IIDiJl ZA GORIŠKO IH BEIECrJO PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana y gotovini „ OA l'_ Abb. postale I gruppo “ IjPllil oU lir Leto XVI. - St. 22 (4485) TRST, torek 26. januarja 1960 Tragični rezultat nedeljske vstaje fašističnih kolonistov v AHiru zaradi odstranitve generala Massuja V nedeljo: 25 mrtvih in 140 ranjenih Uporniki še vedno niso položili orožja tVčeraj je ves dan vladalo premirje med vojsko in uporniki, ki jih je se okrog 2500 - Splošna stavka v vseh večjih alžirskih mestih, kjer so bile manifestacije brez incidentov -Predsednik vlade Debre je sinoči odpotoval vAlžir ALŽIR, 25. — Včerajšnji 24. januar leta 1960 bo ostal v zgodovini zapisan poleg 13. maja, ko so kolonisti začeli upor, ki je pripeljal de Gaulla na oblast. Sedaj se mora isti de Gaulle boriti proti delu isti fašističnih kolonistov, ki so včeraj šli ponovno na ulice, ker je bil njihov ekstremistični voditelj general Massu odpoklican iz Alžira zaradi javnih kritik de Gaullove Politike. V pouličnih spopadih s policijo in vojsko beleži včerajšnji dan po podatkih, ki smo jih prejeli nccoj po 20- uri, 25 mrtvih in 140 ranjenih Med mrtvimi je najmanj 10 oseb, ki pripadajo policijskim in vojaškim enotam. Iz Pariza pa poročajo, da je sinoči predsednik vlade Debre odpotoval z letalom v Alžir. Najnovejše vesti govorijo o obkroževanju upornikov, ki so jim odvzeli plin, električno strujo in vodo. Ti ukrepi kažejo, da hočejo oblasti upornike prisiliti na kapitulacijo, ne da bi pri tem vojska uporabila silo. V glavnem gre za dve skupini: prva je na univerzi, druga pa v. < vssh zdru-. Ženih sil zmagala francoska rešitev. Z vso jasnostjo in enostavnostjo sem povedal, da bi bili enotnost, prestiž in usoda Francije ogroženi, če ne bi izvršil svoje naloge, predvsem pa ne bi, mogli nadaljevati svojega velikega dela v Alžiriji. Rotim vse tiste, ki so se v Alžiru dvignili proti domovini in ki so na napačnih poteh zaradi laži in obrekovanja, naj se vrnejo_ ponovno v državni red. Nič ni izgubljeno za Francoza, ko se ponovno združi s svojo materjo, Francijo. Izražam svoje globoko zaupanje v Paula De-louvričra, glavnega delegata, v generala Challa, glavnega poveljnika, v sile, ki jim poveljujeta v službi Francije, države, alžirskega ljudstva, ki je tako ljubljeno in tako preizkušeno. Kar se tiče mene, bom storil svojo dolžnost. Naj živi Francija!« Danes popoldne pa se je sestala vlada, nakar je njen predsednik Debrč odpotoval v Alžir. Po seji je bilo izdano suho poročilo, v katerem se poudarja, da sta predsednik republike in vlada sklenila obdržati dosedanjo politiko v Alžiriji in zajamčit) ponovni red v najkrajšem času. Vlada je potrdila navodila, ki sta jih že prejela glavni delegat in glavni poveljnik v Alžiru. Minister za informacije Roger Frey je sporočil samo, da je »vlada proučila položaj na podlagi poročil predsednika vlade, vojnega in notranjega ministra*. Hkrati se je zvedelo, da so bili sprejeti ukrepi o prepovedi javnih zborovanj in manifestacij. Toda gre le za nekaj vozil policije na nekaterih trgih, ki naj bi morebitna zbo-rovnja preprečilo. Doslej ni bilo nobenega incidenta. Uradnikom na prefekturah je bilo ukazano, naj bodo v stalnem stiku s svojimi nadrejenimi, nekateri uradniki pa bodo morali biti v službi tudi ponoči. Se pred sejo, dopoldne, je predstavnik vlade izjavil, da je v Alžiru položaj nespremenjen. To pomeni, da je položaj miren, streljanja ni bilo, le splošna stavka je ime- mubilov, opremljenih z zvoč- izvajala prav v času, ko se je mm ................................................................................................ da padalci, ki ' bi se morali boriti in razorožiti upornike: ne preprečujejo dobav orožja upornikom. Okrog 16.30 je poslanec pierre Lagaillarde, eden izmed voditeljev vstaje, sprejel svojem poveljstvu, ki se nahaja v poslopju alžirske univerze, alžirskega župana. Ob tej uri se je cenilo število upornikov na 2.500. Poleg tega pa je tedaj od tri do štiri tisoč oseb krožilo z obeh strani barikad in simpatiziralo z uporniki. Ob 17.45 je alžirski radio poročal, da je stanje nespremenjeno tako okrog univerzitetnega poslopja kot okrog glavne pošte. Radio je zatrjeval, da za red skrbijo v glavnem padalci. Hkrati se je zvedelo, da prihajajo nove čete vojaštva na pomoč v Alžir in v okolico. Poveljuje jim general Germain Francois Coste. Nekatere vesti govorijo tudi da razne politične krajevne osebnosti posredno ali neposredno podpirajo koloniste, toda vojska kaže, da je enotna in da je poslušna generalu de Gaullu. Pozivi upornikom, naj položijo orožje, zlasti pa Lagaillardu m Ortizu, so se vrstili ves dan vsaj vsako uro enkrat. Med temi pozivi Je tudi poziv admirala Auboyneaua glavnega poveljnika frBI’c°B . sil v Sredozemlju: «Mesčam Alžira! Spričo dejstva, da sem bil z vami v nepozabnih dnevih maja 1958, na strani generala Salana in generala Massuja, se smatram za enega izmed vas. Prav zato ne morem molčati v trenutku, ko ste se nekateri izmed vas vrgli v noro pustolovščino, ki Adenauer Je včeraj odpotoval iz Rima Vlada za kanclerjeve predloge? Odmev alžirskih dogodkov v Rimt Senat razpravlja o protižidovskih izbruhih - Opozicija zahteva parlamentarno preiskavo o RAI-TV (Od našega dopisnika) RIM, 25. — Kakor po vsem svetu, tako imajo alžirski dogodki’ tudi v Italiji ogromen odmev. Tisk jim posveča prve strani z velikimi naslovi, v radijskih oddajah pa so poročila iz Alžira na prvem mestu. Napredni tisk je zaskrbljen zaradi de Gaullove omahljivosti in neodločnosti ter zahteva uporabo sile proti profašističnim nacionalistom. Današnja «Unitš» piše, da je prišlo do krize med silami, ki so privedle generala de Gaulla na oblast. Saragat pa je izjavil, da višji interesi Francije sovpadajo z interesi svobodnih narodov in te interese ogražajo alžirski ekstremisti. Zato italijanski demokrati želijo, da bi francoska vlada obdržala nadzorstvo nad položajem in pokazala razumevanje za pravice alžirskega ljudstva, ki jih o-dobrava večina Francozov in pravih prijateljev Francije. Vsekakor pa so alžirski dogodki potisnili v ozadje obisk Adenauerja, ki je odpotoval danes z letalom ob 9.35 iz Rima v Bonn, potem ko je včeraj zaključil uradne razgovore, Na včerajšnji tiskovni konferenci je skušal omiliti tisto svojo izjavo, da je bog izvolil nemško ljudstvo za čuvaja Zahoda pred Vzhodom, ki jo je dal v avdienci pri papežu. Izjava, ki je presenetila vse novinarje pa se tiče trditve, ki jo vsebuje poročilo glede italijanskega stališča do berlinskega vprašanja. Znano je bilo namreč, da je po Eisen- kodno stališče do Berlina. Ze sklicevanje na atlantsko poročilo dokazuje, da se je italijanska vlada odpovedala kakršnemu koli elementu preudarnosti Pred odhodom iz Rima pa je kancler izjavil, da »nima nobenega političnega pomena, če se Segni ni udeležil njegovega odhoda«, ker je bolan n je ostal v svojem stanovanju na kanclerjevo prošnjo, da se ne bi na letališču prehladil. Pella, ki se je zelo prisrčno poslavljal od svojega rimskega gosta, ni imel časa, da bi pozdravil zunanjega ministra Kube Raula Roa, ki se je vrnil z obiska v Tunisu. Pač pa je zunanje ministrstvo Italije povabilo na uradni obisk poljskega ministra za zunanjo trgovino. Iz vladnih krogov se je zvedelo, da bo prihodnja seja mi. ulstrskega sveta v sredo, in dt- bodo na njej obravnavali: državni proračun, zeleni načrt pravno ureditev položaja šol nikov, zakon o opernih gledališčih itd. Vendar pa dnevni red še ni bil dokončno dolo-čen. , Senat je danes razpravljal o številnih vprašanjih levičarskih senatorjev ter o Terraci-nijevem predlogu resolucije glede kljukastih križev, ki so se pojavili na sinagogah. Med Terracinijevim govorom je pri. šlq 'do incidenta, ki ga je povzročil fašistični senator Franza, ki je kričal, da v Italiji ni bilo taborišč za 2ide. Ter-racini mu je odgovoril »Sra hoverjevem obisku v Rimu rimska vlada svoje prejšnje stališče spremenila v smislu pristajanja na ameriško in britansko tezo glede tega vprašanja. Adenauer je izjavil na vprašanje glede Berlina, da bi morali načelniki vlad začeti pogajanja z Moskvo od «ta-bula rasa«. Dodal je: «To je tudi stališče italijanske vlade«. Ta izjava pomeni, da je italijanska vlada ponovno spremenila svoje stališče. Iz njegovih nadaljnjih izjav sledi tudi, da so točne vesti tem, kako je G. Gronchi kanclerja hladno sprejel. Ko so ga vprašali, ali sta z Gron-chijem govorila o njegovem potovanju v Moskvo, je Adenauer izjavil: »Ni moja navada dajati nasvete, za katere me ne vprašajo. Sicer pa predsednik Gronchi ni človek, ki bi pristajal na nasvete tujih državnikov.« Ko so ga vprašali o ukrepih proti tistim, ki počenjajo protižidov-sko gonjo v Zahodni Nemčiji, ;e Adenauer skušal zmanjšati pomen tega pojava in dejal, da je dolžnos,. novinarjev, naj skrbijo bolj za ((komunistično nevarnost, ki je mnogo večja kot si lahko predstavljamo«. Novinarji so mu seveda zamerili zaradi takega dajanja lekcij. Iz uradnega poročila prav tako sledi, da je rimska vlada zelo verjetno pristala na Adenauerjeve predloge glede vseh tistih že znanih vprašanj, o katerih se bo razpravljalo v maju na sesianku najvišjih Značilno je, da se poročilo o ----- , , -. .. . razgovorili sklicuje na poro- mujte se.»Malo je manjkalo, čilo atlantskega sveta, ki naj I da ni prišlo do pretepa, toda bi predstavljalo podlago za za-1 predsednik Merzagora je vzpo. stavil red, tako da je Terra-cini nadaljeval s svojim govorom. Govorili so še komunistična senatorka Gallotti-Balboni. socialist Caleffi in demokristjana Solari in Cingolani. Odgovoril je nato na vprašanja minister Bettiol, ki je zagotavljal, da bo vlada poskrbela da se bo tudi v šolah predavalj o fašizmu in o zločinih nacizma. Povedal je, da so krivce za risanje kljukastih križev v Milanu in Rimu že našli in aretirali. Razprava se bo nadaljevala prihodnjič. V poslanski zbornici pa so sprejeli na dnevni red ene izmed prihodnjih sej predlog, naj se ustanovi preiskovalna parlamentarna komisija o RAI-TV, ki jo je predlagal republikanski poslanec La Malfa Pred tem je podpredsednik zbornice Licausi povedal, da je predsednik vlade poslal zbornici sovjetski poziv za razorožitev. Nato so poslanci razpravljali o vprašanjih, med katerimi je tudi vprašanje komunističnih poslancev glede odpustov delavcev iz industrijskih podjetij v pokrajini Frosinone. Odgovoril je minister Pastore. Poslanka Maria Pia Del Can-ton je predložila zakonski predlog, ki ga je podpisalo več demokristjanskih poslancev, za ustanovitev posebne občinske ustanove za pomoč družinam. Iz delovanja strank je potrebno omeniti, da bosta jutri seji vodstva PSl in KD. V četrtek 28. t. m. pa se bo sestalo vodstvo KPI. A. P, la širok odziv. Predstavnik vlade je povedal, da general Coste še ni dal nalogo svojim četam naj razpršijo s silo obe skupini upornikov v upanju, da bo prevladal razum. Obe skupini, da ne štejeta več kot 500 mož, čeprav točno število upornikov ni znano. Glede včerajšnjih incidentov pa je dejal, da je ugotovljeno, da so prve strele izstrelili u-porniki iz stavbe »Compagnie Algerienne*, kjer se nanajajo pristaši, Ortiza. Dodal je, da je preiskava ugotovila, da razen enega ali dveh primerov, noben musliman ni sodeloval v včerajšnjih demonstracijah. Zelo značilno pa je, da je Roger Frey danes po vladni seji odpovedal napovedano tiskovno konferenco ob 19. uri. Nekaj minut pred tem so nestrpnim novinarjem sporočili, da konference ne bo in pri tem niso hoteli dati nobene obrazložitve. Zaradi tega je zelo težko izreči sodbo o pomenu in posledicah «24. januarja*. Marsikdo se vprašuje skupaj z današnjim »Pariš Presse*, ali bo vojska ostala enotna okrog generala de Gaulla. Dalje: do kje bo de Gaulle lahko šel z ukrepi proti »aktivistom*? Ali bo dal ukaz, naj vojska uporabi silo in s tem tvegal bitko »v srcu Alžira*? Uporniki so namreč dobro oboroženi in hi lahko nudili odpor mnogo časa. Medtem ko je položaj vedno bolj zmeden, se množijo pozivi za in proti upornikom. Pozive pošiljajo razni politiki, stranke, sindikalne organizacije itd. Bivši predsednik vlade, demokristjan Bidault se je pridružil pobudi alžirskih oarlamentarcev, poslancu Del-becqueu, Pierru Poujadu in drugim desničarskim parlamentarcem, ki so pozvali de Gaulla, naj »preneha z državljansko vojno v Alžiru* in mečejo krivdo za odgovornost na vlado. Delavski sindikati, socialistična stranka, komunistična partija itd. pa zahtevajo kaznovanje »ultrasov* in izjavljajo, da so pripravljeni hraniti republikansko zakonitost. Na ta način se Francija vedno bolj ločuje na dva tabora. Slabe posledice tega so očitne, ksjti na ta način fašistični kolonisti vedno bolj u-pajo, da jim bo njihova neubogljivost in upornost proti de Gaullu usnela. Zato postajajo tudi vedno bolj trmasti in gluhi za vse pozive. Gre vsekakor za hude posledice, ki bi jih imelo lahko de Gaullovo obotavljanje, da s silo iztrebi obe gnezdi, v ka terih se uporniki držijo. Pri tem se poudarja, da so tisti vojaki, ki so jih poslali v Alžir izbrani, ker vsem po vrsti pač vojaški poveljniki ne zaupajo. Končno je slab znak tudi današnji molk po vladni seji. Medtem pa ogromna večina časopisja obsoja upornike. Naslovi v časopisih se glasijo: »Nori kriminalci*. »Drama, ki je ni mogoče oprostiti*, »Mrtvi od 24. januarja ne bodo služili zmag stvari francoske Alžirije*... itd. Pomembno je tudi, da neodvisni časopisi, ki se po navadi trudijo ostati izven tolmačenja političnih dogodkov, zavzemajo odločno stališče za de Gauila. Dnevnik »France Soir* objavlja uvodni članek, v katerem obsojajo to »preizkušnjo sile, ki gre čez meje razuma* in zaključuje: »Dr- žava je pripravljena na hude žrtve, da se premaga upor in teror. Toda država je odločno nasprotna tistim, ki bi hoteli potisniti Francoze v bratomorno vojno*. Tudi gospodarski in finančni krogi soglasno obsojajo al- žirske upornike. To je dokazala danes zjutraj pariška borza, ki je sicer zelo občutljiva za položaj v Alžiru: operaterji so ohranili mir, čeprav so nekatere delnice padle, vendar do »kraha* ni prišlo, kot so se nekateri bali. Komunistični dnevnik »Hu-manite* poudarja, danes, da alžirski dogodki ponovno dokazujejo, da je postala alžirska vojna pravi studenec iz katerega se napaja fašizem. »Prišel je čas, da se s krivično vojno preneha in da se začnejo pogajanja. Prišel ie čas, da se preneha s strpnostjo do fašističnih zarotnikov. Potrebno je, da se vsi delavci in demokrati združijo in zahtevajo, da se upornim fašistom onemogoči, da bi lahko še škodovali ter da se njihove organizacije razpustijo*. Socialistično glasilo «Popu-laire« poudarja, da je potrebno preprečiti, da bi se ofenziva obnovila. »Predsednik re. publike je s proglasom samoodločbe izbral pravično pot. Socialistična stranka ga bo podpirala pri obdržanju republikanskega reda za popolno izvajanje take politike miru ln napredka v Alžiriji.« Napredni »Liberation« pa piše: »Včeraj je šlo bolj kot za ne' rede, za pravi poskus državljanske vojne, ki je bil dobro pripravljen. 2e precej časa predvsem pa v zadnjih 48 urah, so aktivisti pripravljali svoj napad. Vsi so to vedeli, civilne in vojaške oblasti, čudimo" se torej, da niso bili sprejeti ustrezni ukrepi proti upornikom. Danes se plačuje strpnost no #ultrasov», strpnost, ki nt bila nikoli dobra politika.« V zvezi z de Gaullovo o-mahljivostjo • in neodločnostjo je tudi vest, da so nekatera zahodna veleposlaništva dobila obvestila, ki pravijo, da francoska vlada ni gotova, ali bi vojska izvršila povelje, naj s silo zatre upor v Alžiru. Take in podobne vesti naj bi potrdilo dejstvo, da je že omenjena napovedana tiskovna konferenca danes ob 19. url odpadla. Ves svetovni tisk podrobno poroča o dogodkih v Alžiru. Iz Moskve poročajo, da je tamkajšnji tisk zelo previden ia doslej ni objavil nobenega komentarja. Zelo mnogo prostora pa posveča konferenci afriških narodov v Tunisu. Poudarja se, da je Nikita Hruščev v svojem govoru 30, oktobra zavzel jasno stališče do alžirskega vprašanja v smislu podpore de Gaullovega stališča. Poudarja se tudi, da bo Hruščev 15. marca obiskal Pariz in da je od tega obiska v precejšnji meri odvisno sovjetsko stališče do alžirskega vprašanja. fmiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMt Konferenca afriških narodov v Tunisu Pismo maršala Tita - Demonstracija proti francoski atomski bombi TUNIS, 25. — Danes se je začela v Tunisu druga konferenca afriških narodov, ki bo trajala do prihodnje sobote. Otvoritveni govor je imel predsednik Tunizije Burgiba, ki je med drugim poudaril, da Afrika doživlja velik zgodovinski prelom in da se ta celina predstavlja ob začetku le- tošnjega leta Evropi kot «neka mora«: «za Zahod je Afrika misterij, za Vzhod pa neizmerna zakladnica sil, ki jih treba podpirati, pridobiti in dobra karta na šahovnici hladne vojne«; končno je «Afrika za svetovno diplomacijo vsakodnevno vprašanje«. Burgiba je priporočil realizem, ki naj med delom konference prevladuje ter poudaril, da je pot, ki vodi Afriko k enotnosti še dolga in posejana s številnimi ovirami. «Afri’ita naj napreduje po etapah in naj skrbi predvsem za neodvisnost posameznih afriških držav in za sredstva, ki naj okrepijo gospodarski in cialni razvoj.« litično in drugo pomoč narodom Afrike danes v njihovem boju proti kolonializmu tak« prek Združenih narodov, kakor tudi neposredno sodelujoj po svojih možnostih pri izgradnji, zlasti pri razvoju novih neodvisnih držav Afrike,* poudarja maršal Tito in izra-ža prepričanje da bo konferenca dala ne le novo pobudo v težki borbi za osvo« boditev Afrike, temveč nov prispevek k mednarodnemu sodelovanju in svetovnemu miru. V Tunisu je bilo danes na trgu Casbah veliko zborovanje proti francoskim atomskim poskusom v Sahari. Zborovanja se je udeležilo okrog 250 so” j tisoč oseb. Govoril je predsednik Burgiba. Med drugim j« Na konferenci je 120 delegatov iz 30 afriških držav in številni tuji opazovalci. Dnevni red je naslednji: 1. Neodvisnost Afrike. 2. Novi kolonializem. 3. Gospodarski in socialini razvoj. 4. Afriška enotnost. Maršal Tito pa je poslal tuniški konferenci pismo, v ka. terem je rečno; ((Jugoslavija z velikimi simpatijami spremlja borbo narodov Afrike za svojo neodvisnost in se veseli uspehov, ki so jih vaši narodi dosegli v tej borbi, sporoča predsednik republike maršal Tito. Narodi Jugoslavije, ki so stoletja vodili borbo proti tujemu zatiranju,- za svobodo in neodvisnost svoje države, so dajali in dajajo moralno, po- dejal, da se danes začenja tudi borba za izpraznitev Bize^ te. Gre namreč za prvo faz« te borbe — za pripravo tujega javnega mnenja*. To veliko zborovanje in konferenca afriških narodov sta potnisnila v ozadje alžirske dogodke tudi zaradi tega, ker ob ponedeljkih dnevniki v Tunisu ne izhajajo. Odgovorni krogi pa kažejo zaskrbljenost, zlasti zaradi besed, ki jih je izrekel v tej kveli Burgiba: ((Alžirija grozi, da bo z ognjem zajela vso afriško celino. Tako je na severu. Na jugu pa je država, ki ne priznava osnovnih pravic človeka. Povsod kjer živimo, postajajo izdihi kolonializma vedno bolj nevarni«. Temperatura včeraj: Najvišja temperatura 5,2 stopinje ob 15. uri, najnižja 3,6 stopinje ob 6. uri. Vlaga 100-odstotna. Včeraj do 17. ure je padlo 3 cm dežja. dnevnik Danes, TOREK, 26. januarja Pavla Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 17.01. Dolžina dneva 9.26. Luna vzide ob 5,34 m zatone ob 15 19. Jutri, SREDA, 27. januarja Janez V ladjedelnicah CRDA v Trstu in Tržiču so v nedeljo splavili dve veliki ladji Izjave ministra Jervolina in predsednika ENI ■ Pismo notranje komisije v Tržiču o krizi ladjedelnice - Spiuvišče v Trstu je ostalo prazno V nedeljo se je v ladjedel-1 nako pismo je bilo izročeno ,ici v Tržiču kljub dežju tudi predsedniku ENI. žlici zbralo mnogo ljudi. Točno ob 10. uri je Laura Segni, žena ministrskega predsednika, prerezala trak in steklenica šampanjca se je razbila ob boku ladje. 47.000-tonska ladja «A-gip Bari« se je začela veličastno premikati, ploskanje velike množice in žvižganje siren jo je spremljalo do morja, kjer so jo obkrožili mali čolni, na katerih so ribiči, po stari tradiciji, lovili razne hlode, ki so skupno z 227-metrskim velikanom zdrsnili v morje. Medtem ko je nova ladja prvič plavala po morju, se je na kopnem vršil drugi del ceremonije. Dva žerjava sta dvignila dva velikanska kosa pločevine, prva dela velike petrolejske ladje. Na o-dru so pričeli razni govori. 2upan Cuzzi je pozdravil navzoče in na kratko označil težavno stanje ladjedelnice in zaprosil, da bi vlada dala na razpolago tista sredstva, ki jih je obljubila, ko je vodstvo ladjedelnice moralo zaradi pomanjkanja dela zapreti oddelek OMFA, kjer je delalo približno 750 delavcev. Inž. Mattei, predsednik u-»tanove ENI, je poudaril, da potrebujejo še mnogo prevoznih sredstev za nove vire e-nergije in da je zato ENI naročila pri CRDA še dve novi ladji, ki bosta enaki ladji «A-gip Bari«, in sicer «Agip Ve-nezia« ter «Agip Livorno«. Minister za mornarico Jervo-lino je posebno podčrtal svetovno ladjedelniško krizo in je rekel, da je kljub dekretu o kreditih in posojilih za zamenjavo starih ladij z novimi, ostalo še vedno vse pri starem in da bosta on in vla-db iskala še kako rešitev iz te krize. Potem je notranja delavska komisija izročila ministru Jervolinu pismo za predsednika vlade Segnija, v katerem je jasno rečeno, da je minister Ferrari-Aggradi obljubil pred dvema mesecema naročilo treh ladij, in sicer eno 48.000-tonsko potniško ladjo, ki bi morala biti zgrajena v Trstu in dve 22.000-tonski, ki bi morali biti zgrajeni v Tržiču, da bodo modernizirali ladjedelnico in tem zaposlili del delavcev, ki so jih odpustili, ko so zaprti obrat OM FA. Obenem so obljubili, da bodo zgradili še en elektro-mehanični oddelek za stroje. Toda vse te obljube so ostale samo na papirju, medtem ko se produktivnost ladjedelnice vedno manjša, tako da je približno 2.300 delavcev nezaposlenih ,kar povzroča hude ekonomske posledice za mesto in okolico. Notranja komi.ija je zato zaprosila vlado, da napravi vse kar se da, da se premosti kriza. E- Pustni ples ASK S. Gregorčič tkademsko - srednješolski l 1 u b «Simon Gregorčič« > u Gorice priredi 6. /e- > bruarja 1960 tradicto- £ nalm pustni ples t> Pro- ? svetni dvorani na Ver- ) dijevem korzu it. 1. Na > ta edinstveni zabavnt ) dogodek že sedaj opo- £ zarja vse, ki bi rodi ž prebili nekaj uric v prijetnem vzdušju PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-IT. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1*11. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H. 20 — Tel. št. 37-338 OGLASI One oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 80 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: r polletna 2500 lir, celoletna 4900 Mr — četrtletna 1300 lkr. Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letino 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Po*n| tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki * Ljubljani «00-70/3-375 I Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst Ob 10.30 pa je bila velika svečanost tudi v ladjedelnici «Sv. Marka« v Trstu, kjer so splavili 35.000-tonsko petrolejsko ladjo «British Comet«, družbe »British Petroleum«, ki je ena največjih svetovnih petrolejskih družb. Nova petrolejska ladja, ki je v nedeljo dopoldne zdrsnila s tržaškega splavišča v morje, je že tretja tovrstna ladja zgrajena za omenjeno .britansko družbo. Tudi na tej ceremoniji se je zbrala velika množica ljudi, zlasti ladjedelniških delavcev, ki so se kot običajno v veliki meri udeležili tega velikega praznika dela. Splavitvi so prisostvovale najvišje tržaške oblasti, med njimi vladni generalni komisar dr. Kalamara, podžupan profesor Cumbat, britanski veleposlanik v Rimu Ashley Clarke s soprogo, visoki funkcionarji britanske petrolejske družbe iz Londona in podružnice v Italiji, britanski konzul v Trstu in druge osebnosti. Razlika med splavitvijo v Tržiču in v Trstu je bila v tem, da so v Tržiču takoj po splavitvi na isto splavišče postavili gredelj za novo 47.000-tonsko petrolejsko ladjo in da je predsednik ustanove ENI, ki se je udeležil ceremonije, zagotovil, da so naročili ladjedelnici še eno enako veliko petrolejsko ladjo. V Trstu pa je splavišče za sedaj ostalo prazno. Do kdaj bo prazno pa je težko reči, saj ladjedelnica «Sv. Marka« nima za sedaj posebnih naročil in še vedno pričakuje, da bodo v Rimu pohiteli zlasti glede obljubljenega naročila o gradnji 48.000-tonske potniške ladje. S tem, da so v Tržiču položili gredelj nove ladje, nočemo reči, da je bila kriza tamkajšnje ladjedelnice rešena. Kaj še! Tudi v tržiški ladjedelnici je veliko pomanjkanje dela, saj je z zaporo obrata OMFA ostalo brez dela več kot 2.000 delavcev. Dejstvo je, da sta obe ladjedelnici CRDA, v Trstu in v Tržiču, v stalni krizi že več let in je za sedaj malo upanja, da bosta oba obrata to krizo v doglednem času premostila. Zadnja pot Ivana Brica Mračno in deževno zimsko jutro ni preprečilo mnogim prijateljem in znancem, da bi se zadnjič poslovili od priljubljenega goriškega rojaka Ivana Brica, ki ga je smrtna ko- sa pokosila tako nenadoma, še skoraj sredi dela in opravkov, ki jih je reševal s tako življenjsko silo in voljo! Toda čeprav vedno na delu in čestokrat utrujen zaradi rane, prejete v NOV, je pokojni Bric imel vedno za vsakogar prijazen nasmeh in pozdrav. Takega smo poznali m takšnega se bomo vedno spominjali. Z ato ga je tudi v nedeljo na njegovi zadnji poti, od doma pa do mirnskega pokopališča, spremljalo mnogo Goričanov, ki so a a spoštovali in vzljubili bodisi v trgovskem poslovanju ali pa v njegovi družbeni dejavnosti. Pokojnik ni nikdar odrekel pomoči ustanovam, ki jim gre skrb za obstoj slovenske manjšine; bil je med drugim tudi član konzorcija Soče in reden podpornik našega tiska. Med vrstami bivših ‘ antifašističnih borcev je štel veliko število tovarišev, ki so prišli k njegovemu pogrebu tudi iz oddaljenih vasi Goriške in mnogi iz rodnega Doremberga, kjer je bil še posebej priljubljen in spoštovan. Hudo je bilo zadnje slovo od dragega pokojnika, marsikomu se je utrla solza, ker je moral tako mlad, sredi najboljših let, v prerani grob. Tolažila nas je samo misel, da počiva v rodni zemlji, za katero je v svoji mladosti prestal toliko gorja. V nedeljo zgodaj popoldne v hiralnici v Ul. Baiamonti Požar zajel garderobo in pretil ostalini prostorom Zgorelo je za 150.000 lir oblačil brezdomcev - Hiter poseg gasilcev preprečil razširitev požara v spalnico V nedeljo zgodaj popoldne je kratek električni stik v starem ■ posKipjsa v Ul. Baia-moati, ki služi za hiralnico številnim'goriškim revežem in brezdomcem povzročil požar, ki na srečo ni imel večjih posledic, ker so prišli gasilci takoj v hirajnice in v pol ure pogasili, plamene, kateri so se skušali razširiti v ostale prostore prvega nadstropja. Požar Šo opazili nekateri izmed starčkov, ki so bili v nedeljo popoldne v hiralnici. Njihove postelje se nahajajo v prvem nadstropju, kjer je tudi posebna soba namenjena garderobi, v kateri imajo ti goriški reveži, ki so pod okriljem ECE, svoja oblačila. Plameni, ki so nastali kot že omenjeno zaradi kratkega stika, so zajeli najprej neko omaro, ki je bila polna oblačil, potem pa še druge in prav gotovo bi prišli do sobe, v kateri so le- žali prizadeti, če bi poseg gasilcev ne bil tako hiter in uspešen. Požar je povzročil za približno 150.000 lir škode vendar je hiralnica zavarovana proti požaru. Vfekakor lahko domnevamo, da bi do požara ne prišlo tako zlepa, če bi bila napeljava električne e-nergije.v hiralnici sodobnejša. Ob tem samo, želimp, da bi goriški brezdomci kmalu našli nov dom, ki bi ustrezal ne samo modernejšim zahtevam današnjih gradenj, marveč bil predvsem bolj zračen in sončen ter tako tem siromakom nudil dostojnejše zatočišče, kakršno je današnja hiralnica, ki je bolj podobna stari vojašnici kakor pa stanovanjskemu poslopju bolehnih ljudi, ki jim življenje prav gotovo ni rezalo sladkega kruha! IZ DOBERDOBA Danes predavanje «VzdoIž jadranske obab Danes zvečer ob 20. uri bo v Prosvetni dvorani v Doberdobu predavanje o jadranski obali, katero je pripravi) tov. Miladin Černe. Predavanje bo spremljalo nad 60 skioptičnih slik s prelepe dalmatinske in črnogorske obale, ki ima v širnem svetu vsako leto vedno več občudovalcev, vendar pa je med goriškimi Slovenci še vedno precej neznana. Prvo predavanje v Pevmi je vzbudilo veliko zanimanje med občinstvom, ki je bilo predavatelju hvaležno, da mu je omogočil na tak poljuden in prijeten način spoznati in približati najlepše predele domovine. Rezultati 12. dneva tekmovanj diletantov Odigrali so vse tekme z izjemo moštva iz Farre Sovodnje so izenačile z Romano Sovodnje — Romana 1-1 Farra — S. Canciano 3-0 Podgora — Panzano 2-2 Capriva — Villesse 4-1 Sagrado — Moraro 2-2 Ločnik — Hausbrandt 2-0 (forfait) S. Lorenzo — S. Marco (ni bila odigrana) LESTVICA S. Canciano 11 8 2 1 31 10 18 11 6 5 0 24 11 17 11 5 3 3 22 16 13 11 6 1 4 22 18 13 11 3 5 3 24 18 11 11 4 3 4 23 17 11 U 3 4 4 23 29 10 Romana Sovodnje Ločnik Podgora Farra Moraro Caprivese Panzano Hausbrandt Sagrado S. Marco S. Lorenzo Villesse 9 4 1 4 19 17 9 10 4 1 5 16 16 9 10 3 3 4 15 17 9 11 2 5 4 12 21 9 10 3 2 5 14 19 8 10 2 3 5 11 20 7 11 1 2 8 8 35 4 Čeprav vreme ni bilo posebno lepo so se odigrale vse tekme 12. dneva I. kola, z e-no samo izjemo. Tekma S. Lorenzo — S. Marco ni bila odigrana zaradi slabega igrišča. Tudi ostala igrišča niso bila posebno dobra zaradi odjuge, ki je nastopila zadnje dni. Težak teren je zahteval od vseh igralcev precej požrtvo-vanja. Rezultati zadnjih tekem torej niso preveč trpeli zaradi neugodnih vremenskih razmer, razen običajnih presenečenj, ki se skoro vedno pripetijo. Najvažnejše preše- IZ TRŽAŠKEGA S sinočnje seje tržaškega občinskega sveta Svet je nadaljeval razprave o občinski potrošni ustanovi Predstavniki KPI, PSI in PSDI so navedli vrsto dokazov za koristnost in nujnost take ustanove, ki bi prispevala k znižanju cen na drobno Tržaški občinski svet je včeraj nadaljeval razpravo o občinski potrošni ustanovi (ENOO), V diskusiji so spregovorili Jola Deferri (KPI), odv. Senigaglia (PSI), odv. Puecher (PSi) in indipenden-tist Tolloy. Deferri je dejala,' da je pokazala glede tega vprašanja večina ki je v zadnjih desetih letih upravljala občino, malo socialnega čuta. Zaradi taksnega ravnanja so bili o-škodovani vsi potrošniki, ker pri nas nismo imeli ustanove, ki bi zbijala cene. Prej ni hotela ZVU raztegniti zadevnega zakona o občinskih po-trošnih ustanovah, toda niti po letu 1964 (preteklo je od tedaj že skoraj 6 let), ni pokazala oblast dobre volje, da bi prišlo do ustanovitve ENCO. Zakaj je prišlo leta 1957 do raztegnitve zakona, potem ko je bil leta 1952 poslabšan, to je, ko država ni več jamčila za posojila? Treba je bilo pač kaj storiti in demokristjani so bili po lastnih pristaših kot potrošnikih prisiljeni, da so se spričo volilne kampanje začeli zanimati za stvar. Medtem pa so se cene živil močno zvišale, saj je na primer meso 160- krat dražje, kot je bilo leta 1938. Od leta 1958 do leta 1959 pa so se stroški za živila zvišali za 3 odstotke. Pri tem tudi ne smemo pozabiti velikih spekulacij z oljem in maslom, ko so se cene ogromno zvišale brez slehernega upravičenega ekonomskega razloga. Zato nastaja vprašanje, kako znižati življenjske stroške? I,mn,n...uuihhiiiiimiiiiihiiiiiiiiiihiiiiiiihiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiii minulimi Raziskovali so prometno nesrečo odkrili pa tatinsko tolpo Vdrla sta v stanovanje in odnesla zlatnino - Vrsta manjših tatvin Res da bo ENCO lahko vplival na znižanje cen samo za kakih 10 artiklov, toda že to bo pomenilo za potrošnike veliko korist. Kakor hitro je nastala možnost, da se zamisel ustanovitve ENCO uresniči, je vodstvo Delavskih zadrug predlagalo da bi znižalo ceno sladkorja za delavce CRDA, reveže, ki dobivajo podporo ECA in za u-pokojence INPS. Toda kaj niso tu tudi druge kategorije, ki zaslužijo malo? Ze ta primer dokazuje, kako koristno vlogo bo lahko opravljala potrošna ustanova za zbijanje cen, saj bi se sicer Delavske zadruge ne oglasile. Poleg tega pa ni nobenega protislovja med nalogami Delavskih zadrug in ENCO, kot bi hoteli nekateri krogi dokazati. Predvsem bo ENCO interveniral na trgu z malim številom vrst blaga, ki pa so osnovnega pomena za preživljanje, kot na primer olje, meso, fižol, krompir, testenine itd. Noben občinski svetovalec ne more trditi, da se malo porabi za nakup živil. Upoštevati je treba, da potroši veliko število družin vsaj 70 odstotkov dohodkov za prehrano. Kar se tiče delovanja ENCO, so razni ugovori neupravičeni. Cernu je na primer nadzorna oblast sploh raztegnila zakon o ENCO, če noče nič prispevati za njegovo delovanje in če že skoraj vnaprej izjavlja, da ne bo odobrila morebitnih sklepov o občinskem jamstvu za posojila ustanove? Tu je kazno protislovje in oblast bi se morala zavedati, da je bil Trst Policija ima razne načine, izsledi malopridneže, včasih pa ji pomaga goli slučaj ali sreča. Ko so te dni vodili preiskavo, da bi ugotovili, kdo je lastnik vespe, ki je bila zapletena v neko prometno nesrečo, so agenti letečega oddelka kvesture zaslišali tudi 38-let* nega Guida Gregorina iz Drevoreda XX. septembra 12, ki je imel že opravka c pravico. Na njegovem domu so našli precej zlatih predmetov. Gregorin je povedal, da mu je zlatnino izročil 25-letni Mario Mameli iz Ulice Gozzi 5 z naročilom, da bi jih prodal. Policija je takoj poiskala Mamelija in ga začela zasliševati. Priznal je, da je zlatnino ukradel nekaj dni prej v stanovanju Brune Zulian por. Zocchi v Zavljah; pomagal pa da mu je Fulvio Radinovich iz Ulice Romagna 12. S ponarejenim ključem sta prišla v stanovanje in odnesla 8.000 lir v gotovini, zlato zapestnico, zlato verižico, zlato žensko uro, zlati obesek, zlat prstan, zlato zaponko, namizno uro, dva toplomera, žepno svetilko ter tri zavoje bonbonov. Mameli je vse ukradeno blago, razen zlate ure in zlate zapestnice, ki sta si jih pri- držala Mameli in Radinovich, izročil Gregorinu s prošnjo da ukradeno blago proda. Vse ukradeno blago je policija vrnila prizadeti Zocchijevi. Mamelli je na zasliševanju priznal tudi druge grehe. Tako je povedal, da je lanskega decembra v Ulici Ginnastica ukradel iz dveh avtomobilov plaide, s katerimi se je pokril in prespal pod milim nebom za pokritim bazenom. Naslednji dan je ukradeno blago prinesel Radinovichu na dom. Prve dni tega meseca je obiskal garažo v Ulici Catullo Odnesel je usnjen suknjič ter razno orodje za popravilo avtomobilov. Tudi te stvari je odnesel k Radovichu. da jih je shranil na svojem domu. Pred nekaj meseci pa je odnesel torbico z orodjem z motorja, ki je parkiral na neki ulici. Vsi trije se bodo morali zagovarjati na sodišču; Mameli In Radinovich zaradi tatvine Gregorin pa zarndi skrivanja ukradenega blaga. oškodovan, ker ni nikoli užival ugodnosti ENCO. Zaman so izgovori, da niso dale občinske potrošne ustanove ponekod dobrih rezultatov. Sklicevanje na Bologno ni upra-vičeno, kajti tam so tudi po zaslugi ENCO cene živil mnogo nižje kot drugod. Svetovalci KPi niso zadovoljni z vsemi kriteriji, ki so prišli do izraza v sklepu, ki ga je predlagal odbornik dr. Rocco; toda sklep bodo sprejeli kot prvi korak na poti k uspešnemu pobijanju cen. Glede vključitve posebnih uprav v ENCO, pa zahtevajo svetovalci KPI, da se obračuni njihovega delovanja bolj razjasnijo ter da se ne preide molče preko tega važnega vprašanja. Odv. Senigaglia (PSI) je poudaril, da je predlagani sklep sad izčrpnih diskusij Razumljivo je, da se z ustanovitvijo ENCO ne strinjajo tisti krogi, ki bodo zaradi njegove funkcije pri zbijanju čen oškodovani. Govorilo se je, da so potrošne ustanove izčrpale svoje povojne naloge. Zakaj pa je vladni komisar raztegnil zakon o njih šel^ leta 1957. To pomeni, da je takrat smatral ustanovitev ENCu za potrebno, ioda od leta 1957 se ni gospodarski^ položaj v Trstu nič jzholjšgl. nasprotno se je kvečjemu poslabšal. Glede potrebnega kapitala je treba tudi upoštevati, da bodo v ENCO vključene posebne uprave. Kot vemo, so bile svoj čas zelo aktivne, saj jih je prefekturni komisar obremenil za 200 milijonov, ki so jih morale plačati za posojeno občinsko osebje, ki je delalo pri njih. Ce ne bi jih bil takrat komisar obremenil za ta dolg, bi razpolagale vsaj z 200 milijoni. Poleg tega se vlada ne bo mogla izogniti zahtevi po prispevku 10O milijonov lir, kajti čemu je sicer vladni komisar raztegnil na Trst ustrezni zakon? Tudi kar se tiče samih posebnih uprav, to je predvsem menz, smo bili priča nasprotovanju določenih krogov. Toda zaradi tega pač ne bomo rekli, da ne smejo več obstajati. Kar se tiče potrošnih ustanov so jih res v drugih pokrajinah mnogo ukinili, toda medtem jih je tudi mnogo uspešno delovalo. Sam dr, Rocco je dejal da deluje ENCO v Rimu zelo uspešno. Tu pri nas pa bo že sprejem sklepa o ustanovitvi ENCO pozitivno deloval pri zbijanju cen. Odv. Puecher (PSDI) je dejal, da bo njegova svetovalska skupina glasovala za predlagani sklep, da pa se zaradi tega ne bo izognil nekaterim kritikam in pridržkom. V pristojni občinski komisiji so nekateri člani zagovarjali širšo obliko delovanja ENOO z ustanovitvijo lastnih prodajaln m podobno, drugi pa samo vsakokraten poseg na tržišče z določenimi artikii, katerih cena bi se izredno zvišala. Socialdemokrati so za druge obliko. Kar se jamstva občine za posojila tiče, se ne bo izpostavljala posebnemu tveganju, kajti izgu be bi utegnile zna'ati največ do 10 milijonov nilroli pa 50 milijonov, kolikoi bi znašalo občinsko jamstvo. Začetek razgovorov za prevoz češkega blaga skozi Trst V nedeljo sta prišla iz Prage v Trst še dva češkoslovaška delegata, ki se bosta skupno s češkoslovaškim trgoviskim predstavnikom v Rimu inž. Je-roslavom Niderlom razgovarja. la s delegacijo tržaških zainteresiranih ustanov o sklenitvi sporazuma za prevoz češkoslovaškega blaga skoti Trst. Včeraj sta se obe delegaciji sestali in določili vrstni red argumentov," o katerih bodo razpravljali na prihodnjih sestankih. Danes se bosta delegaciji sestali na sedežu Javnih skladišč. «»---------- Nova postaja trolejbusov na Trgu Liberta Včeraj so preusmerili promet trolejbusov štev. 1 in 19 ter avtobusa štev. 30 na Trgu Liberta. Vse tri proge imajo sedaj izhodiščno postajo ob parku pred postajo. Odslej naprej ne bodo ta težka vozila 'ovirala prometa pred glavno postajo, kar bo omogočilo večjo gotovost prometa na tej zelo prometni točki mesta - y* - <{» —.- Za posledicami padca je umria Včeraj popoldne je na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice umrla 78*letna 1 Ducija Cesnik por. Šuman iz Ulice Papiniano 12, ki je 9. t. m. dopoldne nerodno padla, in' si zlprnilaj levo nogo. niiiiiiiiTiiifiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiimiilt Sinovi na trbiški avtocesti Kritičen padec tržaškega prometa V Genovi, Benetkah in na Reki se je promet lani okrepil Pred dnevi smo objavili podatke o celokupnem pristaniškem prometu v lanskem letu. ki je dosčgel skupno 4 milijone 135.000 ton. Leta 1958 pa je celokupni promet dosegel 4.4440.000 ton, kar pomeni, da se- je lanskoletni promet v tržaškem pristanišču znižal za 309.000 ton. Še večji padec pa so zabeležili v prometu skozi Javna skladišča. V primerjavi z letom 1958, ko je šlo skozi Jav. na skladišča skupno 2.413.000 blaga, so lansko leto manipulirali komaj 1-645.000 ton blaga, ali 768.000 ton manj. Predno analiziramo vsaj osnovne vzroke teaa nenehnega zmanjšanja tržaškega pristaniškega prometa in zlasti trgovinskega prometa skozi Javna skladišča, je najbolje, da objavimo osnovne podatke lanskega pristaniškega prometa največjega italijanskega pristanišča, Genove, našega domačega sosednega pristanišča v Benetkah in našega jugoslovanskega soseda Reko. Po podatkah Avtonomnega pristaniškega konzorcija iz Genove je genovsko pristanišče leto 1959 prekoračilo vsa pričakovanja. Celokupen pristaniški promet (niso vključena mineralna olja) je dosegel 16.633.947 ton blaaa, pro- Smrtna n mladega motociklista Z motorjem se je zaletel v pred njim vo. zeči motorni tricikel in si prebil lobanjo Sinoči ob 19.30 se je na trbiški avtocesti zgodila smrtna nesreča, katere žrtev je posta. 31 let stari Gino Soldatič iz Nabrežine št. 29. Nad cesto je bila rahla megla, iz oblakov pa je pršelo, tako da je bila vidljivost deloma slaba. Po cesti, in sicer ha odseku med nabrežinskim mostom ter Pirčevo gostilno, je vozil motorni tricikel 41 let stari Silvano Belci iz Ul. Vignctti 15 v Trstu, poleg njega pa je sedel njegov delovni tovariš. Motorni tricikel je vozil z zmerno hitrostjo in ko je zavozil v vzpetino proti Pirčevi gostilni je mož, ki je sedel poleg šoferja, pogledal za trenutek nazaj, ker se mu je zazdelo, da je nekaj zabliskalo. Takrat je videl, da je izpod oboka nabrežinskega mostu privozil neki motorist, ki se je s precejšnjo hitrostjo pognal po cesti navzdol. Obema človekoma na motornem triciklu se še zdaleč ni sanjalo, da se bo v naslednjem trenutku zgodila nesreča. Naenkrat sta zaslišala brnenje motorja potem pa je njuno vozilo pretresel močan udarec in nastala ie tišina. Šofer motornega tricikla je takoj ustavil motor in skočil na cesto, da vidi, kaj se je zgodilo. Nudil se mu je grozljiv prizor: pod triciklom je ležalo motorno kolo, ,.raven njega pa mladenič, ki ni kazal več znaka življenja. Nesreča se je zgodila tako, [da je Soldatič s svojim motor- jem zadel v zadnji del motornega tricikla, pri čemer se je motor zaril pod kolesa, medtem ko je Soldatič z glavo tre. ščil v vogal stranice, in sicer s tako silo, da je zvil železno sklopko, ki zapira zadnjo in desno stranico. Zaradi tega si je prebil lobanjo in je bil na mestu mrtev. Verjetno je Soldatič zaradi dežja vozil s povešeno glavo, da ga ne bi dež tolkel v oči. Vozil je tudi s precejšnjo brzino, pravijo kakih 80 km na uro in ko je morda v zadnjem hipu zagledal pred njim vozeči tricikel, je ze bilo prepozno. Belci je takoj ustavil prvi avto, ki je privozil mimo ter prosil šoferja, da o nesreči obvesti policijo in Rdeči križ. Kmalu je na mesto nesreče privozil avto Rdečega križa, toda zdravnik ni mogel napra. viti drugega, kot izdati potrdilo o smrti. Ob 22.20 so truplo nesrečnega mladeniča odpeljali v mrtvašn!co v Nabrežino. Gino Soldatič je po rodu Istrijan, toda svoja otroška le. ta je preživel v Mavhinjah. Poročil se je v Prečnik, , in sicer s sestro pokojnega kapetana Adamiča. Zaposlen je bil v štivanski papirnici in je takrat, ko se je nesreča zgodila, bil verjetno namenjen na delo. Poleg zene zapušča nesrečni Soldatič tudi dva nepreskrbljena otroka Žalujoči družim izrekamo | gojev ti 15.900.466 ton leta 1958, ali 733.481 več kot. predlanskim. Beneško pristanišče je lani doseglo skupno 8,675.000, ali 266.000 ton več kot leta 1958. Zlasti se je lani povečal trgovinski promet v Benetkah, saj je dosegel skupno 1 milijon 940.000 ton, ali 134.000 ton več kot leta 1958. Reško pristanišča je lani manipuliralo skupno 3.965.000 ton blaga, ali 147.000 ton več kot leta 1958. Trgovinski promet je dosegel 3.275,000 ton, od katerih je bilo 904.000 ton tranzitnega prometa. Prvo mesto v tranzitnem prometu skozi Reko je imela Avstrija s 412.000 tonami blaga, drugo Madžarska z 275.000 tonami, tretje Češkoslovaška * 200.000 tonami. Gornje številke dokazujejo, da je lanskoletni tržaški pristaniški promet ponovno zabeležil občuten padec, promet skozi Javna skladišča, ki je dejansko trgovinski in v največji meri tranzitni promet, lahko rečemo, da je doživel katastrofalni padec. Vsa tri ostala pristanišča pa so povečala svoj promet v primerjavi z letom 1958, čeprav lani tudi zanje ni bila konjunktura svetovnega pomorskega prometa na najvišji ravni. Kot vidimo iz gornjih podatkov, je Genova okrepila svojo pristaniško dejavnost • proti vsem pričakovanjim». Najbolje pa zanima razvoj beneškega pristanišča, ki je najbližje domače pristanišče, in razvoj reškega pristanišča, ki je najbližje tuje pristanišče. Razumljivo je, da se Trst za sedaj ne more kosati z Benetkami, kar se tiče splošnega pristaniškega prometa, ker imajo Benetke ogromne količine prometa s surovinami za veliko industrijsko področje Marghera. Toda značilno je, da je lanski trgovinski promet beneškega pristanišča presegel trgovinski promet skozi Javna skladišča v Trstu. In to se ni zgodilo zaradi znatno večjega lanskega trgovinskega prometa beneškega pristanišča, ampak predvsem zaradi znatnega znižanja trgovinskega prometa skozi tržaško pristanišče. Kot torej vidimo, so bila prav Javna skladišča lani najbolj prizadeta. To pomeni, da je bil skozi vse leto velik odstotek pristaniških naprav neizkoriščen, da je bilo zaposlenih manj delavcev pri nakladanju in razkladanju blaga, da so bile manj izkoriščene vse druge dejavnosti, ki so najtesneje povezane s prometom Javnih skladišč. Na drugi strani pa imamo Reko, ki je lansko leto skoraj dohitela Trst v pogledu splošnega pristaniškega prometa. Kar pa se tiče trgovinskega prometa oziroma prometa skozi naprave Uprave luke in skladišč, ki ima enako funkcijo kot v Trstu Javna skladišča, Reka znatno presegla Trst, saj so lani od-premili skupno 3.275.000 ton blaga, proti 1.645.000 ton blaga, ki je šlo skozi Javna skladišča v Trstu. Tudi tranzitni promet se je na Reki ponovno okrepil in se že približuje 1 milijonu ton. Vse te ugotovitve nam dokazujejo, .do tržaški pristaniški promte stalno pada predvsem zaradi neustreznih poki jih Trst nudi za- tisne iskreno sozuljel lednim kljentom. nečenje je brez dvoma zmaga Farre, ki si lahko šteje v čast, da je porazila prvokvali-ficirano moštvo S. Canciana rezultatom, ki ne dopušča nobenih dvomov. Za S. Canciano je to prvi poraz v sezoni. Fantje gospoda Turusa so prav res ((fantje od fare«. Malo je manjkalo, da ni doživelo poraz tudi drugo moštvo, ki do danes še ni bilo poraženo. Romana je igrala Sovodnjah z zasilnim moštvom, v katerem je manjkalo nič manj kot 6 običajnih i-gralcev. Reči pa je treba, da so mlade moči, ki so nastopile v vrsti belo-modrih čisto častno zastopale starejše igralce in v precejšnjem delu tekme celo vodile proti tehnično brezdvomno boljši e-najstorici Romana. Panzano, ki je igral v Podgori je remiziral. Ta remi pa se za Panzano lahko šteje (razen točk seveda), kot popoln u-speh, če se upošteva, da je bil dosežen na «težavnem» i-grišču pri Madonnini. Ločnik je vtaknil v žep dve točki, ker se Hausbrandt ni predstavil na igrišču. Praktično sta obe točki darovani in tako je Ločnik v lestvici četrti z istim številom točk kot Sovodnje. Moraro, ki je vodil, da polovice drugega časa proti bojevitim igralcem iz Zagraja se je moral na koncu zadovoljiti z remijem. Caprivese je zmagala z lahkoto proti Villese. Tekma S. Lorenzo — S. Marco ni bila odigrana zaradi neuporabnega i-grišča SOVODNJE — ROMANA 1:1 V skupini D diletantskega prvenstva II. kategorije, se je smatrala tekma Sovodnje -Romana kot «clou» današnje nedelje. Dve moštvi, ki se nahajata na prvih mestih lestvice, moštvi, ki sta dobra prijatelja, bojeviti in ki imata dobro tehnično znanje. Vsa predvidevanja so se uresničila kljub težkemu terenu. V tekmi je precejšnjo vlogo igralo blato in za igralce je bila prava težava, ne samo kontrolirati žogo, ampak sploh držati ravnotežje. Pričakovana nadmoč Romane se ni izkazala; izkazala se je racionalna tehnika sovodenjske igre. Dejstvo, da so se belo-modri igralci hitreje prilagodili slabemu terenu in končno fizična kondicija sovodenjske o-brambe. Belo-modra enajstori-ra je bila bolj prepričljiva, čeprav je nastopila brez šestih titularnih igralcev in sicer so manjkali; Hmeljak, Vižintin L, Ferfolja, Petejan I., Anselmi in Oblak. Mlade rezerve so pa znale često zastopati odsotne požrtvovalno in v agonizmu, pa čeprav niso uporabile kako posebno prefinjeno tehniko. Igrali so izredno praktično, z izrazitim sodelovanjem med napa dom in obrambo in z racionalno delitvijo dela, kar je olajšalo trud posameznikom. To so največje zasluge moštva gospoda Donde, kar dovoljuje precejšnjo upanje za bodočnost enajstorice, ki v začetku ni imela posebnih ambicij. Romana je pričela igro zelo hitro, v dobri obrambi pa je takoj našla trdo kost. Povsod pričujoči Podgornik se je takoj izkazal kot najvažnejši mož sovodenjske obrambe. Domačini so prešli v napad in le malo je manjkalo, da niso prešli v vodstvo s Peričem. V 28. minuti so gostje zgrešili lahko priliko s Querinuzzijem, ki je iz u-godnega položaja streljal na Šuligoja. Dve minuti kasneje pa je Zimolo vseeno dosegel gol. Zimolo je prestregel žogo iz kornerja in jo je z glavo neubranljivo poslal v mrežo. V drugem polčasu je mladi srednji napadalec Marson izrabil zmešnjavo pred vrati Romane, zmešnjavo, ki je nastala zaradi korherja, in v 7. minuti je zabil gol. V vsem ostalem delu igre so vodili domačini, ki pa niso mogli realizirati, posebno še zaradi defenzivne igre Romane, kateri je očividno šlo za delitev točk. Kotov; 5:2 za domače. Postave moštev; ROMANA: Diani, Milen, Ver-dabasso, Marcuzzi, Cargnelut-ti, Florean L, Zimolo, Queri-nuzzi, Bergamasco, Cossovel. Zucco. SOVODNJE: Šuligoj, Devetak I-, Vižintin II., Peric, Podgornik, Cjak, Plesničar, Vižintin III., Marson, Petejan II., Devetak II- Z vespo se je zvrnil Včeraj so uslužbenci Zelenega križa prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč, 24-letne-ga Oskarja Ušaja iz Ul, Brigata Pavia št. 32. Ušaj je ob 5 uri odšel na delo t. vespo, na križišču Ul Torrinni je zaradi nasutega peska zgubil oblast nad vozilom in padel. V bolnišnici so mu rane po rokah in nogah ter na medenici obvezali in ga poslali domov. Ozdravel bo v nekaj dneh. «» —- Neroden padec V nedeljo zvečer je 72-letna Anna Luccardi iz Ul. Baiamonti rezala meso na mizi v kuhinji, da bi spodila mačko, ki ji je nagajala pa se je tako nerodno obrnila, da je padla. Ker so bile bolečine čez noč zelo hude so včeraj domači poklicali rešilni avto; ki jo je prepeljal v civilno bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da si je ženska pri padcu zlomila stegnjenico. Pridržali so jo v bolnišnici s prognozo okrevanja v 90 dneh. «»-------- Roditeljski sestanek Ravnateljstvo Nižje srednje šole v Gorici javlja, da bo v nedeljo 31. januarja l. 1960 ob 10.30 roditeljski sestanek v šolskih prostorih v Ul. Ran- _ daccio št. 10. Vabljeni so starši in vzgojitelji dijakov. Kino v Gorici CORSO. 17.00: «U 570 protinapad torpedov«, G. Bentley. VERDI. 16.30: »Filadelfijske tajnosti«, Paul Newman in B. Rush. VITTORIA. 16.30: «Počitnice za ljubimce«, J. Wymann, v barvah, cinemascope. CENTRALE. 17.00: «Kadeti tretje brigade«, G. Derek, D. Lynn. MODERNO. 17.00: ((Fantazija MGM«, barvna slikanica. OD 25. JANUARJA IN V ČEVLJARNI donela Tit G STA It A MITNICA Jakovi iv i>kinpktki| Namesto cvetja na grob stricu Stefanu Volku darujeta družini Volk in Volpi 3.000 lir Dljaiki Malici. * Sporočamo žalostno vest. da nas je v star, sti 96 let za vedno zapustil naš dragi oče, ded in praded ŠTEFAN VOLK Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, v torek 26, januarja iz splošne bolnišnice ob 14.30. Žalujoči: hči MILKA, družine LAZAR, MI-HELJ, VIVODA in ostali sorodniki Trst, Pulj in Suhorje. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi r.a.šega dragega očeta, strica in starega očeta JOŽETA TURKA Posebna zahvala pevskemu zboru za ganljive pesmi, dr. Milanu Starcu, č, g. duhovniku. darovalcem cvetja, sosedom za pomoč ter vsem, ki so počastili spomin pokojnika in ga spremili na zadnjo pot. Hčere, nečak, vnuki in ostalo sorodstvo Sempola 26,1.1960. Goriško m Qr\ Hans [Jltich Jlempski pripoveduje... je nemški novinar «alžirsko nevihto» ,e bi se ne bit potrudil iz Alžira v lunis, bi Massujeve izjave verjetno 'e prišle v javnost in bi vsaj sedaj do teh dogodkov ne prišlo iB^N'.januarja — O bistvu posledicah tega, o čemer na-r »b pisati, ne bomo go-i saj je stvar, ki je «šele ekua, V Alžiru se namreč eva zapleta in kdo ve, ka-> se bo končala. Pisali bo-, ra]e> kako je do neposredna povoda za' to prišlo Za-° 8e 3e točno pred tednom Pretekli torek je namreč »enchenski list «Sueddeu-ne Zeitung« objavil članek l . .v stolpcih s podpisom Ja. d°Pisnika, Hansa Ulri-i , o®Pskija. Poročilo je bi-,,r""ano iz Tunisa* List . Zeitung« spada tri najbolj resne liste, ki I Jaj0 v Boniiu in čeprav je j X- ° zvest regionalnim ba-l tradicijam, ga imajo glasbo *zveznega značaja«, i orter Hans Ulrich Kemp-Prav tako ni neznano li « dvema letoma se je Proslavil s svojim «razgo-Hn ,* z Valterjem Ulbrich-je Wl tedaj prav tako i r- veliko prahu. Sedaj je i>sr^°irter "a poti po Afriki' iti ° 36 mu je razgovar-uro z voditeljem !v . »ultrasov«, o vemo, se je prvi javil JL*"* - Massu, toda vse J« odmev je temu sledil ,,Je In yse hujše posledice ‘awo v Alžiru... lesnik Kempski je .z Tu-u n svojemu dnevni- riilo prikaz. kako je j s do časopisne senzacije, evo sprevrgla v resno za-LL“- Zadnja poročila iz Al-6vore° tem dovolj zgovorno i A^rv^*11 kempski odšel k'<;» wi 8e *z Nemčije pro- ,ua bi ■eijniv 'i ga sPrejel glavni po-Nil. ■ Coskih sil Seneral Uijj. ln pa glavna atrakcija e n.J. , general Massu, Ko ,Voj0 ^empski v Alžir, je la , ^ Ponovno izrazil, to- ijep0v 0 mu rekli,' da se bo 6 na 3 i m°g^a izpolniti u , Pol, kajti general Mas-aa se i2 izogiba ■a|nmn,n8°v razgovor z gene-lu i- e “O mogoč. Dopisni-loi], ,Pskihi to ni bilo po ■tori , zadovoljiti se je tiru n izgovorom z slavil P°veljnikom francoskih Pan &S*Wi , do bil irist.s °'^e°]a!ni de Gau ,Se iz «načelnih razlo-Sto oovinarjev in da 'ristaš Jaiillov lerai razgovorom ge- i de r. ,, ni rekel nlo pro-_ aullu. le da je stalno en «objekt» — general Massu. General Chalie se'je malo zamislil in na koncu odgovoril, da je to «dobra ideja« in da ga bo pri- generalu Massuju priporočil 'za sprejem. Le nekaj minut in pristanek je bil že tu Naslednjega jutra, ko je Kempski izrazil v kabinetu generala Massuja svoje zadovoljstvo, da more pozdraviti »legendarnega generala«, je že vnaprej dobro informirani general Massu odgovoril, da je zadovoljen, ker more sprejeti «starega 'nemškega padalca«. Kempski ga prej ni mogel obvestiti, da je z nemškimi padalskimi enotami sodeloval v borbah pri Montecassinu, toda general, je to že vedel in zato se je razgovor začel o strokovnih padalskih problemih in vse je kazalo, da bi se bil mogel končati z izpienjavo pogledov in izkušenj o tehniki skakanja iz letal, če bi ne bil general Massu reporterja presenetil s ponudbo, naj mu postavi kako vprašanje. Kempskija je ta ponudba ((presenetil««. In to kljub, temu, da je to bilo bistvo vsega njegovega »napora«, da bi se z generalom srečal. Zato se je prvo: vprašanje glasilo: »Kakšne so yaše glavne skrbi, gospod general?« General Massu je takšno vprašanje 'čakal, ali vsaj zdelo se je, da ga je čakal in zato je odgovoril z ostrim napadom na de Gaulla, o čemer je tisk že veliko pisal. In nato je tolmač kapetan Kraus eno uro prevajal Massujeve argumente proti politiki šefa francoske države. Kempski je ves vzburjen beležil te izjave, katerih bi le ena bila dovolj, da bi Massuja obtožili — izdajstva. Svetovna senzacija je bila torej na vidiku, v kolikor bi Massu na koncu razgovora ne rekel, da je bil to »interni razgovor, o katetem ni primerno pisati«. Toda dopisnik Kempski tega opozorila ni dobil, ker je general Massu ob koncu razgovora novinarju rekel le: ((Tako, sedaj veste za moje mnenje. Prosim vas, -da 'me v vašem listu ne podčrtate kot fašista .» Massuju je torej razgovor prišel kot tjalašč. Prvi ((privatni« komentar o Mastulevih izjavah je nemški •dopisnik dobil takoj po sreča- a:* tmmi'1 t~ frgtavlial’ da de Qaulle t®W5afes Nke , fura Gledan z al-Platform* (,pa dr de tudi obširni beli stolpci, ki se v zadnjem času vse pogosteje pojavljajo na naslovnih straneh alžirskih listov.« In tako je slavni intervju, ki je izzval resno krizo v peti republiki, bil odposlan iz Tunisa. Poznejšo ((zgodovino« že poznamo. Poznamo demantije in Massujeve izjave lojalnosti, poznamo pa tudi najnovejše dogodke v Parizu in, žal, tudi v Alžiru, kjer se je situacija razvila do tolikšne kritične točke, kot še nikoli doslej v vsej pet let in pol dolgi dobi alžirske vojne, celo huje kot je bilo v dneh po 13. maju, ko je četrta republika usahnila, da bi dala mesta peti republiki, ki se je sedaj tudi sama znašla v zelo zelo motnih vodah. Dj. Z. Bojan Adamič, ki bo s svojim velikim zabavnim orkestrom nastopil prihodnjo soboto na plesu Glasbene Matice, v nedeljo pa na reviji zabavne glasbe in popevk v Avditoriju Korak za korakom se znanost približuje končni tajnosti V laboratoriju ustvarjeno - življenje Dvema novozelandskima znanstvenikoma je uspelo z dveh različnih strani tesno približati se osnovi nastanka življenja na Zemlji Nedavni odkritji dveh novozelandskih znanstvenikov dr. Wilsona z inštituta za ato-raistiko v Wellingtonu in dr. Matthewsa z inštituta za znanstvena in industrijska raziskovanja v Aucklandu sta približali znanost še za en korak bliže k odkritju tajnosti nastanka življenja na našem planetu. S tem, da so anorganske spojine obsevali z ultraviolet-nimi žarki, so ameriški znanstveniki že pred časom dobili iz kisika, vodika, dušika in ogljika po sintetični poti — aminokisline. To je bil velik korak v poglabljanju znanosti v bistvo nastanka življenja na Zemlji, kajti do te dobe,'do tega uspelega poizkusa so to sintezo mogle vršiti le zelene rastline in določene bakterije. Naslednji korak za pridobivanje beljakovin iz a-minokisline bomo nekoliko pojasnili, ko bomo prikazali uspeh že v začetku omenjenih dveh znanstvenikov. Znano je, da so beljakovine glavna sestavina vseh živih organizmov. Toda molekula je nenavadno zapletena. Molekula beljakovine vsebuje na stotine, celo na tisoče molekul aminokisline in to celo dvajset ali še več različnih vrst aminokislin. Ena posebno važnih vrst beljakovin — tako imenovani erizimi — je za življenje flore in faune t. j. rastlinstva in živalstva posebno važna in to zaradi tega,, ker samo enzi-mi s svojo "prisotnostjo morejo spreminjati nerazkrojljive sestavine, anorganske elemente, ki jih živi organizmi sicer ne morejo asimilirati, u-svajati, v razkrojljive, torej organizmu uporabne sestavine Ta lastnost enzimov in dejstvo, da so enzimi tista vrsta beljakovin, ki se smatrajo za «fizično osnovo živ- llllUflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIjllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllltlllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllMIIHHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIlilMIDIIIIIIIIII Komaj nekaj nad 80 km od Londona Univerzitetno meste središče znanosti in človeškega znanja Konservativnost in odmaknjenost od življenja je tu globlja kot drugje Ko smo se s prijatelji menili, da bi bilo vendarle prijetno malce pogledati tudi ven čez «planke» Londona, sta nam med prvimi izletniškimi točkami prišla seveda na .misel Oxford in Cambridge Dolga je bila razprava, preden je padla odločitev za slednje univerzitetno mestece, ki naj bi imelp. prijetnejšo prirodno lego in je od Londona oddaljeno komaj nekaj nad 80 km. Tisto zimsko nedeljsko jutro, ko smo se zaspani in nič kaj dobre volje znašli na liverpoolski postaji, je lilo kakor iz škafa. Sedli smo v majhne zamazane železniške vagone in skoraj prespali železno cesto, ki se je dolgo vila med tovarniškimi poslopji londonskega predmestja, ki sega kilometre tja na podeželje in mimo zelenih pašnikov (ki tudi, pozimi pe izgube svoje *«U11, y-‘orm* talca« 7?Je vtis »levega libe-lec» ' 0značba ‘»levi Iiberši ta-~j?e. gledano ir Alži-M.a.ia]ec a] “P°dobna izrazu — razgovora med CoK^im novi.nariem in fran-Pjjfn ; ‘ ;?°veli.hikom je med tfišfo (joral?c°skim generalom ^,lvania°M^ '»krenega razu-he jtf' ■>'■ a. Japun te okolišči-C(lsWa r. Priporočila fran- v d6 tierj'y^ai‘' ^a račun te okolišči-C(lsWa " i PriP0ročila fran-^°desbe«Ve tva v Bad le’pri general Chal- ^uail mnž°V'tV* reporterju po-Vs,e obiekte^k- ^ S‘ °gleda fef. pemPskija a dopisnika le zanimal edino nju ^ Mašujem. T^ se je tla- lanes zae- ^ar,ej , urtM*zfho belimi ov-JlemSk’.- canfl pa šmo' tilt pred slovi- n$u dopisniki^ rekel tolmač, že. omenjeni kar t. n Kraus, kar je pbmemlo, da so "Bile Massujeve izjave «glas alžirskih častnikov, ki so po zmagi nad četrto republiko nad 'de. Gaulldih razočarani.« Prva skrb nemškega dopisnika, ki je Massujeve izjave že imel ,.v svojem pojesu, je bila, kako priti čimprej v Tunis. »Sele po pristanku v sosedni deželi sem se čutil olajšanega,« je zapisal Kepipaki. «ker tu ni bilo več pvir, ki bi onemogočale posredovanje intervjuja v Muenchen. Dovolj upravičenih razlogov sem i-mel, da hi razgovor ne prispel do uredništva, če bi ga bil skušal odposlati iz Alžira. Forpialne cenzure sicer tu ni, toda nihče ne zanika obstoja tajne cenzure. To potrjujejo .jim .. Cambridgeom, nas je o-pozorilo .^elcr lično urejeno športno igrišče. Izpred postaje nas je odpeljal proti središču blesteča mestni avtobus, ker je , se vedno močno deževalo in so nam nizki oblaki zakrivali pogled na številne v nebo segajoče cerkvene stolpe. Vse je bilo zavito v polmrak: prazne ulice tega srednjeveškega mesteca, tako tihe v nedeljskem počitku, so nas še bolj navdajale z občutkom spoštovanja do vsega tistega, kar se je v njem dogajalo, živelo in zraslo ter postalo del vsesplošne človeške kulture in znanosti. Z magistrale, ki je bila s svojimi trgovinicami, poštnim poslopjem in bencinsko črpalko kolikor toliko podobna u- licam navadnega podeželskega mesta, smo zavili v eno izmed stranskih ulic, kamor so nas že od daleč yabile renesančne zgradbe številnih študentovskih kolegijev ; in cerkva, ki si sledijo skorajda v vrstnem redu. Iz njih nam je zadihalo samostansko življenje srednjeveških redovnic, ki 30 v 12. stoletju ustanovile prve šole, katerim so sledili laični kolegiji, ki so postali že v 15. stoletju svetovno znani zbiralci: umskih dosežkov in v svojih dolgih, mrzlih stavbah nudili potrebno znanje in mir človeškim veleumom, kot so bili na pr. Bacon, pa Byron in mnogi drugi Angleži ter številni tujci, ki sta jih prav ime in slava Cambridgea pritegnila na angleški otok. Najbolj nas je s svojo im-pezantnostjo presenetil King’s College, katerega renesančno obzidje in pa mogočna cerkev (ki zajema ves desni predel ogromnega prostora, na katerem se širijo stavbe, parki in športna igrišča) zvabita človeka v prejšnja stoletja, da se mu stoži po časih, ko se je človeški um ukvarial le s filozofsko mislijo in skladanjem tekočih besed, danes pa ustvarja takšno silo, ki lahko na mah uniči vse to, do česar se je v tolikšnem zgodovinskem razdobju z muko dokopal. Zategadelj tudi Cambridge ni mogel ostati za časom, pa Beprav življenje v njem teče navidezno prav tako mirno kot nekoč in te zidovi in hodniki njegovih kolegijev tako zelo spominjajo na samostansko življenje, da te skoraj spreleti strah pred odmaknjenostjo od resničnega življenja! V njem je sedaj tudi ne- koliko modernih laboratorijev, kjer si znanstveniki in njih u-čenci izmenjujejo misli o novih človeških dosežkih v znanosti. Toda tudi te novosti niso spremenile načina življenja cambridgskih učenjakov; za kolegiji se v dolgih ozkih uličicah vrstijo -vile, obkrožene z drevesi in cveticami in dajejo videz prijetnega podeželskega kraljestva, od Katerega je burna, bitka velesil tam v svetu tako zelo daleč, da ne dosei« njih prebivalcev. Koliko Je vendar teh kolegijev — smo vzdihovali na naši poti po mestecu, ki ne premore petdeset tisoč prebivalcev, pa se vendarle razprostira tako daleč naokoli! Nekdo je pričel naštevati, trdil je, da jih je sedemnajst; zopet drug se je vneto naslanjal na zgodovinsko dokumentacijo, ki je govorila o osemnajstih kolegijih. Ugotovili smo, da sta tu komaj dva kolegija /.a dekleta; ženske glave, so menili nekoč, niso kaj prida, zato ne morejo v Cambridge. Treba je bilo precej besedi in boja, da so se v preteklem stoletju, potem ko se je Cambridge že začel starati, na ulicah mesteca pojavile tudi nežne ženske postave, odete prav tako kakor njihovi kolegi, v posebna kolegijska oblačila. Toda šele pred dobrim mesecem so v izvršne odbore študentovskih svetov izvolili tudi dekle, ki naj bi imelo pravico soodločanja o družabnem in na splošno študentovskem življenju Cambridgea. Konservativ. nost je v Cambridgeu še globoko zasidrana, morda globlje kot drugje, in čeprav se je morala znanost ukloniti potrebam modernega časa in je tehnika postala enakopravna sestra filozofske misli in osta-1 zopet vrnil k svojim knjigam lih ved, pa so stari običaji in I in na samostanskih hodnikih navade v študentovskih mestih Anglije še tako zakoreninjeni, da bodo imele bodoče generacije študentov še veliko dela, preden bo tudi tu zavel nov duh, ki bo vzgajal mlade ljudi v sicer strokovno dobro oborožene izobražence, toda hkrati tudi v ljudi, ki bodo imeli več razumevanja za potrebe drugih narodov, tujih ras in lastnega delovnega ljudstva. Iz objema srednjeveških zidov, lepih, toda mračnih cerkva, nas je želja po svežem zraku zanesla na ozka pota razsežnih parkov, ki se širijo iz enega predela mesteca v drugega. 2al nam je bilo, da smo se znašli tu sredi zime, vendar pa nam je bilo vreme le toliko naklonjeno, da smo lahko za nekaj trenutkov občutili prirodno lepoto Cambridgea in se zamislili v pomladanske tople popoldneve, ko se na zelenih tratah podijo športne ekipe tega ali onega kolegija, ter se ob klopeh pod visokimi topoli srečujeta s knjigo v roki študent s profesorjem, gojenec z gojencem! Ob desni strani mesteca nas je zvabila k sebi glasno šumeča reka Cam, na kateri se cambridgski študentje dan za dnem urijo v veslanju, da bi se tudi letos, kakor že dolga leta, čimbolj častno pomerili na Temzi s kolegi iz Oxforda. In le takrat, pred odločitvijo, kdo bo zmagal, se starodavni Cambridge morda ie zbudi iz svojega tisočletnega sna in prosi bogove za srečo svojih sinov, ki so se na deroči Temzi spopadli s svojimi starimi tekmeci iz Oxforda. In ko bo zmaga mimo, se bo Cambridge h (iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllIllIllllllIllilIlTIlllinilllfllllllllMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllinUMIHIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIUIIIIIIIIiniMHIIHIIIMIIIIIIIIIII ilan - mesto nebotičnikov .^e pred nekaj de-Zl1*bi(-H(i4 fc a arhitektura nifll HoleeihGsllerie>> in okrog palač kot nekai * ** “*ila'n 0 ne8a."tn moder-N 'ht«Li se j® nahajal v oko-Nntbai #®*a trga, vi ulicah ' Ven*’, tenapoleone, Via- <(GaUBriB»a'■!'^a^ld!lnes', tvorijo h»nuli«J - ln z8araj lmenova-Pana, a vela me-'hiniju , . ?nu in lehlu, alu- v MU:‘eklVui*c, ki pri-1 5^'enecer, ° Č vlakora- ostane 'iora i„ ’ , s*°Pt s kolo- ; allc borje' pred seb°i- • ®Jen°. nad seboj, ki ■ 1 nebotičnik »Pirelli«, ' Vi35a žeuy0J,'mi 127 metri naj-I Nropi', etonska stavba v I ooiiv®,1 se s svojo jelegantr redkih'-, svetlika v tistih 1 ba.rdiisifi'Cnutkih’ ko v lom- cg ' Prestolnici zasije son- 11 saniV?^n° n’s° v Milanu vo'jna r. ;'au 0 nebotičnikih Po-rvit “°va' gpspodarski pro« N Vdčje Potrebe i n°Vanjih Prostorih in sta« stavbe, ki pa si ostajale na isti nadstropni višini kot tiste, ki so bile zgrajene v zadnjih 50 letih. šele pet let po vojni so pričeli misliji na nebotičnike. Zgrajeni so,bili nebotičniki z desetimi nadstropji, ki bi v naših krajih že nekaj pomenili, a veljki jo ponosni Mi- lan se ni mogel zadovoljiti z njimi. Tako so na Trgu Republike- pričeli graditi prvi visoki nebotičnik v Milanu. Ko je ta bil zgrajen, je imel 27 nadstropij, bil je visok 111 metrov in je bil tako najvišja stavba v Italiji. Vendarle pa se je bila «mrzlica» že razpasla in na Trgu Cavour so švi- r‘0Vani7r‘,“l Prostorih in sta« ^vno n*0 'Pri*Uil* n“jprej n.a Pieslr, av°’ da je .pričela 'ika st,,«' per!feri)i graditi ve-to’, so .0 ??I?i8ka naseli». na- boleti i ° P1* MB)«} Pričeli U1 n,a njihovem mestu graditi zelo moderne Nebotičnik »Pirelli« na Trgu republik« carski finančniki zgradili tako limenovani ((Švicarski nebotičnik«, visok 76 metrov, ki ima v svojih 21 nadstropjih 400 lokalov, izmed katerih je 250 namenjenih uradom. Ta nebotičnik je pravi center švicarskega uvozno- izvoznega gospodarstva v Milanu, |v bližini Trga Missori, prav tako v mestnem središču so pričeli graditi tretji nebotič-|nik vreden tega imena in [gradnja tega je vzbudila precej komentarjev tako v listih Ikot v vrstah arhitektov in tu-[di ljudi s ceste. HGraditelji so -hoteli namreč napraviti nekaj izrednega, kajti hoteli so v. moderni stavbi povezati tradicijo srednjeveških mestnih stolpov. Tako je bilo v 27-nadstropni stavbi deset zgornjih -nadstropij ?irših od spodnjih, in mnogi so se bali, da bi jim kaj ne padlo na glavo, če bi hodili po spodaj stoječih pločnikih. V tej palači je poleg običajnih stanovanj in uradnih prostorov tudi šest dvonadstropnih stanovanj po ameriškem vzgledu. Ko so pred nekaj leti gradili nebotičnik «Pirelli», so tujci presenečeni- občudovali to veliko stavbo, ki je rasla dan za dnem z neverjetno naglico. Milančani pa, ki so se bili na nebotičnike že navadili, so na to gradnjo gledali s precejšnjo dozo zadovoljstva, češ glejte česa smo mi Milančani zmožni. Časopisi in revije, in ne samo italijanski, so o tej stavbi, o uporabljenih materialih, o drznih gradbenih načrtih pisali na dolgo inl široko, tako da si je družba Pirelli napravila zelo veliko reklamo, za katero bi bila morala potrošiti več kot tistih sedem milijard, ki jih je uporabila za gradnjo nebotičnika. Stvaritev arhitekta Gio Ponti-ja se zdi kot elegantna potniška ladja, le da je njena oblika pokončna in ne podolžna, kot da bi hotela pomeniti pri. četek vsemirskih poletov. V neposredni bližini je zrasel nebotičnik «Galfa», drugi kolos visok 103 metre in ki i-ma še modernejše naprave od tistih, ki se nahajajo v drugih nebotičnikih. Nič čudnega, saj se tovrstne naprave iz leta v leto modernizirajo. V palači so nastavljeni elektronski možgani, vredni 170 milijonov lir, ki urejajo avtomatično vse ((življenje« v nebotičniku toploto in čisti zrak, hitrost lif-tov, hidravlične in sanitetne naprave itd. Notranja ureditev je zares zgled moderne stavbe, kakršnih imamo v Evropi še zelo malo Vendarle pa nimajo Milančani še dovolj nebotičnikov. »Mrzlica« se jih ie prijela in v okolici glavnega kolodvora nameravajo zgraditi novi gospodarski in upravni center mesta. Tu bodo zrasli novi nebotičniki, med katerimi bo tudi nova občinska palača. In nekdo je že predlagal, naj bi v prihodnosti zgradili novo mrežo mestnega prometa — poleg tramvaja in metroja — z žičnicami, ki naj bi bile pri-' trjene na vrhu ' nebotičnikov in s katerimi bi bilo zelo lahko priti od enega nebotičnika do drugega, z dvigali pa na ulico. A to je verjetno le utopija, kajti Milančani so tudi zelo ponosni na svoj metrb in kljub temu, da dan za dnem godrnjajo nad zaprtimi ulicami, u-pajo v njegovo skorajšnjo o-tvoritev. m. v. — M a prvi pogled se ve, kdo nosi hlače pri njih. se bo spet slišal miren, počasen korak znanstvenika, ki bo obrnil novo stran v zgodovini človeškega znanja in omike. D. M. ljenja«, zadobi posebno - velik pomen v zvezi »z rezultati, ki j.h je dosegel dr. Wilson z zavoda za atomistiko v Wel-lmgtonu. Ko je dr. Wilson zbral vse podatke o pogojih, ki so vladali v dobi ko se je naš planet pred milijardami let začel ohlajati in se je vodena' para začela kondenzirati, da bi se iz nastale vode formirala jezera in morja, je dr. Wil-son čim bolj konkretno in čim bliže tedanjemu stanju te pogoje reproduciral v ((laboratorijskem ambientu«, v laboratorijskih posodah, v katerih se je nahajala voda, žveplov vodik in amonijak ter nale količine raznih kovin in metana. 2veplov vodik zasledimo v atmosferi ob vsakem vulkanskem izbruhu in ob vsaki geotermični aktivnosti, kot na primer pri raznih mineralnih vrelcih, pri raznih gejzirih in podobno. Dr. Wil-st-n na osnovi tega upravičeno zatrjuje, da je morala biti atmosfera v dobi, ko se je začela zemeljska obla ohlajati, s tem žveplovim vodikom zasičena, metan in amonijak pa sta še vedno glavni sestavini ozračja Jupitra, Saturna in Urana, na katerih pa vlada tako nizka temperatura, da je nastanek življenja na teh treh planetih nemogoč. Potem ko je ustvaril »življenjske pogoje«, ki so bili podobni onim v dobi nastajanja življenja na Zemlji, je dr. Wilson skušal ugotoviti, kakšen učinek so v tej dobi imele tudi strele s tem, da so oddajale ogromne količine e-lektrične energije. Potem ko je vse te svoje sestavine, vsebino svojih poizkusnih posod, izpostavil vplivu električnih surkov z naporom okoli 20.000 Wcltov, je dr. Wilson na po-vrnišini svojih raztopin odkril ogromne molekule, ki so po iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiin HOROSKOP ___ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) - Ljudje, ki se ukvarjajo s 'matičnimi zadevami, imajo priložnost večjih operacij. Nove odkritje glede družinske-ge spora. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Previdni bodite, kajti kaže, da ste se nekje zaleteli. Previdni boaite tudi glede zdravja. Potrebni ste družbe, toda ne silite vanjo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22 6 ) — 2e dolgo vsiljujete svoj načrt in svoie poglede. Verjetno vam bo takrat uspelo. Zato pa ne bodite preveč in-diskretni. RAK (od 23 6, do 22. 7.) — Nepričakovane ovire, čeprav ne velike, bodo zavrle že dobro upeljano delo. Premagali jih boste. Pomagali vam bodo prijatelji. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Nekdo vam bo napravil velike uslugo. Verjetno človek, od katerega niste kaj takega pričakovali. Pazite na zdravje. DEVICA (aa 23. 8. do 22. 9.) — Ne zavračajte nasvetov etebe, ki se na stvar spozna. Vaš ponos ni prav vedno na mestu. Ne bojte se za zdravje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) — Bolj kot od vas bo napredek odvisen od tistih, ki z vami sodelujejo. Zato raču-rajte s tem tudi pri končnem obračunu. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) ■— Spekulacije finančnega značaja odklonite. Pre vidni bodite tudi s kakršno koli gospodarske dejavnostjo in tudi glede zdravja. STRELEC (od 23. U. do 20. 12.' — Bodite energični in podjetni. Nekdo vam bo razkril -tajnost, ki bo ključ za razumevanie nekega spora. KOZOROG (od 21. 12. do 2j. 1.) — Cenili bodo vašo požrtvovalnost, ki vam bo odprla nove poti. Z zdravljem bo prav tako dobro, kljub tre nutni utrujenosti. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) — Neka oseba se zanima za vas in mogla bi vam tudi pomagati. Za to pa je potrebno, da se tudi vi^ nekoliko več ponujate. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) — Ne načenjajte zadev, ki so hudo delikatne, vsaj danes ne. Pozneje bi vam moglo uspeti to, kar vam danes ne bo. Več pozornosti zdravju. svoji sestavi bile podobne molekulam voska. Te molekule so bile mnogo večje in bolj zapletene od molekul aminokisline, ki so jo s procesom sinteze dobili ameriški znanstveniki. Razjn tega so te čeprav ogromne molekule, ki so b:!e sestavljene prej od ogljikovega vodika kot od aminokislin, vendar vsebovale določene lastnosti najvažnejše skupine beljakovin —■’ enzime. Podobno kot enzimi morejo tudi «Wilsonove molekule« rtzkrajati zapletene organske spojine, ne da bi v tem procesu prišlo v njih do kakrš-r ih koli sprememb. To je posebno vazen nov element, pa čeprav dr. Wilson še ni gotov, e)i se to v epruvetah dogaja na isti način kot se dogaja v prirodi. Hkrati s tem velikim znanstvenim dosežkom, do katere- gi» je prišel dr. Wilson v svojem laboratorijskem raziskovanju, je dr. Ivlattehevvsu iz inštituta za znanstvena in industrijska raziskovanja v Aucklandu uspelo nekaj podobno novega. Dr. Mattehew-su je pri njegovih eksperi-n-entih z virusi uspelo, da z nove strani osvetli sposobnost živih celic za njihovo razmnoževanje, kar je sicer glavna značilnost vse žive materije. Virusi se v glavnem sestoje iz nukleinske kisline in beljakovinastega ovoja. Pri prejšnjih poizkusih je bilo dokazano, da je za proces reprodukcije, za proces razmnoževanja virusov najvažnejša nukleinska kislina. Pri poizkusih, katerih r.amen je bil, odkriti tajnosti razmnoževanja virusov, je dr. Matthetva dobil kplturo virusa ali bolje virus kroglaste 'oblike, katerega premer je znašal milijonski del unce. To ga je privedlo do odkritja izredne znenstvene važnosti. To kulturo virusov je dal v centrifugalni stroj, pri čemer mu je iz posameznih virusov u-spelo ločiti celo vrsto nedokončanih, še nepopolnih in ne-toksičnih virusnih delcev, za katere se piedpostavlja, da so deli virusa v stanju njegovega nastajanja na sintetični način. Dva, trije ali več takšnih virusnih nedokončanih delcev more, po vsemu sodeč, sestavljati popoln virus, m sicer tako, da se vsi delci spo-jejo v ogromne molekule, ki so vedno bolj zapletenega sestava .Višek tega sintetičnega piccesa predstavlja nadaljnja spajanje teh ogromnih molekul v enote žive materije, ki morejo opravljati najenostavnejše funkcije življenja. Po mnenju dr. Matthecvsa se je podoben proces razvijal tudi v prvi dobi nastajanja življenja na Zemlji. Potemtakem sta se dr. Wii-son z inštituta za atomistiko v Wellingtonu in dr. Matthevvs z inštitu*a za znanstvena in it dustrijska raziskovanja v Aucklandu — izhajajoč iz povsem nasprotnih točk — približala rešitvi te slednje ((tajnosti« nastanka življenja na Zemlji. Buča: 60 kilogramov Neki italijanski kmet je dobil nagrado za bučo, ki je zmagala na kmetijskem sejmu. Tehtala je 60 kg. II ft flit' in itd v viz ijn Torek, 26. Januarju 1660 Radio Trst A 7.00 Jutranja glasba in koledar; 7.30 Lahka glasba in beležke; 11.30 «Zena in dom, obzornik zanimivosti za naše gospodinje«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12,45 V svetu kulture; 12.55 Orkestri Zacharias, Lan-ner, Hagestedt in Vandaa; 13.30 Glasba po željah; 17.30 P!e-šite l nami; 13,00 Radijska univerza — Janko Košir: Osnove sodobnega kmetijstva (1) Uvod — nastanek plodne zemlje; 18.10 Marjan Lipovšek: Suita št. 2 v C-duru za godalni orkester; 18.35 Meojimurske pesmi: 19.00 Danilo Sedmak: «0 duševni razklanosti pri mladini«; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Operetna fantazija; 21.00 Ilustrirano preda vanje — Franc Jeza: Mojstri groze (11) «Oscar VVilde in njegova zgodba«, nato Ansambla Borut Lesjak in Aleksander Skale; 22.15 Jugoslovanski skladatelji — «Marijan Kozina«, u-reja Pavle Merku: 22.45 Orkester George Melanchrlno; 23.30 Polnočna glasba; bena medigra; 15.20 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev Jugoslavije; 16.00 Melodije /a vse; 16.45 Filmska glasba; 17.30 E. Elgar: Enigma — variacije, opus 36; 19.00 Poje zbor Sergej Rainis; 22.15 Stan Kenton in njegov orkester; 22.35 Glasba za lahko noč. Nacionalni program 6.35 Tečaj angleškega jezika; 11.00 Radijska šola; 11.35 Komorna glasba. Scarlatti: Kvintet za oboo, flavto, violino, fagot in cimbale; Prokofjev: Sonata št. 1, opus 80, za violino in klavir; 12.10 Pesmi dneva; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Otroška oddaja; 16.30 Nemčija v atomski dobi; 17.20 Tečaj angleškega jezika; 20.00 Pomorske pesmi; 21.00 »Loira« — drama Andrea Obeya; 23.00 Stott in njegov orkester. Slovenija Wally II. Trst 12.10 «Tretja stran«; 15.15 Stendhal v Trstu; 15.30 Franco Russo in njegov orkester; 20.00 Pereči problemi tržaškega gospodarstva in socialnega življenja; Koper Poročila v slovenščini: 7.30, 13.30, 13.00. Poročila v italijanščini: 6 30, 12.30, 17.15, 10.15, 22.30. 6.15, 6.40 Jutranja glasba; 7.15, 7.40 Glasba za dobro Jutro; 11.00 Otroška oddaja; 11.30 Z. Kodaly: «llary Janos«, suita — Dvorak: «Valček», opus 54; 12.00 Glasba za vas; 13.40 Kmetijska univerza: Veterinarski pregled živine; 14.50 Glas- I. program 10.00 Nino Besozzi: Gospod od nekdaj; 15.15 Koncert v miniaturi — sopranistka Carla Otta poje odlomke iz Verdijeve »Traviate« in Donizettijeve »Lucie iz Lammermoo-ra»; 16.00 Čarobne roke; 16.20 Fantazija motivov; 18.35 Pleši-te z nami; 20.30 Mike Bon-glorno: «Salvadanaio»; 21.45 Majhna galerija; 22 00 Jazzovska glasba. III. program 17.00 Variac ja. Girolamo Fre-scobaldi; 18.00 Antično zgodovinopisje; 18.45 VVilliam Schu-man: Simfonija št. 4; 20.00 Večerni koncert. Hayden: Koncert opus 101, za čelo in orkester (solist Enrico Mainardi). Bartok: Glasba za godala; 21.30 Italijansko lirično pesništvo 17. stoletja; 22.00 Povojna italijanska glasba. 5.00 Pisan glasbeni spored za dobro Jutro; 8.05 Jutranji spored solistične glasbe. Tor-rova: Fandanguillo. Rahmani- nov: Polichinelle. Sabre Mar-roquin: Uspavanka — Turina: Danza ritual iz Danzas gita-nas, opus 55 — Cassado: Ples zelenega vraga. Faure: Im- promplu, v fis molu, opus 102 — VValker: Variacije na špansko pesem. — Liszt: Ljubezenski sen — Albeniz: Malague-na; 9.20 Z naš,mi solisti v znanih operah; 11.00 Dopoldanski koncert (Tajčevič' Divertimen-to in Re — Mihelčič: Concertl-no za klavir in orkester — Pe-rišič: Lindžo — simfonično kolo; 12.00 Kitarist Laurindo Al-meida; 12.25 Domače polke In valčki; 12.45 Bosanske in hercegovske pesmi; 13.30 Popularne italijanske skladbe; 13 50 Dueti iz francoskih oper (Thomas, Bizet, Massenett); 1645 Harry Hermann in njegov orkester; 17.20 Schuman: Tretja simfonija v E-duru, op. 97; 20.00 Zbor Slovenske filharmonije: 21.30 Pergoiesi: Sonata za violino In godalo; 21.45 Orkester Raphaele; 22 15 Slavna dela klavirske literature: Mendelssohn: Pesmi brez besed; 23.15 Matija Bravničar: Plesne metamorfoze. Ital. televizija 13.30 TV-šola, 17.00 Otroška oddaja: 19.00 Simfonični koncert; Giuranna: Domovina, simfonična pesnitev «— Liczt: Koncert št. 2 za klavir in orkester; 21.00 R.G. Bosvvell: »Mrož« — enodejanka Jug. televizija Od 20.50 oalje prenos sporeda tuje TV postaje. Reginald Rose - Horst Budjuhn: «Dvanajst porotnikov» Se nismo videli hkrati na odru tako številnih od Poročilo o delovanju pokrajinske uprave Načrti za gradnjo prostorov za državni arhiv - Seznam novih pokrajinskih cest - Načrt za nadzorstvo goljufij z živili Igralci Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane se zahvaljujejo občinstvu za topel sprejem Ce bi hoteli podati najznačilnejši primer bliskovite u-metniške kariere, bi prav gotovo morali omeniti Američana Reginalda Rosa. Dosegel je velik uspeh že s svojimi prvimi televizijskimi enodejankami. Z enourno igro »The Remarkable Incident at Carsons Corners* pa je dobesedno osvojil celo Ameriko in zaslovel kot eden najspretnejših svetovnih pisateljev televizijskih iger. Od tistega trenutka je Reginald Rose postal najzanesljivejše jamstvo za uspeh, saj je v teh zadnjih šestih letih napisal več desetin televizijskih iger in niti ena ni razočarala telegledalcev. Med njegove največje uspehe sodi prav igra *12 Angry Men*, ki jo je v priredbi nemškega dramatika Horsta se v pogledu dramaturške tehnike dala primerjati s katero koli enodejanko kake Sherwoodove zbirke. Uspeh je seveda še večji, če je vodilna misel igre dobra. V takem primeru lahko brez pretiravanja govorimo o idealni popolnosti. Rosoua igra »Dvanajst porotnikov* se nedvomno uvršča med najboljše proizvode sodobne ameriške dramatike. Humana poslanica, ki izhaja iz njene osrednje misli, je popolnoma enakovredna znanstveni dovršenosti dramaturške tehnike. Motiv je že sam na sebi dramatičen in neizbežni zaključek učinkuje na vse gledalce brez izjeme kot odrešujoča, čeprav pričakovana katarza. Gledalec ima celo vtis, da ne prisostvuje gledališki llpravnik Ljubljanske drame Slavko Jan odgovarja na pozdravne besede tržaških predstavnikov Budjuhna v sobot o in nedeljo uprizorilo osrednje slovensko gledališče. Kdor pozna osnovne značilnosti sodobnega ameriškega gledališča, si pran lahko obrazloži tajnost Rosovega nenadnega uspeha. V ameriški sodobni dramatiki so namreč taki uspehi skoraj vedno rezultanta jasno določljivih silnic, med katerimi sta posrečena formula in matematično popolna dramaturška tehnika nedvomno najvažnejši. Da se o tem prepričamo, je dovolj, da preberemo eno samo izmed zbirk nagrajenih ameriških iger, ki jih objavlja ustanov a Sheru>ood. Pri nekaterih je vodilna misel celo o-tročja, vendar se bralec tega komaj zaveda. Vse šibkosti in pomanjkljivosti vodilne misli izginejo spričo presenetljivo popolne dramaturške tehnike, ki se o-čitno poslužuje najnovejših izsledkov psihologije, peda-gogije, sociologije in v nekaterih primerih celo trenutne psihoze. Gre torej za nekako industrializacijo gledališke tehnike, Irf kot pri dejanski industrializaciji, v kateri igra finansiranje odločilno vlogo, je tudi v tem gledališču uspeh «nujen». Jasno je, da tako gledališče ne išče novih poti, saj je nova, še nepoznana pot vedno tvegana in tvepanje je v industriji prepovedana beseda. Po drugi strani pa je največja moč sodobnega a-meriškepa gledališča prav v tej omejenosti. V vsej zgodovini svetovne dramatike ne najdemo namreč igre, ki bi ipri. Zdi se mu, da gleda skozi ključavnico porotniške sobe in da s hipnotično močjo svoje volje sam pomaga reševati vprašanja, ki ob srečanju dvanajstih različnih značajev nastajajo v razvoju debate. Konec koncev ni niti važno, ali je mladenič res,zaklal svojega očeta ali ne. Važna je le usoda dvanajstih mož, ki jim vest ne dopušča, da bi prevzeli nase ogromno odgovornost za usmrtitev človeškega bitja. »Utemeljeni dvoirj* je njih rešilna deska in se je krčevito oprimejo, če se jim le nudi priložnost. Na koncu se je oklene tudi porotnik št. 3, čeprav je kot oče sam doživel, da ga je sin napadel z nožem v roki. Dvom je torej najmočnejše orožje, ki ga ima človek na razpolago v boju proti predsodkom, domišljavosti in otopelosti čuta za ljubezen do bližnjega. Moč dvoma zbližuje ljudi in oja-čuje njih enotnost. Moč dvoma plemeniti sleherno človekovo dejanje in olajšuje njegovo vest. V tem je tajnost uspele Rosove dramske formule. Da je to res, nam izpričuje tudi dejstvo, da je podobne motive uporabil tudi v drugih igrah in predvsem v »The Remarkable Incident at Carsons Corners*. Tudi v tej igri gre za neko usodno odločitev. V šolski učilnici so zbrani starši neke skupnosti. Sklicali so jih da določijo odgovornost za smrt dijaka, ki se je ponesrečil v šolskem poslopju. Na koncu se izkaže, da je sleherni član skupnosti nosil svoj delež odgovornosti in je bil zato sokriv smrti mladega človeškega bitja. Med temi starši in dvanajstimi porotniki ni v bistvu nobene razlike, saj so vsi v enaki meri krivi, da je na svetu še toliko gorja in toliko krivic. Jasno je namreč, da se porotniki oprimejo rešilne deske «utemeljenega dvoma* prav zarodi spoznanja, da so tudi Sami delno krivi starčevega umora. Vsa teza porotnika št. * črpa svojo prepričevalno moč iz tega spoznanja. Popolnoma razumljiva je v tej luči pritožba nekega sodnika iz New Jersega, češ da po uprizoritvi Rosove igre ne more več dobiti porotnikov, ki bi kopa spoznali za krivega. Ljubljanska Drama je Ro-sovo delo podala mojstrsko. Tako intenzivnega umetniškega užitka nismo ze dolgo doživeli. Ne ljubimo paradoksov. Tvegali pa bomo vseeno trditev, da je bila igralska umetnost članov o-srednjega slovenskega gledališča popolnoma kos dovršenosti Rosove dramaturške tehnike. Skratka: znanost v službi umetnosti in umetnost v službi znanosti. Režiserju Slavku Janu je uspelo združiti skrajno točnost z okusno genialnostjo, kar je v režijski umetnosti višek popolnosti. Kot primer te antološke režije naj omenimo le odhajanje porotnikov po zaključku debate. Tudi ko bt človek šele v tistem trenutku stopil v gledališče, bi iz kretenj, hoje in drže odhajajočih porotnikov jasno razumel, kakšno vlogo so imeli v debati. Gre za odlomek, ki bi ga bilo vreano filmati in predvajati po igralskih akademijah. Sicer je Jan imel lahko delo z igralci, kakršni so tisti, ki smo jih v soboto in nedeljo gledali v Avditoriju. Umetniki kot Sever, Cesar in Kovič se ne rodijo vsak dan. Njih odrska osebnost je tako velika, da že ob prvem nastopu priklenejo gledalčevo pozornost in je ne izpustijo niti po končani igri. Sever je v vlogi porotnika št. 8 dobesedno o-čaral tržaško občinstvo. /Spominja nas pob liže na italijanskega prvaka Riccija, vendar ga vsaj v intenzivnosti notranjega doživljanja in v mirni vibraciji globo-kepa plasu celo prekaša. Kot porotnik št. S bi res ne mogel bolje poka*ati, da je zanj bistvo debate v tem, da prepriča samega sebe in svojo humano občutljivost, ne pa v tem, da prepriča druge. Cesar mu je bil kot porotnik št. 3 popolnoma e-nakovreden antagonist. V zaključnem prizoru in še zlasti v nekaterih prehodih drugega dejanja je dosegel prave viške igralske umet- nosti. Kovič je kot porotnik št. 10 presegel okvir karakterne vloge, v katero ga je nekako sililo besedilo, in to je največje priznanje, ■ i mu pa lahko izrečemo. Samo res veliki igralci ahko namreč premagajo čar, ki izhn ja iz karakterne vloge. Toda tudi vsi ostali nastopajoči igralci so igrali na zelo visoki umetniški višin Potokar, Preše tnik, Zupan, Souček, Furijan, Kurent, Valič, Jerman in Kralj so pokazali — in ipra je vsem dala to možnost — da imajo zelo izrazito umetniško osebnost in zelo poudarjen osebni slog. Priznamo, da še nismo videli hkrati na odru tako velikega števila dobrih igralcev. Scenograf Vladimir Rijavec je mojstrsko uresničil avtorjevo opombo o prizo rišču, kar pa *'es ni bila lahka stvar. Prostor je namreč moral biti udoben in hkrati neprijetno učinkujoč. Edini nedostatek: magnetofon je odpovedal v začetku in ga je moral nadomestiti sam režiser. Slo je nemara za maščevanje gledališkega boga, ki je hotel dejansko pokazati, kako je tudi v dobi tehnike treba zaupati bolj človeku kot stroju. — r Pokrajinski upravni odbor ie na svojih zadnjih rednih sejah sprejel številne upravne sklepe in ukrepe. Nadalje so odborniki ponovno proučili zahteve, ki jih je treba postaviti vladnemu generalnemu komisariatu za finansiranje izrednih del iz sklada gospodarskih načrtov za finančno leto 1960—1961 V zvezi s tem je pretekli četrtek vladni generalni komisar dr. Palamara sprejel predsednika pokrajinske uprave prof. Gregorettija, s katerim se je dolgo razgovarjal o raznih vprašanjih, s katerimi se bo morala pokrajina ukvarjati tudi v bližnji bodočnosti. Razgovoru sta prisostvovala tudi odbornik za finance dr. Delise m glavni tajnik pokrajine dr. Leotti. Medtem se pokrajina ukvarja s čimprejšnjim uresničenjem načrta gradnje novih prostorov za državni arhiv. Pcleg tega bo pospešila druge pobude, kot na primer zi-uanje novega poslopja za za-vcd za pomoč materam in o-tiokom, o čemer je bilo govora že v preteklih dneh. Nadalje se pokrajinska uprave. ukvarja z načrtom za novo noslopje pokrajinskega la-t oratorija za higieno in pro-filakso, z raznimi paviljoni v pokrajinski umobolnici pri Sv. Ivanu in pripravami za razna cestna dela, ki se bodo pričela spomladi »•"•'niimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiimniiimiiiiiiiimiiiiiiiiiniin»wiin Iz koprskega okraja V na nedeljo odplul iz Kopra «BIed» prvi redni progi s Sev. Ameriko Ugodni šolski uspehi ■ Blagovni promet se je povečal Priprave za prvo republiško revijo pevskih zborov V nedeljo navsezgodaj je odplula iz koprskega pristanišč* ladja Splošne plovbe Piran «Bled». S to ladjo je podrtje odprlo prvo redno progo p:ed Koprom in pristanišči ZDA. »Bleda je pobral nekai trvora na Reki. ustavil se bo še v Trstu, nato pa bo plul direktno do New Yorka. Ra-ten te ladje pa bosta na liniji Koper-New York redno obratovali tudi ladji »Bohinja in »Bovec*. * * * Šolski uspehi v koprskem okraju so po prvih podatkih boljši kot lani v prvem pol-letiu. Povprečno je izdelalo ra vseh šolah v koprskem okraju okrog 80 odstotkov učencev. Čeprav je treba vzeti rezultate prvega polletja z rezervo, ker so oravi odraz učnih uspehov šele končni izidi, je vendar že zdai čutiti ugodne posledice nove šolske reforme. Zlasti v višiih razredih •snovnih šol (peti razred) je opaziti več prizadevanja pri učencih in zato so seveda tudi boljše ocene. V Kopru je izdelalo na prvi osnovni šoli 81,2% učencev, na drugi osnovni šoli 80,3%; ne slovenski gimnaziji 71,8%, na učiteljišču 78,6% in na ESS 82 4%. Na slovenski gimnaziji le bil najboljši četrti razred (85%), na učiteljišču drugi letnik (92,59%), na Ekonomski srednji šoli pa četrti letnik (97,06). Dobre uspehe so dosegli tudi na italijanskih šolah v Kopru. Na italijanski osnovni šoli se je najbolj odlikoval peti razred (86% pozitivnih eten), na italijanski gimnaziji pa drugi razred (75% pozitivnih ocen). * * * Blagovni promet se bo v Kopru povečal v primerjavi z umskim letom za 10,2 odstot-*a. S tem bodo izpolnili pogoje za izpolnitev petletnega perspektivnega plana v štirih letih. Z zgraditvijo novih hotelov in vikend hišic na vsej obali (predvsem pa v Ankaranu, Portorožu in Fiesu) se ho število nočnin povečalo za tisoč v primerjavi z lanskim letom, ko so dosegli 600 tisoč nočnin. Pri tem so upo-»ievali tudi nove hotelske kapacitete v Kopru (razširitev mitelov Triglav in Galeb). Glavna novost na področju trgovine pa bo ureditev prve mmopostrežne trgovine v Kopru * * * Ove istrski vasici — Rosiči In Stirnci — bosta v prihod-cjih dneh slavili pomemben dogodek — dograditev vodovoda. Večino del so opravili prebivalci s prostovoljnim delom. Tako so v Rosičih, kjer ]e komaj šest družin, opravili IlIllIlllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllIllllllllllIllIllllllllllinillllllllMIlUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltIMIIIIIIIIIIMtIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIillliltlllllllllllllllllfllllltllllIMMIMIIIIIIIIIKIIIIIIMIII V nedeljo lep javni nastop gojencev nabrežinske podružnice glasbene šole Prijetno je presenetil mešani pevski zbor ■ Zadovoljstvo poshišaleev, ki so napolnili dvorano V nedeljo popoldne so imeli v Nabrežini lep olasbeni praznik. V dvorani prosvetne- 19 gojencev, ki se učijo posamezna glasbila, kot klavir, harmoniko in violino, 21 go- ga društva Igo Gruden so na- jenceu pa je vpisanih v otro- stopilt gojenci nabrežinske podružnice Glasbene šole. ki jo vodi prof. Erminij Ambro-zet. Letos, je to prvi javni nastop gojencev Glasbene šole. V nabrežinski Glasbeni šoli je vpisanih 46 učencev, od teh je ški mešani pevski zbor PD • Igo Gruden*, kjer se učijo peti naše lepe slovenske pesmi. Tako gojence Glasbene šole, kakor male pevce, je prof. Ambrozet pripravljal na ta prvi in uspešni nastop od sep- Gcdenci podružnice Glasbene šole iz Nabrežine, ki so nastopili s nedeljo s profesorjem Ambrozetom tembra lanskega leta do prejšnje nedelje po dvakrat tedensko, v zadnjih časih pa po trikrat na teden. Da bi bil spored bogatejši so bili povabljeni tudi nekateri gojenci iz tržaške šole Glasbene matice. Pred začetkom sporeda je ravnatelj Glasbene šole iz Trsta dr. Gojmir Demšar pozdravil vse prisotne in orisal pomen in delovanje glasbene šole. Nato sta domačina Aleksander Rojc in Savina Knez, gojenca te Šole, napovedala program ob nastopu gojencev. Od Nabrežincev, ki obiskujejo domačo glasbeno šolo, so nastopili pri klavirju sledeči: Ana Brajkovič, Savina Knez, Nataša Stubel, Neva in Marija Terčon, Marina Caharija, Jasna Logar, Majda Pertot, Martin Petelin in Aleksander Rojc; na harmoniko pa (Valter Bone, Stanko Kariž, Nikolo D olja in Ioan Sirca. Iz tržaške Glasbene šole pa so nastopili pri klavirju še Magda in Nivea Kuret ter Nadja Pahor. Poslušalce je prijetno presenetil nastop mešanega pevskega zbora PD »Jgo Gruden«, ki je pod vodstvom prof. Ambro-zeta zapel Simonitijeve *Na Jurjevo*, •Vrana poje korenjak*, »Koledniki« in »Miška«. Vsi poslušalci, ki so napolnili duorano prosvetnega diu- štva, so bili s tem prvim nastopom zelo zadovoljni, saj so se lahko prepričali, da je v teh štirih mesecih požrtvovalno delo prof. Ambrozeta rodilo uspeh. In zato je ploskanje, s katerim so nagradili svoje male glasbenike in pevce, veljalo kot priznanje profesorjem Glasbene šole. MARIO MAGAJNA 200 delovnih dni v vrednosti četrt milijona dinarjev, Vodici skupnost pa jim je dala 35<; tisoč dinarjev. V Stimcih pa so prispevali prebivalci rad tisoč prostovoljnih delovnih ur v vrednosti četrt milijona dinarjev, Vodna skupnost pa jim je pomagala s 350.000 Omarji. Naj ob tej priložnosti povemo da je po osvoboditvi dobilo vodovod nad 40 istrskih vasi in zaselkov. Mnogo del so brezplačno opravili domačini, saj cenijo vrednost njihovega dela na nad 10 milijonov dinarjev. Kljub vsemu pa je vprašanje vode v Slovenski Istri še zmeraj pereče. Zlasti velja to za področje Kort in okolice ter za Padno in nekatere bližnje zaselke. Zeto bodo skušali že letos rc *|ti problem z zgraditvijo vgč-j’h vodovodnih naprav v Kortah in v Padni. Za dokončno rešitev problema vode (ki je zaradi naglega razvoja industrije in turizma pereče tudi v obalnih mestih) pa bo tre‘ h» prej ali slej zgraditi višinski vodovod. V zvezi s tem proučujejo več variant. Ena možnost je, da bi dobili vodo i zgraditvijo hidrocentrale v Gspu. Razen tega pričakujejo, rta bodo prišli do večjih izvirov na področju Sečovelj m ob bregovih Dragonje. * * * S prvim februarjem bodo r u Koprskem znižali ceno belemu kruhu za 2 din pri ki-•ogramu. Razen tega bodo zaceli prodajati polbeli kruh, ki ga doslej ni bilo v prodaji. Ta kruh bo veljal v malopro-rtaji 66 din za kilogram, cena belemu kruhu pa bo 72 din za kilogram. * * * Na Koprskem #o se začele priprave za prvo republiško revijo mladinskih pevskih zborov. ki bo 21. in 22. maja v Celju. V zvezi s tem bodo v keprskem okraju priredili občinske revije mladinskih in otroških zborov, najbrž pa tudi nekaj revij izbranih pevskih zborov. Ljubiteljem zborovskega petja se torej obeta v prihodnjih mesecih več zanimivih prireditev. — »n V soboto bo plenarna seja glavnega odbora za proslavo stoletnice združitve Italije. Seje se bodo udeležile vse oblasti tržaške, goriške in videmske pokrajine, ki so zainteresirane na tej pobudi. V teh dneh se bo tudi uresničil sklep pokrajinskega sveta glede akcije za zatiranje goljufij z živili v trgovini s kmetijskimi proizvodi in v trgovini z raznimi snovmi, ki so potrebne v poljedelstvu. Pokrajinski svet je dal pokrajinskemu odboru šestmesečno polnomočje, da pripravi skupno z drugimi ustanovami in oblastmi primeren načrt intenzivnega in učinkovitega nadzorstva nad živili v okviru veljavnih zakonskih predpisov. Medtem pa pripravlja uokrajinska uprava poročilo o hvale vredni dejavnosti laboratorija za higieno in profj-lahkso v borbi proti ponarejenim živilom. Pokrajinska uprava je po-siala ravnateljstvu za ceste ministrstva javnih del seznam r.ovih pokrajinskih cest, ki ga je odobril pokrajinski svet. Pričakuje se, da bo zadeva rešena v kratkem, ker se je ministrstvo že obrnilo na tukajšnji tehnični urad, naj izreče o sklepu svoje strokov no mnenje. Proglasitev številnih občinskih cest za pokrajinske je dokaz prizadevnosti pokrajinske uprave, kar se tiče cest in cestnega prometa. Pokrajina je namreč zelo širokosrčno tolmačila zakonske predpise izdane leta 1958, ki urejajo popolnoma na novo vprašanje vzdrževanje cest v okviru širših načrtov za ureditev vsega cestnega omrežja v državi. Pokrajinska uprava tudi sporoča, da je predsednik prof. Gregoretti v soboto sprejel britanskega veleposlanika Sira Ashleya Clarka, s katerim se je zadržal v dolgem prisrčnem razgovoru. Avto ga jo podrl Ko je včeraj popoldne 28-letni Giuseppe Torresini z Ul. Denza 9 prečkal Korzo blizu Trga Goldoni, ga je odrsnil avto, ki je prihajal z omenje-T< nega Trga. Torresini je padel in si ranil ustnice, zaradi česar je odšel v bolnišnico, kjer so mu nudili bolniško pomoč. Okreval bo v dobrem tednu. VPRAŠANJA IN ODGOVO! P i VPRAŠANJE: Večkrat, se sliši o velikem napredku Vsedržavnega zavoda za zavarovanje proti nezgodam na delu (INAIL), ki gradi razna specialistična središča in je sezidal na primer pri nas v Trstu velik stanovanjski blok pri Sv. Ani. Rad bi dobil kakšno pojasnilo o bednih rentah, ki jih dobivajo ponesrečenci, kar se mi zdi spričo tolikšnega bogastva ustanove zelo čudno. Ali je res, da je zvišanje nezgodne rente odvisno od sistema kapitalizacije prispevkov? AH je res, da Zavod daje na stran denar, da zagotovi ponesrečencu varen gmoten položaj? Končno, ali je res, da če ponesrečenec, ki uživa rento, ne umre za boleznijo, ki je posledica nesreče, njegovim naslednikom ne pritiče uživanje rente po njem ali likvidacija vsote, ki jo Zavod tezavrira (daje na stran)? ODGOVOR: Predpisi, na katere oslanja izplačilo zavarovalnih dajatev INAIL, so posledica zasebnih meril, na katere je vezan italijanski so-cialnozavarovalni sistem. Kapitalizacija se opira na trajnost zavarovalnih prispevkov, katerih del spravljajo na stran, da zberejo rezervo, ki služi za morebitne višje izdatke. Bodoče dajatve se torej predpostavljajo kot konstantne in se zato njihova vrednost določa vnaprej v trenutku, ko se plačajo prispevki, ter se pri tem ne u-pošteva vrednost, ki jo bo dajatev dejansko imela v trenutku nezgode. Popolnoma jasno je tu, da nastanejo nekatere nevšečnosti. Res je mogoče izračunati na podlagi sedanjega zavarovalnega prispevka, koliko bo znašala določena prihodnja dajatev (nezgodna renta). Toda ni mogoče predvidevati vnaprej, koliko bo v prihodnosti vredna lira, to je, kakšna bo njena kupna moč. Z denarno devalvacijo po zadnji vojni so se jasno pokazale neugodne posledice takšnega postopka. Dajatve INAIL (nezgodne rente) so zadobile smešno nizko vrednost prav tako pa se je znižala vrednost zbranih rezerv (kapitalizacija) na minimum, saj je postala lira do 80-krat manj vredna. Dejansko je INAIL ohranil sistem kapitalizacije. Druge ustanove pa so uvedle sistem razporeditve, ki obstaja v tem, da se predvideva vnaprej vsota dajatev, potrebna v določeni dobi, ter da se razporedijo ustrezna bre- mena z določitvijo pw kov, ki se lahko m*«'j po predvidevanjih gl*" datkov. j. Iz tega je torej ral" da ze morajo začasna W» na podpora ali trajM godna irenta INAIL **, tudi vsakršen njun P*" določati vnaprej, ne jih pri tem lahko P°v' z menjavanjem življ**? stroškov, kakor bi bilo r če bi hoteli ohraniti to j* V kupno moč, realno vrednost. Na podlagi teh kapitalizira (daje na » INAIL skoraj polovico " milijard, ki jih dobiva >> varovalnih prispevkov *• to ter porabi samo P^ lo dobro polovico vi«® plačevanje nezgodnih P®‘ in rent, za zdravniško ** zavarovancev, za naprt* njihovo vzdrževanje t*f upravne stroške. Iz tel* razvidno, da bi Zavod 1 skoraj podvojil sedanj* * ve zavarovancem, ali PJj lahko vsaj odpravil n*»* nesmiselna protislovja t° všečnosti, kot je na pri®1 sta, ki jo omenja čit*j*\ je, da ne dobe svojci #**' ne rente po umrlem Pot čencu. n r; P' čl Sl si tl d v o tl r s: n vidi' Iz vsega tega se INAIL konec koncev ni dobrosrčna ustanova t«f tudi ni tako močno *oC1 občutljiva, kot se včasi*^, ši. S formalne plati J* ^ res priznati, da je iNAtt-izmed najbolj moderno zl**B premljenih ustanov, ‘-jp tehničnem in znanstv*1^ področju. Toda za tem čim pročeljem se škriv* drugačna stvarnost, b ( polna tudi zakonodajni! F tislovij. Naj omenimo tem le, da dobivajo P* nii čeni poljski delavci s*010 150 do 400 lir dnevne ne« nostne podpore. Pozabart* tudi ne smemo omeje'®' kriterijev, s katerimi 1*P je podpore in rente. Tako je bilo leta 1®*, primer okrog 1,200.000 god na delu, pri čem*( priznali samo 30.000 i"* ( nin; to je manj kakor tri stotke. Samo s korenit* formo in z uresničenje® j stema socialne varnosti, V raztegnil dajatve na P*. dejanskih potreb na vs* iavljane, kakor je pre^ i CGIL, se bo lahko i*!011, položaj na tem področja to bi bilo prav, da bi * konskem predlogu CGIL ", parlamentom tudi razpravljali. Iz devinsko - nabrežinske občine Letošnji občinski proračun v luči podrobnih števili* Izdatki so letos višji predvsem zaradi zvišanja plač in novih stroškov v kategoriji izrednih izdatkov Kot smo že poročali, je devinsko - nabrežinski občinski svet na svoji zadnji seji odobril občinski proračun za prihodnje leto. Proračun so odobrili vsi svetovalci, razen svetovalca Casellija, ki je iz nerazumljivih razlogov glasoval proti. Letošnji občinski proračun predvideva 50.921.865 lir dohodkov in 108.222.771 lir izdatkov, kar pomeni, da bi morala država kriti 57.300.906 lir primanjkljaja. V Kategoriji dohodkov je treba omeniti, da so ostali več ali manj enaki kot lan sko leto. Tu velja predvsem povedati, da dobi občina za najemnino, ki jo plačujejo podjetja za izkoriščanje občinskih kamnolomov, letno 2 milijona 905.000 lir; 21.248.150 lir bodo predvidoma znašali dohodki na račun trošarine, razni davki pa naj bi v ohčin-sko blagajno prinesli 11.752.288 lir. Z razliko od prejšnjega leta predvidevajo, da se bo letos povišala trošarina za dobra 2 milijona lir, zato pa se bodo znižali občinski davki za skoraj približno 2,5 milijona lir. Za nekaj sto tisoč lir se bodo znižale tudi davč ne doklade na zemljišča in kmetijske dohodke, medtem ko bodo ostale druge postavke več ali manj nespremenjene. Pogled na del občinstva med nastopom Mnogo obširnejši je seveda drugi del proračuna, ki predvideva redne in izredne stroške. Tako je treba poudariti, da je stroškov letos mnogo več nego lansko leto, kar gre na račun višjih prejem' kov, ki jih ulivajo občinski uslužbenci, pa tudi v raznih drugih postavkah je videti, da stroški iz leta v leto naraščajo. Poleg tega je v letošnjem občinskem proračunu mnogo novih postavk v kategoriji izrednih stroškov, kar tudi bistveno vpliva na sam proračun. Med izdatki je na prvem mestu najvišji strošek za u-pravno osebje, in sicer skoraj 10 milijonov lir, medtem ko je predvidenih 8.706.000 lir za socialne dajatve. Stroški, ki presegajo en milijon lir, pa so še naslednji; za pobiranje smeti je predvidenih kot lani 1.550.000 lir, za javno razsvetljavo 8.350.000 lir, kar je 400.000 lir več kot lani, medtem ko je ostal strošek za vzdrževanje pokopališč enak, in sicer 1.021.089 lir. Povišal se je tudi prispevek živinozdravniškemu konzorciju, in sicer od lanskih 1.385.000 lir na 1.450.000 lir, prispevek konzorciju kraškega vodovoda pa je ostal nespremenjen, in sicer 1.793.890 lir. Nadalje se ja povišal izdatek za cestarje, in sicer od lanskih 2.732.982 lir na 8 milijone 14.020 lir. Za četrt milijona se je povišal predvideni izdatek za razna javna dela (predvsem urejevanje poti, vrtov itd.), sa kar predvidevajo, da bodo letos porabili 2 milijona lir. Povišek ja zabeležen tudi v postavki, ki predvideva 2.910.000 lir za prispevek tehničnemu konzorciju, medtem ko je lani ta priapevak znašal 2.590.000 lir. Nekoliko je tudi povišan strošek za šolske sluga. Lani so sanja porabili 7.553.014 lir, sa letos pa predvidevajo, da bodo morali porabiti 7.733.748 lir. Mnogo bolj pa so narasli stroški sa osebje v otroških vrtfcih, ki je lani prejelo 7.992.158 lir, letos pa bo pr«, jelo 9.015.041 lir. Tudi stroški za upravljanje otroških vrtcev so se nekoliko povišali, in sicer na 2.286.180 lir, medtem ko so lani znašali 2 milijona 270 tisoč lir. Tu naj omenimo, da v to vsoto ni-so vračunani stroški za kurjavo in luč, ki znašajo kot la- ni 825 tisoč lir. V *' v«*i i« »S vrtci in šolami naj »v -.j demo, da bodo v tem jcl' porabili za kurjavo v *" 1...J lir. V predvidoma 2.900.000 « pomeni 300 tisoč lir več lansko leto. Nova postavka v letoši-j proračunu je 5 milijon«* , za vzdrževanje dela , nih v Domu za onem*Š!% Nabrežini. Proračun pr*čv’ va v ta namen 5 lir izdatkov, in sicer od 1. aprila do 81. bra letos. Za točno en milijon M* f bodo letos povišali stroški plačila računov bolniin^j Medtem ko so lani pred*1' v ta namen 2.382.000 lir, *bj tos dalj v proračun lir. Zdravniškemu konz°r f bo morala občinska uPr*,, dodeliti 1.420.000 lir pri*P*J ka, medtem ko je ta vek znašal lani 1.260.000 Med izrednimi stroški-' i presegajo en milijon lir' je treba predvsem 6.594.750 lir za plačilo obrokov računov « boln*1r cah, nadalje S milijone* 1 opremo Doma onemogli! ( Nabrežini, 1.900.000 Ur ** j premo nove šole v Cero*» ter 1.850.000 lir za 1etot^ upravne volitve. Tu je še stroškov, ki skoraj dos*Š*J milijon lir, a jih zaradi J manjkanja prostora n« !% navajali, tako da bomo nili le še 1.623.000 lir 1*“, kov za izredna popravil* činskih poslopij. Kot torej vidimo, ni - - čudnega, če se j« letošnji ^ račun devinsko - nabreži1’*. občine tako povečal, saj JL ra občinska uprava le sp*’ vati in izvajati zakone i» i' ločila, ki jih diktira drf»J na oblast. Zato je bila P1’ vilna in točna ugotovitev ° vinsko • nabrežinskega šu?.. na, ki je pred obrazložit*11 proračuna dejal, da bi m*1!' li občinski proračuni tem*11! ti na osnovah, na katerih , občinski upravitelji lahko večjo samostojnostjo in virano iniciativo valorizi*’ možnosti in sredstva, ki gf* do danes, žal, v izgubo. Čitajt* im iirifr PRIMORSKI DNEVNIK primorski dnevnik — 5 — 26. januarja 1960 V Sudanu naslaja nova narodnost Pleme; N* jugu Sudana, med pri-nutivnimi plemeni in v na-ravi, ki nosi Sele kratek čas Pečat človeškega dela, se “veku nehote vsiljuje mi-*?*• da mora Sudan šele u-stvarjati nacijo. Ne moreš pa udi mimo tega, da ne bi vi-el in občutil znanilce novega; mlade in slabotne si-cer, a dovolj močne, da po-r j°, kako je obdobje sta-rega, primitivnega, plemen-skega in zaostalega v zatonu. Na travniku savane sta dve ni zaplesali dva različ-na plesa. Bojevniki velikega Plemena Moru-Madi, o-Proženj s težkimi kopji, šči-lz kož nilskega konja, z gromnimi perjanicami na ? aV'’.. °deti z leopardovimi, jvoljimi in drugimi kožami, P esejo že debele ure fanta-f lcen ples, poln moči in pe-cnskega ritma, ki človeka . ote. P°te6ne za seboj. To :e tudi vse; vsa eksotika, u-esnjena v ozke okvire ene-®a izmed primitivnih ple-j8, kateremu zgodovina do .ec*aj ni kdo ve kaj nudila ® ki ne ve o ničemer izven »»ta svojih lovišč. a drugi strani maloštevil-1 aluke monotono plešejo atiniran ples, ki je manj Primitiven in manj zanimiv ,° p'es Madijev. To je že v? *ana folklora. Kar te pr-trenutek najbolj osupne, v sredi plesišča zabo- sudanska nacionalna J* — dena Ustava. Okoli” zastave pleše-a*501 deklet plemena Da-u*a pa poje pesmi zdaj o _^vu. zdaj o rumbi in sambi zdaj o sudanski domovi-*• o njeni revoluciji. Dalu-* so zaostali in maloštevil-’• Porazgubljeni v savani a meji Ugande; način nji-Pvoga oblačenja, plesanja in ***tJ® pa kaže, da so tudi o-1 znanilci novega. Daluke v* Počutijo, da imajo domo-__ln° in da je ta domovina Ves Sudan. Proces propadanja starih Patriarhalnih okvirov se je začel, že se občuti roj-v° nove nacije na jugu in a nahodu, na vzhodu in v ^*drih prastarih meja. Su-an je dežela z relativno __a “številnim prebivalstvom n-in? milijonov na dva in pol tro ^08a kvadratnih kilome-r v- V Sudanu je registrirnih več kot 570 plemen, 1 te dalje dele na podple-eda in rodove, med kate- rim; nih 1 Pogosto ni dosti skup-točk. v tej deželi go-jjJ'* okrog 120 različnih jeti«*^’ nePisanih, nerazvitih, *Mekvatnih; veliko število jrtlvalcev so še vedno notah- ’ mec^ katerimi so tudi ^ 1 kot pleme Bedja — atalno potujejo od vzhod-* Puščave v Egiptu do E-Ieie v Etiopiji, ju 6Inu trenutnemu položa-vo pidlagodili tudi upra-' Moderna administracija j, Zakonodaja dokaj uspeš-rg.^PPolnjujeta rodovsko u-je ~v 'n plemenske običa-■ Za sedaj drugo tudi ni ce * ' Ce na čelo provin- okr1?'"^^0 gnvornerje, na vim° načelnike z njiho-1 Pomočniki — nasled- nja p] 8toPnja je poglavar v je„”)enu. ki je istočasno tudi p0 n' Predstavnik oblasti. Plačot0^rat prejema tudi - ^temenska sodišča so i- Vedno v veljavi, vendar mbnejše rešitve , že državno sodi- šče. Pri.*9 P°membnejše 'atojno bi je proces raz- dobljeni neodvisnosti Sudana — je bilo storjenega več kot prej v nekaj desetletjih. Vsaka nova ladja, ki plove po Nilu, nova cesta ali železnica krepi izmenjavo idej, ljudi, povzroča križanje številnih ras. Pred nekaj leti nista niti Djuba daleč na jugu niti Nijala na skrajnem zahodu poznali kinematografa ali nogometa. Zdaj je to, vsaj v omenjenih središčih, priljubljena zabava in močno sredstvo propagande novega — zdaj dobrega, zdaj slabega. Z zaostalega Juga teže k naprednemu Severu, kjer že sedaj živi in dela več kot 300 tisoč prebivalcev Juga. Vsak, še tako minimalni ekonomski napredek na Jugu, Zahodu ali Vzhodu, bo krepak udarec patriarhalni družbi, kot bo redno preskrbovanje z vodo na Severu, Vzhodu in Zahodu udarec za nomadstvo. V zaostalih krajih zaposleni ljudje najbolj pogrešajo prosvete. V deželi, ki ima nad 80 odstotkov nepismenih, je krik po prosveti tako močan in vznemirljiv, da so številni funkcionarji prepričani, da bo prav prosveta tista, ki bo rešila vse probleme. Po nekem popisu iz leta 1956 je v Sudanu le tri odstotke pismenih in le štiri odstotke otrok je redno obiskovalo šolo. (Istega leta je bilo v Sudanu okrog milijon in pol otrok v starosti 7 do 14 let). Kaj pomenita šolstvo in prosveta v teh krajih, se najbolj občuti v kateri koli šoli, kjer so otroci čedno in enotno oblečeni. Za svojo plemensko vas in svoje starše niso samo nepojmljivo nasprotje, pač pa povsem drug svet. Da bi v resnici to tudi bili, je nujno, da ne bi bilo šolanje več samo polovično, kot je to bila ustaljena praksa misijonarskih šol v južnih predelih Sudana. Pred nekaj leti je le red-kokdo v Djubi obvladal a- rabščino, zdaj pa je ta edino sredstvo za sporazumevanje med raznoterimi plemeni. Arabščina bo imela pomembno vlogo pri oblikovanju nove nacije. 2e zdaj u-porablja večji del prebivalstva arabščino kot svoj materin jezik, čeprav predstavlja arabsko prebivalstvo le tretjino vseh Sudancev. Pionirji vsega novega na jugu, zahodu in vzhodu Sudana so ljudje z razvitega Severa. Z izjemo trgovcev, ki sa obvezno Grki, Egipčani, Libanonci in Sirijci, o-pravljajo vse ostale posle — od prosvete do armade — severnjaki. — Dve stvari bodeta prav posebno v oči; relativno majhna a zelo učinkovita administracija in ljubezen do dela. To se le red-kdo kdaj primeri; raje delajo tu, kot pa v središču — v Kartumu. Kako dolgo bo trajalo odmiranje starega, nadaljevanje novega in ustvarjanje e-notne in razvite sudanske nacije? Odgovor je težaven. Skeptik meni, da ta proces ne bo trajal manj kot stoletje. Dodal pa bo, da bi danes na vprašanje, kaj je, odgovoril, da je Sudanec. Pred desetimi leti bi na e-nako vprašanje odgovoril, da je iz tega in tega rodu. Neki prosvetni funkcionar na Zahodu Sudana je mnenja, da bo proces trajal eno generacijo, kar je približno 30 let. Kolikor bi bil Sudan prepuščen sam sebi, bi bil zlom starega in nastanek novega dolgotrajen in mučen. Toda ne gre samo za Sudan, marveč za vso Afriko. Umrl v kopalnici MILAN, 25. — Ko nekega 14-letnega dečka iz Cornata d’Adda dolgo ni bilo iz kopalnice, so starši vdrli v kopalnico in našli sina mrtvega. Zdravnik je ugotovil, da je deček umrl za možgansko anemijo. ' 'M ■ . Vi«;. " fr.. .. , : p H S . S EVROPSKA DESNICA Križarji (Iz «Avanti!») Diplomatski odnosi med Vatikanom in Turčijo ANKARA, 21. — Turčija in Vatikan sta se sporazumela, da uvedeta med seboj normalne diplomatske odnose. Vatikan bo imel v Ankari apostolsko ir.ternunciaturo, Turčija pa pri Vatikanu veleposlaništvo. Število diplomatskih zastopstev pri Vatikanu bo tako naraslo na 48, in sicer 35 veleposlaništev, 11 zastopstev vodi opolnomočeni minister, dve pa upravnik poslov. Za turškega ambasadorja pri Vatikanu bo imenovan dosedanji veleposlanik v Atenah Nurettin Vergin. Turčija in Vatikan nista še nikoli imela diplomatskih odnosov Do sklepa o uvedbi teh odnosov je prišlo ob lanskem obisku turškega predsednika Bajarja v Bimu in pri papežu. Vsa nadaljnja zelo diskretna pogajanja so šla preko turškega veleposlanika v Švici. *»------ Umrl je glasbenik Edwin Fischer ZUERICH, 25. — Edwin Fischer, znani švicarski dirigent in pianist, je umrl včeraj zvečer v Zuerichu v starosti 74 let. Pridobil si je mednarodni sloves s svojimi interpretacijami Beethovna, Bacha in Brahmsa. iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiraiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii V Ženevi se še nadaljuje proces proti Jaccoudu Je Jaccoudov^nož morihio za Medicinski izvedenec je na razpravi kazal slike z obdukcije žrtve zločina, kar je na vse napravilo mrk občutek - Proti večeru so na kraju zločina napravili rekonstrukcijo 2ENEVA, 25. — Danes se je nadaljevala razprava proti ženevskemu odvetniku Pier-ru Jacc. udu, katerega obtožujejo, da je zaradi lju-bosumija aii pa da bi se polastil anonimnih pisem, ki jih je poslal prijatelju svoje bivše ljubimke, trgovcu Char- .................. M več upanja za rešitev nad 400 zasutih rudarjev Moderni vrtalni stroj je naletel na zelo trdo plast in zelo počasi prodira v globino COALBROOK, 25. — Praktično ni več nikakega upanja, da bi še našli pri življenju katerega od zasutih rudarjev v Clydesdalu. Davi se je moderni vrtalni stroj, ki vrta navpično proti mestu, v katerem se najbrž nahajajo rudarji, skoraj ustavil, ko je prišel do zelo trde plasti. Stroj bi moral prevrtati še 120 metrov, sedaj pa prevrta okrog 1,5 metra na uro. Strokovnjaki še ne vedo, ali bodo mogli sploh vrtanje nadaljevati. Iz zlatega rudnika v Welko-mu so prišli specialisti, ki bodo začeli dolgotrajnejše delo, da bi prišli do trupel zakopanih rudarjev, Ce bo šlo vse v redu, bodo do zasutih rudarjev prišli čez en mesec. Kot' je znano, je od 435 rudarjev, za katere se lahko že reče, da so mrtvi, 429 črncev in 6 belcev. «»------- Golobi se bodo morali seliti iz Firenc FIRENCE, 25. — Golobe, ki jih je nešteto na florentinskih trgih, zlasti na trgih stolnice, sv. Marsa in sv. Lovrenca, bodo povečini polovili in poslali drugim mestom, ki jih nimajo. Tako je sklenila florentinska občina, ker je zaskrbljena zaradi škode, ki jo golobi povzročajo spomenikom. Golobe bodo dali občinam, ki so zanje že zaprosile, ali pa jih bodo izpustili v krajih daleč od Firenc. «» ------ PORT LOUIS MAURITINS, 25 — Ciklon «Alix», ki je zajel otok pred petimi dnevi, je povzročil smrt 7 oseb, 100 pa jih je ranil, medtem ko je 14.000 oseb ostalo brez •strehe. Ogromno škodo je povzročil tudi na telekomunikacijah, električni napeljavi in na cestah, Poskusni polet raketnega letala «X-15» LETALSKO OPORIŠČE ED-WARDS (Kalifornija), 25. — Raketno letalo «X-15», ki ga je bombnik «B-52» vlekel do višine 16.000 metrov, je z lastnim motorjem letelo okrog 9 mmut, med vožnjo pa je doseglo hitrost nad 1400 milj na uro, nato pa pristalo. «X-15», ki ga upravlja Scott Gross-field, naj bi doseglo višino 30 tisoč metrov in hitrost nad 5.500 kilometrov na uro. lesu Zumbachu, tega umoril, Zumbachovo ženo pa ranil, ko je bežala s kraja zločina. Ta drugi teden razprave bo morda najvažnejši. Ce se je do sedaj razprava vrtela le o-krog malo objektivnih elementov o psiholoških vprašanjih in o človeški vrednosti obtoženca, se bo v tem tednu razprava sukala okrog znanstvenih elementov zadeve. Gre namreč za to, da se točno analizirajo razni indici, da se pretehta vrednost alibijev, da se ugotovi, kako naj bi obtoženec ubil Zumbacha. Rekonstrukcija zločina, in pričevanja številnih izvedencev in nekaterih osebnosti iz znanstvenega sveta, nam bodo morda osvetlila to tajin-stveno zadevo. Današnjega razprava se je začela s precejšnjo zamudo, ker je obtoženec ki ima ob svoji strani svojega osebnega zdravnika in dva policijska agenta, nenadno padel v nezavest in so ga morali odnesti iz dvorane kamor se je vrnil čez kake četrt ure. Prvi je bil zaslišan prof. Naville, ki je izvršil prvo obdukcijo trupla. Charlesa Zumbacha so ubili s štirimi streli iz samokresa, ki so mu predrli prsa v raznih smereh in so povzročili smrt zaradi notranje krvavitve. Medtem ko je bila žrtev na tleh, jo je napadalec zabode! štirikrat z bodalom, in sicer v roko, v jetra in trebuh. Pričevanje je potrdil asistent prof. Navil-la. Iz njunega pričevanja izhaja, da vrsta ran, ki so dolge od 19 do 20 centimetrov, ustreza obliki in dolgosti bodala, ki so ga zaplenili v podeželskem stanovanju Jacco-uda. Državni pravnik je vprašal sodne izvedence, če je mo- Neizprosen .. ,_______ ^J.anja starega. V zadnjih ne-) letih — predvsem po pri- či reči, da je zaplenjeno orožje «tisto», s katerim je bil izvršen zločin*. Izvedenci so odgovorili pritrdilno, oziroma, da je ubijalec uporabil orožje, ki ima iste značilnosti kot inkriminirano orožje. Na vprašanje obrambe priča dopušča tudi, da bi Jaccoudo-vo orožje, ki meri točno 24 centimetrov, moglo povzročiti tudi daljšo rano od one, ki so jo ugotovili na Zumbgchovem truplu, hkrati pa da bi tudi rana mogla biti mnogo širša. Odvetnik obrambe Floriot je namreč hotel doseči, da bi priča potrdila to, kar je dr. Franz iz Berna dosegel z poskusom, ki ga je izvršil s pobodnim bodalom. Po oklevanju je priča pristala na to, in poudarila, da je upognjeno orožje kakor nalašč za to, da povzroči širšo in bolj nevarno rano od tiste, ki so jo ugotovili na Zumbachovem truplu. Obramba, ki je tudi na današnji razpravi bila zelo aktivna, ne da bi pri tem dosegla kak velik uspeh, je skušala dokazati da je napadalec mogel povzročiti rane z ravnim, ne pa z upognjenim bodalom. Toda , ttvneftja “ So sporna: ........ Vohun, ki je delal obenem za ZDA in SZ BONN, 25. — Pred sodiščem v Karlsruhe se je danes pričel proces proti mornariškemu kapitanu Horstu Ludwigu in trem njegovim tovarišem, ki so obtoženi izdaje. Dasi je bilo znano, da je Ludwig agent protivohunske službe ameriške mornarice, so mu vendar izročili poveljstvo skupine protipodmorniških lovcev pri letalstvu nemške mornarice, in to na nekem sektorju, ki predstavlja enega izmed najbolj važnih stebrov NATO v Baltiku. Ludvvi-ga pa so še v času, ko je bil ameriški agent, odkrili in aretirali agentje sovjetske vohunske službe, ki so ga postavili pred dilemo: končati življenje kje v Sibiriji ali pa postaviti se v službo sovjetske vohunske službe. Ludwig je raje izbral drugo alternativo in tako je imela od tedaj sovjetska vohunska služba na razpolago izkušenega častnika nemške mornarice, ki se je specializiral prav v lovu podmornic pri britanskih oporiščih na Škotskem. Bil je torej popolnoma na tekočem o tajnostih NATO, kolikor je šlo za pod-morniško vojno. Aretiran je bil 5. oktobra 1958. Na obto-ženiški klopi sedi še Ludwigo-va sestra in njen mož ter neki mornariški podčastnik, ki je bil pod poveljstvom Ludwiga. Davi je bil videti Ludvvig miren. V dvorani pa ni bilo njegove zaročenke, bivše škotske lepotne kra'jice June Gil-bert, ki je bila z njim ob trentuku aretacije. predsednik je moral večkrat poseči, da bi pomiril obrambni kolegij in zasebno stranko. Na dopoldanski razpravi so zaslišali še dr. Oberste-ga, ki je izvršil tretjo obdu-cijo in ki bo na popoldanski razpravi prikazal filma-no dokumentacijo svojih poizkusov. Na popoldanski razpravi je prof. Obersteg natanko popisoval obdukcije Zumbacho-vega trupla. Pri tem je pokazal številne diapozitive, kar je naredilo na občinstvo skoraj mučen vtis. Z veliko pazljivostjo pa je prikazovanju slik sledil sam Jaccoud. ki ga je vse pričevanje Ober-stega zelo zanimalo. Kar se pa tiče noža, s katerim je bila žrtev zabodena, bi bil prav lahko morilno orožje tak maroški nož, kot ga je imel Jaccoud, vendar pa zdravnik ne izključuje možnosti, da e-nako rano lahko povzroči tudi drugačen nož. Prav to priznanje je hotela doseči o-bramba. Zdi se, da ni soglasnosti prosektorjev glede števila napadalcev. Obersteg trdi, da je bil morilec sam, drugi strokovnjak pa je mnenja, da sta Zumbacha ranili dve osebi. Po razpravi je sodišče odšlo k hiši. kjer se je dogodil zločin. Obrambi je uspelo nekoliko omajati izpoved Marie Zumbach, žene umorjenega, ki ni mogla z gotovostjo potrditi. da je bila oseba, katero je tisti večer le na kratko videla, zares Jaccoud. «»------- MILAN, 24. — Po nenadni belezni je sinoči umrl operni pevec Antenore Reale, ki je bil zaradi svoje umetniške dejavnosti znan tako v Italiji kakor v tujini. Imel je 63 let. Astronom Tihov je umrl Po dolgi bolezni je v Alma Ati (Kazahstan) umrl v starosti 85-let sovjetski astronom Gav-vril Tihov. Bil je eden izmed najodličnejših so- vjetskih astronomov in ustanovil je tudi dve novi znanstveni veji: astrobotaniko in astro-biologijo. Policija v Chicagu pokvarjena po mnenju guvernerja Do odprtega spora je prišlo med šefom policije v Chicagu in guvernerjem države Illinois. Guverner William Stršt-ton je izrekel obtožbo, da je mestna policija pokvarjena, in zaradi tega je šef policije Timo-thy J. 0’Connor podal ostavko na svoj položaj. Stratton je javno pozval župana Chicaga Richarda Daleya, naj neha politizirati in naj raje očisti oddelek policije. Obtožba se najbrž nanaša na afero «Hod-ge», ki je prišla v javnost 1. 1956. Tedaj je bil Orville Hodge, komisar državnih računov, spoznan za krivega prisvojitve poldrugega mi-miljona dolarjev. Pred kratkim pa se je pričela preiskava proti osmim policijskim agentom, ki so baje sodelovali pri tatvinah v trgovinah v neki četrti v Chicagu. Specialist za tatvine v notarskih pisarnah Čudnega tatu je aretirala neapeljska policija. To je 39-letni Filippo Turchi, ki mu naštevajo kar 112 tavin. Vendar je Turchi svojevrsten tat in specialist, kajti v velikem številu njegovih tatvin jih je kar 45, ki jih je napravil v notarskih pisarnah, čeprav dve med temi tatvinami nista uspeli. Prav tolikšno je število njegovih tatvin v neapeljskih uredništvih rimskih li. stov in pred kratkim še tatvina v škodo skladatelja Furia Rendine. Krade! je pri policijskem komisarju V Sao Paolu v Braziliji je prišel neki mladenič na nogometno tekmo v hlačah, ki so pripadale smokingu, in je z njimi zbudil precej pozornosti zlasti pri policajih. Ti so ga v svoji preveliki radovednosti kar aretirali in ga začeli spraševati to in ono o teh hlačah Mladenič je končno povedal, da je pred dnevi, ko je v neki hiši opravljal pleskarska dela, več stvari u-kradel. Hiša, kjer je med drugim ukradel smoking, pa je pripadala prav - policijskemu komisarja. B. M. ________ •ATKINS0N —žž *»kio?Se Je PravzaPrav d(> 0» komisija bi morala Va AL' ali P° mestna upra-stn*°* a dovoljenje te meri etrti> da podre sta-magigtrat in ta prostor J^stopi veliki tovarni u- tuk*]h S"«!11- ki bi naJ “J imela svoj obrat. Dan rlie Hamby- na« žu-~ je začel sestanek z Bni>rom’ ki bi naj vse nas sodmavil do teSa> da bi ob' tivii Vsakogar, ki bi se pro-n-jl. njegovemu načrtu o ^Vdiranju te stavbe Po Člov°ulh besedah bi bil tak ». vek garjav pes, najhuj-A> ®°vražnik napredka in tv.^ek. ki bi požrl svoje po-£?*nstv0. Kljub temu se končal g°VOr nl mlm0 spU8ti^reden se je lahk0 pustil v podrobnosti, ga dR. i^klnil Joe Alford s tr- ho i°’ da Je vsak tisti, ki *_ dov°lil, da bi se mu soA?1”118 kadila tik pred no- Sl/P' najhujSi ničvrednež, n« v.J^a zgaga, človek, ki ® bi samo požrl lastnega š« . ’ temveč ga pred tem iastnoročno zadavil. Po vfpvih besedah je bilo akomur jasno, zakaj se Charlie poteguje za gradnjo — ko je vendar sam stavbenik. Trdil je, da so bogataši iz severnega dela mesta prizadeli južnemu delu že dovolj krivic in da se jim to danes ne bo več posrečilo. Samo ko bi že prišel stari Sam Dawson. Kdo je stari Dawson? To je stari branilec interesov našega mesta, branilec preteklosti in vzgojitelj za prihodnost. On je živa mestna knjižnica, ker ima prav izreden spomin. To je človek z majhnim srcem, toda trdo glavo. Razen tega — kaj bi še nategoval: moj ded je Staremu je enkrat že u-spelo, da je pokvaril neke Charliejeve načrte o gradbenih spremembah v našem mestu, pri katerih bi Charlie dobro zaslužil. Zato je Charlie Hainby poskušal z vsemi silami tokrat doseči svoje cilje — ne samo zaradi svojih lastnih koristi, temveč tudi zato, da bi se dedu maščeval. Stari magistrat, ki je zdaj spremenjen v muzej, mora za vsako ceno podreti tudi zato, ker je bil dedu najljubša hiša v mestu. «Sam Dawson,» je kričal župan, «ne bo več zaviral napredka v tem mestu. Meščani našega mesta bodo pokopali preteklost in nihče ne bo preprečil tega pogreba!* Zatem je pričel govoriti predsednik naše komisije in županov dober prijatelj Nel-lie Richards Obrnil se je k nepristranskim meščanom v naši komisiji, naj tudi oni kaj povedo. Obrnil se je k šestim. Vsi ti so govorili v prid Charlieja. Morda je do tega prišlo zato, ker so mu trije’ bili dolžni mnogo denarja, drugi trije pa bi radi postali njegovi dolžniki. Vsi so svoje trditve lepo okrasili, toda bile so si podobne, kot da so prišle iz ene in iste glave. Ostali so sedeli nelagodno in se ves čas vpraševali, kje neki je tako —dolgo stari Sam. Da se mu ni kaj. pripetilo!? Ubogim, siromašnim prebivalcem južnega dela mesta ni preostaialo nič drugega, kot da čakajo, dokler se na vratih ne pojavi ded. Tudi mene so vpraševali, to: da jaz nisem mogel dati boljšega odgovora. Ded mi je dejal samo, da bo že pravočasno prišel in z odličnimi argumenti potolkel ti stega napihnjenega Charlieja. Govorili so tudi «južnjaki*. Poudarjali so lepoto starega magistrata, njegov zgodovinski pomen in park okrog njega. ^Severnjaki* , pa so poudarjali lepoto no-| ve tovarne in bogate za- služke v njej. iJužnjaki* so nato odgovarjali z vprašanjem, ali mora ta nova tovarna res biti prav v njihovem predelu. Naj jo zgradijo raje v severnem delu mesta. V tem trenutku je popolnoma nepričakovano vstopil ded. Bi) je suh, visok, ponosen v drži Obrvi je i-mel nenavadno goste, tako da je že s svojo zunanjostjo prestrašil tiste, ki bi se ga zaradi česarkoli morali bati. Danes je bil videti še prav posebno mrk: prav tako kot kanarček ki je trenutek pred tem pojedel — mačko. Zupan je zastal v svojem govoru, ker so se vse glave obrnile proti vratom. «Polkovn:k Dawson,» je dejal župan, «vse pesmi o krasnem starem magistratu, ki ga je treba ohraniti kot zgodovinsko zgradbo, kot o-kras našega mesta, so že izpete. Ta komisija uglednih in spoštovanih meščanov bo zdaj odstranila to staro po-drtino, ki je prepreka napredku našega mesta. Preteklost je dovolj dolgo zadrževala razvoj tega mesta. Danes, moj gospod, bomo pokopali to preteklost!* Vsi so pričakovali, kako bo zdaj ded planil, trdil, da župan gleda samo na svoje lastne interese, interese največjega stavbenika v mestu, kako podira zgodovinsko stavbo, ki je ponos mesta, in kako bo tovarna zasmradila ves južni del mesta, samo da bi ne bilo smradu v severnem delu, kjer sta- nujejo bogati meščani, kot so župan in njegovi pristaši. Toda od vsega tega ni bilo nič. Ded se je celo nekoliko nasmehnil. «če pride ugledna komisija do te odločitve, jo prosim samo nečesa. Hotel bi, da postane moj tisti kovinski zaboj, ki je zakopan v temelje magistrata.* Po dvorani je šel vznemirjen šepet. »Kakšen kovinski zaboj?* je vprašal Charlie. »Kovinski zaboj, v katerem je spravljen en primerek tedanjega lokalnega časopisa in kjer je objavljen na prvi strani popis vseh tistih meščanov ki so s svojimi prispevki omogočili, da so zgradili ta magistrat, za katerega trdite, da je starina in grdobija.* «Da? In kaj boste s tem zabojem?*- je zopet vprašal župan. »No — ni mi do, njega zaradi popisa uglednih meščanov, ki je objavljen na prvi strani, temveč zaradi velikega mestnega škandala, ki je objavljen na drugi strani. Tam je namreč napisano, kako je eden od takratnih uglednih meščanov, prednik nekaj uglednih današnjih meščanov tega mesta, ki danes tukaj sedijo, goljufal in posojal denar ubogim vdovam proti zele-naškim obrestim, kako je falzificiial vrednostne papirje in se bavili z vsemi vrstami prevar V tej številki časopisa tud' piše, kako so ga meščani pomočili v ka- tran, nato povaljali v perje in ga tako pernatega pregnali iz mesta ..* Silen ropot je prekinil deda. obenem z vzdihi z one strani, kjer so sedeli bogati meščani. Ne da bi se oziral nanje, je ded nadaljeval: »Vse to mi je nekoč pripovedoval moj ded Wadley Dawson » »In kaj je bilo s tistim goljufom dalje?* je vpra-bal nekdo od «severnjakov». «Nič. Kasneje se je vrnil v mesto in jaz se zdaj bo-j:m, da bi ta osvežen primer bil lahko za njegove potomce zelo škodljiv. Dragi moj župan, ni res, da bi s podiranjem starega magistrata vi pokopavali preteklost; nasprotno — izkopavate jo.» Ded je ze:o dobro vedel, kaj je storil. To so vedeli tudi vsi ostali Vsi so občutili, da je starec potegnil samokres, le da nihče še ni vedel, proti komu ga je naperil. Prebivalci severnega dela mesta so se počutili neprijetno, saj so v glavnem njihovi predniki predstavljali prebivalstvo našega mesta v tistem času, ko smo zidali magistrat. In prav ti bogataši so bili pristaši nekakšnega obožava-nja prednikov. V vsakem mestu so takšni ljudje. Prepričani so, če je njihov ded nekaj predstavljal, predstavljajo tudi oni nekaj in če je njihov ded bil nihče, potem tudi oni ničesar ne predstavljajo. In če je njihov ded bil goljuf... Prva je vstala stara Min-nie. Vsi so jo poznali kot strašno klepetuljo. Njeni predniki so prišli v mesto šeie pozneje, ko je bil stari’ magistrat že sezidan in je zato lahko bila popolnoma mirna in varna. »Ne vidim nobenega razloga, zakaj bi naj dobil polkovnik Davvson ta časopis!* je kričala, «zakaj ga ne bi dali uredniku našega dnevnega lista in...» Dalje ni prišla. Nast&l je splošen krik in vik, iz katerega so se najbolj slišali protestni klici. Ko se je hrušč nekoliko polegel in je predsednik zopet vzpostavil mir, je vstala Bessie Ma-son Res je, da se je njena družina priselila v to mesto pred gradnjo magistrata. Razen tega bi se naj njena hči kmalu poročila z nekim bogatim moškim iz Atlante. Takšno izkopavanje bi lahko pokvarilo vse načrte dobre matere. »To je podobno samo naši čvekavi Minnie! Bila bi srečna, če bi poniževali katero od uglednih starih družin, ali ne? Jaz tukaj izjavljam, da tisti goljuf sicer ni bil moj prednik, toda vendarle mislim, da je najbolje, če stari magistrat ostane tak kot je.» Ni še prav končala, ko je naglo vstal Tilford Barclay, mestni bankir, lastnik edine banke v mestu. Na dolgo in široko je pripovedoval, kako so se njegovi predli i ki že več kot sto let bavili z bankirstvom in kako še nikogar niso prevarili, kako je vsak>-ga goljufa treba obsoditi — no, on pa da vendarle daje svoj glas za to, da stari magistrat o-stane. On tega ne dela — kot je to poudaril — zato ker bi se bal, da je govora o njegovem predniku, ki bi goljufal meščane. Ne, on ve, glede na to, ker se v svojem prostem času bavi z umetnostjo, koliko je vredne., in kako je lepa stavba starega magistrata kot eden najlepših arhitektonskih primerkov iz preteklega stoletja. Moramo varovati umetnost in starine, na katere je mesto lahko ponosno. Njemu so sledili tudi o-stali. Vsi so trdili, da sicer njihov prednik ni bil tisti goljuf, a da bi vendarle bilo bolje ohraniti stari magistrat. Zupan Charlie je dobro vedel, kaj bo zdaj sledilo. Ce stavbe ne bodo podrli, bo odšel njegov lep zaslužek pri novi gradnji, razen tega pa bi oni stari Davvson zopet lahko triumfiral-Po takšnem porazu pa bi Charlie le težko ostal župan. Te iste misli je videl tudi v očeh svoje žene, ki je sedela v nasprotnem delu dvorane. Toda preostajalo mu ni drugega, kot da ovrže dedove trditve. Zato je pač enostavno trail, da vse sku-uaj, kar govori ded, ni res Vendar ni uspel. Naj bi bila resnica ali ne — meščani so se bali, da bi se pri podiranju vendarle ne pojavili ta neprijetni kovin- ski zaboj, čemu bi se torej razburjali, ko se je mogoče vsemu temu izogniti: magistrat naj ostane. • 2e so se začuli glasovi: »Glasujmo!* Tako je tudi bilo. Charlie ni mogel ničesar več spremeniti. Njegovi najbolj navdušeni pristaši — prvotni naseljenci iz časov, ko so gradili magistrat — so zdaj spremenili mnenje. Tudi ctruga dva elana komisije nista več bila za županov predlog. Eden in drugi sta pogledaia od svojih prostorov tja, kjer sta sedeli njuni ženi. Kratko navodilo s pogledom — in tudi ta dva sta glasovala kot vsi ostali-Ded je zmagal, magistrat je ostal. »Ded,* sem dejal, ko sva šla proti domu, »ali veš kdo je bil tisti goljuf?* »Seveda vem, toda to naj ostane med nama,* «Ali ni morda kakšea prednik našega bankirja?* »Ni bil. Resnica je, da so vsi stari prebivalci našega mesta v glavnem bili goljufi in da so na ta način prišli do svojih premoženj - razlika je le v tem, da so rekatere ujeli pri goljufiji, druge pa ne. Moj ded, oziroma tvoj pra-praded m W mel te sreče...* »Kako? Tvoj ded?* «Da. Mojega deda so na* mazali s katranom in po valjali po perju. In kot danes vidiš, smo vendarle tukaj in predstavljamo eno najuglednejših družin teg» uglednega mesta.* Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige A LIGA Rezultati •Atalanta-Bologna 3 0 •Fiorentina-Bari 4-2 ‘InterAlessandria 3-1 •Padova-Lazio 2-» •Palermo-Genoa 1-1 •Roma-Napoli 3-0 Juventus-‘Sampdoria 2-0 MiIan-*Spal 3-0 •Udinese-Lanerossl 2-2 Juventus LESTVICA IS 12 2 2 42 U 26 Milan 16 9 4 3 26 12 22 I nter 16 t 6 2 29 17 22 Florent. 16 9 3 4 37 19 21 Spal 16 7 6 3 18 14 20 Padova 16 7 3 6 17 19 17 Bologna 16 7 3 6 22 19 17 Atalauta 16 5 6 5 16 16 16 Roma 16 6 4 6 21 22 16 Vicenza 16 5 4 7 17 21 14 Udinese 16 3 t 5 17 22 14 Sampd. 16 5 4 7 17 24 14 Lazto 15 3 7 3 11 20 13 Napoli 16 4 4 t 14 24 12 Palermo 16 2 1 6 11 19 12 Alessand. 16 1 19 5 11 24 12 Bari 16 4 3 9 12 23 11 Genoa 15 2 3 19 9 21 7 Juventus dokončno, Torino zimska prvaka verjetno v B Spal izločen iz prvih pozicij - Bologna v krizi - Težek remi Udinese proti Lanerossiju - Porazi Catanie, Venezie in Triestine TEKME 31.1.196« Bari-Spal, Genoa-Fiorentina, Juventus - Palermo, Lanerossi-Sampdoria, Lazio - Alessandria, Milan-Atalanta, Napoli - Inter, Padova-Bologna, Udinese-Roma, B LIGA Rezultati •Brescia-Triestina 1-0 •Catanzaro-O. Mantova 1-0 »Marzotto Catania 3-1 •Modena-Venezia 3-0 Como-*Novara 2-1 •Parma-Lecco 0-0 ‘Sambenedett.-Cagliari 1-1 ‘Simmonza-Reggiana 3-0 M©9sina-*Taranto 2-1 •Tori no-Veron« 2-0 LESTVICA Tortno u i ; 2 24 8 25 Catania 17 7 * 2 24 13 22 Marzotto 17 7 1 2 22 15 2Z Lecco 17 7 7 3 24 16 21 Venezia 17 1 4 5 24 18 20 Mode n a 18 S 4 C 25 20 2» Reggiana 17 7 4 6 26 22 18 Como 17 6 6 5 21 28 18 Triestina 18 6 ( S 20 17 18 Catanzaro 18 5 S 6 18 17 18 Mantova 18 6 6 6 18 19 18 Simmonza 17 5 7 5 20 19 17 Brescia 18 4 9 5 11 14 17 Messina 18 6 4 8 13 19 16 Sambenett. 18 C 3 9 21 29 15 Parma 18 3 5 8 14 23 IS Verona 18 4 8 8 22 28 14 Cagliari 18 5 4 9 15 25 14 Taranto 18 S 4 8 15 24 14 Novara 17 3 4 18 6 17 19 TEKME 31.1.1960 Catania-Brescia, Lecco-Catan-zaro, Messina-Marzotto, Mode-na - Torino, Reggiana - Como, Sambenedettese - Novara, Sim-menthal Monza-Taranto, Trie-stina-Parma, Venezia - Cagliari, Verona-Ozo Mantova. V Športne stave TOTOCALCIO 111 1X1 2 2 X 1 X X 1 KVOTE: 13 točk — 224.000 lir, 12 točk — 12.700 lir. TOTIP 21 21 21 21 IX IX KVOTE: 12 točk — 1.767.303 lire, 11 točk — 63.686 lir, 10 točk — 7.776 lir. A LIGA 16 kolo nogometnega prvenstva A lige je poteklo — kot je v ostalem tudi bilo pričakovati — brez večjih presenečenj, kljub temu pa ne brez nekaterih pomembnih rezultatov, ki vnašajo v lestvico več jasnosti in končno tudi nekoliko več logičnosti. V mislih imamo predvsem izid srečanja med Milanom in Spalom, ki je jasno pokazal, da je Spal sicer nadpovprečno solidna enajstorica, da pa njen visok plasma vendarle ni povsem realen. Milanova zmaga nad njim ni bila samo plod trenutno dobre igre, pač pa predvsem plod mnogo večje kvalitete posameznikov in celote, ki u-tegne priti še do vidnega izraza v drugem delu prvenstva. Juventus je s svojo zmago nad Sampdorio prekrižal svojim najbližjim zasledovalcem, v prvi vrsti seveda Milanu in Interju, vse lepe sanje. Z njo je namreč odpadla tudi samo teoretična možnost za delitev naslova jesenskega prvaka, ker ga ima Juventus s štirimi točkami naskoka po predzadnjem kolu že v žepu. Juventusovo prvo mesto je seveda v celoti zasluženo. Cr-no-bela turinska enajstorica razpolaga s tolikšnim številom vrhunskih nogometašev, da se ji celo odsotnost kar treh titularcev proti Sampdo-rii sploh ni poznala in da je tudi s samo desetimi možmi na igrišču bila sposobna onemogočiti vsak ofenzivni poskus genovskih napadalcev. Nogometaši kot so Sivori (strelec obeh golov), Charles, Bo-niperti, Nicole, Cervalo, Emo-li in drugi spadajo v najvišji kvalitetni razred in ob njih tudi vsi ostali zrastejo vsaj za nekaj kvalitetnih stopenj. Absolutno premoč tega nogometnega kolosa dokazuje v o-stalem tudi dejstvo, da je dosegel največ golov (5 več od Fiorentine), da jih je prejel najmanj (enega manj od Milana), da je njegov napadalec Sivori na prvem mestu strelcev z 11 goli (dva več od Brighentija, Charlesa in Ham-rina) in da je edino moštvo prvenstva s pozitivnim angleškim povprečjem (+2), Poraz Sampdorie ni prišel nepričakovano, toda ne glede na to, je s svojo igro razočarala. Qd igralcev formata O-cwirk, Skoglund, Mora, Ber-nasconi (ki je nastopil po daljši odsotnosti) se je pričakovalo mnogo več. Milanova zmaga v Ferrari je bila nesporna in Spal je moral na enak način kot teden prej Bologna, priznati premoč enajstorice nacionalnega tehničnega komisarja Vianija. Njegovo usodo sta zapečatila Altafini in neizprosni Liedholm. Spal se po tem porazu ni moral odreči samo visoko letečim sanjam, pač pa se je razen Milanu in Interju moral umakniti tudi Fio-rentini ter se zadovoljiti s petim mestom na lestvici, ki je zanj še vedno več kot častno, če pomislimo, da zaostaja šestoplasirana Padova za njim kar za cele tri točke. Upravičeno lahko torej trdimo, da se s Spalom zaključuje vrhnja skupina letošnjega prvenstva, s Padovo pa začenja druga oziroma srednja, ki se končuje pri Samp-doni na 12. mestu. Inter si je zmago nad Ales-sandrio priboril na dokaj lahek način, saj je Pedronijeva enajstorica nudila šibek odpor. Mnogo bolj pa se je mo- Snežne razmere Log pod Mangartom: temperatura 9 stopinj pod ničlo; 60 cm snega. Bovec: S stop. pod ničlo: 40 cm snega. Kobarid: 4 stop. pod ničlo; 35 cm snega. Livek: 5 stop. pod ničlo; 50 cm snega. Crni Vrh: 4 stop. pod ničlo 35 cm snega. Lokve: 5 stop. pod ničlo; 30 cm snega. Cesta na Lokve Je pluie-na; v nedeljo 24. tega meseca bo obratovala vlečnica. rala za svoji dve točki potruditi Fiorentina, čeprav je proti Bariju vodila že s 4:0 in njena zmaga zaradi tega ni bila več ogrožena. Igralcev Barija to ni motilo. S požrtvovalno igro so v drugi polovici drugega polčasa prevzeli vajeti,v svojč roke in po Erbi ter Macchiju dpseglj dva gola. Za Fiorentino, ki je i-grala posebno v prvem polčasu daleč izpod svojih zmogljivosti, so bili uspešni Grat-ton. Hamrin in Petris dvakrat. Padova je Po nedeljski zmagi nad Napolijem dodala svojemu izkupičku še dve dragoceni točki z domačo zmago nad Laziom. Roccovo moštvo je bilo v stalni premoči, ki je izražena tudi v razmerju kotov. Strelca golov v obeh polčasih sta bila Brighenti in Rosa. Bologna je očitno zašla v brezizgledno krizo. Prejšnjo nedeljo ji je nasul Milan v mrežo kor tri gole, tokrat pa prav toliko Atalanta po za- Poraz Triestine v Bresciji z 1:0 (0:0) Secchi zamudil priložnost za izenačenje pred koncem V prvem polčasu je bila igra uravnovešena, v drugem pa so domačini prevladovali STRELEC: v 2*’ drugega polčasa Ferrazzi (B ). BRESCIA: Brotto; Fontana, Barucco; Martini, Ferrazzi Turra, Marchetto, Favini, Lorenzi, Crippa, Vigni. ’ TRIESTINA: Bandini; Frigeri, Bract; Szoke, Var-glten, Degrassi; Fortunato, Puia, Secchi, Taccola, Magi-strelll. SODNIK: Sebastio iz Taranta. KOTOV: 11:6 za Brescio. GLEDALCEV: osem tisoč. BRESCIA, 25. — Triestina je morala pustiti obe točki v Brescii in se tako vsaj za nekaj časa odreči visokim ambicijam, ki jih je začela gojiti po dolgi seriji pozitivnih rezultatov. O tem ali je bil njen poraz zaslužen ali ne; bi se seveda dalo razpravljati. Tekma je bila v glavnem uravnovešena in hitra, toda na skromnem tehničnem nivoju. Prvi polčas je potekal ob številnejših in nevarnejših napadih gostov, ki pa so kljub temu samo enkrat resno o-grozili domačega vratarja. Nasprotno so domačini le nekajkrat prodrli v nasprotni kazenski prostor in Bandini je bil zaradi pozornosti branilcev skoraj brez dela. V drugem polčasu pa se je položaj na igrišču spremenil. Domačini so prevzeli pobudo in Bandini je moral pokazati vse svoje velike sposobnosti in izkušnje, da je zadržal štiri ali pet nevarnih strelov. Toda pritisk domačih je končno vendarle rodil uspeh, ko je v 28' drugega polčasa Ferrazzi iz na videz nenevarnega položaja zatresel mrežo. Razen tega so domačini še enkrat zatresli mrežo gostov, toda povsem regularni gol je sodnik razveljavil. V vsem drugem polčasu je Triestina ustvarila le malo priložnosti, od katerih pa je bila zadnja tako ugodna, da bi jo Secchi le z nekoliko večjo prisebnostjo lahko izkoristil. Triestina se j« predstavila kot solidna enajstorica, vendar z omejenimi možnostmi. Njena glavna moč je v kril-ski vrsti, v kateri sta izstopala Varglien in Szoke, pa tudi v obrambi, ki se osla-nja na dva borbena branilca in na izkušenega vratarja. Na žalost pa kvaliteta njenega napada ne dosega kvalitete kril-ske in obrambne vrste. Posamezni napadalci so sicer hitri, vendar pa premalo okretni in iznajdljivi v kazenskem prostoru, predvsem pa premalo odločni. Razen tega je bilo tudi taktično napačno, da je Puia v drugem polčasu zapustil svoje mesto med kril-sko vrsto in napadom in vse preveč silil v ospredje, zaradi česar je odpovedala povezava med obema linijama. Individualno je bil morda še najboljši Magistrelli, Secchi in Taccola sta igrala prizadevno, vendar pa nekoristno, medtem ko je sicer prodorni Fortunato zatajil. Prvi udarec je izvedla Triestina, toda domači so v 4’ izvedli protinapad in Frigeri je zrušil Crippo na robu kazenskega prostora. V 9’ je Triestina izsilila kot. Izvedel ga je Fortunato, ki je poslal pred vrata visoko žogo v paraboli. Nanjo sta istočasno skočila vratar in Secchi, ki je bil hitrejši in z glavo usmeril proti nezavarovani mreži. Gol je bil praktično dosežen, toda Po vrsti napadov Fortunata, Secchija in Magistrellija, so domači v 14’ prodrli in Turra je streljal čez prečko. V 16' je streljal mimo Vigni, v 28’ pa so spet nevarno prodrli gostje in po krosu Fortunata in Puia poslal žogo za las mimo droga. Malo pozneje se je primer ponovil pred vrati Triestine. V drugem polčasu so začeli domači nevarno napadati in v prvih petih minutah je moral Bandini pogumno posredovati pred vedno nevarnim Lo-» renzijem in Vignijem, ki je v 9’ .tudi zapravil ugodno priložnost, katero sta mu pripravila Turra in Marchetto. Brescia je v tem delu igre imela znatno terensko premoč in obramba Triestine je odlično zadržavala njene napade vse do 28’, ko je Ferrazzi končno vendarle zatresel mrežo. Bandini je najprej odbil v kot močan strel Vignija. Kot je izvedel Favini, ki je poslal pred vrata visoko žogo točno do Ferrazzija, katerega dolg podaljšek z glavo je prevaral Bandinija in Vargliena ter zadel mrežo na nasprotni strani. Reakcija Triestine je bila šibka in že v 34’ so domači po krasni akciji dosegli drugi gol, katerega pa je sodnik razveljavil zaradi dozdevnega off-sidea Vignija, čeprav tega sploh ni bilo v kazenskem prostoru. V zadnjih minutah je Triestina končno le uredila svoje vrste in nudila se ji je tudi priložnost za izenačenje, ki pa je Secchi ni znal izkoristiti. Žogo je dobil na robu kazenskega prostora in namesto da bi potem, ko je že preigral zadnjega branilca, streljal, je začel po njegovi stari navadi mencati s čimer slugi Nove, ki je bil uspešen dvakrat, in Longonija. Atalanta je bilo odločno boljša, medtem ko so pri Bologni odpovedali tudi sicer kvalitetni reprezentanti kot Pivatelli, Pascutti, Pavinato in drugi. Položaj Bologne na lestvici je sicer še vedno zadovoljiv, vendar pa ne odgovorja njenemu sedanjemu nivoju. Nestalna Roma je na olimpijskem stadionu v Rimu odpravila še bolj nestalnega Na-polija z visokim izidom 3:0. Toda rezultat ne sme varati. Med enajstoricama ni bilo tako velike kvalitetne razlike in objektivni opazovalci so mnenja, da bi poteku igre bolj odgovarjal neodločen rezultat. Medtem ko je Romi šlo vse po sreči in je svoje tri gole dosegla v dokaj srečnih okoliščinah (dva iz kazenskih strelov in enega zaradi napačne intervencije Bugattija), je šlo Napoliju vse narobe. Dva strela Del Vecchia sta se namreč odbila od prečke ko je bil vratar že brez moči, tretjega pa je v zadnjem trenutku zaustavil na sami gol-črti branilec Giuliano. Položaj Napolija se je po dveh zaporednih porazih znatno poslabšal in če bi Genoa svojo zaostalo tekmo z Laziom odločila v svojo korist, bi lahko začel postajati tudi kritičen. Neodločeno sta se končali srečanji med Palermom in Ge-noo ter med Udinese in La-nerossijem. Palermo je moral prepustiti pol plena Genoi kljub lahni terenski premoči in kljub vodstvu, ki ga je dosegel v 35’ prvega polčasa po Vernazzi. Za goste je izenačil 7’ pred koncem Breso-lin. Nasproten potek je imela tekma v Vidmu, kjer je prevladoval Lanerossi in kjer je Udinese uspelo izenačiti šele 6’ pred koncem, ko so gostje imeli pobudo v svojih rokah čeprav so igrali defenzivno. Udinese je zaigrala izredno slabo. Dosegla je sicer vodstvo v 10' prvega polčasa z Menegottijevim kazenskim strelom, potem pa je morala prepustiti vajeti gostom, ki so po Contiju v 7’ in v 17’ drugega polčasa prešli v vodstvo. Izenačil je Pinardi, ki je iz gneče z glavo poslal v mrežo žogo, katero je streljal iz kota Menegotti, ki je bil kljub svojim letom tudi najboljši v furlanski enajstorici. B LIGA Tudi v B ligi se je položaj na vrhu razčistil in Torino je končno postavil med se in najbližje zasledovalce varno razdaljo treh točk, pri čemer pa imata Catania in Marzotto eno tekmo manj. Torino je na svojem igrišču brez večjih naporov premagal Verono z goloma Virgilija in Crippe, njegova najnevarnejša konkurenta Catania in Venezia pa sta bila premagana. Catania je morala prepustti obe točki razpoloženemu Marzottu, Venezia pa Modeni, ki se je tako skupno z Marzottom prebila visoko pod vrh, kjer je gneča še vedno znatna. V vrhnji skupini se je obdržal tudi Lecco, ki je iz Parme prinesel točko. Na tujih igriščih sta bila v 18. kolu uspešna Como in Messina. Prvi je odpravil No-varo, katere položaj na zadnjem mestu je sedaj že močno kritičen, druga pa si je privoščila Taranta, ki v družbi s Cagliarijem in Verono deli predzadnje mesto. Triestina, ki je po zadnjih uspehih dohitela vodilno skupino, se je zaradi poraza v Brescii morala spet vrniti v stajo oziroma v zlato sredino, kjer je po vseh znakih sodeč tudi njeno realno mesto. S tem seveda še ni rečeno, da nima možnosti zi izboljšanje položaja in eventualno tudi za povratek v A ligo, toda za dosego tega cilja, se bo morala v povratnem delu prvenstva vse drugače boriti. Kandidatov za napredovanje je namreč toliko, da pomeni vsaka izgubljena točka, posebno še na domačih i-griščih, nepopravljivo škodo. «»------------------ Deželni nogometni turnir Julijska krajina -Kalabrija 2:0 RIM, 25. — Današnji rezultati nogometnih tekem za turnir deželnih diletantskih reprezentanc: Za plasma od 1. do 8. mesta: Furlanija - Julijska krajina — Kalabrija 2:0, Toscana—Venete 1:0, Lazio—Sardinija 1:0, Sicilija—Marche 2:0. Za plasma od 9. do 16. mesta: Ligurija—Campania 4:1, Puglie —Klilija 5:3, Umbria—Lucania 4:0 Abruzzo—Tridentinska Be. nečija 2:0. Na osnovi teh rezultatov in po žrebu se bodo v srečo 27. t. m. pomerile naslednje reprezentance: Lazio - Sicilija, Fur-lanija-Julijska krajina . Toscana, Marche - Sardinija, Kala- ZIMSKA OLIMPIAOA 1960 Moštva za olimpiado v Squaw Valleyu BERLIN, 25. — Olimpijska odbora Zahodne in Vzhodne Nemčije sta določila še preostale tekmovalce za zimsko olimpiado v Squaw Valleyu, ki bodo — kot znano — sestavljali enotno nemško zastopstvo. Ti so skakalci: Bo-lart in Kurz (Zah. Nem.) ter Reoknagel, Lesser in Kuerth (Vzh. Nem.). Odbora sta kot desetega predstavnika za nordijske discipline določila Wernerja (Vzh. Nemčija). * * # SAINT GERVAIS, 25. — Francoska smučarska zveza je določila naslednje smučarje za olimpiado v Squaw Valleyu: žeske: Therese Leduc, Arlet-te Grosso, Marguerite Leduc in Jeanine Monterrain; moški: George Duvillard, Pierre Stamos, Louis Polliguet, Gastom Perrot. SAALFELDEN, 25. — Avstrijsko moštvo na olimpiadi v Squaw Valleyu bodo sestavljali: ALPSKE DISCIPLINE — moški: Hinterseer, Leitner, Molterer, Nenning, Oberaigner, Schranz, Stigler in Zimmermann 1; ženske: Beutelhauser, Frandl, Hecher, Hofherr, Jahn, Netzer. NORDIJSKA KOMBINACIJA: Leodolter. SKOKI: Egger, Habersatter, Leodolter, Plank. «»------ LOS ANGELES, 25. — Olimpijski prvak Parry 0'Brien je presegel dosedanji rekord v metu krogle v dvorani z znam. ko 19,22 m. Italijansko košarkarsko prvenstvo Šele v zadnjih minutah igre zmaga Oransode nad Stockom Ženska vrsta Stock brez težav odpravila gostinje iz Mantove 16. kolo košarkarskega prvenstva Prve serije je poteklo v znamenju ostrih borb skoraj na vseh igriščih, v katenh so morali favoriti napeti vse sile, da so dosegli minimalne zmage, medtem ko je morala Fonte Levissima celo prepustiti zmago moštvu Sant-agostino, kar predstavlja obenem tudi največje presenečenje kola REZULTATI: Stella Azzurra -*Reyer 55:52, Simmentha!-*Pe- saro 55:53, Oransoda Virtus -•Stock 67:57, ‘Santagostino -Fonte Levissima 66:63, ‘Livorno - Gira 72:63, ‘Ignis - Petrar. ca 87:55. Lestvica po 16. kolu: Simmen. 16 16 0 1053 818 32 O. Virtus 16 15 1 1271 946 31 Ignis V. 16 11 5 1217 1043 27 Stella A. 16 9 7 1017 1000 25 9 7 1010 989 24 8 8 1093 1079 24 6 10 973 1183 22 6 10 916 988 22 5 11 918 1000 21 5 11 869 998 21 4 12 897 1061 20 2 14 870 1079 18 Fonte L. 16 Lanco P. 16 Livorno 16 Petrarca Reyer Stock Gira Saniag. STOCK-ORANSODA VIRTUS STOCK: Dazzara, Ruprecht 12, Cavazzon 7, Natali 5, Zacca. ria, Magnini 5, Stelfe i, Bian-co 1, Gavagnin 26, Periza. ORANSODA VIRTUS: Cre- 16 18 16 16 16 monini, Barlucchi, Pellanera, Lombardi 6, Sardagna 24, Ale-sini 13, Canna 6, Calebotta 12, Conti 6, Mandelih Tržaški moški vrsti Stock se je za las izmuznila velika in pomembna zmaga nad renomi. ranih nasprotnikom. Še pet minut pred koncem je bil rezultati namreč neodločen 54:54, potem pa je 'domačim, ki so dotlej bili v vseh pogledih razen v tehničnem, boljši nasprotnik, zmanjkalo moči za finale. Tržaška vrsta je začela z izrednim poletom in povedla kar s 13:1. Gostje so spričo hitre m precizne igre domačih, med katerimi se je odlikoval Gavagnin, kar onemeli. Toda postopno so le uredili svoje vrste in predvsem po zaslugi Aleši nija v 17. minuti prvič dosegli vodstvo po stanju 29:29 in ga potem obdržali do konca pol brija - Veneto. .....................................mirnim imuni min .................. Svetovno prvenstvo na olimpijski progi v Cortini Monti in Alvera že četrtič osvojila svetovno prvenstvo v dvosedežnem bobu Drugo mesto za nemški bob št. 1, tretje pa za Zardinija in Albertija CORTINA D’AMPEZZO, 25. - Eugenio Monti in Renzo Alvera sta včeraj že četrtič zaporedoma osvojila svetovno prvenstvo v dvosedežnih bobih in s tem še enkrat potrdita, da v tej panogi nimata enakovrednih tekmecev, čeprav so zaostanki drugo in tretjeplasirane posadke bili minimalni. Monti in Alvera sta v tretjem in četrtem spustu vozi- la sicer drzno, toda mnoge bolj previdno kot v soboto, ker si pač nista hotela pokvarit* plasmaja. Tako so lahko prišle do veljave nekatere druge posadke, predvsem pa Nemca Schelle in Goebl, ki sta si s prvim mestom v tretjem ter z drugim v četrtem spustu zagotovila častno drugo mesto z le malo več kot sekundo slabšim časom po vseh štirih vožnjah. Bob Italije št. 1 z Zardinijem in Albertijem je zadržal tretje mesto v končnem plasmaju, Amerikanca Benham in Pandolph pa sta z drugega zdrknila na peto mesto. Nemški bob št. 1 je v tretji vožnji z izredno zanesljivostjo bil najhitrejši in le najmanjša nepozornost bi lahko Monti.iu in Alveraju, bi sta zaostala za 42/100 sekunde, o-grozila prvo mesto. Zanimanje za četrti spust se je zaradi tega še povečalo V četrtem spustu sta Nemca startala pred Italijanoma. Njun čas je bil razmeroma skromen, zato tudi Monti in Alverš nista forsirala in sta samo pazila, da njun zaostanek ne bi bil prevelik. To jima je tudi uspelo čeprav je tudi njun čas mnogo slabši od onih, ki sta jih dosegala na treningu. V četrtem spustu sta zmagala kvotirana Amerikanca Benham in Pandolph pred Nemcema in Italijanoma Zardinijem in Albertijem. Tehnični rezultati: Tretji spust: 1. Schelle-Goebi (Nem.) 1'19'TO/IOO; 2. Zardini-Alberti (Italija 1) 1T9’34"; 3. Monti-Alvera (Italija 2) 1’ in 19”52; 4. Zoller-Thurnheer (Švica 1) 1’19”58; 5. Benhnm-Pandolph (ZDA 1) 1’19"81: 6. Aste-Isser (Avstrija 2) 1’20"26; 7. Fortune-Young (ZDA 2) 1’ in 20”98; 8. Roesch-Baumann (Nem. 2) 1 ’21 ”03; 9. Isser-Isser (Avstrija 1) 1*21 ”07; 10. Emery. Mac Dougal (Kanada 1) 1’ in 21”12. Četrti spust: 1. Benham-Pan-dolph (ZDA 1) 1T9"98/100; 2. Schelle-Goebi (Nem. 1) 1'20"14: 3. Zardini-Alberti 1’20”32; 4. Monti-Alverš (Italija 2) 1’ in 20”33; 5. Aste-Isser (Avstrija 2) 1'20”64: 6. Fortu:ne-Young (ZDA 2) 1’20”64; 7. Zoller- Thurnheer (Švica 1) 1’20”88; 8. Angst-Kottmann (Švica 2) 1’ in 21”63; 9. Ahs-Aronsson (Švedska 1) 1'21”74; 10. Roesch - Baumann (Nem. 2) 1’21”78. KONČNA LESTVICA 1. Monti-Alvera (Italija 2) 5T7’’54/I00; 2. Schelle-Goebi (Nem 1) 5'18”66; 3. Zardini-Alberti (Italija 1) 5’18”94; 4. Benham-Pandolph (ZDA I) 5’ in 19’’; 5 Zoller-Thurnheer (Sv. 2) 5’21”; 6. Aste-Isser (Avstrija 2) 5’22”14; 7. Koesch-Baumann (Nem. 2) 5’22”85; 8. Fortune-Young (ZDA 2) 5’24’’50; 9. Angst-Kottmann (Švica 2) 5' m 24”96; 10. Taylor-Dixon (VB 1) 5’26”09; 11. Isser-Isser (Avstrija 1) 5’26’’44; 12. Lecler-Metz (Belgija 1) 5’27”56; 13. Nash-Hedges (VB 2) 5’27”82; 14. Gor-don-Ogilvy (Kanada 2) 5’27”83; 15. Ciapala-Szymanski (Polj.) 5’27”87; 16. Ahs-Aronsson (Švedska 1) 5’28”78; 17. Emery-Mac Dougal (Kanada 1) 5’ in 29”77; 18. Tomasi-Bordeu (Argentina) 5’37”68. «»------ PRVENSTVO V CORTINI Zandanel prvak države v skokih CORTINA DAMPEZZO, 25. — Nilo Zandanel je osvojil državno prvenstvo v samostojnih skokih ,Ki je bilo včeraj na olimpijski skakalnici v Cortini. Dosegel je najdaljše skoke in tudi njegov slog je bil najboljši. 1. Zandanel 233 točk (81,5 — 80,5), 2. Dino De Zordo 226,50 (79,5 — 78,5), 3. Pennacchio 213,50 (76 — 77,5), 4. Aimoni 212, 5. Perin in Bruno De Zordo 193,50, 7. Silvani 183,50, 8. Pedrana 179,50 9. Ceccon 161, 10. Monelli 160. «» Pokal «E. De Martino« Triestina-Marzotto 0:1 V tekmi za mladinski pokal «E. De Martino« je Marzotto v nedeljo na stadionu pri Sv. Soboti premagal Triestino z 1:0, Edini gol je v 30’ prvega polčasa dosegel Zattera (M.) Triestina je igrala v naslednji postavi: Di Min: Fontanot, Čepar; Scala, Pellegrini, Rocco; Forti, Caloussig, Demenia, De! Negro, Pieri. tiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiaitiitiiiiiitiii m iiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiii m tiMiiiiiiiiiiiiitiiaiiiiiiiiiiii umit iiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiaiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniii Mednarodna nogometna tekma v Kopru Tomos-Fortitudo (Milje) 2:2 (1:1) Pred okrog 800 gledalci, med katerimi so bili številni ljubitelji nogometa iz Trsta in Milj, sc je mednarodna tekma med Tomosom in Forti',udom končala neodločeno 2:2. Moštvi sta pritekli na btftv&h: FORTITUDO: Rapadupoli; Cottar, Vellussi; Marassi, Pu- igrišče v naslednjih po- v zadnjem trenutku je s same gol črte Ferrazzi odbil žogo I je dal obrambi čas, da ga je v polje. 1 Blokirala gliese, Grisoni; Ubaldini, Ven-turini, Bubnlch, Rusconi in Chermaz. TOMOS: Hrovatin; Bole, Medica; Papec, Gombač, Uljč nik; Pogačnik, Furlanič, Val-devit, Forti in Vatovec (Fran-kovič, Hiti, Krasna. Bertok). Že prve minute igre so pokazale, da bo domačinom trda predla. Miljčanl so vsilili nasprotniku svoj sistem visoke igre na dolge pasove in ustvarili več nevarnih situacij pred nasprotnikovim golom. Napadalci pa so se izkazali kot slabi realizatorji, saj so med dru gim kar dvakrat zgrešili prazna vrata iz neposredne bližine. Sele po dvajsetih minutah se je Tomos otresel pritiska in uprizoril nekaj napadov, ki pa zaradi pretiranega preigravanja niso bili nevarni. Prvi gol je dosegel Tomos zaradi nesporazuma obrambe gostov, ko je branilec Cottar premočno podal vratarju in Je žoga za nekaj centimetrov prešla črto. Samo nekaj minut pozneje so gostje izenačili na podoben način, ko je krilec Papec ukanil lastnega vratarja. V začetku drugega polčasa so bili Koprčani nekoliko bolj. si. Spremenili so način igre in začeli osvajati teren s kratkimi pasovi. V tem času so tudi izvedli eno redkih duhovitih akcij, ko je Furlanič preigral branilca in poslal žogo v prazen prostor, kjer se je znašel Bertok in zatresel mrežo. To pa je tudi vse, kar lahko povemo pohvalnega o Tomosu v tem polčasu. Go-stje so namreč nato vseli vajeti v svoje reke in valili napad za napadom na vrata Tomosa. Nespretni napadalci pa so izkoristili le eno priložnost (Ven. turini), pri čemer je treba povedati, da se je domača obramba zelo požrtvovalno borila. Po tekmi so priredili gostom zakusko, ki je potekla v prisrčnem vzdušju. Dogovorili so se, da bc v kratkem povratno srečanje v Miljah. —an o Svetovna prvaka Monti in Alvera llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllII lilillllllllllllIIIIlllllllllIIIiiiiiiiiii iv Mednarodno vojaško nogometno prvenstvo Italija-Grčija v sredo v Atenah Italijanska reprezentanca bo določena po današnjem treningu v Atenah ATENE, 25. — Ob 15.45 je prispela v Atene italijanska vojaška nogometna reprezentanca, ki bo v sredo popoldne odigrala v Atenah tekmo z grško vojaško reprezentanco v okviru mednarodnega vojaškega prvenstva. V italijanskem moštvu so: Bertucco (Napoli), Bolzoni, De'fino (Sampdoria), Pestrin, Da Costa (Roma), P.e-nito Sarti, Voltolina, Longo. Mattrel, Stacchini (Juventus). Valade (Palermo) Castelletti (Fiorentina), Cei, Rozzoni (Lazio), Fogli (Bologna), Gasperi (Padova). Postava italijanske reprezentance bo določena po jutrišnjem treningu, vendar pa je skoraj gotovo, da bo naslednja: Mattrel; Castelletti, Sarti; Gasperi, Delfino, Fogli; Bolzo. ni, Pestrin, Rozzoni, Da Costa, Stacchini. Na atenskem letališču so italijansko moštvo pričakali šef za šport pri grškem glavnem štabu italijanski vojaški odposlanec v Atenah in druge osebnosti. Med svojim bivanjem v Grčiji bo reprezentanca nastanjena v hotelu Olim-pyc, ki je med« najmodernejšimi v središču mesta. Jutrišnji trening bo ob 14,30 na stadionu Karaisaki, na katerem bo tudi tekma. Teren na tem stadionu je brez trave, kar bo za italijansko moštvo seveda precejšnji «handi-cap«. Na tem igrišču igra grško ligaško moštvo Etnikos, katerega trener je Ettore Tre-visan, brat trenerja Triestine Mema Trevisana. Na stadionu je prostora za 25.000 gledalcev. Ettore Trevisan je seveda takoj navezal stik s svojimi rojaki in jih tudi obvestil o moči grške reprezentance ter o raznih njenih značilnostih. Grški trener Tsanettis še ni dokončno sestavil svojega moštva, na razpolago pa ima naslednjih 16 igralcev: Teodori- dis in Makrionidis (vratarja), Anastasiadis, Stefanacos, ka. maraš. Andreou (hranilci)’ Dermatis, Loukanidis, Kulikih (krilci), Leandros, Papazogliou, Papaemanouil, Sideris. Grigo-riadis, Ampos, Deimedis (napadalci). Sest od teh jih igra v grški A reprezentanci in sicer: Teodoridis, Stafanacos, Andreou, Loukanidis, Papae. monoti’1 in Sl.eris iz česar ie mogoče sklepati, da je grško moštvo zelo močno. Tekma se bo začela ob 15. uri po lokalnem času oz, ob 14. uri po italijanskem času. Vodil jo bo avstrijski sodnik Steiner. URADNI DEMANTI Inter in Pele MILAN, 25. — Tajnik kluba Internazionale dr. Valentini je zanikal vesti, po katerih naj bi bila v teku pogajanja med Interjem in Santosom za prestop k Interju znanega 20-'etnega črnskega napadalca 1'eleja, ki se je odlikoval na zaanjem svetovnem prvenstvu na Švedskem. «Pred nekaj tedni smo po različnih poteh zaprosili za informacije — je dejal Valentini — vendar pa nismo niti stopili v stike s Santosom, ker ni nobene možnosti, da bi brazilska enajstorici. Peleja odstopila. Brazilski navijači bi linčali predstavnike kluba, če bi se to zgodilo.« AVTOMOBILIZEM MONTECARLO, 25. — Nemški avtomobilisti z nemškimi vozili »Mercedes« so osvojili prva tri mesta v letošnjem avtomobilskem rallyeju Monte-carlu Zmagala je dvojica Schock-Moll « 110 kazenskimi točkami pred dvojico Bohrin-ger-Socher z 298 kazenskimi točkami. časa z eno samo točko nasko-ka pri stanju 37:36. Toda Tržačani niso popustili in prve minute drugega polčaj sa so spet pripadle njim. ." izvrstno igro so ponovno presu v vodstvo s 44:41, v peti n"' nuti s 46:45 in v 10. minuti * 50:49. Najbolj sta se v teh> delu igre odlikovala Gavagnih tn Ruprecht, ki sta sproti vračala napade in točke gostov. V 14. minuti je bil rezultat poslednjič neodločen (54:54) in šele triva zaporedna koša Ca-lebotte sta spravila domače na kolena, ki so razen tega btU tudi že do kraja izčrpani zaradi velikih naporov, ki jih ,ie zahteval ritem, katerega 80 sami vsilili. Gostje so ne glede na vodstvo Stocka v prvih dveh tretjinah igre, potrdili svojo veliko vrednost. V odsotnosti Gambimt* so se izkazali predvsem Ale-smi, Sardagna, Calebotta, Lombardi. Conti in Canna. Proti tako kvalitetnim nasprotnikom so se Tržačani več kot častno borili in bi zaslužili tudi boljši izid, ki pa • nobenem primeru ne bi moge‘ biti v njihovo korist. V glavnem so igrali z osnovno fnr' macijo Natali, Steffe, Cava-gnin. Cavazzon. Ruprecht. # m * Prvenstvo zenske A serije je potekalo v znamenju normalne administracije. V vseh srečanjih so zmagale favorizirane vrste, najvišjo zmago pa j» seveda spet požela vrsta državnih prvakinj iz Vidma, ki so odpravile Stando kar s 40 kosi razlike. REZULTATI: ‘Stock - LU- b;am Mantova 51:25, Fiat -•Montecatini 41:29, *Ozo Mil** no - Talmone Torino 53:43. •Omsa—Fontana 35:26, ‘Udinč-se - Štanda 81:41. Lestvica po 12. kolu: Udinese 12 12 0 644 327 2* Stock 12 9 3 526 470 21 Fiat 12 Ozo Milano 12 Fontana 12 Standa 12 Omsa 12 Tal. Torino 12 Montecatini 12 5 450 429 I« 5 473 432 19 6 432 455 1» 6 621 581 1« 6 383 476 1* 8 486 541 1* 8 399 444 1* Lub. Man. 12 0 12 366 525 12 NOVI importiranci Simonsson podpisal angažma za Udinese GOETEBORG, 25. — Agne Simonsson, srednji napadali švedske nogometne reprezentance in moštva prve H8e «Oerdryte» je podpisal pogod* bo za angažma z Udinese. Dp podpisa je prišlo v soboto. Simonsson bo igral še do konca za svoj sedanji klub, pri Ud1* nese pa od 1. avgusta dalje- Vsota za angažma še ni bila objavljena, toda list nldrott-sbladet«, ki je to novico objavil, meni, da se bo sukala okrog 300.000 švedskih kron oz. 36 milijonov lir. Zvedelo se je tudi, da pogajanja za prehod Rune Boerjes-sona k Fioretnini, dobro napredujejo. Influenca je kriva Dvoboj Loi-Visintin odložen za en teden MILAN, 25. — Dvoboj za evropsko prvenstvo srednjelahke kategorije med prvakom Dul' liom Loijem in izzivalcem Brunom Visintinom, ki bi moral biti 6. tebruarja, je bil preložen na 13. februarja. Do tega je prišlo zaradi tega, ker 1* moral Visintin zaradi influence prekiniti s svojimi pripravami. ALPSKE DRŽAVE V TEKIH Francija zmagovalka pokala «Kurikkala» UKACH, 25. — Včeraj se j* zaključilo mednarodno smučarsko tekmovanje v tekih *a pokal cKurikkala«, rezervirano za alpske države. V zadnj' disciplini tekmovanja v štafeti 4x10 km. je zmagala v konkurenci Italija, pred njo pa st» se uvrstili štafeti Poljske iD Češkoslovaške, ki pa sta tekmovali izven konkurence za pokal. Vrstni red štafet: 1; Poljska 2.07’46”, 2. CSR 2.1(> in 46", 3. Italija 2.13'39"; *■ Francija 2.14’36'.’, 5. Italija II' 2.14’57", 6. Nemčija I 2.16’58"> 7. Švica 2.17’ 13”, 8. Jugoslavija 2.18'38", 9. Nemčija II. 2.18 in 44", 10. Bolgarijg ®.20T0". V končnem plasmaju za P°" kal «Kurikkala» je osvojila prvo mesto Francija s 30,7 točke. 2. Italija 44.7, 3. Nemčija 58.6. 4. Švica 64,3, 5. JugoslaVlj* 84,4. PRVENSTVO AVSTRIJE Stiegler prvak Avstrije v slalomu SAALFELDEN 25. — 22-let-ni Pepi Stiegler je zmagul v slalomu za avstrijsko državno prvenstvo, ker je bil Molterer uiskvalificiran. Stiegler je zmagal v skupnem času dveh spustov 148"5 (71 ”2, 77”3). Drugi je bil Gerhard Menning 148"6 <71”5, 77"1), tretji pa Oberaig" ner s 148"7 (6»”8, 78"9). Oberaigner je osvojil prv° mesto v kombinaciji z 0,64 točke, 2. Stiegler 0,6», 3. Menning 1,96. Med ženskami je zmagal® 16-letna Traudl Hecher, ki je tila prva tudi v kombinaciji, v veleslalomu pa je osvojil* prvo mesto Hilde Hofherr. V veleslalomu je med moškimi zmagal Molteter. z