OK&Ati i nTm>' *t Ra IZDAJI ZA GORIŠKO IX BENEČIJO PHIMOBSKI DMEVNIK GLASBLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE - SteV 218 f991 ^ Poštnina plačana v gotovini _________________________ 1 “ } Spedizione in abbon. post. 1. gr. DAN SLOVENSKIH BRIGAD v nedeljo 14. t. m. v Dolenjskih Toplicah TRST, torek 9. septembra 1952 Cena 20 lir *#gib je prevzel oblast Jobljubija pospešene reforme Slasti' min!s,rske9a Predsednika Ali Maherja in aretacije vidnih egiptovskih politikov, n vafdistov - Serag El Oin aretiran, Nahas pod nadzorstvom - Razen Nagiba novo vlado sami civilisti - Agrarna reforma na dnevnem redu prve vladne seje i6 Podal Stef'tdnik Ali Maher iestainf in novo vlado ^Sandr i seneral Nagib. V "»o sta n?? razglasai izje- Stethn '"ir: Yceraj SO izvršili ^tno . __ _______________ % ki 's^ Mohamsdom Baka- K8>»isUomCb„io?.b9 nac? Mustafo Zararif b'*a., obsojena na Davaru. neredcv v Kafr tl Jisttskegg Ntla§ii> razeu mi- ^ še pre- ^arico irftv(?. 2a v°jno in Jfcistrsln’ ^ *ranji minister in “pliman H-f£?aP‘'etised.-iik je ^ S v^v,Hl2en geaerala 4sfa, • v vladi samo ciyi- ?avkarie=«t^ilada se 5e vžerai Ž*0 vojskP Slavni vef- da 30 are" Siesti Političnih o- k?4 »jo tak°i Pre' v)e novinar^ Maher je P°-*«1 do n«n*? izjavil, da je Se ^»canja, da je čas, i? «iega koncentrira y ro-£ ie' da človeka. Do- svoh,?^3 svojim mini-r=en0lne, roke. da sode-n^tekln Nagibom. fc aretacij ■ pa 50 izvršili ?7 lo aretii-6 ln trdijo da je \L k?tl anih narastlo na £ ^ 48 vidnej- rW ,Meti aretiranimi tt^a. bivša ministrska »n sicer Nagib Hi Abdellhadi. Sh Vaf*stiftl tudi glavni taj-t.T 5ilcne stranfcp Puad Z?.* El n^e stranke Fuad aN« st«n; Predsednik vaf-5ja€ ^Pustit? Nahas, pa ne Utl svojega stanova- fe^oovf vgiibrf je tak°j P° nL ^ e S°vcrH P,° s prev^ drugim izjavil: oblasti skupno 2Se W^gl kot novo ob-revolucije, ki ji je »m ■■ spoštovanje u-pnpra. !ih ■Mileni ava novega sreč' irtJ* Tiatr?^ ?a ljudstvo*. Na. I^^itiejali ?a je vojska lw*% } Politične zaaeve t0rl2sWa,'a,Pa.'ie bila prisi- VsS^iti! °k°liščin to name- is * Pospešiti reforme. iJcsi^31 Prebivalstvo, ki S* r„l ba demonstracij in formalnega pote- Dalje je Nagib izjavil da dejstvo, da novo vlado vodi vojak ter da jo v ostalem sestavljajo civilisti, odraža enotnost medi ljudstvom in vojsko in da bo zaradi tega prihranjen čas, ki so ga prej izgubljali zaradi posvetovanj rr.ed vojsko in vlado. Dodal je, da je bil to vzrok, zaradi katerega je Maher odstopil, zato da «omogoči boljšo povezavo med vlado in vojsko«. Egiptovski listi pa navajajo, da so bili vzroki Maherjeve o-stavke sledeči: 1. ker ni v svojem govoru od 10. avgusta napovedal dneva volitev; 2. ker je vlada uvedla nove posredne davke, med katerimi je zlasti nepriljubljen davek na tobak; 3. ker niso bili podvzeti resni ukrepi za čistko v upravi; 4. zaradi zavlačevanja preosnove vlade, ki ni bila zadovoljiva ni. ti po nadomestitvi nekaterih njenih članov; 5. ker niso bili podvzeti primerni ukrepi za znižanje življenjskih stroškov in za izboljšanje življenjske ravni; 6. zaradi zavlačevanja sprejema načrta agrarne reforme. Tisk pozdravlja imenovanje Nagiba za vladnega predsednika in ga označuje kot «zdru-žujočo silo», Vafdistični list «Al Misri» izjavlja, da pomeni združitev civilne in vojaške oblasti v Nagibovih rokah «jamstvo politične stalnosti ki bo omogočila nagle reforme in dejanski socialni napredek v vsej de. želiš. Nocoj je neki predstavnik vojske izjavil, da bodo 48 aretiranih osebnosti zaslišale v kratkem civilne oblasti in da bodo proti njim uvedli sodni postopek v najkrajšem času. če bo zaslišanje pokazalo, da je to potrebno. PcpoMne je general Nagib sklical prvo sejo nove vlade, da razpravlja zlasti o agrarni reformi. Iz Washingtcna javljajo, da je glasnik Bele hiše Mc Der-mott izjavil, da državni departma n ng vidi bistvenih sprememb v egiptovski politiki in da ameriška vlada ne namerava spremeniti svojega ugodne- ga stališča do nove vlade, kakršno izhaja iz Achesonovih izjav na tiskovni konferenci od 3. septembra. Dodal je, da je v Kairu že en teden načelnik departmaja za egiptovske zadeve Welles Stabler, da pa je bilo njegovo potovanje v Egipt določeno že pred dvema tednoma. V Londonu pa je glasnik zunanjega ministrstva odklonil vsak komentar o egiptovskem položaju o katerem so se funkcionarji britanskega zunanjega ministrstva in ameriškega poslaništva posvetovali. Tudi britanski tisk bolj previdno komentira egiptovske dogodke. «Times» piše. da je Egipt prišel pod diktatorski režim in pravi, da je general Nagib za sedaj sklenil posluževati se vlade. ki je po večini sestavljena iz civilistov. Toda vpliv vojske v javnih zadevah bo prevladoval. kar da je lahko nevarno. Glede agrarnih reformi pravi list. da bi se te reforme lahko s časom pokazale za neučinkovite. če bi jih izvajali ((izključno z drastičnimi vojaškimi vidiki*. va petrolejska ležišča ^krita v lužnem Iranu? Jg ■■■■■■■■■■■■■■■■■IMHHHI v peyr*ene ves*‘ 0 uspehih raziskovalnih del ameriških strokovnjakov utegnejo povzročili preobrat elstam sporu - Jonesovo poslanstvo v novi luči - Mosadekov intervju beograjski „Borbi" — _Angleški v Poslov v Teheranu *adštJSniem „P°slal v svojem r>r, miniijno» Poročilo zu-da men Vu v London. Hit -11® d= razgovorom ni #i J in da -n n°ben nov ele-®ič ^ .Petrolejski spor ^Cln e,n so • ^al rešitvi. v«st atskih ],e v londonskih J ^ so =-kr.°8ib razširila !i «t)rinVe^enci arfieriške p ^troipici ^xco» si1J1®la odkrili v juž- ki .. mu omogoča % a bi .Petrolejskih virov, ^jii„uSovariatig Tmoi!la kar Stii • da boHn a Londonu se fi*.. _ o Amerikanci pod-\ in tehnično po- SŠiS *inan°čnC^^merikanci Pod' ‘‘jfe Piranip" teh"ično P°- V h vreipf novih petro- Hjj *Vejj v perziji. ^illi=, Jvestmi' ki pa JonneSadobiva "bisk ^ On druil Predsednika K. 1 ^orn « «Clties Servi Zdi,’ P^olnoma nov fcvQ..n«>bene„ • da Jones sploh ^ o opravka z raz-^ n blejski “ngio-iranske-%i£^‘avkLga spora' ‘emveč * skuni„ ameriške indu-naUp‘"e. ki so zainte- 15 So ,iskih leži« Tniu novih b|? t» lefi« v Iranu. Ba- v i!', kot tu* prav tako bo- - ^ do Per- SminiajoVaH V zvezi * tem S J fradii le J°nes med NSve vPo naročilu ameri-W n-‘' kilometrov iz Texasa do ]t> “ve v( področij ob vzhod. ®5?»bu—' SlN«r Poročajo, da ? Hi. nemsu« . bt, bivši rav- k—ne S ^bi. danes bivši rav-državne banke z leta- h?.blsa je 3],„V Teheran, ka-k^lh1* Posvet Mosadek, ^BShVa> » "jim gospodarske )>, KPoll"ke > & %grajt - »»j*>'knravka pU ,6v°jega ured. tČ*i$?hL£S£i &ri edV: •m* r.“s.s, , a Perziji Poudariti, da 'ttos* *ada t,.°. 3udstvo fS*«ova g0(^0sti "ada 'Juastvo m hn, °VBn ?v°jo h' ob ‘ei Pri* v^kimJ%ahrVa.ležnosJt ju- ^ ki so^di t. °m ln nj>' glasova- in nato govoril o aktualnih političnih in gospodarskih dogodkih v Perziji in dejal, da bo vlada zaradi proračunskih težav, v katere je Perzija zašla po izbruhu petrolejskega spora, začela izvajati nekatere reforme, s katerimi bo skušala najti v lastni drža. vi sredstva za izboljšanje svojega gospodarskega položaja. Kot primer je Mosadek navedel zakon o raznih ukrepih na vasi, med drugim uvedbo kmetskih svetov, ki bodo reše. vali važnejša vprašanja raznih vasi. Poleg tega je že bil ukinjen davek v naravi, ki so ga morali perzijski kmetje doslej plačevati. Kmetski sveti bodo z raznimi ukrepi postali sčasoma realna moč na vasi; skrbeli bodo za gradnjo šol in mostov in za izboljšanje zdravstvenih pogojev. Mosadek je nato brez olepše. vanja prikazal silno težki položaj perzijskih financ in državnega proračuna in njegove posledice. Vendar je izrazil u. panje, da, se bo položaj občutno izboljšal takoj po ureditvi petrolejskega spora z Veliko Britanijo. Do takrat pa bo izvedla vlada progresivno obdav. čenje nepremičnin in uvedla še druge davke, ki jih doslej v Perziji niso poznali. Mosadek je izrazil upanje, da se mu bo času, v katerem veljajo njegova izredna pooblastila posre- čilo reorganizirati perzijsko dr. žavno upravo, pravosodje, finance, zakonodajo in druge državne posle. Po njegovih besedah bo največjega pomena reformirani zakon o parlamen. tarnih in občinskih volitvah, po katerem bodo poslanci in drugi predstavniki izvoljeni in ne več imenovani kot doslej. O angleško-perzijskem petrolejskem sporu je Mosadek izjavil. da je perzijska vlada stavila Veliki Britaniji natančne predloge za ureditev spora in da je zdaj na Veliki Britaniji vrsta, da se potrudi za sporazum. Mosadek je govoril tudi o de. lovanju Sovjetom naklonjene stranke Tudeh in dejal, da se vpliv te stranke širi predvsem zaradi velike brezposelnosti, toda prav zmanjšanje brezposelnosti, je med glavnimi nalogami, ki jih namerava izvršiti vlada, kakor hitro bodo to dopuščale okoliščine. Ob koncu svojega intervjuja je predsednik perzijske vlade dejal uredniku beograjske »Borben še naslednje; «Iz vsega srca vam lahko povem, da Perzijci cenimo Jugoslavijo in njeno prizadevanje za napredek. Bodite prepričani, da bo. mo prav tako podprli vašo državo, kot ste vi storili za nas, če bo potrebno«. Egiptu. Ostali listi se sprašujejo, kaj bo Nagib sedaj naplavil. «Figaro» izraža bojazen, i _ ne bi generalovi sodelavci ((postali poslušno orodje v rokah vojaških nacionalistov, ker bi v tem primeru šel Egipt naglo po poti totalitarizma in avantur*. «Aurore» ugotavlja, da bo položaj v Egiptu vplival na položaj vseh arabskih držav, in zaključuje, pomeni Nagibova zmaga spravi udarec za Moskvo, ki ima interes, da ostane v Egiptu kakor drugod vedno nejasen in zmeden položaj«. dParisien Libere» je mnenja, da bodo največje težkoče za Nagiba v medharodfiem položaju, zlasti kar se tiče odnosov Egipta z arabskim svetom in z Veliko Britanijo ter obrambe Srednjega vzhoda. «Combat» pravi, da so za Nagiba glavno vprašanje odnosi z Zahodom, ker da ne bo mogel brez pomoči iz tujine prebroditi gospodarske krize in utrditi svojega režima. V nedeljo popoldne je bila ob spomeniku pri Bazovici spominska svečanost ofo priliki 22. obletnice mučeniške smrti štirih borcev zg svobodo: Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Preidsta/vniki številnih množičnih organizacij so položili vence. (Glej poročilo na drugi strani našega, dnevnika). Proslava 10. obletnice jugoslovanske mornarice Članek kontraadmirala Vukašina Mičunoviča - Odgovor ..Borbe" na članek o Trstu v „Ri-sorgimento socialista'1 - Svečana otvoritev Meštrovičeve galerije v Splitu - Obisk dveh angleških minolovcev - Ponovna poročila o neznosnih pogojih v rudniku urana v ČSR (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — V. zvezi s pi. sanjem lista «Risorgimento socialista«. da bi ((sporazum z Beogradom olajšal potek demokratizacije življenja ne samo v Italiji, temveč tudi v Jugoslaviji« in prispeval «k demokratični orientaciji sosedne Jugoslavije« poudarja današnja «Borba», da tako pisanje doka. zuje, da pisec članka Luigi Li-bertini ne pozna razmer v Jugoslaviji. odnosno da zavestno zapira oči pred stvarnostjo. Potem ko naglasa, da v Jugoslaviji delovni ljudje aktivno sodelujejo v upravi državnega gospodarstva, se ((Borba« sprašuje. ali more prispevati k demokratični orientaciji Jugoslavije Italija, država, v kateri očividno naraščajo sile reakcije, sile fašizma, kar se posebno iz'raža v politiki do Jugoslavije; država, v kateri ima reakcionarna politika Vatikana o- Eden o mednarodnem položalii Angleški zunanji minister je dejal, da se z velikim zadovoljstvom pripravlja na sestanek z maršalom Titom - Pripravljenost na pogajanja o nemškem vprašanju, kjer pa je treba „predvsem upoštevati stvarna dejstva" - Eden izraža mnenje, da Kitajci in Korejci želijo konec vojne, da pa je vloga Moskve zelo dvomljiva LONDON, 8. — Britanski zunanji minister Eden je imel nocoj v Sheffieldu govor, v katerem je podal pregled1 glavnih mednarodnih političnih in gospodarskih vprašanj. Predvsem j e poudaril, da dogovori z Nemčijo in ustanovitev' evropske obrambne skupnosti nikakor rte ovirajo morebitnega spo, razuma s Sovjetsko zvezo, pač PS ds še povečujejo možnost rešitve nemškega vprašanja. «Nisem pesimist«, je dejal Eden, ((Pripravljeni smo r-azgovai jati se v vsakem trenutku. Razgovori o Nemčiji morajo predvsem upoštevati stvarna dej. srtvč. GleSe, ?efcje na Apenin. skem polotoku, kjer prebivali ‘V'"006"! ljudje, kakor ti- sil. Ki so sil Z nami najtrše obdobje naše zgodo. Tak vtis dobi človek, ki bere zadnjo številko tednika «11 Lavoratore». Akrobatične sposobnosti člankarja bi bile občudovanja vredne, če bi nji hov namen ne bil prozorno smešen. Glavni n amen komin-jormovskega pisca je prikazati obliko in razmah oborožene antifašistične borbe v naših krajih kot del italijanskega odporhiškega gibanja, ki naj bi imel le to posebnost, da je v tem osvobodilnem boju, poleg italijanskega sodelovalo tudi slovansko ljudstvo. Vsa akrobatitna sposobnost kom. intormovskega pisca pa ne more biti kos zgodovinskemu poteku osvobodilne borbe tukajšnjega prebivalstva, tn tako je tudi sam prisiljen priznati, ne samo med vrsticami, da je razvoj osvobodilnega gibanja in borbe potekal pri nas povsem drugače kakor je bil to primer v Italiji. Zlasti se mu to nasilje nad zgodo-vimkimi dejstvi maščuje na koncu članka ko skuša zvrniti odgovornost za neuspeli italijanskega odporniškega gibanja na «oportunizem» in «izdajstvo» voditeljev tega gi. banja (Togliatti seveda ni štet med nje), medtem ko uspeha našega osvobodilnega gibanja ne more tajiti (nekaj sličnega bi bito prehudo celo za kom-informovske čitatelje same); skuša pa se izmazati iz zagate z zloglasno resolucijo, ki naj bi dokazala to, kar se do- kazati ne da. Res neroden po. lolaj za ljudi, ki so prelomili s pametjo in poštenostjo, in se morajo zato zatekati fc takim logičnim in zgodovinskim vratolomnostim, da ne omenimo pobožne želje, ki tiči za takim potvarjanjem zgodovinskih dejstev; telja namreč, da bi italijansko javno mnenje mislilo, da se je tudi naše narodno osvobodilno gibanje razvijalo v mejah italijanske, ga odporniškega gibanja in da je imelo tudi enak značaj. Mesec demokratičnega tiska Včerajšnji kominformovski tednik tli Lavoratore» prinaša pod precejšnjim naslovom «uspeh» njihove osrednje «/e-ite« demokratičnega (komin-formovskega) tiska, ki ima monopol na pravico, resnico, demokracijo, svobodo itd. Na vso nesrečo so to pot pozabili priobčiti temu prodornemu «uspehun primerno sliko, tako da je tudi s te plati uspeh res prodoren. Na uvodnem mestu se je oglasil tudi njihov poglavar. in v glavnem napisal nekaj zelo poučnega o uspe-h ih takih prireditev na splošno in o uspehu mmeseca demokratičnega tiskai> še posebej. Vidali pravi dobesedno: «Ma e ancora poco». Po naše to pomeni: vse to je brez haska. In mi mu rade volje verjamemo. Kaj naj odgovorijo ljudje drugega, kakor da se v vedno večji meri otepajo njihovega «demokratičnega» tiska, če je pa ta tisk tako nesramno vsiljiv? Vidali misli, da bi se najmanj svet podrl, če bi njihovega tiska ne bilo. On tudi našteva vse grozote, ki bi jih svet doživel, če bi njihov glas utihnil čez noč. Tega mu sicer ne moremo verjeti pri najboljši volji, a on govori vedno le resnico in zati nismo več tako trdni v svojem prepričanju A največja nesreča je v tem, da on sam ne verjame v to kar go- vori. Poslušajte, kaj vse so primorani početi in počenjati, da bi ljudem vsilili svoj tisk: prirejajo veselice, kjer se za mal denar naješ, napiješ, na-plešeš in nanoriš; časopis ti dostavljaj o na dom, takorekoč v posteljo; če te ne dobe doma, te najdejo na cesti, in če nimaš slučajno drobiža, ti list šenkajo. Vse za resnico in pravico! A kljub temu pravi poglavar: i ancora poco! On hoče vse mobilizirati, mlado in staro, ker vsi dosedanji ukrepi niso zalegli, ljudje nočejo in nočejo čitati resnice, ampak imajo rajši laž in prevaro. Ostane le en izhod (nasvet dajemo brezplačno): po prodornem uspehu «dneua» demokratičnega tiska; po pravtako prodornem uspehu Ktednav istega tiska; po nič manj prodornem uspehu «me-secatt tega tiska, ostane še , «stoletje» demokratičnega tiska; v skrajnem slučaju pa celo «tisočlet. je«. In če tudi v tako ne bi Lire 5 /Vok vrr. UP Prvi sestanek ministrskega sveta Schumanovega načrta LUXEMBURG, 8. — Tukaj se danes sestal na prvo sejo ministrski svet Schumanovega načrta odkar so ustanovili evropski «pool» za premog in jeklo. Tridnevnemu sestanku bo predsedoval zahodnonemški kancler dr. Adenauer. V svojem otvoritvenem govoru je Adenauer poudaril pomen gospodarske in politične združitve Evrope za napredek svobod, nih držav in s tem v zvezi naglasil uspešni primer Schumanovega načrta. Pričakuje se. da bo francoski delegat Jean Monet poročal v okviru dnevnega reda o visoki oblasti «poola». kateri predse, duje. Govorili bodo tudi o glavnem tajništvu ministrskega sveta, o vprašanju Posarja ter o ustanovitvi evropske politične oblasti z resnično oblastjo. O posarskem vprašanju bosta Adenauer in zunanji minister Schuman nadaljevala razgovore. V ministrskem svetu glasujejo z navadno večino, v visoki oblasti je pa potrebna kvalifikacirana večina. Posebni dopisnik lista «Le Monde« piže iz Luksemburga, da ni izključeno, da bodo jutri podali skupno francosko-nemško izjavo o Posarju. V tej izjavi bi bili podani «glavni o-brisj francoskonemškega sporazuma q Posarju«. Dopisnik trdi, da je zelo verjetno, da bo Francija «postavila predloge glede Posarja« v smislu «zelo obširne revizije franccsko-sar-skih dogovorov», in poudarja, da bi moral «sporazum sarskih socialistov o načelu evropeizacije vplivati na bonnske vodilne kroge«. Maroško vprašanje predloženo skupščini OZN NEW YORK, 8. — Trinajst arabsko-azijskih držav je danes izročilo glavnemu tajniku OZN pismo, v katerem zahtevajo, naj sg maroško vprašanje vpiše na dnevni red glavne skupšči ne OZN. AMG - FTT mdoArn ", i t ■«:* j •&-** «11 jietf Ofjfjt jo coni. kar je razvidno iz napisa «AMG-FTT». Poleg napisa pa je na natisnjen državni grb Republike Italije, ki pa seveda še ni grb Svobodnega ozemlja in potemtakem tudi ne cone A, kjer ima vso oblast v rokah AMG ali po naše ZVU. Zato je nerazumljivo, zakaj ZVIJ še vednv ni poskrbela za natiskanje poštnih položnic — pa tudi številnih drugih tisikovin — s tržaškim grbom ali pa brez, kot to določa še vedno veljavni razglas same ZVU od 15. septembra leta 1947. Ce pa poštno ravnateljstvo v Trstu ne spoštuje veljavnih zakonskih določb, potem naj ga ZVU pozave rta odgovornost. Churchill odpotoval v Južno Francijo LONDON, 8. — V londonskih vladnih krogih ponovno izjavljajo, da Churchill nima za sedaj nobenega namena odpotovati decembra v Ameriko, da bi se tam razgovarjal 0 vprašanjih mednarodne trgovine in o drugih važnih vprašanjih. Vendar pa nj izključeno, da se bo Churchill odločil, da odpotuje v ZDA po izvolitvi novega predsednika. Jutri bo Churchill skupno z ženo odpotoval na kratek oddih v Južno Francijo. V njegovi odsotnosti bo vedstvo vlade prevzel zunanji minister in ministrski podpredsednik Eden. ISTAMBUL 8. — Admiral Carney je nocoj prišel v Istam-bul skupno s poveljnikom le* ta lskih sil južnega sektorja NATO generalom Schlatterjem. PRIMORSKI DNEVNIK 2 mmm DRUGIH OBETAJO SVOBODO doma poznajo pa samo zatiranjo Slovenskega ljudstva ne bodo italijanski šovinisti prevariii s svojimi obljubami, ker ima z njimi že dovolj grenkih izkušenj 'mm. P m j. - v/m m Danes, torek 9. septembra Sereij, Vsemir Sonce vz ; od S.35 :n\zj>l°n?uni IS 29 Dolžina dneva 12.54. Lun vzide o 20.48 in zatone ob 12.1». Jutri, sreča 10. septembra Nikolaj, Rakita GORICA, 8. — Tako kot je sedanji senator Orlando na Ion. dc n.~ki mirovni konferenci gor vcril, da je samo zasluga Italije, da je v prvi- svetovni vojni zmagala Antanta, tako tudi v sedenjem mednarodnem položaji, Italija ostaja zvesta svojemu me gak manstvu in si še1 vedno upa govoriti stvari, za katere bi bilo 'bolje da bi jih ne izrekla. , ’ Tako }e nedeljski «11 Corrie-re della Sera« v uvodnem članku na prvi strani, ko razpravlja o možnostih plebiscita za Tržaško ozemlje, zapisal, da bo »lahko prebivalstvo Tržaškega ozemlja, ki je po večini italijansko, sam0 pod italijansko suverenostjo dobilo vse pravice, ker mu jih samo Italija ket svcbocina in demokratična država lahko nudi...». Italijanski državniki imajo res čuda veliko poguma. Upajo se šteti za odločilnega faktorja pri izidu prve svetovne vojne; in po drugi svetovni vojni, v katero so se zapletli zaradi svojega fašizma in zatiranja ta. ki. italijanskega kakor tudi drugih narodnosti v okviru svoje države, imajo zopet toliko poguma, da se upajo stav-ljati Italijo ket zgled svobode in demokracije. Seveda se ti državniki, politiki in novinarji omejujejo zgolj na izjave brez dokazov. Vsa njihova frazeologija je oddaljena c-d vsakdanjega življenja in se mu namenoma izogiba. V članku «11 Corriere della Sera«, kakor tudi v ljinogib drugih italijanskih čas- piših, v katerih smo utegnili brati veleme-gakmanske izjave o italijanskem prvenstvu, pa so vsakokrat pozabljali svoje izjave o demokraciji in svobodi dokazati s dejanji. Teh se bojijo kot hudič križa, zato pa ne zamudijo nobene prilike pri blatenju Jugoslavije in ljudske cblajti v jugoslovanski coni STO. Tem ljudem je treba v ilustracijo njihovih izjav in člankov pokazati, kakšna je italijanska demokracija in italijahšSa svoboda. ker ju cčividno ne vidijo, ker se jim je v glavi zavrtelo z iadi megalomanske samoljub. nosti. Po dokaze za italijansko demokracijo in svobodo ne bo treba cialeč, kajti Slovenci v Italiji sm0 zanju najboljši pre-izku.ni kamen, kakor smo bili pod fašizmom izmed vseh itaii-jan-kih državljanov največji tipšni. Italijanska svpbcda in demokracija. katero priporočajo turi. tržaškemu ljudstvu, se je pokazala v Goricj s prihodom ob. lasti. Ze isti dan so zažigali slovenske knjige, pustošili stanovanja slovenskih meščanov in jih pretepali. Italijanska svoboda je prišla pod De Gaspe-rijevo demokristjansko oblastjo v Gcrico ob svitu gorečih slovenskih knjig in časopisov, kar je sploh najbolj priljubljen do-g .dek v Italiji, odkar so sadi itični fajislični banditi prišli na svoj račun s požigom slovenskega Narodnega dpma v Trstu leta 1922. Italijanska svoboda in demokracija se zopet pozna v odnosu do Slovencev. Beneškim Slovencem ne dajo slovenskih šol. Beneške otroke kaznujejo z liro globe za vsako izgovorjeno slovensko besedo med šolskim poukom. Slovensko govoreče o-trokc finanearji pretepajo, kakor pretepajo tudi ostale ljudi, ker sc Slovenci. Slovenskih šol še vedno niso uzakonili, ampak jih prepuščajo negotovi usedi, da bi med prebivalstvom vzbudili nezaupanje do njihovega nadaljne-ga obstoja in možnosti zaposlitve ljudi s slovensko šolo. Slovenski otroški vrtci so prod nadzorstvom ON AIR, ki je fašistična raznarodovalna ustanc. va proti narodnim interesom slovenskih predšolskih otrok. Italijanski šovinistični listi neprestano ščuvajo proti Slovencem in Jugoslaviji, kar pospešuje narodnostno mržnj0 in ima za posledico pretepanje Slovencev. Za slovenskega človeka ni mesta v državnih ustanovah. To je pa gotovo na razpolago naj hujšim fašistom pri MIR. Se vedno nam niso vrnili imevine slovenskih ustanov in rrganizacij. ki jo je nasilno za- plenil fašizem. Se vedno nam niso vrnili Narodnega doma, bank in kmečkih združenj, ker hočejo doživeti gospodarsko smit slovenskega podeželana. Dosti bi morali še naštevati, da bi predstavili italijanskim politikom zvrhano mero krivic, ki so nam jih prizadeli. Vendar mislimo, da je to dovolj za vsakega zdravega človeka in da si lahko predoči položaj Slovencev v Italiji, torej pod oblastjo italijanske demokracije in v italijanski svobodi. Nič bolje se rie bi godilo tržaškim Slovencem, če bi se ita. lijanskim imperialistom kdaj posrečilo uresničiti njihove cr svajalne težnje po neitalijan-skih krajih. Zato je borba tržaških množic upravičena in pravilna. V slovenski okolici naj v znak protesta proti nckanam italijanskega- imperializma plapolajo slovenske nerodne zastave. Tudi za nas naj plapolajo, ker jih Slovenci v Italiji ne smemo razobesiti brez kazni. Spraviti smo jih morali po aneksiji, ovite v žalni trak. Toda slej ali prej bo moralo brezpravno stanje nehati. Tedaj pa se bo nehalo tudi naše zapostavljanje y deželi klerikalne diktature in narodne brezpravnosti. Čedad bo dobil novo bolnišnico Prvi obrok det bo stal 105 milijonov Kmečka kuhinja Trčmunu Na seji čedadskega občinske, ga sveta ie čedadeki župan iz. topno poročal o gradnji nove bolnišnice, ki je bila že tes nujno potrebna. Obljubljali so jo r.am že dolgo časa. zlasti za časa volilne propagande. Prvi obrok za 105 milijonov lir del so dali n.a dražbo že pred nekaj leti. Ker pa so takrat cene naraščale, ni hotelo sprejeti d.el nobeno podjetje. Potrebnih je bilo namreč 30 milijonov lir več. Kasneje so sklenili z upravo bolnice sporazum, za kar se je treba zahvaliti predvsem občinskemu odboru. Vsoto licitacije so namreč zvišali za 30 milijonov in tako omogočili zidavo nove bolnice. K prvemu obroku del bodo prispevali: 70 milijonov lir država, 10 milijo- SE)A POKRAJINSKEGA UPRAVNEGA SVETA ODOBRILI SO NAJETIE 30 MILIIONOV POSOJILA Z« GRADNJO URADNIŠKIH HIŠ Za občino Sovodnje sprejeli spremembe k proračunu za leto 1952 GORICA, 8. — Na svoji zadnji seji, ki je bila pretekli petek, je pokrajinski upravni odbor pod predsedstvom prefekta dr. Giammicheleja sprejel sledeče sklepe: Občina Gorica: popravek pravilnika za poslovanje taksijev; 30-milijcnsko posojilo z blagajno DDPP za gradnjo hiš za občinske uradnike; nakup zemljišča za podaljšanje Ul. Cc. lcm-bc; brezplačen nakup zemljišča za razširitev Ul. Orzoni. Pokrajinska uprava: prispe, vek konzorciju za ojačenje zračne zveze v treh Benečijah; prispevek geriški občini za razna popravila v strokovni šoli. Občina Sovodnje: spremembe k proračunu za let 1952. Občina Tržič: 6-mil'jMvki predujem za finansiranje delavnega centra; posojilo 39.212 000 lir z blagajno DDPP za kritje primanjkljaja v obračunu za le. to 1951: zamenjava zemlj-.šča s škofijsko cerkvijo sv. Ambroža; popravek načrta gradnje pokopališča: popravek načrta šole v Ul. Rdmana; odstop zemljišč INACASA za gradnjo ljudskih hiš v Ul. Te-renziana. Občina Ronke: davek na obrtnice za leto 1953; davek na živino za leto 1953; davek za potrošnjo tarife «ad valorem« za drugo šestmeseeje 1952. Občina Poljan: davek na obrtnice za leto 1953. Občina Krmin: prispevek šol. skemu patronatu za leto 1952. Na seji so končno odborniki še pregledali naslednje prizive proti vložitvi trgovske obrtnice in jih tako rešili: . Bona m Palmira - Gorica (zavrnjeno); Steni Maksimilijan - Gorica (zavrnjeno); Prin-civalle Rosina in Paolin Idoli-na (zavrnjeno); Scglarone Benedikt - Gorica (zavrnjeno); Saccorr.ani Dominik - Gorica (odloženo za nedoločeno dobo); Franco Ivan - Gorica (zavrnje. no); Di Bartolomej Jožef - Gorica (zavrnjene); Kufahl Wal-ter - Gorica (odobreno); Sca-rabot Bernard - Gorica (zavrnjeno); Leghissa Ferrucčio * Gorica (odobrero); Altberger Leo - Gorica (zavrnjeno). Obvestilo Videmski prefekt sporoča kmetovalcem pokrajine, da bodo na pokrajinskem uradu v Ulici Viola 3 izobešeni seznami združenih kmetijskih prispevkov za leto 1953 ter dodatni seznami za leto 1948. 1949 in 1950 Izvlečki teh seznamov bodo izobešeni tudi na občinskih razglasnih deskah. Proti tem seznamom lahko prizadeti kmetje vložijo priziv na prefekta ali na omenjeni urad v 30 dneh od dneva objave seznamov. mu noge nenadoma odpovedale Oprijel se je kljuke in pri tem močno udaril z desnim ramenom ob vrata avtobusa. Ko je prišel domov je pa nenadoma začutil v ramenu hude bolečine. Domači so poklicali Zeleni križ. ki ga je odpeljal v mestno < bolnišnico. Po pregledu so zdravniki ugotovili, da si je mož zlomil desno ključnico. Ozdravel bo v 40 dneh, u št. re!ru.souoilniali in Pod&anescu niso zadouoiini z ZMnozM Ko ga potrebujejo, ga ne morejo najti, ker živi v Vidmu Občini St, Peter Slovenov Sovcdtvje in. P. dbones.ee imajo stalnega živinozeiravnika, toda nimata od tega mnogo koristi. Dandanes namreč vsi' raje prebivajo v mestu, čeprav je tam življenje dražje. Tako je živirvo-zdravnik zapustil te občine in raje živi v Vidmu. Seveda mora prihajati na dčlo tudi v te kraje in Se ustavlja v hotelu Bel ved ere v St. Petru; tu ga lahko kmetje dobe vsak dan od 9- .ure naprej, toda le takrat, kadar gre vse v redu. Dogaja . 5e pa, da včasih živirsezd-rav-če ne nastanejo kakšne druge ^taToe de]uje motorno kolo ,* r,ie pride v St. Peter. Zato «a ljudje v takih primerih ne najdejo in. ga tudi ne vedo, kje poiskati. Seveda moramo upoštevati. da hodijo kmetje k ži-vinozdVavniku le, če je to nujno. .-. Toda ne gre ie za lup e pri. mere obolenja živine. Muc go-krat potrebuie kak inešetar ah trgovec spremni ,‘ist za prev-, z zaklane ž;vine. Zato nastajajo tudi v tem primeru težkoče In 1 trpi škodo pri tem živinoreja komplikacije. Nagrade prodajalkam ob prazniku grozdju Od 15. do 21. septembra, ko bo pri nas praznik grozdja, so razpisali natečaj za dodelitev kolajn in umetniških di-p om tistim, ki bodo na raz stavi prikazali na najbolj originalen način sadje za potrošnjo in trgovina. Ljudje mislijo, da bi lahko zahtevali, da ta živi-nozdravnik stanuje v teh dolinah. da ga lahko kmetje verinc najdejo v primeru potrebe. 1 zahteva ie popolnoma upraviče na. saj plačujejo občine St. Pe ter. Sovcdnie in Podbonesec živinozdravniku redno svoj prispevek. nov predujma bo dala posojil-niča. 35 milijonov je ostalo od zadnje poslovne dobe bolnice 20 milijonov pa bo di.lg kot predujem občina za nakup sta-re bolnice, ki jo bodo pozneje priredili za šolo. Uprava bolnišnice pa 'c tudi-resno ukvarja z drugim obro-kem del, ki bo s>tal 135 milijonov lir. Zapro!ila je občino. Oa bf priskočila na pomoč. Tretji obrok del za izpopolnitev, ki bo znašal 30 milijonov, pa bo neposredno finansirala uprava bolnice. To je približna vsebina županovega poročila, ki so ga vsi občinski svetovalci odobrili. ■l si is o je. du sila1. Radenska; s kvaliteto evropskega slovesa, in C) Rogaška{\ znana že čez 400 let, najboljši mineralni vodi! TRIDNEVNI IZLET 20.. 21. in 22. septembra 1952 na Zagrebški velesejem Vpisovanje še danes pri «Adria-Express», Ul. F Severo 5 b - tel. 29243. Padec zaradi spolzke ceste GORICA. 8. — Včeraj zjutraj je šla 47-letng gospodinja Gabrijelčič Tončka po opravkih v mesto. Ker je medtem začelo mečno deževati, si je ženska poiskala zavetje pod prvo streho. Ko je tekla s ceste na varno, se ji je zaradi mokrih tal spotaknilo in je padla nerodno na tla. Rešilni avto Zelenega križa ji je pirišel na pomčč in jo pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer to zdravniki po pregledu ugotovili, da sj je pri padcu zlomila desni gleženj. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti približno 30 dni. Smrt profesorice Bežkove GORICA, 8. — Včeraj je v goriški bolnici umrla profesorica slovenske strokovne šele Zora Bežek. Pt kojnica jg dolgo časa bolehala za neczčravlji. vo boleznijo. Pogreb bo jutri v torek ob 10 uri iz bolnice pri Rdeči hiši. Zaradi teme se ie zalete) v pregrado GORICA, 8. — V soboto ponoči okoli 1.30 je 26-letni Devetak Atilij iz Ul. Lunga 54 privozil z motorjem po Ul. Ascoli in zadel od strani v neko pregrado, ki je bila postavljena sredi ceste zaradi popra-vi!. Ker ni bilo na tej nobene svetilke, je Devetak zadel naravnost vanjo. Pri padcu se je poškodoval po ramenih in nogah. Nekdo, kj je ravno takrat privozil mimo, je poklical na pomoč rešilni avto Zelenega križa, ki je Devetaka pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Tu mu je službujoči zdravnik obvezal rano na desnem ramenu in na nogi. Ozdravel bo v 10 dneh, če ne nastanejo komplikacije. Deček padel z vlaka in si prebil lobanjo „Ne sklanjaj se ven" je še vedno nujno opozorilo na vlakih GORICA, 8. — Žrtev hude nesreče je postal predvčerajšnjim zvečer 12-letni Benito Tofful iz Koprive. Deček »e je vračal z vlakom iz Vidma, ko se je v bližini Krmina - Koprive stegnil preveč skozi okno in zgubil ravnotežje ter padel N? sanicah knjižnice se je spotaknila GORICA, 8. — 33-letna Pie-montesi vd. Kocijančič Jožica iz Ul. Sv. Ivana je šla danes popoldne v knjižnico na sedež skozi okno v prepad. Ostali zelenega križa. Ko je ženska potniki, ki so bilj priča nesreči,, oddaja SVoje knjige in vzela so kar zastrmeli. Po prvem | se odpravila nazaj do. trenutku osuplosti so takoj z ' , . , alarmnim znamenjem usta- «tov. Po stopnicah se je ne-viti vlak. Pogumni možje ] nadoma spotaknila in padla je so se takoj spustili v prepad i nerodno na tla. Ker po padcu in malo nato prinesli i z njega nj mogla več stopiti na levo krvavečega dečka. Neki zaseb- n0?0i S[) j0 asenti Zelenega ni avtomobil ga je potem pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki po pregledu izjavili, da si je pri padcu prebil lobanjo in pretresel možgane. križa odpeljali v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki ugotovili, da si je zlomila desni gleženj. Ozdravela bo v 25 dneh. Za vojaške obveznike v Reziji in Gorjanih Poveljstvo vojaškega okrožja v Sacile javlja, da bodo od 8, septembra do 3. oktobra na sedežu okrožja izbirali vojaške obveznike letnika 1932 za razne vrste, orožja' S pregledom o nji. hovi sposobnosti, in sicer za občine,- ki spadajo v to vojaško okrožje. Ti mladeniči, ki so že dobili poziv, se bodo morali javiti v svojem voj. okrožju da ugotovi-j njihovo fizično sposobnost in posebna nagnjenja, po katerih jih bodo določili za razne vrste orožja, takrat, ko bodo poklicani pod orožje. Mladeniči bodo ostali na'vojaškem okrož. ju največ, dva dni, nakar se bodo vrnili na svoje domove Poveljstvo vojaškega okrožja poziva mladince, naj pazijo ria določila, ki so omenjena na vpoklicnih dopisnicah, zlasti kar se tiče vožnje do sedeža okrožja. Paziti morajo tudi na to. kako bodo odtrgali odrezke za vožnjo na vlakih in avtobusih. Mladeniči se lahko o. brnejo za podrobnejše informacije na poveljstvo karabinjerjev v svojih občinah KRATKE VESTI IZ BENEŠKiH VASI_ OBLICA Magrliju Mariju iz Oblice se je redi! lep ir., krepak sinček. SREDNJE Tudi v Srednjem je štorklja obiskala dom Marseua Petra. RAVNE Na tem svetu se ljudje rode in umirajo. Zato moramo žal v Ravnah omeniti en smrtni primer. Umrla je namreč gospa Florjančič Alojzija, s ara 73 let. Ker v tej vasici ni pokopališča, smo jo pokopali v Oblici. ST. PETER SLOVENOV Benečani ,se pa tudi ženijo-Preteklo soboto sta si v cerkvi v St. Petru prisegla večno zvestobi gospod Trapohnič Mirk iz Ažle in gospodična Tomaži tič M,aii a, ki poučuje na ti čiteljišču v St. Petru Slovenc,v STARA GORA Preteklo nfedeljo so v romarski cerkvi v Stari gr.fi bra li sveto maso pod dežjem, čeprav je Bila maša. v .'notranjo-sti. Vzrok lesa Je v tem. ker. je cerkev zfradi popiavl.ifilnih del popolnoma razkrita. Teda cerkev ni le razkrita; d-’la bodo namreč trajala precej časa, ker bedo dvignili zidove Za,en meter. Tq povzroča živahna razpravljanja med prfbivul* ■ št ven?. teh do lir. Marsikdo pr a-vi, da bi -morali pUst/ti to rodovno /cerkev takšno, kakršna je* bila. rtj jim je pkavjig-ra cerke v pri - srcu. Pii mol,ihi drnimik! ADRIA-EXPRESS prtrea ob priliki Zagrebškega velesejma izlet z vlakom v Zagreb-Vpisovanje še danes v Ul. Fabio Severo 5 b -tel. 29243. A D E X IZLETI DVODNEVNI IZLET: 20. IN 21. SEPTEMBRA V ljubljaeo Vpisovanje še danes DVODNEVNI IZLEI 27. IN 23. SEPTEMBRA v teovo Gcrico Kanai ob Soči m * Sv. Luciji ENODNEVNI IZLE1 28. SEPTEMBRA V Skocilan Vpisovanje d^o 13; seP^ " 29243. . 0 bra 1952 v 5 b - tel. Prispevajte za KULTURNI DOM GLASBENA MATICA colo glasbeno - sepferi^*' 11. do 12. ure v UL sv.-FrJ XI. ■ 50- 13. septembra lopetje, klavir, vsi v-- ^ inštrumenti in teoretični meti. Otroci od 8. do 1 se lahko vpišejo tudi sodelovanje pri šolskem dinskem zboru ...ut*# Ravnatelj1 Vpisovanje ' samo do 10. 11. do 12. čiška 22-1 nad. Sprejemni izpiti bodo Poučuje s« orkestral"1 P leta za ml3‘ gi Vsem sorodnikom znancem m prijateljem ,^ujer-nas ie nenadoma- zapus j čarno žalostno-vest. Ja zakl .učil svoje življenj ljubljeni mož in oče odšel na večno MILOŠ SVAB Žalujoča žena, otroci in ostalo ser seplembr Pogreb dragega Pokojnika bo danes 9. 1952 ob 11. uri iz‘mrtvašnice v Ul. Pieta. Vsem-, ki sa -spremili na zadnji poti našega gega očeta, starega očeta, tasta in brata IVANA MARIJA UDOVIČA ter. vsem. ki so z nam, sočustvovali ob briti 1 gubi, se iskreno zahvaljujemo. . Žalujoča druzt"* iv KINO VERDI. 17: »Jekleni morski volkovi)), W. Holden in N. Olson. VITTORIA 17: «Ribič iz Lui-zijane», M. Lanza. CENTRALE. 17: ((Ahilova peta«. T. Scotti in P. Carnera. MODERNO. 17: «Lincolnovo .pismo«, H. Duff in M. Free-man. Avtobusna vrata so mu zlomila ključnico GORICA, 8. — Ko je danes opoldne 57-letni Angel Glosič iz Standreža stopil iz avtobusa, ki ga je pripeljal iz mesta, so Športne vesti Treviso-Pro Corizia C:0 Nizke cene sadja na čededskem Irgu V zadnjih dneh prihaja f,a čedadeki fig obilo sadja. Prinašajo ga predvsem kmetje 'Z dolin Nadiže. Zal pa je povpraševanje manjše pd količine sadja, zaradi česar so cene zelo nizke. Pripomniti moramo namreč, da je sadjarstvo eden izmed glavnih dohodkov za vse naše beneško ljudstvo. Tako so n. pr. prodali tri zaboje izbranih breskev najboljše vr. ste, ki so tehtali 42 kg, za samih 500 lir. To je k- maj ;a malo več kakor 10 lir kg. Češplje gredo v prodajo po 15 lir kg, fige Pa samo po 18 Lir. V nedeljo je goriška ekipa odpotovala v Treviso, da bi poskusila svojo moč proti tamkajšnji enajstorici. Trener Vale je hotel preizkusiti novo moštvo-, sestavljeno iz skoro samih mladeničev novincev in ni gojil nobenega upanja v morebiten uspeh, bodisi ker je bila to prva tekma novega moštva, bodisi ker gostuje Treviso v prvenstvu B-lige, dočim je znano da je Pro Gorizia za dve stopnji niže Pri Goričanih se je pokazala dobra volja, a ta ni zadostna za dosego uspeha. Pri napadalcih se je pokazalo pomanjkanje znanja o streljanju v vrata, saj bi Gori. čani bili prav z lahkoto dosegli nekaj golov. Pri Goričanih so se najbolje izkazali «stari» Cuzzot in srednji krilec Ago-sto Pri Castellaniju bi želeli več sigurnosti pred nasprotnimi vrati. Domačini pa so kljub visokemu rezultatu razočarali. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Treviso: Geatti; Rea-lini, Marussi; Pavanello, Chio-di, Zorzi; Giaccone, Rantaleoni, Scagliarini, Paulinich, Padova- ni, Pro Gorizia: Buttignol (Brandolin); Cočolet (De Col-le). Ciulin (Costelli); Zando-meni, Agosto, (Toffol). Cuzzot; Pischi (Di Biagio), Bosco, Grat-ton, (Grion), Tulissi, Castella-ni. Sodil ie Perazzetta iz Tre-visa. V prvem polčasu je bila igra zelo lepa na obeh straneh in nekajkrat bi Goričani lahko tudi dosegli uspeh. Tega pa so dosegli domačini in sicer dvakrat, V drugem polčasu pa so se domačini reorganizirali in začeli ure,eno prehajati v napad. Se štirikrat je moral goriški vratar pobrati žogo v svojih vratih Tega poraza ne smemo vzeti za slab začetek, kajti to je bila le poskusna formacija. Upajmo, da se bo trenprju \ aleju posrečilo v teh tednih, ki nas še ločijo od začetka prvenstva, tehnično in mbrglno izpopolniti goriške igralce, tako da bo letošnja ekipa »ekipa preporoda« Pro Gorizie in da bo drugo leto zopet zavzela mesto, ki ji spada v višjem prvenstvu. Smrt otroka v italijanski koloniji Urad za kolonije pri predsedstvu cone sporoča, da je ena izmed deklic, ki so bile v koloniji v Suttrio, umrla za posledicami angine. Deklica je odpotovala v kolonijo z drugo izmeno, ki je bila rezervirana za otroke delavcev v železarni ILVA. V pe. tek zvečer se je počutila slabo, zato jo je zdravnik pregledal. Ko je ugotovil, da gre za za-strupljenje po angini, je bilo takoj poskrbljeno za njen prevoz v tržaško otroško bolnišnico «Burlo Garofolo«. Toda zaradi oslabelosti srca je bil ves zdravnikov trud zaman. Žalostni primer je samo eden in ni v nobeni zvezi s kakšno nalezljivo boleznijo. Predsedstvo cone je užaloščeni družini izreklo svoje so. žalje. Filobnsni progi št. 1 in 10 nadomestili stare tramvaje Nekatere spremembe na obeh progah - Vmesne postaje Ceste, po katerih vozijo lilobusi, bo treba popraviti V nedeljo so pobrali posled- Sklad v spomin Sergija Tončiča Pred kialkim nas 'je za vedno zapustil akademik Sergij Tončič. Ntnadna smrt, ki je hudo prizadela družino, je zapustila tudi globoko vrzel med slovensko akademsko mladino v Trstu. V počastitev njegovega spomina je bil te dni ustanovljen poseben sklad za prostovoljne prispevke, s katerimi si bedo slovenski akademiki v Trstu ustanovili strokovno knjižnico: Vljudno naproiamt slovensko javnost, da pripomore k uspehu tega1 sklada. Odbor v katerem sc zus opnm vsi sto-včmki akademiki tržaške «-n ’-crze, bo v kratkeni objavil vse zadevne pedroonosti. Slovenski akademiki nje žice starih preg številk 1 in tramvajskih 10 ter sprt- začetku tunela, ki je skupna za progo št. 1 in 10. Proga it. 10: Postaja v Ul. menili ti dve progi v 1'ilobusni. i Pelizzo je premeščena na Kor-Ker so obenem delno spreme- zo št. 24. Postaja na Borznem niii tudi smeri oben prog ob- trgu bo služila samo za izstop javljamo podrobne1 spremembe: potnikov Proga st. 1: Začel« 'e ne bo V obratni smeri: postaja na več pri stadionu, temveč na Korzu bo nasproti Banca di Na. poli, skupna za proge 5 in 11 Prihodnja postaja je v začetku tunela, skupna s št. f. Prvi odhod št. 10 bo s Trga Valmaura ob 5.35 od koder bo tilcbus prišel na Borznj trg ob 5,55. Poslednji ocihcd s Trga Valmaura cb 0,06. Prvi odhod proge št. 1 s Trga Valmaura bo ob 5,30 z glavne postaje ob 5,57. Poslednji odhod * Trga Valmaura bo ob 23,53 in z glavne postaje ob 0,18. Prebivalci Sv. Jakoba in okoliških predelov stadiona so z velikim veseljem sprejeli novi filobnsni progi, ki so mnogo hitrejše in udobnejše pd starih tramvajskih. Upamo, da bo občina v kratkem popravila tudi ceste, no katerih vozijo novi veliki filobusi, ker sq na nekaterih delih v obupnem stanju. 3 hiše IACP pod streho Včeraj popoldne so pokrili tri nove hiše na Greti, ki jih e zgradilo podjetje Schwagel proge 18 m 19. post..ta iu i -tanovanj so pričeli letos apri-Gotdoni te premeščena oo po \ . m-ve st iie pr ve št. 9 na istem trgu. la. dokončane pa bodo pive r.slanp na še vedno postaja vidni decembra t. .. Trgu Valmaura, prav tako Jt tudi konec proge, prenesen od železniške postaje k avtobusni postaji. Proga bo šla. od avtobusne postaje po Ulici Geppa in Tigu Dalmazia ter dalje po Ul. Curoucci. Ul. Inibnam in Ul- Giacinto Gallina. Tudi št. 10 je doživela precej sprememb; Konca proge sta prestavljena na Trg 'Valmaura in Bcrzni trg. Ob nem so tudi ukinili odnosno ustanovili številne vmest-ne. po-lajc. Proga it. 1: Trga - Valjr.^ura proti železniški postaji: ukinili so pos-ajo V Ul. S. Pelizzo postaja pri Portici di Chipzza je skupna s progami 18 in 19 postaja na Trgu Ob.rdan je pristavljena nasproti , palače INa "a prestar bivše avtobusne postaje 28. postaja na glavnem- kol'dvoru je skupna s progo št. 30- V obratni smeri: p' staja na Trati Dalnu zia je premeščena na vi gal Ul Geppa in Ul. Fil-zi postaja pj-j p.• rli.ci di Cliicz-žt*-je pr. ni'šh na na vogal Ul i septembra 1952. DO 28. mčmmm (M m y,< V t 1 O N V O B O D11. N A FRONTA PRIKEltl OB PBlUKl VB MNOŽIČNI IZLET V ZAGREB IN PONEDELJEK -pETKA f»- tjftb VPISOVANJE DO I E dq 29. šEPT^SJsf' 19- IN SICER V SOBOTO 27., NEDELJO 28. V ZAGREB BO VOZIL POSEBEN VLAK. — VPISU V Aiv-Jr, 18 JJU -"VmA*'' TEMBRA NA KORZU GARIBALDI 4/III. IN V UL. R. MANNA 29 u PO OKOLIŠKIH VASEH NA SEDEŽIH OF VSAK DAN V VEC pOKuMENl CENA IZLETU ZA TRI DNI JE 2.050 LIR NA OSEBO, IN SICER ZA PREVOZ IN PRENOČIŠČE. PRIMORSKI DNEVNIK 3 9. septembra 195J proslavami bo »•.j,.. 'Pravah in po sploš. p,°*C.',rllu/l„no 'n. mi- p°litidnn C Tevo^uc‘ie Glavna io'be ie "Se,b,"<1 osvobodilne >oi0 vsekak0T ta, da so u. » noj. V*"1ffce»a na-roda vzele w Z,0ke l^dske množice, Zon' w "“em eas“ i«'1- 'terein c, sfuo delavskega Ptn«anst7wn(I et’™a misel ideji ^ pa zvestoba H '' '?1 napredka, to-, a Oudmi in prema. *acii jn nhn~n?0 'f to!p°rg“f2acii in oborože. •sili, (ja . tn drugi so pro- Sli, d -V •« arugi so pro-!"■ da V* partizanstva ko-*’■ - ;fc osv°bodilno giba- * !krfr osv°bodilno giba- l^bejVlnZatrt0, ^ drugi edina rešitev narod ta. da pre- . '“dstvo 5ar?li ta. da pre-■ preizkuše-. ®usti j, .. V* st>o;jo usodo Nm °dlo^ev tujim ba. . ^‘»e v D,,U??.el}i nemške o- italifansko' 3 svo]eTlKl S° P°dkreP al'!aj0'1 h“r0Umente za de-v L,°:.eceaa se ijud-d«eh, ko so .^u in 1, slovenskemu !)*«:. n Tn.1i r . lit,,ClTia bral f® ^arizeiska du-Kse je “ Posmrtne mo-a . cudouito silo po* . "udsfci^ množic. . ,d°' an>Pa)fil,2namen3e za pa-•otoJ® ’s^rai^i!nenie za na' M.rj. .fr«nco*2?a*- s fem ci’ iort™ 3e Ed°ske9a revolucio-o ,Je Pojfed Kardelj 2ačel J »In... ®)e v „D„~_ «Pi"u »»oč KU“°uit( Pod ’ “*■' «oj Po9la?,r Kardelj začel 'tfaJSensfcp ® ^"3*0* <lce» nast°P narod Ne ,° ^ i/ov^ročU pred. ,* c n. rneliito-b njihov po-i k ?^°iiln ^a Pojav se .4o tQli/tnk-JŽJP’ boju pono- je .j . ^HokrV?1 boju p o i kv/ ■ .‘fenolnih, J* kolikor je %lu'. ia jp °l?nziV' Lahko k* l°n)• foW,- sam kdn°ie’Jski> anske fletjSlci ine resolucije h y in 1 Š abiči Šteli en in. ko so )°«o>ln Sat!iub}či šteti so-a'Un0[i lltsfce divizije, StJuSosi0 *: nujnostjo po. ^radi m'C,e9a S°SP°- k e h hil de drzav’ J'kk* Ustrinr vezan načrt y4baii Z ?a-ctje’ k° so % ,|)Ud*j- 'CJ!o izolacijo 'Stt Pri po,l-never^.im »m }cnih vianife- h Jv' Pr‘Pran 1”0ljncm (,c' >% 90sIauijp 0 20 kongres \ ,en01„0„ Manifestiralo St3e odločnost SMav ^ldstvo iz naj-\tttpitulanu!° močnejše X*W. m°v Pa je bil ie !i so ^afrf' slovenske nart ttis°č j»-Sm « sponl},zanov lahko .Si, *anio u milijonskih >S lnk sil ?°trcbn° raz-1:^0 večanje ^ot >0 ‘ Kr . V p™ie točen izk a ^Si »Vfr Cep^nS; „'ap«da ' Me ' vzhoda J i, n!1 že. t^dno sila kot je nem tisku mnogi partizani s spomini na tovariše in na akcije svojih enot. Borci, ki so razumeli zgodovinsko odgovor, nost časa. ki so se zavestno vključili v tok zgodovinskega dogajanja in ki so brez vsake iluzije o vlogi posameznika izvrševali največja osebna junaštva, se jasno zavedajo dolž. nosti naše generacije, da posre. duje mlajšim rodovom ' rceiz-maličeno sliko naše borbe, da utrdi kot slovensko tradicijo lastnosti borcev in aktivistov tistih let: svobodoljubje, domovinsko ljubezen, vztrajnost, zvestobo in tovarištvo. Tudi s tem opravljajo svojo dolžnost do domovine, pa čeprav so na. pisali le skromne spomine in za ta dan nismo dočakali ne umetniško pomembnih del, ne temeljitejših zgodovinskih razprav. LEV MODIC „Udarnik“ je prvi priplul v Trst Bila ie temna noč z Sosti-mi oblaki. • Močan južni veter je suval valove čez kljun našega «Udarnika». Poleg mene na poveljniškem mostu sta stala moj namestnik Nikola in krmar. Na kljunu, na krmi in ob topovih sta dežurala druga izmena in opazovalec, drugi mornarji pa so v pri-pravljei^osti druge stopnje počivali v ladijikem !rupu Zora nas je osvetlila pri kry ju San Giaconi. Ne. da bi nas sovražnik opazil, smo p: : v jutranji megli, da b; zvedeli or1 prebivalcev kaj o sovražniku. To nam pa ni uspelo ker sc pobegnili pred so vraž likom ki je v onemoglem 'resu uničeval vse. Le slabotni starec Ivan je ostal. «Kako je, stric? Kje so Nemci?« smo ga vprašali. «Se vedno odhajajo skozi vas proti Trstu,» nam je odgovoril 'starec, ki se ni mogel načuditi mornarjem s peterokrakimi zvezdami na kapah. Se nas je želel povpraševati, pa ni bilo časa za razgovor. «Le glej, za nam; prihaja sil. na Titova . vojska,« mu je še povedal Luka. Stari mož pa se ni mogel zadržati. Poljubil ga je na čelo, sedel na kamen ob obali in se razjokal od nenadne. velike sreče. «Zdravi bodite, silna naša vojska, otroci moji! Ze dolgo pa so. nas -pustili smo vas čakali!« je še dodal; " ko sm0 se odrivali. od obale. . Ob vhodu v pristanišče .Umag so ribiči spoznali po znakih in zastavi, da prihaja ladja jugoslovanske mornarice. Obvestili so nas. da obkroža pristanišče minski pas, in 1 ooka- zal- pot, kod naj krenemo. «Eh, da ste tujci, to bi vam si»ba predla. Prišli bi na mino.« so vzklikali za nami, ko smo se oddaljevali, sami pa so pobirali mreže in se obrnili za la vojska In tako dalje. , I tilšče. je- dobil naš PC—8 «U-Na vrfžnjr od Umaga proti j darnflu nalog'o,'piliti ,* prot'i'Tr; Piranu'sme pluli — da bi si žieu in patrulirati na tem od skrajšali pot — 'izpod, nemške | seku. Nekaj milj od obale sm< tianjave’ «Rešitev». Tu nam je uspela prevara. Poslali smo ku rirja v- trdnjavo. Porekel- naj bi jim. da bežimo- v Trst — i v pristanišče, da bi nas I Na Poti med Umagom in Ob prvem svitu smo prispe-. 1, v Piran.Le kolona vojske, motorne enote in patrulje so, se gibale po ulicah. Kasneje, ko se je zdanilo, je ljudstvo okrasilo hiše z našim; in italijanskimi, zastavami,. «Vo,gJiamo Jugoslaviji« so vzklikali Italijani. Mestece se . je odelo v s avnostno prazničnost. Javili smo se.na vojaškem poveljstvu, ker so prispele nekatere suho-zemsk“ enote v fiesto istega dne kakor mi z lamo. Pi- pogostili in nam želeli srečo. Prebivalci Umaga so se brž zbrali okrog naše ladje, saj je bila to prva ladja naše vojne mornarice, ki so jo imeli priliko videti. Povpraševali so po svojih, kdaj bo prišla osta- iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiriiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNMiiiiiiiiiiiimnmniiMiiiiiHMiHHHiiiHniiniHiimMMmiiminnmiMiiimiiniHHiiiiiiii 3FOTOKKOMI1CA Izmed vseli živali lahko pes človeku najbolj koristi v najrazličnejših službah. Za vse pa je potrebna dolgotrajna dresura, razen če imamo psa za čuvaja ali za zabavo. Posebno inteligentne pse pa uporabljajo policisti, ki jih za službo vztrajno pripravljajo. Dresiranemu psu je lahko preskočiti oviro, kot nam kaže slika. * * * Na sliki vidimo nov tip lovca, ki ima na krilih strelne naprave za rakete. Z enim samim izstrelkom lahko sestrelijo največji bombnik. ranom smo opazili dve angle-' ški vojn; ladji (po obrisih sodec sta bila verjetno rušilca), ki sta krčili po{ skozi minsko polje proti Trstu, da bi moglo angleško brodovje nemoteno pripluti v' pristanišče. Drugi druge smo gledali z daljnogledi, toda naš «Udarnik» se je naglo oddaljeval. Hrabrost in spretnost naših mornarjev sta dobili to pot svoj pravi izraz. Na gosto razmetane^ mine so ovirale hitro vožnjo. Drugo za drugo smo; jih morali uničevati. Težavno delo je bilo to, toda volja, in odločenost, pripluti prvi v tržaško pristanišče,, je prevzemala vsakogar med nami. Naša pot je vodila od rta Piran proti svetilniku Vittorio ob vhodu v pristanišče Ta pot ni bila varna, ker je sovražnik na umiku povsod nastavljal mine. Blizu naše ladje se je razletela magne-tična mina. Ladja se je stresla, toda mi smo nadaljevali pot brez večjih poškodb. Kasneje smo zvedeli, da je prišel. na mino in se potopil tudi eden izmed obeh angleških rušilcev, ki sta čistila minsko polje. Nekaj sovražnih ladij se je zbralo pred tržaškim pristaniščem in odplulo proti italijanski obali. Ker so- bile izven do meta naših topov, jim nismo mogli do živega. Ko smo pripluli 5. maja 1945 ofc pol petih popoldne v tržaško pristanišče, je le malokdo verjel, da sm0 prišli skozi tako gosta minska polja. Ko pa smo ljudem razložili da Smo premagali med vojno še večje ovire, so bili prepričani, da zmorejo kaj takega le Titovi mornarji. Naslednjega dne so prisl; tuc|i drugi naši patrolni čolni in vojne ladje. Sele dva rini kasneje, 7. maja ob 11 do-, so pripluli v pristani-angleški rušilci in druge vojne ladje. - Slavnostnega sprejema in proslav ni lahko opisati. Z vseli •Strani so se zgrinjali- sprevodi z zastavami in transparenti. «Mi smo Titovi — Tito je nas!« je' vzklikalo navdušeno ljudstvo z vseh ,-strani. • Tržaško ljftdStVo-.je vzklika lo svojim osvoboditeljem. Pat-tiji in Tjtu,. pesmi, so veselo odmevale po' vsem mestu. N«> ladje so nam prinašali darila in jih delili borcem. Prihajali -so Hrvati, Slovenci. in Italijani. Vsi kakor eden so se veselili Solznih oči so gledalj naše odločne . obraze, prepričani sn bili v nSšo sposobnost, da bomo z lastnimi silami osvobo dili svojo deželo. . /. Ko so pripluli . angleški rušilci v tržaško prista- .................................. i...... iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiii SVETOVNO GOSPODARSTVO AVSTRALSKA JABOLKA I -i, bodo v davčnem, letu 1952- V EVROPI 53 davčna bremena v ZDA za je postala močan 22 odstotkov višja( kot so bila ” v preteklem letu. Omenjena organizacija računa, da bodo vse državne blagajne nabrale na račun davčnih dajatev v označeni dobi 86 . milijard , 500 Avstralija , dobavitelj sadja za Evropo. V tem letu je izvozila Avstralija 3.000.000 zabojev jabolk v Anglijo, 300.000 na Švedsko in 200 tisoč v Nemčijo. Do sedaj- je znašal avstralski izvoz tovrst- ... , nega sadja v Evropo le za tretji- milijonov dolarjev, kar je za imelo “ne n, Prcizkušene in V ** L ■ n,ade’ fci se Z & k^Pirn^, brigad, ostal, nSv3°ni^n Pvropska rfr-^te niifa-C,dlc niti so-iS, velesil ' D°tc °beh za. \%n'ja Postali nismo i*r ir is(M ouhernija k 'MČk**al % aP'Mnn,ski oit, , nePravilcn »Sem napadu • Posta,,dv,™°sti nn- N' *r v’ ’.nednarodni Si}okmjiZ \an{e n,,P"-' sovjetskega t 'hitl P0’>eč„’ja®® borbe jc At'i$lne suTne dFja"- l&fr, ty°h prejšnje 0e«atnK ■ slovensko V ’’°rii?1!!fisno v!?°ko ceno *lo”ei)C!^e» hn° o «svo. Qaln 'hr,} torej praz- S&rno*l*loveaZk?0rinc?ib' Iri 1 'n družbe. s6eL fšti .. *ta „ slovenske K- k^ala “dnjem de- lal%V lepc u' mo- S^o rb«. 2w-?*e‘j° p«>- 1° n„-‘lno ka. ** hZtoslAVu 0mmonweatlha. BRAZILIJA ISCE POSOJILO V ZDA Po vesteh iz dobro poučenih krogov skuša brazilska vlada dobiti od ZDA kratkoročno posojilo v dolarjih in sicer skupno od 150 do 200 milijonov dolarjev. Temu posojilu nudi za jamstvo svoje rezerve dolarjev. Posojilo potrebuje Brazilija za kritje trenutnih potreb, dokler ne proda letošnje letine kave, ki ji bo prinesla mnogo več kot trenutno potrebnje. ZDA BODO MODERNIZIRALE JAPONSKO TEŽKO INDUSTRIJO Zaradi letošnje stavke meta lurških delavcev v ZDA je bila ameriška metalurška industrija prisiljena kupovati železo in jeklo v inozemstvu. V tem je izkoristila konjunkturo Japonska, ki je prodala samo ZDA v juliju kar 80.000 ton jekla. ZDA nameravajo okrepiti japonsko težko industrijo. To je razvidno iz tega, da je dobila Japonska posojilo 20 milijonov dolarjev za nakup strojev in moderne opreme v ZDA. ZDA bodo poslale tudi svoje strokovnjake. ki bodo moderniziral’ tovarne v Yavata. Fuji, Kawasakiju, Niši ji in drugod na Japonskem. ZVIŠANJE DAVČNIH DAJATEV V ZDA Kakor poroča «Nationai In-duslrial Conference Board«, privatna ustanova za razna proučevanja na statistični osno- Cilom in Italijo. Cile bo dobavljal Italiji soliter, za kar bo dobil ladje in avtobuse. rov zemlje, bodo imeli od 6 do «.(100 ton surove konopl;-:. Ta ko no pridelek kril okoli 40 do 50 odstotkov domačih p.»reb. SPORAZUM Ce h; pa hotela pride’ati vss ARGENTINA-CSR , doma, bi morala Avsvija- za- Argentina je sklenila s Ce-'saditi najmanj 3.000 hektarov škoslovaško sporazum, v ka- 1S odstotkov več kot v letu 1951-52, ko so že tako bile za 25, odstotkov večje od prejšnjih, namreč od dajatev leta 1949-50, ko se še ni začela vojna na Koreji. Zvišanje vseh' davčnih daja-tev znaša 557 dolarjev na vsakega dtžavljana ZDA. Po mnžju iste agencije bo gospodarsko življenje ZDA kljUb večjim davčnim bremenom ostalo tako intenzivno, kot je bilo' do sedaj. BRAZILSKA TRGOVINSKA bilanca v deficitu V prvih treh mesecih tega leta beleži brazilska zunanjetrgovinska bilanca skoraj pet milijard kruseirov deficita. Brazilija je namreč uvozila tlaga za 11,6 milijard krusei-rov^ izvozila Pa samo za 6.7 milijard. Samo iz ZDA je v januarju uvozila Brazilija blaga za" 103 milijone dolarjev, k&r je nov rekord za Brazilijo. Sicer je v naslednjih mesecih uvoz iz ZDA nekoliko upade’., na vsak način pa je še vedno nad povprečjem. V letu 195] je bilo mesečno povprečje 74.8 milijonov dolarjev. V prvem polletju letošnjega leta je Brazilija izvozila več kave kot v istem razdobju lansko leto. toda zaiadi slabih cen je dobila za sicer večjo količino blaga 60.3 milijona kruseirov manj kot lani. Tudi v bombažu ne gre tako, kot bi bilo želeti. V prvih še M ih mesecih je departma Sao Paulo izvozil le 19.000 ton bombaža, kar je celih 62 odstotkov manj kot v Istem razdobju lani. MED ČILOM IN ITALIJO TRGOVINSKI SPORAZUM Čilska vlada proučuje načrt terem je določeno, da bo Argentina dajala Češkoslovaški surove kože in poljedelske pridelke za traktorje in industrijske stroje, ki jih bo dobavljala Češkoslovaška Argentini. Sporazum lahko vsako leto obnovijo in velja za štiri leta. V IZRAELU ISCE.IO NAFTO V Palestini iščejo nafto tri družbe,, od katerih je ena iz ZDA, druga iz Kanade tretja oa je domača, izraelska. AVSTRIJSKI PRIDELEK KONOPLJE Med leti 1937 in 1951 se je površina zemlje, zasajene z vinsko trto v Avstriji nekoliko skrčila, in sicer je sedaj zasajenih s trto 35.897 hektarov površine, dočim jih je bilo 1937. leta 38.567 hektarov. Vsa površina vinogradov je v razmerju z ostalimi kulturami neznatna po površini, saj predstavlja le 2 odstotka obdelo valne zemlje vse republike, toda po vrednosti znaša pridelek vina že okoli 7 odstotkov vseh poljedelskih pridelkov in se ne more torej ceniti po površini, ampak po vrednosti. Pred kratkim je parlament izdal zakon, ki prepoveduje nadaljnje razširjanje vinogradov. Ta ukrep tolmači zakon kot zaščito že obstoječih vinogradov. V razmerju s proizvodnjo povprečja let 1925—1935 je sedanja proizvodnja za 25 odstotkov večja. To pa ne gre na račun razširjanja cadelane zemlje, ampak na račun boljšega in produktivnejšega obdelovanja trt. Po zadnjih poročiifh bo tudi lr-t.ma konoplje v Avstriji rirOra Po d'--edanjih cenitvah bodo priri^sl: <.ri « io 8 ton sil’< ve konop..,e na oekiar. Ker P« je v vsej Avstriji Taoajcnih površine- s konopljo. POVEČANJE ELEKTRIČNEGA TOKA V NEMČIJI Po poročilih iz ministrstva za gospodarstvo Zahodne Nemčije se'je potrošnja električnega toka v Zahodni Nemčiji v pivem polletju letos povečala na 17.8 milijarde KWh. kar je za 10.5 odstotkov več kot v istem času lanskega leta. PETROLEJSKI VRELCI TUDI V AFGANISTANU? Tudi v Afganistanu so začeli z iskanjem petrolejskih vrelcev Afganistanska vlada je poverila t0 nalogo neki francoski družbi, ki je začela s poizkusnimi vrtanji v pokrajini, ki je le 80 kilometrov oddaljena od sovjes-tke meje. opazili v prvem somraku ladjo, ki je plula v smeri sončnega zahoda proti nasprotni obali. Pozvali smo jo z znaki, naj obstane. Ker se ni hotela ustaviti,, smo krenili za njo z vso brzino. jp dohiteli in odpeljali v bližnje pristanišče. Bila je to italijanska ladja »Remo«, -polna vojnega materiala in italijanskih fašistov, preoble 'čenih v civilne obleke. Pobegnit,; so hoteli pred sodbo ljudstva, nad katerim so zagrešili toliko',Zločinov. Ljudstvo pa jih je. kaznovalo, kakor so zaslužili. • ' i. : : T0 bi bil drobec iz naš'e slavne ljudske revolucije,, v kateri so našj narodi pod vodstvom -tovariša . Tita mnogo prispevali k zmago nad fašizmom. Danes pa nam oporekajo vse pravice nekdanji zavezniki z Vzhoda in Zahoda. Kap. DUŠAN VESIC ■ ■IIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMillinillllUIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIinilllllllllllHIIIIIIIIIIIlllllMllllinilllHIIIIIIlMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilliMllllllllllllllllllllinillimillMIIIIIUIIHIIIIIIIIIII KAKSaiO BO ŽIVLJENJ K ČEZ lOO LET? PPŠČAVE BODO CVETOČI GAJI Kaj nam obeta kemija - Prerokovanja profesorja Conanta - Pili bomo morsko vodo - Mnoge bolezni_bodo izginile - Transfuzija krvi bo najvažnejši zdravstveni pripomoček - Ze vnaprej bomo lahko določili število rojstev Preprostemu zemljanu je življenje kaj lahko. Bori se. sicer za obstoj, toda razen strahu pred vojno, ga ne mučijo skrbi, kako bo čez petdeset, sto ali celo več let. Razni znanstveniki pa se ubijajo s prerokovanji. izgubljajo noči pri znanstvenih analizah sedanje in tudi bodoče dobe. Pred kratkim smo pisali, kako si antropologi predstavljajo, na osnovi izkopane kosti. življenje pred več tisoč leti. Drugi pa na osnovi dosedanjih izkušenj in znanstvenih izsledkov računajo, kako bo čez mnoga desetletja ali celo stoletja. Da se tako Prvi. kakor drug: ušteje-jo v svojih računih, je razumljivo, včasih pa tudi uganejo kako pametno. Da se včasih uštejejo, nam najzgovorneje priča naš veliki znanstvenik Nikola Tesla, ki je še pred dobrimi dvajsetimi leti odločno trdil, da človek, ne bo nikoli razbil atoma in celo. da atom nima v sebi tiste velikanske sile. ki mu jo pripisujejo. Pozneje pa je uvidel, da se moti, pa se je celo sam lotil tega dela in sam prerokoval velikanska odkritja v tej veji fizike in kemije. Atomska energija pa je danes splošno znana in tudi že v uporabi, četudi v človeku škodljive namene. V raznih vojnih institutih na vseh koncih sveta delajo noč in dan, da bi to velikansko silo uporabili v vsestransko vojaško službo, drugi pa prerokujejo, da bo atomska sila služila človeštvu tudi za to. da mu bo olajšala življenje. Harvardski profesor James Conant pa trdi, da ne bo človeštvo imelo od atomske energije nič dobrega, temveč da bo vlogo te energije prevzela sila. ki jo nudijo naši zemlji sončni žarki. V bodočih petdesetih letih bo energija, ki jo dajejo sončni žarki omogočila, da bo človeštvo uporabljalo destilirano morsko vodo in da bodo peščene puščave postale cvetoči vrtovi. Tudi preostalih zalog premoga ne bodo več kopali, temveč jih bo človek zažgal kar pod zemljo in izkoriščal uhajajoči ogljikov oksid kot surovino za razne sintetične sestavine. Najvažnejši kemični spojini bosta, po njegovih računih, v bodoče ogljikov oksid in voda. V splošnem predvideva Conant splošno uporabo sintetičnih sredstev. Tudi rastlin ne bodo več gojili kot doslej, -temveč bodo uporabljali povsem druga sredstva. Razne hranljive snovi bodo razredčili in jih škropili na rastline, ki jih bodo usvajale kar skozi liste. Razne organske, sestavine bodo kar kemično spreminjali v organske. V kemičnih laboratorijih bodo ((ustvarjali« rastlinske sestavine, ki -bodo človeštvu nadomeščale sedanjo rastlinsko hrano. Strah, ki se sporadično polašča nekaterih ljudi, da bo z naraščanjem prebivalstva našega planeta nekoč primanjkovalo hrane. je po njegovem mnenju povsem odveč, kajti za to bo skrbela kemija na dva nači- na, Predvsem bo iz velikanskih zalog, ki jih nudi zemlja, presnavljala anorganske snovi v organske torej tudi hranljive. na drugj strani pa bo tudi skrbela za umerjeno razmnoževanje ljudi. Po njegovem mnenju bodo ženske rodile le kadar bodo želele, ker bodo zauživale sredstva, ki bodo preprečevala oplajanje. In ta način reguliranja rojstev, ki j.e dvignil na - noge celo samega - papeža Pija XII., bo kaj kmalu v praksi, kajti že čez deset let bodo potrebna sredstva za to na razpolago. Seveda bo s tem tudi sam Conant prišel v navzkrižje s papežem, toda tolaži se s tem. da je tak način le nekoliko drugačen oc načina ali bolje načinov, ki jih vera prepoveduje. Tako gleda na vse to gospod, Conant. toda on ni sam. Poleg njega so še drugi znanstveniki, ki se ukvarjajo s podobnimi vprašanji. Dr. Kenneth Mees, načelnik raziskovalnega k-boratorija JSstfliana Kodaka, prerokuje povsem drug način “oblačenja. On trdi. da je se: dapja obleka zelo draga. Celo nylon. -perlon in dru:ge itn-, tetične tkanine so mnogo predrage in človek bo. po ’ njegovem mišljenju, prišel do prepričanja, da je obleka -nujna le kolikor ie koristna in ne kot nekaj lepotičnega. . Drugi kemiki, zatrjujejo, da bomo že čez petdeset, let izdelovali diamante iz premo- tortah tudi človeka. Tudi on potrjuje, da bodo vzgajali last-line na kemičen način iri ne na priroden način Vse potrebščine, kakor na pr. hiše,' avtomobile in podobno, bomo -izdelovali iz izredno lahkih snovi. Popolnoma navadna in samo ob sebi razumljiva bo radijska oddajna postaja v vsaki hiši. In to še ni dovolj. Tudi hladilnik in likalnik bo brezžično dobival električno energijo. Celo vreme bomo imeli po želji, ali po naročilu. Kaj pa povedo ti ljudje o človeku Samem? Nekateri trdijo, da bodo v bodoče zdravili v glavnem s ponovnim poživlja-njem človeškega organizma z močnimi transfuzijami krvi. ki jo bodo imeli v izobilju, saj že sedaj izdelujejo sintetično kri. V splošnem so vsi mnenja, da -bo pri bodočem zdravljenju imela glavno besedo biokemija; Visokj krvni .pritisk, arteriosklerozo in vse podobne bolezni, ki so v večini značilne, za osJsblienje organizma, bodo zdravili Lz lahkoto^ tako... na bodo poživili 'ves - organizem. A koholizem bodo ozdravili kar z navadnim dodajanjem posebnih hormonov. Profesor L. Meduna z univerze v Illinoisu že sedaj zdravi razne duševne bolezni z zdravilom, ki .ie na osnovi ogljikovega oksida. Sicer pa je že oče psihoanalize. Fieud. zatrjeval, da se bodo v bodoče zdravile skoraj vse duševne bolezni s kemičnimi ga. Življenjske potrebščine bo- p^pomočki 'in že danes ypo-mo izdelovali tako rekoč v re- j rahljajo v ZDA kot’ najučiflko-tortah. Na vsak način pa še nelvitejše sredstvo proti skicofre-pvedvidevajo, da bi v nasled-1 mjj neki nov hor-mpn, ACTH, njih desetletjih «rodili» v .re-jki je napravljen’ tako rekoč v kemičnem laboratoriju, saj je sintetičnega izvora. Vsi ti preroki pa so si edini v tem, da bodo v bodoče izginile mnoge bolezni, ki danes desetkajo človeštvo. Edini pa so si tudi v tem, da bo kemična doba ali bodoča doba zelo verjetno prinesla s -seboj nove, do sedaj neznane bolezni, k’ jih pa danes še ne morejo predvidevati. Iz vsega tega bi sledilo, da bo za naše potomce življenje lepo, le da se takoj postavl.a drugo vprašanje. Kaj pa če se predvidevanja teh optimističnih ljudi ne uresničijo, ampak se uresničijo prav tista predvidevanja, ki napovedujejo našim potomcem . še slabše življenje. kot ga imamo mi? Človeštvo je sicer šlo v dosedanjem razvoju vedno, navzgor in ';S napravilo prav v zadnjih časih, velikanske skoke na -bolje. Iz tega bi bilo primerneje sklepati, da bo. tud; vnaprej znanost služila za blaginjo človeštva in bo tudi. velika pridobitev, ki jo je znanost odkrila v a-.tomski energiji, služila le .za olajšanje naporov in ne za uničevanje človeštva. Na vsak na čin pa spre'jme vsakdo ta predvidevanja tako. kot' sam hoče ali celo kakor s.i trenutno želi. kajti optimist bo .gledal v bodoče bolj rožnato, pesimist pa bo videl povsod same strahove. Gotovo pa je primerneje in. končno tudi mnogo bolje gledati v dobočnost tako. kot gledajo optimisti. Ce pa se bodo ta predvidevanja zares uresničila, bo bodoče življenje lepše, le da sa mi ne bomo uživali. tmaimmiiiimiiiiiiiitiiimiiii minil Hiiimiimiiiiiiiiiii n ti i ih imiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii?!Hiiimiii iiiii miniti imnimimiMiiiioiiiiiH TO i It Louis Braille v filmu Ameriški filmski producent Laurence Schwab se je odločil, da bo snemal film o Louisu Braillu, izumitelju pisave za slepce. Dobil je že dovoljenje, da izdela scenerij po knjigi' J. Alvima Ku-gelmassa «Louis Braille — okn0 za slepce«. Schwab je izjavil, da je Braillovo življenje malo znano, da pa njegovo delo zasluži, da ga ljudje vsega sveta bolje spoznajo. Kibuluv ub reki Lol Malo je krajev na svetu, ki bi bili tako oddaljeni od civilizacije kot močvirja južnega dela Sudana. Kljub sodobnim prometnim .sredstvom sc veliki predeli te dežeie nepristopni veči del leta. ko narasle reke, ki se odtekajo v Beli Nil preplavijo na tisoče ha ravnine, ki je sicer iiiiii tiiiiiiiimiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiHttimiiiiiiiiMiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii m milim milimi iiiiiimiiiiiiiiiii kospodarskega sporazuma med | s k' r.opljo okoli 1000 Svodoben ribolov ,(«Vjesnik») prerasla s travo. Tu se neha islamski svet in se .začenja Afrika. Dinke. ljudstvo, ki živ; na teh travnatih stepah, je še vedno izredno primitivno Samo da imajo svoje črede, pa sp zadovoljni. Kakor tudi ostalim plemenom o-b izlivu Gornjega Nila sta tu dl njim civilizacija in obleka belega človeka malo potrebni. Ob severni meji močvirne dežele, kjer rneji zelena stepa z mrko puščavo arabskih nomadov, teče z vzhoda na zahod reka Lol. Vsako poletje je za dva tedna ob njenih bregovih vse živo. Ponoči razsvetljujejo pokrajino veliki ognji. Z vseh krajev prihajajo ljudje na reko Lol na lov. Možje, žene in otroci prihajajo iz najoddaljenejših krajev, utabo-re se ob obali in love na vse mogoče načine — z doigimi bambusovimi palicami, mrežami, trnki itd. Lov traja neprekinjeno noč in dan. Sezona ribolova se pričenja konec februarja. Najprej izvrše svečano posvečenje reke. Po stari navadi darujejo bika, saj je za Dinke govedo še vedno sveta žival. Ribolov je lahek, saj je reka v tej dobi polna rib. Tako si Dinki z ribolovom preskrbe hrano za vse leto. Ljudska (imIovacija tašč Kakor javljajo ameriški časopisi, so ustanovili v Hol-lywoodu združenje z imenom ((Ljudska federacija taščo. Kot pojasnjujejo nekatere članice tega novega društva^ je njihova naloga, da se bodo borile proti norčevanju iz tašč v filmih, varietejih, na radiu itd. »Paprika (iuolihels" Madžarski minister za prosveto Josef Revai je pozval madžarske komponiste, da še v letošnjem letu napišejo dve. operi, tri balete in devet simfonij. «Tudi na področju te - proizvodnje se moramo držati državnega načrta«, je izjavil «Paprika Goebbels», kakor imenujejo Revaia na Madžarskem. IVIonihi, lastniki lepotilnega salona Menihi’ nekega samostana v Osaki na Japonskem so odprli salon za pSiepševanje, ' da bi tako zaslužili sredstva za vzdrževanje. Posel jim baje -dobro nese pa so sklenili. da bodo odprli še hotel in restavracijo. Vaščani višajo svoj grič V bližini vasi Ballingary na Irskem je grič, ki je bil pred 100 leti visok 275- m. Na vseh zemljevidih je bil označen z imenom «Grič Knockfeerinas. Ta beseda «grič» pa ni šla v račun vaščanom, ki žive pod njim. Vsekakor so hoteli, da bi grič preimenovali v «hrib». Toda geografj so ostali trmasti in jim niso hoteli ugoditi, ker zasluži vzpetina ime «hrib» šele tedaj, ko doseže 305 m. Prebivalci pa so se odločili, da bodo «grič» sami vzdignili na potrebno višino. Tako So že pred 100 leti uveljavili v vasi nepisan zakon, po-katerem mora vsak prebivalec vasi, miad ali star. ko gre na ((griča nesti s seboj vsaj po en kamen in ga postaviti na vrh. Uspeh ni izostal. Grič je že dosegel višino 290 m. Vztrajni prebivalci vasi tipajo, da bo leta 2000 njihov grič vendarle dosegel predpisano višino in ga bodo geografi priznali za ((hrib#. pRED PARTIZANSKIM DNEVOM v DOLENJSKIH TOPLICAH C OB 10.LETNICI JUGOSLOVANSKE MORNARICE ^ Jugoslovanski mornarji v borbenem čolnu ii^ p i t p Vremenska napoved za danes y l/L L predvideva razjasnitev v zgod- Y |\LfVl L n-i‘'h jutranjih urah, nato pa nestanovitno, nekoliko hladnejše vreme, s tendenco k izboljšanju. — Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 25.2 stopinj, najnižja Pa 18.8 stopinj. STRAN 1 ŠPORTNA POROČILA 9, SEPTEMBRA 1952 % p !§ 1 n Hi jiffHjjgfijl iiii k ::::: ::::: plilipi: S® § ::: :::: :: šliH: i{ t . * ijj; : iiiiliij Sni? :::: jp: jjjllH 11! pUgS Ijiii lil m I::k: Ms :: . •; s jiil? i jjijpgKir mm RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 19.00: Mirko Polič - odlomki iz opere: Deseti brat. 20.00: Donizettijeva . __ opera: «Don Pasquale, komična opera v 3. ej. Trst II.: 18.15: Brahms: Sonata v G-diiru- • ■ Ivan Pregelj: Mlada Breda. — Trst I.: dijska enodejanka «Angel večera* ^ ; 18.30: Iz oper Bellinija in Donizettija. ZENSKI LAHKOATLETSKI DVOBOJ V LJUBLJANI OB BLAGOSLOVU DEŽJA Nadmočna zmaga nemške ekipe pred Jugoslavijo in Avslrijo Domačini premagali sosede s 54-50* Nov državni rekord Babovičeve na 100 m: 12.4. Radosavljevičeva je porazila v metu krogle Wernerjevo, ki je na olimpiadi bila druga. Dobra organizacija (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 7. — V prvih jutranjih, urah je kazalo na lepo vremo, pa se je kmalu stemnilo. Dolgotrajno jesensko deževje je kratilo voljo do življenja prirediteljem pasje razstave in lahkoatletom. Tem poslednjim je povsem upadel pogum in da ni bilo trdne volje Avstrijcev in Nemcev, ki so morali v ponedeljek domov, bi troboj prav gotovo prenesli. Slabo vreme in trobente Tako je preostalo samo neznatno upanje, da se bo vreme uneslo. Proti četrti uri je dež pojenjal, toda našim očem se je nudil nič kaj razveseljiv prizor. Stadion Železničarja v Šiški je bil v žalostnem stanju. Nogometno igrišče je bilo spremenjeno v močvirje, tekališče ponekod v bazen. Preden so številni prostovoljci vsaj za silo usposobili stadion je preteklo nekaj časa in prireditev se je začela z opravičljivo zamudo. Pred 1000 gledalcev so prikorakale vse tri reprezentance, za njimi enotno oblečen sodniški zbor, ki je z nedeljsko tekmo doživel svoj ognjeni krst. Čudili smo se, da nikjer nismo videli godbe, ki naj bi odigrala državne himne, ko je naznanil napovedovalec, po mikrofonu, naj se oglasijo fanfare. Ob zvokih trobent so se dvignile zastave vseh treh držav. Spomnili smo se tedaj, da Nemčija še nima svoje himne in da je edino tak način otvoritve primeren, da se gostje ne bi počutili neprijetno. Po kratkih nagovorih se je začel program. Kljub oviram, ki presegajo moči prirediteljev, smo prisostvovali nekaterim zanimivim borbam, katerih rezultati so potolažili organizatorje. Enostavna aritmetika Staro 4- mlado = zmagovalci Nemčija je s svojo ekipo, sestavljeno deloma iz starih tekmovalk, katerih atletska jesen je na obzorju, deloma iz perspektivnih deklet, zmagala prepričljivo. Nepopolnost reprezentanci ni škodila. Od napovedanih tekmovalk je manjkala Sandersova (11.8 na 100 m, najboljši letošnji čas v Evropi in 11.1 m na 80 m ovire, prav-tako najboljši čas v Evropi), Schmelzer (594 cm v skoku v daljino, peta v Evropi, četrta na olimpiadi), Schmueckle (161 v višino), Krueger (46,69 v metu kopja). Med prisotnimi so se odlikovale Seonbuchnerjeva, Petersonova in Vfernerjeva. «Rezultati bi bili lahko Se boljši — nam je rekel nemški trener Martens — toda naša sezona se začne zgodaj in tekmovalke so utrujene, zlasti sta-rejšen. 24 let rekorder Tekmovanje je prijetno razlagal za občinstvo prof. Ulaga in med slučajnim odmorom je povedal kot zanimivost, da hodi po zelenem polju avstrijski trener Ludvoig Wesely, ki je danes že starejši mož s sivimi lasmi, a še vedno avstrijski rekorder v deseteroboju. Na olimpiadi v Amsterdamu — tako nam je rekel, v razpoloženju med zadrego in zadovoljstvom zaradi toplega ploskanja občinstva, namenjenega njemu — je dosegel 6886 točk in sedmo mesto. Mladina še danes zaman napada njegov rekord. — Oprostite gospod Wesely, bi nam rekli nekaj besed o vašem moštvu? — Nastopamo oslabljeni. Manjkajo Steurer (11.5 na 80 m čez ovire), ki je sicer že ozdravela, a smo jo vendar pustili doma; Haidegger (45,25 m v disku) je srednješolska profesorica in je danes začela s poukom; Schenk (161 v višino), šesta v Helsinkih ima poškodovano nogo. Kladensksyeva pa je trenutno v S vici. Z mladino sem zadovoljen, danes me ni razočarala. Večina mojih punčk ima komaj 16 do 17 let. No ja, pa to zoprno vreme.... Nostra culpa, nostra maxima culpa Kovačič Lucian je dajal poslednja navodila pred začetkom nesrečne štafete. —... Pa jugoslovanske tekmovalke? — Cez nekaj minut, sedaj nimam časa, — toda v istem trenutku je že pripomnil — pa naj bo, v dveh besedah. Kljub slabim pripravam smo dosegli lep uspeh. Da nismo dosegli še lepšega, smo sami krivi. Sicer pa ste tudi sami videli.... In je odšel. Sodba je sintetična, vendar pravilna. Jugoslovanske tekmovalke so šele sedem dni pred tekmo začele s treningom po daljšem poletnim počivanju. *** Lahka zmaga na 80 m ovire 1. Seonbuchuer (N) 11.6; 2. Bietenskv (A) 12.2; 3. Gastel (N) 12.3; 4. PriBchak (A) 13.0; 5. Šumak (J) 13.3; 6. Rauh (J) 13.4. Seonbuchnerjeva je po dvakratnem neuspelem startu takoj prišla v vodstvo in zmagaia brez težav. Njen tek je harmoničen, prehod čez oviro brezhiben. Obe zastopnici Jugosla vije sta bili slabi. Stamje: Nemčija - Jugoslavija 7-3; Avstrija - Jugoslavija 8-3; Nemčija - Avstrija 6-4. Zgledi vlečejo tudi v teku na 100 m 1. Peftersen (N) 12.2; 2. Ulz-heimer (N) 12.2; 3. Babovič (J) 12.4; 4. Wue>st (A) 12.6; 5. Harsfeek (A) 12.8; 6. Knez (J) 13.0. V teku na 100 metrov je Ba-bovičeva dosegla nov državni rekord. Petersenova, članica rekordne nemške štafete 4 x 100, je zmagala, o tem že pred tekmovanjem ni nihče dvomil. Ulzheimerjevi so sodniki izmerili isti čas kot zmagovalki, vendar je bila brez ugovorov druga, iz našega zornega kota pa smo celo imeli vtis, da je Babovičeva resno ogrožala dvojno zmago Nemk. (Ulzhei-merjeva je žena nemškega prvaka na 800 m, ki je bil tretji v Helsinkih). Druga jugoslovanska zastopnica Knezova iz Maribora je nasprotno od svoje rojakinje startala slabo in se plasirala za obema Avstrijkama. Stanje: Nemčija - Jugoslavija 14-6; Avstrija - Jugoslavija 13-9: Nemčija - Avstrija 13-7. Radosavljevičeva je metala kroglo bolje od drugopla-sirane iz Helsinkov 1. Radosavljevič (J) 13.75; 2. Werner (N) 13.66; 3. Kotlu-šek (J) 13.17; 4. Peyker (A) 12.28; 5. Poell (A) 12.21; 6. Ha gen (N) 12.15. «Ich werde schluss machens je resignirano dejala Werner-jeva Radosavljevičev!. Srebrna medalja iz Helsinkov je doživela poraz in verjetno ji je bil to poslednji mednarodni dvoboj. Tako je dejal tudi njen trener. Radosavljevičeva od olimpia-de naprej ni trenirala. Kljub temu se je počutila kot še nikdar. Tako je vsaj izjavila, «Današnja zmaga je največja v moji karieri Skoda, da je bil krog premehak, drugače bi danes dosegla še vse kaj drugega«. Prvakinja je začela z 13.68, v četrtem metu skoraj ponovila rezultat z 13.62 in v petem zalučala kroglo 13.75, deset cm slabše od državnega rekorda. Wernerjeva je bila vedno bolj nervozna in je vrgla 13.66 v tretjem metu, potem pa ni več presegla usodne trinajstice. Dvoboj, ki bi ga s šablonsko frazo lahko imenovali tudi »nepozabni dvoboj«, je bil skoraj bolj zanimiv na obrazih in menjavi razpoloženj obeh nasprotnic, kot na bojnem polju. Ob tem je lep uspeh Nade Kotlu-šek bil premalo opažen. 13.17 je dosegla v zadnjem metu. Stanje: po točkah: Nemčija -Jugoslavija 18-12; Avstrija - Jugoslavija 16-17; Nemčija * Avstrija 18-12. Več kot 150 cm ni šlo v višino 1. Butz CN) 130; 2. Gerschler (N) 150; 3. Knapp (A) 130; 4. Kovač (J) 145; 5. Pruschak (A) 145; 6. Jovanovič stvo (Čakovec) 7:0 .(3:0). Cetinje: Partizan : Lovčen 3:0 (3:0). Split: Hajduk Borec (Banja Luka) 3:1 (1:0). GORSKO PRVENSTVO SLOVENIJE IN DIRKA OKOLI BLEJSKEGA JEZERA Alunspclt tehmoifalcBi/ STO Boljši plasma so preprečile številne okvare ter poškodba Rinaldija BLED. 8. — Danes je bilo ns 16 km dolgi progi Bled - Pokljuka gorsko kolesarsko prvenstvo Slovenije, ki so se ga poleg najboljših slovenskih kolesarjev udeležili tudi dirkači iz Beograda, Zagreba, Sarajeva, Pulja, Reke, Trsta in Ce_ lovca. Med seniorji je zmagal jugoslovanski cestni državni prvak Milan Poredski v času 52,39”. Njegova zmaga pomeni presenečenje, ker se Poredski doslej ni kdo ve kako izkazal na gorskih progah. Za eno sekun. do slabši je bil Srečko Polak (Odred, Ljubljana), za dve sekundi pa je za prvim zaostal Vinko Perne, prav tako član Odreda. Četrti je bil Giovanni Sironi iz Pulja. Tržačan Rinal-di je dobro začel, vendar zaradi slabega zdravstvenega sta. nja ni prišel na cilj med prvimi. Med juniorji so bili doseženi naslednji rezultati; 1. Mirko Likovič (Železničar, Ljubljana) 53’47”, 2 Krassnitzer (Celovec) 54’29”, ’ 3. Vekoslav Brajan (Reka) 55’47", 4. Mario Isič (Pulj) 55’05”, 6. Romano Paoluzzi (Proleter Koper) 57’03”. Ker so razen Likoviča ostali tekmovalci, ki so se plasirali pred Koprčanom, nastopili izven konkurence, je Paoluzzi zasedel drugo mesto v gorskem prvenstvu Slovenije. Organizacija ni bila na višini in bi morala kolesarska ALPSKA OCENJEVALNA AVTOMOBILSKA IN MOTORNA DIRKA NA GORENJSKEM Velik uspeh Tržačanov l/esnaverja in Ostronšhe BLED, 8. — Na 240 km dolgi progi je priredilo avto-moto društvo Bled alpsko ocenjevalno vožnjo. Proga je vodila od Bledli preko Bohinja, Rotanice, Tolmina, Vršiča in Kranjske gore zopet na Bled. Tekmovanja so se udeležili številni ino-zemci, med katerimi so dose. Eli največ uspeha tekmovalci iz Posarja. Proga med Bohinjem in Rotarico je veljala za hitrostno dirko. Tehnični rezultat« Avtomobil nadi 2000 ccm: 1. Goritschnigg (Avstrija) 100 točk; 2. Ilič (Jugoslavija) 100 točk; od 1500 do 2000 ccm: 1. Saifoer (Saar) 60 točk, 2. O-sitrouška (Trst) 119 točk; od 1100 do 1500 ccm; 1. Bolz (S) 100 t.; 2. Frisoh (S) 67 t: do 1100 ccm: 1. Vesnaver (T) 45 t-; 2. Manc (Nemčija) 195 točk. Motorji nad 350 ccm: 1. Černe (J) 90 t; 2. Tošič (J) 115 t.; od 250 do 250 ccm: 1. Podber-šček (J) 95 t.; 2. Drofenik (J) 58 t.; do 250 ccm: 1. Potočnik (J) 19 t-; 2. Fister (J) 67 t. Motorji s prikolico: 1. Kermavner (J) 107 točk. Kot moštvo je dobila prvo nagrado Posarje s 140 točkami, po skupnem plasmaju posamez-rakov pa je bil vrstni red naslednji: 1. Bolz (S) 100 točk; 2. Go-ričnik (A) 100 t; 3. Podberšček (J) 95 t; 4. Černe (J) 90 t.; 5. Frisch (S) 67 t. itd. Hitrostna dirkč: Med avtomobili nad 2000 ccm: 1. Goriičniik (A) 14:10, od' 1500 do 2000 ccm: Saiber (S) 13,25, od 1100 do 1500 ccm; Bolz (S) 14,41, do 110Q ccm: Vesnaver (T) 15,12. Mdtorji: nad 350 ccm: Ceme (J) 14,24, od 250 do 350 ccm: Podberšček (J) 17,03, nad 250 ccrnc Potočnik (J) 15,52, medtem ko je med prikolicami nad 500 ccm dosegel najboljši čas Kurnik (J) s časom .14.18. zveza Slovenije izbrati za vodstvo dirke boljši tehnični kader. Zlasti ni odgovarjal sod-nijski zbor. Označba proge je bila slaba in je tako n. pr. avstrijska ekipa dvakrat zašla. V nedeljo je na krožni dirki okoli blejskega jezera nastopilo 11 moštev. Proleter je doslej dvakrat zaporedoma osvo. jil pokal in je bil tudi tokrat glavni favorit v postavi; Apol-lonio, Brajnik, Lonzarič jn Pao-lucci. Zaradi okvare je moral Apollonio odstopiti že v prvem krogu, v tretjem pa mu je iz istega razloga sledil tudi Braj. nik. Zagrebško moštvo je na ta način ostalo brez resnega nasprotnika. Tržaško moštvo se ni moglo plasirati na boljše mesto, ker je Rinaldi čutil posledice padca prejšnjega dne ter je odstopil. Ugodno so presenetili Celovčani. Tehnični rezultati: 1. Zagreb (Poredski, Železnik, Ročic) 2:46.24, 2. Celovec I. (Gasser, Krassnitzer, Me-schinski) 2:58.31, 3 Pulj (Sironi, Matizio, Isič) 3:01.03, 4. Trst (Sclausero, Luglio, Muran) 3:05, 5. Reka (Stambelli, Smer-čan, Calzina) 3:06.22. SLAVKO PRIJON KDO BO PIL IN KDO PLAČAL, JE ZANIMALO MOZE Tanina je dala odgovor: Tiskarii-novinarji 4-0 Pričakovana tekma med tiskarji ZTT in novinarji «Cor. riere di Trieste» pripada že zgodovini. Stavci so si z zlatimi črkami napisali izid v spominsko knjigo, mecUtem klo bodo novinarji in njihotfi navijač j skušali pozabiti to nesrečno ne. deljo, ki jim je prinesla visok poraz. 4:0 v korist tvskairjev ni vsakdanji rezultat: to je dokaz, da so bili beloplavi (tiskarji) nadmočni in da jih rdeči (no. vinarji) niso mogli ustaviti. Začetek igre je že pokazal hibe novinarjev, ki niso imeli dobrih kril. Isto smo opazili pri tiskarjih, toda ti so imeli odlične zvez# in dobrega, četudi trebušastega, srednjega napadalca, ki je pogosto vnašal zmedo v nasprotnikovo obram- bo. Cas je tekel in tiskarji so prevzeli vajeti igre v svoje roke. Po uspešnem in hitrem predoru je Babini presenetil o-brambo novinarjev in streljal: vratar novinarjev Ziganle se je vrgel, toda žoga je obtičala v mreži. Vse do konca prvega polčasa je bilo stainje nespremenjene>. Med počitkom je marsikdo predlagal, da'bi drugi polčas odigrali naslednjo nedeljo, kaj. ti noge niso več odgovarjale volji in pljuča so že skoraj po. polnoma odpovedala. Toda pravilo je pravilo in igra se je nadaljevala. Tiskarji so še vedno prevladovali in postajali neomejeni gospodarji na igrišču, medtem ko so novinarji z izjemo Pertcta, Čebule a in Karto belja, popolnoma odpovedali. Rezultat: še trije goli od katerih druoi morda najlepši. Can-ziani je preigral celo obrambo in tudi vratarja, ki mu je prišel nasproti ter se mu vrgel med noae. Sam z žogo pri nogi je Canziarti stekel še nekaj metrov in se ustavil ob beli črti. Občinstvo je vstalo s svojih sedežev in kričalo krileč z rokami, dokler jih ni Canziani zadovoljil in žogo poslal v mnežo. Tiskarji so bili znatno boljši in so znali izrabiti vsako priliko za gol. Le Marinu, ki je obljubil, da bo spravil žogo s trebuhom v mrežo, se to ni posrečilo. Gola je zabil, samo... z desno nogo. Pozabiti ne smemo trenerja tiskarjev neutrudnega Semoliča, za katerega (govorijo, da je izgubil 10 kg masti a so to verjetno zgolj go. uorice nevoščljivcev). Baje je bila teknia odigrana za stavo (n? vemo točno koliko steklenic piva) toda igralci 40 se Po tekmi takoj razpršili. 11 veselje njhovh žena, vsak na svoj dom, kjer so krepko za. spali, in spijo še danes, če se še niso zbudili. D. M. Jadralni rekord BEOGRAD. 8. — V čast 6. kongresa KPJ sta jadralki Cvetka Klančnik in Majda Mevielj iz Ljubljane postavili nov državni rekord v svobodnem preletu dvosedežnih jadralnih letal za žensfke. Z jadralnim letalom «Zerjal» sta leteli od Vršca do Ečke ali 75 km. Dosedanji rekord je znašal 50 km. ZADNJA POROČILA SEVERNA OFENZIVA NA KOREJI V zadnjih dneh je korejsko bojišče spet oživelo - Severna artilerija je v 24 urah izstrelila 45.000 granat • Ogorčeni boji za grič «Kapitol» - Londonska mnenja o položaju na Koreji Washington zanikuje, da bodo na Korejo poslali Čangkajškove čete TOKIO. 8. — Na korejskem bojišču so se zopet razživeli boji. V soboto je severno topništvo začelo s silovitim obstreljevanjem zavezniških položajev; računajo, da so v 24 urah severni izstrelili skoraj 45.000 granat. Topniški ogenj je bil najhujši na osrednjem odseku fronte, zlasti na' sektorju griča «Kapi-tol», kamor je padlo skoraj 30 tisog granat. Južnokorejska divizija, ki brani ta odsek, se je morala umakniti z griča. Ogorčeni boji so divjali včeraj ves dan in tudi ponoči; zjutraj so južnokorejske sile prešle v pro. tinapad in spet prišle na grič, vendar so ga morale zaradi hudega topniškega ognja kmalu zapustiti. V ponovnem protinapadu so Južnokorejci prišli skoraj do vrha, kjer zdaj divjajo hudi boji. V splošnem pa je danes silovitost borbe nekoliko popustila, morda zaradi hudih žrtev, ki so jih pretrpeli severni. Tudi severna artiljerija, ki je bila zadnja dva dneva zelo aktivna, je danes skoraj molčala. V Washingtonu je zunanje ministrstvo «popolnoma izključilo možnost«, da bi poslali na Korejo kitajske nacionalistične čete. Zunanje ministrstvo je dodalo, da se tudi ameriško obrambno ministrstvo strinja z mnenjem, da bi bila podobna pobuda «v sedanjih okoliščinah popolnoma neprikladna«. Zaradi tega so povzročili precejšnje začudenje vesti iz Tai-peha, da je ameriška vojaška misija na Formozi «toplo priporočila# pošiljanje Cangkaj-škovih čet na Korejo. Iz Londona pa poročajo, da so v angleških političnih krogih z zadovoljstvom sprejeli vest. da proučujejo ZDA in Anglija predložitev korejskega vprašanja glavni skupščini OZN. V teh krogih menijo, da je bombardiranje severnokorejskih ciljev v bližini sovjetske in kitajske meje zelo škodovalo naporom OZN za rešitev korejskega spora. V uradnih krogih tega sicer nočejo priznati in Foreign Office se je omejil na izjavo, da je bombardiranje ciljev v bližini kitajske meje stvar vojaškega poveljstva. Vendar se v privatni obliki tudi številni vladni predstavniki strinjajo z mnenjem, da je to bombardiranje samo okrepilo sovjetsko stališče v sedanjih razgovorih s Kitajci. Menijo, da hoče ZSSR na vsak način obdržati privilegije, ki jih je dobila v Mandžuriji leta 1945 po pogodbi s Cangkajškom in ki bi jih po dogovoru z Maocetungom morala letos zapustiti. Letalski napadi ob reki Jalu so po mnenju teh krogov Rusom dokaj olajšali delo Zaradi vsega tega so v Londonu z zadovoljstvom pozdra-• vili vest, da bo korejsko vprašanje verjetno prišlo na dnevni red prihodnjega zasedanja glavne skupščine OZN. ker bo to omogočilo državam članicam, da prikažejo vsaka svoje stališče do položaja na Koreji. KINO v TBSl® Rossetti. 16.30: »Ropar Excelsior. 16.30: »CiKto^a F doba«. LKJLM »■ . Nazionale. 16.30: «Bogata, in lepa«. nhsodM Fenice. 16.30: «ZadnW ^ Arcobaleno. 15.30: Astra Rojan. 16.30: »LJUb®* eno noč», M. M°rgan'^ ja-Alabarda. 16.00: dist», Daniele Godi-- & Armonia. 15.30: «Stin krovu«. Vai0 SeC- Aurora. 16.30: °,vf#|Jsa Ideale. 16.30: «Dora» ™ punčka*. J. Haver. Impero. 16.30: «Njegri53 Kino na gradu. 20.00-devica*, J. G***1 l7S ,)U TOREK. 9. septe®6 ?{C f 6.45 Pogovor z že"®. ročila. 7.15 Slovens«'^, 13.30 Poročila. 13.45 . danes. 13.50 Orkester Kulturni razgledi. J8-pesiLl in plesi. 183 i9.W SjiP ke, literarna oddaja. P%. Polič — odlomki iz brat. 19.15 Poročil?- f&jfi zettijeva opera: aeJ- fi komična opera v Igramo za ples- < lahko noč. 23.30 Za TKHT *** 306,1 m ali 980 , D3vl 15 ^ 11.30 Orkester j ll-*W 12.10 Za vsakega n*" po vjjf ročila. 13.00 Cls>* ?Tj? 14.00 Poročila. 1 S>naW .v,5 pf ba. 18.15 Brati®*-' ^ 13-‘ ,» ru. 18.43 Latdta 19.**^ yr stra operetna * čila. 20.00 Zna« Mia1” ški motivi. 21.* r«eU- V povest — Iv^n ^riJK pl Breda. 22.00 JuznO- l0dD'-ba. 22.30 Večerne Poročila. )3.|f 11.00 Simfonij* 13.50 y Napolitanski ortc^j® libesovih baletov. BBC: Zborovske .^ j*'f Violinski solisti. nateffe 21.00 Za nagra^‘ y dijska enodejank j3o ra*. 23.15 Poroči glasba. _ J A . 327.1 m 202,1 H3di> .,)!> 12.00 Igra P^jua. 0$ l.|ana. 12.30 Pojg „ ofr^ Veseli godci, I«-*' j9.l0 p)' nlja in ženSKi ne pesmi poje nja. > ^ ce PreSeren u "kladni**iije ročila. 20.15 H f‘3d ja Berlioza. 2U5 porBi^0l' melodije. ^rt,sKil> Skladbe mladih s izvaja Slovenski bo cev obrnjena v tla,» je odgovoril gospod Slovenski o Challeb tDickmh Prevedel prof. dr. Fr. Bradač «Ja, tku b pa slu, imenitnu b Mu,* je takoj segel v besedo Sam Weller, ki je živo hrepenel, da bi gledal lov. «Dobr s pu-vedu, fant; sm že tuki s ciza.* Toda pojavila se je ovira. Dolgi gozdni Čuvaj je protestiral z roko In nogo, feš da bi bilo to kršenje vseh znanih lovskih pravil in obi&ajev, če bi se gospod udeležil lova v samokolnici. Njegov odpor je bil energičen, vendar ne nepremagljiv. S protivniml razlogi in denarjem se je dal cmeoiti, da je molče privolil. Ko si je svoje srce zadostno olajšal z nekoliko sunki, ki jih je privoščil glavi bistroumnega mladeniča, kateri je bil nasvetoval skromno vozilo, so posadili gospoda Pickwicka v samokolnico in družba je odrinila. Wardle ln dolgi gozdni Čuvaj sta bila prednja, gospod Pickwick. ki ga je rinil Sam, pa zadnja straža. «Stoj, Sam,» je zaklical gospod Pickwick, ko sta komaj prišla Cez prvo njivo «Kaj pa je?» j-e vprašal Wardle. «Ne dam se niti koraka več riniti,» Je odločno rekel gospod Pickwick. cče ne bo Winkle nosil svoje puške drugače.* «Kako pa naj jo nosim?* Je zaklical nesrečni Winkle. «Tako, da Pickwick. «To je vendar docela nelovsko,* je ugovarjal Winkle. «Lovsko ali nelovsko,« je odgovoril gospod Pickwick, »nimam najmanjšega poželenja, da hi se dal komurkoli na ljubo ali zavoljo praznega videza ustreliti v samokolnici.* «Vem, gospod bo pihnil svoj strel komu v telo, preden se bo ta nadejal,* je godrnjal dolgi čuvaj. «No, naj bo,» je vzdihnil ubogi Winkle ter obrnil puškino kopito navzgor. «NC bulšga kokr mirn žlulejne,* Je rekel Sam Weller; strelci in samokolnica so se spet pomaknili dalje. «Stoj! je zaklical gospod Pickwick dvajset korakov dalje. «Kaj pa Je spet?* je vpraSal Wardle. «Tupmanova puška Je nevarna, vem prav gotovo,* Je odvrnil gospod Pickwick. «Kaj? Kaj ,1e nevarno?* Je rekel prestrašeno gospod Tupman. «Vasa puška, kakor jo vi nosite,* mu Je zaklical gospod Plckwick. «Zelo mi je žal, da se moramo spet ustaviti; toda ne morem se dati dalje riniti, Ce Je ne boste nosili prav tako, kakor nosi Winkle svojo.* «Le storite tako, gospod.* Je povzel besedo dolgi Čuvaj; »drugače dobite svoj strel prav tako lahko v svoj. kakor v telovnik koga drugega.* Gospod Tupman se Je pokuril, da bi ustregel dvojnemu pozivu, in sprevod se Je pomaknil naprej. Oba »nedeljska« lovca sta korakala z obrnjenima puškama, kakor vojaka pri pogrebu. Nenadno so psi »stali,» ln strelci so stali tudi. »Kako imajo ti psi postavljene noge?* je šepetal gospod Wlnkle. «Tako čudno stojč.* »Pst! Tiho!* je zašepetal Wardle. «A11 ne vidite, da nekaj sledijo?* »Nekaj sledijo,» Je ponovil gospod Winkle ter se oziral na vse strani, kakor da je mislil odkriti kako skrito lepoto pokrajine, ki so Ji modre živali posvečale posebno pozornost. »Jaz ne vidim ničesar.* «Pazite — zdaj — pok!* Začul se je močan brneč resk in gospod Winkle Je odskočil, kakor bi bil sam zadet; zakaj v resnici je padlo več strelov in takoj nato se je dim, ki je nekaj trenutkov visel nad poljem, spet izgrubil. »Kje so?* je vprašal gospod Winkle tol v največji razburjenosti gledal naokrog. »Kje so? Povejte ml, kdaj naj ustrelim-Kje so — kje so neki?* «Kje so? No, tukaj so,* Je rekel Wardle ter dvignil nekoliko jerebic, ki so mu jih pravkar psi položili pred noge. «Ne, ne; mislim druge,* je rekel Winkle, strašno vznemirjen. »Ej, te so zdaj že precej daleč odtod,* je odgovoril Wardle in mirno nabijal svojo puSko. «Najbrž bomo v petih minutah prisil do druge Jate.)) le rekel dolgi gozdni čuvaj. «Ce začne gospod zdajle prožiti, spravi svoj strel morda ravno o pravem času iz cevi, ko se dvignejo.* «Sam Weller!» je rekel gospod Pickwick, pomilujoč svojega prijatelja, ki je bil v veliki zadregi. »Gspud,* je rekel Sam. »Ne smej se!» »Na ukaz, gspud,* — je rekel Sam ter se pačil, da bi se odškodoval, za svojo samokolnico; to je straSno zabavalo fanta z nizkimi škornji, ki se je tudi na ves glas zakrohotal, za kar ga je pošteno osuval dolgi gozdni čuvaj, ki Je potreboval pretvezo, da bi se mogel obrniti in zakriti svojo lastno veselost. riU ^ »Bravo, stari deček!* Je zaklical Wardle gosp0 »vi ste vsaj sprožili.* «Seveda,» Je odgovoril Tupman samozavestno- i -fDohro ste napravili. Prihodnjič boste že tu t»' če boste dobro merili. Ali m zelo lahko?« »Seveda, prav lahko,* je rekel gospod TuP®^ ’ bil p ma človeka boli. Kmalu bi se bil zvrnil; nikoli °i da tale mala puška tako sune.* osPod / »Sčasoma se boste že navadili,* Je rekel stan v r ,,»• smehljal. »Zdaj pa naprej! Ali je s samokolnico «.e j »Prosm, gspud, je odgovoril Sam Weller. v0jsK» gspud,* Je rekel Sam ter dvignil samokolnico; m Jt nim lazaretom Je spet odrinila. khcal % f »Ostanite zdaj s samokolnico zadaj,* Je osa^H1 ko so jo prenesli čez prelaz na drugo njivo in P J spoda Pickwlcka vanjo. gosP° »In zdaj počasi za menoj, Winkle,» Je rekel s a ^ ne zamudite to pot pravega trenutka!* «rtnkie- * »Bodite brez skrbi,* je odgovoril gospod w j «Ne, ne; še ne. Pst! Cisto tiho!* . K0 S* i Plazili so se ln bi bili prav tiho prl^l naP|’® j’e s gospod Winkle pn izvrševanju zelo težke ev0 „javo ško ravno v kritičnem trenutku ustrelil naa j fanta, ki bi ga bil gotovo zadel, ko bi bil le-1® dolgega Čuvaja. . , gosP^ t »Presneto, zakaj ste pa to storili?* Je vpia^ , le, ko so jerebice odletele zdrave ln cile. y.e P^J, »Nikoli Se nisem videl v svojem ftvuenJ vgell st ^ odvrnil ubogi Wmkle ter ogledoval petelina o ^ ?e w . kor da bi to Se kaj pomagalo. »Kar sama o (SadaHeV Glavni urednik BRANKO BABIC,- Odg. urednik STANISLAV HKNKO. - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. b, III o»4 telefon Me^U3-* d Jn 94-638. - Poštni predal 502. - UPRAVA: tH.ICA SV. KRANCISKA St. 20. - Telefonska it. 73-38 - OGLASI, od 8.30 - 12 In od 15. 18 Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v š'r!nt 1 stolpca: trgovski 60, HnanCno-upravnl 100, osmrtnice 90 Ur Za fJ-RJ. za vsak mm širine 1 stolpca z»Cvse vrste^giasov po”lo'd"n —^""Tlska °Tlskarskl tavod 7.TT. — Podrui.: Gorica. T/l. S. Pelllco l-II., Tel 11-32. — Rokopisi se ne vračalo. a; Izvod NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, Četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavlla: Izvoa ^oie0&ei , ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.9374. — Za Jugoslavijo; Agencija demokrat ičneg p.Z0, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaSKrca Poštni tekoči račun za STO Llubllana Tyrševa 34 • tel 200<-