primorski dnevnik 1 začel izhajati v Trstu 1945, njegov Kpdnik PARTIZANSKI braEiVnN'K Pa 26- novem-C-r.1943 v vasi Zakriž nad ciwi«n!m’ razmnožen na teJ,KStl1- 0d 5- d0 17- seP- 'embra 1944 se je tiskal skemi »Doberdob« v Pri Gorenji Trebu- . ■ od 18. septembra 1944 »o, ‘ Hiaja 1945 v tiskarni Pri Menija<‘ pod Vojskim dnji, do 8. maja 1945 kiftrV 0svobojenem Trstu, ka J? lzšla zadnja števil-ti,-Ul,ie edini tiskani par-‘'zansk, DNEVNIK v žaljeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 18 (13.848) Trst, torek, 22. januarja 1991 ^ slepi ulici vse najnovejše diplomatske pobude v okviru OZN za mirno rešitev zalivskega spopada Uporaba ujetnikov kot živih ščitov v Iraku ne spreminja vojne strategije ZDA v Zalivu Ogorčenje Washingtona zaradi iraškega kršenja določil ženevske konvencije - Patrioti učinkoviti v boju '' iraškimi scudi - Bombardiranje ciljev v Iraku in Kuvajtu iz zraka se nadaljuje z nezmanjšano močjo WASHINGTON — Z iraško najavo, da namerava zave_Voine ujetnike uporabiti kot »žive ščite« pred napadi noSti ni^kih sil na pomembne objekte, se je z vso dramatič-$kj Ponovno odprlo eno najbolj bolečih vprašanj v zaliv-taiCer.lzi: vprašanje talcev. Po zasedbi Kuvajta je Irak kot pj »žive ščite« zadržal na tisoče tujih državljanov, ki t)arrie ^ decembra končno le izpustil. Toda očitno je, da se *enev t^a Sndam Husein kljub temu, da je Irak podpisal tio pj0 konvencijo o ravnanju z vojnimi ujetniki, ponov-Tori *ti talcev, da bi na ta način odvrnil napad, lotil • reakcija iz sveta na novo kršitev mednarodnih do-izrpjj6 bila izredno ostra in pričakovana. Washington je Prp(js ® ostro protestiral pri iraških diplomatskih oblasteh, kr5erij nik Bush pa je izrazil ogorčenje zaradi očitnega Irak,, „ določil ženevske konvencije o vojnih ujetnikih v tov,, ' Predsednik ZDA je poudaril, da uporaba »živih šči-iny. AT bo v ničemer spremenila vojne proti Sadamu Huse-0 sem že povedal, ko je kot talce zadržal nekaj tisoč NADALJEVANJE NA 2. STRANI Poročila in odmevi na vojno v zalivu NA 3. IN ZADNJI STRANI Po letalskih napadih zavlada moreča tišina BRANKO SOBAN AMAN — Ko grmenje letal utihne in ko se razkadi dim po bombnih eksplozijah, leže na Bagdad moreča tišina, ki jo tu in tam zmoti samo čivkanje ptic. Na ulicah ni nikogar. Čez čas nekaj posameznikov vendarle zleze iz zaklonišč, da bi videli, če so njihova stanovanja še cela. Tu in tam se mimo zapelje tudi kakšen avtomobil. Toda samo do naslednjega bombnega napada. Takšno je zdaj življenje v Bagdadu, pravijo tisti novinarji, ki so prva dva dneva vojne občutili na lastni koži. Zdaj v Bagdadu ni več tujih poročevalcev. Nekateri so se preselili v Aman, drugi so izbrali veliko bolj varen Ciper. Skorajda vsi so bili nastanjeni v bagdadskem hotelu Al Rašid. Tamkajšnje osebje je bilo izmučeno od neprespanih noči. Receptorji so komaj stali pokonci. Bernd Debudsmann iz Reuterja je povedal, da so nekega dne na vso moč iskali moža, ki je imel na skrbi ključe sefov, kamor hotelski gostje spravljajo svoje dragocenosti. Možakarja ni bilo nikjer. NADALJEVANJE NA 2. STRANI V boju z iraškimi scudi so se kot zelo učinkovite izkazale ameriške rakete patriot, ki jih izstreljujejo iz večcevnih raketnih ramp. Te rampe so zdaj od sobote dalje operativne tudi v Izraelu, kjer pa jih za zdaj na srečo še ni bilo treba uporabiti (AP) Heklama Zaliv in okus v fotografije je vojaške j,1 je Polno križev, med kateri I ‘U. Vf IUU1 lienUJ LJU.VlU.Ci H?otB°*°dju pa napis »United , /e 0 ' puuiu Križev, ineu nuier l^d. ^Paziti tudi nekaj Davidovi Uče Ul Oe V ‘■‘tune naujansKe lova Zm^ltUhn n ta kampanja ni edina, i JH. j.eJjamene izkorišča vojno 'rij .°va ^ tridentinska turističr CQ f6kloneJ,on<<’ ie zadaja domi. neff° studia, ki si je zami. 6^/Vo znane italijanske televizijske in radijsl Či/* Nn S st°tisoče ljudi po v s« ^rskon' leklami ie videti r, ^04^ . e Pokrnjinn (0 Pokrajino, v ospredju p °P. Kompozicijo dopolnju lo So^ez' z mednarodno nap t f °S(jo, mj i ^ Oh l° na^ topovi«. " • Ai Q «Q razpr reklamnih kampanjah 2o reit,lal nadzorni odbor Inš ki , naazorm odbor im nQik°?no samodisciplinirar itij]krietQ .r/- pozval obe hiši, n < rečena rstno promocijo, ki sallobiavi7emom' komai sta bi ‘cikpVe oJ/ na v časopisih, a to , tum rek^ 9°vornosti tistih, ki so Oe n!!e tistih e, kamPanje zamislili k V59oW kl so jih naročili. In tu l ek,om7Sti dopisov, ki so ta %e fei> d PreieIi in 1° objavili. smo v Primorske ^oi hQ več novic, ki op Ujv jj0s,edjCosfo negativnih pojavi 'lij 4Sijo alkom čim izčrpnej, Sl1 najbrž marsikateri m SlQrPQr>te?Ve'- ki bi i° narekova ‘aie prispeval k spe ba0 ,0lne. k obravnavan teČ^lo. kot da bi bila n ■J|fi beljenih Predvsem pa sta ph kl ',4fPevala°hir in težnia P° sco 0, pq ]atorinir b°. I k dezorientiran M. k izrj„ anju javnega mnen fhSiii, DrSOVanju jasne slike. SklQn bi eSeV*em Pa ‘isti, ki v nj . kon/i garali ob primeru z dJlVi^Pa 9loboko zamisli ef 'T)p,;.ki ;0 se morali zamisliti i lkkeQ°b’avljajo, ker je tudi yQ sporočila. v T Ob očitnem vojaško-reakcionarnem političnem zasuku v kremeljskem vodstvu Zahod odločno obsoja pokol v Rigi dogodki pa še najbolj skrbijo Rusijo MOSKVA — Pet mrtvih in deset ranjenih je tragični obračun dogodkov v noči na ponedeljek, ko je okrog sto pripadnikov »črnih baretk« napadlo sedež latvijskega notranjega ministrstva v Rigi. Uradna Moskva pravi, da so »specialci« odgovorili na ogenj, medtem ko očividci zagotavljajo, da so »specialci« uprizorili juriš na poslopje. Pri tem je bil ubit tudi novinar latvijske TV, ranjen operater osrednje TV in pretepen operater finske TV. Ali so samozvani komiteji narodne rešitve dokončno stopili na pot brezzakonitosti, nemara celo terorizma? Boris Jelcin svari pred reakcionarnim obratom centra, ki pa da še ni v nepovratni fazi. V Rigi se mudi posebna komisija zveznega notranjega ministrstva, ki raziskuje ozadje nasilja, v Moskvo pa je prispel latvijski notranji minister Aloiz Vaznis, ki se je že sestal z zveznim notranjim ministrom Borisom Pugom. Predsinoči je predstavnik latvijske narodne fronte Inte Cali-tis sporočil o začetku napada na poslopje latvijskega notranjega ministrstva. Že takoj je omenil, da gre za oborožen spopad, da udeleženci streljajo iz avtomatskega orožja. Vse informacije so zbirali na sedežu republiške vlade in jih takoj posredovali latvijski TV, neposredno reportažo s kraja dogodka je menda prenašala tudi finska TV. Latvijski radio je poročal, da se je pred začetkom oborožene akcije sedežu notranjega ministrstva približalo več osebnih avtomobilov. Posebne enote so razorožile stražo in zajele vse orožje. Predsednik latvijske vlade Ivars Godmanis je dobil od poveljnika pribaltskega vojaškega okrožja generala Fjodora Kuzmina po telefonu zagotovilo, da se njegove vojaške enote ne nameravajo vmešavati v akcije specialcev. Obrambni štab Latvije pa je pozval vse sodelavce krajevnih enot, naj se zglasijo na sedežu republiške vlade. Na novo nasilje so takoj z mogočnimi manifestacijami podpore pribaltskim republikam odgovorili po vsej Rusiji, saj je vsakomur jasno, da bi lahko podobna usoda doletela tudi Rusko federacijo. Zgovorni so bili transparenti na leningrajski manifestaciji »KPSZ, roke proč od ljudstva!«, »Armada, si ti ščit domovine, ali železna pest mafije!«...(na sliki AP). Novi pokol v Pribaltiku so najodločneje obsodili v VVashingtonu, Londonu in Parizu, Evropska skupnost že grozi, da bo okrnila pomoč SZ, Poljska pa je zahtevala »internacionalizacijo« krize. ^ Po izredno napetih pogajanjih med Borisavom Jovičem in Stipetom Mesičem Oboroženega posega JLA v Zagrebu ne bo BOGO SAMSA LJUBLJANA — Včeraj ob polnoči je potekel rok, ki ga je predpisalo jugoslovansko zvezno predsedstvo, da je treba vrniti orožje in razorožiti vse nelegalne enote. Vračanje orožja je trajalo dober teden, posledice so zanimive. Srbi v Kninu in nekaterih drugih srbskih občinah so hrupno in ob največji televizijsko-propagandistič-ni akciji vrnili del orožja, ki so ga poleti pobrali iz miličniških postaj. V bistvu so ga že takrat srbski lokalni miličniki izročili oboroženim upornikom, kot se to reče v jugoslovanskem vojaškem besednjaku: »po spisku«, in sedaj ga »po spisku« vračajo. Hkrati pa zahtevajo, da orožje vrnejo tudi Hrvati, v konkretnem primeru oboroženi rezervni oddelki hrvaške milice. Včeraj je bil predsednik Tudjman na uradnem obisku v Bosni. Obisk je prekinil, na tiskovni konferenci pa je povedal, da bi »oborožena intervencija JLA pomenila največjo katastrofo«. Dejal je še, da sta se dopoldne pogovarjala Stipe Mesič in Borisav Jovič in da je Jovič vztrajal pri tem, da je treba hrvaško milico razorožiti. To pa je izredno huda grožnja z neposrednim vojaškim posegom v Zagrebu in drugje, kjer so ti oddelki. Menda so se na koncu le sporazumeli, da oboroženega nastopa JLA v Zagrebu ne bo in da se bo JLA omejila na uradno prijavo krivcev, ki naj bi organizirali oddelke in jih oborožili s tujim vtihotapljenim orožjem. Po vesteh iz srbskih virov naj bi Hrvaška uvozila iz Madžarske 36 tisoč kalašnikovov, povrhu pa še netočno določeno količino pušk singapurske izdelave, enakih kot jih je uvozila za potrebe Teritorialne obrambe tudi Slovenija. Najbolj dramatičnih dogodkov torej danes na Hrvaškem ne bo. Toda hkrati se je zgodilo, da JLA v praksi obvladuje četrtino hrvšakega teritorija, njena vojaška policija pa že prevzema vlogo civilne policije in ponekod nadzoruje celo promet, kot bi bila prometna milica. Od Osijeka do morja so po vsej bosansko-hrvaški meji naselja, kjer žive skupaj Srbi in Hrvati. Na tem celotnem prostoru je prišlo dq_ srbskega upora, ki je neposredno povezan z Miloše-vičevo srbsko centralizirano oblastjo. Hrvaška se je znašla v precepu in v izrednih težavah. Zato niso najbolje potekali niti včerajšnji razgovori z Bosanci, ki so vztrajali pri svoji federativni formulaciji in niso privolili v skupno uradno sporočilo. Na tiskovni konferenci sta zato Tudjman in bosanski predsednik Alija Izetbegovič govorila v različnem jeziku. Oba predsednika se strinjata, da so republike suverene. Razlike pa so glede JLA, ki bi po bosanskem mnenju morala biti depolitizirana, ra- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Zaradi ustrahovalnih akcij Italija ne bo spreminjala dosedanje linije De Mchelis poročal o Zalivu •• • i * •«« zunanji m obrambni komisiji RIM — Ameriški predsednik Bush se je včeraj popoldne bi bilo treba tolmačiti kot posledico lastne odločitve Turči- po telefonu pogovarjal s predsednikom vlade Andreottijem. V skoraj polurnem razgovoru sta si sogovornika izmenjala osebne vtise o mednarodni krizi in Bush je v bistvu poudaril tri stvari: da so ZDA naredile vse potrebne korake in izpeljale energično akcijo, da bi prisilile Sadama k spoštovanju ženevske konvencije o vojnih ujetnikih; da so doslej v celoti aplicirale vse dejavnike za najdoslednejše izvajanje resolucije 678 OZN s čim manjšim številom človeških žrtev; da bo treba po osvoboditvi Kuvajta začeti reševati palestinsko in libanonsko vprašanje. Vest o pogovoru so zunanja in obrambna komisija ter poslanska zbornica izvedele od zunanjega ministra De Mic-helisa, ki je orisal tudi splošen položaj v Zalivu in izrazil zaskrbljenost nad nevarnostjo, da bi se vojna razširila. Vlada je zaskrbljena predvsem, ker bi se vojna lahko razširila tudi na tiste arabske države, ki so ostale nevtralne, kot na primer Alžirija in Tunizija. Prav zaradi tega je treba po mnenju De Michelisa »premagati Sadama brez poniževanja arabskega sveta«. Precej manj skrbi povzroča De Michelisu izrecno vojaško področje. Sirija, Iran, Egipt in Savdska Arabija so ponovno poudarile, da ne bodo spreminjale svoje linije niti v primeru represalije Izraela. Slednjemu je De Michelis ponovno priznal odgovornost in zmernost, s katero je reagiral na iraško bombno provokacijo. Primera zase sta Jordanija in Turčija: prva je sicer podprla iraškega diktatorja, vendar se noče vpletati v vojno, Turčija pa tudi v primeru napada na Irak, ne bi vpletla NATO pakta. Gornje vprašanje je temeljiteje pojasnil zunanji minister vlade v senci Napolitano: morebitni iraški napad na Turčijo je, da na svojem ozemlju dovoli namestitev oporišč, iz katerih sedaj ameriške sile bombardirajo severni Irak. Glede mirovne konference za Bližnji vzhod je Napolitano predlagal, da bi jo sklicali še v tem letu, na to pa je izrazil solidarnost Izraelu, »ki je bil žrtev napada kljub temu, da ni vpleten v vojno«. Minister vlade v senci je tudi predlagal, da bi italijanskemu kontingentu v Zalivu uradna vlada izrazila vso svojo solidarnost, ne glede na politično pripadnost posameznih članov. Ta predlog je bil deležen širokega odobravanja, z njim se namreč nista strinjala le predstavnik zelenih in DP. Ograditev so negativno ocenili predvsem republikanci, liberalci in socialist Intini. V nadaljevanju svojega posega je med drugim dejal, da Irak ne more biti paladin Palestine, potem ko je naročil umor dveh najožjih Arafatovih sodelavcev. »Ni res, da se nahajamo pred delitvijo sveta na Jug in Sever ali na Vzhod in Zahod oziroma na Zahod in arabske države: bogati Irak ni nikoli pomagal državam tretjega sveta, arabske države pa so v tej vojni ali nevtralne ali pa na Sadamovi strani, zato lahko trdim, da gre za vojno med svetovno skupnostjo in iraškim režimom,« je ugotavljal Intini. Italijanski politični svet je včeraj soglasno obsodil Sada-movo odločitev, da vojne ujetnike izkoristi kot človeški ščit v obrambo vojaških objektov. Odločitev je ostro obsodil tudi vatikanski radio, ki je izrazil upanje, da bi Sadamova grožnja ostala le pri besedah, pa čeprav gre tudi v tem primeru za grob in neodpustljiv psihološki pritisk. G. R. Sporočilo slovenskega statističnega zavoda V Jugoslaviji popis tudi po narodnosti LJUBLJANA — Na tiskovni konferenci slovenskega statističnega zavoda so obrazložili način izpeljave letošnjega jugoslovanskega popisa prebivalstva, ki bo po vsej Jugoslaviji 31. marca. Popis še ima zvezni značaj, na kar je pristal tudi slovenski parlament. Popisovali bodo tudi kmetijstvo, ker je tako celotna operacija cenejša, čeprav nekaj takega mednarodne statistične organizacije odsvetujejo. Po lanskih računih naj bi popis veljal Slovenijo okrog 14 milijonov mark, letos pa predvidevajo, da bodo stroški višji. Med raznimi zanimivimi podrobnostmi je prav gotovo popis po narodnosti. Temu je neposredno ali posredno posvečenih kar pet vprašanj. Vprašanja so: »narodnostna pripadnost«, »veroizpoved«, »materin jezik«, »pogovorni jezik v družini« in »pogovorni jezik v okolju«. Tako zastavljena vprašanja so formulirali na osnovi temeljitega premisleka in po posvetovanju z italijansko in madžarsko manjšino, ki sta tudi vprašanja konkretno formulirali. Ta sklop vprašanj spada v okvir tistih, ki jih popisanec lahko zavrne in na nje ne odgovori. Popis je sicer na- čeloma obvezen, v praksi pa ni pr videnih kazenskih ali podobnih P°' stopkov, za omenjenih pet vprašanj Pa bo veljalo še posebej, da popisovale1 ne smejo izsiljevati odgovorov, da ]e vsak odgovor dober in sprejemljiv 111 predvsem, da lahko popisani odgov°r zavrne. Tako še vedno upoštevaj0 možnost odgovora »Jugoslovan«, čeP’ rav je to geografska in ne narodnostna opredelitev, upoštevali in zapisali pa bodo tudi regionalne odgovore na prl mer Primorec, Gorenjec, ali podobnn Predvsem pa velja za te in za vS. ostale odgovore dosledno načelo ta) nosti osebnih podatkov. Že dosedaj s upoštevali splošno priznano načelo, o lahko služijo ti podatki samo za stati tične namene v slovenskem prim®1. pa je treba upoštevati tudi veljavno* novega zakona p čuvanju in o zašel osebnih podatkov. Zato ne bodo zv®2 nemu statističnemu zavodu posreo vali nobenih osebnih podatkov 1 samo skupne seštevke in odstotke, r* poseben način in tudi z relativnin1 stroški pa bodo zaščitili podatke, ki smejo in ne morejo biti izkoriščeni noben drug kot za statistični naffl® (B. S.) Nepričakovana poteza avstrijskega ministrstva za zdravstvo Lekarnam izročili zdravila proti jedrski kontaminaciji DUNAJ — Avstrijsko ministrstvo za zdravstvo je včeraj presenetilo javnost s povsem nepričakovanao in dokaj nenavadno potezo: odposlalo je namreč vsem lekarnam v državi kar tisoč zabojev zdravil, ki jih morajo državljani zaužiti v primeru »atomske katastrofe«. Skupno z zdravili so tudi odposlali vsa navodila za uporabo, niso pa obrazložili razlogov za to veliko pošiljko. Ko so prebivalci to zvedeli, so takoj »naskočili« avstrijske lekarne, tako da so se včeraj ustvarile dolge vrste ljudi, ki so hoteli kupiti Kalum Jodin, zdravilo, ki vsebuje v glavnem jod, vendar so morali razočarani oditi domov, ker ga še ni bilo v prodaji. Najbolj presenetljivo pa je, da o teh odpošiljkah niso bili obveščeni niti sami farmacevti in lastniki lekarn. Na vztrajanje prebivalstva so predstavniki ministrstva za zdravstvo lakonično dejali, da bodo lahko kupili Ka-lium Jodin le od marca naprej, del teh konfekcij zdravil pa bo ministrstvo ohranilo »za primer atomske katastrofe«. Toda za kakšno katastrofo pravzaprav gre? Mislili so na tragično degeneracijo zalivske vojne ali pa na nevarnost atomske kontaminacije v primeru okvare danes povsem zastarelega atomskega reaktorja bližnje atomske centrale pri češkoslovaškem mestecu Bohunice, ki je oddaljeno le 120 kilometrov od Dunaja? Ministrstvo za zdravstvo se ni natančno izreklo za eno od dveh možnosti, znano pa je, da je prav pred kratkim avstrijski kancler Vranitzky ponudil češkoslovaški vladi 3,5 milijarde šilingov (približno 350 milijard lir) za popolno odstranitev te atomske centrale na češko-avstrijski meji, kar so predstavniki ČSR odbili ter izjavili, da potrebujejo za popolno uničenje zastarele centrale v Bohunicah najmanj 500 milijard lir. Na vseh letališčih še vedno veljajo izredne varnostne mere Na letališču v Fiumicinu je policija poostrila nadzorstvo nad tujci, ki prihajajo v Italijo; še posebno strogi so policisti pri osebnem pregledovanju potnikov in ročne prtljage, saj ne zaupajo več niti elektronskim detektorjem. Sicer pa je podoben položaj na vseh letališčih po svetu (AP) Senator Alessi prijavil VSS Mastellonija RIM — Bivši predsednik parlaineJjj tarne preiskovalne komisije o ta) službi Sifar, Giuseppe Alessi, je yiSj.5 mu sodnemu svetu prijavil benešk®? sodika Mastellonija. Kapljica, ki je.te. bila sodu dno, je članek v zadnji 5 vilki tednika UEspresso, v kat®1 Mastelloni obrekuje senatorja Al®s \ in ga vpleta v zadeve, ki so mu p°P ^ noma tuje. Tako vsaj trdi prizadeti'^ bo natančne vzroke prijave P0i®Lj-jutri na širši tiskovni konferenci. A . si je včeraj izročil pravosodnemu nistru Vassalliju in generalnemu P ^ kuratorju kasacijskega sodišča zai?erj-dosje dokazov in protitrditev, s ka <, mi namerava »ustaviti Mastelloni) objestnost«. -g. Alessi meni, da je Mastelloni za®ed šil najmanj štiri grobe napake, j. katerimi je zloraba položaja in ^uPaVr9 je, prikrivanje uradnih aktov, vil: »Če bo JLA interveniral8' ,« bosta uprla milica in hrvaški 0 p°' Slovenija in Hrvaška sta t®s. atefe vezani, čeprav obstajajo tudi ne-ef s° bistvene razlike. V nedeljo zv pot' se v Zagrebu sestali obrambni j(i ranji ministri Hrvaške in Slov®^ se dogovorili za skupne ukrep^ ta kratka in skopa formulacija 1 ^jb1' budila veliko ugibanj in j® neposreden povod za zagrebs povalno mrzlico in vojno Ps ,°vens^i Včeraj popoldne je član sl o0zof\| ga predsedstva Plut ponovno jja da je slovenska teritorialna o zajcoi’J skladu s slovensko ustavo in da v Sloveniji ni posebnih rožl! ali enot, ki bi jih bilo treba r b°ia a Opozoril je na triletno razo0 J j ju ni pred vojaškimi intervencij čeI1jaJ to, da je nastopil čas, da se R p ukvarjati z resnimi 90SP°?forni. hektičnimi in socialnimi prom po0 V Sloveniji je vse mirno i rv®i>clL ne bojazni, da bi prišlo do m ^ ^ JLA. Ze iz omenjenega vzrobraint,artre je slovenska teritorialna 0 ne 9 skladu z zakonom. ^erjefn°zio9. ien\e samo za formalno-pravni r več za srbsko odločitev, nrept0„ it najbolje, če se Sloveni]® znebe in če se ta republiK8 ^ ■ Jugoslavije, ki bi jo tak0. , v reS linirali« in s pomočjo J spremenili v Srboslavijo. Po mnenju nekega malezijskega politika naj bi Irak najboljša letala in rakete skril Cheney: Vojna lahko traja tudi mesece O začetku napada po kopnem nič novega da ASHlNGTON — Vsi se zavedajo, fašk morale združene enote protii-t * koalicije slej ko prej odpreti bor koPensko fronto, ki pa bo mnogo di n ne??tova' kot so zdaj zračni napa-tema cilie v Iraku in Kuvajtu. O vsem prP P.a v Združenih državah Amerike ki neradi govorijo in tudi ameriš-je v rarnbni minister Dick Cheney, ki CNNmtervuiu za ameriško TV mrežo rji n P1 nič bolj zgovoren. Pouda-tedn le, cla voina v Zalivu lahko traja ie Pa cei° mesece, odklonil pa atp krsno kog nap0Ved o morebitnih ppp lskib izgubah v ofenzivi po kodo k ’ ^ot napovedi, kdaj naj bi ■p ®Penskega napada prišlo. ramb a P° mnenju ameriškega ob-v°jIlene9a ministra trajanje zalivske najp v tem trenutku ne predstavlja glavnf161?13116!*6^ problema, ker je osv0k i"1 i Združenih držav Amerike laško 0ti*iev Kuvajta. »Zato bodo vo-kler t °Peraci]e trajale toliko časa, do-Dici, pP J ne bo dosežen,« je poudaril nost t ?eney- Na vprašanje, zakaj jav-ako malo ve o škodi, ki so jo boi iti v , 1 napadi povzročili v Bagdadu Povedku, je obrambni minister ZDA no 0c a da s sateliti še vedno podrob-snetkp ■ uiei° vso škodo, da pa so pobe v lz satelitov močno ovirale sla-bila . hrenske razmere. Tako naj bi UčirJ v.nost podrobno obveščena o ^ndo „u1l0s,a bombardiranja, takoj ko u zbrani .... - N bi vsi podatki, do česar pa P° ministrovem mnenju prišlo dokaj hitro, če se bodo le vremenske razmere popravile. Minister Cheney je tudi zanikal, da bi ZDA imele za cilj likvidacijo Sadama Huseina in je s tem v zvezi izjavil, da skušajo zadeti strateške cilje, vključno z vrhovnim poveljstvom iraških sil, da pa pri tem nimajo za cilja posameznikov. Čeprav se v zadnjih dneh dosti govori o možnih scenarijih za kopenski spopad, pa Cheney o tem ni želel povedati nič določenega, ob koncu pogovora za TV mrežo CNN pa je še dejal, da ne more zagotoviti, da so z bombardiranjem uničili vse ofenzivno kemično orožje, čeprav naj bi po podatkih komandanta »Puščavskega viharja« generala Schwarzkopfa uničili pomemben del strateških objektov. Da zna biti vojna dolga in krvava, pa je včeraj trdil tudi znani politik in raziskovalec malezijskega islama Ka-sim Ahmad, ki trdi, da bo Irak šele pokazal vso svojo moč, ker je v podzemeljskih bunkerjih skril svoje najboljše orožje. To naj bi Ahmad izvedel na nedavnem zasedanju islamske konference v Bagdadu od tesnih sodelavcev Sadama Huseina. Tako naj bi Irak imel pod zemljo še najboljša letala in rakete. Ahmad, ki je tudi predsednik Komiteja za mir v Zalivu, je s tem v zvezi še povedal, da je med zasedanjem islamske konference dvomil o teh trditvah, dosedanji potek zalivskega spopada pa naj bi ga prepričal, da ni šlo za neosnovane trditve. Drugo fronto so odprli iz Turčije, ko so letala ZDA napadla iz Incirlika Glavni cilj napada so elitni Veliki bombniki B52 in lahki bombniki F-18 oddelki Sadamove naj bi »pripravili« teren za napad z predsedniške garde na jugu bombami cluster, ki naj bi uničile oklepne Iraka in severu Kuvajta enote in vozila ) Iraške enote so lahko tarča strahovitega napada na obalnem področju, kjer naj i bi najprej na-'-1 P*ili ^ bombniki in 400-mm topovi z ameriških bojnih ladij VViscon-s sin m Missouri Ameriška vojska bi f i lahko napadla z boka oddelke iraške ' v predsedniške garde in udarila v hrbet enote na južni fronti Možni scenariji boja kopenskih sil po letalskih napadih v Iraku Verjetno je, da bo 1, britanska oklepna divizija skupaj z ameriškimi marinci skušala prodreti po sredini proti centralnemu Kuvajtu ^ posmeh določilom ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki Ujetniki v Iraku »človeški ščiti« %einHlNGTON — Na ameriški televiziji pri-f4 Poon ^0snetke, ki so prišli iz Bagdada, kažejo ra%e siy°re z vojnimi ujetniki, ki so jih zajele V ®2tUsw'”,^eo Posnetki kažejo sedem pilotov , °jhi . sil. ki so bili sestreljeni nad Irakom. ra^' Drd,q izjavljajo, da obžalujejo napad na r Amerfšr,avliai° svojce... t ■ hočp i/0 obrambno ministrstvo teh pogovo-j arner. AOroentirati, vendar pa kaže, da gre za a eheqa 5e' dva britanska, enega italijanskega ^histjjt^ovajtskega pilota. Ameriško zunanje i* °v ir 6i R zaracb tega pozvalo odpravnika .r°filo 6 ambasade v VVashingtonu in mu t) trii V, °test zaradi iraškega ravnanja z ame-,aihre£ n°Jbimi ujetniki. Ženevska konvencija d°V v Pro dovoljuje izkoriščanja vojnih ujetni- h)uV2p°Kwe namtne'. p,raytako prep°ve- Vr, 'avhost 1 an]e volmb ujetnikov zasramova-Ujet,,1; ^ra^ ie menda predvčerajšnjim dva \ tka gnal po Bagdadu. Še bolj pa se je ameriška javnost včeraj vznemirila vest, da so se iraške vojaške oblasti odločile, da kakih 20 vojnih ujetnikov - toliko, trdijo, jih imajo v rokah - pošljejo kot nekakšen »človeški ščit« v razne »ekonomske in znanstvene objekte«. S tem naj bi ključne strateške centre obvarovali pred napadi zavezniških letal. Pentagon objavlja tudi dnevni seznam ubitih, pogrešemh in ranjenih. Po najnovejših podatkih so zavezniške sile do sedaj utrpele naslednje izgube: 22 pogrešanih in petnajst sestreljenih letal. Od tega Američani pravijo, da je bil en ameriški oficir ubit, dvanajst pa jih pogrešajo (trije med temi, pravijo Američani, utegnejo biti vojni ujetniki). Zavezniki pa pogrešajo devet ljudi. Kar zadeva iraško stran, Pentagon pravi, da so zavezniki zajeli dvanajst iraških vojakov, pet pa jih je bilo ubitih med ameriškim napadom na iraške posadke ob naftnih črpališčih v Kuvajtu. O tem koliko žrtev ima Irak v celoti, pa Pentagon nima podatkov. MITJA MERŠOL Hot Cocciolone je živ M pJ^M _ P, j ešali 0ri aen od italijanskih pilotov, ki so ju ifu ® razširi] Retba, ie ujetnik iraških vojakov. Vest li%ohnit> zveierf P številnih potr- la v( Povzroj. p blh ter zmedi, ki so jo resnici na tiv^rajie ab preveč samozavestni poročevalci, tiijpt)®) se jp 1Se dokaz, da je Maurizio Cocciolone ?han ' k' le im®oc^0 z majorjem Gianmarcom Belli-''hol0, ^enPraiav^a- sestreljeni tornado, zaenkrat ni t>i jn a v 7a1. 1 štab italijanskega letalskega kon-'"ize«?0 hennt1Vv se no^e prenagliti z izjavami, saj Cocf.-' PosnPtlebnem povzročilo neupravičen opti-v?.eK10lotle in e ujetnikov, med katerimi je tudi Pdn ^ lih L *3rva Pokazala iraška televizija, po-V>1, svet„aweriška P°staia CNN. ki jih je po-al(cii“Vedal inT Maurizio Cocciolone se je predsta-l2tCi 0 svcZP čin' pojasnil je, kateri je bil cilj 1 kiti bespH- tovarišu oziroma nadrejenem, ni euice. Zaskrbljenost za usodo majorja Bellinija narašča iz ure v uro, čeprav ni mogoče stoodstotno trditi ničesar: ne da je Bellini umrl v strmoglavljenju letala, ne da je hudo ranjen v kaki iraški vojaški bolnišnici. Poleg človeškega problema ter vprašanja, ali bo Irak spoštoval ženevsko konvencijo o vojnih ujetnikih, katere podpisnik je tudi Bagdad, se za italijanske jetnike odpira še dodatno vprašanje. Strokovnjak za mednarodno pravo Fran-cesco Rizzuto namreč ugotavlja, da Italija ni napovedala vojne Iraku in lahko bi se zgodijo, da bo Irak obravnaval italijanske vojake kot navadne kriminalce in ne kot vojne ujetnike. Po drugi strani pa se italijanski vojaki v Zalivu lahko uprejo vojaškim akcijam oziroma se jih ne udeležijo, saj italijanska misija ni nastala na podlagi 78. člena ustave, ki govori o napovedi vojnega stanja po predhodni podelitvi vseh pristojnosti vladi. Kaj predvidevajo štiri ženevske konvencije? RIM — V vojnem času se mnogo govori in jriše o ženevski konvenciji. Kaj je in kaj predvideva? Ženevsko konvencijo so leta 1949 podpisale v glavnem vse države sveta, dejansko pa jo sestavljajo štiri konvencije, katerih tekst je včeraj predstavnik italijanskega ministrstva izročil iraškemu veleposlaništvu v Rimu. Dvanajsti člen prve konvencije predpisuje, kako je treba ravnati z bolnimi in ranjenimi vojnimi ujetniki. S temi je treba ravnati humano ter jih zdraviti ne glede na spol, narodnost, versko ali politično prepričanje. Člen 19 pa pravi, da je prepovedan katerikoli napad na stalne ali. premične bolniške objekte, ki jih je treba vedno zavarovati pred vojaško grožnjo. Tretja konvencija izrecno predvideva, kako je trebva ravnati z vojnimi ujetniki. V členu 13 je izrecno prepovedano kakorkoli žaliti in poniževati ujetnike ter jih razkazovati javnosti. V četrti koncenciji pa se govori predvsem o zavarovanju civilnega prebivalstva pred vojno vihro. V členu 18 piše, da se v nobenem primeru ne sme napadati civilnih bolnišnic, člen 27 pa govori o pravicah zajetih civilistov. Spoštovati je treba njihova politična in verska prepričanja ter celo njihove šege in navade. Predvsem mora biti pri tem zabranjena ženska, katero je treba zavarovati pred spolnimi zlorabljanji in prisilo prostitucije. Štirim ženevskim konvencijam so leta 1977 pristavili še dodatek, katerega pa niso ratificirale vse države, med katerimi so prav ZDA, Irak, VB in Francija, medtem ko so ga Italija in Savdova Arabija ratificirali z rezervo. Od držav, ki so neposredno vpletene v vojno, ga je popolnoma sprejel le Kuvajt. Glavni člen tega dodatka pa je 51., ki govori, da se ne sme napadati vojaških objetkov, če so v bližini ali celo sredi civilnih objektov. Predvsem gre tu za vojašnice in strateške točke v mestih ali predmestjih. Iran skupno z Jugoslavijo za mir v Zafivu TEHERAN, BEOGRAD — Iran je kot glasnik islamske konference, ki združuje 44 islamskih držav na svetu, in Jugoslavija, kot predsedujoča država gibanja neuvrščenih skušata skupno pripraviti načrt za čimprejšnjo rešitev vojne v zalivu. To je včeraj dejal iranski zunanji minister Ali Akbar Velaiati, takoj potem, ko se je pogovoril z jugoslovanskim kolegom Budimirom Lončarjem. Srečanje, na katerem bi se pogovorili in se domenili za stvarno mirovno strategijo, naj bi bilo v Teheranu, ni pa še znano, kdaj. Velaiati je še dodal, da se podoben napor za mir obnavlja tudi drugje s podobnimi diplomatskimi prijemi. Danes se bo namreč indijski zunanji minister podal v Beograd, kjer se bo srečal z Lončarjem, podobno pa bodo storili tudi alžirski predstavniki. Kakšna je iranska strategija za mir, je razvidno v uvodniku iranskega vladnega dnevnika Teheran Times. V njem je člankar nanizal štiri izhodiščne točke, ki predvidevajo takojšno prenehanje bombardiranj in napadov na Irak, podaljšanje roka Iraku, da zapusti Kuvajt, takojšnji umik protiiraš-kih sil iz zalivskih držav in obveza, da ne bodo vzporedili zalivskega vprašanja s palestinskim. Iranski zunanji minister je še dodal, da je Iran strogo nevtralna država in da je zato najbolj primerna, da skupno z Jugoslavijo pripravi mirovno strategijo za prekinitev zalivske vojne. Obenem pa je izrazil svojo zaskrbljenost nad morebitnimi okupatorskimi težnjami Turčije in Izraela, ki naj bi izkoristila težave Iraka. Italijanski zunanji minister De Mic-helis se je včeraj dopoldne telefonsko pogovarjal s svojim jugoslovanskim kolegom Lončarjem o zalivski vojni. načpi\č^ Potrebno: vsaj ne %ia> Se don^ m teme,iih' na kate-PhS; 1 Posrer/n65' Tu<^‘ neuvrščeni so Snrf,Q(i' da bi do vojne ne ^ jih ni po- Ni sprejel (jugoslo-0 1p ra Lončarja, namreč). Njihov poskus posredovanja v Zalivu je klavrno propadel Kam in kako z gibanjem neuvrščenih? n^'Č0 'e „ 6 2q p ‘-■'■‘urarja, namreč). ? v nizu P neuspeh, marveč za so neu., r.ezuspešnih akcij ka-■^■>ciiti svJČeni skušali tako re->Q^0.vaii v usluge. Pred leti so v vi-ki še ?QposjiaVetQ dni°ZI Irak’ česar dobr-r>lstvn pQ tu-h30 ni kotel priznati), JlQv>h £ P" Pmklernu Cipra. nrPZu»atov ni hi In nilder hljpočn ,nQ kp"1 Popraviti11 s t v tk evncu sami zatekli za 9iČQko % nis0 že^klm deiavnikom; nQf°cinp omenjali na ka-m forumu. Zalivu so tem, za Razpad blokov (neglede na nekatera stranpota, kakršna so na primer tista v Sovjetski zvezi) je prvi in poglavitni razlog, da neuvrščeni niso več potrebni. Tako ali drugače so zdaj (pa spet neglede na vojno v Zalivu, ki je sicer še kako zaskrbljiva za ves svet) ustvarjeni pogoji za drugačen razvoj sveta. Dejstvo je, da je gibanje neuvrščenih s tega vidika, se pravi z vidika blokov, ki jih ni več, izpolnilo svojo nalogo. Pravijo, da je gibanje kot "politična1' kategorija zdaj dejansko odveč. Res pa je, da se porajajo druge nevarnosti, da se pojavljajo drugačni izzivi; nastajajo novi centri moči, kar velja domala za ves svet, krepijo se fenomeni, kakršen je na primer isla-mizem. Seveda bi bilo prav, če bi si skušali neuvrščeni poiskati novo, ugledno in pomembno mesto na mednarodnem prizorišču, toda takih znamenj še ni. Spet moramo reči, da so nepopisno počasni, toda hkrati pritrditi, da je to tudi zavoljo njihovih principov, ki niso več stvarni. Te dni je bila na Malti konferenca o tem, kako "helsinški duh" razširiti na Sredozemlje, toda neuvrščenih ni bilo zraven. Kar res je, da so novi svetovni odnosi, novi odnosi med Vzhodom in Zahodom, pokazali, da so neuvrščeni najbolj prizadeti. V Jugoslaviji, ki je zdaj nekak sedež gibanja neuvrščenih, se slišita dve verziji: da so nekatere dežele (Jugoslavija kajpak kot prva) svojčas namenoma razvijale to gibanje, da bi takorekoč lažje "žonglirale" med Vzhodom in Zahodom, ali pa verzija, da se je Jugoslavija bolj opredeljevala za "Afriko" kot za Evropo, kjer pa je doma.. V vsakem primeru čas se je korenito spremenil. Neuvrščeni danes ne morejo več nastopati kot nekaka desna roka Organizacije Združenih na- rodov, saj se z njo v marsičem dobesedno podvajajo; prav tako ne morejo več računati na nekdanjo "vzhodno" pomoč, na pomoč nekdanjih socialističnih držav, ki so vse po vrsti propadle. Danes je že tako, vrh vsega, da posveča razviti del sveta daleč večjo pozornost vzhodno-evropskim deželam in njihovim problemom kot pa gibanju neuvrščenih in Jugu, pa čeprav je problem Sever-Jug nepobitno ključni faktor svetovnega razvoja. Nesporno je, da se je svet usmeril v nekak "sodobni kapitalizem" (lahko bi to imenovali tudi drugače) z močnim socialnim segmentom,- v njem bo treba zmeraj bolj živeti ustvarjalno kreativno, žal pa so bili in so neuvrščeni domala zgled nasprotnih nazorov. Pri neuvrščenih je propadla njihova "univerzalnost", ki je bila zmeraj nekak kažipot gibanja, ter so se sami na v bistvu že zadnji beograjski konferenci morali vse bolj opredelje- vati za "regionalne" poglede in rešitve. Na dlani je, da neuvrščenost danes ne more predstavljati "alternative" ničemur. Problem Jugoslavije pa seveda izstopa še najbolj, saj je bila ustanoviteljica gibanja in_ je še danes njen vodilni dejavnik. Žal pa so njene zdajšnje razmere takšne, da bi se morala še bolj dosledno obrniti vase in v bistvu razbremeniti "zunanjih" spon. Vsebolj kriči po opredelitvi dejstvo, da je Jugoslavija v Evropi in da je njeno mesto nesporno na tej celini. Večina evropskih nevtralnih držav se je že izrekla za Evropo, za sodobno celino, ki naj postane skupni dom. Tudi druge neuvrščene dežele, ki tako ali drugače spadajo v evropsko sfero (Malta in Ciper) se vse bolj odločno usmerjajo v evropsko skupnost. Evropa kajpak pomeni prevladujoč, življenjski interes. Pri Jugoslaviji pa je še tako, da so se vse republike, v katerih so imeli pluralne volitve in imajo danes demokratične parlamente (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Makedonija) v bistvu odrekle neuvrščenosti. V novih temeljih listinah teh republik nikjer ni govor o njej. MIRO KOCJAN Evforičnost se je vendar sprevrgla v zaskrbljenost Za kulisami vojne očitno tudi nafta MILAN, NEW YORK — Evforično razpoloženje, ki je nastopilo med bor-zijanci takoj ob prvem napadu na Bagdad, se je seveda poleglo. Namesto optimizma prevladuje zdaj povsod zaskrbljenost, ker je očitno, da bo trajal spopad precej dlje, kakor so napovedovali tako imenovani poznavalci bližnjevzhodnih razmer. K temu velja prišteti še naraščajočo negotovost v zvezi z razvojem dogodkov v Litvi, Latviji in Estoniji, kjer marsikdo pričakuje pravo represij sko ofenzivo. Posledica gornjega je kajpak korenit in logičen zasuk pri gibanju borznih kazalnikov, potem ko so ti pretekli teden naravnost podivjali. Milanski Mib je zaradi vznemirjenosti med poslovneži, ki je zamrznila portfelje, upadel včeraj za 1,50% na raven 986, ki je za 1,4% nižja kot na začetku leta. Poslov je bilo malo, majhen pa je bil tudi njih obseg. Za vodilne delnice je bil torej črn dan: Montedison -1,03%, Generali -1,22%, Fiat -1,88%, Medio-banca -2,71% in tako dalje. Skrbi zaradi negativnih učinkov, ki jih bo imelo na svetovno gospodarstvo podaljšanje konflikta v Zalivu, so potrle, kot rečeno, tudi druge borze vrednostnih papirjev. Na začetku wallstre-etskih operacij (po našem včeraj popoldne) je zdrknil newyorški Dow Jones, ki kaže utrip 30 največjih industrijskih naslovov, že za 0,97%, sicer pa je na to vplivalo tudi zaprtje nekate-nekaterih bank in javnih uradov zaradi spominskih svečanosti za umorjenim Martin Luther Kingom. Vrednost ameriških vrednotnic je nazadovala tudi vsepovsod v Evropi. Frankfurtski indeks Dax, ki je bil najprej žrtev zatika v borznem kom-pjuterskem sistemu, nato pa še demonstracije mirovnikov, ki so težkoči-li dohod na borzo, je zdrsnil za 1,1%; seveda zaradi vojne in neredov v Sovjetski zvezi. Tokijski Nikkei je ravno tako popustil in sicer za 1,92%, kar gre pripisati v bistvu istim razlogom, ki so potlačili druga finančna tržišča, kakor na primer še posebno v Parizu, Ziirichu in Londonu. Nedavna izjava predsednika ameriškega Federal Reserve Alana Green-spana je očitno le za en dan in eno noč pomirila poslovni svet. Med drugim je dejal, da se bo izvlekla Amerika iz recesije verjetno že marca, pri tem pa ni seveda poslušal analitičnih projekcij o razvoju bitk v Zalivu. Zlato nekje dražje, nekje cenejše Dolar nazadoval MILAN — Ameriški dolar in nemška marka sta na včerajšnjih fiksingih vidno nazadovala zaradi zalivske krize, napetosti v Sovjetski zvezi in čakanja na odločitve zasedanja G-7 v New Yorku. Zeleni bankovec je padel v Milanu s 1.140,60 na 1.128,30 lire in v Frankfurtu z 1,5153 na 1,5017. Dolar se je pocenil tudi v Tokiu, kjer so odšteli zanj 132,75 jena ali 0,85% manj kot ob koncu minulega tedna, pač pa se je učvrstil v New Yorku. Nemška valuta je zdrknila v Milanu s 752,10 na 751,54 lire, Banca dltalia in Bundesbank pa nista posegli. Lira se je okrepila nasproti vsem drugim valutam, ki kotirajo v evropskem denarnem sistemu: francoski in belgijski frank sta veljala 221,12 oziroma 36,5 lire proti 221,23 in 36,507 v petek, nizozemski gulden in funt šterling 666,66 oziroma 2.193,55 lire proti 667,05 in 2.197, ecu pa je zdrsnil s 1.552,4 na 1.551,2 lire. Tečaji zlata so nihali neurejeno. Na londonskem Metal exchange se je unča zlata podražila za 2,25 dolarja in dosegla vrednost 378,25, nasprotno pa se je cena v Parizu že spet znižala (to traja že nekaj dni) in sicer se je vrednost enega ingota ustavila na fiksingu pri 62.750 frankih v primerjavi s kotacijo 62.900 frankov v petek. »Vojna bo dolga in boleča,« tožijo nervozni operaterji. Nova skupna pobuda Iveco-Crvena zastava BEOGRAD — Italijanska družba Iveco, ki deluje v sklopu Fiata, in jugoslovanska Crvena zastava v Kragujevcu sta sklenili sporazum, na podlagi katerega bosta ustanovili mešano podjetje za izdelovanje tovornjakov. Fiat bo vložil v novo mešano podjetje 41 milijard in 600 milijonov lir, kar bo ustrezalo 60 odstotkom skupnega vloženega kapitala. Število mest v upravnem svetu si bosta partnerja porazdelila sorazmerno s tem, kolikšen delež je vsakdo prispeval k začetnemu kapitalu. Predvidevajo, da bo prišlo iz mešanega obrata v Kragujevcu že v letošnjem letu okroglo 8.300 tovornjakov najsodobnejše izdelave, medtem ko bi morala doseči proizvodnja v prihodnjem letu približno 11.000 kamionov. Sporazum sta podpisala včeraj dopoldne direktor Iveca Roberto Borsa in generalni direktor Crvene zastave Radoljub Mičič v prisotnosti italijanskega veleposlanika v Beogradu Sergia Venta. Napotki E\PS o vnovčevanju penzij za druge RIM — Upravičenec INPS, ki ne more osebno na pošto ali v banko po penzijo, lahko za to pooblasti koga drugega. Izpolniti mora zadevni obrazec, ki je v pokojninski knjižici, in navesti ime dotičnega. Upokojenčev podpis je treba overoviti (na občinski izpostavi, pri notarju, direktorju javne bolnišnice, v kateri se morda bolnik zdravi, ali pa na zavodu INPS). V tujini overovi podpis funkcionar italijanskega konzulata. Pooblastilo je treba nato predložiti zavodu INPS, ki bo potrdil njegovo veljavnost in ga takoj vrnil zainteresiranemu, da z njim na pošti ali v banki dvigne pokojnino. Še prej pa bo INPS preveril, ali nima pooblaščena oseba več pooblastil, ker bi bila v tem primeru nevarnost, da pride do goljufije. Ta omejitev ne velja za varuha, ki ima več pooblastil po izrecnem nalogu samega sodstva, in za tiste, ki dvigajo penzije v imenu priletnih oz. bolnih v zdravstvenih in počitniških domovih. Komisija EGS hoče raziskati primer Fiat-CGE BRUSELJ — Evropska komisija bo sprožila preiskavo o dveh plateh sporazuma Fiat-CGE z dne 10. 12. 1990, ker da utegneta biti v nasprotju z novimi protimonopolnimi predpisi. Jo-int-venture Telettra-Alcatel naj bi ogrozila španski sistem telekomunikacij s tem, da nadzira kar štiri petine vseh dobav tamkajšnji državni telefonski družbi Telefonica. Združba Magneti Marelli-CEAC pa naj bi ustvarila motnje na francoskem trgu z baterijami. Continental noče vkup s Pirellijem vrat pa ni zaprl HANNOVER — Nemški proizvajalec pnevmatik Continental je sporo čil, da je prekinil pogajanja z italijanskim Pirellijem o morebitni združitvi. V tiskovnem sporočilu, ki so ga objavili po seji nadzornega odbora in upravnega sveta Continentala, piše, da, je hannoverska družba sicer še zmeraj dovzetna za proučitev možnosti o sodelovanju pri izkoriščanju morebitnih sinergij, da pa se ne namerava več dogovarjati glede predloga o spojitvi. 10 številk v bran potrošnika RIM — Italijanska združenja, ki delujejo v obrambo potrošnikov pred goljufijami, raznovrstnimi špekulacijami in siceršnjimi zlorabami, seznanjajo javnost, da se lahko v primeru neupravičenih podražitev potrošnega blaga ob zdajšnji splošni psihozi zaradi vojne v Perzijskem zalivu lahko obrnejo nanje in sicer tako, da zavrtijo naslednje telefonske številke; Adiconsum 06-4524956; Adoc 06-4973303; Agrisalus 02-2668054; Assoutenti 06-732533; Comitato difesa consumatori 02-66982668; Federconsumatori 06-4821303; Lega consumatori Acli 02-48302611; Movimento consumatori 02-5456851; Movimento difesa del cittadino 06-8655504 in Unione nazionale consumatori 06-3729552. MIRO KOCJAN ZQ krizo oziroma vojno v Perzijskem zalivu, ki žal lahko pripelje do neslutenih posledic, je brez dvoma tudi nafta; s številnih vidikov bi lahko rekli, da je nafta celo glavni vzrok. Sadam Husein je že predlani trdil, da je cena nafte prenizka, in opozarjal članice OPEČ, da so premalo enotne v naporih, da bi njeno ceno dvignili na svetovnem tržišču. Pa še sam se je znašel v nepremostljivih težavah, saj se mu je krog dolžnikov nevarno povečal in ni bil več v stanju, da bi lahko poravnaval dolgove. Med drugim, vojna z Iranom ga je drago stala ter je zanesljivo že dolgo razmišljal, kaj storiti, da bi prebil začaran krog. Znano je, da je Sadam Husein pred šestimi meseci med drugim ugotavljal, da bi bilo treba ceno nafte v povprečju dvigniti kar od 15 do 20 dolarjev za sodček. V bistvu je že tedaj začel groziti; poznavalci so pričeli svariti, da ga je treba jemati resno konec koncev tudi za to, ker je v nekaterih dotedanjih primerih pokazal, da misli "diktatorsko" in da ne bo kar tako privolil v kompromise. Pri napadu in zasedbi Kuvajta je sam priznal, da mu gre predvsem za prostrano naftno polje Rumaila. Toda, zgodil se je čudež. Namesto, da bi cena nafte na svetovnem trgu poskočila, je začela naglo padati. Na dan, ko je potekel ultimatum, je stal sodček 32 dolarjev, v četrtek, dan po začetku operacije koalicije, pa je v Londonu stal skromnih 20 dolarjev. Podoben padec je nafta, skupaj z njo pa svetovne borze, doživela tudi v New Yorku. V 40 urah je njena cena zdrknila kar za tretjino. Se najbolj presenetljivo pa je bilo in je, da je cena nafte padla tudi v Evropi, kjer je navadno bila od 3 do 5 dolarjev višja kot drugod po svetu. Dejstvo je, da je kupoprodajna dejavnost z nafto v zadnjih letih dejansko nazadovala, to pa zategadelj, ker so razvite in bogate dežele že prej poskrbele za izdatne zaloge. Te danes znašajo, povprečno, toliko, da bi lahko preživeli tudi če ne bi imeli kakršnega koli prometa z nafto v prihodnjih petih mesecih. Tudi stale dežele imajo danes naftne rezerve vsaj za 90 dni. Vseeno pa tudi najmanjša naftna kriza lahko povzroči neprijetne posledice. Sedanji padec naftne cene ne more biti kot kratkotrajen. Svet danes porabi od 52 do 54 milijonov sodčkov nafte na dan; strokovnjaki menijo, da bi samo 10-odstotno zmanjšanje ko čin nafte dvignilo njeno vrednost k na okrog 50 dolarjev na sodček. ^°. ti šejk Jamani je te dni izjavil, da cena nafte, če vojna proti Iraku ne,.<„ končana razmeroma hitro, poskok tudi na 100 dolarjev. Kaj se je dogajalo in kaj se ;'e , dilo? Prva večja naftna kriza po drU^ svetovni vojni je bila leta 1973; ce nafte je padla, uporabniki pa s0 ^ pač izkoristili ne da bi pomislil1 bodoče težave. Pričeli so trošiti na v domala blaznih količinah tudi stopnji 4,6 letno, kar je pripeljal0 novega kriznega obdobja, ki je d°s ^ lo višek leta 1979. Tedaj je svet°v t potrošnja nafte znašala nekaj več ,■ 3 milijarde ton letno. To je bil' , čas, ko so se številne srednje m1 A slabo razvite dežele pričele nepr°nl[ie Ijeno zadolževati v dobro veri, d° ■ bo blaginje nikoli konec. Med , deželami je bila tedaj tudi JugoSl ^ ja, ki je veselo najemala tuje .. Leta 1979 pa je nastopila strezni . "Fata morgana" nafte je začela ‘ V.e njati na obzorju. Njena varljiv°y L\ bila čedalje bolj očitna: Veliko d° .g predvsem na razvitih celinah se v. začelo posvečati izkoriščanju nega plina, avtomobilska indus pa je mahoma potrojila proizv°0t. vozil z notranjim izgorevanjem- ^ jeni so bili tudi številni drugi k°re^ ukrepi, da bi zmanjšali potrošni0 ^ fte, ki danes v glavnem predst polovico energetske sile na svet\0 je Svet je varčeval celo tedaj, bila ceha nafte (pozneje) neP°!irje^ nizka in znašala le 14 do 16 d0‘lot sodček. Skupaj z njo (nafta ja, ^ gSti koli pomembna sestavina vr*:a,arj(i) dobrostoječih valut, zlasti pa d° je vztrajno padala tudi vrednost jSt ših valut. Kajpak to ni bilo v A-gj-naftnih dežel na Bližnjem >n tegCi njem vzhodu, pa tudi Iraka n®, ^tipa so že tako dajali še dolžnisk 0. Odnosi med članicami OPEČ stajali vse bolj napeti; medse obtoževanje za krizno stanje P taflje daji nafte se je stopnjevalo. P° ,j S»' pa je pričelo spet podžigati zla go dama Huseina, že tako naklon/ ^ je nasilnim rešitvam. Poraba noti na svetu res zmanjšala, n/enfl()i 1e' nost, z določenega vidika pa 1 eSporj zamenljivost, pa je še vedno .gVi' na. Še zmeraj je to dragocena jel na: tako za razviti in neral^ez ^ sveta, ki ne bo mogel nikoli o se-kakor za naftne dežele, ki ji111 ^ veda gre za "primerno" ceno- Promosedia za leto 1991 VIDEM — Videmska družba Promosedia, ki se bavi s promocijo mednarodno uveljavljenih furlanskih stolarn in ki jo vodi Gianni Bravo (obenem tudi predsednik Trgovinske zbornice), je predstavila v prejšnjih dneh načrte za tekoče leto. V prvi vrsti gre seveda za čim množičnejšo in strnjeno udeležbo stolarjev na sejmih in razstavah, kar se je pravzaprav že začelo, saj so na moč uspešno nastopili na pariškem Salonu pohištva, ki so ga zaprli danes teden. Furlanske stole, vseh vrst, za vsako priložnost in vsak okus, bodo dali na ogled v Kbelnu, v raznih mestih Španije, v Kjobenhavnu in Londonu, dalje tu pa tam v Združenih državah Amerike pa še v Indoneziji in Tokiu. V samem Vidmu bo Promosedia organizirala od 21. do 24. septembra letos petnajsti tradicionalni mednarodni salon stolov, ki bo namenjen zlasti specializiranim kupcem. Deloma so tudi že znani še načrti za leto 1992. Tedaj bo na sporedu spet udeležba na posebno prestižni pariški razstavi, kakor tudi na seviljskem sejmu Expo in še v Barceloni, kjer bodo ravno takrat olimpijske igre. Predsednik Bravo je orisal tudi poseben sporazum, ki ga je sklenila Promosedia s centrom za tehnično zaslombo sto-larskim tvrdkam C ATAS (Centro assistenza tecnica alle azi-ende sediarie) in z zavodom Istituto professionale IPSIA v San Giovanniju al Natisone. Sporazum predvideva sodelovanje pri iskanju novih materialov in zboljševanju tehnoloških postopkov oziroma dizajna pa tudi izpeljavo analitične študije o strukturi stolov in izdelovanje prototipov. Predsednik Gianni Bravo Francija bo dovolila commercial papers tudi tujim podjetjem PARIZ — Danes teden, 15. januarja, je izdalo francosko ministrstvo za gospodarstvo, finance in proračun nov odlok, po katerem bo od petka, 15. februarja, dalje tudi inozemskim podjetjem dovoljeno izdajanje lastnih commercial papers na francoskih tleh. Gre za posebne vrste obveznice za pridobivanje kapitala, katerih emisija se bo odvijala prek posredništva in jamstva denarnih ustanov. Ugodnost bo veljala sicer samo za podjetnike iz držav članic OECD, ki nimajo stalnega bivališča v Franciji. Seveda pa bodo morali imeti za izdajo teh papirjev posebno dovoljenje nadzornega telesa Cob (ki ustreza italijanskemu Consobu), kakor to predpisujejo nova zakonska določila o krepitvi jamstvenih mehanizmov v korist investitorjev pred prodiranjem morebitnih nesolventnih podjetij na tržišče. Dne 11. januarja so commercial papers v francoskem finančnem obtoku dosegli globalno vrednost 156,6 milijarde frankov, kar je občutno izpod vrednosti blagajniških zapisov (ali hranilnih pisem), ki jih izdajajo denarni zavodi in ki jih je krožilo istega dne za okoli 865 milijard frankov (približno 194.000 milijard lir) nasproti 844 milijardam frankov teden dni poprej. Bilfmger-Bergtf in slovenski SC* sta ustanovila podjetje BBSC1 LJUBLJANA — Biinnh\iaflsf ger iz Mannheima in lJu Jdrn.z’ SCT sta ustanovila me^anrnos9° bo z omejeno odgo''1? BBSCT. Gre za prvo sl° droČF podjetje na gradbenem P^gjjiš^ mešanim kapitalom- Af partner je vložil 51°/°' gilf>(* 49% začetnega kapita1^ jVec|.; ger-Berger je druga^ ' gradbena korporacija v ; p.-zaposluje 26.000 moči, milijA ji „£« met pa se dolarjev, Družba - .msu,-niso sicer še uradno r 9 njej ima sedež v Ljubljani- ^.^j, ima seuez v i-jiiuiju--- .jjjfli, --j, zaposlenih najmanj .509JtvOirl ,b, vila pa se bo z inzen zgra^.tl projektiranjem vseh vr o0dt°% kot tudi s konzulenco n tul investicij na domači tleh. Zaradi odsotnosti na sejah Bodo v piranski občini odpoklicali poslance? ; ®AN — Stranka Zeleni Pirana „ j uPščini občine Piran predla-lj. a' ta izpelje nadomestne vo-e. za poslance, ki se ne udele-Jejo sej občinske skupščine. sk9a.Predloga delegati občinske is . Pečine še niso obravnavali v nKv • ° februarja), vendar so k« °cjnskem predsedstvu in stro-rip , or9anih občinske skupšči-0 tem že razpravljali, sk/^sednik piranske občinske v nK*SC^ne Branko Fičur meni, da le,-, Clni še ni tako kritično z ude-ski, av(ozironia neudeležbo) na začetlflnSkih seiah- Že od same9a &la ^a se sej ne udeležuje en po- ievn^u ozfroma delegat zbora kra-le£pla skupnosti, ki bi se sej ude-osehV- 1 mu nadomestili bg ni dohodek za čas, ko ne bi aot)niuUvŽbi' En delegat iz družbe-ra zalega zbora in ena iz zbo-j uruženega dela pa manjkata ^dnjih dosfe"1 nekaj sej, vendar sta se 7 ^ zmeraj opravičila. (in no bi bilo vsekakor lažje enoti. Konkretno - v piranski krajevni skupnosti, kjer je na primer skoraj 3000 volilcev, bi morali zbrati vsaj 150 podpisov, da bi sprožili postopek odpoklica. V primeru poslanca in družbenopolitičnega zbora pa bi morali najprej dobiti podporo petih odstotkov vseh občinskih volilcev. In ko bi se odločili za odpoklic, bi morali volilci dvakrat na glasovanje. Prvič bi morali glasovati o odpoklicu, drugič (čez 15 dni) pa o nadomestnih poslancih. Skratka volilni zakon je dodobra zapletel možnost odpoklica. Seveda pa se bodo piranski občinski delegati o tem še morali odločati. B. Š. tudi ceneje) poskrbeti kršnnu62?10 nadomestilo, ali za kaki z« drugačno rešitev, kot da izpel dveh ali treh delegatov deleg 1 nadomestne volitve. Za ttosh ata V zboru krajevnih skup-volitv]e PostoPek za nadomestne po^lj e fak, da mora pobudo o od-3totk;;u Poslanca podpisati pet od-v volilcev vpisanih v volilni Nova razstava v špetrski Beneški galeriji ŠPETER — V Beneški galeriji so odprli v soboto likovno razstavo, ki bo trajala do 3. februarja. Na ogled so slike in grafike, ki sta jih izdelala nemška umetnika Venceslav Sprager in Gertrud Schlosser Laukel, oba iz Miinchna na Bavarskem. Odprtja razstave se je udeležil tudi pokrajinski odbornik Mazzola. ^Prijetno« novoletno darilce prebivalce piranske občine Pttib,va^ — Obalni izvršni svet je r'J s ,yCeri1 Piranske občine v soglas-SvetDt)rlranskim občinskim izvršnim krilce *3riPravif "prijetno" novoletno s. ' Podražitev ogrevanja v lucij-k9 kangijfkih in podražitev prispevka “takih n Tako bodo v lucijskih kvai*0 novem za ogrevanje vsake-Vak /atnega metra površine plače-ttlesecev 6Sec dinarja in to deset k0| na *eto. kar je 29 odstotkov Sdti0 pas° Plačevali doslej. Za kanal-29 Vsak nb°^0 Piranska gospodinjstva j^tatala i^^kljen kubični meter vode ^ ^'03 dinarja (ali 58,6 odstot- '13 rjj ' 9°SpOdarskp orriani^ariip na 13hj" 9°sPodarske organizacije pa To s9r)a (ali 89,6 odstotka več). ,Ptajel nk61?'116 podražitve, ki jih je ShC ni ‘ ■'“cin izvršni svet, kajti izol- [9Zitev, ^ Predlagala nobenih pod-v%i s koprsko občino pa občinski ‘J’- Podražhv dal soglasfa na Predvi' NtafijjJ6! Seštejemo vodarino in ka-v9 Vsah' i°do.v Piranski občini odslej 10|fe kni meter porabljene JT Za p0 , 1 odšteti 19,83 dinarja. Raz-oražitev kanalščine je po na- vedbah iz piranske občine v tem, da so izpeljali priključek na drugo fazo čistilne naprave in visoki stroški za potrebno dograjevanje kanalizacijskega sistema. Podražitev ogrevanja pa so narekovali visoki stroški. S tem so soglašali tudi člani piranskega izvršnega sveta, ki so menili, da cena ogrevanja v Luciji ni previsoka. Povsem drugače trdijo stanovalci v lucijskih blokih, ki so bili prepričani, da je že dosedanja cena ogrevanja previsoka. V hišnem svetu bloka Obala 124 so na primer ocenili, da plačujejo 2,5-krat dražje ogrevanje, kot ga plačujejo drugje, ter da s tako ceno plačujejo tudi zgrešene naložbe in napake iz preteklosti. Kljub temu da v Luciji venomer gradijo nova stanovanja, se cena ogrevanja ni zmanjšala. Zato so v omenjenem hišnem svetu že novembra sklenili, da bodo plačevali le polovico zneska centralnega ogrevanja. Zahtevajo tudi, da dobijo kurilnico iz soseske Lucija 1. v upravljanje sami stanovalci in za to so že zadolžili kurilni odbor zbora stanovalcev. B. Š. °jstvena »obnova« telefonije območju koprskega omrežja KopEr pTT" Na območju kopr-k 45 n Podjetja imajo vsega /Jv telpf°^ndcov oziroma imetni-j.N teiuj priključkov in , »j . ^ koDlca talriVt Iri k, Ci0trJlkOpiCa takih’ ki imai° ufJ“i ker j ~.H11 telefoniranju na-Tf,0tle ih z^0 naročniki stare te- 'a Pošk 9116 falefonske apara-te,u u9otavljajo, da marsi-kpv ; Va Pri telefoniranju na- krtnihaljZat°,S0 se skuPaj z Iskro svojstveno iJSvo,1 počili ™ --------------- vi0čtlikom ff,°nskega omrežja. e efonov s° P0 Pr~ qtj. 0 starih letos Ponudili zame-Nti in t z uovimi telefonskimi ov0'. tan ^ • To p0 istemu "staro in ta !ki harotniu6111, da lahko tele" sta, ^hjaio tl SVoie stare apara-tajbi^Parat in ak0r da oddajo svoj ha H0 20-ori tPri uakupu novega H Ve cej tni Popust- Glede kar’ "dnKe aparatov v trgovi-Hf^ejŠen^f. ob zamenjavi SaJ Je nioč sodoben 950P!fat dobiti že za 832 kopr j1 Tj a tP. farjev. Vojko Pet-p^mčnega sektorja na [iQv ,°Vil, Podjetju, nam je 'tat* 1 Ptiček,-1 zanienjavi telefo-kV50nJejO' da bo v krat-' ' » » naročnikov naroči- lo zamenjave - nimajo kakšnih posebnih dobičkonosnih interesov. Gre za to, da se naročnikom omogoči kakovostnejša ponudba in boljša izbira pri klicanju sogovornikov. Kot "staro za novo" je moč zamenjati tudi telefone, kupljene v tujini, ki so pri nas večinoma brez atesta. Seveda pa s samimi zamenjavami telefonskih aparatov, ki so zastareli, kakovosti telefonije ni moč izboljšati. Na koprskem PTT podjetju so nam danes povedali, da se bo letos po treh letih zaključil in realiziral projekt, s katerim bodo na območju šestih južnoprimorskih občin okrepili omrežje za 12 tisoč novih telefonskih priključkov. To pomeni, da bodo mnogi prosilci za telefone že letos dobili priključek. Med "srečneži" bo do maja meseca tudi 50 naročnikov mobilnega telefona, ki bo letos res zaživel. V Sloveniji bo ta omogočen okrog 800 naročnikom, od tega jih je na Obali okrog 50. Med temi je 35 zasebnikov, ki so, tako kot družbena podjetja, odšteli po 14.500 DEM za mobilni telefon. Dušan Grča Vse daljši tretji pas na črnokalskem klancu KOPER — Že do poletja naj bi bil del tretjega pasu črnokalskega klanca daljši in bo ovira med celino in morjem spet nekoliko manjša. V koprski občini pa so sprejeli sklep o razgrnitvi lokacijskega načrta druge faze dodatnega prometnega pasu, kar pomeni, da bo v kratkem pripravljena vsa potrebna dokumentacija in bodo izvajalci lahko nemoteno gradili dodatni prometni pas na skoraj celotni dolžini tega klanca. Omenjeni klanec je dolg v celoti 8,5 kilometra in dopušča sorazmerno počasno vožnjo (v povprečju le kakih 60 kilometrov na uro). Glede na to, da je promet na tej cesti večkrat izredno gost in da po njej vozi veliko tovornjakov, znaša povprečna hitrost vozil po tem klancu le 35 do 40 kilometrov, v času konic (predvsem v poletnih mesecih, ko vsi hitijo k morju, ali pa z njega) pa samo 15 do 20 kilometrov na uro. Zato se je Republiška uprava za ceste že predlanskim odločila za rekonstrukcijo in dograditev tretjega pasu, ki so ga v prvi fazi delno že zgradili, delno pa ga še gradijo. Prva faza obsega pododsek od Petrinj do kamnoloma koprskega Cestnega podjetja v dolžini 3.400 metrov. Za drugo fazo črnokalskega tretjega pasu pa so v koprski občini zdaj pripravili dokumentacijo -gre za pododsek od omenjenega kamnoloma do križišča Aver (križišča, od koder se magistralna cesta odcepi proti Buzetu) v dolžini 3.800 metrov. Skupaj bo to nekaj čez sedem kilomtrov tretjega pasu, ki bo v veliki meri olajšal vožnjo, predvsem v smeri z morja proti notranjosti. Drugi, spodnji del črnokalskega klanca je za promet še bolj problematičen, saj je tu nekaj izredno ostrih ovinkov (dva ovinka kar za 180 stopinj obračata v smer ceste). Poleg tretjega pasu bodo zgradili tudi več manjših priključkov na lokalne poti in avtobusna postajališča in dva iz-vennivojska priključka (priključek za kamnolom in priključek za Spodnji Črni kal). Po tej cesti zdaj vozi v povprečju na dan po 9 tisoč vozil, čez devet let pa naj bi jih po 13 tisoč. pismo uredništvu Pripombe stranke SSk o Gladin Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika V zvezi s člankom o Gladin na tretji strani Primorskega dnevnika dne 17. 1., Vam posredujem naslednje pripombe: 1. Iz resolucije, ki so jo podpisali predstavniki KD, PSI, PSDI in PRI in za katero je glasovala večina, nikjer ne izhaja, da gre za 'potrditev zakonitosti tajne organizacije Gladio". Prav tako ni res, da sta to resolucijo podprli LpT in MSI; ti dve stranki sta se pri končnem glasovanju vzdržali. 2. V resoluciji nikjer ne piše, da "je bilo treba braniti italijanstvo teh krajev". Prav tako v resoluciji Beneška Slovenija ni omenjena. 3. Zgoraj omenjene trditve so delno za-popadene v resolucijah LpT in MSI, vendar je Slovenska skupnost glasovala proti tem dokumentom. 4. Resolucija večine pa vsebuje, poleg zahteve, da sodstvo pojasni vse okoliščine delovanja Gladia ter kazensko ukrepa proti tistim, ki bi bili odgovorni za deviacije ter da se pojasnijo okoliščine "načrta Solo", tudi pozitivno oceno razpusta Gladia, željo, da bi se politika popuščanja napetosti med velesilama uspešno nadaljevala, in končno željo, da bi se odnosi med Furlanijo-Julijsko krajino in sosednjimi deželami, zlasti onimi iz Jugoslavije, še izboljšali. Ta dejstva so odločilno vplivala na zadržanje Slovenske skupnosti. Poleg tega želim poudariti, da je naš deželni svetovalec v svojem daljšem posegu zelo jasno povedal, v kakšnem duhu in s katerimi poudarki je treba razumeti podporo omenjenemu dokumentu. S spoštovanjem Ivo Jevnikar deželni tajnik Slovenske skupnosti ENEL ENTE NAZIONALE PER LENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO UL. G. B. Martini 3 - 00198 Rim-Roma JAVNA PONUDBA ZA 1.000 MILIJARD LIR INDEKSIRANIH OBVEZNIC 1991-2001 ZA KATERE JAMČI DRŽAVA Izplačilo glavnice do 1,50% nominalne vrednosti in plačilo obresti v višini do 30% letne vrednosti. Koriščenje 2. februarja 1991 — Obresti se izplačujejo posticipirano 2. februarja in 2. avgusta — Delnice se prodajajo v razrezih po 5000 delnic z nominalno vrednostjo 1000 lir vsaka. POLLETNE INDEKSIRANE OBRESTI Polletne obresti na delnice so enake polletni bruto vrednosti obresti, ki so zaokrožene za 0,05% na najbližjo vrednost in so enake poprečju dejanskega bruto letnega donosa Zakladnih obveznic BOT na 12 mesecev in javnih delnic, kot ga objavlja zavod Banca d' Italia. Za prve obveznice se bodo obresti izplačevale od 2. avgusta dalje po obrestni meri 6,40%. POVEČANJE KAPITALA Prinositelju bodo nominalno vrednost kapitala povečali za določen odstotek, skupaj z davčnim odbitkom, ki bo za vsako polletje delnic enak 10% obrestne mere, kot je bila določena zgoraj za prvo polletje. Tako je za polletje od 2. februarja do 1. avgusta 1991 povišek glavnice določen v višini 0,640% (kar odgovarja 10% obrestne mere za prve obveznice). AMORTIZACIJA Z izplačilom dveh letnih kvot, in sicer 2. februarja 2000 in 2. februarja 2001, za polovico prvotne vrednosti vsake delnice. Izdajatelj si pridržuje pravico da začne predčasno iplačevati posojilo po 2. avgustu 1993. EMISIJSKA CENA 1.000 lir DEJANSKI DONOS ki se spremenijo v odnosu na indeksiranje obresti in na povečanje kapitala. Dejanski bruto donos, izračunan na osnovi prvih obveznic, povečanja ob izplačilu obresti in na osnovi emisijske cene, naj bi na letni stopnji znašal 13,92% DAVČNI REŽIM V skladu s 1. členom zakonskega odloka št. 556, z dne 19. septembra 1986, ki je bil z dopolnili spremenjen v zakon št. 759, z dne 17. novembra 1986, se od obresti in drugih dohodkov od delnic že pri izvoru odbije znesek v višini 12,50%, ob tem pa se upoštevajo še določila 1. odstavka 10. člena zakonskega odloka št. 512, z dne 30. septembra 1983, ki je bil z dopolnili spremenjen v zakon št. 649, z dne 25. novembra 1983. Obveznice so oproščene davkov na dedovanje in darovanje v skladu z zadnjim odstavkom 58. člena D.P.R. št. 637, z dne 26. oktobra 1972. OSTALA DOLOČILA Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi kreditnimi kuponi pri Cassa Depositi e Prestiti in so zato vključene med obveznice, za katere emisijski zavod lahko odredi anticipirano plačilo; lahko se uporabljajo kot pologi pri javnih upravah; so med obveznicami, ki jih lahko v skladu z zakoni, pravili ali statutom kreditne, zavarovalne ali skrbstvene ustanove investirajo; so kotirane na vseh italijanskih borzah vrednotnic. * * * Te obveznice po navedeni ceni ponuja javnosti bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA in v katerem so včlanjeni naslednji bančni zavodi: BANCA COMMMERCIALE ITALIANA — CREDITO ITALIANO — BANCO Dl ROMA — BANCA NAZIONALE DEL LAVORO — ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE Dl RISPARMIO ITALIANE — CASSA Dl RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE — ISTITUTO BANCARIO SAN PAOLO Dl TORINO — MONTE DEI PASCHI Dl SIENA — BANCA NAZIONALE DELL' AGRICOLTURA — BANCO Dl NAPOLI — ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE RURALI E ARTIGIANE — BANCO AMBROSIANO VENETO — BANCA POPOIARE Dl NOVARA — BANCO Dl SICILIA — ISTITUTO CENTRALE Dl BANCHE E BANCHIERI — ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI ITALIANE — BANCA POPOLARE Dl MILANO — ISTITUTO BANCARIO ITALIANO — BANCA AGRICOLA MILANESE — CASSA Dl RISPARMIO Dl TORINO — BANCA TOSCANA — CREDITO ROMAGNOLO — BANCA PROVINCIALE LOMBARDA — BANCA POPOLARE VENETA — BANCO Dl SARDEGNA — BANCO LARIANO — CENTRO BANCA — BANCA POPOLARE FRIULADRIA — BANCA CREDITO AGRARIO BRESCIANO — BANCA S. PAOLO BRESCIA — CASSA Dl RISPARMIO Dl ROMA — BANCA POPOLARE Dl VERONA — BANCA D' AMERICA E D' ITALIA — BANCA DEL MONTE Dl PARMA — BANCA DEL FRIULI — BANCA POPOLARE Dl BERGAMO — CASSA Dl RISPARMIO Dl GENOVA E IMPERIA — CASSA Dl RISPARMIO Dl PARMA — CREDITO BERGAMASCO — BANCA DEL FUCINO — BANCA POPOLARE Dl SONDRIO — BANCA MERCANTILE ITALIANA — CASSA Dl RISPARMIO DELTA MARCA TRIVIGIANA — BANCA Dl LEGNANO — BANCA POPOLARE COMMERCIO E INDUSTRIA — BANCA POPOLARE Dl LODI — BANCO Dl SANTO SPIRITO — BANCO S. GEMINIANO E S. PROSPERO — CASSA Dl RISPARMIO Dl FIRENZE — CREDITO COMMERCIALE — EFIBANCA — BANCA SELLA — BANCO Dl CHIAVARI E DELLA RIVIERA LIGURE — CASSA Dl RISPARMIO Dl VERCELLI — CREDITO LOMBARDO — CREDITO VALTELLINESE — CREDITO VARESINO — BANCA ANTONIANA Dl PADOVA E TRIESTE — BANCA AGRICOLA MANTOVANA — BANCA POPOLARE DELL' EMILIA — COOPERBANCA BANCA COOPERATIVA DELL' EMILIA ROMAGNA — BANCA POPOLARE Dl ASOLO E MONTEBELLUNA — BANCA RASINI — BANCA C. STEINHAUSLIN & C. — BANCA POPOLARE Dl LECCO — BANGUE INDOSUEZ ITALIA. Rezervacije bodo sprejemali 24. in 25. januarja 1991 v zgoraj omenjenih zavodih - razen v primeru predčasnega zaključka brez predhodnega obvestila - v okviru razpoložljivih količin v vsakem zavodu. Podpisane obveznice bo treba plačati 1. februarja 1991. Včeraj dopoldne uradni podpis na rektoratu Univerze SLORI in Univerza v Trstu sklenila pogodbo za medsebojno sodelovanje Slovenski raziskovalni ištitut je sklenil konvencijo za sodelovanje z Univerzo v Trstu. Pogodbo sta podpisala včeraj dopoldne na rektoratu Univerze rektor Giacomo Borruso in predsednik SLORI-ja Aljoša Volčič ob navzočnosti univerzitetnega notarja Lucia Ouerciga in ravnatelja SLORI-ja Darka Bratine. »Za naš inštitut podpis te konvencije pomeni pomembno priznanje,, saj mu posredno priznava univerzitetno raven,« nam je povedal prof. Volčič. »Za zdaj nameravamo razviti sodelovanje predvsem s Fakulteto za politične vede, sicer pa je še precej odprto vprašanje, kako se bo to sodelovanje konkretno odvijalo. S podpisom konvencije smo mu postavili pravni okvir, o konkretni vsebini se bomo šele zdaj začeli dogovarjati v skladu z določili same konvencije.« Pogodba obsega 7 členov. V njih je rečeno, da bo sodelovanje med SLO-Rl-jem in Univerzo v Trstu načrtoval in koordiniral izvršni odbor, ki mu bo načeloval rektor Univerze, sestavljali pa ravnatelj SLORI-ja in še trije sporazumno imenovani člani. Izvršnemu odboru bo pomagal znanstveni svet, kateremu bo predsedoval predsednik SLORI-ja, sestavljalo pa deset izvedencev, ki jih bo imenoval izvršni odbor. Med njimi bo najmanj šest tržaških univerzitetnih profesorjev. Izvršni odbor in znanstveni svet se bosta sestajala najmanj dvakrat letno, njegovi člani pa ne bodo plačani. Stroške za sodeloVanje bosta ustanovi krili z lastnimi sredstvi, kakor tudi z javnimi in zasebnimi prispevki. Konvencija bo veljala pet let in bo avtomatično podaljšana za enako dolgo dobo, če je ob koncu petletja ne bo nobena od obeh strani preklicala. Kot nam je povedal prof. Volčič, se je zamisel o konvenciji porodila pred skoraj tremi leti, kot predlog pa je bila iznešena pred približno dvema le- toma med obiskom predstavnikov Raziskovalne skupnosti Slovenije na Univerzi v Trstu. Nekaj mesecev za tem je SLORI predložil Univerzi osnutek pogodbe, ki sta ga z manjšimi popravki odobrila univerzitetni akademski in upravni svet. Za to se je posebno zavzel dekan Fakultete za politične vede Domenico Coccopalmerio, kar ni slučajno, saj se bo sodelovanje v začetni fazi razvilo, kot uvodoma rečeno, predvsem s to fakulteto. Na sliki (foto Magajna): z leve proti desne: ravnatelj in predsednik SLORI-ja Bratina in Volčič, rektor Borruso in univerzitetni notar Ouercig. »Zadeva Gladio« in odkloni tajnih služb na javni razpravi v krožku Che Guevara »Skrivnosti Republike: afera Gladio« je naslov večera, ki ga jutri ob 18. uri (v dvorani v Ul. Madonnina 19) prireja krožek Che Guevara. Organizatorji so k razpravi povabili tri ugledne poznavalce italijanske povojne zgodovine: senatorja Sergia Flamignija, ki je bil svojčas član parlamentarnih komisij za boj proti mafiji in za preiskavo o prostozidarski loži P2, povrhu pa je avtor knjige o umoru Alda Mora z naslovom »La tela del ragno«; prof. Giuseppa De Lutiisa, sociologa na rimski univerzi La Sapienza in avtorja knjig »Storia dei servizi segreti in Italia« in »Perche Aldo Moro?«; senatorja Nerea Bettella, ki je član senatne pravosodne komisije in eden izmed branilcev obtoženih za petejanski pokol. Razpravo v krožku Che Guevara bo vodila predsednica prof. Margherita Hack. Konec tedna vrsta pobud ob 200-letnici Mozartove smrti Letošnje leto bo posvečeno proslavam ob dvestoletnici smrti Wolfanga Amadeusa Mozarta. Tudi v Trstu se bomo, kot kaže, primerno poklonili spominu velikega Salzburžana. Zadruga Bonawentura je za konec tedna organizirala vrsto originalnih, simpatičnih in po svoje nenavadnih prireditev, s katerimi naj bi približali Mozartov lik tržaški javnosti. Niz prireditev »Mozart & Trazom« so včeraj na tiskovni konferenci predstavili podpredsednik zadruge Bonawentura Walter Fontanot, skladatelj Claudio Crisma-ni, koreografinja Anna Catalano, glasbenik Alfredo Lacosegliaz ter pisatelj Renato Sarti. Fontanot je razložil, da zadruga Bonav/entura hoče s to prireditvijo opozoriti na dejstvo, da umetniško najplodnejša leta Mozartovega življenja sovpadajo z družbenim in ekonomskim razmahom Trsta. »To so bila leta, ko je Trst iskal svoje mesto v zgodovini,« je dejal Fontanot, ki je takole nadaljeval: »Kozmopolitske razsežnosti Mozartovega izročila so v nekem smislu primerljive s ko-zmopolitizmom, ki je označeval Trst ob koncu 18. stoletja.« V Trstu se bo Mozartovo leto začelo v soboto, z obiskom družine Mozart (Marina Calcagno, Barbara Della Pol-la, Andreina Garella, Giampaolo Lon-zar in Roberto Pagotto). Slavni skladatelj in njegovi sorodniki bodo prišli v naše mesto iz Benetk, kar na enem izmed vlačilcev pomorske družbe Tripcovich. Ob 10. uri bo Mozart na pomolu Audace, odkoder se bo v kočiji popeljal do bližnje Ribarnice. Tu bo nastopila baletna skupina, ki jo vodi Anna Catalano. Balet je uglasbil skladatelj Alfredo Lacosegliaz. Ob 12.30 bo Mozart prisostvoval v veliki dvorani Poštne palače govoru, ki ga je R. Hirschfeld (Luciana Delmestri) imel leta 1891 ob stoletnici smrti salzburškega skladatelja. Hirschfeldov govor bo v živo pikro pokomentiral njegov sodobnik Hugo von Hofmanns thal (Giuseppe De Francesco). Priredita'' Poštni palači bo popestrila godba n pihala. Ob 18.30 pa se bodo Mozartov preselili v Tergesteo, kjer bo zadrug. Bonawentura priredila svojevrstno za bavo. S temi prireditvami hočejo 0 ganizatorji omogočiti tržaški javnos da pogleda na nekatere stavbe svoie ga vsakdana iz drugačnega zorneQ. kota. Ribarnica in poštna palača bos ta tako dobila nove, neslutene duho ne in življenske razsežnosti. Obis Mozartovih je zrežirala Elena 'a za koreografijo pa je poskrbela Ank Catalano. Zvečer se bo celotno dogajanje Pre. selilo v gledališče Miela. Ob 20. u orizori' bo na trgu pred gledališčem upr tev radijskega govora, ki ga je 'e, . 1941 Goebbels imel ob 150. obletni0! Mozartove smrti. Odveč je pripomn1' da bo ta del prireditve, zaradi kov v Perzijskem zalivu, nedvotnn pridobil svojstven, morda nezaže-6 prizvok. Ob 20.30 pa bo Omero nutti podal nekaj tekstov Maunf Milanija, ki jih je za gledališče P{ir , dil Renato Sarti. Večer se bo zaklju0^ s glasbenim koncertom, ki ga je org niziral skladatelj Claudio Crisma ' Nastopali bodo Elisabetta de MR vich, Corrado Rojaz, Edoardo Torb* nelli, Michele Veronese, Aleksand Rojc in sam Claudio Crismani. ^eS skupina Anne Catalano pa bo naS te pila z baletom »Mi amate, mi atn veramente«. .•/. V nedeljo ob 16.30 bodo v gleda1. _ Jacopo Scalfi. pismo uredništvu Zakaj je nujno predčasno sklicanje kongresa SSk Spoštovano uredništvo, dimisije strankinega pokrajinskega tajnika Opelta niso le izraz nerazumevanj in nesoglasij med pokrajinskim tajništvom in perifernimi organi, ampak tudi logična posledica večmesečnih protislovij in nasprotujočih si stališč v zvezi z nastalim sporom o izdajanju enojezičnih osebnih izkaznic in odobritvijo sklepa o konvenciji za turistični razvoj Sesljanskega zaliva. Dokončni udarec skrhanim odnosom je preglasovanje vodstvenih organov stranke v zvezi z glasovanjem konvencije o urbanističnem razvoju Sesljanskega zaliva. Nemalo preseneča stališče devin-sko-nabrežinskih prijateljev do celotne afere, ki je nastala v zvezi z Loc-chijevim pismom in še bolj njihov pristop in izjave na Scottijev odgovor. Brecelj in Brezigar sta izjavila, da sta kot Locchi zadovoljna z ministrovim odgovorom, čeprav vsebuje zadnji odstavek ministrovega pisma jasno opozorilo na možnost uvedbe enojezičnih izkaznic in drugih občinskih upravnih dokumentov, in to kljub temu, da je strankino stališče od vsega začetka jasno, da pod raven Memoranduma ne gremo. Ravno tako je bilo in je še danes protislovno in težko doumljivo ravnanje in zadržanje naših krajevnih predstavnikov pri glasovanju predloženih popravkov h konvenciji za Sesljanski zaliv, in samo odločnemu nastopu pokrajinskega vodstva se lahko zahvaljujemo, da smo vsaj delno omilili razdejanje Sesljanskega zaliva s pridobitvijo določenih garancij na področju zaščite Krasa in njegovih prebivalcev. Kljub temu da ostajata še vedno odprti vprašanji enakopravnosti rabe obeh jezikov in vloga Kraške gorske skupnosti. Kljub privoljenju krajevne sekcije, da glasujemo za proračun in konvencijo, predno nam župan Locchi posreduje pismeno njegov odstop, še daleč ni rešen problem naše prisotnosti in vloge v novi sestavi občinskega odbora. Naj spomnim prijatelje, da so na našo pobudo v vseh slovenskih občinah občinski sveti glasovali resolucije, s katerimi obsojajo Locchijevo potezo, in da so nas v tej akciji podprli tudi politični forumi slovenskega in hrvaškega Primorja. Naši volilci, in ne samo naši, pričakujejo, da bo SSk tudi v nabrežinskem občinskem svetu zmožna predložiti resolucijo, s katero kategorično izključujemo katerokbli iniciativo, ki bi uvajala možnost enojezičnih izkaznic. Naša javnost se tudi sprašuje, kako bo z dostopom do plaže in s svobodnim kopanjem. Strankin pokrajinski svet je z dvakratnim glasovanjem potrdil, da sta razvoj Sesljanskega zaliva in zaščita Krasa neposredno in neod-tuljivo vezani enoti. Ta naša stališča smo izpričali na javnih sestankih in želi uspeh prav zaradi konkretnega pristopa k tej problematiki. Na torkovi seji pokrajinskega sveta sem se izrazil, da v celoti osvajam politično oceno tajnika Opelta in da se z njim v celoti strinjam. Predčasno sklicanje pokrajinskega kongresa bo v tem primeru najboljše sredstvo za izbiranje strankinih strategij in izvolitev novega vodstva. Dr. Boris Gombač pokrajinski podtajnik SSk Pogajanja o štafeti: stranke vabijo tudi delegacijo Slovenske skupnosti Na sedežu pokrajinskega vodstva PSI so se včeraj dopoldne sestali tajniki petstrankarske koalicije, ki so tako pričeli formalna pogajanja za izvajanje sporazuma o tako imenovani štafeti, po katerem bo za tržaškega župana izvoljen socialist, za predsednika Pokrajine pa demokristjan. Imena kandidatov še niso znana, o njih bo govor prihodnji teden, še prej pa bo tekla beseda o programih novih odborov, ki morata biti po zakonu o poslovanju krajevnih uprav izvoljena najkasneje prve dni marca. Vsi sogovorniki so se vsekakor izrekli za celovito izvajanje dogovora o štafeti. Sestanek se je začel s pripombami Tripanija (KD) in Castigliega (PRI), ki sta očitala socialistom nedavno milj-sko politično zavezništvo s komunisti. KD in PRI sta v Miljah v opoziciji. Vsa zadeva pa se je omejila le na formalne pripombe, saj so vsi dali vtis, da nasprotujejo razkolom in morebitnim predčasnim volitvam. Vsi so se tudi strinjali, da bodo na pogajanjih za se- daj sodelovale le stranke in ne P®* v mezniki, pri čemer so tajniki in^. mislih predvsem pokrajinskega - 0. valca Pertusija. Slednji, ki je biMz j. Ijen na listi zelenih in je kasnej® Pse stopil k socialdemokratom (sedaj P ^ je proglasil za neodvisnega), se } 0 nekajkrat (zaman) ponudil za pokrajinski odbor. Vsi pa so s0^l‘e^-s predlogom, da se na naslednje 5 nje, ki bo v soboto, formalno P®pVe- tudi Slovensko skupnost, da se P ri, ali namerava ta stranka Prist£ijuč*' Tržaška alternativna lista se zavzema za res nevtralno republiko Slovenijo Zelena alternativna lista se zavzema za nevtralno in demilitarizirano Slovenijo in predlaga, naj ta predlog formalno osvojijo ne samo krajevne uprave, ampak tudi osrednja rimska vlada. Resolucija, ki so jo v pokrajinskem svetu ter v občinskih skupščinah v Trstu, Miljah in Dolini predložili svetovalci zelenih, se naslanja na znane polemike v zvezi s prodajo orožja slovenski teritorialni obrambi in osvaja predlog mirovnih gibanj in nekaterih strank v Sloveniji (posebno zelenih in liberalcev), ki si prizadevajo za nevtralno Slovenijo. Pokrajinski svetovalec Zelene liste Alessandro Capuzzo podčrtuje v tiskovnem sporočilu, da bi morebitni oboroženi spopad v sosednji republiki povzročil pokol, formiranje nove vojske pa bi v sedanji recesiji terjalo zelo visoko gospodarsko ceno, poleg vsega pa bi ustvarilo v javnem mnenju nezadovoljstvo in val negodovanja. Zeleni zato pozivajo tržaške krajevne uprave in istočasno rimsko vlado, naj uradno predlagajo Sloveniji demilitarizacijo ter nevtralno ureditev, saj bi morebitno rožljanje z orožjem onkraj meje med drugim zadalo hud udarec politiki odprtosti in sodelovanja, ki jo Italija izvaja do vzhodnih sosedov. sedanjo večinsko koalicijo. Za 'y‘~ up-tev SSk v občinsko in pokrajin5*4 ja[ii izrekli tako demokr* ravo so se kot socialisti. bojjj0 Če ne bo prišlo do zastojev, ,■ v iine • Trstu novo občinsko in p0*41' verjetno že prihodnji mesec dti ‘ ^ kandidaturah za župana in za r^. ■ le F upravo. Do zapletov pa zna prltl ^tei' sednika Province, kjer je še vse jjP to. Craxijeva stranka še ni d £ec' kandidata za župana (govori se (ls-chiniju in o Perelliju), tudi derineve9.a tjani pa niso še izbrali CrozzohJ ,ji' naslednika. Najbolj verjetna je ov0fl datura svetovalca Poilluccija, 9 ^10 pa se tudi o devinsko-nabrezi ,sto' županu Locchiju, ki je formalno^^nci- pil s tega mesta. Pogajanja za vanje nove nabrežinske uprav® po i—zač®1 bodo po vsej verjetnosti sklenitvi sporazuma o tržaški s Srečanje v Gročani Uprava Občine Dolina prireja danes ob 20.30 v Srenjski hiši v Gročani javni sestanek. Na skupščini bo tekla beseda o predlogu občinske uprave za ureditev poti skozi Gročano in Pesek, ki naj bi posebno v poletnih mesecih olajšala domačinom težave, ki jih povzročajo avtomobilske kolone pred mednarodnim mejnim prehodom na Pesku. Beseda bo tekla tudi o poteku obnovitvenih del v Srenjski hiši. Na srečanje so vabljeni vsi domačini. Tržaške znanstvene ustanove pridobivajo mednarodni ugled Na povabilo italijanskega veleposlaništva v Veliki Britaniji in Italijanskega inštituta za zunanjo trgovino so pred dnevi predstavili v Londonu na italijansko-britanskem simpoziju dejavnosti in načrte padriškega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave kakor tudi drugih tržaških znanstvenih ustanov in centrov. Simpoziju sta predsedovala bivši predsednik Inštituta za industrijsko preosnovo (IRI) Romano Prodi in znanstveni svetnik britanske vlade sir John Fairolough, pad-riški Center za raziskave pa je bil izbran, da na simpoziju zastopa Italijo skupno z IRI-jem, Vsedržavno ustanovo za alternativne energije (ENEA) in Vsedržavnim svetom za raziskave (CNR), kar seveda pomeni za tržaško znanost veliko mednarodno priznanje. Italijansko-britanski simpozij je imel kot glavno temo »Tehnološko inovacijo in prenos tehnološkega znanja«. Gre za. ključna vprašanja za uravnovešen razvoj vsakega moderne- ga gospodarstva. Predsednik padriškega Centra za raziskave Romeo je na. njem na kratko predstavil najpomembnejše projekte centra, od sin-hrotrona do Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo, ki se uokvirjajo v sam vrh sodobnega znanstvenega raziskovanja, poleg tega pa je tudi prikazal pomembne dosežke, ki so jih v našem mestu zabeležili pri prenašanju znanstvenega in tehnološkega znanja v proizvodne procese. Pristavimo naj, da bodo tržaške znanstvene ustanove s padriškim Centrom za raziskave na čelu v kratkem ponovno predstavili na pomembnem mednarodnem forumu, in sicer na zasedanju Pentagonale v Budimpešti. Na srečanju predstavnikov Avstrije, Češ-kosloslovaške, Jugoslavije, Madžarske in Italije bo govor o sodelovanju na znanstvenem irt tehnološkem področju, pri katerem bi Trst moral odigrati pomembno vlogo. V Miramaru mednarodni tepJ o laserjih in optičnih vlaknih el V miramarskem Mednarodnem centru za teoretsko fiziko se je včeraj enomesečni tečaj o laserjih in optičnih vlaknih v znanosti in industr j .^,^. ri ateri3* ntr prireja snujoči se Mednarodni center za visoko tehnologijo in nove md .aV, niem predava kakih 20 izvedencev, v glavnem iz zahodnoevropskih or n, njem predava kakih 20 izvedencev, v glavnem iz zahodnoevrops polnjuje pa se okrog 60 raziskovalcev iz 35 držav 3. sveta in Vzho Tečaj bo obsegal teoretični in praktični del. Med drugim b0®0 a obravnavali optogalvansko spetroskopijo, kot se imenuje nova metoda serskU, nje prisotnosti tudi minimalnih količin snovi v plinskih sistemih v d žarki, holografijo, kot se imenuje nova metoda za upodabljanje predm v® razsežnostih, pa še razne nove tehnike na področju komunikacij. T® jvla*1 prof. Gallieno Denardo iz Trsta, prof. Federico Tosco iz Turina, Pr° Matera iz Firenc in prof. George Guekos iz Ziiricha. ^ Drevi v športno-kulturnem centru na pobudo krajevne občinska V Zgoniku sestanek o civilni z aŠČih V zadnjih letih so tudi v italijanski družbi začeli posvečati ne organiziraa-pažnjo civilni zaščiti kot službi preventivnega značaja, pa tudi kot ^ jr ^ obliki hitreaa nošena v nrimeru kakena izrednena donodka, ki bi ta rav® obliki hitrega posega v primeru kakega izrednega dogodka, ki bi ta upra',,: ^ če ogrozil varnost' prebivalstva. V organizaciji zgoniške občinsk srgčanieUtJ3 drevi ob 20. uri v športno-kulturnem središču v Znoniku javno _ lp sl Zgoniku iavn0fflen te :. katerem bo predstavnik deželne službe za civilno zaščito orisal (fj. S ) in bodo tudi izvolili vodilne organe civilne zaščite za zgoniško obči ču Miela predvajali znameniti Miloša Formana Amadeus. V 27. januarja, pa bo koncert znarnen ^ ga Salzburgher Kammerorchesten bo izvajal Haydnove in MozartOJc skladbe. Orkester bo vodil Harald ^ rat, kot solista pa bosta nastopita v..s( linist Massimo Belli ter violonče s« Prvi tržaški konec tedna z grozečim ozadjem oboroženega spopada Zalivska vojna odmeva tudi na Tržaškem Vsakdanji življenjski ritem se je upočasnil dnriaJe za'lvska vojna tudi pri nas nip °bra upočasnila ritem vsakda-špn?9! zivlienia, je čutiti tudi pri načne kronističnem delu, ki živi od rih V'r1^ d°9ajani v krajevnem me-obr * ed le namreč v zadnjih dneh nec t n° tnani kot običajno, prvi ko-nen tedna v znamenju vojne pa je to Pridno zatišje v celoti potrdil. tai edkev skoraj ni bilo in niti' kris-pr a s°nčna nedelja ni spravila na Ce ° toliko izletnikov in sprehajal-tor^tlih ponavadi. Tudi Tržačani Zali* d0živliaio oboroženi konflikt v raketU ddzu' Pa čeprav bombe in nas S Padajo sorazmerno daleč od nUjef'as^u9a - če jo lahko tako ime-ntno'1'' ' ^re seveda najmlajšemu stvuZ!C?emu obveščevalnemu sred-z nen616^1, z >>v°jno v živo« in Sitimi komentarji priklepa na ki ne neizmerne množice ljudi. žajk;Pavadno mirna nedelja na tr-krajid. ulicah in cestah po vsej po-l°v ,1' stevilo parkiranih avtomobi-HiejtjL so ostali ves dan na svojih ateiniv,' m *ziemno redek promet na tudi -i1 prehodih dokazujejo, da so pra2n.^Za^ani v veliki večini prebili pri *ni ban v svojih stanovanjih, jerppi, .bskih in televizijskih spre-Zaijva Tj v Pričakovanju novic iz krajji_ Odpovedali so se običajnim letojp daljšim sprehodom in iz-$il0tt!' kj so ponavadi povezani s ko-ip re . b večerjo v kraških gostilnah stripi avracijah na tej ali na drugi fati p-.1?,6!6' Nekateri gostinski ob-ci°pain krasu, kamor Tržačani tradi-irpgjj 0 zahajajo ob nedeljah, so gostovi10 do ZO odstotkov manj rekord k01 običajno, pravi negativni skih » Pa so zabeležili na bencin-°t> ppjPa kah za mejo, na katerih si rezerv aiiah kljub bonom napolni ^tomnarN lepo število italijanskih 'listov. Veliko manj potni- kov kot sicer je bilo tudi na tržaški železniški postaji, kjer so po besedah uslužbencev prodali zlasti manj vozovnic za daljše proge. Zelo mirno je bilo tudi na glavni avtobusni postaji, kamor sicer ob nedeljah ne pripeljejo avtobusi iz sosednje države, delujejo pa redne avtobusne zveze z Gorico, Vidmom in drugimi kraji v naši deželi. V zameno pa so šli v nedeljo dopoldne odlično v prodajo časopisi: ljudje so jih kupovali tudi po več hkrati, da bi bili čim bolje informirani, tako da so mnogi kioski že okrog poldneva ostali brez dnevnikov. Trg Unita pa je v sončnem nedeljskem dopoldnevu doživel še eno mirovno prireditev, preprosto in spontano, z enim samim geslom: Otroci in matere proti vojni. Uprizorile so jo italijanske in slovenske mame s svojim podmladkom, opremile pa z napisi in pisanimi balončki, simboli brezskrbnega otroštva in miru. Kot rečeno prireditev skoraj ni bilo, z izjemo športnih tekem, ki so potekle povsem mirno. Svobodni policijski sindikat Lisipo pa je s tiskovno noto pozval tržaška športna združenja, sindikalne organizacije in stranke, naj v teh dneh, ko so varnostne sile še posebno angažirane za preprečevanje morebitnih odklonilnih dejanj, povezanih s konfliktom v Zalivu, omejijo na skrajno možno mero množične vse manifestacije, ki bi zahtevale navzočnost varnostnih sil. Na zalivsko vojno se navezuje tudi pobuda Zelenih z golobico, ki bodo danes od 10.30 naprej na Borznem trgu manifestirali v znak solidarnosti z Izraelom in njegovo odločitvijo, da se kljub iraškemu raketnemu napadu ne bo pustil vplesti v oboroženi spopad. Njihov občinski svetovalec Ghersina pa je na tržaškega župana Richettija naslovil svetovalsko vprašanje, da bi izvedel, zakaj sicer v zadnjem času učinkovita občinska služba proti mazanju zidov ni poskrbela za izbrisanje sramotnih antisemitskih napisov okoli univerze in sedežev verskih in družbenih dejavnosti tržaške židovske skupnosti. Povrhu pa Ghersina tudi vabi tržaškega župana, naj sproži simbolične iniciative za solidarnost z židovsko in tudi z arabsko-pales-tinsko skupnostjo, saj bi tudi to lahko doletele posledice nadaljnjega razvoja oboroženega spopada v Zalivu. Protest proti vojni je včeraj prišel tudi od predsedstva pokrajinskega odbora združenja VZPI-ANPI, ki sicer obsoja nesprejemljivo iraško agresijo na Kuvajt, a meni, da bi bili Sadama Huseina lahko prisili k umiku z doslednim izvajanjem embarga. Vojna namreč po mnenju ANPI ne bo rešila nobenega od številnih problemov Srednjega vzhoda, nasprotno, za ceno izgube mnogih človeških življenj bi ga lahko celo naredila za heroja vseh arabskih ljudstev. Združenje bivših partizanov zato poziva k čim prejšnji prekinitvi spopada in k nadaljevanju pogajanj, za kar si bo po svojih močeh tudi samo prizadevalo. Na sliki (foto Magajna) nedeljska mirovna prireditev mater in otrok na Trgu Unita. bodo o tem odločali tudi prireditelji Kraškega pusta faradi vojnega dogajanja v Zalivu spovedali pustno povorko v Miljah 'tajju ^erzijskem zalivu in odloči-Uje v ^ vlade, da neposredno sodej^i . __________ _ ____ i’Mivata ^ v°jnem napadu, nedvomno n^9a 2jv|a nekatere vidike vsakda-rj°V' NoVpJet9a »navadnih« državlja-°Jevale, razmere bodo namreč po-slti eraj c Pustno praznovanje, danile n 0 miljske pustne skupine na tamkai. Njjji, ■ a velika večina pustnih 0 a npravJ, 0vi predstavniki in občin-dr,tl°Vr>o S.° nadalje sklenili, da se Puhnili i , ei° v sredo, da bi se tv., OdtL a,0 praznovati letošnji Fabio Vallon nam j* Pori4Va v J6 lmela miljska občinska ? defektplfj?njih dneh sestanek s da ^'nsko ? ^ergonejem. Slednji se siipFrav° 'n mogel obvezati, Vid08' na h- javnega reda zagotovile Polbog 0,a Povorke, ker zaradi no-Ohl^Jo y , _y°jnem" stanju ne raz-piu.Qtnik vJn ostrdm številom mož. le vae skpp- Je pojasnil, da bi o>8tnonst, ahko za sil° zagotovile ter bo' znotraj občinske- tiweyiaclQin mec^ samimi pustarji pa bi Zrenje, da v današijem rave ° Vzdušje verjetno ne Up kfkor 42° do izraza. Vallon je Va v vS0vil. da bo občinska eni primeru zagotovila pustnim skupinam obljubljene finančne prispevke, in da se bo potrudila, da bi, v kolikor se bodo pustne skupine domenile v tem smislu, organizirala kasneje pustno povorko. Na sestanku so nekateri predstavniki pustnih skupin - resnici na ljubo - kritizirali zadržanje sil javnega reda: »Kako to, da za nogometne tekme razpolagajo z zadostnim številom ljudi, za pustne povorke pa ne?« Na sestanku so odločitev o odložitvi povorke kritizirali tudi nekateri predstavniki trgovcev in gostilničarjev. Slednji so opozorili, da je pust za nekatere sloje miljskega prebivalstva važna gospodarska priložnost. Vojna v Zalivu jo je verjetno zagodla tudi pustnim prireditvam in povorkam v tržaški občini. Občinski odbornik De Gioia se bo jutri sestal s predstavniki pustnih odborov raznih tržaških rajonov. Geslo letošnje pustne prireditve naj bi bilo »Trst in Tržačani«. Tudi tradicionalni škedenjiski pust se bo moral soočiti z novimi razmerami. Pripravljalni odbor Kraškega pusta se bo sestal danes ob 18. uri v openskem Prosvetnem domu. Kaže, da so prireditelji že imeli nekaj pogovorov s predstavniki Prefekture. Odgovorni za javni red openskim pustarjem niso izrecno prepovedali manifestacije, obenem pa se niso niti obvezali, da bodo zagotovili varnost na povorki. (w) Pred jutrišnjo sejo upravnega odbora podjetnikove družbe Deželna komisija za industrijo se bo danes sešla s Pittinijem Člani komisije za industrijo pri deželnem svetu se bodo danes popoldne sestali s predsednikom upravnega sveta družbe »Alti Forni e Ferriere di Servo-la«, ki je lastnica škedenjske železarne, Andreo Pittinijem. Srečanje je sklical predsednik deželne komisije za industrijo Adalberto Donaggio, ki je tako zadostil tudi uradni zahtevi komunističnih deželnih svetovalcev Uga Polija in Gianni-na Padovana. Na dnevnem redu tega sestanka bodo vsekakor resne ovire in težave pri uresničevanju načrta za industrijski preustroj škedenjskega železarskega obrata, zaradi katerih je Pittini nedavno zagrozil z razpustom pred komaj poldrugim letom ustanovljene družbe »Alti Forni e Ferriere di Servola«. O predlogu za ta, za Trst vsekakor izredno negativen korak, bi moral upravni svet Pittinijeve družbe razpravljati na jutrišnjem zasedanju. Sesljanski zaliv: zeleni predlagajo javno soočanje s Cardarellijem Nadaljujejo se polemike v zvezi s turističnim razvojem Sesljanskega zaliva. Včeraj se je znova oglasil deželni glasnik Zelene liste s simbolom golobice Paolo Ghersina, ki vabi voditelja družbe Finsepol Ouirina Cardarellija na javno soočanje o Sesljanu. Predstavnik zelenih se sklicuje na nedavno stališče Cardarellije-ve družbe, ki je pokazala pripravljenost za izpopolnitev in tudi za delno spremembo konvencije, a šele po odobritvi s strani devinsko-nabrežinskega občinskega sveta. To se je tudi zgodilo, zato je sedaj skrajni čas, da se o tem vprašanju javno spregovori in razmišlja, piše v svojem pozivu Ghersina. O razvoju Sesljanskega zaliva pa bo tekla beseda tudi v pokrajinskem svetu in sicer na pobudo svetovalca Zelene alternativne liste Capuzza. Slednji je v zvezi s tem problemom včeraj vložil interpelacijo predsedniku Crozzoliju. Nedavno odobritev zadnjega sklepa za gradnje v Sesljanu pa je pozitivno ocenila tržaška Krščanska demokracija. Gre za prvi korak v izvedbi zelo pomembnega gospodarskega projekta - piše v izjavi komisije za turizem pri KD -ki bo močno ovrednotil in popestril turistično ponudbo naše pokrajine in celotne dežele Furlanije-Julijske krajine. /ar!i!i;nieset'e zapora heroin »iraško p ,a in ^ rJ-,. 10 na sest me h kilir globe nsi, Sodil! bi'a oNn?n iz UL Timigi H gdijfg _ obtožena posesti her d^ajo gazili, da fkle peea z man3 v * rk!jwfkotriani v pred nieno h Od >la :a je zatrH , caN d°biček JOJn. sPrejeli z veli) Pred tržaškimi občinskimi izpostavami so še dolge vrste Urniki za dvig bencinskih bonov Bencinske bone razdeljujejo že šest dni, pred mestnimi občinskimi izpostavami pa so vrste še vedno zelo dolge, tako da je treba čakati tudi debelo uro. Ker se bo razdeljevanje nadaljevalo do 8. februarja, Trgovinska zbornica priporoča upravičencem, naj z dvigovanjem bonov malce počakajo. Tudi v tem tednu bodo občinske izpostave imele v ta namen posebne urnike. Poglejmo jih podrobneje. Izpostave za Rojan, Kolonjo, Sv. Vid, Staro mitnico, Sv. Jakob in Valmauro bodo razdeljevale bone (do 8. februarja) od 14. do 20. ure, na izpostavah za Zahodni in Vzhodni Kras ter Sv. Ivan bodo do petka, 25. januarja, razdeljevali bone od 14. do 20. ure, s ponedeljkom, 28. januarja, pa le ob ponedeljkih, sredah in petkih med 16. in 19. uro. Na izpostavah za Novo mesto, Kjadin in Skedenj bo urnik nespremenjen do 8. februarja in sicer vsako jutro od 8.30 do 13.30. Na teh izpostavah bodo bone razdeljevali tudi popoldne: na izpostavi za Novo mesto ob ponedeljkih med 14. in 20. uro, na izpostavi za Kjadin ob ponedeljkih, sredah in petkih od 14. do 20. ure, na izpostavi za Skedenj pa ob ponedeljkih, torkih in četrtkih, vedno od 14. do 20. ure. V drugih občinah razdeljujejo bone na županstvih. V Nabrežini vsako jutro (vključno s soboto) od 9. do 13. ure, ob sredah in petkih tudi popoldne od 17. do 19. ure, v Dolini ravnotako vsako jutro od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne od 15.30 do 17.30, na repentabrskem županstvu ob ponedeljkih in sobotah od 10. do 13. ure, v Zgoniku ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 9. do 13. ure, v Miljah (Tehnični urad v Ul. Roma) od ponedeljka do petka od 15. do 19. ure. Na koncu naj še opozorimo, da veljajo vsi ti podatki le za fizične osebe, kajti podjetja in ustanove, ki imajo pravico do bonov, jih morajo dvigniti na sedežu avtomobilskega kluba ACI v Ul. Cumano vsak dan (razen sobote in nedelje) od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. S poštnim furgonom v policijski avto Vsaka prednost ima svojo pomanjkljivost, pravi nemški pregovor. Tako verjetno razmišljajo tudi trije policijski agenti, ki so z vključeno sireno vozili pred poštnim furgonom, a so se znašli v bolnišnici. Zgodilo se je včeraj okrog 13.30 na križišču med ulicama Foscolo in Ganeva. Policijski agenti Giuliano Mic-helini, Alessandro Zulian in Annama-ria Porelli so po službeni dolžnosti spremljali furgon, v katerem so poštni uslužbenci prevažali večjo vsoto denarja in dragocene predmete. Spremljanje je običajno, odvija pa se hitro, da bi morebitnim roparjem ne dali časa za napad. Michelini je s policijskim alfa 33 peljal spredaj, poštni furgon pa za njim. Ko so pripeljali do križišča, je Michelini verjetno pritisnil na zavore, furgon pa je peljal kar naprej in s precejšnjo silo udaril v zadnji del policijskega avta. Vse tri agente so nato pospremili v glavno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se bodo morali zaradi raznih udarcev zdraviti 15 dni. Včeraj prvi let na progi Trst-Genova Včeraj zjutraj točno ob 7.15 je poletelo z Ronk v Genovo prvo linijsko letalo družbe Air Dolomiti, s čimer je začela delovati nova letalska proga iz naše dežele v glavno mesto Ligurije. Ob prvem letu je poleg treh članov posadke poneslo v Genovo deset potnikov, prav toliko je bilo potnikov na povratnem letu, ki je prispel v Ronke ob 9.45. Zvečer pa letalo vrste boeing dash 8, ki premore 50 potnikov, odleti iz Ronk ob 19.15, iz Genove v Ronke pa ob 20.45. Let traja približno eno uro. Nova letalska proga bo delovala od ponedeljka do petka. Trst in naša dežela nista imela letalske zveze z Genovo od leta 1985, ko so ukinili progo, ki jo je upravljala tržaška družba Aligiu-lia. Družba Air Dolomiti, ki spada v grupo Leali iz Brescie (bavi se predvsem s kevinarsko industrijo) načrtuje še druge povezave iz raznih severnoitalijanskih letališč. Že spomladi namerava med drugim uvesti novo progo med Trstom in Turinom. t Dne 20. t. m. je umrl dr. Stanislav Pavlica ■ Pogreb bo jutri, 23. t. m., ob 12. uri na pokopališču pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo sinova Pavel in Peter, snahi Porzia in Giovan-na, vnuki Andrej, Aleksandra, Fede-rica in Giorgia ter drugo sorodstvo. Trst, 22. januarja 1991 Žalovanju se pridružujeta sestra Marija in brat Andrej z družinama Vižovlje, Branik, 22. januarja 1991 t Dne 20. januarja nas je nenadoma zapustila naša draga Vittoria Bogatez vd. Sedmach Pogreb bo danes, 22. januarja, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ. Žalostno vest sporočajo: sin Gabrijel, hčeri Ester in Nidia z družinami, vnuki in ostalo sorodstvo. Križ, 22. januarja 1991 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi naše drage Ljudmile Sakside por. Volčič SVOJCI Trst, 22. januarja 1991 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so sočustvovali z nami ob prerani izgubi drage mame Angele Družini Bandi in Knafelc Prebeneg, Bač, 22. januarja 1991 Pomembna pobuda novoustanovljenega odbora za zaščito vasi V Križu si vaščani prizadevajo za izvolitev jusarskega odbora Odbor za zaščito Križa se je na svoji prvi seji v tem letu zavzel za čimprejšnjo izvolitev vaškega jusarskega odbora. V ta namen je v skladu z zakonom pripravil osnutek ljudske peticije, ki jo bo poslal tržaškemu prefektu De Feliceju, deželnemu komisarju za upravljanje jusarskih zemljišč Cossuju in tržaškemu županu Richettiju. Kriški jusarski upravičenci (vsi, ki imajo uradno bivališče v vasi) pozivajo pristojna telesa, naj čimprej razpišejo volitve za izvolitev "Odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Križa". Podpise so že začeli zbirati člani odbora, ki opozarjajo, da gre za važno upravno in tudi politično akcijo, v katero vabijo, da se aktivno vključijo vsi domačini ter krajevna društva in organizacije. Na seji, ki se je je udeležil tudi predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Renato Busetti, je nadalje tekla beseda o vprašanju prometa in parkirišč v starem jedru vasi. O tem je v imenu delovne komisije, ki se neposredno ukvarja s to problematiko, poročal Severino Sedmak, predloge in sugestije pa bodo v kratkem strnili v dokument, ki ga bodo poslali vsem pristojnim telesom, vključno rajonskemu svetu. Komisija predlaga, da bi s ceste, ki povezuje vas z državno obalno cesto in z Brojnico, mimo občinskih hiš (ob nekdanji javni kopalnici) speljali obvoz, ki bi močno zredčil avtomobilski promet skozi vas. Predlagajo tudi, da bi na Kržadi prepovedali parkiranje za nestanovalce in istočasno uredili nekaj enosmernih cest. Odbor je na koncu zelo pozitivno ocenil nedavno izvedbo božične prireditve. Pri tem se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri tej pobudi, posebno godbenemu društvu Križ in cerkvenemu zboru iz naselja S. Ouiri-co e Giulitta. Danes po Radiu Trst A o položaju v devinsko-nabrežinski občini Kot vsak torek bo tudi danes na tržaškem radiu neposredna oddaja v živo z naslovom Aktualnosti. V njenem prvem delu bo na sporedu rubrika Berimo skupaj, ki je posvečena izboru iz slovenskega periodičnega tiska, v drugem delu pa bo na vrsti pogovor o politični krizi na Občini Devin-Nab-režina. Izhodišče za pogovor bosta problem dvojezičnih izkaznic in konvencija nabrežinske občine za Sesljanski zaliv. Obe temi sta bili zadnje čase v ospredju političnega dogajanja, zato so k pogovoru vabljeni predstavniki raznih političnih strank. Nabrežinska občina je bila vedno eno delikatnejših področij tržaške pokrajine, zaradi vse večjega pritiska italijanskega prebivalstva (ezulska naselja), zadnje čase pa še posebej tudi zaradi načrtov za razvoj Sesljanske-ga zaliva. Oddaja bo v živo ob 14.10 iz studia 5 tržaške radijske postaje in vanjo se bodo poslušalci lahko vključili po telefonu na številko 362909. Lepa prireditev v Barkovljah V barkovljanskem društvu je bilo v nedeljo zvečer srečanje z igralcem Joškom Lukešem in njegovo knjigo »Igra za vse življenje«, ki jo je za avtorjevo 70-letnico izdala koprska založba Fontana. Niti organizatorji večera niso pričakovali tako velikega obiska Barkov-Ijanov, pa tudi gostov iz mesta, ki so pozorno sledili lepo zamišljenemu programu, ki sta ga začela odgovorni za založbo Fontana Danilo Japelj in Lelja Rehar, nadaljevali pa učenci osnovne šole F. S. Finžgar in za konec še mešani pevski zbor Milan Pertot, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Jaepelj je seznanil udeležence z delom založbe in obrazložil, zakaj se je le-ta odločila, da izda Lukeševo knjigo, v kateri je zbranih pet radijskih iger, dopolnjujejo pa jo še uvodne besede igralke Mire Sardoč in intervju z avtorjem Borisa Pangerca. Lelja Rehar je svoj govor posvetila Lukešu, igralcu in piscu radijskih iger za otroke in odrasle, pa tudi gledališkega dela »Prgišče zemlje«. Zelo lepo je orisala vsebino posameznih iger, ki načenjajo probleme, je poudarila, ki danes prevladujejo v svetu in so torej še posebno aktualni. »Avtor jih je napisal pred leti,« je dejala, »toda človek ima ob branju občutek, kot bi jih danes - za ta čas, za te usodne trenutke v svetu.« Učenci domače osnovne šole, ki so se na miklavževanju v domačem društvu predstavili z eno od Lukeše-vih radijskih iger »Papagajček Koko« (v njej so takrat nastopili vsi učenci) so tokrat podali njeno vsebino v nekakšnem recitalu, ob petju in plesu pesmi, ki so jo tudi sami sestavili. Na temo Papagajčka Koka so učenci 2. in 3. razreda napravili več lepih risb, ki so krasile steno društvene dvorane. Večer je zaključil mešani zbor, ki je pod vodstvom Pertotove ubrano in doživeto zapel pet pesmi. Večer je vodila Vera Poljšak, avtor pa je medtem podpisoval knjige. Prijetna družabnost je zaključila prireditev, ki bo prav gotovo ostala vsem v lepem spominu. Na sliki (foto Magajna) nedeljska prireditev v KD Barkovlje. prispevki Namesto cvetja na grob pok. Nade Briščak darujeta Štefanija in Angelo 20.000 lir za nabrežinsko godbo. V spomin na Marto Malalan, Romana Daneua in Mirota Coljo daruje družina Lisjak 50.000 lir za ŠPZ Prosek-Kontovel. V spomin na pok. Marto Malalan darujeta Ida in Anica Bukavec 100.000 lir za cerkev sv. Martina na Proseku. V spomin na pok. Romana Daneua in Milka Miliča daruje Mirka Prašelj (De-vinščina) 50.000 lir za cerkev sv. Martina na Proseku. Ob drugi obletnici smrti predrage tete Rože Košuta daruje nečakinja Vlasta z možem 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob sestrične Marte Malalan daruje Gičko z družino 20.000 lir za spomenik NOB v Gabrovcu. ' Namesto cvetja na grob pok. Nade Briščak darujeta Štefanija in Angelo 20.000 lir za nabrežinsko godbo. Ob 6. obletnici smrti drage mame Melite Pegan darujeta Silva in Ljonka 20.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Marto Malalan, Romana Daneua in Mira Coljo daruje družina Lisjak 50.000 lir za ŠPZ Prosek-Kontovel. V spomin na pok. Marto Malalan darujeta Ida in Anica Bukavec 100.000 lir za cerkev sv. Martina na Proseku. V spomin na pok. Romana Daneua in Milka Miliča daruje Mirka Prašelj (De-vinščina) 50.000 lir za cerkev sv. Martina na Proseku. Ob drugi obletnici smrti predrage tete Rože Košuta daruje nečakinja Vlasta z možem 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob sestrične Marte Malalan daruje Gičko z družino 20.000 lir za spomenik NOB v Gabrovcu. V spomin na pok. Franca Križmančiča in Edija Grgiča darujeta Zora in Marija (Štancerjeva) 30.000 lir za ŠD Zarja. iiiii * SLOVENSKO ^STALNO. ► GLEDALIŠČE Federico Garcia Lorca Kaj pravijo rože Režija: META HOČEVAR JUTRI, 23. t. m., ob 20.30, abonma red D - v PETEK, 25.-1. m., ob 20.00, abonma red K - v SOBOTO, 26. t. m., ob 20.30, abonma red F - v NEDELJO, 27. t. m., ob 16.00, abonma red G - v TOREK, 29. t. m., ob 20.30, abonma red E gledališča VERDI Operna sezona 1990/91 V petek, 25. t. m., premierska predstava (red A) Verdijeve opere NABUCCO. Dirigent Piergiorgio Morandi, režiser Pasguale DAscola. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. GLEDALIŠČE ROSSETTI Pri blagajni gledališča so na razpolago posebne gledališke karte za 8 predstav po ugodni ceni. Od 29. t. m. do 10. februarja bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine predstavilo delo C. Magrisa STADEL-MAN. V glavnih vlogah nastopata T. Schirinzi in B. Valmarin. Režija E. Mar-cucci. V abonmaju odrezek št. 5. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA Gledališče Cristallo Od sobote, 26. t. m., ob 20.30 bo na sporedu delo Slavomira Mrozka EMIGRANTI. Režija Francesco Macedonio. V glavnih vlogah nastopata Cochi Ponzoni in Orazio Bobbio. Gledališče UL Ananian V petek, 25. t. m., ob 20.30 bo na odru peta predstava na repertoarju: R. Grenzi UN SOLO TREDICI, ki ga bo predstavila skupina Amici di S. Giovanni. Ponovitve v soboto, nedeljo ter 1., 2. in 3. februarja. razstave V Palači Economo na Trgu Liberta 7 je na ogled razstava o restavriranjih in najdbah v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Razstava bo trajala do 31. t. m., na ogled pa je ob delavnikih od 9. do 13. ure. V Studiu Bassanese - Trg Giotti 8/1 -je na ogled razstava preprog PIERA DO-RAZIA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure. V galeriji Bernini (Ul. Bernini 4 - Trg Sansovino) je še jutri, 23. t. m., odprta razstava olj in risb MIHE RENKA. Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito -je na ogled razstava z naslovom DIEGO DE HENRIOUEZ - Fotografije za muzej. Razstavo so organizirali Dežela F-Jk, Pokrajina Trst, Občina Trst in Vojaški zgodovinski muzej. včeraj - danes Danes, TOREK, 22. januarja 1991 VINKO Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.56 - Dolžina dneva 9.19 - Luna vzide ob 10.06 in zatone ob 24.00. Jutri, SREDA, 23. januarja 1991 ILDEFONZ PLIMOVANJE DANES: ob 1.10 najvišja 41 cm, ob 7.56 najnižja -20 cm, ob 13.06 najvišja 5 cm, ob 18.44 najnižja -25 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,7 stopinje, zračni tlak 1030,9 mb, pada, veter 16 km na uro, vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 37-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Silvia Bassi, Veronica Farina, Michael Giacomini, Enrico Dri-gani, Giulia Colombo, Manuel Gargiulo, Mauriza Macrina Filiputti. UMRLI SO: 63-letni Giovanni Pincich, 78-letni Emilio Vidali, 75-letna Maria Stupar, 89-letna Vittoria Bogateč, 72-let-na Lucia Gerussi, 75-letni Adalgiso Blagi, 82-letna Lidia Mauri 70-letni Mario Zucchero, 79-letna Velia Tommasini, 67-letni Emilio Delak, 61-letni Riccarco Por-ro, 66-letni Enrico Lackner, 87-letna Va-leria Friebl. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 21., do sobote, 27. januarja 1991 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112. BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Ginnastica 6. BAZOVICA - Ul. Gruden (tel. 226210) samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6. SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. lorija UL. SV. FRANČIŠKA 20 Foto Trst 80 vas vabita v četrtek, 24. t. m., ob 18. uri na otvoritev fotografske razstave VANNI CALANCA -RAFAEL PODOBNIK razne prireditve Slovenski kulturni klub, Ul. Donize«1 3, vabi na predavanje, ki bo v soboto, Z _ t. m., ob 18.30. Psihologinja Jana Ho*" bo govorila o ljubezenskih problemih' katerimi se srečujejo odraščajoči fant! in dekleta. KD Kraški dom vabi na ogled vese!° igre »Poročil se bom s svojo ženo« v 1 s vedbi amaterskega odra Jaka Štoka Proseka-Kontovela. Predstava bo v neCV Ijo, 27. t. m., ob 17. uri v Kulturneff domu na Colu. čestitke koncerti Societa dei concerti -Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 28. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili A. Specchi, F. Maggio, A. Bennici, A. Pay in P. Pol-lastri. Danes praznuje 71. rojstni dan m0i® draga mama MARIJA PISANI. Se »“ mnoga leta zdravja in veselja v na družbi ji želijo hči Laura z Dušano® snaha Marjuča, vnuki in vnukinje te mala pravnukinja Deborah. mali oglasi kino ARISTON - 16.45, 22.00 II tč nel deserte, r. B. Bertolucci, i. D. Winger. EKCELSIOR - 17.30, 22.15 La sirenet-ta, prod. Walt Disney. EKCELSIOR AZZURRA - 18.15, 22.00 Taxi Blues, r. Pavel Lounguine. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Senza es-clusione di colpi. NAZIONALE II - 16.00, 22.00 In nome del popolo sovrano, i. Nino Manfredi, Serena Grandi, Elena Sofia Ricci. NAZIONALE III - 16.00, 22.00 La bes-tia del peccato, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Stasera a časa di Aliče, r.-i. Carlo Verdone, i. Ornella Muti. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Atto di forza, i. A. Schwarzenegger. MIGNON - Danes zaprto. EDEN - 15.30 22.00 Una donna parti-colare, pom., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Rocky V., i. Sylvester Stallone. LUMIERE - 16.00, 21.30 Andrei Roub-lev. ALCIONE - 15.40, 22.10 Ghost (fantas-ma), r. Jerry Zucker, i. Patrick Swayze, Demi Moore. Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ IŠČEMO mlade sodelavce za kvalificif^ no delo v reklamnem sektorju, tudi Jugoslaviji. Tel. 722301/2. DAJEM LEKCIJE iz angleščine. Za m: formacije telefonirati v jutranjih 3 večernih urah na tel. štev. 280579 , V DOBERDOBU pri županstvu je odF osmico Arnaldo Kukuk. Nudi pijač0 1 prigrizek jesenskih kolin. , 22-LETNA UČITELJICA z večletni® izkušnjami pri izobraževanju tudi Pr zadetih otrok nudi lekcije osnovno50 cem ali pomoč kot otroška varušk Tel. (0481) 78092 ob uri kosila. , UNIVERZITETNA študentka nudi lek® je iz angleščine. Tel. 229234 ob u obedov. . : IŠČEM katerokoli zaposlitev v. Gorl Tel. (003865) 25901. , PISARNA išče knjigovodjo s prakso- i 365260. . V SREDIŠČU Opčin dajemo v naj® prostore za urade ali zdravniške am lante in skladišče. Tel. 211043. j PRODAM 80-basovsko harmoniko- 1 (0481) 882179. GOSTILNA na Krasu išče kuhinjsko P močnico. Tel. 421481 ob jutranjih ur PRODAM star fiat 128. Cena po d°gov m. Telefon 212293. Darujte za Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič Odhodi in prihodi na deželno letališče v Ronkah Urnik velja od 3. septembra 1990 nH Prihod letala 7.55 8.40 7.30 16.30 12.40 16.20 17.10 20.20 Prihod _ ivtobus* 11.30 15-20 23.40 15-30 16.00 19.10 22.50 23.10 •) Avtobusna proga od terminala pri tržaški železniški postaji do letali11 in obratno. Letalska agencija (Trst, Trg sv. Antona 1): Splošne letalske storitve ........ tel. (040)68017-630143-65108 Potniške rezervacije.............. tel. (040)61506-61507 Potovanja-križarjenja-počitnice __ tel. (040)61996 Menjalniške storitve ............. tel. (040)61996 Terminal ne železniški postaji ... tel. (040)422711 Blagovni ekspedit (iz Trsta)...... tel. (040)62105 Blagovni ekspedit (iz Ronk)....... tel. (0481)778000 (FAK 474437) Urnik potniške agencije: od ponedeljka do petka ........... 8.30-12.30 in 14.30-18.30 ob sobotah........................ zaprto Urnik urada na železniški postaji: od ponedeljka do petka............ 5.30-7.00, 8.30-12:00 in 13.30-18.00 ob sobotah........................ zaprto Urnik blagovnega ekspedita: od ponedeljka do petka............ 8.30-12.30 in 14.30-18.30 ob sobotah........................ zaprto je Agencijski uradi so zaprti ob sobotah, nedeljah in praznikih, avtobusni ser^orti, vedno zagotovljen in brezplačen. Ob dnevih, ko so agencijski uradi z P lahko kličete deželno letališče na telefonsko številko (0481)7731. Za Št. Odhod Odhod poleta avtobusa* letala MILAN AZ 313 dnevno 5.35 7.05 RIM AZ 307 dnevno 6.00 7.30 MUNCHEN LH 5499 od pon. do sob. 4.45 OTS MUNCHEN LH 5491 od ned. do pet. 13.30 15.00 RIM AZ 301 dnevno 10.00 11.30 MILAN AZ 315 dnevno 14.00 15.30 RIM AZ 311 od pon. do pet. 14.30 16.00 RIM AZ 303 dnevno 17.40 19.10 Iz Št. Odhod Prihod poleta letala letala RIMA AZ 300 dnevno 9.30 10.40 MtiNCHNA LH 5490 od ned. do pet. 13.05 14.30 MUNCHNA LH 5498 od ned. do pet. 21.25 22.50 MILANA AZ 314 dnevno 13.50 14.40 RIMA AZ 310 od pon. do pet. 14.00 15.10 RIMA AZ 302 dnevno 17.10 18.20 RIMA AZ 306 dnevno 20.55 22.05 MILANA AZ 312 dnevno 21.40 22.30 menjalnica TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE fixing MILAN Ameriški dolar ,. 1161,65 1140,— Japonski jen 8,504 Nemška marka .. 752,68 745,— Švicarski frank 902,15 Francoski frank 221,45 218,— Avstrijski šiling 106,991 Holandski florint .. . 667,76 664,— Norveška krona 192,75 Belgijski frank 36,52 35,50 Švedska krona 202,47 Funt šterling . 2211,50 2175,— Portugalski eskudo . 8,443 Irski šterling . 2010,40 1980.— Španska peseta 11,915 Danska krona . 195,28 192,— Avstralski dolar 914,60 Grška drahma 7,13 6,50 Jugoslov. dinar 1554,95 Kanadski dolar . 1011,50 950,— ECU BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Tale..: Sede« j Agencija 00 41' Nov kviz o čenčah od nedelje na Rete 4 v ,^v*zov še posebno na privatnih mrežah res ne manjka, bo i,0 ?erlusconijeve Rete 4 pa je kljub temu sklenilo, da kotuvrstHo v spored še enega z naslovom II ficcanaso ali, bi mu rplfi; p0 domače - Radovednež. Slonel bo na j » • ieK.11 po uumaue - nuauvea tak ] i! in zanimiv°stih o osebnostih, ki se gibljejo v spek-ka els^ern' političnem, športnem in kulturnem svetu, skrat-Do] na Vseh tistih osebnostih, ki jih je mali ekran že itak ari n se b° prvič pojavil prihodnjo nedeljeo, 27. janu-bo ri °k ?b-30, torej v osrednjem večernem pasu. Vodil ga Drv - neznani Flavio Andreini, po rodu iz Firenc, ki se s. !c sPoprijema s tako TV oddajo in ki je z Riccardom Di anom tudi soavtor oddaje. ^ ravijo, da bo kviz zgrajen v slogu »televizije resnice«, eh, in da se bo posluževal uel . ___ _ bo skušal zadovoljiti tisti Dre jrab°vedne Italije«, ki ga zanimajo vse skrite, grešne in bi plati najvidnejših osebnosti. Radovednež naj ki ri ? 1]0' ra?! *2' za^nje čase velik uspeh, j , Icnih oblik igre. Prav gotovo hn pQ e bistveno razlikoval od oddaj, kot sta, denimo, Blob in če Blob s svojimi odlomki in Paperissima s sed * P08116^! spodrsljajev ustvarjata v pravem pomenu be-vest' • n^e' zeh biti Ficcanaso oddaja, ki bo iskala »prave« bnri1 zanimivosti. Viri, ki se jih bo novi kviz posluževal, Vpr°.časopisi in druge oddaje, ki jih bodo sproti navajali. Vai . snja, s katerimi se bodo morali spoprijemati tekmo-ie iiir' bodo približno taka: »S kakšno umetniško zvrstjo se Varjal Piero Angela daljnega leta 1948?« Izbrati bodo tak T1 med štirimi možnimi odgovori, važno vlogo bosta stfi ’9rala sklepanje in tudi sreča. Ponujeni odgovori bodo: l6cP 1Zeri jazz pianist, plesalec rock and rolla, filmski igra-^ umetniškim imenom Fragolino. De »,Prvi oddaji bo na ogled posnetek, v katerem Ciriaco z vnDTta Prekine neki govor in plane v jok zaradi kreganja tik }nkorn- Tekmovalec bo moral povedati, zakaj sta se poli-sik„ niegov vnuk sporekla. Posnetkov bo seveda več. Mar-Sa bo razveselil črno-beli posnetek o striptizu očarljive tudi ^onroe' k°t posebno poslastico pa bodo pokazali irngi^uetek popolnoma golega Pippa Bauda. (Verjetno bo prSv rnani oboževalcev kot svetlolasa Marilyn!) V smislu doVa?9a vtikanja v zasebno življenje bo Radovednež posre-V e tutervju z gospo Sinagra, ki jo bo spremljal sin in bo Maranrat; govorila o spornem očetovstvu Diega Armanda na f0t 0Ile- Vsak teden bo za nagrado predmet, ki bo vezan ^grafijo, denimo, fotoaparat ali zoom. plat Ficcanaso bo skušal na vse načine osvetliti tisto vztra, avtlih zvezd in zvezdnikov, ki je bila doslej v senci, vedei k° na tistih skritih plateh, o katerih se je morda kaj t’- °'a niso bile nikoli do konca razkrite. »Čim ostrejši in ‘ J bodičasti bomo,« zagotavljajo uredniki in avtorji. Prav gotovo bodo skušali na vse načine uresničiti svoj Palj v ' b>a bo oddaja še živahnejša, bodo tekmovalci nasto-2a parih, ki jih bodo sestavljali moški in ženska, zaključek pa: Piero Angela je bil res jazz pianist! PAOLO PIERSANTI Gumni Stavro Santarosa m Radiouno % Na Italijanski deželni radijski mreži Radiouno se ob torkih popoldne (ob 14.30, s ponovitvijo ob nedeljah ob isti uri) z nadvse zadovoljivim uspehom nadaljuje rubrika A tu per tu, ki jo ureja Daniele Damele ob režijski pomoči Giancarla Dega-nuttija. Gost današnje že tretje oddaje bo Gianni Stavro Santarosa (na sliki), založnik, ki se prvenstveno ukvarja z mladinskimi knjigami v raznih jezikih, istočasno pa je tudi eden od družabnikov novega podjetja Edigraf, ki tiska naš Primorski dnevnik in dnevnik TriesteOggi. Gianni Stavro Santarosa, ki je ta trenutek podpredsednik tržaške Zveze industrijcev, se bo z urednikom Danielom pogovarjal o svojih izkušnjah in doživetjih, prav gotovo pa bo spregovoril tudi o Trstu in o perspektivah, ki jih ima to naše mesto na industrijskem področju. Kot omenjeno, bodo rubriko ponovili v nedeljo ob 14.30. Največ gledalcev za TV dnevnike in poročila o vojni Vojna v Zalivu privablja pred male ekrane neverjetno število TV gledalcev in bo prav gotovo ostala zapisana v zgodovini kot vojna, ki so ji ljudje sledili pred malimi zasloni. Kljub polemikam in negodovanju, ki se dvignejo od časa do časa in zadevajo zdaj eno zdaj drugo mrežo (trenutno je v središču pozornosti predvsem tretja državna mreža) so podatki o nedeljski gledanosti sporedov sorazmerno zanimivi in nadvse zgovorni. Na vseh treh državnih mrežah so TV dnevniki v nedeljo zvečer privabili pred ekrane skoraj 10 milijonov gledalcev več kot druge nedeljske oddaje. Na RAI 1 je dnevniku ob 20. uri sledilo 11.520.000 gledalcev, drugemu delu sicer priljubljenega TV filma Cane sciolto pa le 5.584.000 gledalcev, kar prav gotovo ni malo. Na RAI 2 je dnevniku ob 19.45 sledilo 7.551.000 gledalcev, priljubljeni »soap operi« Beautiful pa je uspelo »ohraniti« svojih 5.699.000 gledalcev. Polurni športni rubriki Domenica Sprint je sledilo 4.547.000 gledalcev. Na RAI 3 je dnevnik ob 19. uri pritegnil 5.057.000 gledalcev, Donatella Raffai s svojo oddajo Chi l'ha visto pa je zadržala pred malim ekranom 4.968.000 gledalčev. Nekoliko drugače so si gledalce delile mreže Fininvesta. V prvem večernem pasu je 4.222.000 oseb, in torej največ, pritegnil film s Christoperjem Lambertom Greystoke na Canale 5. Vesti, ki jih ima ista mreža na sporedu ob 18.40 so zanimale samo 2.428.000 oseb. Studio aperto, ki ga vodi Emilio Fede na Italia 1 19.45 in 20. uri je komaj dosegel milijon gledalcev, nanizanki / vidni di časa pa je_ malo kasneje sledilo 2.972.000 oseb. Športa oddaja Pressing je prvič pritegnila pred ekrane 1.499.000 oseb, ki pa so zdrknili v drugem delu oddaje (med 22.30 in 23.20) na 1.358.000 oseb. Vsekakor zadovoljive podatke je dosegla Rete 4, zaslugo pa imata edino simpatični poročnik Colombo in nova epizoda o njegovem raziskovanju, ki sta zadržala pred malim ekranom 2.229.000 oseb. Nova kaseta skupine Don Mentony Blues Ena od najbolj zaposlenih slovenskih skupin bo letos spomladi praznovala pet let skupnega dela. Prva tri leta neobveznega preigravanja starih standardov s koreninami v bluesu so zasedbo, ki je po afiniteti, če že ne generacijsko vezana na rock'n'roll prvih povojnih desetletij, počasi pripeljala v prve vrste domačega rocka. Don Mentoni Blues Band je bil sprva specializiran za repertoar skupine The Rolling Stones, preboj v prve vrste pa jim je predlani zagotovila predvsem Dobra mrha, priredba Claptonov e skladbe Tulsa Time. Skladba je dala tudi ime drugi kaseti, ki je izšla jeseni leta 1989 pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana. Prva kaseta Don Mentoni Blues Band je izšla jeseni 1988 pri Helidonu. Skupina si je nadela ime po Mihi Mentoniju (orglice in tamburin), ki ga od lanskega poletja ni več v zasedbi, od tod tudi sprememba imena v Don Mentony Band. Na kaseti je bilo deset rockovskih standardov in Highland Blues, priredba ene od bolj znanih tem iz repertoarja ansambla Avsenik. Na Pop delavnci '88 so dokaj neopazno nastopili z eno od svojih prvih avtorskih pesmi Roli, potem pa so v začetku leta 1989 posneli Dobro mrho. Radijske valove je osvojila šele aprila istega leta. Besedilo je v četrt ure napisal vodja skupine Janez Zmazek-Žan, bivši kitarist legendarnih Buldožerjev, ideja pa se je rodila pred ljubljanskim bistrojem Slonček, čeprav mu je pesem ležala »na duši« še iz časov Stopoteke iz sredine 70. let, ko so jo vrteli na koncu programa. Še sedaj jo morajo na nastopih zaigrati tudi po večkrat. Rekord je menda pet izvedb na enem koncertu! Njihov zaščitni znak je od Mrhe sem postal ljubljanski žargon, ki po njihovem mnenju ozemeljsko in narodno pripadnost v rocku ponazarja bolje kot razvpita harmonika. Sedanja zasedba (Jani Kovačič - vokal, Janez Hostnik -kitara, Janez Zmazek - kitara, Frenk Brajer - bas, Robert Frič - bobni) je tretjo kaseto Rad bi bil baraba posnela jeseni v studiu Tivoli s samim šefom studia Acom Razbor-nikom, producenta pa sta bila Janez Zmazek in Toran Črnkovič. Na kaseti je deset novih posnetkov (od teh jih je kar osem Zmazek tudi sam zapel), devet avtorskih in ena priredba. Pesem ima spremenjeno besedilo in že nekaj novejše zgodovine, saj sta jo pred osmimi leti že izvajala z Vladom Kreslinom. Na kaseti je tudi Balkan, prva od novih uspešnic, dostojna naslednica Dobre mrhe in Rekla je ne (prva nagrada strokovne Žirije na Pop delavnici '90). Kaseta in CD se zraven dobre produkcije ponašata tudi z nadvse okusnih ovitkom dizajnerja in fotografa Dejana Habih-ta. Don Mentony Band je novo kaseto uradno prvič promoviral 13. decembra 1990 na skupnem nastopu s Sokoli v ljubljanski pivnici Jama. Laserska plošča je izšla v omejeni nakladi, za bonus pa so ji dodali še posnetka Oblaki so rudeči in Dobra mrha. Don Mentony Band se tudi na svoji tretji zbirki pesmi drži koncepta prvinskega rocka z nepos-redim, odkritim tekstovnim delom, vse skupaj pa stoji trdno na tleh in v živo vžge še bolje kot na plošči. današnji televizijski in radijski sporedi ‘1 j r _ mattina l0’l5 KT^no: Uno ~ jjnizanki: Un anno hur V^ta' H Benve-, h a »Le Dune«, vmes ‘Mo ^ at;ke vesti , „,ariete: Occhio al bi-9.55 ^lett0 9,Os vleille ‘n kratke vesti 9.55 Piacere Raiuno v smučanju: moški ^ RAI 3 SP 13.30 ?}aloin ~ Moo i;nevnik - tri minute j. ajk: Avstralski sokol 5.00 uranske kronike 15.30 Ojniki danes a,„rosk‘ variete: L albero 6.00 ufUrro !'55 ulad‘nska oddaja: Big! j 6-05 Ai,?ar^an,enta in vesti 8-45 ]2yUalno: Italia ore 6 lo Deli anka: Un anno ^ ?*J “žffTG1» 23 on altrre6te: Raimondo e le ^.45 nnfVnik ^Ok • i di n" Le disavventure 1.10 ^orni Mezzanotte e troški laboratorij Bim ___________, ^ F?ihri.lja Brady (kom ' , Marakatumba Tra^a -1' .195°. r. Enzo lOo Scel o 1 k Renato Ra-25 4k^aoloStoppa) Udr “e ln°' Gente comu-5 kvizi. n 12.35 r pranzo e servito, Pre2?r> ris' 13.20 O.K. II ° Otro|lar ‘amone l8u bhinh= 1 variete: Bi 19.35 T 9‘0C0 de‘ nove, 20.ls lo ra nioglie e mari- fe Radio Londra . Va««Blartizia ^.40 ' ^eHezze sulla te $8,™*ur“io Co' '■ŠO Niop*ariotizia Swndra(Pon-) by M n : Marcus Wel- n61adro " 2-40 Operazio- 7.00 Risanke, nan. Lassie in otroški variete 8.30 Nanizanka: Adderly 9.30 Aktualno: Radio anch'io 9.55 SP v smučanju: moški slalom 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes, Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.35 Film: Tramonto di fuoco (vestern, ZDA 1956, r. Jack Arnold) 17.00 Vesti in iz parlamenta 17.10 Videocomic 17.45 Nanizanka: Punky Brewster 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: I due carabinieri (kom., It. 1984, r. Carlo Verdone, i. Enrico Mon-tesano, Massimo Boldi) 23.15 KPI včeraj in jutri 23.15 Dnevnik, Pegaz, Dosje 0.20 Film: Sguadra infernale (vestern, ZDA 1961, r. Herbert Coleman, i. Au-die Murphy) 11.45 Smučarski tek (iz Lava-roneja) 12.00 Dok.: Meridiana - Preizkusna narava, Restavriranje umetnin, Zanimivosti na zemlji, Bitka pri Marengu 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok.: Zdravje v blue-je-ansih, 15.00 Lutka po imenu Ostržek 15.30 Ice mountain bike 16.10 Rubrika: A tutta volley 16.40 Odprti prostor 17.00 Drobci 17.15 Nanizanki: I mostri - La patente, 17.40 Vita da strega 18.05 Dok. oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.25 Varieteja: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato, 20.30 Blob 21.35 Aktualno: Vojna na ekranu 23.10 Nočni dnevnik 23.40 Film: Duello mortale (r. Fritz Lang, i. Walter Pidgeon, Joan Bennett), vmes dnevnik Lir TV Slovenija 1 TV Koper 9.00 Zgodbe iz školjke 10.00 Šolska TV: izobraževalna oddaja Kulturna dediščina - Zadar, 10.30 dok. V hribih se dela dan - Sedem očesc 11.05 Izobraževalna oddaja: Kvaliteta življenja 11.35 Šport: Sedma steza 11.55 Oddaja o kulturi: Osmi dan 12.40 Video strani 15.00 Žarišče (pon.) 15.30 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Šolska TV (pon.) 18.15 Spored za otroke in mlade: dok. Zgodovina Vatikana - Od Konstantina v naš čas (pon.) 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Prepričevanje 20.55 Novosti s knjižnih polic 21.05 Koncert Dannyja Kaya z newyorškimi filharmoniki (1. del) 22.15 Dnevnik in vreme 22.40 Nočni program Sova, vmes nanizanki To ni služba za ženske in Vrnitev Arsena Lupina 24.00 Video strani 16.00 16.30 17.30 18.45 19.00 19.20 19.25 20.00 21.30 22.15 22.30 Šport O zamejskem športu: 6. krog Studio 2 Koper Odprta meja TVD Stičišče Video agenda Otroška oddaja Film: La bambola di cera (VB 1967, r. Freddie Francis) Nanizanka: Justice Loto in TVD Novice Rubrika: Settimana gol L Ih TV Slovenija 2 9.55 SP v smučanju: moški slalom, 12.55 2. tek, 16.00 povzetki 17.00 Hokej: Olimpija-Jeseni-ce (1. tretjina) 17.35 Studio 2 Koper 18.35 Hokej: Olimpija-Jeseni-ce (3. tretjina) 19.15 Tamburaši FS Koleda 19.30 Dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.30 Žrebanje lota 20.35 Pozdrav Gregoryju Pečku in film Škrlatno in črno (dram., ZDA 1983, r. Jerry London) 0.10 Vutel RETE 4 8.30 Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.00 Cosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.30 Per Elisa, 11.30 Topazio 13.05 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia pic-cola solitudine, 15.15 Pic-cola Cenerentola, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre d'amore 18.15 Kviz: Čari genitori 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati, 19.30 Linea continua 19.40 Nadaljevanka: Marilena 20.30 Aktualno: Linea continua (2. del) 23.00 Dokumentarec: Gaia -Projekt okolje 23.30 Šport: Veliki golf 0.35 Film: Alphabet City (pust., ZDA 1984, r. Amos Poe, i. Vincent Spano) ITALIA 1 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Nanizanke: La famiglia Addams - Gli Addams alle preše con la spia, 9.00 L'uomo da sei milio-ni di dollari - Corri, Ste-ve, corri, 10.00 La donna bionica, 11.00 Sulle stra-de della California - Fi-rebird, 12.00 T.J. Hooker - Ladri della strada, 13.00 Happy Days - Ouando gualcuno non sa nuotare 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz: Urka 15.30 Nanizanke: Tutti al col-lege - Dottor Cupido, 16.00 Compagni di scuo-la, 16.30 Mai dire si, 17.30 Simon & Simon - Mike e Pat, 18.30 MacGyver -Pericolo nucleare, 19.30 Genitori in blue-jeans 20.00 Risanka: Peter Pan 20.30 Film: Homeboy - Ragaz-zo di famiglia (dram., ZDA 1988, r. Michael Se-resin, i. Mickey Rourke, Debra Feuer, Christop-her Walken) 22.40 Športni pregled: Torkov priziv (vodi Maurizio Mosca) - 0.10 Filmske novosti 0.15 Variete: Holiday on Ice (vodita Claudio Lippi in Fiorella Pierobon, pon.) 2.15 Filmske novosti ODEON 13.00 Človek in zemlja 13.30 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padrone, 16.00 Pasiones 17.00 Film: La donna che vo-glio (dram., ZDA 1938, r. Frank Borzage, i. Spencer Tracy) 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Capitan Power 20.30 Film: La citta e salva (krim., ZDA 1950, r. Bre-taigne VVindust, i. Hum-phrey Bogart, Ženo Mo-stel) 22.30 Nanizanka: Casalingo superpiii 23.00 Film: La morte ha fatto F-uovo (dram., It. 1967, r. Giulio Ouesti, i. Jean-Louis Trintignant, Gina Lollobrigida) 18.10 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Neurejeni potopis 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Revija modne kolekcije za pomlad-poletje 91 22.15 Rubrika: Crono 22.50 Nočne vesti 23.20 EP v umetnostnem drsanju (iz Sofije) 1.15 Film: La luna e tramon-tata (vojni, ZDA 1941, r. Irving Pichell, i. Cedric Hardwicke) TELEFRIULI TMC 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Prijateljska narava 9.50 SP v smučanju: moški slalom (1. tek) 11.10 Nadaljevanka: Potere 11.50 Kosilo z Wilmo 12.20 Nan.: Doris Day Show 12.50 Moški slalom (2. tek) 13.30 Dnevnik in šport 14.00 Rubrika: Ženska TV 15.00 EP v umetnostnem drsanju (iz Sofije) 15.00 16.00 18.00 19.00 19.30 20.00 20.30 21.30 22.30 23.00 1.00 Roza salon Otroška oddaja Nad.: Vite rubate Igra: Marameo Dnevnik Rubrika: Zelena dežela Nadaljevanka: Mia cugi-na Rachele Dokumentarec: Kvark Nočne vesti Film: Macbeth (dram., 1971, r. Roman Polanski, i. John Finch) Nočne vesti TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Odprti prostor; 8.40 Coun-try club; 9.30 Ženska v ospredju; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Kaplan Martin Čedermac (France Bevk, 19. del); 11.45 Italijanski kantavtorji; 12.00 Starost danes; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13,25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Pesniške podobe; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Znanje ža prihodnost; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Šansoni; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Tovarna sanj; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 14.40 Popevka; 15.00 Naše sanje; 16.00 Oddaja o turizmu; 17.00 Glasba; 18.00 So-uvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 17.30 Oddaja o modi: Cest la vie; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta. Občino bo vodila koalicija KD-KPI-PSDI-PRI V Tržiču šele pozno ponoči glasovanje o novi občinski upravi Tržič je po vsej verjetnosti danes ponoči dobil novo občinsko upravo. V trenutku ko poročamo (malo pred polnočjo) tega sicer še ne moremo zagotovo trditi, saj je seja občinskega sveta še v polnem teku. Po drugi strani pa je tudi malo verjetno, da bi v zadnjem trenutku prišlo do kakega presenečenja, ki bi preprečilo izvolitev nove koalicije na osnovi dogovora med KD in KPI ter s soudeležbo PSDI in PRI. S tem se v bistvu zaključuje dober mesec trajajoča kriza, ki se je tik pred božičem začela z napovedjo KD, da prekine sodelovanje s socialisti. Stranke nove večinske koalicije so že nekaj dni kasneje dosegle okvirni dogovor za oblikovanje nove uprave, reševanje krize pa se je zapletlo zaradi pritiskov socialistov in pokrajinskih ter deželnih voditeljev same KD, ki so skušali na vsak način preprečiti oblikovanje atipične koalicije v Tržiču zaradi verižnih posledic, ki jih utegne to imeti v drugih upravah. Nasprotovanje sporazumu KD-KPI je prišlo do izraza tudi na sinočnji seji tržiškega občinskega sveta. Najbolj ostri so seveda bili socialisti. Svetovalca Maiani in Busatto (oba PSI) sta skupno govorila skoraj poldrugo uro in razložila, zakaj po njunem mnenju nova uprava ne more imeti nikakršne bodočnosti. Menila sta, da je nastala z izrazitim protisocialističnim predznakom, da so ji botrovali politični opor- tunizem in osebni interesi posameznih veljakov, da ne bo imela opore izven Tržiča in bo zato osamila mesto. Kritizirala sta KD in KPI, češ da sta stranki v krizi, da ju pogojujejo notranje delitve in jih prav to sili v brezperspektivni politični objem. Ostre puščice sta namenila tudi Espositu (PSDI), ki naj bi bil skrivni tkalec krize, ker hoče s pridobitvijo pomembnih odborništev za urbanistiko in javna dela postati "gospodar" Tržiča. Germano (KD), ki ne soglaša z izbiro večine v lastni stranki, je predlagal ponovno odložitev, da bi še enkrat po- skusili obdržati zavezništvo s socialisti. Iz posegov Esposita (PSDI), Gher-ghette (KPI) in drugih svetovalcev nove koalicije pa je poleg odločnih odgovorov na očitke prišel do izraza namen, da se vsekakor oblikuje nova večina, ki so jo označili kot edini možni izhod iz krize in konfliktualnih odnosov med dosedanjimi zavezniki. V novem odboru bi morali z županom Calzoralijem (KD) sedeti še podžupan Persi (KPI) in odborniki Del Bello in Perrone (KPI), Murgia in Por-ciani (KD), Esposito in Montagnani (PSDI) ter Sartori (PRI). V kratkem urejanje Birse Po skoraj treh mesecih od zadnje poplave na območju Romansa, se bodo posegi v strugi Birše, kot kaže, vendarle začeli kmalu izvajati. V Romansu je bil te dni sestanek med predsednikom ustanove za vodno gospodarsko v Benetkah, deželnim skrbnikom za javna dela, pokrajinskim načelnikom državnega tehničnega urada, pokrajinskim odbornikom za gospodarsko in prostorsko načrtovanje ter predstavniki občinske uprave. Predstavniki Ministrstva so na omenjenem sestanku izrekli pripravljenost, da se takoj prične izvajati prvi poseg, v vrednosti 500 milijonov lir. S tem bi omogočili hitrejše odtekanje vode in zmanjšali nevarnost poplav. Na sestanku so se dogovorili tudi za sestavo tehnične komisije, v njej- bodo predstavniki ustanove za vodno gospodarstvo in pokrajinske uprave, ki naj preuči celotno problematiko urejanja porečja Birše in naj nudi načrtovalcu smernice, za sestavo globalnega načrta, kakor tudi prvega izseka za dela v vrednosti dveh milijard lir. V galeriji Katoliške knjigarne Razstava del grafika S. Žerka iz Škofje Loke V galeriji Katoliške knjigarne so v soboto odprli ^razstavo slikarja in grafika Staneta Zerka. Ob tej priložnosti sta, po pozdravnem nagovoru Draga Legiše, o umetnikovin stvaritvah v slovenščini in italijanščini spregovorili Nives fvlarvin in Franka Padovan. Stane Žerko, ki živi in Karmelo Budihna bivši predsednik OLO Nova Gorica V Ljubljani je pred kratkim preminil inž. Karmelo Budihna, nekdanji predsednik okrajnega ljudskega odbora v Novi Gorici. To funkcijo je opravljal v letih od 1955 do 1961, to je v prvem obdobju odpiranja meje med Italijo in Jugoslavijo, v obdobju uvajanja videmskega maloobmejnega sporazuma. Zatem je bil pokojnik konzul SFRJ v Celovcu, kot strokovnjak na področju gozdarstva pa je več časa opravljal tudi funkcijo pomočnika republiškega sekretarja (ministra) za kmetijstvo in prehrano. Bil je poslanec zvezne skupščine. Njegovi nekdanji sodelavci pri vodstvu okraja se ga spominjajo predvsem kot človeka, ki si je zelo prizadeval, da bi v Novi Gorici zadržali kadre v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, ki so takrat odhajali v druga središča in tudi v tujino. Karmelo Budihna se je rodil na Ustju pri Ajdovščini leta 1916, šolal pa se je za gozdarskega inženirja. Precej let je živel v Ljubljani, kjer se je tudi naselil potem ko je zapustil aktivno politično delovanje. SSk zavrača Scaranove izjave Očita mu samovoljno obnašanje ob avdiciji o zaščitnem zakonu Kot smo poročali, so na petkovem izrednem pokrajinskem kongresu Slovenske skupnosti razpravljali o novi politični usmeritvi stranke. Srž teh kongresnih odločitev so strnili v sklepno resolucijo. Po uvodnem sklicevanju na osnovna načela deželnega statuta SSk, poudarku da je njen glavni namen skrb za obstoj in razvoj slovenske narodnostne skupnosti ter da je stranka namenjena vsem pripadnikom manjšine, se obvezujoči del resolucije glasi: POUDARJAMO, da v luči vedno večjih polariziranj znotraj slovenske manjšine v tabora SKGZ in SSO MORA Slovenska skupnost najti svoje pravo mesto med obema organizacijama in postati avtentična zagovornica vseh tistih sil, ki si v Italiji prizadevajo, da ostane slovenska prisotnost pristna in odločujoča. Na kongresu so razpravljali tudi o postopku za odobritev zakona o globalni zaščiti in se s tem v zvezi zlasti obregnili ob stališča, ki jih je med avdicijo pred člani pristojne senatne komisije iznesel goriški župan Scarano. SSk očita županu, da je v Rimu predstavil le neka svoja osebna gledanja na ta problem, ki nikakor ne izražajo stališč vseh partnerjev večinske koalicije v goriški občinski upravi in pomenijo kršitev večinskih dogovorov med strankami koalicije. Kritika Slovenske skupnosti na račun županovih izjav je tokrat precej ostra, saj napovedujejo zahtevo, naj se tudi ta problem vključi med vprašanja, ki bodo predmet že napovedanega preverjanja med strankami koalicije. To zahtevo in distanciranje od županovih stališč so vključili v izjavo, ki so jo odobrili na petkovem izrednem kongresu in se glasi: V zvezi z avdicijo goričkega župana A. Scarana dne 9. 1. 1991 v Rimu pred ožjim odborom prve senatne komisije o zakonskih predlogih za zaščito Slovencev v Italiji, izjavlja Slovenska skupnost, zbrana na izrednem občnem zboru sledeče: Goriški župan se sploh ni posvetoval z občinskim odborom glede vsebine izjav, ki jih je nameraval v Rimu zagovarjati; zato bo Slovenska skupnost, tudi skupaj z drugimi strankami večine, zahtevala razčiščenje v zvezi z županovim samovoljnim obnašanjem. Kar se tiče vsebine izjav župana Scarana, te izražajo predvsem zastareli strah večine pred manjšino; večina sicer priznava obstoj Slovencev in jim je pripravljena podeliti nekatere pravice; v bistvu pa gre pri tem za zaščito, kot bi šlo za kako živalsko vrsto, ki se zanjo bojimo, da bi izumrla, a pazimo tudi, da se ne bi preveč razširila in okrepila. Tako gledanje seveda Slovenska skupnost odločno zavrača, ker meni, da bi moral večinski narod priznati, da predstavljajo Slovenci za Gorico obogatitev in da prav s svojo različnostjo veliko dajejo tudi večini. Župan Scarano je s svojim obnašanjem kršil medstrankarske odnose, s svojimi izjavami pa ni sledil lepim besedam o miru in sožitju, ki jih večkrat izreka na srečanjih s Slovenci s te in z one strani meje. _ za mir in Molitve vernikov, spomin deportirancev, oporečništvo zelenih Ljudje na Goriškem so tudi včeraj čelo. Vdove in sirote si že nadevajo V nedeljo so o vojni v Zalivu r< Ljudje na Goriškem so tudi včeraj pozorno in zaskrbljeno sledili vestem o vojni v Zalivu. Večjih manifestacij, če izvzamemo protestni sit-in tržiških dijakov, včeraj ni bilo. V Gorici so se dijaki po štirih dneh stavk in demonstracij vrnili v šole, njihov protest proti vojni pa bo - kot napovedujejo - v prihodnjih dneh zadobil drugačne oblike, ki naj bi ne okrnile redno odvijanje pouka. Močno prizadevanje za mir je občutiti tudi v stališčih in delovanju goriš-ke Cerkve. Verniki so med nedeljskimi mašami ponovno molili za mir. V poročilu za tisk, ki smo ga prejeli z nadškofije, je rečeno, da prizadevanje Cerkve za mir ni nikakršen udobni pacifizem ali beg iz stvarnosti, pač pa zavzeto delovanje za to, da bi mir ne pomenil samo odsotnost vojne, ampak tudi soočanje z dramatičnimi stvarnimi problemi življenja, medčloveških in družbenih odnosov ter obstoja narodov. Mir, poudarjajo, je obenem božji dar in pridobitev, za dosego katere se morajo verniki aktivno zavzemati tudi v vsakodnevnem obnašanju in izbirah. »V tem trenutku,« piše v sporočilu, »molitev kristjanov (v občestvu z vsemi ljudmi dobre volje), ni usmerjena v podporo stremljenju po zmacji in nadvladi nikogar, pač pa je prošnja, naj se vojna neha; ne samo, je tudi izraz solidarnosti še posebej do kogar - kot še posebej vojaki in vladarji - nosi težko odgovornost izbir ali je dramatično izpostavljen življenjski nevarnosti.« Odločna stališča proti vojni in razreševanju mednarodnih sporov s pomočjo orožja prihajajo tudi z drugih strani. »Osvobajanje Kuvajta se je za- čelo. Vdove in sirote si že nadevajo žalne obleke.« S tema stavkoma se začenja izjava goriškega Združenja deportirancev v nacistična taborišča, ki so jo poslali predsednikom italijanske vlade, poslanske zbornice in senata. »Kdor trdi, da je bila vojna neizbežna in da ni več bila možna rešitev krize po mirni poti laže in preklinja,« pišejo deportiranci in nadaljujejo: »Odprla so se svetišča in začelo se je čaščenje in žrtvovanje na oltarjih zlata in petroleja. Žrtvovanje ljudi. Vse to je nesprejemljivo za generacije, ki so doživljale žalost in solze let 1939-1945: let vojne in pokolov. Te generacije obsojajo današnjo vojno in vse, ki je niso preprečili. Italija naj spoštuje svoj temeljni zakon - ustavo. Vlada naj se ne pusti vplesti v absurdno, napačno in nepotrebno vojno, ki ne rešuje problemov, ampak jih še zaostruje. Zato naj nikar ne skuša predstaviti vojno kot policijsko operacijo, pač pa naj se zavzame za to, da bi orožje umolknilo in da se spet ubere pot razuma.« V nedeljo so o vojni v Zalivu razpravljali tudi na skupščini goriških zelenih in osvojili stališče, ki se navezuje tako na ustavna določila kot na mirovniška stališča, ki jih gibanje zelenih zagovarja tudi na vsedržavni ravni. Poudarili so odločno zavračanje uporabe orožja pri razreševanju mednarodnih sporov in naslovili javnosti poziv, naj aktivno izrazi nasprotovanje vojni tudi z udeležbo na manifestacijah za mir. Poleg tega zeleni pozivajo vsakogar, še posebej pa mladino, naj se posluži pravice do ugovora zaradi vesti in naj se s tem aktivno zoperstavi možni soudeležbi v vojni in nasilju. V ta namen so na vsedržavni ravni usposobili center za informacije in teh-nično-pravno pomoč. Interesenti lahko telefonirajo v Rim na številki (06) 67602178 (parlamentarna skupina zelenih) ali (06) 4820863 (vsedržavna federacija zelenih), lahko pa se tudi oglasijo na sedežu zelenih v Gorici v Ul. Formica 3 (tel. 32540). SLOVENSKO Gledališka sezona 1990/91 GLEDALIŠČE federico garcia lorca Kaj pravijo rože Režija META HOČEVAR Uprava SSG se oprošča, ker ji včeraj iz tehničnih razlogov ni uspelo zagotoviti prevoza naročnikom. Za prevoz bo poskrbljeno danes in sicer z istim voznim redom kot običajno. V torek, 22. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici — red B. Abonmajska sezona Mino Bellei v Verdiju "La vita non e un film di Doris Day", je naslov gledališke predstave, ki bo na sporedu jutri zvečer v Verdijevi dvorani ob 20.30. Gre za peto predstavo v letošnji abonmajski sezoni italijanskega gledališča. V glavni vlogi nastopa Mino Bellei (sicer preoblečen v žensko). Bellei je tudi avtor teksta in režiser. Soigralki sta Marisa Mantovani in Gianna Piaz. Predstava je bila prvotno najavljena za 25. januar. Zaradi organizacijskih razlogov so jo anticipirali na jutri. Naslednja predstava bo 4. februarja. Posvet o gospodarjenju v Sovjetski zvezi Oblike gospodarskih pobud in izkušnje operaterjev v novem okolju sovjetskega gospodarstva. Tak je naslov posvetovanja, ki ga v četrtek, 24. t. m., ob 17.30 prireja Združenje indus-trijcev v sodelovanju z mednarodnim institutom ISIG. Uvodno besedo bo imel dr. Alberto Gasparini ravnatelj goriškega instituta, zatem pa bo spregovoril Vladimir Schlapentokh z no-vosibirske in washingtonske univerze. Zaključni poseg bo imel Giovanni German. ■ Priliv pribežnikov se je v Gorici v zadnjih dneh nekoliko zmanjšal. Po vesteh, ki so nam jih posredovali v uradu za tujce na kvesturi, naj bi v zadnjih dveh dneh ustavili šest pribežnikov in jih nato spet pospremili čez mejo. V nedeljo so izsledili štiri maroške državljane, včeraj pa še dva Poljaka, ki sta prav tako prišla skrivaj čez mejo. dela v Škofji Loki, je goriškemu činstvu dobro poznan. Pred ney \ nim je namreč svoja dela razstavi/ , v prostorih Kulturnega doma --grič na Bukovju. »Če se ozremo n likovno ustvarjanje Staneta Zerk od začetka do danes«, je v predst vitvenem listu ugotovil Andrej Pa.. lovec, »bomo odkrili zanimivega si karja, ki se vedno znova vrača k z četkom svojega ustvarjalnega P); stopka. V dvajsetih letih njegove9 ustvarjanja bi danes ob celotne.^ slikarjevem opusu, ko že lahko nekoliko bolj oddaljenega zorneft kota motrimo na Žerkovo delo, °se krili v glavnem tri cikluse. Ti med seboj prepletajo in se vlb® ,a. dvigujejo eden nad drugega v k litetni rasti.« jai Razstava bo odprta do 23. februaiJ Na sliki foto Pavšič - trenili ob odprtju Žerkove razstave v 9 leriji Katoliške knjigarne. Razstava F. Duga odprta do 7. aprila Goriško občinsko odborništvo ^ kulturo sporoča, da bo razstava 9r® 2-Franca Duga odprta do 7. aprila- . stavo, ki so jo ob prisotnosti pri?1* rja ga umetnostnega kritika Viti Sgarbija otvorili 3. novembra lan*1 nameravali zapreti 13. januarja. Brišk* razna obvestila c«; Društvo slovenskih upokojencev wp, rica priredi v soboto, 9. februarja, ra2-ure dalje v prostorih gospodarskega stavišče Espomego pustno veteG°'itelj' zabavnem popoldnevu, pod pokro vaJ stvom Kulturnega doma, bo sotlsjra(1i tudi priznani ansambel. Zaintere lahko najavijo svojo udeležbo do c ji 24. t. m., pri poverjenikih, odborm£ na sedežu društva samo v četrtek 10. in 11. uro. G°' Društvo slovenskih upokojence^jje rica sporoča, da bo od 1. februarja sedež društva odprt vsako sredo o do 11.00 in ne več ob četrtkih. je latenski odsek KD Danica sklic"! r o t. m. ob 19.30 sestanek, kjer bo 9" j,0 ^ pripravi proslave 8. marca. Sestane KŠC Danica. kino Gorica te nel d®5 ierdri CORSO 17.30-22.00 »II Režija B. Bertolucci. . a V- VERDI 18.00-22.00 »La storia VITTORIA 17.30-22.00 »Quel d®5‘,cd3il bagnato sotto la pelle«. PreP mladini pod 18. letom. Tv žic -e ji EKCELSIOR 17.30-22.00 »La dottore e Tinfermiera«. PreP mladini pod 18. letom.« COMUNALE 20.30 Gledališka Pr® "Komedija za dve liri". Nova Gorica o0 ,a°- SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20 talni poziv«. ^rj fa11’ SVOBODA (Šempeter) 20.00 »D° tje«. gOR,C* tč DEŽURNA LEKARNA V G - ? Al Giardino — Korzo Verdi « 531879. žjčF DEŽURNA LEKARNA V TR£ j)? Alla Salute — Ul. C. CosuliC tel. 711315. pogrebi^ $01 :V f i°'3n iz spiosne oomisnu-e > “{jaje, ou nsk0 Justu in na glavno P0k°PaIv M&Vgtj *?' Danes ob 9. uri Maria ^05,Sp5uZi0,}3l^ no iz splošne bolnišnice v H: sv. dem), ob 9.30 Jožica Uršič va 3(j iz splošne bolnišnice v C;-/ob.UkO ce na glavno pokopališče, ol? 0inišn’c tino Cociancig iz splošne Krmin. So Slovenci v Laškem deležni zadostne pozornosti ? Pregled dveletne dejavnosti na občnem zboru društva Jadro V priredbi Slovenskega planinskega društva Planinski večer o lanski ekspediciji na Everest ■ V Petek je bil v Ronkah drugi redni ^ eni zbor kulturnega društva Jadro. V0 ustanovljeno decembra In z. namenom, da oživi kulturno de-^vanje v Laškem in opravlja po-ernbno vlogo socializacije in združe-i, nla Slovencev na tržiškem in ron-področju. lo ki ni z^or ie odprl predsednik Kar-r Jančič, ki je v svojem uvodnem po-j-uu primerjal laško področje s kr-j^^kim, miljskim in čedajskim, kjer v ^(ovenci soočajo s podobnimi teža-iju01*' Nato je naštel nekaj pobud, ki (j0 fe ‘njelo društvo, v katerih je prišla k, ,}zraza skrb za slovenski jezik in za km*0' Omenil je namreč ljubiteljsko 0^.. rno delo, odlične stike z ronsko ob':insk° upravo, ki je tudi omogočila Urpri* z*30r v občinski sejni dvorani, n bdev društvenega sedeža v Romja-orii- Vekk uspeh tečajev slovenščine za ziv*5'6' ki že nekaj let imajo velik od-HU ln razne druge pobude s predavaje *na- raziično tematiko. Spregovoril pr Vb' o težavah šoloobveznih otrok, kat VSem 0 čredno težkem položaju v Uvnrf® se nahaja osnovna šola. Svoj bi* Poseg je zaključil z mislijo, da v l ?^bor stopili mladi člani in da bi tud' 006 razširili društveno dejavnost bavzven s stiki z drugimi društvi, sit, 0 ie Prinesel pozdrav ronški občin-skrb°^omik Furlan, ki je podčrtal slov ron^ke občinske uprave, da bi v ie?,ska manjšina uspešno delovala pre?skem. Pozdrav je prinesel tudi Hib *eclnik Zveze slovenskih kultur-tlejstUŠ,:ev Rudi Pavšič, ki je poudaril žai y0, da se Zveza dobro zaveda te-Zjb . genske kulture v Laškem in je katp9 nekaj kulturnih manifestacij, v ko.J6 di se moralo vključiti tudi tržiš-fazil b®ko področje. V ta namen je iz-VjpjJbplo željo do tesnejšega sodelo- javne '!aza|V°111 Jadro. Društvu je Pavšič na-iih n tudi različne načine pomoči, ki bi Zveza kulturnim društvom. Ph T trieb Zvezo, Slovensko komisijo ^brštv 116111 večnamenskem centru in V imenu Slovenske komisije pri javnem večnamenskem središču je prinesel pozdrav predsednik Marko Jarc, ki je svoj poseg strnil na nekaj važnejših točk. V prvi vrsti je osvojil Pavšičev predlog o tesnejšem sodelovanju z Gorico, v drugi vrsti pa se je dotaknil pereče problematike osnovne šole v Romjanu. Od lanskih 9 učencev jih bo v novem šolskem letu obiskovalo osnovno šolo le pet. Najbolj negativno je dejstvo, da se je od 5 možnih vpisal v slovensko sekcijo le en učenec. Jarc je tudi povedal, da poteka letos deseta obletnica odprtja šole v Romjanu in da Slovenska komisija namerava pripraviti brošuro z dokumentarnim gradivom. Na tretje mesto je Jarc postavil zanimanje Slovenske komisije in Študijske knjižnice iz Trsta, da bi v letošnjem letu uresničili raziskovalni tabor v Laškem, kar je predvsem pogojeno rešitvi nekaterih logističnih problemov. V diskusijo je tudi posegla odbornica društva in občinska sveto- valka v Ronkah Sonja Pahor, ki se je v prvi vrsti dotaknila problematike slovenske šole, ki ji preti zaprtje. Povedala je tudi, da je ronska občinska uprava zaprla slovensko knjižnico, ali bolje jo priključila glavnemu delu v Ronkah. Na ta način so Slovenci izgubili prostor za srečanja in slovenski odsek ronške knjižnice sedaj sploh ne pride do izraza. V končnici se je tudi dotaknila pekočega problema in sicer je izrazila željo, da bi se Primorski dnevnik z večjim zanimanjem približal težavam Laškega. Večja pozornost s strani tiska bi vsekakor nekoliko ublažilo določeno izolacijo med tržiško-ronškim področjem in ostalim slovenskim življem. Občni zbor se je zaključil z blagajniškim poročilom, ki ga je podala Štefanija Pahor in zaprepadenostjo starejše gospe, ki je podala nekaj primerov oddaljitve laških Slovencev od matičnega jezika in vedno močnejši vpliv tihe asimilacije na ronškem področju. Na sliki: predsedstvo na občnem zboru . V začetku oktobra lanskega leta so trije člani alpinistične odprave Alpe Adria Sagarmatha dosegli vrh Everes-ta in s tem deloma izpolnili zastavljeni cilj. Marija in Andrej Štremfelj, Janez Jeglič zraven pa še Šerpa Lakhpa. Na streho sveta so stopili po običajni smeri, potem ko so se nekajkrat zaman trudili preplezati posebno smer. Poslabšanje vremena in predvsem orkanski veter je v naslednjih dneh onemogočilo drugim članom odprave, da bi se povzpeli na Vrh. Kljub vsemu je bila odprava uspešna in, kar velja tudi posebej zabeležiti, srečno se je iztekla. Marija Štremfelj je bila kot prva Slovenka na Everestu in trinajsta "dama ", ki je dosegla vrh. Z možem Andrejem pa sta nasploh prvi zakonski par, ki je kdajkoli priplezal tako visoko. Bila pa sta na vrhu sočasno. Odprava je bila uspešna tudi z organizacijskega vidika, pri čemer je pomembno vlogo odigralo Slovensko planinsko društvo v Trstu, ki je pri podvigu sodelovalo tudi z alpinisti — plezalci. Že naslov ekspedicije Alpe Adria Sagarmatha pomeni cel program. Šlo je za mednarodno ekspedicijo z udeležbo alpinistov — plezalcev iz Slovenije (ti so nedvomno predstavljali jedro) Furlanije Julijske krajine in tudi Lombardije. Sredi decembra so potek odprave v sliki in besedi ter tudi z živo besedo udeležencev, prikazali na planinskem večeru v Trstu. V četrtek pa bo o alpinistični odpravi tekla beseda na planinskem večeru, ki ga pripravlja SPD Gorica v mali dvorani Kulturnega doma, s pričetkom ob 20. uri, v sodelovanju z SPD Trst. Lanska ekspedicija je bila med najbolj uspešnimi v tuja gorstva. Slovenci in predvsem Marija Štremfelj, smo potrdili sicer že kakšno desetletje priznani renome, da smo v alpinizmu enakovredni drugim narodom. Posebej razveseljiv pa je nedvomno uspeh dvojice Marija - Andrej Štremfelj. Dogajanje pred in med samo ekspedicijo si bomo torej lahko, iz prve roke, ogledali v četrtek zvečer, na zanimivi prireditvi v okviru SPD, ki jo vsekakor toplo priporočamo. prispevki Koledniki na Vrhu so ob priložnosti sv. Treh kraljev prispevali 50 tisoč lir za kulturni in športni center Danica. Vilma Juren Gergolet z družino, daruje ob 2. obletnici smrti Branka Jur-na, 25 tisoč lir za kulturni in športni center Danica na Vrhu in 25 tisoč lir za Balinarski klub Danica na Vrhu. Namesto cvetja na grob Stanka Le-giše daruje Ida Frandolič Mikoli 30 tisoč lir za krvodajalsko sekcijo iz Doberdoba. Za Zeleni križ v Gorici, so v razne namene darovali: Nino Nardini 15 tisoč; Mario, Silvia, Madi in Francesca Cattaruzzi 50 tisoč; Clelia in Lina Mattioni 100 tisoč; družina Mistretta 50 tisoč; Bruno in Sara Medeot 30 tisoč; Francesca Marchi in sinovi 200 tisoč; družini Rovis in Granata 50 tisoč; Bruno Bognolo in Rosa Sozzi 500 tisoč; Olga in Antonio Grusovin 50 tisoč; Isi-dora Seneca Braulin 50 tisoč; družina Calderini 100 tisoč; družina Cerchiari 50 tisoč; Mario Sirtori 50 tisoč; Antoni-etta Spanghero 100 tisoč; mama in sestra pokojnega Uga Brillija 50 tisoč; Lidia Molar in Gabriella Zucalli 50 tisoč; Rosmunda Milo 30 tisoč; družina Coschina 30 tisoč; Bruna Del Degado 10 tisoč; družina Lanza 20 tisoč; družina Giordano Cont 50 tisoč; družina Pignatari 30 tisoč; Furlan, Sicilia, Zap-pula, Manfrin, Turel, Calligaris in Žorži 70 tisoč; Marco Tosolini in mama 15 tisoč; Angelo Nanut 10 tisoč. - Predstavili jo bodo jutri ob 18. uri na zavodu Fermi formativna kampanja KZE boj proti zobnemu kariesu i10 Fermi v Ul. Diaz v Gorici ob 17,30 predavanje na temo Pfifgu.Se preprečuje v šoli. Srečanje i GQi?v.0tidelek za šolsko medicino I'eqa Pre o*"?0 vn*1 Plačevanja participacije), ostaja še zmeraj 11 ia.nie občanom 5 • • • ■ ---------- brezpokojmne iz z Nfin haria0? ,°dki. Ti morajo, v smislu zadn zelo nizki- N|,:ir|'lo tiarn P°ložaj upokojencev znan (občinski uradi 0Prnč*ore<^ dostavili na dom potrdilo, da so do tn )Sti iz kin'“uarja’j'‘1‘UUK1- Ti morajo, v smislu zadnjih določil, Hi ^4dereVzeti obč'P^a^eVat^tlcket' oziroma bi si morale to Ik10 Di«Qziromenostavna 4bst Piše v arha ga je p ^.^Por&Hem poročilu sindikata CISL- FISOS, da iauMtin s oh* kl' nameravajo občine dejansko in hitro Ose^ n an9.v z nizkimi dohodki. Ker gre za omejene a- Tako ni*bovih družinskih članov), zadeva ni pre-nai bi bilo v seznamu, ki ga imajo v Gorici, oh0 t>i{"4lrom '“"lIivua ker občine denarja v ta namen e v g ^ 9a je presneto malo. Po drugi strani pa, KOVnem <** r, 1* a f a mCT _ CTCnC a okrog 360 oseb, ki bi imeli pravico do oprostitve. Vprašanje je, če vse te osebe dejansko izpolnjujejo pogoje. Kar zadeva fiksni znesek 1.500, oziroma 1.600 lir participacije, ki ga morajo plačati vsi, tudi upokojenci, ki so že bili oproščeni plačevanja, sindikat FISOŠ svetuje interesentom, katerih dohodek ne presega 16 milijonov lir, naj se zglasijo na pristojnem županstvu in zahtevajo potrdilo o oprostitvi, na podlagi nizkega osebnega dohodka. Sindikat nadalje svetuje občinam, naj čimprej objavijo sezname oseb z nizkimi dohodki in ki so torej po zakonu oproščene plačevanja participacije. "Ugotovili bomo marsikaj zanimivega", zaključuje poročilo. Neuradno smo izvedeli, da so v sedanjem (in torej nujno neustreznem) seznamu oseb, ki živijo na robu revščine, tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtno, oziroma trgovsko dejavnostjo. Možnosti, ki jih dopušča zakon, ali pa eklatanten primer zlorabe ali nemoč javne uprave? Eno in drugo. Škoda le, da so v seznamu tudi osebe, ki živijo dejansko v revščini in kot take imajo pravico do družbene pomoči in brezplačne zdravstvene oskrbe. Možnosti gospodarskega sodelovanja s Češkoslovaško Češkoslovaški namenjajo italijanski in posebej goriški gospodarstveniki posebno pozornost. Gre za državo, ki se med vzhodnoevropskimi državami najhitreje odpira in kjer so težave prehajanja na tržno gospodarstvo, kot kaže, še najbolj obvladljive. O problematiki navezovanja in pospeševanja gospodarskega sodelovanja med Italijo in Češkoslovaško, je tekla beseda na nedavnem sestanku, ki ga je priredila Goriška trgovinska zbornica. Udeležili so se ga predstavniki gospodarstva, zbornice in dr. Cor-rado, ravnatelja italijanskega urada za zunanjo trgovine (ICE) v Pragi. Dr. Corrado je podčrtal, da je treba izkoristiti ugodni trenutek hitrega odpiranja in prilagajanja češkoslovaškega gospodarstva. Vsekakor je pot za dosego cilja še precej nejasna, predvsem pa polna raznih, tudi birokratskih in še zlasti fiskalnih težav. Tako je dr. Corrado priporočil neakj popravkov veljavnih predpisov glede obdavčevanja, oziroma plačevanja carin. Tako bi bili potrebni popravki predpisov, ki uravnavajo plačevanje davka na dodatno vrednost, v primerih dobav na osnovi leasinga. Odpraviti pa bi kazalo tudi uvozne carine na uvoz češkoslovaškega blaga. Zanimivige srečanja so se udeležili predstavniki združenja industrij cev, malih industrijcev, obrtnikov in trgovcev. V pripravi je gospodarska misija, pripravlja jo Trgovinska zbornica,, ki bo obiskala Prago in Bratislavo. Na 30. svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah v Saalbachu Danes moški slalom V italijanski košarkarski A-l ligi proti Rangerju Stefanel tokrat zamudil res izvrstno priložnost SAALBACH (Avstrija) — V Saalbachu, kjer se bo danes z moškim slalomom pričelo 30. svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, so zastave spuščene na pol droga. Dolina Glemm na Salzburškem (tekme bodo tako v Saalbachu kot v Hinterglemmu) ima sicer slavnostno podobo, namesto veselja in razigranosti, ki sta značilni za take športne prireditve, pa je občutiti tesnobo današnjih dni, ko vojna divja po Zalivu. V beli karavani je veliko grenkobe pustila tudi smrt mladega avstrijskega smukača Rainstadlera, ki se je ponesrečil konec tedna na poskusnih vožnjah za smuk v Wengnu. Zato je tudi odpadla slavnostna otvoritev, ki bi jo po prvotnem programu morali izpeljati včeraj. Organizatorji pravijo, da dokler teče kri po svetu, tudi radosti ne more biti. Otvoritev bo tako neposredno pred današnjo prvo tekmo z dvema kratkima govoroma. Organizatorji se namreč poleg vsega bojijo terorističnih akcij in so zato še bolj okrepili varnostne ukrepe. Prav včeraj zjutraj je avstrijski zunanji minister Franz Loeschnak sporočil, da so aretirali skupino enajstih Irancev, ki naj bi simpatizirali za Irak in o katerih sumijo, da so teroristi. Vsekakor je odgovorni za varnost Steni tzer pripomnil, da nimajo nobenega dokaza, da je omenjena skupina nameravala izvesti teroristično akcijo ob sedanjem prvenstvu. Prav izredni varnostni ukrepi (angažiranih je 500 izurjenih mož, medtem ko jih je prvotno bilo predvidenih polovica manj) naj bi ameriško vlado prepričali, da svojim tekmovalcem omogoči nastop v Saalbachu. Za današnji moški slalom so glavni favoriti Italijan Alberto Tomba, Av-stro-Luksemburžan Marc Girardelli, Norvežan Ole Kristian Furuseth, Avstrijec Rudolf Nierlich ter Nemec Ar-min Bittner. Račune pa bi jim znal prekrižati 20-letni Šved Thomas Fog- doe, ki je letos že presenetil najboljše (drugo mesto je osvojil tako v Cam-pigliu in Kranjski gori, v Sestrieru pa je bil šesti). Na premieri svetovnega prvenstva bo nastopil en sam Jugoslovan, Grega Benedik. Slalom je bil nekoč paradna disciplina jugoslovanskega smučanja, po odhodu Bojana Križaja in Roka Petroviča pa so se jugoslovanski slalomisti znašli med drugokategorniki. Benedik je sicer najviše na FIS lestvicah, vendar ni osvojil potrebnih točk za nastop v Saalbachu: tekmoval bo predvsem zato, ker je to njegovo zadnje prvenstvo in slovo od reprezentance. Prvenstvo (pravico do nastopa imajo po štiri smučarji iz vsake reprezentance) se bo zaključilo 3. februarja, izpeljali pa bodo dvanajst tekem v petih disciplinah: slalomu, veleslalomu, smuku, superveleslalomu in kombinaciji. Udeležbo je prijavilo 48 reprezentanc, kar je rekord dosedanjih prvenstev. ZMAGOVALCI KOLAJN NA SP V VAILU (1989) Moški SMUK: 1. Tauscher (ZRN), 2. Miiller (Švi.), 3. Alpiger (Švi.). SLALOM: 1. Nierlich (Av.), 2. Bittner (ZRN), 3. Girardelli (Luks.). VELESLALOM: 1. Nierlich (Av.), 2. Mayer (Av.), 3. Zurbriggen (Švi.). SUPERVELESLALOM: 1. Hangl (Švi.), 2. Zurbriggen (Švi.), 3. Čižman (Jug.). KOMBINACIJA: 1. Girardelli (Luks.), Accola (Švi.), Mader (Av.). Ženske SMUK: Walliser (Švi.), 2. Percy (Kan.), Dedler (ZRN),. SLALOM: 1. Svet (Jug.), 2. Schnei-der (Švi.), 3. McKinney (ZDA). VELESLALOM: 1. Schneider (Švi.), Merle (Fr.), Svet (Jug.). SUPERVELESLALOM: 1. Maier (Av.), Wolf (Av.), Gerg (ZRN). KOMBINACIJA: McKinney (ZDA), Schneider (Švi.), Oertli (Švi.). STEFANEL - RANGER 96:100 (39:39, 82:82) STEFANEL: Middleton 23 (10:12, 5:7, 1:7), Pilutti 16 (2:2, 4:6, 2:4), Fučka 6 (—, 3:4, 0:1), De Pol, Bianchi 11 (4:4, 2:4, 1:4), Gray 19 (6:6, 5:16, 1:3), Meneghin 15 (3:4, 6:8, —), Cantarello 2 (—, 1:3, —), Bonventi, Sartori 4 (—, 2:4, 0:1). RANGER: Farraiuolo 2 (—, 1:1, —), Johnson 17 (5:6, 6:12, —), Bowie 28 (10:10, 6:8, 2:4), Conti 2 (—, 1:1, —), A. Meneghin, Ferrari, Vescovi 13 (4:4, 3:8, 1:3), Brignoli 2 (—, 1:1, —), Calavita 16 (2:2, 7:12, —), Rusconi 20 (4:5, 8:16,—)- SODNIKA: Vettilli iz Roseta in Tulilo iz Ascolija: PON: Calavita (41), Johnson (45). TRST — Stefanel je zamudil izvrstno priložnost, da bi dokončno odpravil tekmeca za visoko uvrstitev in se obenem povzpel za nekaj mest na lestvici. Tržačani so igrali precej medlo: bili so netočni v napadu, v obrambi pa niso znali primerno zaustaviti centrov Rusconija in Calavite ter obeh tujcev. Edini izjemi v splošni sivini sta bila Pilutti in Meneghin: 41-letni Dino je odigral svojo letošnjo najboljšo tekmo in dokazal, da je še vedno zmožen zaigrati na visokem nivoju tudi lep del srečanja. Pilutti pa je dokazal, da je premostil krizo, v katero je zašel in je pokazal večjo odločnost ter samozavest. Zelo dober vtis pa so zapustili nasprotniki, ki bodo z okrevanjem Sacchettija in Caneve še lahko odigrali vidno vlogo v končnici prvenstva. Tekma sama ni bila zelo lepa, vendar izjemno izenačena. Ekipi sta se stalno izmenjavali v vodstvu in še 39 sekund pred koncem regularnega dela je Stefanel vodil s 82:80. Po iznečenju Rangerja pa je v poslednjih sekundah Pilutti zgrešil odločilni met. Tudi v podaljšku je Stefanel še minuto in pol pred iztekom vodil s 95:91, tedaj pa )e klonil psihološkemu pritisku in gostje' ki so ohranili mirno kri, so zasluženo zmagali. Ali je Stefanfel prebrodil krizo (zma' gal je le enkrat v zadnjih petih srečanjih) bo razvidno že v nedeljo, ko b° gostil pri zadnjeuvrščeni ekipi iz F1' renc. (Marko Oblak) Gundi Kleeman evropski naslov SARAJEVO — Drugo skupno P1' venstvo v hitrostnem drsanju (85 moških in 16 ženskih je bilo doslej loj-®' nih) je minilo v znamenju premoči drsalcev in drsalk iz Nemčije, Norveške' Nizozemske in Sovjetske zveze. V Sarajevu je nastopilo 30 posameznikov in 24 posameznic, nova prvakinja mnogoboju pa sta Norvežan Koss in Nemka Kleemanova, ki je ubranil3 naslov najhitrejše na stari celini. Kle®" manova je vnovič zmagala v vseh s« rih ženskih disciplinah, medtem ko s° si zlate kolajne v posameznih discipv nah razdelili trije tekmovalci. Končn1 vrtsni red v mnogoboju: ŽENSKE: 1. Kleeman (Nem.) 173,9^ 2. Warnicke (Nem.) 177,300; 3. Ve3 Gennip (Niz.) 180,512. MOŠKI: 1. Koss (Nor.) 182,173; * Visser (Niz.) 163,134; 3. VelkamP (Nem.) 163,498. V namiznoteniškem pokalu narodov Jugoslavija druga MUNCHEN — V 1. namiznoten)^' kem pokalu narodov je JugoslavlJ. osvojila 2. mesto. V finalu je namr® izgubila proti Nemčiji (Roskopf - F morac 21:16, 21:12; Fetzner - LupuleS® 16:21, 21:16, 21:13, tekmo dvojic p3 sl Nemca dobila z 19:21, 21:16, 21:14 SPORED SVETOVNEGA PRVENSTVA DANES (22. 1.): slalom — moški (9.45 in 12.45); trening ženskega smuka. SREDA (23. 1.): superG — moški (12.15), trening ženskega smuka. ČETRTEK (24. 1.): trening moškega in ženskega smuka. PETEK (25. 1.): kombinacijski smuk — ženske (12.15), trening ženskega in moškega smuka. SOBOTA (26. 1.): smuk — ženske (12.15), trening moškega smuka. NEDELJA (27. 1.): smuk — moški (12.10), trening kombinacijskega smuka — moški. PONEDELJEK (28. 1.): kombinacijski smuk — moški (12.15.). TOREK (29. 1.): superG — ženske (12.15). SREDA (30. 1.): kombinacijski slalom — moški (9.45 in 12.45). ČETRTEK (31. 1.): kombinacijski slalom — ženske (9.45 in 12.45). PETEK (1. 2.): slalom — ženske (9.45 in 12.45). SOBOTA (2. 2.): veleslalom — ženske (9.45 in 12.45). NEDELJA (3. 2.): veleslalom — moški (9.45 in 13.15). Vse moške tekme bodo v Hinterglemmu (z izjemo veleslaloma, ki bo v Saalbachu), ženske tekme pa bodo v Saalbachu. Na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije Prpič (Jug.) in Caratti (It.) nepričakovano v četrtfinalu MELBOURNE — Jugoslovan Goran Prpič ni mogel verjeti, da se je prebil v četrtfinale teniškega prvenstva Avstralije, prvega od letošnjih Grand slam turnirjev. Na dosedanjih petih Grand slam turnirjih, na katerih je nastopil, se je edino na Raland Garrosu prebil čez prvo kolo. V osmini finala je Prpič, čeprav ga je tresla mrzlica, premagal Nizozemca Siemerinka. Slednji pa je imel težave z ramo. V četrtfinalu se bo Prpičeva pot verjetno tudi končala, saj ga jutri čaka Čehos-lovak Ivan Lendl. Doslej sta se igralca srečala samo enkrat, zmagal pa je Lendl s 7:5, 6:4. Med četrtfinalisti se je nepričakovano znašel tudi Italijan Čristiano Caratti, ki je v petih setih odpravil Nizozemca Krajiceka. O pomenu njegove uvrstitve priča podatek, da se vse od leta 1957 (Pietrangeli) noben Italijan ni prebil v četrtfinale tega turnirja, zadnjič pa se je kdo od »azzurrov« (Ba-razzutti) uvrstil v osmino finala na enem od Grand slam turnirjev leta 1980. Rezultati: OSMINA FINALA Moški: Prpič (Jug.) - Siemerink (Niz.) 7:6 (7:3), 6:7 (3:7), 6:0, 7:6 (9:7); Yzaga (Peru) - VVilander (Šve.) 7:5, 2:6, 6:1, 3:6, 6:1; Edberg (Šve.) - Courier (ZDA) 4:6, 6:0, 6:4, 5:7, 6:2; Lendl (ČSFR) - Krickstein (ZDA) 6:2, 6:2, 6:1; P. McEnroe (ZDA) - VVoodforde (Av-stral.) 6:2, 6:4, 6:1; Caratti (It.) - Kraji-cek (Niz.) 6:3, 6:4, 6:7 (4:7), 3:6, 6:4; For-get (Fr.) - Woodbrodge (Avstral.) 6:4, 3:6, 6:3, 6:4; Becker (Nem.) - Ferreira (J. Af.) 6:4, 7:6 (7:5), 6:4. Spored četrtfinala (v oklepaju uvrstitev na lestvici ATP): Edberg (Šve., 1.) - Vzaga (Peru, 86.), Lendl (ČŠFR, 3.) - Prpič (Jug., 56.), P. McEnroe (ZDA, 114.) - Caratti (It., 101.), Forget (Fr., 13.) - Becker (Nem., 2.). Ženske: Graf (Nem.) - Habsudova (ČSFR) 6:0, 6:1; Novotna (ČSFR) - Gar-rison ((ZDA) 7:6 (7:1), 6:4; Sabatini (Arg.) - McOuillan (Avstral.) 6:3, 6:1; Sanchez (Šp.) - Frazier (ZDA) 6:3, 6:2; K. Maleeva (Bol.) - M. Maleeva (Bol.) 6:3, 6:2; Fernandez (ZDA) - Appelmans (Bel.) 6:3, 6:3; Huber (Nem.) - Zvereva (SZ) 6:3, 6:4; Seleš (Jug.) - Tanvier (Fr.) 6:2, 6:1. Spored četrtfinala (v oklepaju uvrstitev. na lestvici ATP): Graf (Nem., 1.) - Novotna (ČSFR, 12.), Sabatini (Arg., 5.) - Sanchez (Šp., 6.), K. Maleeva (Bol., 7.) - Fernandez (ZDA, 4.), Huber (Nem., 35.) - Seleš (Jug., 2.). Po neodločenem izidu proti Pescari Triestina vse bolj tone TRIESTINA - PESCARA 1:1 (1:1) STRELCA: v 13' Di Rosa, v 39' Žago. TRIESTINA: Riommi, Costantini, Di Rosa, Donadon, Cerone, Consagra (v 38' Luiu), Rotella, Levanto, Scarafoni, Conca, Marino. PESCARA: Mannini, Armenise, Fer-retti, Gelsi, Alfieri, Destro, Coffarelli, Fioretti, Edmar (v 74' Bivi), Žago, Ziro-nelli. SODNIK: Luci iz Firenc. TRST — Za Triestino je to prvenstvo očitno precej nesrečno. Tudi v nedeljo je namreč igrala precej pogumno in napadalno (skoraj bi rekli, da je bila to najboljša letošnja tekma), kljub temu pa ji ni uspelo priti do zmage, ki bi si jo vsekakor zaslužila. Tržačani so imeli pobudo skozi vso tekmo in so večkrat ogrozili odličnega vratarja gostov Manninija. Gostje pa so optimalno izkoristili edino zrelo priložnost, ki so jo imeli. Tržaški navijači in tudi društvo pa so bili precej razjarjeni nad delom sodnika Lucija, saj je spregledal' očitno enajstmetrovko v korist domači- nov, večkrat pa so bile njegove odločitve nekoliko nerazumljive. Tudi sreča je Tržačanom obrnila hrbet, posebno v zadnji minuti srečanja, ko je Marino s silovitim strelom zadel spodnji del vratnice. Glede na nedeljski rezultat lahko rečemo, da je Triestina z nogo že v nižji ligi. Vsekakor pa menimo, da bi lahko z igro, ki jo je tokrat prikazala, tudi nadoknadila zamujeno, posebno ko bo lahko spet nastopila v standardni postavi, saj jo že dalj časa pestijo poškodbe igralcev, ki so za ekipo zelo pomembni (Urban, Picci, Consagra, Terracciano). IGOR pAVLETIČ Tudi Nicola Salerno pred disciplinsko komisijo RIM — Med tistimi, ki se bodo zaradi svojih izjav tisku po nedeljskih nogometnih tekmah morali zagovarjati pred disciplinsko komisijo italijanske nogometne zveze, je tudi športni direktor Triestine Nicola Salerno. Zaradi »objektivne odgovornosti« je bila komisiji prijavljena tudi Triestina. Italijanska A liga IZIDI 17. KOLA Atalanta - Torino 0:1, Bari - Cagliari 4:1, Bologna - Napoli 1:0, Fiorentina -Cesena 2:0, Inter - Lecce 5:0, Juventus - Genoa 0:1, Parma - Milan 2:0, Roma -Piša 0:2, Sampdoria - Lazio 1:1. LESTVICA Inter 24, Juventus in Parma 22, Milan 21, Sampdoria 20, Genoa in Torino 19, Bari in Lazio 17, Fiorentina 16, Roma, Atalanta, Napoli in Lecce 15, Piša 14, Bologna 12, Cagliari 10, Cesena 9. PRIHODNJE KOLO JUTRI (zaostali tekmi): Milan - Piša in Sampdoria - Roma; V NEDELJO, 27. 1.: Bari - Atalanta, Cesena - Sampdoria, Fiorentina - Roma, Genoa - Milan, Inter - Cagliari, Juventus - Parma, Lazio - Torino, Napoli - Lecce, Piša -Bologna. Italijanska B liga IZIDI 19. KOLA Ascoli - Reggiana 2:0, Avellino -Cremonese 1:0, Brescia - Barletta 2:0, Cosenza - Salernitana 1:0, Foggia -Reggina 1:1, Messina - Ancona 1:1, Modena - Udinese 1:1, Padova - Luc-chese 0:0, Triestina - Pescara 1:1, Verona - Taranto 2:1. LESTVICA Foggia 25, Reggiana, Lucchese in Messina 22, Ascoli in Veroan 21, Cremonese in Avellino 20, Ancona in Salernitana 19, Barletta, Padova in Taranto 18, Brescia, Pescara in Cosenza 17, Udinese in Reggina 16, Modena 14, Triestina 13. PRIHODNJE KOLO Barletta - Ancona, Brescia - Avellino, Cosenza - Foggia, Cremonese -Triestina, Messina - Verona, Modena -Ascoli, Padova - Salernitana, Pescara -Taranto, Reggiana - Reggina, Udinese - Lucchese. Meddeželna liga IZIDI 20. KOLA Bassano - Conegliano 2:0, F. Salzano - Giorgione 0:4, Mira - Belluno 4:0, Monfalcone - S. Giovanni 1:0, Monte-belluna - Opitergina 0:0, Ponte di Piave - Caerano 1:2, Pro Gorizia - Seveg-liano 2:0, Sacilese - Brugnera 0:1, San Dona - Venezia 1:0. LESTVICA Giorgione 32, Brugnera 26, Conegliano 24, Mira in Venezia 23, Caerano in Pro Gorizia 22, Ponte di Piave in Sacilese 21, Bassano 20, Belluno, Monfalcone in Opitergina 16, San Dona in Montebelluna 18, Sevegliano 17, F. Salzano 11, S. Giovanni 5. PRIHODNJE KOLO Belluno - Bassano, Venezia - Fulgor Salzano, Giorgione - Mira, Caerano -Monfalcone, Sevegliano - Montebelluna, Conegliano - Ponte di Piave, Brugnera - Pro Gorizia, S. Giovanni - S. Dona, Opitergina - Sacilese. Italijanska A-1 liga IZIDI 18. KOLA Torino - Scavolini 109:105, Stefanel -Ranger 96:100, Filodoro - Clear 98:90, Knorr - Phonola 96:84, Philips - Mes-saggero 100:91, L. Livorno - Sidis 106:96, Panasonic - Benetton 103:87, Fi-renze - Filanto 107:108. LESTVICA Benetton 28, Messaggero in Phonola 26, Clear in Philips 24, L. Livorno 22, Scavolini, Stefanel in Knorr 20, Ranger 18, Sidis 16, Torino in Filanto 14, Filodoro in Panasonic 12, Firenze 6. PRIHODNJE KOLO Scavolini Pesaro - Ranger Varese, Messaggero Roma - Clear Cantii, Filanto Forli - Phonola Caserta, Filodoro Napoli - Knorr Bologna, Sidis Reggio E. - Torino, Benetton Treviso - L. Livorno, Panasonic Reggio C. - Philips Milan, Firenze - Stefanel Trst. Italijanska A-2 liga IZIDI 19. KOLA Telemarket - Aprimatic 82:76, Cre-mona - Lotus 80:96, Emmezeta - Billy 64:80, Banco di Sardegna - Glaxo 83:78, Ticino - Turboair 84:94, Birra Messina - P. Livorno 72:85, Kleenex -Fernet Branca 92:87, Teorematour -Venezia 98:76. LESTVICA Glaxo in Lotus 30, Ticino in Fernet Branca 28, Kleenex 26, Teorematour 20, Turboair in P. Livorno 18, Billy, Telemarket, Banco di Sardegna in Birra Messina 16, Aprimatic 14, Emmezeta in Venezia 12, Cremona 4. PRIHODNJE KOLO Fernet Branca Pavia - Teorematour Arese, Billy Desio - Kleenex Pistoia, P. Livorno - Emmezeta Videm, Glaxo Verona - Telemarket Brescia, Aprimatic Bologna - Banco di Sardegna Sas-sari, Venezia - Cremona, Lotus Monte-catini - Ticino Siena, Turboair Fabria-no - Birra Messina Trapani. totip i. — It’s Broline tarif Bs Edgard Bi Licorea Larsimont Fiumeazzurro Iperione Red Ilena Riz Ira Vinci Lesto Les Forges Fatality KVOTE 12 (7 dobitnikov) 11 (38 dobitnikov) 10 (3846 dobitnikov) 2. — 3. —- 4. — 5. — 2 X 2 2 2 1 X X X 2 1 X 111.128.000 lir 2.500.000 lir 195.000 lir Italijanska B-1 liga VIRTUS VIERO - DIANA GORlC 91:86 (50:48) a g, VIRTUS VIERO: Greco 16, Busca . Menghini, Sommese 24, Meri1 Spangaro 11, Marella 12, Sales 6, vagnin 7, Marras 6. ..ni DIANA GORICA: Pieri 8, Trisc13 4, Mašini 26, Gollissi 11, Lenoli 4, ro 8, Borsi 6, Passarelli 7, Colmani U SODNIKA: Teofili iz Rima in * *, iz Viterba; PM: Viero 23:34, V1 jn 20:27; PON: Spangaro, Gavagn«1 Gollessi. IZIDI 16. KOLA Iter - Avellino 81:92, Biesse ' Bergamo 84:85, Viero - Diana a\\- 91:86, Ipercoop - Vini Sardegna ari 95:80, Gorlese - Benati Imola Marr - B. Mediterranea Maršala La Molisana - B. Pop. Ragusa ° ' Burghy - Gisguir P.S. Giorgio 74:t> LESTVICA Marr 24, Burghy 22, AvellinO' čo-coop, La Molisana in Diana 20, |Jg, lare, Vini di Sardegna in Iter 1 \/j-Mediterranea 16, Benati 14, Tia 1 ' 4 ero in Gorlese 10, Gisguir 8, Bie PRIHODNJE KOLO pjr B. Mediterranea - Iter Ravenna^ c0. na - La Molisana, B. Popolare - ‘P -g " op, Tia - Gorlese, Vini di Sardeg gj. Burghy, Avellino - Viero, Benad esse, Gisguir - Marr. Jugoslovanska 1. ZKL IZIDI13. KOLA o8 Za- Smelt Olimpija - Partizan 104: Jja' dar - Vojvodina 89:61, Crvena zV Čelik 104:76, Bosna - Šibenka dtJ;-Pop 84 - Gibona 75:63, IMT - 0 nost 95:69. LESTVICA __točk, Partiza: r 14, IMT, Crvena zve^ Bosna 12, Vojvodina in 01i®P LESTVICA r\)0^ Pop 84 24 točk, Partizan 20, ja it1 18, Zadar Bosna 12, . „j--- — Čelik, Šibenka in Budučnost 8. PRIHODNJE KOLO ^ Pop 84, Gibona - Partizan _ zvezda, Čelik Olimpija, Budučnost na - Bosna. IMT, Šibenka Zadar, Vol jvc|U totocalcio Atalanta - Torino Bari - Cagliari Bologna - Napoli Fiorentina - Cesena Inter - Lecce Juventus - Genoa Parma - Milan Roma - Piša Sampdoria - Lazio Ascoli - Reggiana Modena - Udinese Varese - Empoli Enna - Formia 1 1 1 1 2 1 2 % 1 * S 1 13 (29 dobitnikov) 12 (966 dobitnikov) °v) j7l.0®w ei>a PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (27. 1. 1991): Bari - Ata.la"ta}0ve',t“jg, Sampdoria, Fiorentina - Roma, Genoa - Milan, Inter - CagUarl' . fo99 Parma, Lazio - Torino, Napoli - Lecce, Piša - Bologna, Cosenz Messina - Verona, Modena - Ascoli, Udinese - Lucchese. Jadranovci so sklenili prvi del prvenstva C lige z zmago proti moštvu Giganti iz Mester Spet nedopustno prilagajanje nasprotniku Jf*. kro9 tekmovanj /etjehgaškem košarkars v vsedržavnem s . .o—...„ košarkarskem prvenstvu tekmanr6^ S so^otn'mi nedeljskimi Pravih presenečenj ni prišlo z izje-Latt ZIna90vitega gostovanja Servolane 01 ecars°. ki je kar v San Donaju snela nu napad 8. Izgubljene-pri-Bl^n^ioge H, 14. Asistence 3. do neke mere. Pisali smo o prilagodljivosti naših košarkarjev v negativnem smislu izraza. To, da se fantje glede na nasprotnika spreminjajo iz kola v kolo, zdaj v dobro, zdaj v odlično, zdaj pa v sila povprečno ekipo, ni in ne more biti vir zadovoljstva za nikogar. V preteklem kolu so Vatovčevi fantje imeli priložnost, da takoj odpravijo "košarkarske obrtnike" iz Mester. Tega pa niso storili. Izbrali so raje pot lagodnosti in približnosti v obrambi, tako da smo lahko spet gledali do zadnje minute napeto in izenačeno tekmo, kar pa tokrat nikakor ne gre v čast modrih bojevnikov. Košarkarji iz Mester so pošteno odgarali svoje. Prikazali so večjo mero upornosti, zagrizenosti in odločnosti, kar jim je omogočilo, da so nadoknadili tehnični, taktični, višinski in kdove še kakšen prepad v dvoboju z Jadranovimi košarkarji. Iz izredne analize statističnih podatkov lahko razberemo, da so jadranovci uspešno zadevali za dve točki in da so kljub slabemu odstotku v trojkah (1:9) zabeležili več kot 50-od-stotno realizacijo (34:61). Tudi skokov v obrambi je bilo tokrat več kot ponavadi, čeprav jih je sam Čuk polovil toliko, kot vsi ostali skupaj. In če je povprečje ujetih odbitih žog v obrambi za zmagujoče moštvo nekje od 25 do 28, pri Jadranu pa je število 21 mnogo bolje od navadnega poprečja, potem je jasno, da so v boju pod košema naši centri tudi tokrat prepustili nasprotnikom kakšno žogo po nepotrebnem... Posamezniki so tokrat delovali zamegleno. Svetli izjemi sta bili le Mauro Čuk, ki je v primerjavi z ostalimi zaigral bleščeče in pa Dean Oberdan, ki je moral iz spomina pri- Mauro Čuk (z žogo na domači tekmi proti ekipi Latte Carso) je bil tudi v soboto s 24 točkami najboljši Jadranov strelec na srečanju proti ekipi Giganti Mestre. (Foto Križmančič) vleči na dan tudi svoje strelske sposobnosti. Toliko o tekmi. V soboto bo na sporedu že prvo povratno kolo. Obračun tega prvega kroga tekem je po našem mnenju pozitiven, čeprav bo treba omejiti neenakomernost valovanja zmogljivosti jadranovcev. V globalnem pogledu je 9 zmag in 6 porazov dobro razmerje, čeprav je treba stremeti k boljši učinkovitosti tudi v posameznih epizodah. Svetlih točk ni manjkalo: zmaga proti vodilnemu moštvu Crup, neverjetna zmaga v Vidmu s CBU, gostovanja v Bassanu... tako kot ni manjkalo povodov za razočaranje. Naj navedemo le tekmo proti Goccia di Carnia, srečanje proti postavi Pierobon iz Padove in predčasno predajo v Roncadah. V povratnem delu bodo jadranovci odigrali več pomembnih spopadov na domačih tleh, čeprav bodo proti prvouvrščenim obakrat igrali v gosteh in kot večkrat moramo tudi tokrat naglasiti, da bodo morali fantje čimprej osvojiti tisto tekmovalno zrelost, ki ekipe ločuje v boljše in slabše. To lahko uresničijo tudi na osnovi doslej odigranih tekem in izkušenj, ki so si jih pridobili v doslej odigranih 15 srečanjih. Za začetek bo v Trst pripotoval Jesolo, s katerim imajo naši neporavnane račune. CANCIA IZIDI 15. KOLA Jadran TKB - Giganti 89:80 Goccia Carnia - Pierobon 66:65 Roncade - Jesolo 89:95 Bassano - Solvay Tržič 80:71 CBU Videm - Crup PN 83:97 Di Lenardo - Soteco 79:75 Prometheus - Latte Carso 73:78 Conegliano - Consulsped 85:93 LESTVICA Crup Pordenon 15 14 1 1430:1125 28 Prometheus 15 13 2 1368:1196 26 Consulsped 15 11 4 1372:1270 22 Roncade 15 10 5 1309:1251 20 Di Lenardo 15 9 6 1177:1076 18 Jadran TKB 15 9 6 1220:1225 18 Bassano 15 8 7 1299:1270 16 Jesolo 15 8 7 1297:1276 16 Goccia Carnia 15 7 8 1179:1247 14 Latte Carso 15 7 8 1217:1324 14 Solvay 15 6 9 1259:1295 12 Pierobon 15 5 10 1150:1236 10 CBU Videm 15 3 12 1145:1258 6 Giganti 15 3 12 1115:1250 6 Conegliano 15 1 14 1060:1323 2 PRIHODNJE KOLO (26. IN 27.1.) Jadran TKB - Jesolo; Prometheus San Dona - Giganti Messtre; Roncade - Soteco Gradišče; Consulsped Mestre - CBU Videm; Crup Porde-non - Solvay Tržič; Di Lenardo Sole-sino - Bassano; Goccia Carnia Videm - Latte Carso Trst; Conegliano - Pierobon Padova. JADRANOVI STRELCI Čuk 314; Pregare 49; Merlin 238; Oberdan 130; Smotlak 97; Paulina 71; Crisma 62; Sosič 38; Škerk 7; Stanisa 5; Pertot 3. ^ 12. kolu promocijskega košarkarskega prvenstva na Tržaškem Sokolove! nudili močan odpor t^la^kolu košarkarskega promocij-cf0rvenstva po daljše: “ em času ni °čk, ar osem ekip v razmahu dveh Kom^oko zmago nad Libertasom je Poviša^svojO prednost nad „ kfat J5ar na 6 točk, izgubil je le n^atii ostalimi ekipami pa ima v; Okrwr?razov Santos (3), mora pa Llafiojn o1 zaostalo srečanje s Ferro-prv,rrav v prihodnjem, zadnjem t?°redn rf9a dela prvenstva pa je na ‘ve,. dlrektni spopad Santos - Kon- P?p^ fehtje so z lahkoto in vio-5ral gagali Libertas, sijajno pa je Bietp ,_efan Gnl^ m VrA in-i.-i v 10:13 v so tudi *t»Me Pri I kl se črna serija Borove po-s ‘ oarcol-f .tokrat izgubila v gosteh ifar š]n j1- M napadu je borovcem pUH°d rok — Robi Smotlak (26 flp 'J (191 ,?■ Eranceschin (20), Andrej (Anis° pa znali obdržati pred- Osti 'j&maG ncem in tako prepustili Bosti H' hišo pa Zt0a"t Pred kon°_- -'■0 Prih^i jtekaj ii , a Da‘aola Lippolisa in Andrejc dij bija A, j® še kako poznala. Tek Sflsi '1 Pa ■ . ce ni prišlo do nobene laj so vse ekipe izgubile, sicer igrala zelo dobro, -J :a 1 dalj čas tako po izenačena, v napa-iciTn • PertnT,^ tcčk dosegla Borut in N a* vok * J20 in 17). S prikazano prj Pa je •?; ,1® izgubil, s prikazano i6 ekip^s/jM’ sl] je v ■gostHu hrirj ' tofu i?1 otelle Azzure izgubil vei * Pora2) .rudi tokrat so si Nabre-lltai , an .lili točke v napadu: Pa-prJi M. Terčon in Martin fi rl0Jj6tn v ok? JP’ zadovoljili pa so Aleksi] Gruden (Sokol) (2:2), Ušaj 11 (7:10), Andrej Gruden 2 (0:1), Terčon 11 (3:7), Pertot, Aleks Gruden 5 (1:3). TRI TOČKE: Busan 2. IZIDI 11. KOLA Kontovel - Libertas 127:103 Cicibona - Santos 80:89 Barcolana - Bor Radenska 95:91 Stella Azzurra - Sokol 71:64 Orient Express - Scoglietto 75:78 Ferroviario - Fincantieri 70:75 CUS Trst prost LESTVICA koiuma. Sokm^blčaino uspešnost pod Sai sc,6?3 naii,°^ce daka v prihodnjem '-kip!: Bodo Južnejših tekem sezone, Ba kadio n u°niačih tleh srečali z g ,?»““* ?3kfgt »rs presenetil Ferroviario. A»^hEkVogan K Bojfy47:si)' BOR RADENSKA ‘iri Ae^^motlak 26 (5:6), Korošec Furl*n'1 ":2’' MclBnxri 1 Franceschin 3, Smot- lffcNTOS L-akUft' Pre0®?9atec 2, Berdon 9 fe2’ Cei (2:3)9BC,nM' Pertot 17 (2:2)' D' Kontovel 11 10 1 1068:909 20 CUS Trst 11 7 4 849:779 14 Fincantieri 11 7 4 864:822 14 Barcolana 11 7 4 1021:900 14 Santos 10 7 3 899:833 14 Scoglietto 11 7 4 893:869 14 Stella Azzurra 11 7 4 849:815 14 Ferroviario 11 7 4 887:874 14 Bor Radenska 11 6 5 1054:1010 12 Libertas 11 3 8 899:1012 6 Cicibona 11 2 9 803:941 4 Orient Express 11 1 10 883:1053 2 Sokol 11 1 10 824:976 2 80:89 tvovali dramatičnemu zaključku srečanja, ko se je belo-rdečim ponovno »odprlo« in o zmagovalcu ni bilo več dvoma. S to zmago so se Brumnovi varovanci povzpeli na četrto mesto na skupni lestvici in zaostajajo za tretjeuvršče-nim Gradežem le za dve točki (naši fantje so med drugim igrali tudi srečanje manj). V tem kolu ni prišlo do presenečenj. Najbolj živo je bilo v Pierisu, kjer je domača Polisontina za las zgrešila prestižno zmago proti drugouvrščenemu Corridoniju, ki se je moral pošteno potruditi, da je strl odpor trdoživih domačinov. V Krminu je vodilna Alba odpravila igralce ekipe Senators, ki so jim v končnici popustili živci in je zato presenečenje splavalo po vodi. V Gradežu pa je domače istoimensko moštvo suvereno odpravilo goriško Petrolifero. (af) IZIDI 9. KOLA Alba - Senators Grado - Petrolifera Polisontina - Corridoni DOM GOMETAL - Villesse LESTVICA Alba Corridoni Grado DOM GOMETAL Senators Petrolifera Villesse Polisonitna 74:66 89:62 77:80 76:58 718:641 16 650:580 14 698:674 10 613:611 8 665:685 8 685:709 6 651:735 6 588:653 2 PRIHODNJE KOLO (26. IN 27. 1.) Santos - Kontovel; Bor - CUS Trst; Fincantieri - Cicibona; Sokol - Orient Express; Scoglietto - Barcolana; Libertas - Stella Azzurra; Ferroviario prost. Promocijska liga na Goriškem Domovci trenutno četrti na lestvici Domovci so v soboto premagali skromno ekipo iz Vileša, vendar s prikazano igro niso zadovoljili. Igrali so preveč nezbrano, obramba je nekajkrat popolnoma odpovedala, pa tudi v napadu niso bili zelo učinkoviti. Po začetnem naletu, ko so povedli z dvajsetimi točkami razlike, so dopustili gostom, da so se v drugem polčasu nevarno približali le na pet točk zaostanka. Že je kazalo, da bomo prisos- PRIHODNJE KOLO (25. IN 26. 1.) Villesse - Alba, Senators - Dom Go-metal (v soboto, 25. 1., ob 19.30 v športni palači v Podgori), Corridoni - Grado, Petrolifera - Polisontina. 1. moška divizija Društveni derbi premočno Bregu A BREG A - BREG B 100:46 (50:22) BREG A: R. Žerjal 14 (0:1), Coren 2, B. Žerjal 23 (1:3), Kneipp 9 (1:1), Trevi-san 14 (0:2), M. Slavec 28 (4:5), Vascot-to 10. BREG B: Mokor, Koren 4 (0:1), Min-got, Gobbo 3 (1:2), P. Žerjal 5 (1:2), Klabjan 2, Martini 11 (5:5), M. Bandi 17 (1:6), Pintarelli, V. Bandi 4. Ta konec tedna se je začelo tudi prvenstvo v prvi moški diviziji, in sicer srečanja le A skupine, v kateri je 9 ekip. Naj omenimo, da v B skupini nastopata tudi Polet in Prosek. Kot je bilo pričakovati, so starejši predstavniki Brega A brez težav premagali mlajše društvene zastopnike, ki bodo že drevi ob 19.30 v Dolini v anticipiranem srečanju 2. kola igrali proti ekipi Basket Muretto. (Leo Koren) OSTALA IZIDA: Hair Studio -Amatori Basket 68:79; Lavoratori del Porto - Superbasket 74:45. V nedeljo v državnem kadetskem prvenstvu Kontovelci odlični KONTOVEL - STEFANEL 100:89 (49:48) KONTOVEL: Ban, Kralj 5, Milič, Kapun, Briščik, Gulič 11 (3:3), Budin 27 (2:4), Daneu 1 (1:2), Rebula 43 (8:9), Vodopivec, Gregori 9. TRI TOČKE: Budin 1, Kralj 1, Gregori 1. Številnim gledalcem, ki so sedeli na tribunah v sicer precej mrzli telovadnici v Repnu, gotovo ni bilo žal, da so si ogledali zelo pomembno nedeljsko tekmo držvnih kadetov, v kateri so Kontovelci povsem zasluženo premagali Stefane!. Srečanje je bila prava poslastica za košarkarske sladokusce. Nasproti sta si namreč stali tehnično dobri ekipi, po ogorčenem boju pa so zmagali naši predstavniki, saj so pokazali večjo zagrizenost, požrtvovalnost in voljo do zmage. Že od samega začetka je bilo jasno, da so Kontovelci s pravim pristopom začeli to srečanje. Odločno, samozavestno in borbeno so se vrgli v boj proti sicer višjim nasprotnikom. Odločilno prednost so si naši priigrali v sredini drugega polčasa, ko so z agresivno obrambo povsem onemogočili goste, ki verjetno niso pričakovali take obrambe. Se zlasti se je v tem elementu izkazal Pavel Kralj, ki je znatno zmanjšal učinkovitost najboljšega gostujočega igralca Magnellija, ki pa je vseeno dosegel kar 36 točk. Ža izredno dragoceno zmago, s katero so naši napravili lep korak na poti do uvrstitve v nadaljnji del, si gotovo vsi Kontovelci zaslužijo pohvalo, pravi junak tega srečanja pa je bil Kristjan Rebula, ki je bil s 43 točkami najboljši strelec srečanja. Jan Budin pa je tudi na tem zelo pomembnem srečanju pokazal svoj velik talent (ne smemo pozabiti, da je Budin letnik 1975, torej kar dve leti manj od letnika v tej kategoriji). Uvrstitev v drugi del tega prvenstva je sedaj povsem realen, treba pa bo paziti predvsem na tekme, ki zgledajo »lahke«. Tudi za ostala srečanja se bo treba prav tako zagrizeno boriti kot v nedeljo. Tako srečanje bodo Kontovelci imeli že v naslednjem kolu, ko se bodo v gosteh spoprijeli z neugodno ekipo Largo Isonzo. (bi) BOR - SGT BULL 83:91 (41:45) BOR: Pavlica 12 (1:2), Debeljuh 26 (0:1), Starec 7 (1:2), Possega 20, Tomšič 8 (4:6), Droker 9, Rudež, Samec. TRI TOČKE: Debeljuh 2, Droker 1. Besede, s katero bi lahko označili igro Sancinovih varovancev v tem kolu s SGT res ne moremo zapisati, kajti bi jo prav gotovo cenzurirali. S ponovnim porazom so si tako borovci docela zapravili možnost, da se uvrstijo v skupino najboljših. Sicer so v teku prvenstva pokazali, da si tega napredovanja nikakor ne zaslužijo. Zadovoljiti se bodo morali s tolažilno skupino, kjer zadoščenj ne bo veliko, kajti motiviranost in koncentracija, ki sta bili do danes že itak na nizki stopnji, bosta po vsej verjetnosti zmanjkali. O tekmi sami ni dosti kaj povedati. Šibka točka naših je bila ponovno ob- ramba. Borovci so slabo branili skozi vso srečanje, tako da je vsak dodaten komentar popolnoma odveč. (A. Pavlica) OSTALA IZIDA: Ricreatori - Largo Isonzo 84:73; Don Bosco - Latte Carso 83:74; Santos prost. LESTVICA: Don Bosco 18; Stefanel in Kontovel 16; Ricreatori 14; Bor 10; Santos in Largo Isonzo 8; SGT 6; Latte Carso 0. DEŽELNI KADETI DOM - SOTECO 75:62 (41:31) DOM: Silič 15, Bordon 28, Zavadlav 16, Pečanac 12, Primožič, Covi 2, Qu-inzi, Skok. ON: Dom 17, Soteco 26. PON: Covi (39). Domovci so zopet slavili zmago in sicer proti Sotecu, ki sodi med boljše ekipe tega prvenstva. Tekma je bila izredno borbena, tako da je prišla na dan fizična sposobnost igralcev. Belo-rdeči so bili boljši od nasprotnika v vseh elementih igre. Že v začetku so si priigrali prednost, ki so jo nato obdržali do konca tekme. Zadovoljili so tudi glede dobre skupinske igre. V soboto čaka Brumnove varovance težko srečanje na tujih tleh proti Ardi-ti, ki trenutno zaseda 2. mesto na lestvici. (S. Primožič) NARAŠČAJNIKI SKUPINA A BOR - SGT 95:82 (59:24) BOR: Gallopin 11 (1:3), Giacomini 6, Gregorič 6 (2:4), Korošic 4 (0:2), Porpo-ratti 10 (0:1), Rustja 26, Samec 6, Verri (0:4), Coloni 2, Cupin 20, Grbec 4. TRI TOČKE: Cupin 2. Borovci so si zmago dejansko priigrali že po prvem polčasu, ko so vodili kar s 35 točkami razlike. V drugem polčasu so sicer nekoliko popustili, gostje pa jim niso mogli ogroziti zmage. KONTOVEL - STEFANEL 57:98 (33:36) KONTOVEL: Čeme 17 (5:12), Cin-gerla 4 (0:2), Križman, Milič 21 (3:9), Daneu 2, Vidali 1 (1:2), A.. Spadoni 3 (1:4), M. Spadoni 9 (3:3). Kontovelci so, kljub okrnjeni postavi, nudili močnemu Stefanelu močan odpor, saj so po prvih 20 minutah zaostajali le za tri točke. V nadaljevanju pa je prišla na dan premoč gostov, ki so tako zmagali z veliko razliko. OSTALA IZIDA: Libertas B - Don Bosco B 92:86; Poggi - Latte Carso B 81:66. LESTVICA: Stefanel 18; Bor in Ferroviario 14; Poggi 10; Kontovel in Don Bosco B 8; Libertas B 6; SGT 2; Latte Carso B 0. SKUPINA B IZIDI: Breg - Ricreatori 60:129; In-t^rmuggia - Latte Carso A 68:89; Libertas A - Stefanel B 62:113; Santos -Don Bosco A 30:96. LESTVICA: Stefanel B 20; Don Bosco A 18; Ricreatori 16; Latte Carso A 12; Intermuggia in Santos 8; Breg 3; Libertas A 0. Po 11. kolu v ženski odbojkarski C-l ligi borovke utrjujejo vodstvo Plave redčijo vrste tekmecev Med prvim in osmim na lestvici so v ženski C-l ligi še vedno samo štiri točke razlike, a vodilni Bor Elpro Cunja na razdalji dveh točk zdaj zasledujeta samo še Latisana in Pandacolor, saj sta Sloga Koimpex in Vicenza Tre izšli premagani iz edinih dveh neposrednih »dvobojev pri vrhu« tega kola. Urad za rezultate iz Milana je posredoval podatek, da je Vicenza Tre doma premagala videmskega Kenne-dyja, a izkazalo se je, da je bila ta informacija (sicer zelo koristnega in organiziranega servisa odbojkarske zveze) napačna, kajti zmagovalec tekme je bil v resnici Kennedy. Odlične varovanke trenerja Kalca torej še naprej gledajo na vse nasprotnike z vrha lestvice. Po težkem sporedu v začetku sezone zdaj pridno izkoriščajo lažje zaporedje tekem, v ospredje pozornosti pa jih je dokončno postavila pomembna zmaga v 9. kolu v Villorbi proti Conadu, ki je v vseh sedmih dvobojih z boljšimi tekmeci doslej izgubil le še z Latisano in bi z borovkami delil prvo mesto, če ne bi po poti izgubil dragocenih točk na igriščih povprečnih Cervignana in Fincantierija! V sobotnem nastopu proti ekipi AUSA PAV (četrta zaporedna zmaga) so borovke večji del srečanja igrale pod svojimi sposobnostmi, a to jim ni preprečilo, da so vseeno zmagale brez izgubljenega niza. Verjetno je treba pomanjkanje briljantnosti v igri pla- vili pripisati tudi dejstvu, da so se igralke v zadnjih dveh tednih podvrgle intenzivnejšim kondicijskim treningom, da bi z energijo napolnile svoje »akumulatorje« pred povratnim delom sezone. Toda še prej, že to soboto, pride v Trst še en velik kaliber, to je Ghemar, ki bi ga plave v primeru zmage porinile že razmeroma daleč za sabo. Sploh je razpored prihodnjega kola spet tak, da lahko plave svoj vse boljši položaj še utrdijo. Zaenkrat je bila njihova pot res premočrtna. Slab- Tako doslej med boljšimi V dosedanjih tekmah med osmerico vodilnih ekip (v stolp- cih: število tekem, zmage, porazi) se je takole razpletlo: Conad 7 5 2 Bor 6 4 2 Latisana 5 3 2 Ghemar 6 3 3 Pandacolor 6 3 3 Vicenza 6 2 4 Sloga 6 2 4 Kennedy 6 2 4 šim niso prepustile točk, na gostovanjih so še nepremagane, v šestih dvobojih z neposrednimi tekmeci so štirikrat zmagale. Boljšega uspeha objektivno ni bilo mogoče pričakovati. Po seriji petih sijajnih zaporednih zmag, po katerih se je iz navadnega outsiderja spremenila v prvorazrednega tekmeca, je Sloga Koimpex v dvoboju s Sarmeolo doživela poraz na domačih tleh. Gostje iz Veneta so na Opčinah zapustile resnično močan vtis. Pandacolor ima visoke in močne igralke, ki se odlikujejo po tehniki in individualni taktiki, so pa tudi vse zelo visoke. V bistvu tej ekipi manjka nekoliko bolj natančen podajač in, kot je po tekmi potrdil tudi trener Rossi, nekaj več zagrizenosti, ki so jo pogrešali še zlasti v izgubljeni tekmi prejšnjega kola z Vicenzo. »Tudi tu na Opčinah smo slabo pričeli, kar pa ni za nas nič neobičajnega. Domače igralke pa so nas nadigrale. Še zlasti mi je bila všeč njihova podajačica (Mira Grgič op. ur.). Opazili pa smo, da ima Sloga težave pri sprejemanju visokih in dolgih servisov in to nam je pomagalo, da smo se izvlekli iz kočljivega položaja. Sicer pa po mojem med ekipami pri vrhu lestvice ni velikih razlik. Štartali smo s ciljem, da dosežemo napredovanje, zdaj pa ne vem, ali nam bo tudi uspelo. Prizadevamo si vsekakor zelo dosti. Računajte, da treniramo vsak dan...« (ak) Ženska C-1 liga IZIDI 11. KOLA Ghemar - Tregarofani 3:1 (15:12, 15:11, 6:15, 15:11), Fincantieri - Conad 3:0 (15:12, 16:14, 15:9), Sloga Koimpex - Pandacolor 2:3 (15:5, 11:15, 8:15, 16:14, 9:15), Vicenza Tre - Kennedy 3:0 (16:14, 15:1, 15:13), Gamatex - Montec-chio 3:1 (13:15, 15:3, 15:10, 15:5), AUSA Pav - Bor Elpro Cunja 0:3 (13:15, 16:17, 3:15), Dolo - Latisana 0:3 (15:17, 10:15, 7:15). LESTVICA Bor Elp. Cunja 11 9 2 30:14 18 Foče Latisana 11 8 3 28:16 16 Pandacolor 11 8 3 29:19 16 Kennedy Videm 11 7 4 27:14 14 Sloga Koimpex 11 7 4 26:17 14 Ghemar 11 7 4 27:19 14 Vicenza Tre H 7 4 25:18 14 Conad Villorba 11 7 4 24:22 14 Dolo Pallavolo 11 5 6 17:22 10 Gamatex 11 4 7 18:27 8 Fincantieri 11 3 8 16:28 6 Tregarofani PD 11 2 9 16:30 4 AUSA Pav. 11 2 9 12:30 4 Montecchio 11 1 10 13:32 2 PRIHODNJE KOLO (26. 1.) Bor Elpro Cunja - Ghemar Plove di Sacco, Pandacolor Sarmeola - Ken-nedy Videm, Volley Montecchio - Vicenza Tre, Foče Colori Latisana - Sloga Koimpex, Tregarofani Padova -Gamatex Pojana Maggiore, Fincantieri Tržič - AUSA Pav Cervignano, Conad Villorba - Dolo Pallavolo. Bor Agrimpex še s polno paro Našim štirim moškim deželnim ligašem je tretjič letos (drugič zapored) uspelo skupaj zmagati hkrati, se pravi, da so na dobri poti, da vnovčijo vloženi trud na treningih. Po 11. kolu v moški C-2 ligi so bržkone ostale v boju za napredovanje samo tri ekipe. Tretjeuvrščeni Friuli iz Povoletta se je v soboto znebil nevarnega Cremcaffeja, vodilna Bor Agrimpex in Sistema Credi-to iz Ville Vicentine pa pri Torriani oz. Remanzaccu nista naletela na enakovrednega tekmeca. Položaj borovcev ta čas kaže izredno trdnost: dovolj je opozoriti na dejstvo, da se bodo v drugi polovici prvenstva z neposrednima tekmecema za vrh pomerili na domačih tleh, oba pa so že premagali na gostovanjih, Friu-lija celo s 3:0! Brez izgubljenega niza je goriška 01ympia CDR premagala Mobilificio iz Prate, Valprapor pa je bil v Fojdi na robu poraza, a se je le izmazal in vnovič dosegel pomembno zmago. Obe goriški šesterki sta zdaj ha sredini lestvice, daleč od dna in resnično se obeta, da bosta v povratnem delu sezone še veliko bolj učinkoviti. V ženski C-2 ligi je Agorest Posojilnica Sovodnje končno zaigral tako kot od te ekipe vsi pričakujejo in dosegel res prestižno zmago, Sokol Indules pa se je vodilnemu in nepremaganemu Martignaccu v prvih dveh nizih enakovredno upiral, a nato podviga ni mogel pripraviti. Kontovelke so z zmago proti Virtusu znova vžgale plamenček upanja glede obstanka v ligi, čeprav ostaja njihov položaj zelo kritičen. Po zmagi v Trstu se dno oddaljuje Borbeni Sočani Izdaten korak proti varni sredini lestvice so v moški D ligi naredili igralci Soče Sobema, ki so sredi Trsta premagali vrsto Amici del Cuore, slej ko prej enega od neposrednih tekmecev za obstanek. Vse kaže, da sočanom tržaške ekipe kar »ležijo«, saj so letos že premagali slabi Pallavolo, prejšni teden še solidnega Prevenireja, zdaj pa še »najljubše prijatelje«. Izgubili so le z močnim Volley Clubom, v prihodnjem kolu pa bodo v Sovodnjah gostili še CUS-a, ki je prav gotovo v njihovem dometu. Po sobotnem uspehu je trener Soče Sobema Štefan Cotič takole ocenil nastop svoje ekipe: »Pričeli smo dokaj spodbudno, toda kmalu se nam je tudi ustavilo, ker so do izraza spet prišle nekatere naše slabosti. Negotovi smo bili v bloku in povrhu je začel pešati še sprejem. K sreči smo vse to nadoknadili z borbenostjo in zmagali brez izgubljenega niza. Tudi na tem srečanju je bilo vmes nekaj pavz, a tokrat te niso bile usodne, kot na nekaterih prejšnjih nastopih. Pohvaliti moramo vse igralce, ki so znali reagirati tedaj, ko se nam je zataknilo.« Ste ta uspeh pričakovali? »Gostovanja v Trstu so vedno poglavje zase, saj nikoli ne veš, kakšna ekipa bo stala na drugi strani mreže (mladi ali prekaljeni veterani op. ur.). Že nekajkrat letos smo bili na pragu zmage, toda zaradi neizkušenosti nekaterih soigralcev, smo nato ostali praznih rok. No, moram priznati, da tako prepričljive zmage tokrat le nisem pričakoval.« Kaj pa se vam obeta za naprej? »V preostalih tekmah se bomo skušali oddaljiti od nevarnega mesta na lestvici. Iz lige (šteje samo 12 ekip) bosta izpadli samo dve ekipi, ena od teh pa bo Pallavolo. Ko bomo dokončno na varnem, bo naša igra veliko bolj sproščena, s tem pa tudi bolj zanesljiva in mladi si bodo lahko nabrali potrebne igralne izkušnje.« Slabe volje pa je bil trener ekipe Amici del Cuore Livio Predonzan, ki je ocenil, da je njegovo moštvo odigralo svojo letos najslabšo tekmo. »Na igrišče smo odšli brez potrebne zbranosti. Glede na to, da treniramo samo dvakrat na teden, mnogi pa imajo delovne obveznosti tudi zunaj Trsta, je naša igra zelo nihajoča.« (G. F.) Na Tržaškem se je začela tudi 1. ženska divizija Tesna zmaga Brežank 1. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA B BREG - KILLJOY3:2 (15:8, 8:15, 15:6, 11:15, 15:9) BREG: Canziani, Gaburro, Kocjančič, Komar, Malmenval, Pecchiar, Sancin, Slavec, Taučer, Ze-riali, Žerjal. Brežanke, ki so med favoriti za napredovanje, so v 1. tekmi naletele na nepričakovan odpor, malce pa so krive tudi same, ker so Killjoya le preveč podcenjevale. Nasprotno pa so Tržačanke z umirjeno igro, ki je temeljila na dveh izkušenih igralkah, znale izkoristiti trenutke prevelike vneme Brežank in njihove pomanjkljivosti v obrambi. Tie break je vsekakor pokazal, da so bile gostiteljice nesporno boljše. BOR FRIULEKPORT - VIRTUS 3:2 (10:15, 15:8, 14:16, 15:3, 15:9) BOR FRIULEKPORT: Ažman, Gregori, Flego, Čok, Legovich, Neubauer, Vitez, Faimann, Vodopivec. Mlade Borove štirinajstletnice sodelujejo v tem prvenstvu z edinim namenom, da se v težjih nastopih še dodatno izpopolnjujejo za igranje na mladinski ravni, kjer doslej v pokrajini niso naletele na enakovredne tekmece. Sodeč po prvem nastopu bodo svoj cilj tudi dosegle, hkrati pa lahko pričakujemo, da tudi uspehi ne bodo izostali. Pomanjkanje »pravih« tekem je v nedeljo zjutraj botrovalo dejstvu, da se borovke na začetku niso vživele v agonistično klimo srečanja proti solidnemu in izkušenemu nasprotniku z dobrim servisom. Šele pri vodstvu Virtusa z 10:3 v 3. setu so se plave razigrale, seta sicer niso osvojile, a odtlej jim nasprotnik res ni mogel več do živega. (Igor) OSTALI IZIDI 1. KOLA: OMA - Club Altura 2:3 (13:15, 15:5, 15:13, 14:16, 9:15), CUS TS - Altura 2:3 (15:11, 15:7, 8:15, 12:15, 8:15), Sloga Sagor - La Marmotta 3:0 (15:8, 15:3, 15:8). 2. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA A OMA B - BREG 0:3 (0:15, 8:15, 0:15) BREG: Giorgi, Gobbo, Seganti, Mauri, Bandi, Ota. Brežanke so v samih 35 minutah popolnoma nadigrale zelo šibko ekipo, ki jo sestavljajo mlajše, še neizkušene igralke. Pri Brežankah je zelo dobro deloval servis, saj nasprotnikova obramba praktično ni nudila odpora. Največ točk so domačinke zbrale v drugem nizu, a zmage Brega niso ogrozile. (Ota) PREVENIRE - BOR FRIULEKPORT 3:0 (15:8, 15:13, 15:1) BOR: Jurkič, Frassinelli, Fischer, Mamolo, Orlich, Debeljuh, Milič, Fontanot. Plave so se potrudile, a niso mogle premagati boljšega nasprotnika. Še zlasti jim je lahko žal za drugi niz, v katerem so dvakrat imele priložnost, da bi zmagale. OSTALI IZID 1. KOLA: Le Volpi A - S. An- drea 0:3. SKUPINA B OMA A - SOKOL 3:0 (15:8, 15:13, 15:12) OSTALA IZIDA 1. KOLA: Le Volpi B - Zaule 1:3, Altura - CUS 1:3. DEKLICE SKUPINA A OSTALI IZIDI 7. KOLA: Zaule Rabuiese -Bor Friulexport A neod. zaradi odsotnosti sodnika; Ricreatori - Sokol 3:1, Breg - Sloga 3:0, Virtus - CUS A 3:1. LESTVICA: Bor Friulexport A in Virtus 12, CUS 10, Ricreatori 8, Breg 6, Sokol 4, Sloga A 2, Zaule Rabuiese 0. CUS B - SLOGA B 0:3 (3:15, 4:15, 5:15) SLOGA B: Brišnik, Ciocchi, Fonda, Kosmina, Milič, Spacal, Starc. Pepelka te skupine CUS B kajpak ni mogel ogrožati zmagovite poti Sloginih deklic. V zadnjem kolu prvega dela prvenstva so tako sloga-šice opravile zgolj formalni nastop, v katerem so veliko točk osvojile neposredno kar s servisem in še vedno zanesljivo vodijo na lestvici. (INKA) OSTALA IZIDA 7. KOLA: Sant Andrea -OMA 1:3, Bor Friulexport B - Altura bo 1:3, Kon-tovel ni igral. LESTVICA: Sloga' B 12) Altura in OMA 8, Kontovel 6, SantAndrea 4, Bor Friulexport B 2, CUS B 0. NARAŠČAJNICE OSTALI IZIDI 1. KOLA: Virtus - Sokol 0:2; Club Altura - Melara 0:2, CUS - Ricreatori 0:2, ■Bor Friulexport - Cobolli 2:0, OMA - Sloga bo igrala drevi. Deželno prvenstvo dečkov Valpraporu Teknoprogres tudi povratni derbi VALPRAPOR TEKNOPROGRES - OLYMPIA 3:0 (15:6, 15:5, 15:5) VALPRAPOR TEKNOPROGRES: Devetak, Kovic, Gravner, Maraž, Korečič, Brisco, Paoletti, Hlede, Mužič. OLYMPIA: Hlede, Mania, Pintar, Povše, Di Battista, Figelj, Seni. Valprapor Teknoprogres nadaljuje svoj zmagoviti tek. Tudi v slovenskem derbiju proti 01ympii so Zamojevi varovanci nadigrali nasprotnika in brez večjih težav osvojili novi prvenstveni točki. Srečanje v telovadnici Kulturnega doma ni bilo na zanimivi ravni, saj bi obe postavi lahko pokazali kaj več. Sicer povedati gre, da sta si bili postavi v začetnem delu prvega niza dokaj enakovredni. V nadaljevanju seta pa so gostitelji pokazali boljšo organizacijo in brez težav prišli do petnajstice. Valpraporci so v istem slogu začeli drugi niz in si zagotovili izdatno prednost (7:1). Odtlej pa so mladi 01ympiini predstavniki zaigrali boljše in se približali nasprotniku (8:5). Od tega trenutka dalje pa je prišla na dan bolj zanesljiva igra domačih, ki so dokaj hitro zbrali potrebnih sedem točk. Zadnji set je bil najkrajši. Prenovljena Val-praporova postava je ohranila premoč na igrišču in zmagala brez težav. RANGERS - SLOGA 0:3 (11:15, 2:15, 10:15) SLOGA: Miot, Grgič, Kralj, Grgič, Antonič, Glavina, Marc, Spacal. Slpgini dečki se z gostovanja vračajo z gladko zmago, ki so jo osvojili po dobro odigrani tekmi. Slogaši so tehnično povsem nadigrali nasprotnika. Zelo zrelo je svojo ekipo vodil Samo Miot, ki je tudi zalagal soigralce z dobrimi podajami, med napadalci pa je tudi tokrat izstopal mladi Aljoša Kralj. (INKA) OSTALI IZIDI 10. KOLA: Vivil - Ronchi 3:0 (15:1, 15:4, 15:10); CUS - Pallavolo TS 0:3 (2:15, 3:15, 7:15). LESTVICA: Teknoprogres 20, Pallavolo TS 18, Vivil 14, Sloga 10, 01ympia in Ronchi 8, Ran-gers sports 2, CUS 0. Videm-PN IZIDI 10. KOLA: Remanzacco - ASFJR 3:1, San Vito - Pradamano 0:3, Prata - Maniago 3:0, Latus PN - VBU 3:1, Itely - Corno 1:3. LESTVICA: Prata 18, VBU in Latus PN 16, Corno 14, ASFJR 12, Pradamano 10, Itely in Remanzacco 6, Maniago 2, San Vito 0. Moška C-2 liga IZIDI 11. KOLA 01ympia CDR - Prata 3:0 (15:13, }?■ ' 16:14), Volley Bali Videm - Pastij10* Brotto 3:0 (15:10, 15:2, 16:14), Rozzol Tr?1. Libertas Turjak 3:1 (15:2,, 15:11, 6:15,^ D' /' Friuli Povoletto - Cremcaffe 3T>1>' 15:9, 7:15, 15:10), Pav Remanzacco Siste' ___Credito 0:3 (14:16, 3:15, 9:15), Torna" - Bor Agrimpex 0:3 (7:15, 4:15, IMS);/1, ly - Valprapor Imsa 2:3 (8:15, 15:9, D- 32:12 32:14 f 28:1? 24:20 27:23 24:23 24:24 21:26 1 20:26 17:26 18:25 PRIHODNJE KOLO (26. 1.) Bor Agrimpex - 01ympia CDR, tas Turjak - Cremcaffe Tržič, Siste. ,. Credito Villa Vicentina - Friuli to, Valprapor Imsa - Rozzol Trst, M y .lificio Prata - Pav Remanzacco, ^0 Bali Videm - Torriana Gradišče, P8® cio Brotto Gorica - Itely Fojda. 12:15, 7:15). LESTVICA Bor Agrimpex 11 10 1 Sist. Credito 11 10 1 Friuli Pov. 11 9 2 Pav Remanz. 11 6 5 01ympia CDR li- 6 5 Cremcaffe li 6 5 Valprap. Imsa 11 6 5 Itely Fojda 11 5 6 Past. Brotto 11 4 7 Torriana 11 4 7 Volley B. UD 11 4 7 Rozzol TS 11 3 8 Mobil. Prata 11 3 8 Libertas Tur. 11 1 10 Ženska C-2 liga IZIDI 11. KOLA Altura - Fontanafredda 3:0 (15:3, l5:lft 15:9), Sokol Indules - Libertas nacco 1:3 (15:11, 13:15, 8:15, 6:15), Dajčij, - CUS Videm 2:3 (15:12, 5:15, 15:7, »fjO 11:15), Mercato della Scarpa - Peroj:Mi (15:11, 15:11, 15:11), Prata - ASFJR C®V,. 3:2 (10:15, 15:13, 11:15, 15:12, 16:14), ^ rest Posojilnica Sovodnje - Bana j,U), lare Centa 3:1 (14:16, 15:13, 15:13, Otlica Tomasini - Promovolley 3:1 I 6:15, 15:4, 15:7). LESTVICA Lib. Martign. 11 11 0 CUS Videm 11 9 2 Otlica Tom. 11 9 2 Banca Pop. 11 8 3 Altura 11 7 4 Casarsa 11 7 4 Sokol Indules 11 6 5 Agorest Pos. 11 5 6 Peroni Tržič 11 4 7 Danone Riv. 11. 3 8 Promovolley 11 3 8 ASFJR Čedad 11 3 8 Solvepi Prata 11 2 9 Fontanafredda 11 0 11 PRIHODNJE KOLO (26. U lare Pallavolo Altura Trst - Banca P0^^' 33 13 ^ 28: « 1« 31: n 1« 28:10 )4 24:10 4 24:16 b 21:10 „ 18:24 'j 14:27 6 18:25 6 l7:^ « 15:26 4 ° Centa, CUS Videm - Peroni ASFJR Čedad - Mercato della paIjO' Casarsa, promovolley Pordenon - (jja ne Rivignano, Itar Cucine Fontana 1 ejl - Solvepi Prata, Sokol Indules - ''?attiJ' Posojilnica Sovodnje, Libertas M nacco - Otlica Tomasini. ^ Moška D liga IZIDI 11.KOLA frS1 Falegnameria Panizo - PaUaY,0,^jpi' 3:0 (17:16, 15:8, 15:4), Gasilci C" jjP Carmona Ruote Porcia 3:1 (IS-J1' (Jr 15:3, 15:8), Prevenire Trst - VolleJgUia' Trst 3:0 (15:4, 15:2, 17:15), PromeRO Bo Frost Fiume Venelo 3:0 (15: '^0: 15:5), Amici del Cuore - Soča Soh ^0ilrf (10:15, 13:15, 12:15). (Nista igrala Bali in CUS Trst). LESTVICA Promelco Buia 10 10 Volley Camia 9 6 San Vito 9 6 Prevenire TS 10 6 Volley C. TS 8 6 CUS Trst 9 4 Soča Sobema 9 4 Carmona Ruote 11 4 Fiume Venelo 9 4 A. Del Cuore 9 3 Caldini Gor. 9 3 Pallavolo TS 9 0 30:4 p 22: ° ,2 23: 2 )2 22: 4 t2 191 8 l4: 8 16:1? 8 7 l8:2n 8 5 8 5 l5:on 6 Ženska D liga IZIDI 11. KOLA „ (lU, Pieris - Socopel S. GiorgR ^.jsOj,-9:15, 9:15), Itas F. Venelo - Pav . rdfi jl 3:1 (12:15, 15:6, 15:7, 15:2), CelR^ Pv go - Pall. Mossa 2:3 (8:15, 6:15, 14:16), Lib. Martignacco ' j5 J ” " al Ledra Humin - Gamrnal^J^ Emil. Porcia 3:1 (15:12, 15:3' Kontovel - Pizz. Mario e LiR Trst 3:2 (15:12, 15:2, 10:15, H'13' 0 Cesf al T o H ra T-Tnmin - a 1111X13* k A ^ 3:1 (15:17, 15:13, 15:11, 15:9). Torriana 0:3 (13:15, 9:15, 2:15) LESTVICA Martignacco H 1? T orriana 11 Porcia H Fiume Venelo Al Ledra Hum. Celinia OMA Trst Pall. Mossa Socopel Virtus Trst Pav Natisonia Gammalegno Kontovel Pieris 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 0 l1 ?: gi i i sl'! sl s l5:27 t PRIHODNJE KOLO ^ris, pfo<; Gammalegno Cecchini c^ilia" fi’ volo Mossa - Carrozzeria cia, Pizzeria Mario e Lucran«^ - Lavoratore Fiera MartignaCsocOp® fi" Gradišče - Celinia ManiagO'veli Giorgio di Nogaro ' R0, Ledra me Venelo - Pizzeria a Pav Natisonia - OMA Trsi- Včeraj se je v Braziliji začelo svetovno prvenstvo v jadranju v razredu europa Bogatčeva na SP v Riu de Janeiru RIO DE JANEIRO — V kraju Buzios nedaleč od brazilskega Ria de Janeira se je včeraj začelo letošnje svetovno prvenstvo v jadranju v razredu europa, na katerem sodeluje tudi jadralka barkovljanskega TPK Sirene Arianna Bogateč. Bogatčeva si je zagotovila prostor v italijanski jadralski reprezentanci septembra, ko je osvojila naslov državne prvakinje, tokrat pa je prvič, da sodeluje na regatah onkraj velike luže. Večina svetovnih prvenstev se je namreč doslej odvijala v Evropi, zaradi česar predstavlja regatno polje letošnjega svetovnega prvenstva zanjo in tudi za druge člane italijanske reprezentance pravcato novost. Prvenstva v Braziliji se udeležuje skupno 164 tekmovalcev (90 v moški in 74 v ženski konkurenci) in 18 držav. Italijansko reprezentanco sestavlja skupno 14 jadralcev: 7 jih bo tekmovalo med moškimi, prav toliko pa med ženskami. Po mnenju italijanskih strokovnjakov ima med članicami v italijanski reprezentanci največ možnosti Tržičanka Calligarisova, ki je med drugim osvojila naslov svetovne prvakinje na zadnjih dveh prvenstvih (zadnjega si je priborila lansko poletje v Livornu, na tem prvenstvu pa Arianna Bogateč zaradi težje jadrnice ni mogla pokazati vsega, kar zna). Po pisanju najbolj razširjenega italijanskega športnega dnevnika La Gazzetta dello Šport ima v italijanski reprezentanci po Calligarisovi prav Arianna Bogateč najbolj možnosti za dosego dobrega rezultata. Bogatčeva je odpotovala v Rio de Janeiro z reprezentanco preteklo sredo, konec preteklega tedna se je lahko seznanila z regatnim poljem in z vremenskimi razmerami na regatnem polju, že včeraj pa je opravila prvo regato, o kateri pa do zaključka redakcije še nismo prejeli rezultata. Na sliki: članica TPK Sirena Arianna Bogateč rezultati 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 16. KOLA Trivignano - P. Cervignano 0:0 Pro Aviano - JUVENTINA 0:1 Sangiorgina - Ruda 2:1 Aguileia - Cordenonese 0:0 Lauzacco - Fortitudo 0:1 Costalunga - P. Fiumicello 2:0 Tamai - S. Canzian 0:0 Ponziana - Percoto 1:0 LESTVICA LESTVICA Tamai 16 7 6 3 26:14 20 Costalunga 16 6 * 7 3 18:10 19 Cervignano 16 5 9 2 16: 9 19 JUVENTINA 16 4 11 1 7: 3 19 Percoto 16 6 6 4 14:16 18 Aguileia 16 6 5 5 13:11 17 Cordenonese 16 5 7 4 14:13 17 S. Canzian 16 5 7 4 12:12 17 Sangiorgina 16 4 8 4 13:11 16 Pro Aviano 16 4 8 4 15:14 16 Fortitudo 16 4 7 5 8:13 15 Ponziana 16 4 6 6 10:14 14 Trivignano 16 5 4 7 9:17 14 Fiumicello 16 3 7 6 14:19 13 Ruda 16 3 7 6 12:17 13 Lauzacco 16 3 3 10 13:21 9 PRIHODNJE KOLO Ponziana - Tamai, S. Canzian - Costalunga, P. Fiumicello - Lauzacco, Fortitudo - Aguileia, Cordenonese -Sangiorgina, Ruda - Pro Aviano, JUVENTINA - Trivignano, Percoto -Pro Cervignano. ^ nedeljo v 1. nogometni amaterski ligi po vrsti neodločenih izidov »Blitz« Juventine v zastraženem Avianu Pn0 sT^VANO ' JUVENTINA 0:1 (0:1) r°vka| bC: Lovato v 7. min. (11-met- PRO !5°VereriAy^^®: D® Luca, Mozzon koti), Mussoletto, Zanetti (Zam- "stta, AntCanc'n' Cauzo, Zorat, Cusan, Della Ne9ra' v Poton 1 NA: Pascolat, Marušič, Mv$, g Maso, Klanjšček,' Černigoj, - Sqd J^ani, Tabaj, Cingerli, Lovato. LEV; 2qq ' Pittia iz Vidma. GLEDAL- ^etijo — Štandrežci so sklenili V a9o “^enih izidov s pomembno ' ,90stuo1. zastraženega Aviana. Pro-ri L^ala ieiri Je Campijeva postava JJbro iztp odločno igro in zelo aibj ; ristiia dobro organizacijo v , ^Upičgu ba sredini igrišča. Končni e izdatno-^ Ibhko bil za Štandrežce 2a V81' saj so v nekaterih prilož-_ pro Avias zamudili podvojitev. prePri(i:j bo je srečanje začel dokaj rr'’'.,~* ’ bo Juventina kaj kmalu podlegla Antoniazziju in tovarišem. Gre namreč povedati, da so Pordenončani v zadnjih sedmih srečanjih zabeležili serijo pozitivnih rezultatov in se povzpeli do samega vrha lestvice. Prednost, ki jo je Juventina dosegla v 7. minuti z zadetkom Lovata, je pomenila mrzla prha za gostitelje, ki so nekaj časa potrebovali, da so organizirali svoje vrste. Pro Aviano je začel množično oblegati Juventinov kazenski prostor, a brez večje učinkovitosti in to tudi zaradi solidne štandreške obrambe. Taktična poteza domačih je gostom nudila možnost za protinapade, ki so jih tudi pridno izkoriščali. V nadaljevanju tekme so gostitelji iztrošili še zadnje moči, da bi prišli do remija. Tudi tokrat pa je gostujoča obramba, čeravno brez izključenega Tre-visana in poškodovanih Travagina in Chizzolinija, bila vedno na mestu in brez večjih težav zajezila Pro Aviano-ve napade. Uvodno kolo povratnega dela prvenstva 1. amaterske lige se je zavrtelo predvsem v korist Juventine in Costalunge, ki sta edini zmagali iz skupine najboljših. Položaj na lestvici je po neodločenih izidih Tamaia in Cervignana ter poraza Percota ponovno zapleten. Za Juventino pa je pomembno, da je z zmago dosegla 2. mesto na lestvici in ima prihodnjo nedeljo možnost, da se poteguje za sam vrh. Razvrstitev srečanj v prihodnjem kolu bi morala biti dokaj ugodna za Štandrežce, ki bodo pred domačim občinstvo srečali Trivignano. Nedeljski nasprotnik Juventine ima že 5 točk zaostanka za Campijevo postavo, (r. p.) Strelec 11-metrovke Lovato V nedeljskem 16. kolu prvenstva 2. nogometne amaterske lige Zmage Zarje, Primoija in Vesne, smola Gaje »UNO Mii Kn* amiab Fonda v 79. min. V0, ’C*. Fona 6Var' Antonič, Ridolfo, Bo-Moi, ^Uro D G[?rMabi, Grgič, Varljen, bZorg. ' K- Kalc, M. Kalc, Gombač, nsj:aria Se . da n?ora'a tudi tokrat pošteno Pa bce. v}? strta odpor gostujoče 9a]j lsUrnQ, , luh minimalni prednosti so'imc,iSO zariani zasluženo zma-''MčZ?0811' ki * Ve*" 0<1 t9re ib tudi več e z Zarion56 P° naključju niso tjo, j c* niso ocl razglov, da Pihaj v tem ,f^ab s še večjo prednos-vala v b>oitla\ . je skozi vse srečanje ?altQ akciji133, ki i® močno pogoje-k°t in ari°. ki rc ln seveda ovirala pred-V _^radi n,. * mogla graditi igre tako, so imeli domačini 3 od vsega začetka S° big c ktanif* vnti Mariano, ki pa se je falec u-azovci r. ■ teb začetnih minutah Miam Kl Pa so k-v1 i nevarni s streli od S° PrB,Pa so Sp 'b vedno netočni. Prav !kvarniie3i igro Prebuciili tudi gostje, ki bilo. iJ1 akcij nr9.,51613311* igrišča. Toda ^arji tU9em delu nložnosti jatno g a Predla t Že vse kazi irePr'ič« 0vei stn !°da biio je „„ d'" basrj!11 v svoieSt°Pdi na igrišče trdno bobtiaPr0tniko°]ne možnosti: pritisnili so njl6ttlooplziavanipm03ovico igrišča ter z LVa^^ ife1 Pressinga večkrat *ti Dad° fasa Dosvasprotnika' ki i® le L,s° sp biso biifnSkušal s streli od dale1 Ptesp033®0 Volj* nevarni. Bazov- sprnb. ki ■ °st Se jp Pr°tmapadi. Naj-vi tneci i® z ola 6 Ponovno ponudila Voljčem kazalo, da bo prav ob- na se je tako ^ih 2eln ' ko SnVe^jih priložnosti vse Zel at Df01 °d vra?0sti® zrušili Maura vr ? InoeoVzel Dam- 0d9°vornost si je Po jarja 0pltn strelr93an F°nda, ki je z S^Rlaucich 'tov " Cor 69’ min loka . -°rnn;— „ 0:3 (0:1) 18. min. 3ta’ Pipan nica’ Trampuš, Mila-’ Antoni (Škabar), Li- van, Savarin (Štrukelj), Miclaucich, P. Štoka, Ušaj. Prosečani so se oddolžili ekipi iz Poljana, ki je doslej edina zmagala v gosteh na Proseku. Tokrat so igralci trenerja Bi-dussija stopili na igrišče zbrani in prepričani v zmago. Gostje so uveljavili tehnično premoč in kmalu zagospodarili na igrišču. Lahko rečemo, da je bila tekma kljub povprečni igri v prvem polčasu povsem enosmerna, saj so domačini igrali le v protinapadu, v vrata Coronice pa niso izvedli niti enega nevarnejšega strela. Prosečani so bili že v prvih minutah nevarni, do zadetka pa so prišli po zaslugi Miclaucicha, ki je v kazenskem prostoru prestregel žogo, nanj pa sta vratar in branilec storila prekršek. Isti igralec je tudi realiziral. Primorje je nato do konca polčasa imelo še vedno premoč na igrišču. Tako se je nadaljevalo tudi v drugem polčasu, le da so gostje zaigrali bolj odločno. Že v peti minuti je Antoni z izredno močnim strelom zadel vratnico. Kmalu zatem je Miclaucich zelo spretno podal do Ušaja, ki je preigral vratarja in podvojil. Podoben je bil tretji zadetek, ki ga je spet dosegel Ušaj. S tako visoko prednostjo so rdeče-rumeni igrali naprej zelo umirjeno in ustvarili še nekaj priložnosti, a vratar je ubranil strele Miclaucicha in Štoke, nato pa je še spretno zaustavil prodor Ušaja, ki je tokrat spet zaigral po trimesečni odsotnosti zaradi poškodbe, in to kar se da uspešno. (Š. M.) CAPRIVA - VESNA 0:1 (0:1) STRELEC: Venturini v 8. min. iz 11-m. VESNA: Messina, Soavi, Massai, Baril-la, Pichierri, N. Sedmak, Kriscjak, Venturini, Puntin ( v 75. min. D. Sedmak), Germani, Babich (v 46. min. Giraldi). Kljub okrnjeni postavi si je kriška Vesna brez velikih težav izborila zmago proti zadnjeuvrščeni ekipi na lestvici. V kriški postavi so namreč manjkali diskvalificirana Pertan in Leonardi ter poškodovani Peter Sedmak, Kostnapfel in Naldi. Ključni dogodek tekme je bil v 8. minuti, ko je v nasprotnikovem kazenskem prostoru prišlo do prekrška nad Barillo. Sodnik je upravičeno piskal najstrožjo kazen, ki jo je lepo vezni igralec Venturini realiziral. Isti igralec je imel sredi polčasa še eno lepo priložnost, a nasprotnikov vratar je strel ubranil. V drugem delu so domačini pritisnili in imeli priložnost z Grionom, ki je zadel prečko. Capriva je nadalje skušala ogrožati kriška vrata, a obramba gostov je zaustavila vse njene napade. Vesna je, kljub nezadovoljivi igri, zasluženo zmagala in odnesla tako domov dve važni točki za napredovanje na lestvici. (S. K.) GAJA - PRO ROMANS 0:1 (0:0) GAJA: Zemanek, Dallagiacoma, Loi, Pangoni, Neppi (Križman), Ballarin, Vengust, Kelemen, Ghiotto, Kalc, Čermelj. Gropajsko-padriška nogometna enajsterica Gaja nima sreče. Čeprav so v nedeljo naši fantje dobro zaigrali, so prepustili obe točki močnemu nasprotniku Pro Romans iz Furlanije. V prvem polčasu so gajevci takoj po začetnem sodnikovem žvižgu zagospodarili na igrišču in so imeli zelo ugodne priložnosti, da zatresejo nasprotnikovo mrežo. V 25. minuti je Kelemen v nasprotnikovem kazenskem prostoru preig- ral vratarja, vendar je žogo nerodno preusmeril v out. Takoj zatem je Čermelj s prostega strela resno zaposlil nasprotnikovega vratarja in v 35. minuti je poskusil zabiti gol še Kalc, ki je s prostega strela z dolge razdalje poslal žogo za las mimo vrat. Vse do deset minut pred koncem so se domači fantje trudili, da bi dosegli zasluženo vodstvo, a - kot se v nogometu večkrat pripeti — so prav gostje iz Furlanije premagali Zemaneka. Tokrat so imeli gajevci zvrhano mero smole, saj so se vsi pošteno potrudili, da bi premagali nasprotnika, sreča jim je obrnila hrbet in tudi njihov trud ni bil poplačan kot bi gajevci zaslužili. Gropajsko-padriška nogometna enajsterica Gaja je v torek zamenjala trenerja, Kermen se je spet vrnil med domače in vsi mu globoko voščimo, da bi v Gajo vnesel tisto vzdušje, ki smo ga bili vajeni lansko leto, ko je Gaja premočno zmagala v prvenstvu tretje amaterske lige. (Pečar) 2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 16, KOLA ZARJA - Mariano 1:0 Capriva - VESNA 0:1 Corno - Piedimonte 1:0 Mossa - Villanova 0:0 GAJA - Pro Romans 0:1 Fogliano - PRIMORJE 0:3 Audax - Villesse 0:0 Moraro - Pro Farra 0:0 LESTVICA ZARJA 16 13 3 0 29: 6 29 Moraro 16 7 8 1 22: 7 22 Corno 16 8 5 3 18:12 21 PRIMORJE 16 7 6 3 23:14 20 Pro Romans 16 7 5 4 26:19 19 Mossa 16 4 11 1 12: 5 19 VESNA 16 7 4 5 21:13 18 Villanova 16 6 5 5 12:11 17 Piedimonte 16 4 6 6 11:12 14 Audax 16 4 6 6 13:20 14 Villesse 16 4 6 6 16:24 14 Pro Farra 16 2 9 5 11:13 13 Fogliano 16 4 3 9 21:34 11 GAJA 16 1 8 7 9:19 10 Mariano 16 1 7 8 10:19 9 Capriva 16 2 2 12 8:34 6 PRIHODNJE KOLO Moraro - Audax, Villesse - Fogliano, PRIMORJE - GAJA, Pro Romans -Mossa, Villanova - Capriva, VESNA - ZARJA, Pro Farra - Mariano. 3. AMATERSKA LIGA Skupina I IZIDI 14. KOLA Union - Stock 1:0 Don Bosco - S. Andrea 0:3 Roianese - Montebello 1:1 CGS - Opicina 1:2 Exner - PRIMOREC 1:5 Chiarbola - Giarizzoie 1:0 Fincantieri - BREG 1:1 S. Vito je bil prost LESTVICA Opicina 13 8 4 1 23: 6 20 S. Vito 14 7 5 2 23:12 19 Chiarbola 14 7 4 3 26:11 18 BREG 14 5 8 1 25:13 18 S. Andrea 14 6 6 2 14:10 18 PRIMOREC 14 5 7 2 24:10 17 Fincantieri 14 5 7 2 16:12 17 Roianese 14 5 6 3 21:17 16 Stock 14 5 4 5 19:20 14 CGS 14 4 6 4 9:11 14 Giarizzoie 13 4 4 5 14:17 12 Montebello 14 2 6 6 .14:17 10 Exner 13 3 2 8 8:21 8 Don Bosco 13 1 2 10 11:25 4 Union 14 1 0 13 PRIHODNJE KOLO 8:51 2 San Vito - BREG, Fincantieri - Giarizzoie, Chiarbola - PRIMOREC, Ex-ner - Opicina, CGS - Montebello, Roianese - S. Andrea, Don Bosco -Stock. Union je prost. Pozitivno kolo za naša predstavnika v skupini 13. amaterske nogometne lige Pet golov Primorca, Breg tretji na lestvici EXNER - PRIMOREC 1:5 STRELCI za PRIMOREC: Santi v 20. min., Smilovich v 35. in 50. min., Bracco v 48. min in Canziani v 65. min. PRIMOREC: Leone, Sardiello, Coppola (Bacchia), Purič, Rados, Castro, Kralj (Bracco), Santi, Ferluga, Canziani, Smilovich, Bussani, Čuk. Primorec je v lepi tekmi pregazil nasprotnike. Trebenci so bili boljši v vseh elementih igre in so zasluženo visoko slavili. Potem ko so v prvem delu dosegli dva zadetka, so v začetku drugega še trikrat zatresli nasprotnikovo mrežo. Domačini so dosegli častni zadetek le tik pred koncem. FINCANTIERI TS - BREG 1:1 (1:0) STRELEC ZA BREG: Prašel v 72. min. BREG: Petronio, Pavletič, Pečar, Roc-hetti, (Sancin), Prašel, Olenik, Slavec, La-calamita, Castellano, Švara (Buzzi), Tul, Paoli. V nedeljski tekmi so brežani zapravili lepo priložnost za novo zmago, saj so imeli skozi vso tekmo vajeti igre v ro- kah, izpeljali so vrsto ugodnih akcij za zadetek, a na koncu so se morali zadovo-liti z neodločenim izidom. Povedati je treba, da so domačini dosegli svoj zadetek že v drugi minuti srečanja: »modri« so izgubili žogo na sredini igrišča, tako da so domačini takoj začeli hiter protinapad, Prašel in Pavletič sta skušala zoperstaviti se, a slednji je s kota preusmeril žogo v lastna vrata po strelu napadalca Fincantierija. Brežani so takoj reagirali in prevzeli pobudo v svoje roke, igra je bila racionalna, podaje točne, tako da so bili domačini v velikih težavah. Najboljši priložnosti sta se ponudili Tulu in Slavcu, a nasprotnikov vratar je bil vedno na mestu. V drugem polčasu se slika tekme ni spremenila: brežani so nadaljevali z napadi, a nekoliko več neorganizirano, medtem ko niso domačini skoraj nikoli prestopili polovice igrišča. V tem delu srečanja smo zabeležili tri lepe priložnosti za »modre« z Lacalamito, Tulom in Castellanom, a žoga ni hotela v vrata. Končno so brežani v 27. minuti izenačili s strelom z velike razdalje Prašlja, ki je tudi tokrat zaigral zares solidno. Do konca tekme ni bilo drugih večjih dogodkov, tako so brežani zabeležili že dvanajsti zaporedni pozitivni rezultat in zaključili prvi del prvenstva z osemnajstimi točkami na solidnem drugem mestu. (E. B.) obvestili ZSŠDI obvešča, da bo Jutri, v sredo, 23. t. m., ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja smučarske komisije. SD POLET sklicuje 23. občni zbor, ki bo v torek, 29. t. m., v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. poročila, 2. razprava, 3. razno. Vabljeni člani in simpatizerji društva. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna predna-ročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-E$T srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M, dnevnik torek, 22. januarja 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEG Japonska in Nemčija bosta povečali finančno pomoč za stroške zalivskega spopada Najbolj razvite države pozitivno ocenile reakcijo svetovnih borz po izbruhu vojne NEW YORK - Finančni ministri in guvernerji centralnih bank sedmih industrijsko najbolj razvitih držav sveta so na dvodnevnem zasedanju v New Yorku največ pozornosti posvetili obravnavi posledic zalivske vojne, pogovarjali pa so se tudi o trenutnem stanju v svetovnem gospodarstvu, o potrebnih ukrepih za stabilizacijo svetovnih valutnih trgov, govorili pa so tudi o položaju v nekaterih državah dolžni-cah, kot so na primer Poljska, Brazilija in Egipt. Predstavniki ZDA, Japonske, ZRN, Francije, Velike Britanije, Italije in Kanade so z zadovoljstvom pozdravili reakcijo na svetovnih borzah v prvih vojnih dneh. Po mnenju sedmerice razvitih to dokazuje, da po mnenju strokovnjakov ne bi smelo biti prehudih motenj v oskrbi s surovinami in z nafto še posebej. Še nadaljnje upadanje cen nafte in zlata pa po mnenju italijanskega zakladnega ministra Carli-ja daje vladam več možnosti za tako denarno politiko, ki naj bi podpirala gospodarski razvoj. Največ nesoglasij pa je bilo pri razpravi o posegih centralnih bank za podporo stabilizacije menjalnih razmerij na valutnih trgih. Pri tem se je posebej Japonska zavzemala za nujnost takih posegov. Manj pripravljenosti je pokazala Nemčija, ki ima posege centralnih bank v tem trenutku za nasprotne notranjim nemškim interesom, pri katerih je na prvem mestu predvsem nadaljevanje združevalnega procesa. V okviru finančnega sodelovanja pri kritju stroškov za vojni spopad v Zalivu je treba omeniti, da je japonski finančni minister Hašimoto pokazal precejšnjo pripravljenost za večjo finančno pomoč dežele vzhajajočega sonca. Tako naj bi po nekaterih trditvah Japonska že sklenila, da za pomoč nameni 10 milijard dolarjev. Od tega naj bi 7,5 milijarde šlo mednarodnim silam v Zalivu, 2,5 milijarde dolarjev pa naj bi šlo za pomoč arabskim državam, ki mejijo z Irakom. Finančni minister pa je v New Yorku zanikal, da bi bil znesek pomoči že določen. Podobno je večjo podporo obljubil nemški kancler Helmut Kohl, ki je včeraj govoril, da bo Nemčija bolj konkretno podprla sodelujoče zaveznike v zalivski vojni. Kohl je govoril tudi o nekakšnem »Marshallovem načrtu« za Bližnji vzhod po končani vojni. Te kanclerjeve besede je potrdil tudi finančni minister Theo Waigel, ki je v New Yorku poudaril, da se Nemčija zaveda svojih obveznosti do mednarodne skupnosti in tudi do ZDA, kar zadeva zalivsko vojno. Glede na zadnje dogodke v Zalivu je Waigel napovedal, naj bi Bonn, ki je doslej že prispeval 3,3 milijarde mark, občutno povečal svojo finančno pomoč. Cerkev poziva študente naj se vrnejo v šolo RIM — »Uporaba ogromne količine sredstev in orožja vzbuja sum, da bodo posledice zelo hude, kar zaskrblja še najbolj pa je nevarnost, da bi se vojna postopno razširila na ves Bližnji vzhod in bi zajela države, ki se doslej niso vpletle v bitko.« Tako je med drugim poudaril v nedeljo papež Janez Pavel II., ki je vernikom, zbranim na Trgu sv. Petra, spet spregovoril o zalivskem konfliktu. Papež je izrazil zaskrbljenost predvsem za usodo civilnega prebivalstva, ki je v vojni izpostavljeno nasilju. To potrjujejo tudi novice teh dni o težkem bombardiranju. »Civilno prebivalstvo pa ima, tako na eni kot na drugi strani, pravico, da ni izpostavljeno vojaškjm akcijam.« Janez Pavel II. je poudaril, da z vojno ni mogoče reševati konfliktov, pač pa se ustvarjajo le nove in ostrejše napetosti med narodi. Zaradi tega je papež spet pozval vse strani, naj čimprej ustavijo konflikt in naj skušajo odstraniti vzroke, ki so ga izvali. Katoliško gibanje se je po papeževem zgledu odločno angažiralo v boju za mir. Papeževe teze sta razvili Katoliška akcija in Italijanska škofovska konferenca, katere glasnik msgr. Ruini je v pogovoru z novinarji obravnaval tudi vprašanje vojaških oporečnikov in dejal, da so za Cerkev na isti ravni tisti, ki se odločijo za služenje vojaškega roka in tisti, ki mu iz moralnih razlogov oporekajo. Odločno pa je obsodil pozive k dezertiranju. Z nadškofom Lecceja msgr. Ruppijem pa se je Cerkev lotila tudi manifestacij mirovnikov. Nadškof je pozval predvsem študente, naj prekinejo stavke in naj se vrnejo V šolo, kajti z delom in študijem in s treznim poglabljanjem problemov v večji meri prispevajo k miru kot s stavkami. Skupina italijanskih poslancev pa je medtem pozvala Vatikan, naj končno prizna Izrael kot državo. Na sliki (telefoto AP): papež v župniji sv. Ingina. Izrazi solidarnosti z izraelskim ljudstvom i!|i!lll|l|p|l!i^^ N(i krotko o Zalivu BllllBlM NIKOZIJA Kljub navidezni brezizhodnosti okupacije, ki je državi povzročila ogromno gmotno škodo, je kuvajtska vlada že pripravljena na splošno obnovo, pa naj to zahteva še tako veliko finančno žrtev. Kuvajt je sicer finančno trdna državica, za vsak primer pa so pristojna državna telesa naložila v tuje banke 20 milijard dolarjev, s katerimi bodo popravili škodo, ki jo je povzročil okupator. Imenovali pa so tudi že stočlansko sto-kovno komisijo, ki bo odločila, katere strukture imajo prioriteto pri obnovi. RIM — Vojna resno ogroža arheološka najdbišča na Bližnjem Vzhodu. Arheologi z vsega sveta se te dni trudijo, da bi popisali vse arheološke dragocenosti v neposredni okolici Zaliva in proučujejo možnosti, da bi najbolj izpostavljene strukture kakor koli zaščitili. RIM — Za ameriško vojsko velja pravilo, da vojake na terenu obiskujejo znani popevkarji in filmske zvezdice, zakaj bi torej italijanski vojaki premlevali žalost in samoto? Skupina humoristov je po zamisli Angela Olivie-rija sklenila, da bo začela spet tiskati humoristični bilten La Tradotta, ki je tako kot »II 13« in »Lastico« razveseljeval italijanske vojake na soški fronti. Vsebina prve številke je že urejena, uredniki pa že razmišljajo, ali je ne bi prenesli tudi na videokasete. BERLIN — Mladi podčastnik bivše vzhodnonemške vojske iz Rostocka (bivša NDR) novači plačance za zalivsko vojno. Prostovoljcem, ki naj bi jih poslal v Irak, ponuja deset tisoč mark na mesec, (7,5 milijona lir) in zavarovanje proti riziku. Nadebudneža vneto išče policija, saj novačenje ni dovoljeno, po zakonu pa je prepovedana udeležba nemških državljanov v vojnah zunaj državnih meja. Kljub izredni budnosti in bojazni pred iraškim napadom z bojnimi strup1 V Izraelu se življenje normalizira JERUZALEM — Z izjemo Tel Aviva in Haife, kjer je nevarnost morebitnih iraških raketnih napadov največja, se v Izraelu življenje postopoma normalizira. Ljudi bodri tudi spoznanje, da je prejšnja noč minila brez napadov, kljub temu pa še vedno ni pouka. Načelnik generalštaba izraelske vojske Dan Šamron je včeraj po radiu sporočil prebivalstvu, naj ne goji iluzije, da je vsega konec in da bodo prihodnje dni živeli brez preplahov in napadov. Po njegovih trditvah bi lahko uspehi protiiraške koalicije Sadama Huseina prisilili, da izvede še močnejši napad na Izrael in da tokrat seže tudi po kemičnem orožju. Vseeno pa je Šamron poudaril, da ljudje ne morejo ostati zabarikadirani v svojih domovih, država potrebuje svoje delavce, zato se mora življenje nadaljevati, ne da bi pri tem pozabili na budnost. Izraelski tisk kritično ocenjuje optimistične izjave ameriškega generala Schwarzkopfa, da ima Irak še kakih pet transporterjev za rakete scud. Take izjave posredno demantirajo tudi v krogih izraelske vojske, kjer navajajo, da ne izključujejo novih raketnih napadov na Izrael. Očitno se izraelske oblasti bojijo, da bi Sadam Husein segel po bojnih plinih, potem ko je javno mnenje predvsem pa Izraelce skoraj prepričal, da ni več v stanju uporabiti »jedrske bombe revežev«. Ko bi se torej Izraelci zatekali v navadna zaklonišča in ne v zračnotesne prostore, bi torej imel kemični napad grozljive posledice. Nič čudnega torej, da sta bila včeraj Tel Aviv in Haifa skoraj izumrli mesti. »Jeruzalema tisti norec ne bo naPVe,“ saj je sveto mesto tudi za mush111 jav' pomenljivo poudarjajo ljudje v = 0i nem mestu, a tudi tu se ne 1° svojih mask, tako da jih imajo ^ pri roki, tudi ko gredo po nakup sliki) in na delo. , air.,;' Izrael ostaja torej buden klju^^tii' riškim protiraketnim baterijah1 P.gjo, saj dosedanje izkušnje doka siji- leta kot kamen v prostem padu. ^ bolj zanesljive so rakete patn® P j pr®1 r morebitnim napadom iraških j ^ iZ' reaktivcev. V Izraelu namreč ^ ^aj' ključujejo nevarnosti, da bi Ira ^ 1 bolj kočljivih trenutkih sp°P p0vle' svojih podzemeljskih hangarjev F kel svoja najsodobnejša Vsekakor pa v Izraelu'z veh udarkom navajajo »obnovljeno eIni® sko-ameriško prijateljstvo«-jcon^ Šamir je na včerajšnji renči ponovil že staro Izrael odgovoril na mor trditev. rebitn® napade, tokrat pa je dodal, £ab Medtem pa je odnos d° j^boli^,- plinske maske, kot je uka?a aj s® ; -o sodišče. Drugi del pa trdi. 1^, K1 zavarujejo s Sadamovimi sllK h vse> d« jih vsepovsod razobesili- ^gdaj0'^- temu pa se Izraelci že. /0J ~za Pa bodo morali poiskati rešite tinsko vprašanje. .ad®1: da niso te rakete stoodstotno za^ra®P ve, toliko bolj, ker prihajajo na _ p. sko ozemlje v končni fazi svojeg^aj "5 govor v sporazumu z America y J, do »ub^ or0 nesrečnih Palestincev« vedno .pg «-tisloven. Del prebivalstva od^ izr0 hteva, naj tudi Palestincem vrtioV