil sem: — Ne vdam se! — Pes se mi je približal in skočil, da me zgrabi za vrat, toda jaz sem bil hitrejši. S puškinim kopitom sem ga na mestu pobil ter z veliko eksplozivnostjo .špricnil' iz obroča ter pobegnil sovražniku pred nosom, čeprav so za menoj strašno streljali iz avtomatskega orožja. Pri tem sem dobil strel dum-dum krogle v nahrbtnik, drobec se mi je zapičil v križ ter ga še danes nosim za spomin. Dobil sem tudi pod pazduho ,štrajfšus‘, ki pa ni bil nevaren. Vsa sovražna patro-la je juri šala za menoj, a zaman: .Smuk' je smuknil in si rešil življenje. Prepričan sem, da mi je v teh strašnih sekundah, ko je odločalo naglo razsojanje, popolna koncentracija, brzina in vzdržljivost rešila življenje športna izurjenost, ki mi je vedno prav prišla, zlasti pa v takih nevarnih trenutkih. Težka leta okupacije so minila in tudi za nas je prišel čas, ko smo se iz gozdov vrniti v doline in v svobodi zaživeli mirno življenje. Nadaljeval sem s smučanjem in veliko tekmoval doma in v tujini s še kar zadovoljivimi uspehi. Danes sem v službi pri upravi gojitvenih lovišč .Triglav'. Tu sem še vedno pastirček, toda ne ovac, marveč divjadi, naših plemenitih triglavskih gamsov.« Piemontska telovadna zveza je priredila prejšnjo soboto (28. maja) v Torinu mednarodno tekmovanje posameznikov v vajah na orodju, katerega sta se udeležila tudi Jugoslovana Jurjevič in Ca ki ec. Naslednji dan je bila na sporedu še telovadna akademija, kjer so nastopili izključno domačinke, od tujih telovadk pa sta sodelovati le naši znani tekmovalki Rozmanova m Drini-čeva. Naši tekmovalci se v ostri konkurenci najboljših srednjeevropskih telovadcev niso mogli bolje plasirati, čeprav niso tekmovali tako dobro, kot pred mesecem dni na evropskem prvenstvu v Frankfurtu. Pripomniti moram, da je bil tudi kriterij ocenjevanja v Torinu precej strožji, kakor v Frankfurtu. Ča-klec si je pol ure pred tekmo pri razgibavanju na bradlji presekal kožo nad očesom in so ob otvoritvi prvenstvg najavili mene kot drugega jugoslovanskega tekmovalca. Kasneje so Ca kleč u krvavitev zaustavili, kljub temu pa ga je obliž precej oviral. Od tujih tekmovalcev sta brez »ikiksa« tekmovala le Švicar Stalder in Luksemburžan Stof-fel, resen nasprotnik pa jima je bil Španec Blum, ki ga je polomil na konju, pa tudi Nemec Dickhut, ki si je pokvaril plasma na drogu. Naši telovadkmji Rozmanova in Dri-va sta naredili s svojimi vajami zelo dober vtis in sta bili precej boljši od Italijank. Naša tekmovalca sta bila tudi nekoliko preutrujena od številnih tekem in nastopom v zadnjem času, pa tudj dolgih potovanj, kar vse nujno vpliva na formo posameznika. Upajmo, da nam bo šlo v bližnjem srečanju z Dansko, ki bo 25. junija v Ljubljani, vse dobro od rok, tako da bomo zadovo- ' Ijili ljubitelje vrhunske orodne telovadbe. Rezultati tekmovanja: 1. Stalder (Š) 47,35, 2. Blum (Šp) 47.00, 3. Stof-fel (Lux) 46.95, 4. Figo n c (I) 45.80, 5. Dickhut (Nem) 45.63, 6. Giinthard " (Š) 45.60, 7. Sam.pieri (!) 43.10, 8. Nielhng (Nem) 44.85, 9. Ca,kleč (J) 43.80, 10. Jurjevič (J) 41.30. Furlan Dušan Lep uspeli Črnomeljčanov Preteklo nedeljo je bil t Črnomlju mrd-narodni turnir v rokometu. V finalni tekmi so gimnazijci iz Črnomlja premagali gimnazijce iz Pfortsheima z 19:11 in prejeli iz rok predsednika OLO Črnomelj tov. Žuniča lep pokal. Gledalcev 1500! LETO XI Štev. 23. I m m : i - Za tako visok poraz Italije v srečanju z Jugoslavijo ima poleg igralcev njihove reprezentance precej »zaslug« tudi nekdanji italijanski kapetan državne, reprezentance Vi-tto-nio Pozzo. ki je gledal tekmo Škotska : Jugoslavija v Beogradu. V svojem članku je napisal, da so Jugoslovani igrali zelo slabo in da je naš nogomet v stagnaciji. To in pa še vrsta drugih člankov je precej vplivalo na italijanske igralce in na njihovo športno javnost, da so preživeli dneve pred tekmo v globokem prepričanju, da je zmaga že v žepu in da bo tekma samo odločala o tem, koliko golov bo prejela Jugoslavija. Sicer pa tudi pri nas ni bilo drugače. Slaba igra nekaterih naših standardnih igralcev: Čajkovskega, Bob ek a. Milutinoviča in drugih ni vzbujala optimizma niti pri naših igralcih kot tudi gledalcih. Korenite spremembe našega moštva, ki jih je izvedel naš zvezni kapetan Aleksander Tirnanič, pa so pri nekaterih nezaupanje v naše nogometaše samo še povečale. Priprave v Ljubljani so potrdile nezaupanje, kajti na trening-tekmi nismo videli nič takega, kar bi nam dajalo vsaj malo upanja na časten rezultat v Torinu. S takimi občutki smo šli na pot prav vsi: tisti s posebnim vlakom, novinarji, reporterji in končno tudi naše vodstvo. 7. Benom Hvalč sva imela to pot precej težko misijo: posredovati potek te tekme poslušalcem Badia Ljubljana. Prvič je bil to naš prvi prenos iz tujine, drugič pa ... teko sva midva računala, kaj bova povedala našim poslušalcem, če bomo na primer tekmo visoko izgubili. Malokdo bo verjel, da je za reporterja najteže, če mora posredovati potek tekme, v kateri igrajo Ju-goslavni slabo. Kaj bova povedala, če bodo naši igrali tako kot proti Škotski ali pa še slabše? To je bil najdn glavni problem. Prvo injekcijo zaupanja in vere sva dobila v Trstu, kjer sva se ustavila. Tržaški Slovenci so bili prav vsi prepričani v zmago naše reprezentance. »Ali ste kdaj pomislili, da se tekme igrajo tudi s srcem?« so nam govorili. Jugoslovani ne morejo izgubiti, v to so bili prepričani. Da res, na to nismo pomislil. Čeprav je bilo prav to še posebno odločilno. Italijani so bili prepričani, da nas bodo premagali predvsem zaradi boljše kondicije; računali so in tudi pisali, da se bo jugoslovanska reprezentanca lahko branila le prvi polčas, potem pa bo klonila. Težave z izgovorjavo imen V Torinu, kamor sva prispela že v petek, je bilo zbranih že precej novinarjev in reporterjev iz vse Italije. Na radiu Torino sva se spoznala z reporterjem italijanske televizijske družbe dr. Enricom Ameri-jem, ki naju je iskal zato, da bi mu pomagala spoznati in si ogledati vse Rezultat je še 0:0. Toda žoga se je po Zebecovem. sterlu odbila od prečke in Viola samo brez moči gleda okroglo usnje, katero je udaril Veselinovič v levi gornji kot. Jugoslavija vodi 1:0. y ZfiCMD TOJIH ČASOPISOV RADIO RIM: »Jugoslovani so z izvrstno igro presenetili naše moštvo. Svojo premoč pa so kompleti-ralj s 4 goli, k; so razbili vse naše upe v renesanso italijanskega nogometa ... Naši sosedje igrajo odličen nogomet... Ko je prešel na center, je ‘V uka s s svojo fantastično razgibano igro matiral Ferra-ria. To je bila smrtna obsodba našega moštva.« »TEMPO«: »Nivo igre Jugoslovanov je bil tako viso-k, klasa posameznikov in skupne akcije tako ja ie, da lahko rečemo, da jim ne bi bil> treba v ničemer zavidati Madžarom.« »MESSAGERO«: »V tej postavi (z Mitičem — op. ur.) je igrala boljše kot v Lausannj proti Braziliji in je gotovo najboljša ekipa, ki smo jo gledali v 'tej sezoni.« »L EQUIPE«: »Moštvo Azzrrov ni moglo končati sezone brez poraza. Svoj račun je plačala zaradi triumfalnega preporoda jugoslovanskega moštva, o katerem se od tekmovanja za pokal Julesa Rime ta ni več dosti slišalo.« »UNITA«: »Redkokdaj smo videli teko racionalne nogometne nogometaše, ki so sposobni, da dosežejo maksimalni efekt ob minimalnem trošenju moči. Jugoslovani so daleč nad Nemci. Danes predstavljajo skupaj z Madžari, Brazilci in Urugvajci najvišjo nogometno k-laso na svetu.« »STAMPA SERA«: (Vittorio Pozzo) : »Kadar so Jugoslovani v kondiciji, lahko dosežejo skoraj vse. S kondicijo in viško tehniko lahko premagajo vsako moštvo. Videti je, da so priprave po tekmi s Škotsko LETO X' Štev, 25. dobro uspele in le z dobro pripravo je možno doseči mednarodne uspehe. Vidoševič in Krstič II. sta začela s precej treme. Polagoma pa sla igrala bolje in bolje, To bosta gotovo standardna reprezentanta.« »GAZZETTA DELLO ŠPORT«; >25. -minuta — akcija Mitič—Veselinovič—Vuikas, zadnji prodre po -le-vj strani i-n doseže gol. Velite geste Steinerja, ki gol razveljavi zaradi offsidea, ki ga je mahal stranski sodnik. Stran siki sodnik je bil edini med 70.000, k-j je ugotovil, da je bil jugoslovanski napadalec v nedovoljenem -položaju.« »TAGESPOST«; »Elegantna igra v napadu, osnovana na natančnih nizkih pasovih, je izgledala kot nekakšen preporod najboljše dunajske šole, zvezane z vsemi finesami modernega nogometa, z elegantnimi triki s telesom, strašnim tempom in nevarnimi dolgimi pasovi v prazen prostor ... Italijanskega magičnega kvadrata ni bilo videti, medtem -ko sta Boš-kov in Krstič v sredi igrišča vodila uspešno režijo.« »SPORT-MAGAZIN«: »V nobe- nem trenutku nismo pogrešali Čajkovskega, Bobeka ali mladega Milutinoviča. Mladi novinec Krstič II. je bil veliko odkritje tekme — novi Čajkovski, h kateremu lahko Jugoslovanom samo čestitamo. Vuka s je igral v Torinu tekmo svojega življenja ... Zebeca je Ferrario še nekako držal, V-ukas ipa -m-u je kot nekakšna jegulja vedno ušel... Žvižgi proti »Azzurrom« niso bili na mestu. Tudi Madžarska bi bila proti tem-u moštvu, ki je igralo kot po notah, v največji nevarnosti.« »ŠPORT« — Ziirich: »Vse kaže, da so Jugoslovani sedaj našli pravo mešanico starih in mladih, h kateri so z raznimi eksperimenti že dalj časa težili, Od mladih je posebno ugajal Vidoševič, -medtem ko so starejši seme-stri igrali tako kot v svojih najboljših časih.« naše igralce. Skupaj smo se zapeljali na veliki stadion, ki je bil v nedeljo popolnoma zaseden, kjer so imeli naši nogometaši trening. Vse je šlo dobro, le izgovorjava naših imen mu je zadajal nemalo težav. Našega Veselinoviča je enostavno prekrstil v Vazelinoviča, Zebec je bil Cebek, Vukas je postal Fukas in novinca Krstiča je klical Kristič. S težavo sva ga naučila izgovarjati pravilno naše igralce, le pri Krstiču je vztrajal. Tu ni bilo pomoči: Krstič je ostal tudi na tekmi Krist ič. Skoraj bi pozabil omeniti, da so naši igralci doživeli v Trstu zelo lep sprejem. Peron je bil poln tržaških Slovencev, ki so z velikim zaupanjem pozdravljali naše nogometaše. Da, le tržaški Slovenci so bili prepričani, da jugoslovanski nogometaši ne morejo izgubiti srečanja v Torinu. Imeli so prav! Mesto lepih žena Torino je po mojem prepričanju najlepše severno-italijansko mesto. Milano ima sicer nekaj zgradb, ki privabijo vsakega tujca, toda nasploh je Torino najlepše mesto, kar sem jih kdaj videl. In še nekaj smo občudovali. Torino slovi kot mesto lepili deklet in žena. To sva ugotovila tudi midva in prav tako vsi ostali obiskovalci. Kot pomembno vest so prav tiste dni prinesli italijanski časopisi in posebno torinski, da se je v noči 24. maja rodila deklica Cynthia Moli no kot 800.000. prebivalec Torina. Časopisi so to zapisali v upanju, da bo imel Torino kmalu 1,000.000 prebivalcev, kar je njihova največja želja. Več težav pa imajo s prometom, saj ima vsak osmi prebivalec svoje motorno vozilo. To smo občutili tudi mi, saj peš skoraj nikamor ne moreš. Na križiščih zamudiš toliko časa s čakanjem, da rabiš za pot nekaj sto metrov najmanj pol ure. Zato se domačini le vozijo in če kdo nima svojega vozila, uporablja taksi. Tako je bili tudi z nami, le da smo imeli težave z denarnicami, v katerih je bilo vse premalo lir. Posebno draga je hrana in stanovanje v hotelu. Tu so cene za nas naravnost astronomske. Izbire ni bilo, kajti prav te dni je bil Torino še prav posebno poln, saj je imeli tudi razstavo: Šport skozi stoletja. To razstavo sva si ogledala in odšla iz velikega paviljona, ki je dolg okoli 100 metrov, širok pa okoli 80, zelo razočarana. Res je, da je sodelovalo kar 49 držav, toda ledem je bilo odmerjen zelo majhen prostor. Največ in najlepšega so dodelili italijanskim tovarnam športnih in turističnih rekvizitov. Športna razstava pa je bila dokaj skromna. Velik paviljon so imeli Italijani, ki so pokazali svoje uspehe na športnem polju. Vsem ostalim pa so dali malo prostora in Jugoslavijo smo s težavo našli v nekem kotu. Veliki stadion so odnrli v nedeljo že ob pol dvanajstih. Karaibinerji in prometna milica so imeli veliko dela. da so nekako uredili promet no ulicah, ki so vodile k stadionu. Vsi tramvaji so vozili na stadion in prav tako vsi taksiji, poleg njih pa še na tisoče vseh vrst vozil. Pred stadionom je ogromen prostor, na katerem je bilo pravo morje avtomobilov in motornih vozil. Vse željno pričakuje zmago Po končani predtekmi je prišla na stadion godba na pihala torinskih karabinerjev, ki je napravila časten krog in žel g, velik aplavz vseli gledalcev. Nam pa se je zdelo, da je bila ta ceremonija nalašč pripravljena,da bi dali prireditelji še več poudarka zmagi, ki so jo tako željno pričakovali. Italijanski novinarji so nam zatrjevali, da jim po zmagi nad Argentino, Belgijo in Nemčijo manjka le še zmaga nad Jugoslavijo, da bodo prišli vsaj med evropske no-. gometne velesile. Italijanski kibici utihnejo Zgodilo pa se je drugače. Naši so zaigrali z vsem znanjem in kar je najbolj važno, z vsem srcem. To smo ugotovili takoj in kaj kmalu nas je minil strah pred katastrofo. Gledalci, ki so prihod svojih ljubljencev pozdravili tudi s streljanjem žabic La podobno, so kaj kmalu utihnili. Naši so igrali vedno boljše in italijanska obramba je imela vedno več in težje delo. V odmoru so bili komentarji že precej različni. Nekateri so ugotavljali, da Jugoslovani igrajo »perfettamente«, drugi pa so upali, da bo našim v drugem polčasu zmanjkalo sape. Tega niso doživeli, doživeli pa so nekaj drugega: štiri gole, lepe čiste, ki so billi rezultat zares odlične igre našega moštva. Prvi gol je bil sprejet v grobni tišini, ki jo je motila le skupina naših gledalcev. Ko se je mreža drugič potresla, se je začelo žvižganje, pri tretjem in četrtem golu pa so Italijani začeli pošteno »navijati« za naše. Veliko vlogo so imeli tudi naši kibici, ki so bili opremljeni z velikimi ragljami, zvonci in drugimi, podobnimi rekviziti. Navdušenje je bilo tako, kot ga težko kdajkoli vidiš na kakšni tekmi. Italijanski »ti-fosi« so bili prav tako v pripravljenosti. Poleg drugega so imeli tudi metrske državne zastave na 'dolgih palicah. Zanimivi sta pri tem dve stvari: po drugem golu je zastav skoraj povsem zmanjkalo, pri tretjem golu pa so se naši navijači ene teh zastav polastili, jo dvignili visoko v zrak in začeli skandirati: »Tito, Partija.« Po končani tekmi so tisoči gledalcev dali polno priznanje našim nogometašem, medtem ko so italijanski reprezentanti odšli sklonjenih / glav v garderobo med ostrim žvižganjem vsega občinstva. V slačilnici so vsi Italijani jokali. Vsi naši gledalci pa so čakali naše igralce pred stadionom. Močan kordon karabinjerjev je le s težavo zadrževal naše ljudi, ki so s pesmijo in vzkliki pozdravljali zmagovalce tega velikega dvoboja. Naša pesem je odmeval po ulicah Torina in domačini so nas začudeno in z žalostjo opazovali. Pripovedovali so nam. da so pripravljali velike manifestacije v počastitev zmage, ki je pa seveda ni bilo. 300.000 lir za zmago ... Zaradi poraza pa niso bili Italijani niti toliko žalostni, čeprav so z njim ogromno izgubili. Toda bolj žalostni so bili zaradi igre, ki so jo pokazli njihovi ljubljenci. Naši nogometaši so bili na igrišču toliko boljši, da so bili Italijani kot učenčki prvega razreda. To je bil najtežji udarec njihovemu nogometu. Gledalci in komentatorji so po tekmi ugotavljali, da bodo Jugoslovani dobili za $nago samo 50.000 dinarjev, medtem ko so njihovim igralcem obljubili kar 300.000 lir. Ta nagrada je seveda izostala, dobili pa so vseeno vsak po 100.000 lir. Nekaj, kar so vsi ugotovili, je bilo očitno: volja do zmage, ponos in požrtvovalnost je bila pri naših nogometaših izražena v največ ji meri, medtem ko so Italijani prišli na igrišče v velikem prepričanju, da zmago že imajo in da je treba zabiti le nekaj golov. Vsi časopisi so objavili zelo objektivne članke o tej tekmi, pri čemer so številni posebni komentatorji seveda iskali tudi vzroke poraza. Res pa je, da jih je ta poraz spet potisnil daleč nazaj in da še dolgo ne bodo mogli govoriti o preporodu italijanskega nogometa. Kako zelo jih je prizadel nedeljski poraz, smo ugotovili tudi po tem, ko so po parkih, cestah in lokalih živahno komentirali poraz. Zvečer sva še enkrat gledala posnetke na televizijskem aparatu, kakršnih je veliko v Torinu, in potern sva odšla na vlak iri odpotovala v Milano. Poleg drugih znamenitosti sva si ogledala tudi veliko dirkališče v Monzi nedaleč od Milana, kjer se j« v četrtek smrtno ponesrečil znam®' niti italijanski dirkač Alberto Asca-ri. Treniral je za nedeljsko dirko in na ovinku mu je avto zaneslo s prage, ga dvakrat, trikrat obrnilo i® vrglo v travo. Med prevozom v bolnišnico je umrl. Vsa Italija je žalovala i,n tudi nogometaši na nedeljski tekmi so počastili njegov spomin z enominutnim molkom. Triumfalen sprejem v Trstu Prihod naših nogometašev v Trst je bil pravi triumf. Več kot tisov tržaških Slovencev je čakalo naše nogmetaše. »Plavi,plavi,« je odmevalo po peronu in v velikem navdušenju so se polastili naših nogometašev in jih na ramenih odnesli S postaje. Prvega so dobili fantje v roke Vukasa, odnesli so ga na ramah in končno vsega izmučenega pokadili v taksi. Prav tako je bito s Horvatom. Prepoznali so ga in ga v »Vespi« odpeljali v napačen hotel. Posebnih ovacij je bil deležen Bea-ra. — Vsega ni mgoče opisati, ker je bilo navdušenje tako veliko, d® so se naši igralci dobesedno izgubil1 v množici. Vodstvo se je zaman trudilo zbrati igralce, da bi jih odpeljali v hotel. Tako se je zgodilo, da je ena od skupin zašla v neki drugi hotel in je šele od tam šla v sprevodu do hotela »Corso«. Tam je bila zbrana že velika množica, ki je ponovno začela manifestirati. Ljudi je bilo vedno več in šele ko je dobila policija okrepitev, je bil promet vzpostavljen. Podobno je bito tudi pri odhodu. Na peronu je bito spet veliko ljudi, največ mladine, ki je lovila avtograme. Beara se D1 mogel rešiti in je pobegnil kar pod vagonom na drugo stran. V a gon so končno za-stražili karabinjerji, kajti sicer bi naše igralce ljudje zmečkali. Na Opčinah so prišli številni Slovenci iz okolice in so hoteli še enkrat pozdraviti naše igralce. To P?1! so karabinerji in policija pre-prečih dostop. Vlak se je ustavil daleč °d postaje za tovornim vlakom. Na velike prošnje in proteste so končno dovolili dvema deklicama, da sta pm zdravili nogometaše in jim izročil* cvetje. Menda res ni nikomur bilo bolj ustreženo s to zmago kot tržaškim Slovencem. Stari in mladi so nam zagotavljali: »Vi ne veste, kaj po" meni za nas ta zmaga Kako bodo zdaj bežali od nas tisti, katerim sflio najbolj na poti.« Pripovedovali nam tudi zgodbo, ki zasluži, da j° povem. V malem bifeju »Tivoli« v Trstu, kamor zahajajo po večini Slovenci, je bilo v nedeljo zbranih veliko ljudi, ki so gledali televizijski prenos tekme. Ko je padel prvi gol so začeli Slovenci vedno glasneje izražati svoje veselje. Kar je bilo italijanskih gledalcev, so izginili iz lokala pri drugem golu. Ostali so *® Slovenci, ki so po končani tekm1 priredili prave manifestacije. Nogometaše so pozdravljali skoraj na vseh postajah do Ljubljane. Nas® mesto je lepo sprejelo zmagovalo® tako kot zaslužijo. Kaj rada sva se vrnila. Utrujen8 sva bila ne samo od potovanja, temveč tudi od veselja in številnih 'tisov s poti po Italiji. Naj vas na koncu pozdravim tako kot smo se P®j zdravljali v nedeljo v Torinu: 4:0"‘ II. gimnazija najboljša Pred kratkim je bilo v Celju z8' ki j učeno tekmovanje celjskih srednjih in strokovnih šol v nogomet in odbojki. Nogometna liga pote8 že tretje leto, šole pa se bore & prehodni pokal Kladivarja. Leto so zmagali dijaki II. gimnazije LL točk), pred I. gimnazijo (10), **>? (7), Vajensko šolo (7) in Učitelj ščeim. . - Tudi v odbojki so prepričeva|D zmagali dijaki II. gimnazije, ki f>*sa izgubili nobene igre in niti @ne6 s-eta (!). Slede jim dijaki I. gin*n. zije, ES5, Učiteljišča in IKŠ. Pri ® jakinjah je zmagalo Učiteljišče, 6‘‘.. de ESS, II. gimnazija, I. gimnazij in Šola za medicinske sestre. Kljub štirim prejetim golom je bil italijanski vratar Viola med najboljšimi v svojem moštvu. Na vidimo njegovo odlično paradio, ko je pravkar zadržal oster strel Veselinoviča. N O O O U ■= TT Naša anketa o slovenskem nogometu Predvsem več discipline! Takrat nismo bili zadovoljni V nadaljevanju naše ankete — Kako dvigniti kvaliteto slovenskega nogometa — priobčujemo danes nekaj misli, ki jih je napisal eden od mnogih ljubbiteljev nogometa, Franc Purie iz Ljubljane. Poglejmo kaj pravi! * Predvsem bi poudaril, da je osnovni pogoj za doseganje uspehov T športu in prav tako tudi v nogometu trdna disciplina, s katero se da doseči v moštvu pravo enotnost, medsebojno tovarištvo in sodelovanje. Ce tega ni in če se katerokoli moštvo ali klub teh pogojev ni držal, ter jih med igralci ni izvajal, Potem je razumljivo, da pride do neuspehov. Zaradi tega pa seveda ni treba dolžiti igralcev ali koga drugega, kajti uspeh ali neuspeh na igrišču je le posledica dobre ali slabe vzgoje, za katero pa morajo skrbeti odgovorni funkcionarji. Torej, glavni krivci neuspehov so oni, ki so neposredno vodili moštvo, pri tem pa niso znali ali ne hoteli vedeti, kaj moštvu man ja, kako ga je treba za vsak posamezni nastop usposabljati in kje je treba iskati napake ter jih odstranjevati. Če gremo podrobno v to, najdemo krivce med tehničnimi vodstvi in trenerji. tudi trenerja, ki se ukvarja neposredno z igralci. Ta mora biti do neke mere še strožji v odnosu do igralcev, v ostalem pa danes roka tehničnemu referentu, ali točneje povedano, oba se morata med seboj izpopolnjevati. Pri tem mora seveda odpasti vsakršna domačnost, oba morata imeti primerno avtoriteto, sicer igralci v njih ne vidijo voditelja in nimajo pravega odnosa do njiju. S tem pa se že začenja rušiti notranja trdnost moštva in jasno tudi disciplina. Ustvarjajo se skupinice, vsaka »vleče« na svojo stran in — neuspehi so tu. Tega smo pri naših moštvih opazili vse premalo. Od tod slabosti našega nogometa, od tod pot navzdol, namesto da bi šlo navzgor. Menda bi bilo d-obro, da bi odgovorni čini-- tel ji v naših klubih o tem temeljito pozna lastnosti vsakega po- razmislili in naredili, prelomnico, ka, njegove skrbi in težave saj v.si želimo, da bi se nogomet dvignili na nekdanjo raven, da V četrtek je bila v Ljubljani na stadionu Odreda diruga javna tekma ljubljanske mladinske nogometne reprezentance. Mladi nogometaši So igrali z B-moštvom Odreda in izgubili srečanje z 2:3 (1:3). Igrali so mnogo slabše, ne glede na to, da je bil nasprotnik močnejši. K porazu je precej pripomogel tudi sodnik Gvardjančič, ki je tokrat sodil precej slabo. V predtekmi sta se v borbi za točke zapadne slovenske lige pomerili enajsterici Grafičarja in Branika iz Nove Gorice. Zmagali so po-žrtvovalnejši Branilkovci z 1:0 (1:0). Bili so boljši v polju in borbenejši. Ce bi imeli boljše strelce, bi bil rezultat še višji. Sele potem pa zadene neposredna krivda tudi same igralce, ki pa so v tem primeru pravzaprav podrejeni svojim voditeljem. To sem omenil zato, ker ljudje vidijo glavne krivce le med igralci, v resnici pa je ponavadi krivda drugod. Igralce je treba pravilno vzgajati ter paziti nanje kot na svoje oči, hkrati pa jih bodriti ob njihovih nastopih. Iz tega nastane vprašanje, kakšen naj bo tehnični referent in kakšen trener moštva, da bosta svoje naloge uspešno uveljavljala. Tehnični referent naj bi bil oseba, vešča organizacijskega dela, dober psiholog, do igralcev hkrati strog 'in očetovski, ki i sameznika, njegove skrbi in težave ter jih skuša odstraniti aili vsaj omiliti. Če je takšen, potem lahko uvede v moštvo pravo disciplino in jo utrjuje, ko pa je moštvo že dovolj disciplinirano, je nadaljnje delo lahko. Podobne naloge zadevajo Takšne brezbrižnosti pa še ne! na nekdanjo raven, da ne bi capljali vedno zadaj kot nekakšni siromaki. Se nekaj bi pripomnil. Strinjam se z mnenjem tov. T. S. glede amaterizma in neamaterizma, kajti vsi vemo, da je amaterizmu v borbi za kvaliteto v višjih razredih pri nas odklenkalo. Tega pa nismo krivi sami, temveč pogoji, v katerih se danes šport po svetu nasploh razvija. Ne bi se pa strinjal z mnenjem tov. T. S„ da bi ustanavljali kakršenkoli nov nogometni klub na račun drugih klubov. S tem bi zagrešili veliko napako, ker bi kaj trajnega prav gotovo ne dosegli, pač pa bj verjetno še nazadovali. Spomni-ndmo se samo na fuzijo nekdanjih nogometnih klubov Ilirije in Primorja, ki je povzročila, da je kvaliteta nogometa padla, namesto, da hi rasla. Mnogi dobri funkcionarji obeh klubov so se povečini razšli, prav tako pa tudj nogometaši. Zato pravim — proč z ustvarjanjem novega nogometnega kluba na škodo drugih!« Že precej časa je minulo, odkar je Košarkarska zveza Slovenije poslala vsem svojim društvom in klubom obvestilo, da namerava letos organizirati več tečajev za inštruktorje, trenerje in vaditelje, ki jih bodo vodili naši najboljši in priznani strokonvajki. Že lani pa je morala Zveza odpovedati podobne tečaje, samo zato, ker kratkomalo ni bilo tečajnikov in tudi letos je doslej prišlo zelo malo prijav. Verjetno funkcionarji v posameznih društvih ne vedo, da najvišji košarkarski forum. v Sloveniji skrbi za vsestranski razvoj te športne panoge v naši republiki. Večkrat se namreč slišijo očitki, predvsem na podeželju, češ da Zveza skrbi le za zvezne ligaše in morda še za nekaj članov v I. republiški ligi, za vse ostale pa ji je prav malo mar. Zanimiv, je dejstvo, da se pojavljajo v društvih nekakšni »veliki strokovnjaki«, ki trenirajo košarkarska moštva in jim obljubljajo sijajno bodočnost, če bodo vadili pod- njihovim vodstvom. Seveda pa vse to odpade in večkrat so nekatera naša društva bolj razočarana, kakor pa zadovoljna z rezultati, ki so jih obetali pred začetkom kateregakoli tekmovanja. Naša Zveza je zato letos določila, da morajo društva poslati na te tečaje svoje trenerje ali inštruktorje, kajti kdor ne bo opravil potrebnega izpita na tečaju, ki ga organizira Košarkarska zveza Slovenije, ne bo mogel v bodoče biti strokovni vodnik našim mo- Oster strel Mitiča, Viola se požene proti žogi, toda tu je noga nesrečnega Bergamaschija, ki spremeni ž ogi smer in pot v prazna vrata je odprta. V ozadju vidimo Vukasa, k J se že navdušuje nad uspešno akcijo svojega tovariša. 3:0 za Ju golavijo. Vrnili so se po veliki zmagi... Odred in Ljubljana prvaka Bilo je v torek, 31. maja, na peronu ljubljanske postaje. Ura je 19. Se 33 minut je manjkalo do prihoda Orient-Exipressa iz Trsta. Stopil sem na peron in zagledal tam množico znanih in neznanih obra-zov. Toda 'kakšno nasprotje! Nekaj hni prej ob odhodu naše nogometne reprezentance v Torino se nas je zbralo mnogo manj, vsi precej zaskrbljeni, kam se bo obrnila sreča ~~ v prid »Azzurram« ali našim. Da-°es pa je bilo tu okoli 2000 ljudi. . Glas po zvočniku: »Exp resni vlak lz Trsta prihaja na tretji tir. Potnike opozarjamo, da se umaknejo s tretjega tira . ..« Ura je kazala natančno 19.33, ko je privozil vlak na postajo. Toda opozorilo prometnika je bilo prava Vzpodbuda za vse ljubi jamske in yruge ljubitelje nogometa, da so se bolj pritisnili proti tretjemu ti-fu ter ustvarili živi zid teles. Potniki v prvih vozovih so nam ze povedali: »Tam zadaj so. Tamo °traga.< Reprezentanti so se pofca-zailj pri oknih, iz množice pa se je sprostil en sam vzklik in ploskanje: živela naša reprezentanca, živeli zmagovalci!« Predstavniki Nogometne zveze Slovenije in skupina Hubljansikih študentov je pohitela k vagonu, vsi s šopki v rokah in nasmejanih lic. »Čestitamo, čestitamo!« so bili prvi pozdravi. Krepki stiski rak in že navalili lovci na avtograme. Reprezentanti so imeli kar precej deri- saj so morali drug za drugim Ptiro dajati podpise, preden bj vlak kreni! naprej. S težavo sem se pretil bliže k vagonu in tako na hi-zastavil nekaj vprašanj. »Kako se ka j počutite?« _ Beara: »Jaz sem zadovoljen.« Moša Marjanovič: »Presenečeni jm<> nad sprejemi od Trsta do •j ubija n e.« Veselinovič: »Navdušeni smo nad mago, še bolj pa nad tem, da so ps na vsej poti od Trsta do Ljub-clMe pričakovali velike skupine . mvencev, ki so nas najiljubeznive-ri pozdravljali. Najbolj prisrčen jPr^jem je bil v Trstu, pa tudi j| ubija na ne zaostaja za njim.« Mitič: -»Sestava reprezentance je jrVsem uspela, vsi igralci so igrali Phro. Italija je bila resen nasprot-pk, kj smo ga pa povsem pregazili. ‘Ve?ultat bi bil lahko še mnogo ecji.< Stankovič: »To je bila velika tek-s a- Mogoče smo igrali tako dobro k še z Rusi na ©limpiadi, toda ePričan sem, da je bilo tokrat bo- lje, kar potrjuje, da je naša zmaga zaslužena.« Se in še so se stegovale rake proti oiknom vagona; še jn še so bili na , T . . ,. , • - delu lovci avtogramov. Med množico prvenstvo. Ljubljana se je se pose-pa smo opazili tudi takšne, ki jih beJ kpr vsn "”*»*"* V okviru prvenstvenih nogometnih tekmovanj so mladinci ljubljanskega nogometnega centra nedavno zaključili svoje prvenstvo v obeh skupinah in tako smo dobili prvaka posameznih skupin — Ljubljano in Odred, ki bosta tekmovala na izločilnih tekmah za slovensko njiti kol so naslednji: B-skupi-na; Ljubljana : Domžale na nogometnih tekmah ponavadi ne vidimo. »Kdo je tale? Ali je Zebec? In ta? Alj je to Bobek?« so padala vprašanja. Ni bilo več časa za razgovor, žvižg prometnikove piščalke nas je opozoril, da ima vlak odhod proti Zagrebu. »Zdravo! Srečno!« so s ploskanjem spremili naše igralce na poti domov. Iz daljave so naši nogometaši še mahal: v pozdrav, mi pa smo se razhajal; zadovoljni in z mislijo, da bi radi še večkrat doživljali od naših reprezentantov tako vesela presenečenja, Tone Bančič izkazala, ker je vsa srečanja odločila v svojo korist in to z odličnim količnikom. Pripomnili bi, da to prvenstvo v spomladanskem delu ni bilo preveč uspešno, saj so mnogi klubi predali tekme s 3:0 p. f„ posebno v B-sku-pini, kjer je bilo v spomladanskem delu odločenih s tem rezultatom kar 9 srečanj. To meče slabo luč na klube, ki bi morali že po propozi-cijali imeti mladinska moštva, pa kot kaže, zanje premalo skrbijo. Predvsem velja to za Ilirijo in Grafičarja. Potrebno bi bilo, da bi NPL obema kluboma kakorkoli priporočila, naj povečata skrb za mladino. Sicer pa so vse tekme potekle disciplinirano in v redu. Rezultati zadnjih kol Te 8:2 (4:0), Grafičar : Logatec 0:3 p. f., Ilirija : Svoboda 0:3 p. f., Ljubljana : Ilirija 3:0 p. f., Logatec : Domžale 3:0 p. f., Svoboda : Grafičar 3:0 p. f., Svoboda : Logatec 6:2 (3:0), Grafičar : Ljubljana 0:10 (0:6), Ilirija : Domžale 0:3 p. f„ Logatec : Ilirija 3:0 p. f., Domžale : Grafičar 3:0 p. f., Ljubljana : Svoboda 12:1 (6:0); A-skupina: Odred : Slovan 4:0 (3:0), Papirničar : Krim 2:2 (2:2), Krim : Odred 2:2 (1:1), Slovan : Kočevje 7:1 (5:1), Krim : »Slovan 2:0 (0:0), Kočevje : Papirničar 0:7 (0:3), Slovan : Papirničar 3:0 p. f., Kočevje : Odred 1:5 (0:3). Lestvica B-skupine: šivom. To še posebej velja za tako imenovane honorarne trenerje, ki se širokoustijo in skušajo posredovati »vse novitete« košarkarske igre svojim varovancem. Čudimo pa se, kako to, da v naših društvih, ki vendarle nastopajo v organiziranih tekmovanjih, torej v vseh republiških ligah, ne čutijo potrebe poiskati človeka, ki bi se resnično zanimal in poglabljal v to športno panogo, in ki bi na takšnem tečaju lahko vidno napredoval in postal najboljši trener svoje ekipe. Seveda ta graja ne velja za vsa društva. Toda kdor pobliže pozna silni razmah slovenske košarke in več na novo ustanovljenih društev, bo vedeb da je med košarkarskimi funkcionarji še veliko brezbrižnosti, katere resnično ne razumemo. Ljubljanski balinarji v Vipavski dolini Na pobudo balinarskega kluba Gaber j e je bil v nedeljo v tem kraju propagandni balinarski turnir, ki so se ga udeležili poleg ljubljanske reprezentance še domači klubi Nova Gorica, Pivka, Sežana, Branilk in Gaberje. Okoli 400 gledalcev je z zanimanjem sledilo posameznim borbam, ki so bile precej napete, najbolj pa so navdušili ljubljanski reprezentanti, ko so prikazali mednarodni sistem igre z železnimi kroglami. Kot je bilo videti, je ta turnir v vseh ozirih uspel in bi kazalo takšne propagandne prireditve organizirati tudi drugod. PRVI DEL BALINARSKEGA PRVENSTVA KONČAN Te dni se je v Ljubljani zaključilo balinarsko prvenstvo ljubljanskega centra, ki je bilo zelo zanimivo. V zadnjih tekmah so bili doseženi naslednji rezultati: južna cona: »Partizan« Vič : Jadran 0:2, Žaba : »Partizan« Vič 2:0, Rožna dolina : Polje 0:2, Jadran : Krim 2:0, Krim : Polje 1:1, Polje : Jadran 2:0; severna cona: Šiška : Kamen 1:1, Turbina : Poštar 2:0. Vrstni red je naslednji — severna cona: 1. Šiška 4, 2. Poštar 4, 3. Grafičar 4, 4. Turbina 3, 5. Kamen 1; južna cona: 1. Polje 9, 2. Jadran 5, 3. Rožna dolina 4, 4. Žaba 3, 5. »Partizan« Vič 2, 6. Krim 0. Lestvica A-skupine: Ljubljana 10 10 0 0 88:4 20 Odred 9 8 1 0 32:6 17 Svoboda 10 7 0 3 34:24 14 Papirničar 9 5 1 3 28:12 lil Logatec 10 6 0 4 22:33 12 Slovan 9 3 0 6 17:20 6 Ilirija 10 3 0 7 9:24 6 Krim 9 2 2 5 17:22 6 NK Domžale 10 3 0 7 14:39 6 Part. Kočevje 9 3 0 6 13:45 6 Grafičar 10 1 0 9 4:36 2 Part. Mengeš 5 2 0 3 7:9 4 Boštjan pobomik amaterizma igrali, vala.< tem bolj se publika zal sem od sile živčen, namreč postavil na uničevanje neamate-več miru. dnevi sem se ravno Zadnje čase Odkar sem se čelo akcije za rizma, nimam Vred nekaj hotel usesti h kosilu, ko privihra ves razburjen n sobo nogometaš Janez iz Kurje vasi. Zakrknjen ne amater. Dobiva vsak dan od kluba za kosilo kranjsko klobaso in včasih celo večerjo. Ves prepaden me zgrabi za kamižolo in o nepojmljivi nervozi v trenutku potrga vse gumbe na njej. / >Cital sem, da ste sklenili zatreti d Sloveniji neamaterizem do korena. Nikarte, prosim vasi Potem bom riioral prenehati igrati fuzbal. Pa ga tako rad nabijam. Če pa mi vzamejo kranjsko klobaso in tiste večer jice, ne bom imel več moči za igro, ker z zaslužkom komaj preživljam otroka in ženo. Ko je pa taka draginja. Saj je krompir že po ...?< »Janez, tu ni pomoči,t sem ga mrzlo prekinil v strahu, da mi ne našteje vseh dnevnih tržnih cen, ki jih itak že vsak dan dobim servirane h kosilu od žene. % Enkrat je treba začeti s temeljitim čiščenjem in ker nikjer drugje nočejo, moramo pač mi Slovenci. Jaz sem se trdno odločil in mi je prav malo mar. ali boš ti še brcal žogo ali ne.t Razrogačil je oči, sklonil glavo in ni ga bilo več. V meni pa sta tisti trenutek nabrekla dva živca, kakor dve kuhani hrenovki. Vzkipel sem. Če je že ves svet gnil in se ne upre pokvarjenosti, ki jo širi profesionalizem, se bomo pa mi Slovenci. Visoko bomo dvignili čistočo našega športa, zgradili, če bo treba, neprehoden kitajski zid in zavarovali naše športnike pred morebitnim okužen jem ... Drin — drinl Zagrabim telefonsko slušalko. tčuješ, Boštjan, kaj ga pa ser..-tel? A H res ne bomo več gledali o Ljubljani Partizana, Hajduka, Cr-vene zvezde in ostalih mojstrov nogometne žoge? Po deset do petnajst tisoč nas je bilo včasih na Odredo-oem stadionu. Sedaj pa štej tiste reveže, ki se trapijo z raznimi Boki ji, Segestami in podobno rajo. Ali smo vsi tisti tisoči, ki bi radi gledali nogometne umetnike, od muh? ...« Jezno sem treščil slušalko v vilice, V živčnem sistemu pa sta mi spet nabrekli dve novi hrenovki. Jezilo me je, ker je govoril resnico. Včeraj, ko so tisti reprezentančni plačanci igrali samo trening-tekmo z Odredom, se je vse trlo ljudstva na stadionu. Kadar pa igrajo Krim, Slovan, Nova Gorica in ostali naši čisti amaterji, lahko gledalce se-' šteješ na prste ene roke. Na nastopih naših najčistejših športnikov — atletov — jih pa sploh ni. In na tako publiko naj bi se ozirali. Ne in stokrat ne! Tej tako imenovani športni publiki ni za drugega kot za užitek in zabavo. Mi pa bomo igrali nogomet zaradi nogometa in ne zaradi publike. L’art pour l’artl Da bi umiril otekle hrenovke, sem pograbil klobuk in se podal v naš prelepi Tivoli. Nenadoma me iz težkih misli prebudi razposajen smeh. ullaha, stric Boštjan, kakšen pa si! Da te vidi Picasso, bi ti gotovo nekaj plačal za poziranje. Levo lice imaš zeleno kot kumara, desno pa rdeče kot paradajz.t Nečak Dušan se mi je režal v obraz. Eksplodiral sem: -»Molči, gum-pecl Kaj veš ti, kaj se pravi boriti se za čistočo slovenskega športa/« »Ah, saj res. Čestitam stric, čestitam! Iz profesionalnega balinarja si se prelevil v pobomike amaterizma. No, ko boš napravil med nogometaši red, lahko pričneš drugje. Na primer pri košarkarjih. Ne trdim, da so to profesionalci. Še zdavnaj ne. Samo takole popularni postajajo in o inozemstvo radi včasih »špricne-joi. V nedeljo so imeli razprodano pod Cekinom, čeraono so podvojili lanske cene vstopnicam. In da si videl publiko! Tulila in norela je, tako 'se je zabavala in uživala. Čim bolj je uživala publika, tem bolje so igrali naši. Čim bolje so Aškovci »Saj to je ravno tisto prekletstvo. Šport mora biti šport in ne zabava. Zahteval bom od merodajnih. da publiki prepove zabavo pri košarkarskih igrah. Vrag naj me vzame, če se ne bodo košarkarji pri tolikšnem obisku in takih cenah vstopnicam res povampirili in zašli med ne-amaterje. Hvala ti, Dušan, da si me opozoril.« Poslovila sva se in krenil sem prosti domu. Živci so se mi spreminjali d napete zračnice za avtomobilska kolesa. Spomnil sem se Sisifovega dela in zasmilil sem se sam sebi. Boštjan. Boštjan! Težkega dela si se lotil. Tale šport Je danes kakor Avgijeo hlev. Amaterizem in profesionalizem se skrivaj prepletata, da ne veš, kje prvi nehava in drugi začenja. Na eni strani boš gnoj metal iz hleva, na drugi ti ga bo toliko več priteklo v hlev. Ko sem prišel domov, mi je nekaj živčnih zračnic popokalo. Moral bom na obisk k psihiatru... Boštjan Zafrkant LETO XI Štev. 23. Kaj nam pomaga, buhi preplezal raz jalovca že si zatiskamo oži! »Kako je plezanje?« včeraj potekalo vaše saj je tudi drugega dela na vsaki atletski prireditvi dovolj. Pred kratkim smo si vzeli nekoliko časa in preračunali, koliko ljudi je potrebno za pa kakšnega republiškega prvenstva. Minimum je številka 50, z manj ljudmi je že zelo težko dobro izvesti takšno prireditev. Od tega števila mora biti 20 do 25 sodnikov, več kot 10 organizatorjev mora biti precej visoko kvalificiranih, poleg tega pa potrebujemo še kakšnih 15 Preteklo soboto in nedeljo smo videli v Ljubljani tri atletske prireditve. Mednarodni ženski dvoboj Munchen 1860 : Odred v soboto in dve tekmovanji 2. kola ekipnega prvenstva za mlajše mladince sta bili eno samo veliko nasprotje. Organizacijo na prvem tekmovanju smo imenovali odlično. Mogoče pa je, da smo se že tako odvadili dobro organiziranih prireditev, da imenujemo vsako prireditev, ki vsaj približno zadosti osnovnim pogojem, odlično. To pa nas seveda ne sme motiti, da ne bi odkrito rekli, da sta bili obe mladinski prireditvi slabo ljudi za opravljanje pomožnih del. organizirani. Mislim, da tudi mladi V Ljubljani imamo danes 60 atlet-atleti, ki so šele začeli svojo atletsko skih sodnikov, vendar je ta številka pot, zaslužijo solidno pripravljena le bolj ali manj na papirju. Mnogi tekmovanja. Nič ne bi škodilo, če bi od teh sploh niso več aktivni, drugi bila tudi taka manjša tekmovanja pa prihajajo samo na največje pri-»ozvočena«, da ne govorimo o tem, reditve. Če torej ne bomo v kratkem da je nekakšen urnik in red na tek- temeljito poskrbeli za nove sodniške movanju in vsaj nekaj boljših sodni- kadre, se nam prav lahko zgodi, da kov tudi na takem tekmovanju nuj- v kratkem ne bomo več sposobni or-nosi. Naknadno smo izvedeli, da niti ganizirati velikih prireditev. Poleg Odred niti Ljubljana nista bila za- tega je nastopila letos taka popla-dovoljna z našimi kritičnimi ugoto- va prireditev, da se že skoraj vsako vitvami. ki smo jih napisali v zad- nedeljo zgodi, da sta po dve prire-nji številki, češ da jim bodo po ,fa- ditvi istočasno. Potem seveda tako kem pisanju še tisti maloštevilni v Šiški kot za Bežigradom manjka funkcionarji »ušli«. S tem se se- sodnikov in tekmovanja potekajo po-veda ne bi mogli strinjati, kajti če časi in neurejeno. Atletske organr-bomo pred slabostmi' vedno zatiskali zacije pa tudi Atletska zveza Slo-oči in molčali, bo vedno slabše. Dru- venije bodo morale priznati, da smo štva bi pač morala posvetiti mnogo pridobivanju in vzgoji sodnikov po-truda tudi vprašanju pridobivanja svetili doslej premalo skrbi in po-in usposabljanja novih organizator- dobno kot je do nedavna ta referat jev in sodnikov. na AZS »spal spanje pravičnega«, je Žalostno je, ko imamo danes, 1. ju- ^do tudi v društvih. Izjema je^ le nija, že občutek, da je večina ljub- ZAK, Ljubljana, h je lani uspešno ljanskih atletskih delavcev z atle- IZY€< c sodniški tečaj m dobil pretiho že prenasičena, čeprav smo se- cej. 5°, , S nailažm m kdor mora no tri nre ali vrste se Ljubo Vada.li Kje so vzro- bula _ ta dirka ena najštevilnejših. najlažje in kdor mora po tri ure ali še več soditi pri kakšnem metu ali ko leto gre skozi atletske organiza- s^oku, in to le za dobro besedo (če-cije kakšnih 100 ljudi, ki pa v atle- sto tudi za to ne), vsekakor nad tem tiki ne ostanejo. Mogoče bi se jih P°sl?m ne more biti posebno na-dalo zadržati vsaj kot funkcionar- vdusen. Zadnji cas je, da bi atlet-je. Prav tako sc vsako leto precej ?klm sodnikom ki nesebično zrtvu-tekmovalcev poslovi od tekališča in v, sezoni skoraj vse nedelje, tu- ni nogi hi verjetno še prav radi de- j}* nekaj nudili. Lepo priznanje bi lali v športu, ki jih je navduševal 10 kl|°’ če bi^ najbolj požrtvovalne sod- let ali pa še več. Tudi aktivni atle- P1 »ev 0(* c5.sa ,casa I^os,-1 ti lahko pomagajo pri organizaciji kaks5<> ™cjo Prireditev, zlasti med-prireditev, seveda če sami ne nasto- narodno, izven domačega kraja. Go-pajo. Ni treba, da so ravno sodniki. bi se dalo urediti tudi to, da ____________ bi dobili nekakšno priznanje v ob- r—rrzzzz: liki prostega vstopa vsaj na neka- a . a tere, če že ne na vse športne prire- IM ft k r n T K n ditve. Misliti pa moramo tudi na to, da je treba dati sodnikom v roke V poročilu o mednarodnem sreča- štoperice, merilne trakove in nju Munchen 1860 : Odred smo ostah »rekvizite«, ne paT jih potem oUm. d. ie dosegi« Draga SK,- SZ mejcic 8 novih rekordov. Zaradi pomanjkanja prostora jih nismo mogli našteti, zato to dopolnjujemo di nemogočega merjenja časov in rezultatov. Prav tako bi se morati prireditelji tekmovanj zavedati, da ni naloga sodnikov, da pripravljajo in Ž"l2.0 dosegla “slovenski članski in ureiai° igrišče kajti še tega pa res mladinski rekord. V teku na 200 m ?e ™ore.ra° zal'tevatl, ,od "P1;. *rl j s 26.1 dosevla mladinska rekor- končno je tud, to problem, ki bi ga d ■ Slovenije in Jugoslavije ter član- PTV. ah .fej moral, začeti reševati ski rekord Slovenije, v skoku v da- nasi najvišji forumi, namreč da ima-ljino s 5.46 mladinska rekorda Slo- m<> ,Y nekalenh športnih panogah venije in Jugoslavije, razen tega s»c,.nike P/acane (nogomet košarka pa je v teku na 100 m z 12.6 izema- ‘td-L. medtem ko delajo sodniki pri čil« re,nnMi*1ci in zvezni mladinski atletiki, plavanju, smučanja, telovadbi m se v vrsti drugih športov popolnoma prostovoljno. Prepričani smo, če bodo vse prizadete organizacije od AZS navzdol pokazale za ta vprašanja dovolj dobre volje, jih bo prav mogoče za-dovljivo rešiti in se nam ne bo treba bati slabih priredjteh, ki odbijajo i gledalce i atlete ki, da so ti kolesarji prenehali z nastopi, na tem mestu ne bomo razpravljali, čeprav menimo, da bi bili vsi trije še danes lahko aktivni tekmovalci. Ni naš namen razglabljati o vzrokih, glejmo raje na prihodnost in se potrudimo, da bomo vzgojili nov kader kolesarjev, kajti mladine je dovolj in že prve letošnje dirke so pokazale, da imamo zares nadarjene mlade moči. Pred 14 dnevi, fco je bila prva dirka za državno cestno prvenstvo (kakor je znano, bodo odslej dalje 5 cestne dirke in šele skupno točkovanje bo dalo novega državnega V Celin vedno 'V drugi polovici maja je v Celju tekmovalo 'na atletskem stadionu Borisa Kidriča preko 4000 mladincev in pionirjev vseh celjskih šol. Ob zaključku šolskih tekmovanj je bilo prvenstvo celjskega okraja srednjih strokovnih šol, katerega se ljiv postopek in so naši tekmovalci upravičeno razburjeni. Tudi preteklo nedeljo, ko je bila prva dirka za cestno republiško prvenstvo v Kopru na 145 km dolgi progi, je znova prišla do polnega izraza odlična kondicija slovenskih dirkačev. Na izredno težki cesti, ki je vodila od Kopra preko Buj, Vi-žinade do Poreča in nazaj v Koper, so mladi in nadarjeni slovenski kolesarji potrditi gornje trditve, namreč, da so pripravljeni nastopati tudi na težjih dirkah. Znova so se po-ka:r jih pomnimo (nastopilo je okoli kazali v najlepši luči Valant, Zano-100 tekmovalcev), in doslej redko §kax Silvo, Žižek, Božnik, Brajnik, poraženi Petrovič je bil tokrat šele Baje, Likovič, Bergant in drugi, le 1311 Že ta dirka je lahko opozorila škoda, da jih ni videl v njihovem naše kolesarsko strokovno vodstvo, prizadevanju zvezni kapetan Lju-da bo treba v prihodnosti računati bič, ki bi verjetno spremenil svoje tudi na slovenske dirkače. In- ven- prvotno odločitev in vključil še ne-dar se je vsaj najboljšim Sloven- katere Slovence v državno rep rečem zgodila krivica. Okoli 20. juni- zentanco. ja bosta nastopili dve skupini ju- * goslovanskih kolesarskih reprezentantov na dirkah okoli Avstrije in Luksemburga. Tehnični referent KZJ Ljubič pa za to priložnost ni upošteval nobenega slovenskega kolesarja. P'rav gotovo je to nerazum- čila republiški in zvezni mladinski rekord. Se en rekord je padel na tem tekmovanju. Mladinec Ljubljane Hafner je s 4:00.2 na 1500 m do-sedel ne samo slovenski, ampak tudi jugoslovanski mladinski rekord. Našim čitateljem smo preteklo nedeljo ostati dolžni rezultate 2. kola republiškega prvenstva mlaj- ffledalce ; atle(e in so praTO antiki.1 mladincev^ V biski je zmaga propaganda za atletiko. Začnimo to »Partizan« Kočevje z 8u48 ookami aSanje regevati_ kajti, kot Smo že pr«! Ljubljano 8^ m Kladivar- v' začc^„ povedali, če si bomo pred jem 8344. Na Odredu pa so Odre- slabostTni 'kal ----- ¥@c zommonfa za atletiko je udeležilo 9 zavodov z nad 300 tekmovalci. Letos je bilo tekmovanje razdeljeno v 3 skupine: I. skupina za letnik 1941 in mlajše, II. za letnika 1939—1940 in III. za letnik 1936 m starejše. V I. skupini je zmaga pripadla II. gimnaziji, slede I. gimnazija, Šentjur, Žalec, Šmarje in Polzela. V isti skupini je prj pionirkah zmagala I. gimnazija pred H. gimn., Žalcem, Šentjurjem, Polzelo in Šmarjem. V skupini mlajših mln- naprej zatiskali oči, se nam bodo te napake stalno po-bvotKKio om v unaiu za Katerega navlja,1e Rpžman Marko kraj in cas se nista določena, bodo dovi mladinci zbrati 8581 točk pred Svobodo 7530. v finalu, za katerega Zadnje prijave za Beograd Za veliko mednarodno tekmova- vui _ oivu it 5 Šmarje, 6. Šentjur. V sprinterja, Petrakisa, tekača na 400 ........ - metrov Sillisa in skakalca ob palici Rubanisa. Turčijo bodo zastopali Kočalk na 800 m, Onel na 1500 metrov in Cosgul na 5000 m. V angleškem moštvu bo poleg ostalih tudi Ken Wood, ki je pred kratkim v Londonu za Madžarom Iharosom tekel boljše od svetovnega rekorda v teku na 2 milji. Številne prijave inozemcev Za letošnjo mednarodno kolesarsko dirko »Po Hrvatski in Sloveniji« so se poleg domačih dirkačev prijavile številne močne inozemske ekipe, in sicer Avstrija, Belgija, Nizo* zemska, Francija, Italija, Nemčija, Luksemburg, Anglija, Danska, Bolgarija in CSB> skupno torej 12 držav. Dirka bo letos obsegala 8 etap in bo podaljšana od Zagreba do Beograda, kjer bo cilj. Skupna dolžina proge znaša 1397 km in vključuje tudi znani prelaz čez Vršič, Čeprav je bilo prvotno govora, da se bo proga temu prelazu letos ognila. Iz prijav je torej razvidno, da bo letos konkurenca ostra kot še nikoli doslej-Posamezne etape so razdeljene takole: I. etap3 (16. julija) Zagreb—Reka 180 km, II. etap* (17. julija) Reka—Koper 205 km, III. etap3 Za šport in lepoto samo ,,Borisa” kozmetični izdelki verjetno nastopila vsa zgoraj navedena moštva in borba bo vsekakor zelo zanimiva. Kot prvi finalist se je v zaključno tekmovanje uvrstil Kladivar s 17.793 točkami pred Odredom 17.317, Ljubljano 17.057, Svobodo 13.845 in Kočevjem 15.599. Ko smo v pretekli številk; objavili rezultate mladinskega ekipnega tekmovanja po 2 kolih, smo pri mladinkah izpustili tekmovalke Svobode, ki kj so nastopile v 2. kolu šele preteklo nedeljo. Mlade atletinje Svobode so v obeh kolih zbrale 18.286 točk in se s tem uvrstile na 4. mesto v Sloveniji za Odredom, Branikom in Mariborom. Atletska zveza Jugoslavije se je tudi letos dogovorila z Atletsko zvezo Norveške za srečanje moških reprezentanc obeh držav. Naš; atleti bodo po srečanju z Nemčijo 25. in 26 junija v Augsburgu odpotovati v Oslo, kjer bo dvoboj 30. junija in 1. julija. ..ETO XI Štev. 23. Poletov nagradni natečaj ODREZEK ŠL 1. Mačva : Odred 2. Ljubljana : Branik 3. Maribor : Šibenik 4. Kladivar : Split 5. Sobota : Nafta 6. Rudar (V) : Rudar (T) 7. Aluminij : Proletarec S. Kovinar (Š) : Bratstvo 9. Branik (NG) : Krim 10. Slovan : N. Gorica 11. Triglav : Aurora 12. Grafičar : Postojna | Točen naslov pošiljatelja: Priimek: Ime: Kraj: Ulica in hišna številka: _______, .. _____J_, ____,___ (18. julija) Kupec—Tolmin, Tolmin—Bovc« skupini mlajših mladink pa SO bile 198 km, IV. etapa (19. julija) Bovec—Kranj' najboljše di jakin je I. gimn. pred ska gora. Kranjska gora—Ljubljana 133 krnili. gimn., ESiš, Žalcem, Šentjurjem, Polzelo m Šmarjem. Najboljši rezultati so biti doseženi v skupini mladincev, kjer je zmagala I. gimnazija pred ESŠ, II. gimnazijo, učiteljiščem in Štorami. Tako je n. pr. Lorger pretekel 1000 metrov v času 2:50.8, Čelik in Vu-čer sta pretekla 100 m v času 11.6, Cizej je skočil v daljino 6.01 m itd. Med mladinkami je zmagala I. gimnazija pred učiteljiščem, III. gimn. in ESš. 20. julija počitek v Ljubljani, V. etap* (21. julija) Ljubljana—Maribor 138 kilometrov. VI. etapa (22. julija) Maribor—Zagreb 147 km. VII. etapa (23. julija) Zagreb—Popovača. Popovača—Slavonski Brod 194 km, Vili. etap3 (24. julija) Slavonski Brod—Beograd 202 km- 1945 1955 Zaščitni znak jamči za kvaliteto izdelkov Tovarne športnega orodja »ELAN« Begunje pri Lescah Opomba: 1. tekma II. zvezne nogometne lige, 2.-4. hrvatsko-slovenslca liga, 5.—12. slovenska liga. V Štorah bodo praslewi!l 25-te(zuca šp&dmga ^u/iienia mednarodni Prihodnji teden — 18. in 19. junija — bodo ▼ Štorah Športniki Kovinarja proslavili 10. obletnico osvoboditve in obenem 25-letnico Športnega življenja v Štorah. Športno življenje pred vojno v Štorah je bilo tesno povezano s telovadno aktivnostjo, saj se je prav iz vrst aktivnih telovadcev — Sokolov rekrutiral najboljši kader športnikov. Od panog je pred vojno v Štorah najbolj prevladoval nogomet, pa tudi smučanje, plavanje in drsanje. Res je, da takrat nismo poznali blestečih rezultatov, vendar pa je mladina čutila veliko potrebo po športnem izživljanju in je v takrat močno nemškutarjem gnezdu našla v okviru športnega in telovadnega društva poleg zdravega razvedrila tudi napredno nacionalno vzgojo. Prav ta napredna vzgoja v okrilju športnega in telovadnega društva je povzročila, da je med okupacijo odšlo veliko športnikov v partizane ali pa so kol aktivisti prispevali svoj delež k osvoboditvi. Po osvoboditvi so se Štore razvile iz majhnega in skoraj neznatnega kraja v eno največ ji h industrijskih središč Slovenije. Število prebivalstva se je potrojilo in z njim tudi število mladine, ki se želi udejstvovati v telesni vzgoji. L. 1945 je bilo ustanovljeno telovadno društvo, ki pa je pozneje zamrlo, medtem ko je športno življenje postajalo iz leta v leto močnejše. Danes imamo v Štorah iepo število športnikov, ki tekmujejo v no- gometu, košarki, streljanju, kegljanju, smučanju itd. Kljub vsem naporom ŠD Kovinar, ki je zgradil vrsto novih športnih naprav, pa je razvoj celotne telesno vzgojne dejavnosti v Štorah še vedno nezadovoljiv, če ga primerjamo 9 celotnim razvojem, ki ga je ta kraj dosegel po osvoboditvi. Vsekakor lahko Štorjanom zamerimo, da še danes nimajo društva »Partizan«, kjer bi mladina dobivala osnovno telesno vzgojo, in da po 10 letih še niso uspeli zgraditi vsaj skromne telovadnice, kjer bi se krepilo na stotine in stotine mladincev, mladink ter pionirjev. Zato tem bolj pozdravljamo načrte športnikov Kovinarja, da bodo ob letošnji 25-letnici s podporo DPM in Železarne ustanovili društvo »Partizan«, kjer bo mladina dobila pravo vzgojo. Zato bodo v o-kviru številnih proslav, ki jih bo organiziral ŠD Kovinar, priredili tudi telovadno akademijo, na kateri bodo gostovali pripadniki »Partizana« Celje-Gaberje. Na glavni dan proslave (19. junija) bo med ddugim po mestu športna parada in svečana proslava. CX) tej priložnosti bo društvo razdelilo zaslužnim predvojnim in današnjim športnim delavcem priznanja. Te dni bo tudi i-zŠl aknjiga — 25 let športa v Štorah — v kateri najdemo prispevke predvojnih štorskih športnikov tov. Mateja Bora, Vladimirja Pavšiča, jerina Marjana, Črešnika Albina, Juga Karla in drugih. elani društva ..CVETO MOČNIK' najboljši Brodarska zveza Slovenije je prejšnjo soboto in nedeljo organizirala na Savi Pri blejskem mostu republiško prvenstvo kajakašev in kanujistov v spustu in slalomu. V soboto je bil na sporedu spust na 7 km dolgi progi, v nedeljo pa je bil slalom na 500 m dolgi stezi. Tako kajakaši, kakor kanujisti so prvič star-tali na divjih vodah v doma izdelanih kajakih in kanujih. Proga je bila srednje težka in je imela težavnostno stopnjo 2—3. Sava je bila zaradi deževja hekoliko narasla, zaradi česar je bila vožnja še bolj zahtevna in tudi zani-friiva. To prvenstvo je bilo obenem izbirno tekmovanje za državno prvenstvo, ki bo 19. junija na Savi Bohinjki, in za nastop na svetovnem prvenstvu v Tacnu. Prvenstva so se udeležila društva »Cveto Močnik« iz Ljubljane, BD Hrastnik, BD Nova Gorica in BD Jesenice. Skoda, da Pismo videli kajakašev iz Maribora in Celja, ki se za prvenstvo niso prijavili. Na prvenstvu se je pokazala odločna premoč ljubljanskih kajakašev, saj so v seniorski -kategoriji F-l slalom osvojili člani društva »Cveto Močnik« kar prvih Pet mest. Tehnični rezultati — spust (F-l moški): 1. Svet 18:00, 2. Cukič 18:33, 3. Žižmond 18:47; (F-l mladinci): 1. Čižman 19:09, 2. Barič 20:00; (C-l kanu moški): l. N. Rernot — prof. Požar 20:16, 2. Košir — Bernot 21:10.4, 3. Zavadlal — D. Ber-not 21:14.2. * * * 4 5 * * 8 DVE IZ BOKSA Večkratni državni prvak in reprezentant v koksu, član beograjskega Partizana Pavlič, ko leto dni prebival v Ljubljani. Trenira pri Odredu in bo verjetno v prijateljskih srečanjih nastopal kot gost za Odred. Vnedeljo zvečer je bil v Ljubljani prijateljski boksarski dvoboj med moštvoma Ljubljane in Odreda. Zmagali so prepričljivo boksarji Odreda s 14:6, pa vendar so mladi 'Ljubljančarni« pokazali precejšen napredek. Slalom (F-l moški): 1. Zadel 201, 2. Sto-viček 207, 3. Žižmond 202,4. Za njimi so razvrstili Ovčak, Bone, Mozetič, Cukič, Mežan in Srebrnič; (F-l mladinci): 1. Cižman 242.2, 2. Barič 236.6. V moštvenem prvenstvu je zmagala Ljubljana v sestavi Cukič, Žižmond in Ovčak s časom 320.4. V kanujih sta tudi v slalomu zmagala N. Bernot — prof. Požar s časom 297.9 pred Fakinom in Urbasom. Sodelujočih sodnikov in funkcionarjev je bilo vsega 15, kar je vsaj polovica premalo, saj je pri slalomu 17 vratič in bi morala biti pri vsakih vsaj 2 sodnika. Stroški tega prvenstav znašajo okoli 130.000 din, dohodki pa 0 din (!), saj se je slučajno nabralo na prvenstvu okoli 20 gledalcev. Iz tega je razvidno, s kakšnimi težavami se morajo boriti brodarska društva in kako malo zanimanja je za to ponogo med občinstvom. Miha rt O KO 1=8 O R B A Vsi naslovi ostali na Štajerskem Prejšnjo nedeljo zvečer je železničarski tež-koatlctski klub Maribor organiziral pred kakšnimi 200 gledalci republiško mladinsko prvenstvo v rokoborbi (grštko-rimski stil). Borbe so bile zanimive in nekatere tudi tehnično zelo dobre. Zmagovalci po kategorijah so naslednji: — papirnata: 1. Rajšp (Parti-zan-Rače); mušja: l. Mlakar (Rače), 2. Veleč (ŽTAK Mrb); bantam: 1. Ledinek (Mrb), perolahka: 1. Sirec, 2. Volavšek (oba Mrb); lahka: 1. Gabrovec, 2. Pirc (oba Mrb); mel-ter: 1. Šebart, 2. Satler (oba Mrb); srednja: 1. Vratič, 2. Kovač (oba Mrb); poltežka: 1. Gcršak (Mrb); težka: 1. Orešnik (Mrb), 2. Lajevic (ŽTAK Ljubljana). Skupno je nastopilo 27 tekmovalcev, Članov ŽTAK Maribor, ŽTAK Ljubljana, »Partizan« Rače in Lenari. Nogomet po sveta 8 držav — Anglija, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Belgija, Danska in Švica — namerava prenašati po televiziji srečanje med nogometnima reprezentancama Velike Britanije in Kontinenta, ki bo 13. avgusta v Belfastu ob proslavi 75-letnice nogometne zveze Severne Irske. Naslednjo tekmo nogometne reprezentance Jugoslavije,, srečanje s Švico, ki bo 26. junija v Beogradu, bo vodil madžarski sodnik Zsolt. V nadaljevanju tekmovanja za Grasshop-pers pokal je v Firencah Fiorentina premagala dunajsko Austrio z 1:0. Po tekmi med Grčijo in Italijo B vodi v tekmovanja za sredozemski pokal Francija-B z 8 točkami pred Španijo-B , Italijo-B 4, Grčijo 4, Egiptom 3 in Turčijo 1. V ponedeljek se je nadaljevalo nogometno prvenstvo Nemčije s finalnimi tekmami v skupinah, V skupini A je Hamburger SV premagal Viktorio (Berlin), 1. FC Kaisers-lautern in Sodingen pa sta se ločila neodločeno 2:2. V skupini B je Offenbach premagal Bremerhaven s 4:0, Rofl-Weiss pa Wormatio s 3:1. Nekaj rezultatov prijateljskih mednarodnih tekem: Servette : Rapid 5:3, Lausanne : Ra-pid 1:3, Portuguesae (Sao Paolo) : Wacker 3:2, LASK : Bristol City 2:1, Le Havre : Wacker 2:1, Nimes : Austria (D) 2:2, Per-tignan : Ad-mira 2:2, Reims : Schalke 4:2, Servette : Internazionale 3:1, Schaffhausen : Blau-Weiss (Berlin) 3:1, Lyon : Vienna 2:1, Young Boyš : Kickers (Stuttgart) 4:1, Alle-mania : Manchester City 4:2, Schwabcm : Bristol City 0:0. Hessen : Metz 6:3. Zopet v kontinentalnem dresu? Po zaenkrat še nepotrjenih vesteh so nekateri jugoslovanski nogometaši, zlasti po odlični igri v Torinu, že določeni, da bodo letos zastopali reprezentanco Kontinenta v tekmi z Veliko Britanijo v Belfastu (13. avgusta). Pravijo, da sta Beara in Vukas skoraj zanesljiva kandidata, nekoliko manjše izgiede pa imata Zebec in Boškov. Brazilsko nogometno mošlDO Fluminense iz Rio de Janci ra je v Firencah premagalo domačo Fiorentino s 3:1. Romunija : Poljska 2:2 Mednarodna nogometna tekma med reprezentancama Romunije in Poljske se je pred 100.000 gledalci v Bukarešti končala neodločeno 2:2 (1:0). V srečanju B-reprezentanc v Lodzu so zmagali Romuni z 1:0 (0:0). V prijateljski mednarodni tekmi sta se v Ztirichu razšla domači Grasshoppers in dunajski Rapid 2:2 (2:2)., Prvenstvo Anglije v skokih v vodo z 1-metrske deske je nerjavno osvojil pri moških Mercer (lfl0.68 točk) pred Tar-seyem (110.60) in Squiressom (105.41). Richards dobil naslednika Amerikanci pravijo, da so že našli naslednika »letečemu pastorju« Bobu Richardsu. To naj bi bil 19-leini Art Pedersem, ki je pred kratkim dosegel 4.37 m v skoku o-b palici. Mladi skakalec je visok 185 cm in težak 80 kg. Napreduje tako hitro, da smatrajo, da se bo že letos ali pa najkasneje prihodnje leto priključil najvišji eliti, to je Richardsu in Lazu. Zopet nekaj odličnih rezultatov iz SZ: 400 m ovire: Litu je v 51.4; palica: Cernobaj 4.30; krogla: Grigalka 16.89; disk: Grigalka 52.36; disk — ženske: Dumbadze 52.77. V Heidelbergu, potem pa še v Gravenu, je nemška metalka Werner dvakrat izboljšala rekord v metu krogle, najprej na 15.00, potem pa na 15.06. Wemerjeva je doslej edina tekmovalka, ki je presegla 15 m, če izvzamemo odlične atletinje Sovjetske zveze. Svetovno smučarsko prvenstvo a&fl*™«®* na FINSKEM in * AVSTRIJI Pravilne rešitve odrezka št. 39 L Italija : Jugoslavija 2 Zenica : Odred 1 Ljubljana : Tekstilac x 4- Kladivar : Šibenik neodigrana 5* Branik : Trešnjevka 1 8* Borovo : Maribor 1 Kovinar (š) : Rudar (T) 2 8* Sobota : Rudar (V) 1 Aluminij : Nafta 1 Triglav : Krim 1 j1* Nova Gorica : Aurora 1 Grafičar : Branik (Nova Gorica) 2 Med 4.450 udeleženci »Poletovega« navadnega natečaja z odrezkom št. 39 ima J® pravilnih rešitev Milojevič Milan, ^jubljana, Dravska 14 in prejme 20.000 farjev. Kongres mednarodne smučarske zveze, ki je zasedal v Montreauxu, je poveril organizacijo svetovnega smučarskega prvenstva 1958 Finski (klasične discipline) in Avstriji (alpske discipline). Na kongresu je bil tudi sprejet koledar najvažnejših mednarodnih prireditev v sezoni 1955-56. Naj omenimo samo najvažnejše: 5.—8. jan.: mednarodne tekme Žensk v Grmdelwadlu, 8.—9. jan.: Lauber-hornernnen v Wengenu, 14.—/5. jan.: veliko tekmovanje predsednika republike v Les Rousses, 12. febr.: pokal Kurikkala v Jugoslaviji, 12. febr.: pokal Kongsbcrg v Franciji, /2.-/3. febr.: veliko tekmovanje v Cha-m»nixu, 9.—11. marca: Arlberg-Kandahar v Sestri ere. Francoska kolesarska zveza je že odločila del francoskega državnega moštva, kakor tudi pokrajinskih ekip, ki bodo startale na letošnji dirki »Tour de France«. V državno moštvo so zaenkrat določili Lo-uisona in Jana Bobeta, Dottoja, Forrestierja, Geminiani-ja, Mallejaca, Maheja in Rollanda. V pokrajinska moštva pa so že določeni naslednji znani kolesarji: Bauvin, Darrigade, Gauthicr, Lazarides, Molineris, Robič, Teisscire in Vitteta. Belgijska kolesarska zveza je že določila 9 kolesarjev za Tour de France. Izbrani so Branlcart, Impanis, Ockers, Van Genechten, De Bruyne, Adriaens-sens, Glose, Couvreur in Sorgeloos. MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA »GIRO DTTALIA« Končna zmaga še ni oddana V vodstvu je Nencini, Coppi četrti Finale brez Jugoslovanov Samo Še nekaj etap in kolesarska dirka po Miji bo zaključena. Lahko rečemo, da bodo **vn° te zadnje etape šele prinesle končno ločitev, kajti pred nami so še najtežje eta-s prehodi preko visokih prelazov v Dolomitih. ^ Zadnjem tednu je prišlo do precejšnjih 'ememb. Rdeča majica sc je zopet selila. vožnje na kronometer jo nosa mladi ita-kolesar Gastone Nencini. Ker je Nen-y .1 tudi odličen gorski vozač, se bodo mo-. 1 »asi« (to velja za Magnija i-n Coppija) p n° potruditi, če mu bodo hoteli odvzeti mtisto. Lanskoletna prvoplasdrana Cle-^ . *n Koblet letos v »Giru« še nista dosegla ^e forme in nimata nobenih večjih izgle-z* vidnejši plasma ob koncu dirke. Pri- jetno pa je presenetil Francoz Geminiani, ki mu gotovo tudi Dolomiti ne bodo mogli mnogo poslabšati plasmaja. Letošnji »Giro« pa ni toliko v znaku starih »asov« Coppija, Magnija, Kobleta in drugih, ampak predstavlja nekakšen preporod italijanskega kolesarstva, ki je letos v >Giru< postavilo celo vrsto mladih dirkačev, popolnoma enakovrednih starim »asom«. 14. etapa: Ancona-Cervia Pi-neta (168 km): 1. Minardi (I) 4:19.16, 2. Baffi (I), 3. Zucconelli (I), 4. Ferrando (I), vsi v času zmagovalca, 5. Pezzi (I) zaostanek 2:40, 6. Koblet (švi) 2:50; 15. etapa: Cervia Plne-ta-Ravenna (50 km na kronometer posamezno): 1. Fornare (I) 1:07.49, 2. Coppi (I) 11, 3. Magni (I) 29, 4. Defilippis (I) 1:00, & Koblet (švi) 1:04, 6. Coletto (I) 1:31; 16. etapa: Ravenna-Jesolo (245 km): 1. Bencdetti (I) 6:45.37, 2. Corricri (1), 3. Albani (I), 4. Medi (švi), 5. Koblet (Švi), 6. Messina (I), vsi v času zmagovalca; 1?. etapa: Jesolo-Trst (150 km): 1. Fantini (I) 4:30.15, 2. Nascimbe-ne (I), 3. Conterno (I), 4. Keteleer (Belg), 5. Gervasoni (I), 6. Lauredi (Fr), vsi v času zmagovalca; 18. etapa: Trst-Contina d'Am-pezzo (236 km): 1: Conterno (I) 7:28.34, 2. Gelabert (Sp), 3. Nascinbene (I), 4. Lauredi (Fr), 5. Monti (I), 6. Boni (I), vsi v času zmagovalca. Po 18. etapi je stanje u splošni klasifikaciji naslednje: 1. Nencini (I) 91:55.52, 2. Geminiani (Fr) zaostanek 43, 3. Magni (I) 1:29, 4. Coppi (I) 1:42, 5. Coletto (I) 3:11, 6. Moser (I) 3:53, 7. Wagtmans (Niz) 4:10, 8. Fornara (I) 5:08, 9. Astma (I) 7:02, 10. Monti (I) 7:28, 17. Koblet (Svi) 16:08. Letošnje amatersko prvenstvo Evrope v boksu, ki je v vsakem oziru rekordno, se bliža koncu. Znani so že skoraj vsi finalisti, med njimi pa zaman iščemo kakšnega Jugoslovana. še najdalj sta se od naših predstavnikov plasirala Lukič in Šovljanski. Lukič je v četrtfinalu premagal Romuna Fiata po točkah, v polfinalu pa je izgubil po točkah od Nemca Kurschata. Naš predstavnik v wel-ter kategoriji šovljanski je v četrtfinalu premagal s tehničnim k. o. Poljaka Ponanto, v polfinalu pa je izgubil z Angležem Gargano. Že prej sta bila izločena naš predstavnik v težki kategoriji Krdzmanič, ki je po točkah izgubil proti Italijanu Bozzanu, Mitroviča pa je izločil olimpijski zmagovalec Finec Hama-lainen. Ostala polfinalna srečanja so dala naslednje rezultate: mušja kategorija: Do-brescu (Rom) : Behrent (Nem) 2:0 p. t.; bantam: Stcfaniuk (P) : Hellebuyk (Belg) 2:0 p. t.; peresna: Babušin (SZ) : Mehling (Nem) 2:0 p. t.; lahka: Mustafa (Eg) : Rautiainen (Fin) 2:0 p. t.; polmelter: Buda« (M) : Pe-tersen (D) 2:0 p. t. Perez ubranil svoj prestol Nad 20.000 gladalcev je v Tokiu prisostvovalo srečanju za svetovno prvenstvo mušje kategorije med branilcem naslova Argentincem Pasqualom Perezom in domačinom, bivšim prvakom Joshio Shirarjem. Tokrat je bila zmaga Argentinca še mnogo bolj odločna kot v dosedanjih srečanjih. Že v prvih rundah je nasprotnika nekajkrat poslal na tla, v peti rundi pa ga je celo knockoutiral. V Essenu je košarkarska reprezentanca Argentine, ki je nastopila brez svojih najboljših reprezentantov, težko premagala izbrano nemško ekipo s 53:51 (25:14). Argentinci so po tem srečanju odpotovali v Moskvo, kjer so izgubili srečanje proti moskovskemu Dinamu s 54:58. Letos ne bo prišlo do srečanja med najboljšimi dvigalci uteži ZDA in Sovjetske zveze samo na svetovnem prvenstvu, ki bo od 5. do 9. oktobra v Munchenu, ampak bodo najboljši ameriški dvigalci na čelu s svetovnimi rekorderji Andersonom, Sheman-skym, Konom in Georgejem v kratkem gostovali v SZ. Čez nekaj dni bodo odpotovali iz ZDA in nastopili v Moskvi, Kijevu hi Lenin- Smrtna nesreča Billa Vukovicha Ameriški avtomobilski dirkač jugoslovanskega porekla Bill Vnkovieh se je smrtno ponesrečil med dirko »500 milj« v Indianopoli-su. V zadnjih dveh letih je Vukovich na tej najbolj priljubljeni ameriški dirki dvakrat zmagal, kar doslej še ni uspelo nikomur. Letos je vozil zopet odlično, dosegel novo rekordno hitrost, nenadoma pa so se štirje avtomobili zaleteli, Vukovicha pa je z avtomobilom vred vrglo s proge. Avto je bil v trenutku v plamenih in Vukovich je v njih našel svojo smrt. Ruska plavalec Vladimir Struzanov je v Bakuju izboljšal svoj sovotui rekord v plavanju na 400 m mešano s 5:15.4 na 5:09.5. Struzanov ni odličen samo v tej disciplini, ampak se odlikuje tudi v metuljčkovem slogu, saj je pred nekaj dnevi dosegel nov rekord SZ na 100 ra metuljček z 1:04.6. V Genovi sta se srečali ženski plavalni reprezentanci Italije in Francije. Francoske plavalke so slavile visoko zmago v razmerju 63:35. Doseženi so bili solidni rezultati, posebno pa se je iizkozal Italijan Romani, ki je izven programa preplaval 400 m v času 4:36.2, kar je nov italijanski rekord in drugi letošnji čas na svetu. V okviru dvoboja je bila tudi tekma waterpolo reprezentanc obeh držav, y kateri so zmagali Italijani s 5:2. Rezultati 100 m: Louis (F) 1:11.6; 400 m: Jany (F) 5:26.3; 100 metuljček: Vouaux (F) 1:24.0; 200 m prsno: Solari (I) 3:02.9 (rekord); 100 m hrbtno: Andre (F) 1:16.6; 4 X 100 m: Franclja 4:47.2; 4 X 100 m mešano: Francija 5:32.8, Italija 5:34.6 (rekord). Nov Madžarski rekord na 200 m hrbtno je dosegel Magyar z 2:29.2. Na Dunaju so gostovali najboljši madžarski plavalca in plavalke. Nekaj važnejših rezultatov — 100 m: Kanizsa (M) 59.9; 400 m: Kaniizsa 4:46.4; 100 m hrbtno: Kliment (M) 1:09.6; 200 m prsno: Fabian (M) 2:48.2; 100 m metuljček: Tumpek (M) 1:03.4; ženske — 100 metrov: Szoke (M) 1:08.7; 400 m: Szekely (M) 5:23.2; 100 m prsno: Szekely (M) 1:21.1; 100 m metuljček: Szekely (M) 1:16.3 (rekord); 100 m prsno: Altmann (A) 1:26.8; 200 m prsno: Alrtmann (A) 3:05.2; roaterpolo: Madžarska : Avstrija 7:4. Drugi svetovni rekordIbarosa Madžarski srednjeprogaš Sandor Iharos je na mednarodnem tekmovanju v Londonu obilno popravil svetovni rekord v teku na 2 milji. Točno 7 sekund je bil hitrejši od dosedanjega rekorderja, Belgijca Reiffa. Ne samo Iharos, ampak tudi skoraj neznaoii angleški tekač Wood je dosegel čas, mnogo boljši od prejšnjega rekorda. Rezultati — 100 y: Goldovanyi (M) 10.1; 440 y: Johnson (VB) 48.3;880 y: Johnson 1:52.1; 2 milji: Iharos (M) 8:33.4, Wood (VB) 8:34.8; 3 milje: Norris (VB) 13:42.4; 120 y ovire: Parker (VB) 14.9. Vzhodnonemška atletinja Chri-sta Stumuiek je dosegla v Erfurtu nov svetovni rekord na 220 y. Tekla je 23.8, kar je za 2 desetinki sekunde boljše od uradnega svetovnega rekorda Avstralke Jackson. Ni dolgo tega, kar je ameriški črnec Jim Golliday izenačil svetovna rekord na 100 y. Sedaj je ponovno tekel 9.3 in že drugič dosegel rekordno znamko. Ta drugi rekord, dosežen v Columbusu, pa ne bo prišel v rekordno listo, ker je imel veter v hrbet nekoliko večjo hitrost kot 2 m na sekundo, ki je po pravilih dovoljena kot maksimalna. Ostali rezultati — 220 y: GoIIiday 20.9; 440 y: Gosper 47.8; 880 y: Gray 1:51.4; 120 y ovire: Thomson 14.0; krogla: Ovven 16.58. Tudi drugod po ZDA so dosegli v preteklih dneh vrsto odličnih rezultatov. Visoki tekač na 800 m Arniie Sowcll, zmagovalec na pan-ameriških igrah, je v New Torku dosegel z 1:49.1 enega najboljših Časov na 880 y na svetu. Pravijo, da ima Sowell od sedanjih srednjeprogašev največ izgledov, da v bližnji bodočnosti popravi Harbigov rekord na 800 m. Rezultati — 100 y: Haines 9.5; 220 y: Pollard 20.8; 440 y: Jenkins 47.2; 880 y: So-well 1:49.2; 120 y ovire: Shankle 14.1; palica: Bragg 4.41. Odličen rezultat v metu krogle javljajo iz Lawrencea: Bill Nicder je sunil kroglo 17.66 m in s tem dosegel peti rezultat vseh časov. Na armijskem prvenstvu ČSR v atletiki je nova nada Češke atletike Ivan Ulsberger slavil veliko zmago nad svetovnim rekorderjem Zatopkom. Ulsberger je tekel na 5000 m 14:10.0, Zatopck pa 14:19.6. Italijanski in francoski atleti so nastopili na tekmovanju v Thono-nu in dosegli nekaj odličnih rezultatov. Chiesa je skočil ob palici 4.28 m, kar je nov italijanski rekord, Maequet pa je z 71.47 izboljšal francoski rekord v metu kopja. Od ostalih se je najbolj odlikoval Italijan De Murtas z 10.6 na 100 m. V Budimpešti je Roszavolgyi pretekel 2000 metrov v času 5:08.8, kar je drugi rezultat vseh časov, Je 1.8 sek. slabša od svetovnega rekorda Belgijca Reiffa. V Jeni je bilo doseženih nekaj novih rekordov Vzhodne Nemčije. Hermann je pretekel 1000 m v 2:23.2, Buehtmann je vrgel kladivo 53.45 m, Gisela Kobler pa je z 11.0 na 80 m ovire le za desetinko sekunde zaostala za svetovnim rekordom. Ženska košarkarska liga Kvaliteta se dviga V četrtek sta bili odigrani dve tekmi ženske košarkarske republiške lige. V Mariboru so igralke Branaika premagale z visokim rezultatom Maribor s 93:14 (32:8). Najboljša pri Braniku je bila Preačeva s 47 točkami, pri Mariboru pa Želetova. Tekmo je gledalo okoli 300 gledalcev. V Ljubljani pa je bil derby med Olimpijo m Ljubljano. Košarkarice Olimpije so imele ob zaključku več sreče in so tesno porazile sicer celo nekoliko boljše Ljubljančanke s 56:53 (30:21). Tekma je pokazala, da se ženska košarka kvalitetno precej dviga Naši košarkarji odpotovali v Budimpešto Beograd, 5. jun. Pred odhodom v Budimpešto na evropsko košarkarsko prvenstvo se je pomerila naša reprezentanca v zadnji trening tekmi z beograjskim Partizanom in jo odločila v svojo korist z 8 košev razlike. Najboljši je bil Curčič, ki je sam dosegel 21 košev. Popoldne so se reprezentanti z vlakom odpeljali v Budimpešto. Našo reprezentanco tvorijo And rij aš cvi Demšar, Curčič, Konjovič, Popovič, Blagojevič (vsi Crvcna zvezda), Blaškovič (Mladost), Miiller (Olimpija), Loči, Minja in Kapič (Pro&eter) in Zupančič (Ljubljana). * Naša moška državna košarkarska reprezentanca, ki se je v Novem Sadu pripravljala za evropsko košarkarsko prvenstvo ▼ Budimpešti, je v petek odigrala zadnjo tre-ning-tekmo z izbrano reprezentanco Vojvodine in zmagala 66:46 (26:18). LETO XI štev. 23. Hezadsvflljiva igra obeh moštev (Nadaljevanje 8 1. str.) igrali .podrejene vloge. V prvem polčasu je imel več od igre Maribor, ‘kar razvidimo tudi iz razmerja kotov 6:2. Edini gol prvega polčasa je dosegel v 39. minuti Vidic iz pro-' stega strela, kakih 20m od vrat. Žoga se je malo odbila od Ca ter j e-ve glave, tako da je vratar ni mogel več zadržati. V drugem polčasu je izkoristil Sofianovski lep prenos z leve strani in neubranljivo streljal v mrežo. To je bilo v 64. minuti. Tretji gol je padel na precej sličen način. V 72. minuti je Panič lepo podal prosto stoječemu Sofianovskemu in ta je zopet ostro streljal v mrežo. Sedem> minut pred koncem pa je sodnik Heger nekoliko preostro izključil mariborskega igralca Donka, ker je ta hote napadel nasprotnega igralca. Od tedaj pa do konca so prevladovali Celjani, ki pa svoje premoči niso znali številčno izkoristiti. Bergant BRftNIKOVKE republiške prvakinje BRANIK : RUDAR (Trb) 165:16 (69:6) Maribor, 5. junija. Današnjo republiško košarkarsko tekmo za ženske so igralke Branika prepričevalno osvojile v svojo korist z visokim rezultatom in s tem osvojile naslov pomladanskega prvaka Slovenije. Pri Braniku so bile uspešne Preac s 47, Stajmec s 46, Krajner s 25 in Mara s 30 koši. OLIMPIJA 5 CELJE 76:40 (40:15) I. zvezna nogometna liga Nezaslužena zmaga Hajduku se maje prestol? Današnje 10. tekmovanje v I. zvezni nogometni ligi je prineslo precej neverjetnih presenečenj v srečanju med Železničarjem in Hajdukom v Sarajevu. Kot kaže, so se sarajevski Železničarji, hoteč se otresti izpada iz lige, močno zagrizli in z boljšo igro premagali kandidata za naslov državnega prvaka — Hajduka iz Splita. To se lahko Hajduku celo maščuje, kajti z enakim številom točk mu je po današnjem kolu tik za petami BSK. Nasprotno pa je postal na »južnem« delu lestvice položaj tudi precej zanimiv, kajti Proleter, ki se je doslej držal »zlate sredine«, ja zdrknil precej navzdol, Železničar pa se je verjetno otresel nevarne cone. je bila zelo slaba, zmaga Radničke-ga je zaslužena. Gol je dosegel Pe-takovič. Cro. zvezda : Lokomotiva 4:0 (7:0) Beograd, 5. junija. Pred 10.000 gledalci je danes Crvena zvezda visoko porazila zagrebško Lokomotivo. Posebno dobro igro so pokazali igralci Crvene zvezde v prvem delu in tudi dosegli 3 gole. Ljubljana, 5. jun. — V soboto se je pričelo v Ljubljani tekmovanje osmih najboljših teniških igralcev. Tekmovali so v dveh skupinah po štiri, in sicer prvi štirje na jakostni lestvici v prvi skupini ter naslednji štirje v drugi skupini. Drugo nedeljo pa se bo pomerilo 8 najboljših igralcev v Mariboru. V prvi skupini je igral celo dobro Škulj A., ki je s tem, da je pričel igrati na mreži, mnogo pridobil. Dobro je igral tudi Pucihar. Razveseljivo je, da je zopet pričel igrati Suhar, vendar mu primanjkuje še nekaj več resnega treninga. Lanski drugi najboljši igralec v Sloveniji Žerovec I je letos precej popustil. Rezultati — i. skupina: Škulj A. : Pucihar 6:3, 6:1, Škulj A. : Žerovec I 6:8, 6:0, 6:2, Pucihar : Suhar 6:0, 6:3. Žerovec I : Suhar 4:6, 6:3, 1:6. Druga skupina — Pečar : Žerovec II 4:6, 2:6, Pečar : Popovič 5:7, 6:0. 6:1, Žerovec II : Škulj L 8:6, 6:2, Žerovec II : Popovič 6:1, 6:1, Škulji : Popovič 6:0, 7:5. V prvi skupini manjkata še dve srečanji, v drugi pa eno, ker je bilo tekmovanje zaradi dežja prekinjeno. Nogometna prvenstva evropskih držav ITALIJA — 12. kolo: Fiorenfcina : Torino 3:2. Genoa : Milan 0:8, Intcrnazionale : La-zio 2:1, Juventus : Bologna 5:1, Napoli : Atalanta 1:0, Novara : Udinese 3:3, Pro Pa-tria : Catania 2:1, Roma : Sampdoria 1:1» Spal : Triestina 1:0; Lestvica: Milan 45, Udinese, 41, Fiorentina 57, Bologna 37, Napoli 37, Roma 37, Juventus 36, Torino 33, Internationale 33, Sampdoria 31, Genoa 29, Catania 29, Triestina 29, Lazio 27, Atalanta 26, Novara 26, Spal 23, Pro Patria 20. AVSTRIJA — 22. kolo: Kapfenberg : Rapid 2:1, Austria (D) : Wacker 3:2, LASK : Sportklub 0:3, Vienna : FC Wien 10:2, Stadlau : Austria (S) 1:1, Bregenz : Admlra 1:1. — Lestvica: Sportklub 35, Vienna 33, Rapid 30, Wacker 30, Austria (D) 26. Dinamo : Vojvodina 1:0 (1:0) Novi Sad 5. junija. V prvenstveni tekmi I. zvezne nogometne lige je danes Dinamo nezasluženo odnesel obe točki v Zagreb. Vojvodina je bila celo igro boljša, samo njen napad ni znal izkoristiti vseh priložnosti. Gol za Dinamo je dosegel v 22 minuti Lipušinovič, odgovarjal pa bi bolj neodločen rezultat. Zagreb : Sarajevo 2:1 (1:1) Zagreb, 5. junija. Pred 5000 gle- dalci jc danes Zagreb odpravil Sarajevo domov brez točke kljub temu, da je Sarajevo veljal za favorita, posebno ker je Zagreb igral celih 45 minut brez najboljšega igralca Medveda, kateri je bil poškodovan. Gole za Zagreb sta dosegla Benčič v 25. minuti, Šantek v 73. in Bio-gradič v 35. minuti iz 11-metrovke za Sarajevo, leljeznicar : Hajduk 3:2 (2:0) Sarajevo, 5. junija. Na igrišču na Grbavici je danes Sarajevski Železničar pred 17.000 gledalci gladko odpravil največjega favorita za prvaka v letu 1936. Nepričakovana zmaga Železničarja nad splitskim Hajdukom je prinesla sarajevskemu Železničarju znatno možnost, da bo ostal v 1. zvezni ligi. Železničar je je igral predvsem v 1. polčasu mnogo bolje od Hajduka, napadalci pa so stalno oblegali nasprotnikov prostor. Če bi biili še točnejši v streljanju bi bil rezultat mnogo večji v njihovo korist. Tako pa so za pravdi precej naravnost idealnih priložnosti za dosego gola. Železničar je vodil v 49. minuti že s 3:0 po golu, ki ga je dosegel Pašič in ga Vulič sploh ni mogel braniti. Domači so bili še nekaj časa v premoč; in šele tedaj je Hajduk uredil igro ter začel napadati pa prepozno. Dosegel je sicer dva gola v 53. minuti po Grčiču II. in Vukasu v 63. minuti, izenačiti pa Hajdukove! niso več mogli." Naravnost silovite napade gostov so domači pari rali z zelo dobro obrambo in tako slavili nepričakovano toda zasluženo zmago. Najboljši so bili: Kulovič im Radonjič pri Železničarju, pri Hajduku pa Vulkas in Vidoševič. Spartak : Radnički 0:1 (0:0) Subotica 5. junija. Danes je beograjski Radnički odnesel Spartaku na njegovem igrišču obe točki. Igra Vardar : Partizan 0:0 (0:0) BSK : Proleter 3:1 (3:1) MULEJ 6. na Grossglecknerju Hajduk 23 14 6 3 59:23 34 BSK 24 15 4 5 57:39 34 Dinamo 23 13 5 5 47:42 31 Crv. zvezda 23 12 5 6 48:30 29 Partizan 23 12 4 7 56:31 28 Sarajevo 24 9 6 9 44:34 24 Vojvodina 23 8 8 7 42:35 24 Zagreb 23 9 5 9 32:36 23 Spartak 24 /8 5 11 45:46 21 Radnički 24 9 3 12 32:35 21 Proleter 23 6 6 11 28:44 18 Željezaičar 24 8 1 15 33:51 17 Vardar 23 4 7 12 21:38 15 Lokomotiva 24 3 3 18 24:74 9 Prvenstvo Slovenije v nogometu Budni visoko v vodstvu Rudar (T) : Aluminij 3:1 (1:0) Trbovlje, 5. junija. Današnja tekma med Rudarjem in Aluminijem je potekala po težkem, blatnem terenu in v premoči domačega moštva. 800 gledalcev jc navdušeno pozdravilo zmago domačinov. Vse 3 gole je dosegel Butkovič. M. Petrič Proletarec : Kovinar (Š) 3:1 (0:1) Zagorje, 5. junija. Na blatnem terenu sta se danes pomerila domači Pro-letarec proti štorskemu Kovinarju, katerega so domačini le s težavo premagali, kljub temu, da so bili vso tekmo v premoči. Domačini so dosegli 6 golov, od teh 3 sodnik Brum-šek ni priznal. Na splošno moramo poudariti, da je sodnik zelo slabo sodil in pri tem tudi oškodoval Proletarca. Za domače so bili uspešni Ogrin dvakrat in Rupnik enkrat, za goste pa desna zveza. Bratstvo : Drava 3:1 (1:0) Hrastnik, 5. jun. — V današnji tekmi so domači nogometaši zasluženo zmagali, saj so imeli vso tekmo rahlo terensko premoč. Tekma ni bila preveč zanimiva, ker se domači niso trudili in je bila to ena nnijslabših tekem v letošnjem prvenstvu. Gole za domače sta dosegla Ocepek 2 in Mlinar 1, za goste pa srednji napadalec. Cvelbar Rudar (V) : Nafta 3:0 (1:0) Velenje, 5. jun. Pred 800 gledalci je danes domači Rudar brez večjih težav odpravil Nafto s 3:0. Igra je bila živa in borbena in potekala v premoč»i Rudarja, zlasti v drugem poilčasu. Kljub vsemu pa je napad domačih zapravil precej ugodnih priložnosti, zlasti je odpovedal Hudarin. Nafta pa je pokazala precej dobro igro v obrambi, v moštvu pa se jc odlikoval Vidak. Gole za Rudarja so dosegli Rednaš, Peloš in Črešnik Zvezna ženska odbojkarska liga Mlačna Igra In gladka zmaga Kovinar (M) : Sobota 0:4 (0:3) Rudar (T) 16 13 1 2 55:19 27 Sobota 17 11 2 6 57:26 24 Bratstvo 17 9 4 4 41:28 22 Nafta 17 9 2 6 42:36 20 Rudar (V) 17 3 2 7 44:52 18 Proletarec 17 8 1 8 38:41 17 Kovinar (M) 17 6 3 8 28:34. 15 Aluminij 17 6 1 10 33:47 .13 Kovinar (Š) 17 6 0 11 27:41 12 Drava 16 0 0 16 14:57 0 Na tradicionalnem tekmovanju v veleslalomu na Grossglocknerju je dosegel Tinček Mulej s svojim 6. mestom zelo lep uspeh. V precejšnji mednarodni konkurenci je zmagal Avstrijec Sailer s časom 2:15.8 pred svojim rojakom Molte-rerjem 2:17.1. Cas Muleja znaša 2:22.6. Med ženskami je bila Slavica Zupančič s časom 2:11.6 peta.«Tu je zmagala Nemka Lanig z 1:52.7. Ob zaključku redakcije še niso znani finalni rezultati amaterskega prvenstva Evrope v boksu v Berlinu. Zato dajemo samo finaliste v posameznih kategorijah: mušja: Dobrescu (Rom) : Basel (Nem) bantam: Stefaniuk (P) : Stepanov (SZ), peresna: Zasuhin (SZ) : Nichols (VB), lahka: Moustapha (Eg) : Kurschat (Nem), polwelter: Budal (M) : Drogosz (P), wel-ter: Annex (Fr) : Gargano (VB), polsrednja: Pietrzikowsky (P) : Sarerjan (SZ), srednja: Sjolin (Šved) : Satkov (SZ), poltežka: Nltzschke (V. Nem) : Schoppner (Nem), težka: Sočikaz (SZ) : Witterstein (Nem). Madžarski atlet Roszavolgyl je danes pretekel v Budimpešti 1500 m v odličnem RUDAR II. OSVOJIL POKAL MLO Ob proslavi občinskega praznika je bil v sredo v Trbovljah izveden nogometni turnir za pokal MLO Trbovlje. Na turnirju so nastopila moštva Rudar I., Rudar II., Svoboda in Dobrna. Finalna tekma med Rudarjem II. in Svobodo se je končala s 5:0 (1:0) in s tem naklonila domačinom pokal MLO. Ini. Petrič Gluhonemi iz Sarajeva boljši Sarajevo, 5. jun. Povratna nogometna tekma mestnih reprezentanc gluhonemih iz Sarajeva in Zagreba se je danes končala z zmago domačih 1:0. Pionirji-Proletaree : Dobrna 2:0 (0:0) Pionirji-Maribor : Branik 0:0 Pionirju-Maribor II : Kovinar 2:0 (0:0) Mladina-Branik : Drava 16:1 (9:0) Mladinci-Maribor : Fužinar 6:1 (3:0) Clani-Fužinar : Ruše 5:1 (3:1) Partizan (Brežice) : Dobrna 6:3 (5:0) Postojna : Branik 2:6 (1:6) Krim Izola 4:1 (3:0) Aurora : Slovan 4:0 Piran : Triglav 1:2 (0:1) času 3:42.8, kar je le za sekundo slabše od svetovnega rekorda in samo 4 desetinke sekunde slabše od evropskega. V finale mednarodnega teniškega prvenstva Francije v Parizu sta se P** tekmovalkah uvrstile Knode (ZDA), ki je premagala Fleitsovo (ZDA) s 6:2 1® 6:3 ter Mortimer (VB) z zmago nad Bre-wer (ZDA) 6:1, 6:1. V moških dvojica* se bosta v finalu pomerili dvojici Plet-rangeli-Sirola (I), ki sta brez borbe dobila srečanje proti Amerikancema Ri' chardsonu in Pattyju, ter Amerikanca Trabert in Seixas, ki sta izločila ameriško - argentisko kombinacijo Barsen -Morea s 6:1, 6:3 in 6:2. Na manjšem turnirju ▼ Manchester Crtyj* je mladi Indijec Kri-shan premagal Drotbneg* s 7:5, 6:4. Ljubljana, 5. junija. Ženska odbojkarska vrsta Ljubljane jc včeraj sprejela v goste najslabšo vrsto zvez-ne lige Novi Beograd i.n jo gladko premagala s 3:0 (15:9, 15:6, 15:8). Ljubljančanke s-o prevladovale v vseh treh nizih in so svoje nasprotnice skorajda nekoliko podcenjevale. Zato je bila to ena najbolj nezanimivih in mlačnih tekem letošnjega prvenstva. Beograjčanke s»o pokazale precej začetniško igro in ;e le redkokateri strel šel čez mrežo, domače pa so se tej i-grj nekako »podredile« in prav tako v mmogo-čem grešile. Tako so prišle nasprotnice celo do točk, ki bi si jih ob boljši igri domačink ne smele priboriti. Kot v vseh tekmah, je bila tudi tokrat najboljša Flisova, ugodno oa nas je presenetila še Vidiče- va. Pri Beograjčankah je bila nekoliko boljša od ostalih edino Kan-diičeva. T. B. BRANIK : MARIBOR 3:1 (4:15, 15:12, 15:10, 16:14) Maribor, 5. junija. V lokalnem derbyju odbojkarske zvezne lige so imele igralke Branika zelo težko delo z borbenimi in požrtvovalnimi nasprotnicami Maribora. V prvem nizu so belo-modre celo pregazile igralke Branika. Sele v naslednjih treh nizih pa je prišla do veljave večja izkušenost Branikovih Igralk. MLADOST : NOVI BEOGRAD 3:0 (14:4, 15:7, 15:7) Nova Gorica : Grafiear 2:1 (1:1) Nova Gorica, 5. jun. V današnji tekmi jc po enakovredni igri na veliko presenečenje občinstva dosegel vodstvo Grafiear v 30. minuti po Kroupi, osem minut kasneje pa je Bevcič izenačil. Tudi v drugem polčasu se igra ni bistveno spremenila, čeprav so domači zapravili številne priložnosti. Selc v 68. minuti je dosegel zmagoviti gol Silič iz enajstmetrovke. Bavdaž Nova Gorica 16 13 2 1 68:16 28 Krim 17 13 2 2 64:19 28 Grafiear 17 11 1 5 43:26 23 Aurora 17 7 2 8 22:3? 16 Triglav 17 7 1 9 34:39 15 Slovan 17 7 0 10 28:39 14 Branik 17 6 1 10 24:44 13 Postojna 16 4 4 8 14:39 12 Izola 15 4 2 9 23:36 10 Piran 17 3 1 13 19:54 7 Zmaga košarkaric Crvene zvezde Beograd, 5. jun. Včeraj je bila v Beograd* prvenstvena tekma zvezne košarkarske hS* za ženske, v kateri so igralke Crvene zvezde porazile Split 76:37 (37:22). Republiška košarkarska liga Triglav : »Partizan:-Domžale 58:48 (29:25) Branik : Partizan (Medvode) 61:50 (22:17) Proletarec : Kovinar (5) 30:29 (19:16) Nov plavalni klub v Vidmu Videm, 5. junija. Pred nedavnim je imel ustanovni občni zbor plavalni klub v Vidmu. Ker je bil klub ustanovljen na pobudo uslužbencev tovarne celuloze i° papirja, so klub imenovali PK Celuloza-Predseduje mu tovariš Rajko Livio, trening pa sta prevzela Junc Helena i® Šerbec Erik. Novi klub je organiziral tudi plavalno šolo, ki trenutno šteje mladincev. Zmaga atletov Svobode Maribor, 5. jun. Danes so se v I. kolu zvezne atletske liige za moške pomerili atlet* Svobode in Branika. Stadion v Ljudskem vrtu jc imel zaradi dežja razmehčano atletsk0 stezo, pa tudi zelo hladno vreme je oviral0 tekmovanje. Zaradi tega so bili doseženi 1° povprečni rezultati. Zmagala je Svobod« 9 17.960 : 16.375 točke. Rezultati — 100 m: J°' van (S) 11.6; 200 m: Jovan (S) 24.6; 400 rTl' Stankovič (S) 54.4; 800 m: Rozina (S) 2:08.6; 1500 m: Pogačar (S) 4:19.8; 5000 m: Kravan* (B) 16:57.6; 110 m ovire: Jovan (S) l8-2; 400 m ovire: Stankovič (S) 1:01.9; 4 X 100 771' 1. Svoboda 45.9, 2. Branik 48; višina: Dv°r sak (B) 160; daljina: Pangeršič (S) 603; tr° skok: Boljko (B) 12.72; palica: Pogačar 310; kopje: Jovan (S) 44.11; kladivo: Franc<' (S) 34.43, izven konkurence: Markež (M°r 48.68; mladinsko kladivo: Ledinek (B) 53.1^' krogla: Vidovič J. (B) 11.82; disk: Fra°0 (S) 32.75. Partizan 4 4 0 12:4 8 Branik 3 3 0 9:5 6 Ljubljana 4 2 2 10:6 4 Mladost 4 2 2 10:8 4 Maribor 5 1 4 6:13 2 Novi Beograd 4 0 4 1:12 0 Hagni tretjič osvojil RDEČO MAJICO Hrvatsko-slovenska odbojkarska liga Peta zmaga Fužmarja FUŽINAH : ILIRIJA 3:2 (15:3, 11:15, 15:12, 9:15, 10:14) Ravne, 5. junija. V predzadnjem kolu hrvatsko-slovenske odbojkarske lige so domači slavili pomembno zmago nad odličnim moštvom Ilirije. Tekma je bila ena najlepših in za domače ena najtežavnejših v tej ligi. Vse do konca tekme ni bilo mogoče predvideti zmagovalca. Ko so v petem nizu gostje vodili s 14:12, go bili vsi prepričani v zmago Ljubljančanov. Po šesti menjavi in z vstopom Pipana v moštvo je domačim uspelo izenačiti in slednjič zmagati. Moštvo Ilirije je bilo v polju mnogo boljše in je bil pri njih najboljši Naglič, pri do- mačih pa se je odlikoval Antekolovič. Kljub slabemu vremenu je tekmi prisostvovalo okrog 500 gledalcev. TEICSTILAC : ELEKTROSTROJ 3:2 TEICSTILAC : KAMNIK 3:2 (15:12, 6:15, 15:11, 15:17, 15:9) Lokomotiva 7 6 1 19:6 12 Fužinar 6 5 1 17:8 10 Olimpija 7 4 3 10:13 8 Ilirija 7 4 3 15:15 8 Ljubljana 7 3 4 13:15 6 Tekstilec 6 3 3 9:14 6 Elektrstroj 6 1 5 10:17 2 Kamnik 6 0 6 9:18 0 Milano, 5. junija. 38. kolesarska dirka Giro dTtalia je zaključena. Končno odločitev smo pričakovali že v petek, ko je bila na sporedu težka etapa preko Dolomitov iz Gortine d’Ampezzo do Trenta (227 km). Kot je bilo pričakovati, je tudi letos šele v Dolomitih Coppi začel s svojim glavnim napadom. Toda v petkovi etapi mu ni uspelo uiti nosilcu rdeče majice Nenciniju, ki se je držal Coppi-jevega kolesa kot bi bil prilepljen. Tudi Moser in Spanec Botella sta uspela zdržati Coppljev tempo. Ko je »campio-nissimo« videl, da so njegovi napadi neuspešni, se je vdal v usodo in opustil nadaljnje forsiranje tempa. Proti koncu etape je ušel Francoz Dotto, ki Je v skupnem plasmaju že toliko zaostal, da njegov beg ni povzročil nobene reakcije. Vrstni red na cilju v Trentu je bil naslednji: 1. Dotto (Fr) 7:34:19, 2. Magni (I) zaostanek 3:36, 3. Koblet (Svj, 4. For-nara (I), 5. Lauredi (Fr), 6. Geminiani (Francija). Predzadnja, to je 20. etapa, od Trente do San Pellegrina, dolga 210 km, pa je le prinesla pričakovani preokret. Ze 50 kilometrov po startu sta pobegnila stara »gada« Magni in Coppi ter vozila vseh 160 km do cilja sama. Uspešno sta se me- njavala v vodstvu in prispela nazadnje na cilj z nič manj kot 5:37 prednosti. To jima je seveda zadostovalo, da sta se povzpela v skupnem plasmaju na prvi dve mesti. Priznati pa je treba, da je imel Nencini precej smole. Ravno v odločilnem trenutku, ko sta začela Coppi in Magni s svojo akcijo, je dobil defekt, in kasneje ni mogel več nadoknaditi izgubljenega časa. Na cilju v San Pelle-grinu je v sprintu zmagal Coppi s časom 5:43:06 pred Magnijem z istim časom, skupina pa je prispela na cilj z zaostankom 5:37. V sprintu so bili najuspešnejši Fantini (I), Koblet (Sv), Baroni (I) in Monti (I). Današnja zadnja etapa San Pellegnno —Milano (140 km) ni prinesla večjih sprememb, saj je bila to lahka etapa. Na dirkališču v Milanu je prispela istočasno velika skupina in gledalci so mislih, da bo zmagal Magni, ki je bil na čelu. Toda v odločilnem sprintu ga je neposredno pred ciljem prehitel Koblet. Rezultati zadnje etape: 1. Koblet (Sv) 3;35:50, 2. Magni (I) 3. Baroni (I), 4. Al-bani (I), 5. BenedettI (I), 6. Corrieri (f). Končni plasma: 1. Magni (1) 108;36:!2, 2. Coppi (I) zaostanek 13, 3. Nencini j}) 4:08, 4. Geminiani (Fr) 4:57, 5. Coletto (I) 7:19, 6. Moser (I) 8:01, 7. Fornara (I) »d. 8. Botella (Sp) 14:10, 9. Wagtmans (M1 16:03, 10. Koblet (Sv) 20:16, 11. Van Bre nen (Niz) 21:40, 12. Monti. (I) 29:16, 13. p . 14. Lauredi (Fr) 37.»; mondi (I) 30:07, s tem * an)v 15. Fantini (I) 38:10. Magni je tretjič zmagal na »Giru«. V tekmov: za gorsko nagrado je zmagal Nencini skupnem plasmaju letečih ciljev pa ’ fiiippis. LOKOMOTIVA PRVAK NA ROKOMETNEM TURNIRJU Zagreb, 5. junija, le tri dni se odvil8 Zagrebu tekmovanje v rokometu za z ^ na katerem sodelujejo Lokomotiva (Za£r> Spartak (Subotica), Železničar (Bgd.) iD ^ ^ hoda iz Ljubljane. Ljubljanska Svoboda ^ tem tekmovanju ni osvojila nobene iočke se jc takoj videlo, da moštvo nima 07 ^ izkušenj z večjih turnirjev. Lestvica ^ takole: Lokomotiva 6 točk, Spartak 4, ni čar 2 in Svoboda 0.