INTEL servis d.o.o SftT Č,ŠČE"JA: SS^NJH PROSTOROV nOIZVODNIH PROSTOROV Ustila. Čistilni pripomočki, čistilni stroji ŽS2««*o. Ustanovljeno društvo Akademska pobuda Univerza v Novem mestu - Predsednik F. Koncilija, člana V. Fujs in M. Blažič R°DAJk!2.SERVISNI CENTER 68262 i^V3S 28/6 ^ KrSI« vas, Brežice 0608/61-45Q °HCET po starih Osi, 0BICAJIH ^"'iatte^*' 3?' jun‘j ie bil 2a ira?nik. Oh? f-f.v,lne gost*; pravi Sevniseip Ud!! so nckoč znani L^nik svJS kl.so Sa Prirejali na ?rk5l{' Pela ?(amskl 'gralec Niko oNf ^ Pevska zbora iz "«n.ti “vJ !!a- Posebej velja >0 DoK??ečko ohcet”, pravo Svit?? Mfrih.običajih. Zlasti 2 |e ' Prizor odhoda po N>«tvu l,?° okradenim vozom v tea['h nošahJ(t?lk°?’ naPravljenih prjr ,kl s.° Sle že davno v 1%’’ trudd,kTf b‘la Prava Paša ŽPa so k k!. so 8a domačini Do bogato obrestoval. NOVO MESTO - “Odlična država je tista, ki zna stopnjevati in spodbujati gibanja in procese k novemu in boljšemu. To pa je tudi tisto, kar želimo doseči z ustanovitvijo društva Akademska pobuda Univerza v Novem mestu, saj bodo znanje, nenehna ustvarjalnost in stalna motiviranost, kijih lahko nudi tudi univerza oziroma kakršna koli oblika visokošolskega študija, v razvitem svetu pomenili vedno več,” so bile uvodne besede Francija Koncilije, župana Mestne občine Novo mesto in predsednika novoustanovljenega društva, v četrtek, 29. junija, pozno popoldne na ustanovnem sestanku. Zamisel o uvajanju visokošolskega študija v Novem mestu ni nobena novost, saj pogovori o tem na ravni novomeške občine potekajo že nekaj let. Pobuda je bila najprej potrjena jeseni 1994, 23. novembra 1994 pa je bil sklican posvet o študiju z vplivnimi predstavniki, profesorji in znanstveniki Univerze v Ljubljani, na katerem sta bila ustanovljena Projektni svet in Pripravljalni odbor visokošolskega študija v Novem mestu. V četrtek so udeleženci na ustanovni skuščini v KC Janeza Trdine, ki se jo je udeležilo tudi nekaj priznanih znaslvenikov in profesorjev, obravnavali predlog statuta društva in dali nekaj pri- pomb, izvolili so izvršni in nadzorni odbor ter pregledali letni delovni načrt društva. Navedli pa so tudi razloge za uresničitev tega pomembnega projekta za Dolenjsko in Belo krajino. Ti so naslednji: Univerza v Novem mestu bo organizacijsko in programsko dopolnjevala Univerzo v Ljubljani, zato mora najti svojo identiteto in drugačnost in imeti dober program, s stališča razvojnih strok je ugotovljeno, da bi bilo potrebno naše šolstvo v regiji nadgraditi z ustanavljanjem višjega in visokega šolstva, ki bo sčasoma prerastlo v novo slovensko univerzo, temelji razvoja tega študija bodo različni raziskovalni centri v razvitih gospodarskih subjektih, ki bodo to šolstvo tudi finančno podprli. Domači strokovnjaki so že izrazili pripravljenost za pomoč pri ustanavljanju univerze, eden izmed razlogov pa je tudi ta, da po kriterijih razvitega sveta potrebujemo v Sloveniji najmanj 5 univerz (podobne pobude so že tudi v Kopru, Novi Gorici, Celju in Kranju). Novoustanovljeno društvo Akademska pobuda Univerza v Novem mestu ima sedež na Sei-dlovi cesti 1 (Mestna občina Novo mesto), njegova slovesna ustanovitev pa bo septembra letos. L. MURN Jerneji težko čakajo sporazum ttie^ig3 P.0s*°vna konferenca posavskega in zagrebškega gospodarstva - Težave pri ^J_vnn sodelovanju podjetij lahko rešita državi - Koristni stiki med podjetji " ------------------------—----------------------------- L ® do sod ,i" ^a P°budo Območne gospodarske zbornice Posavja je z 2a£rebško zbornico in posameznimi podjetji, na pri konferenci pa so se v začetku preteklega tedna sestali v |b» 2a ekoIS°ln' S0 b'b predstavniki 14 posavskih podjetij, GZS, mini-Hrya.nonis'Kt odnose in razvoj in predstavnik krške carinske iz-lreMori„, 6 ba so nastopali predstavniki zagrebške komore in deseteri- *>Snis erebških P°djc,ii- <4dov°v?nja>m ??vzeb za okrepitev “Sramota je, da državi še nimata bv^ljstvo n ? s°sedi in izrazili sporazuma o prosti trgovini. Ra- ^ '"enjavt nara^anjem bla- zumemo, da je hrvaški parlament W . meser'1??^ državama. V zavrnil takojšnjo ukinitev vseh daja-Sm^ayi 2 ,nU!"Cto5nic8a leta je tev, a morali bi se dogovoriti vsaj za m ; a ža treti' 'm °bdobjem lani postopno ukinjanje,” jc dejal Jože Vt? P°zneje n°’ res Pa ic lu£b> Drofenik. Prisotni so se zavzeli, da 5\r‘dajeJ,aP0Vedal ^a8mar morata državi v medsebojnem spo-* wir'aniši, k ,P“ras! vcdno razumu o maloobmejnem prometu UJS| lfr\t * . »VUIIU IdZUIIIU U II1UIITUUI1ICJIU-lil piVJUIL.lU Saj •'bžavam' ? Pr' menjav> 2 obvezno opredeliti tudi obmejno Pfitiskar ^at0 b°sl:l obe gospodarsko sodelovanje. To je zdaj Spj 'da, na'' na sY°j' yladi in popolnoma izpuščeno. Predlagajo Nav 1 k' 'bod^ sPr?Jrnejo take tudi, naj se maloobmejna cona ne o. ° olajšali posle in opredeli s kilometri, ampak na os- lf ^ STA GOSPODARSKA CELOTA - Obmejni kraji, Ze/n^’ so zaradi zastojev v menjavi in meddržavnih gospodar-W° t . p™2c,deti, saj jim pomeni tržišče na oni strani meje naravno '' se ,iJe' Poslovna srečanja so zato udeleženci iz obeh držav ogovorili, da se jeseni spet dobijo. (Foto: B. D. G.) delavcev. Znova so opozorili na zastoje na meji in pri carinjenju, saj je treba za izstop slovenskega blaga čakati dve, tri ali celo več ur. Zaradi tega se bodo zavzemali, da državi s spremembo meddržavnega sporazuma opredelita tudi bližnji prehod Slovenska vas kot mednarodni prehod, sprožili pa bodo tudi pobudo o odprtju mejnega prehoda na območju Zumberak-Gorjanci pri Sošicah. Slovensko gospodarstvo se pritožuje nad zaščito hrvaškega gospodarstva s carinami, prelevmani, kontingenti in posebnimi dovoljenji ministrstva za kompenzacijske posle. Zaščita je veliko višja kot slovenska, zahteva mnogo birokratskega dela in predstavlja ovire za menjavo med državama. 1 Irvaška stran jc opozorila na veliko neuravnoteženost trgovinske menjave, saj Slovenija na Hrvaško veliko več izvaža kot pa iz nje uvaža. Oboji so ugotovili, da je treba v pospeševanje gospodarskega sodelovanja vključiti tudi banke, ker bo le tako lahko prihajalo do večjih skupnih poslov, naložb, prenosa znanja. B.DUŠIČ GORNIK DARILO LANGENHAGNA NOVEMU MESTU NOVO MESTO - V okviru kulturnega sodelovanja s pobratenim mestom Langenhagen sta v našem mestu ustvarjala priznana umetnika Wolf Golossner in Christoph Rusth. Svoji umetnini bosta podarila Novemu mestu, odkritje skulptur bo v petek, 7, julija, ob 20. uri v parku pred kulturnim centrom Janez Trdina. Zgolj socialni mir ne bo dovolj V Črnomlju opozarjajo, da niso izdelani programi za nadomestne dejavnosti na področju rudnika Kanižarica, ki ga zapiranjo - Le upokojevanje rudarjev ni rešitev, vsaj ne dolgoročna POLENJSK dolehjsj I &01ENJSI dolenjs Dolenji DOLENJ ; bolen, I D0LEM UNIVERZA V NOVEM MESTU - “Visokošolski študij v Novem mestu je realnost," so menili člani prejšnji teden ustanovljenega društva Akademska pobuda Univerza v Novem mestu, katerega predsednik je Franci Koncilija. (Foto: L.Mum) Zametek novomeške univerze ČRNOMELJ - Rudnik Kanižarica je eden od treh rudnikov rjavega premoga, v katerem bodo izkopavali premog le še letos in prihodnje leto, potem pa ga bodo do leta 2.000 postopoma zaprli. Vendar v Črnomlju, kot je bilo moč razbrati iz razprave na zadnjem občinskem svetu, z načinom zapiranja niso najbolj zadovoljni, zlasti še, ker zakon o zapiranju rudnikov ne daje upanja, da bodo probleme, nastale z zapiranjem, uspešno rešili. Kot je opozoril Silvo Grdešič, predstavnik črnomaljske občine v vladni komisiji za zapiranje rudnikov, je zakon naravnan predvsem socialno, ne pa razvojno. To sicer pomeni, da bodo skoraj vse delavce, zaposlene v rudniku, do leta 2.000 lahko upokojili po eni od predlaganih variant ali prezaposlili. Vprašanje pa je, kaj bo z delovnimi mesti, ki naj bi nadomestila tista, ki jih bodo izgubili ob zaprtju rudnika. Država bo kupila le socialni mir, medtem ko ne bo zagotovila nadaljnjega razvoja. Poleg tega je vlada zmanjšala proračunsko vsoto za zapiranje in sanacijo rudnikov od 3,7 milijarde na 1,8 milijarde tolarjev, kar bo dovolj le za poplačilo dolgov rudnikov, medtem ko bo za prezaposlovanje zmanjkalo denarja. Grdešič je opozoril, da ustanovni kapital podjetja Rudnik Kanižarica v zapiranju znaša le 400 tisoč DEM, kar ne zadostuje niti za normalno delovanje firme, kaj šele za njen razvoj. Predvsem pa je nesprejemljivo, da bodo pod krinko pomoči ob zapiranju rudnikov Senovo, Zagorje in Kanižarica v resnici sanirali rudnik Hrastnik-Trbovlje, problemi treh rudnikov v zapiranju pa bodo ostali občinam. Ob tem je župan Andrej Fabjan pripomnil, da je minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar dejal, da je prestrukturiranje v Kanižarici odvisno predvsem od menežerske ekipe, v kateri bo moral biti človek, ki bo šel z aktovko po Sloveniji in iskal zainteresirane za • Svetnik Vinku Habič, ki je bil nekdaj zaposlen v rudniku Kanižarica, je spomnil, da je država pred leti obljubljala, da bodo tam, kjer bodo zaprli rudnik, odprli druge obrate. “V občini nam ne sme biti vseeno, da bodo rudnik zaprli, novih zaposlitev pa ne bo. Če je družba za zapiranje rudnikov, nqj nosi tudi posledice. V Kanižarici bi namreč lahko še kopali premog, saj so prav sedaj naleteli na kakovostne zaloge. A če do tega ne bo prišlo, naj pač občina sproži akcijo, da na področju rudnika odprejo druga delovna mesta za toliko delavcev, kot jih je v rudniku sedaj,” je dejal Babič. nove programe na področju sedanjega rudnika. M. BEZEK-JAKŠE Tabor za nadarjene učence Dvajset učencev in študentov raziskovalo okolico Zaloga ZALOG - Počitnice so prava priložnost za učence, ki bi že med šolskim letom potrebovali več znanja, pa jim šolski načrti zaenkrat tega ša ne omogočajo. Šolski programi so prilagojeni potrebam povprečnih učencev, zato niso stimulativni za nadarjene, ki bi znanje radi zajemali z veliko žlico. Prav zaradi njih obstaja Klub za nadarjene učence Novo mesto, ki jc v dneh od 21. do 30. julija skupaj z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine pripravil letošnji raziskovalni tabor Zalog ’95. Območje Zaloga je kot nalašč za raziskovalno delo, saj ga oklepajo reki Krka in Temenica ter opuščeni glinokopi opekarne. Udeleženci tabora so ugotavljali naravoslovno podobo glinokopov in njihove okolice in ob tem uporabili znanje s področja biologije, zgodovine, umetnostne zgodovine, etnologije, filma in drugih zvrsti. Pri posameznih področjih je sodelovalo 8 strokovnjakov iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Pedagoške fakultete iz Ljubljane in Vodnogospodarskega inštituta iz Ljubljane. V času tabora je 20 udeležencev bivalo v dijaškem domu v Šmihelu. V istem času je klub organiziral astronomske delavnice z dnevnim in nočnim opazovanjem neba. Izredno slabo vreme jim v tem času ni dopuščalo, da bi se podrobneje spoznali z nebesnim prostranstvom, zato so v klopeh spoznavali druga področja fizike. Astronomske delavnice jc vodil priznani strokovnjak prof. Marijan Prosen. Spoznanja in ugotovitve so strnili v posebni številki Biltena. , _ J. P. B VR E M E Ob koncu tedna bo spet sončno in toplo vreme. NOVOMEŠKI KRST HELIKOPTERJA - Olga Molan, ki je v slovenski osamosvojitveni vojni izgubila moža, je v soboto dopoldne na novomeškem štadionu krstila še zadnjega izmed petih helikopterjev Slovenske vojske BELL 412 EP. Novo mesto - tako je sedaj ime helikopterju - lahko pelje poleg treh članov posadke še 12 ljudi, prevaža 2 toni bremena in je razen za vojaške namene uporaben tudi za reševalne akcije. Na prireditvi ob krstu so pripadniki letalskih enot Slovenske vojske pokazali zmogljivosti helkopterjev BELL 412 in BELL 206 ter letala Pilatus PC-9, vojaki so uprizorili desantno vojaško akcijo, s katero so onesposobili sovražnika v zgradbi, na prvem uradnem poletu Novega mesta pa so v njem poleg botre Molanove med drugimi sedeli mati padlega teritorialca Martina Uršiča iz Prečne, ameriški veleposlanik Alan Wendt, ki ima zasluge, da je Slovenija lahko kupila omenjene helikopterje, in nekateri vodilni ljudje Slovenske vojske in novomeške občine. (Foto: I. V) Danes v Dolenjskem listu na 3. strani: • Rumeni plaveč dobiva pravo mesto na 4. strani: • v Novem mestu v vrtcih manj otrok na 5. sjrani: • Žongliranje s soglasjem ravnatelju na 9. strani: • “Branil sem samo svoje življenje” od 11. do 14. strani: • Priloga Dolenjskega lista ODŠLI V BOLOGNO RIBNICA - Na povabilo donatorja iz Italije, ki skrbi za ribniški begunski center, je v soboto odšlo 70 begunskih otrok in mladih v starosti od 6 do 20 let in 10 otrok iz socialno ogroženih družin iz Ribnice v Bologno. Tam bodo ostali dva tedna, nakar jih bodo zamenjali preostali od skupno 130 otrok, kolikor jih je v begunskem centru v Ribnici. Požrte obljube države Zaradi razmer, ki so nastale na področju oskrbe z energijo, kakor tudi zaradi razmer na svetovnem trgu premoga, saj je na primer premog iz Azije dvakrat cenejši od tistega, ki ga kopljejo v Kanižarici, se je slovenska vlada odločila, da bo poleg omenjenega zaprla še rudnika rjavega premoga na Senovem in v Zagorju. Vsaj za kanižarskih rudnik je moč reči, da je bilo iz države precej pojasnjevanj in prepričevanj, kako je zaprtje zanj najboljša rešitev. A že sedaj, ko v rudniku še kopljejo, v črnomaljski občini z grozo spoznavajo, da očitno ne bo tako. Obljubljena denarna pomoč države se krči, a tudi sicer ji gre predvsem za to, da bi bil potem, ko bodo dali na rudniško jamo pokrov, socialni mir. Torej da bi se znašli sedaj zaposleni delavci na varnem, kar pomeni v glavnem - v pokoju. Da pa bo občina, ki ima že sedaj težave s premajhnim številom delovnih mest, še dodatno ob - lahko bi rekli - kar450 delovnih mest, saj je imel kanižarski rudnik še nedavno toliko zaposlenih, pa naj ne bi bilo državi nič mar. Za to naj bi poskrbela črnomaljska občina, torej tista, ki se je strinjala z zapiranjem šele potem, ko ji je državni sekretar Sovič grozil, kako nevzdržno ji bo še naprej živeti z rudnikom, ki je bil odprt leta 1857, in kako dobro se ji bo godilo, če ga bo zaprla, saj bo za vse in še več poskrbela država. Tista država, ki ima velika usta za dajanje obljub in njihovo požiranje, sicer pa kratek spomin. Tako kratkega, da se ne spomni več niti tega, kako je takrat, ko ji je pač prijalo, obljubljala na zaprtih rudnikih nove obrate. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Kam s psom med dopustom? Ali ste morali kdaj na hitro odpotovati, pa niste vedeli, kam naj daste psa, mačko ali drugega hišnega ljubljenca? No, tudi pred dopusti se lahko znajdete pred težkim vprašanjem, kako bo poleti z vašimi živalmi. Če želite imeti celo leto ob sebi npr. psa, ne bi bilo lepo, če bi se ga poleti znebili. Celo več, če se odpravljate uživat na morje, v hribe ali drugam, bi bilo prav, če oddih omogočite tudi psu. Prav tako kot vi se tuai on naveliča monotonega življenja skozi vse leto, posebej Še, če je njegov svet majhno dvorišče ali, kar je še hujše, tesna dnevna soba. Čc ga ne morete vzeti s seboj na počitnice, so vam na voljo tudi pri nas pasji hoteli, v katerih vaš štirinožec lahko na varnem počaka, da se boste naveličali poletnega namakanja v V: jkrat na leto ali pa samo takrat, ko so ljudje, š katerimi sicer deli dobro in slano, odsotni. Hotel za psa je lahko nekaj podobnega kot prvi vrtec za otroka. Številni ljubitelji psov zatrjujejo, da želi pes toliko človekove pozornosti kot otrok. Kam potemtakem s psom? To je bilo tudi anketno vprašanje. RASTO BOŽIČ, glasbeni urednik Studia D: “Če je pes pravi človeški prijatelj, naj gre z njim tudi na dopust, saj sc doma ali v tujem okolju lahko počuti osamljenega in zavrženega. V naši družini ne bo težav, saj smo v hiši dve družini in pes ne bo opazil, da nekaterih ni. Prave mučilnice za pse pa so blokovska stanovanja in psi, ki med letom žive v dnevni sobi, si dopust ob hladni reki in velikih pokošenih travnikih še kako zaslužijo.” DRAGO ZOFIČ s Cirnika pri Brežicah: “Na dopust bomo tudi letos šli brez skrbi. Kadar odidemo od doma, nimamo posebnih težav z varstvom za hišne ljubljence, saj imamo doma starše, ki ta Čas poskrbijo zanje. Imamo psa in mačka in se trudimo, da za oba poskrbimo, kot je treba, vem pa, da nekateri niti takrat, ko so vsak dan doma, za živali ne znajo ali nočejo poskrbeti, kaj je takrat, ko jih ni doma, pa je veliko vprašanje.” SANDA FERLIN, dijakinja iz Velikega Podloga: “Imam psa, in ker verjetno ne bom šla nikamor na počitnice, bom zanj skrbela tako kot ponavadi. Z njim redno hodim na sprehode, saj želim, da se čim bolj razgiba, zanj pa skrbita še stara mama in teta Rozi. Mnogi poleti pozabljamo ne le na pse, pač pa tudi na druge živali, ki jih žeja in vročina Se bolj pestita kot nas, zato bi morali k njim poleti večkrat pogledati in jim naliti hladne vode.” LJUBICA VOGRINC, Agencija Al-terturist iz Kočevja: “Ko ljudje odhajajo na dopust, me pogosto vprašajo, kam s psom. Kar precej gostinskih podjetij sprejema tudi goste s psi ali drugimi živalmi, kar pa je treba ponekod dodatno plačati. V Kočevju imamo v Podgorski ulici tako imenovani pasji hotel, kjer večji psi prebivajo v pesjaku, manjši pa tudi v hiši. Željo o oddaji živali v varstvo je dobro nekaj dni pred odhodom na dopust najaviti.” BETKA ANDOIJŠEK, natakarica v bistroju Pap v Ribnici: “Ko grem na dopust za mojega psa mešančka in siamsko mačko skrbe moji starši. Živim v hiši, psa in mačke pa nimam v stanovanju, marveč imata svoj prostor v garaži. Tudi žival mora kdaj ven, zato ni prav, da jih imamo v stanovanju, kot tudi nc, daje denimo pes ves čas samo na verigi. Živali naj bi imeli tisti, ki imajo zanje primeren prostor, predvsem pa čas, da se z njimi ukvarjajo.” VESNA BUTALA, prodajalka iz Metlike: “Imamo mačko in nekaj psov. Živimo skupaj s starši in nikoli ne gremo na dopust vsi hkrati, tako da nekdo vedno skrbi za živali in tudi poleti niso prikrajšane. Zlasti psom omogočimo tudi osvežujočo prho, a tudi jedače in pijače jim nikoli ne zmanjka. Tudi sicer pazimo, da je z. njihovim zdravjem in počutjem vse v redu, in po potrebi sc posvetujemo še z veterinarjem.” SAMO ŠTUKELJ, elektrotehnik iz Črnomlja: “Imamo psa in ribičev akvariju, Vse smo nabavili s premislekom. Odločili smo se za tiste živali, za katere smo vedeli, da smo zanje sposobni dobro poskrbeti in da jim pri nas ne bo mič slabega. Ko gremo na dopust, navadno eden od družinskih članov ostane doma, da skrbi za živali, ali pa pudlja, ki je majhen, vzamemo s seboj, medtem ko imajo ribice avtomatski krmilnik, ki zadostuje za tri tedne.” NACE RAKAR, šofer iz Kamnega Potoka pri Trebnjem: “Imam nemškega ovčarja. Upam, da ga bom lahko oddal v pasji hotel Dušana Hajdinjaka, ko me poleti ne bo doma. Pasja zavetišča so v redu. Ko tja oddaš psa, veš, da bodo zanj skrbeli. Do zdaj so psa imeli v varstvu dobri sosedje. Kam oddati psa v času dopustov pa je lahko tudi problem. Nc 3 1 j bi vsakdo hotel prevzeti psa, a tudi pes mogoče ne bi vsakogar maral in bi se varstva naveličal.” DAMJANA KROŠELJ, gimnazijska maturantka z Loga pri Sevnici: “Delati bi morali anketo med psi, kako se počutijo in kako in s kom bi radi živeli v času, ko gredo njihovi lastniki na dopust. No, na mojega psa bo že stara mama popazila. Popolnoma ji zaupam, saj ima rada živali. Lastniki psov si med dopustom sicer pomagajo različno. Če je človek odsoten, psa pač ne more pustiti doma na verigi. Zavetišča za pse v Sevnici ni, kolikor vem.” I Obisk ameriškega kongresnika Ameriški kongresnik James Oberstar je v iskanju svojih korenin obiskal Ribnico - Spremljal ga je minister Šter RIBNICA - V okviru šestdnevnega neuradnega obiska v Sloveniji je ameriški kongresnik James Oberstar iz Minnesote minulo nedeljo popoldan po sprejemu na brniškem letališču odpotoval najprej v Ribnico. V Slovenijo je skupaj z ženo dopotoval na povabilo ministra Andreja Štera, kije kongresnika spremljal v Ribnico, od koder izvirajo kongresnikovi predniki. Po ogledu mesta in Nove Štifte, kjer je kongresnik Oberstar iz pripovedovanja svoje babice, ki je s 16-imi leti odšla v Ameriko iz Sodražice, prepoznal stopnice pred cerkvijo, ter ogledu gradu in parka kulturnikov se je kongresnik sestal v prostorih Miklove hiše s slovenskimi sorodniki. Tega srečanja se je udeležilo kar lepo število tistih, ki se ali pa so se pisali Oberstar. Po pozdravnem nagovoru ribniškega župana Jožeta Tanka, ki je med drugim omenil, da v Ribnici skorajda ni družine, ki ne bi imela sorodnikov v Severni ali Južni Ameriki, mu je kongresnik"Oberstar že v začetku svojega govora potrdil, da so Ribničani ljudje, ki trdo delajo, so pošteni in imajo vero. Strinjal se je tudi, da so mnogi med njimi ali pa njihovi potomci v tujem svetu dosegli visoke položaje in časti. Ob tem je na kratko predstavil težko pot, ki sta jo morala prehoditi njegova babica in dedek, ki sta vzgojila 8 otrok. Kongresnik, kije svoj obisk v Ribnici zaključil po končani večerni maši, ki ji je prisostvoval, je zbranim v Miklovi hiši rekel: “Ste zelo močan in ponosen narod. Leta 1991 ste si pridobili neodvisnost in je nikoli ne smete dati iz rok. Sloveni- ja postaja država, ki jo svet spoznava. Pri tem sem ji in ji bom še naprej pomagal, tako da nikoli več nikomur ne bo treba emigrirati.” Za naš časopis je minister Šter povedal, da bo kongresnikov neuradni obisk v Sloveniji tudi deloven. Na skupnem sestanku najvišjih predstavnikov notranjega in obrambnega ministrstva jih bo kongresnik Oberstar, ki je član odbora za varnost civilnega letalskega prometa v ameriškem kongresu, seznanil s poročilom tega odbora, kar bo, po mnenju ministra Štera, za obe ministrstvi zelo dragoceno. Kongresnika, ki namerava obiskati kobariški muzej in si ogledati našo obalo, pa bo sprejel tudi predsednik Kučan. M. LESKOVŠEK-SVETE KONGRESNIK OBISKAL SORODNIKE-Ameriški kongresnik James Oberstar je tako, kot se za sorodnike, ki se še nikoli niso videli, tudi spodobi, slednjim zaupal, da sla oba z leno izgubila svoja prva zakonska partnerja zaradi raka ter da sta se tako tudi našla. (Foto: M. L.-S.) Slovesnost v Žužemberku Slovenski metropolit in nadškof Alojzij Šuštar blagoslovil novo cerkev sv. Mohorja in Fortunata ŽUŽEMBERK - 2. julij je bil za Žužemberk in okolico velik praznik, saj je bila po dveh letih dela blagoslovitev nove cerkve. Slovesne maše in blagoslova se je udeležilo več kot 4000 ljudi. BLA GOSLOVITEV ŽUŽEMBER-ŠKE CERKVE - Slovenski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar je v znak zahvale za vso podporo pri gradnji cerkve dobil simbolično darilo v obliki kruha, vina in rib. V kulturnem programu pa so sodelovali rogisti lovske družine Plešivica iz Žužemberka in narodne noše iz Suhe krajine. (Foto: S.Mirtič) CESTA ASFALTIRANA KOČEVJE, OSILNICA - Podjetje Lesdog iz Kočevske Reke je minuli teden dokončalo asfaltiranje ceste ob Kolpi od Kužlja do Račkega potoka ter skozi Mirto-viče. Tako je ostal neasfaltiran le še nekaj 10 m dolg odsek v vasi Grivac, kjer M. Černe nasprotuje delom in zato poteka o tem še spor pri sodišču. Cesta je ozka in zato nevarna, saj nekateri vozijo po njej prehitro. 0 vlogi in razvoju Dolenjske Delovno srečanje na temo “Dolenjska - njena vloga, razvoj in pomen v Sloveniji” - Kje pa ostaja Bela krajina? NOVO MESTO - Novomeški župan je sredi prejšnjega tedna na delovno srečanje povabil vse tiste, ki lahko s svojim delom odločilno pripomorejo k večji uveljavitvi Dolenjske in reševanju njenih problemov. To so vodilni dolenjski gospodarstveniki in politiki z dražvne in nižje ravni. Župan F. Koncilija je najprej prikazal problematiko Dolenjske regije in Mestne občine Novo mesto, in sicer po raznovrstnih področjih, ter povedal, daje Dolenjska pred stečajem in da je potrebno spodbuditi interes države za napredek in razvoj manj razvitih območij z nepovratnimi sredstvi na osnovi razvojnih projektov regije. Župani občin Škocjana, Šentjerneja, Dobrepolj, Ivančne Gorice, ter nekateri drugi, med njimi tudi Miloš Kovačič, predsednik Območne gospodarske zbornice Novo mesto, pa so se vznemirili, češ da Dolenjska ne pomeni Dolenjska le Novo mesto in zakaj ni omenjena Bela krajina, ki na delovnem srečanju ni imela predstavnikov. Koncili- —_ . . . I-I ] -111)1111-].IM a*:**'.MflfrvS •'Jt'*: ' ■ ' 4. U * % POLICISTI NA KOLPI - V soboto se je s kanuji, kajaki in S!"niia,s''u'Šn po Kolpi od Prelesja do Vinice spustilo 350 policistov iz Madžarske, . 0 Avstrije in Slovenije. Novomeška UNZ oziroma regionalna °!^lanlZgre(llsfi mednarodne zveze policistov, sla spust po Kolpi pripravili tretjič zapo^ reditvijo, ki je bolj družabnega značaja, pa želijo opozoriti, da arz mj/jt ne bi smela razdvajati, ampak združevati. Spust po Kolpi je letos v e ^ darju prireditev IPA, po besedah Francija Povšeta, načelnikal,ovom.. vsetlrvf pa nameravajo prihodnje leto ob tej priložnosti na Kolpo povabili ljudi dobre volje. (Foto: I. V.) Minister Gantar na obisk11 Po delovnem srečanju ogled vodovodnih sist®®° na JP Komunala in odlagališča komuna odpadkov v Leskovcu - Obljubil pomo^ Prisotne je najprej pozdravil član gradbenega odbora Franci Mervar, ki je povedal kratko zgodovino 532 let stare fare. Alojzij Šuštar je v nagovoru poudaril, da je živa vera temelj krščanskega življenja, dekan Franc Povirk (vodja gradbenega odbora) pa se je zahvalil mnogim zaslužnim za novo cerkev ter celotnemu gradbenemu odboru in pastoralnemu svetu. Darove za obnovljeno baročno slovensko cerkev so prispevali po vsej Sloveniji. Cerkev sv. Mohorja in Fortunata je znamenje novega časa. Ni še dokončno urejena, zato farani računajo na podporo in pomoč vseh slovenskih vernikov in ljudi dobre volje. SLAVKO MIRTIČ NOVO MESTO - V petek, 30. junija, se je v Novem mestu na delovnem obisku mudil slovenski minister za okolje in prostor Pavel Gantar s svojimi sodelavci. S predstavniki občine se je pogovarjal zlasti o varstvu okolja in urejanju prostora, o delovanju sklada stavbnih zemljišč in o stanovanjskih težavah Novega mesta. Župan Koncilija je uvodoma predstavil novomeško občino, dosežke v preteklih letih in cilje. Seveda pa ni šlo brez omenjanja številnih problemov, ki bi jih minister Gantar lahko s svojim posredovanjem pomagal razrešiti. V letu varstva narave se v Novem mestu srečujejo predvsem s težavami načrtnega ukinjanja in odvzemanja izvirnih pristojnosti občin s strani države in nedefinirano razdelitvijo pristojnosti med občino in upravno enoto pri spreminjanju družbenih planov, obstoječa zakonodaja pa je zastarela in počasna. Konkretni primeri, ki so jih obravnavali, so: letališče Prečna, ki ga hoče ministrstvo za obrambo asfaltirati, gradnja severne obvoznice, gradnja novega pokopališča v Srebrničah (denacionalizacija 10,8 ha stane 127,6 milijonov tolarjev). Problem je neizdajanje koncesij za porabo vodnih virov, zato JP Komunala ne more skrbeti za nemoteno in neoporečno dobavo pitne vode na vodovodnih sistemih Straža in Dolenjske Toplice - Podturn, kjer se je kvaliteta pitne vode zadnje čase tako poslabšala, da je začasno vodo pred uporabo obvezno potrebno prekuhati. Mestna občina Novo mesto ima težave tudi z odlagališčem komunalnih odpadkov v Leskovcu; to je sicer zgledno urejeno in vzdrževano, toda zaradi hitrega polnjenja depo- SSSSS&fi nosti pri urejanju Prost L na^| ?a)' mestne občine in pote ^ JjPli USPEŠNO OBČINS^ GASILSKO TEKM0V „—„ , -v.r-A . Občinam 1ASILSKO l *■*“”- -* SODRAŽICA - Obč‘tm0vaj s •""" 'š! h ska zveza sve prireja v razliti« obstajajo pogoji. obstajajo pogoji. icdeljo, 4. JunlJa’ Vsi|c iz L.°s3 Sušje in tretji Sv. Gre'SenicaL J1 Zapotok);pričianihB• yjnjCe-^ jJJ.' potol); pri klanih niča, druga Jurjevič jajc pojasnil, da z ustanovitvijo “Odbora za razvoj in promocijo Dolenjske” in tudi Bele krajine (do česar sicer ni prišlo) nobeni občini ne bo onemogočen razvoj, ampak gre za skupni projekt regijske strategije razvoja. Lojze Peterle je poudaril, da bo treba opredeliti vlogo posameznih regij v Sloveniji in je zato potrebno pohiteti z izdajo zakona o regionalnem razvoju. Vsi dolenjski gospodarstveniki, ki so sodelovali na srečanju, pa glavne probleme vidijo predvsem v nerazviti cestni infrastrukturi (magistralna cesta od Višnje Gore do Obrežja bo postala avtocesta šele v letih 2001 do 2004, v zdravstvenih problemih (najnujnejše je dokončanje novomeške bolnišnice, kije regionalnega pomena), računajo pa tudi na občinsko pomoč izvoznikom. Kakšen bo uspeh poskusov lobiranja za Dolenjsko in Belo krajino, pa bo vidno iz proračuna slovenske vlade za leto 1996. L. MURN Mariborsko pismo --------------------•hpl,°b|{|i v" statutu, o komunal^ 0^nosj,j mih, o medstranka jerliibi in številnih drugih P |j ^ jih med letom niso ^gvte^ . Maribor pa doži ^„r0d V L jen leP Pše: •ji« 199 gov 199 grai dan °dsi tolii lov, Z80 drol Za __________ - _______________Pšcr jjjjjdli* pod nijskega prostora ° možno odlagati le do m jc0 Zemljišče za odlaganje ^ ^ ljeno, širitev pa H kmetijskih in gozdnih z J |jt«i teva, da JP Komunala k r * ^ zemljišča zcmljiškoknj opQ skladu. ..fclceš** Z uveljavitvijo stanova J tosi< ^ kona pa se (tudi)N°*° 0tavlj»J S čuje s problematiko za& vjj# socialnih stanovanj. Min tv,ofI,!' jc povedal, dajezminis ^g,# finance že usklajena gra . ofluj vanjske hranilnice, ki bo P rvs> la k stanovanjski 8ra imeli135-, A* mestna občina bi mora. . onCesi| kat < no komunalno inšpekc‘1 ’ n{iiJ »po; za raziskovanje vodnih.^. J ^ biti zavrnjena, saj Je ,LvieljugS5[£ povedati, da jc vs' £aj n1? V1-reditve brezplačen,) (J,iKšnOj)(l, jcrci velja za fes11 onzOti}h0fr nimanje, da se P jeatef1 j rekoč že potegujej >rjred|ie , nanciral katero { nanciral katero o« e , tem gledalcem o čen vstop, sebi pa mn. im cenvsiop,M—r- .a1> M mo. , ... jeta ve'V i^a Maribor je dolg j\) razvito industrijsko živ|j r \ razvitega kulturne \ 0■ / S n»n« lahko zanj ku>lV ? ! razvitega kultu--- ^irnu ^ . 9 Danes lahko za > (0 k a1 cn>' J)S šemo, da ima bog« življenje, žal Pa n ,spod.^' LA b.efl»*v0 Rumeni plaveč dobiva pravo mesto Bizeljani želijo spet dati veljavo avtohtoni sorti trte - rumenemu plavcu, ki so ga doslej sadili ie zaradi količine - Ob pravilni negi da zelo kakovostno vino BIZELJSKO - Društvo vinogradnikov Bizeljsko je vse bolj aktivno, saj so vinogradniki spoznali, da v anonimnosti ni prihodnosti, ampak morajo bizeljska vina postati spet znana. 56 (lanov društva ima v lasti več kot 300 od 1050 ha vinogradov, kolikor jih premore brežiška občina. Vsakoletno ocenjevanje vin, ki ^°V tržni red pšenico ie'SVsANA-slovcnska v,ada len n ' z5. maJa letos sprejela sk-felco^rv' tržnega reda za njim padS3 °,d l jullia letos- z 1995 nJiT0 .^; da pšenico letine H°vne rczenIpDrCkci'*a RS za bla' '535 7najer\e' <~ena pšenice letine ,olariev za kdo- dardnn l , *cuPno mesto) za stan- kovin ohiI1350 ‘n ">5 °dst. belja-180 nrk, pna cena se revalorizira drobnov'r,Ka°LOVljcnc rasti cen na 2a posam 0bjU april - jonij 1995. oddane količine itit^ssasss ie odstn^ fastn°sti (obračunano Irt ^klolitrsk!1!! V Vlagi’ Primeseh, # Oeljaknv masi ,n odst- surovin je«1 . ak tlikat Sin,, 'cp, se je že odzval sin-PPozaria enske kmečke zveze, ki uPne °a Pere^ problem od-, pšenice 'etine 1995. jrt filete i»Ce?a pšemce standardne jtl) postaja vse večje in pomembnejše, razvija v pravi praznik, ki naj bi že prihodnje leto trajal dva dni, samo ocenjevanje vin pa kar tri dni. Poleg tega so se lotili tudi drugih nalog. Med drugim želijo postati poznani po vrhunskih vinih in dobiti nazaj zagrebško tržišče, ki je za te kraje življenjskega pomena. Zanimiva je tudi odločitev vinogradnikov, da bodo ponovno dali veljavo avtohtoni sorti rumeni plaveč, ki so jo še pred kratkim na Bizeljskem sadili zgolj zaradi količine. “Na območju Bizeljskega je kar 20 odstotkov trt v vinogradih te sorte, značilno zanjo pa je, da se večinoma nepravilno vzgaja in da zato obilno rodi, vino iz takega grozdja pa je šibkega okusa in arome. Nekateri pogumni vinogradniki so že dokazali, da ta sorta lahko da izredno dobro in kakovostno vino,” pravi Janez Iljaš, predsednik društva. Bizeljanski vinogradniki, ki se DOLENJSKI LIST ^ ? J V* # er” t* ■f i«5 > if dižnik'1 fačunal: «:{S!>bo£ j — <.vivujuri eskve 147, fižol oanane 116, paprika da sta v naših trgovinah s kmetijskim reproduk-Kj^jkaniaH1 .naProdaj dva izdelka, priporočljiva za preprečitev - Oglat'i-ciJa v rastlinah (folilertil Ca in calciogreen), se nam <41i bJe in n-,' lnz- Jože Povšič iz podjetja Piramida & Hydro, d.o.o., °Knn;S °.P°zoril, da imajo pri njih na voljo vodilni pripravek CAjr^ s kalcijem, to pa je norveški soliter, izdelek družbe l^-letnn’ a-s- (prve proizvajalke mineralnih gnojil na svetu, ki ...........................- vrt5 ■£ $ , o katerem bi bilo za naše kmetovalce korist- Pa čeprav norveški soliter ali kalcijev nitrat, to \tyjj*"0 in sipko gnojilo, ki vsebuje 15,5 odst. dušika in 28 hino t oks'dai našim poljedelcem ni neznan. Ker se stood- iJl'. tQ 0 l°pi v vodi, so ga namreč strokovnjaki že pred dc-|'ij[|t[^alizaV7-asV uvajanja italijanskih intenzivnih sort pšenice, Jf 4 ^jadel°valci^iinsRj0 dognojevanje. Tako so namreč delali italijan- n‘ potrebno, saj tako imenovana zimska nitratacija SjSkoi lh n> Priporočljiva. 'HaN lahk,0rVeš^ soliter 1 is V hitra, P’uu mtrat v talni raztop sPrejern kalcija v rastline, topa je prav tisto, \tl “9ue,h lah),norvc^' soliter je zavoljo svojih posebnih lastnosti, lein a rrebnjega. Pomembna prednost norveškega solitra je kija n °*3 °P'čajnem gnojenju izboljšuje kisla tla, saj z vno-KnsiabšP°Več“je vrednost. Kot je splošno znano, večina Prija n r°d' na 'ds'd' deh in jim zato gnojenje s kalcijem ko-Sp °v'jenUa j° za norveški soliter stvar še ugodnejša, je strokov- Vv-Vno, da niimi V talni rnztonini (norveški soliter ie kemično Ni^i: i2bos*no foliarno dognojevanje s kalcijem sploh priporočali n[ ®.n°jil za preprečevanje fizioloških bolezni jabolk (pa /ai. * Odovt ie širši- oh folifertiln C'a in ealeiooreenn ie našim Qvai” P'°dov) je širšit ob folifertilu Ca in calciogreenu je našim m »e bližje na voljo norveški soliter iz Trebnjega! Inž. M. LEGAN združujejo v društvo, so se zato skupaj z Vinogradniško vinarsko zadrugo Bizeljsko-Brežice odločili, da bodo o tej sorti naredili študijo. Štiri strokovne skupine bodo proučevale trto, njeno rast, vpliv mikroklime, selekcijo in podobno. To je le ena izmed akcij bizeljan-skih vinogradnikov, saj so se tudi resno oprijeli projekta vinske ceste in ga nameravajo v čim krajšem času spraviti v življenje. Standard ljudi v teh krajih je namreč močno povezan s tem projektom, česar sc zavedajo tudi sami. Tako so se mnogi krajani odločili, da bodo sofinancirali projektno dokumentacijo za vinsko cesto (25.000 tolarjev od gospodinjstva), ker želijo priti do denarja še pred občinskim proračunom in pravočasno kandidirati za državna sredstva. Vinska cesta je nova priložnost, da vinogradništvo na Bizeljskem preživi in se razmahne, saj po dogodkih na svetovnem in evropskem vinskem trgu lahko sklepamo, da je prihod- nost slovenskih vin ravno v prodaji na domu v obliki kmečkega turizma v solidno ohranjeni naravni pokrajini. A tudi za podobo le-te bodo morali še poskrbeti, čejjrav se napake iz preteklosti ne dajo popraviti. Pokrajino okrog Bizeljskega močno kazijo visoki vikendi, ki jim domačini pravijo kar transformatorji- B. D. G. Praznik za cviček in košnjo Društvo mladih kmetijcev Tržišče pripravilo 10. kmečki praznik - Okrogla miza o vinogradništvu in kletarjenju VEDNO CVIČEK - K splošni promociji cvička se je te dni pridružil tudi neznan kratkohlačnik, ki je na steno za trgovino Peko jasno izrazil svoj življenjski cilj. S svojim znanjem angleškega jezika je prispeval, da njegov slogan razumejo Uidi turisti, ki slučajno zaidejo v od prometa zmedeno mesto na okljuki Krke. (Foto: J. Pavlin) sejmisca BREŽICE • V soboto, 1. julija, je bilo na sejem v Brežice pripeljanih 168 prašičev do 3 mesecev starih in 48 večjih. Prodali so 87 mlajših po 310 do 380 tolarjev kilogram žive teže in 28 starejših pujsov po 220 do 270 tolarjev kilogram žive teže TRŽIŠČE - Društvo mladih kmetijcev Tržišče je pripravilo letos že desetič zapored Kmečki praznik v Tržišču. Pod vabljivim naslovom V deželici sonca in grozdja se je na prireditvi zvrstilo več dogodkov, posvečenih vinogradništvu in kletarjenju, vsi od teh pa so bili naravnani v podporo cvičku kot vinu, ki naj bi znova osvojilo poznavalce. Na dopoldanski okrogli mizi (udeležili so sc je med drugimi Darko Marjetič, Zdravko Mastnak, oba iz kleti Krškega Agrokombinata, mag. Mitja Kocjančič iz Kmetijskega inštituta Slovenije, nekdanji predsednik dolenjskega vinogradniškega društva Peter Brcar, župan Sevnice KOSILI IN GRABILI - Travo, ki so jo pokosili spremi fantje, stari do 50 in nad 50, terkosice, so ženske pograbile in spravile v kopice. Strogo oko ocenjevalcev je za zmagovalko med grabljicami izbralo Marjeto Rantah (na sliki), ki je tudi predsednica Društva mladih kmetijcev Tržišče. (Foto: L. M.) in priznani vinogradnik Jože Peternel ter Nace Strmole, Ivan Pungerčar in Peter Camloh, vodilni možje vinogradniškega društva na Malkov-cu) so razpravljalci nizali odgovore na vprašanje, kaj storiti za vinogradništvo. Menili so, da morajo vinogradniki sami skrbeti za kakovost vina in da se morajo zategadelj učiti kletarjenja ter da morajo pridelovati priznane sorte grozdja. Ne bodo štedili z napori, ko gre za to, da bi zakon o vinu priznal že omenjeni cviček za slovensko posebnost in to vrsto vina posebej zaščitil. Zavzeli so za nadaljnje uresničevanje zamisli vinskih cest. Popoldanski del tržiškega kmečkega praznika je bil za spoznanje manj zahteven, ker so tekmovali v košnji in grabljenju. Pri koscih je v starostni skupini do 50 let zmagal že sedmič Cveto Aupič, med tistimi, ki jih štejejo že čez 50, se je proslavil Karel Simeonov, ki je ugnal Vinka Majcna. Med ženskami si je 1. mesto priborila Marjana Ašič, 2. med kosicami je bila Fanika Simeonov. Med grabljicami je nalogo opravila najbolje Marjeta Rantah, na 2. mesto se je uvrstila Marjana Ašič, 3. mesto si delita Fanika Simeonov in Alenka Železnik. Prireditve, v okviru katere so predstavili tudi kmetijske stroje in se s pomočjo Marjana Dolenška seznanili tudi s strojnim krožkom, seje v lepem vremenu udeležilo kakšnih 3.000 gledalcev. L. M. Na Studencu igrale harmonike Veliko mladih muzikantov STUDENEC - Na srečanju harmonikarjev na Studencu, ki so ga v soboto organizirali Prosvetno društvo in gasilsko društvo s Studenca ter ZKO Sevnica, je nastopilo 43 udeležencev. Igralo je veliko mladih harmonikarjev; kar 17 tekmovalcev je bilo mlajših od 14 let. Sobotno tekmovanje na Studencu je bilo izbirno za Zlato harmoniko Ljubečne. Po posameznih skupinah so se nastopajoči uvrstili tako: do 14 let - 1. Jernej Kočevar, 2. Viktor Malec, 3. Boris Žerjav, 4. Uroš Križman; 15 do 25 let - 1. Boštjan Povše, 2. Robert Furar, 3. Jožko Gnidica; 41 do 60 let - 1. Jožica Vogrinc; nad 60 let (veterani) - A-lojz Vrtačnik. V skupini 24 do 40 let so sicer dobro muzicirali, vendar niso prepričali žirije, da so dovolj dobri za veliko harmonikarsko prireditev v Ljubečni, zato iz te skupine ni izbrala nikogar. L. M. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Po končanem cvetenju vinske trte V vsakem trenutku naj bi se zavedali, da je trta dolgovečna rastlina, in moramo temu primerno spoštovati pravila gojenja, ki slonijo na njenih naravnih značilnostih. Po naravi je trta plezalka in potrebuje veliko sonca. Zato, če je v senci ali pre-gnojena, zrastejo predolgi poganjki, kar je neugodno za gojenje na dokaj omejenem prostoru. Predvsem je treba poskrbeti za primeren les za rez v prihodnjem letu. Ta mora biti po možnosti na mestu, ustreznem glede na gojitveno obliko. Najpomembnejše pa je, da je les dobro dozorel, s čimer je zagotovljeno zadosti hranilnih snovi za odganjanje spomladi. Odstraniti je treba sorazmerno kratke poganjke (do 40 cm), zlasti če imajo grozdje in je število poganjkov preveliko. Odrezati kaže predebele poganjke, ki smo jih prej pustili za oddušni ventil, da ne bodo vsi poganjki premočni. Osnovni razlog, zakaj ni primerno pustiti debelih poganjkov, je poleg nesorazmerno velike porabe vode in hranil v tem, da ves les slabo dozori in ni primeren za rodni les v prihodnjem letu. Čemu gnojiti, da zrastejo premočni poganjki, ko znaša razlika v porabi vode med primernim poganjkom in zelo debelim 30 litrov samo v juliju in avgustu. Na hektar znese 120.000 litrov. Listna površina, zlasti osvetljena, pa se ne poveča. Ocenimo moč trsa in velikost neposredno osvetljene povr- šine! Če imamo še vedno preveč poganjkov, zmanjšajmo njihovo število na 12-18 na dolžinski meter vrste (to delo bi že morali opraviti). Končno izračunamo še možni pridelek na osnovi velikosti in števila grozdov ter povprečne teže grozda glede na razlike med sortami. Odvečne grozde je potrebno odstraniti v času, ko so se jagode zavezale pa do začetka mehčanja. Kolikor prej to naredimo, bolj se bodo razvile preostale jagode in trs bo dal največji primerni pridelek. Odstranjujemo najprej tretji in po potrebi drugi grozd na poganjku, več na šibkejših poganjkih. Pri sortah z zelo velikimi grozdi je pravilno, da krajšamo grozde, namesto da bi odstranili vse grozde na nekaterih poganjkih, npr.; pri žametni črnini, ki ima grozde težke 0,5 kg, zadostuje 8 grozdov na 12 poganjkov, da dosežemo ustrezen pridelek. Vendar jc bolje, da vsakega od 12 grozdov skrajšamo za 1/3, ker poganjek brez grozdja asimilira tudi do 30% manj. Na ta način istočasno poskrbimo za dober pridelek in razbremenimo trs, ker potrebuje manj za dozorevanje pešk, ki so osnova za obstoj vrste, in sc za njihovo tvorbo porabi veliko hranil in vode. Prav je, če po cvetenju odstranimo liste, ki zakrivajo grozde, in tudi zalistnikc. Vršičkanje, približno nad 15. listom opravimo pravočasno, da se mladice ne zlomijo tik nad žico. Z razbremenitvijo trte omogočimo dobro rast in pridelek tudi v prihodnje ter zagotovimo kakovost v tekočem letu. JOŽE MAUEVIČ, dipl. inž. agr. svetovalec za vinogradništvo RAZSTAVA DOBROT IN ORODJA - Vinogradniki vinske gorice Hribi pri Velikem Slatniku vsako leto pripravijo piknik, za katerega vino prispevajo sami, ženske spečejo domač kruli pa domače kokoši. Letos so piknik popestrili s kulinarično razstavo, na kateri ni manjkalo dobrot, ki sojih kmečke gospodinje včasih pripravljale ob trgatvi ali pa le možem za malico, medtem ko so kletarji in vinogradniki razstavili staro vinogradniško orodje in kletarske pripomočke. Z izkupičkom vsakoletnih piknikov so hribski vinogradniki asfaltirali cesto od Velikega Slatnika pa do zadnje zidanice v Hribih, letošnji dobiček veselice pa bo med drugim namenjen tudi izobraževanju. (Foto: 1. Vidmar) \helena mrzukar] gospodinjski kotiček Gobe rastejo po deževju STUDENEC S HARMONIKARJI - Najstarejši, ki je stopil na studenški oder je bil 76-lelni Alojz Žvar. Najmlajši so bili z 8 leti Stojan Imperl, Janez Lekše in Gašper Kolar. Na sliki so sicer nekateri od izbrancev, ki bodo po sobotni odločitvi ocenjevalcev lahko poskusili srečo na Zlati harmoniki Ljubečne. (Foto: L. M.) Gobarstvo je močno razširjeno in priljubljeno razvedrilo, lastnosti gob pa so dobro znane predvsem strokovnjakom. Nabiralci jih pogosto premalo poznajo, kar potrjujejo vsakoletne zastrupitve različnih stopenj. Pri nabiranju naj bi veljalo staro pravilo, da nabiramo le tiste gobe, ki jih dobro poznamo in vemo, da so užitne. V večini primerov nam niti vonj niti okus gobe nista zanesljiva opora pri ugotavljanju užitnosti. Osnovno pravilo jc, da ne smemo nabirati starih in z vodo prepojenih gob, ampak le mlade in zdrave gobe. Gobe previdno spuli-mo iz zemlje ali pri tleh odrežemo, da ne poškodujemo podgobja -micclija v zemlji. Takoj jih očistimo in polagamo v pletene košare, kjer se ne poškodujejo in jih obdaja zrak. Najbolje je, da gobe použijemo še isti dan ali pa jih zrežemo, prevremo - blanširamo, dobro odcedimo in zamrznemo. Kuhanih, pečenih, praženih ali kako drugače toplotno obdelanih gob ne shran- jujemo, ne pregrevamo in ne zamrzujemo, ker tudi takšne povzročajo hujše oblike prebavnih motenj in zastrupitve. Pred pripravo gob ne namakamo, temveč ie oplaknemo pod tekočo vodo. Pred toplotno obdelavo jih vedno blanširamo, vodo pa zavržemo. Gobje jedi so težko prebavljive, zato naj jih ne uživajo majhni otroci in vsi z resnejšimi obolenji. Za vse pa velja, naj ne bodo na jedilniku za večerjo. Sveže gobe naj bi dodajali jedem za boljši okus, posušene ali zdrobljene v prah pa kot začimbo. Pred sušenjem gobe očistimo z mehko ščetko in narežemo na lističe. Te nanizamo na debelejši sukanec in obesimo v prostor s prepihom ali jih zložimo na mrežasto podlago, ki je zavarovana pred mrčesom. Gobe sc lepo zmeljejo v prah, če jih pred tem za nekaj časa postavimo v pečico. Prašek je odlična domača začimba za krompirjeve jedi, rižoto, zabeljeno proseno kašo in za več vrst zelenjavnih omak in juh. MM \z naših osa n V Novem mestu v vrtcih manj otrok Medtem ko je v Novem mestu v vrtcih preveč prostora, morajo v Žužemberku in na Dvoru otroke odklanjati - Ukinitev na Mestnih njivah in v Šmihelu? - Adaptacija v Žužemberku NOVO MESTO - Na seji občinskega sveta prihodnji četrtek se bodo novomeški svetniki odločali tudi o predlogu za zmanjšanje števila oddelkov otroškega varstva v Novem mestu in o adaptaciji stare žužemberške šole za potrebe predšolskega varstva; skrb za predšolsko varstvo v Žužemberku in na Dvoru pa naj bi bila tudi v naslednjih letih prednostna naloga na področju investicij v družbenih dejavnostih. V Novem mestu gre za predlog, da bi ukinili vrtec na Mestnih njivah, in sicer z avgustom, otroke pa po željah staršev razporedili v druge novomeške vrtce. O tem in o nasprotovanju staršev takemu ukrepu smo v našem časopisu poročali pred nedavnim. Z julijem naj bi ukinili tudi en oddelek vrtca v Šmihelu; če se bo izkazalo, da je v vrtcu na Drski dovolj prostora tudi za druge otroke iz šmihelskega vrtca, pa naj bi ukinili tudi drugi oddelek.V novem šolskem letu bo v novomeških vrtcih 110 otrok manj kot v prejšnjem, vzroka za to pa sta, Velja počakati na blagodejni učinek ukrepov Kaj utegnejo imeti tekstilci od načelne vladne podpore izvoznikom? NOVO MESTO - Pred nedavnim so sindikalisti svojim zahtevam po izboljšanju položaja izvoznikov dodali med drugim podatek, daje slovenska tekstilna industrija kot velika izvoznica izgubila zaradi tečajnih razlik že 10.000 delovnih mest in da je ogrožena socialna varnost skoraj 40.000 zaposlenih. Bo kaj drugače, potem ko je vlada pripravljena podpreti izvoznike s petimi milijardami tolarjev subvencij? Milena Kramar Žnidar, direktorica Novoteksove Tkanine v Novem kot navajajo v gradivu za sejo sveta, manj rojstev in dejstvo, da je veliko staršev na čakanju ali so nezaposleni. Na pobudo pristojnega občinskega sekretariata je tako Vzgojno-varstvena organizacija Novo mesto zaradi varčevalnih ukrepov in manjšega vpisa v vrtcih na Mestnih njivah in v Šmihelu predlagala ukinitev oziroma zmanjšanje oddelkov. Vrtec na Mestnih njivah deluje v dveh blokovskih stanovanjih, ki sta last Krke in občine. V tem šolskem letu je bilo v tem vrtcu 38 otrok, v naslednjem pa naj bi jih bilo po podatkih VVO ie še 29, kar je za eno skupino preveč, za dve pa premalo. Pravijo, da za zahteve staršev, naj ta vrtec deluje šc naprej, ni ne strokovnih ne ekonomskih utemeljitev. Tudi v vrtcu v Šmihelu se število otrok že nekaj časa manjša. Povsem drugače pa je v Žužemberku in na Dvoru, kjer je v vrtcu 106 otrok, v družinskih varstvih pa še 31. Za prihodnje šolsko leto so dobili 44 novih prijav, ker pa ni dovolj prostora, so morali 24 otrok odkloniti. Zato naj bi adaptirali JURE JE DRŽAVNI PRVAK NOVO MESTO - V Novem mestu očitno raste obetaven rod tekmovalcev v preskakovanju zaprek oziroma parkurju. Na državnem prvenstvu je med mlajšimi mladinci zmagal Jure Grubačevič z Nilusom, medtem ko je bil Klemen Šušteršič z Rubinom, kije v prvem nastopu zmagal, na koncu tretji. Oba sta člana konjeniškega kluba Krka. mestu, ugotavlja, daje bilo načelnih napovedi za podporo doslej že veliko. Zato Tkanino predvsem zanima, kako bodo tokratni ukrepi v korist izvoznikov potekali v praksi. “Potem ko bo načelne ukrepe sprejela skupščina, naj bi določili kriterije, in to šele proti koncu meseca. Takrat bo znano, koliko bo denarja za posamezno firmo. Lahko da bodo tekstilci spet ostali praznih rok. Dokler ne vidim kriterijev, ne verjamem prav ničesar. V splošni deklaraciji so napisali, da bodo dali pet milijard, da bodo kriteriji naknadno razpisani in objavljeni v Uradnem listu, vendar bo ta razpis odprt do porabe finančnih sredstev. Kdo bo dobil, ali tisti, ki prvi pride, ali kdo? Dejstvo je, da pet milijard ni dovolj Poletni tabor na Gorjancih 20 Zoisovih štipendistov iz vse Slovenije na tretjih Izkustvenih delavnicah Gorjanci 1995 • Želijo si podobnih druženj Andrej Kirm, direktor Laboda Novo mesto, pravi, daje podjetje ob lanskem 8 milijonov mark vrednem izvozu izgubilo zaradi tečajev kar za milijon mark dohodka. Še večji problem predstavljajo po direktorjevi navedbi dajatve državi. Le-te so za delovno intenzivno tekstilno panogo odločno previsoke in spričo tega dragi Labodovi izdelki komajda lahko še prenesejo konkurenco na močno zasičenih izvoznih trgih. “Situacija ogroža delovna mesta, Labod je prisiljen razmišljati o krčenju proizvodnje,” pojasnjuje direktor Kirm. Med možnimi ukrepi v korist izvoznikov v Labodu pozitivno ocenjujejo državne izvozne stimulacije, vendar menijo, da je ustreznejše zmanjšati podjetjem prispevke in različne dajatve, ki jih pobira država. NOVO MESTO - 20 nadarjenih Zoisovih štipendistov iz Dolenjske in drugih delov Slovenije je minuli teden (od 25.6. do 2.7.1995) preživelo v planinskem domu GIP Pionir na Gorjancih pri Gospodični, kjer so potekale psihološke izkustvene delavnice, ki jih je tretjič zapored organiziral Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Novo mesto. Mladi udeleženci, ki so v soboto, L julija popoldne, pripravili zanimiv zaključek delavnic za starše, so si bili enotni, da so preživeli najlepši teden v svojem življenju. Na zaključku so tri udeleženke predstavile pesmi novomeške gimnazijke in Zoisove štipendistke Katje Plut. Izkustvene delavnice Gorjanci so nastale iz dela Kluba za nadarjene učence Novo mesto, ki je nastal ob projektu Zoisovi štipendisti. Marsikateri učenec svoje nadarjenosti ne razvija in ne uresničuje dovolj tudi zato, ker mu primanjkuje ustreznih spretnosti in samozaupanja in sama Zoisova štipendija (ki jo podeljujejo 10 let) je premajhna spodbuda. Zato so zavodi v Sloveniji začeli organizirati razne raziskovalne tabore, dolenjski poletni tabor pa je psihološki. “Prepričani smo, da nadarjeni potrebujejo številne socialne izkušnje, da bi se lahko bolje razvi- IZLET NA GOLICO BILO JE NEPOZABNO - "Veselu sem, da sem se udeležila delavnic. Teden s skupino mi pomeni lepo, pomembno in zanimivo izkušnjo, ki mi bo za vedno ostala v spominu in mi bo pomagala živeti plemeniteje, "je ob zaključku delavnic dejala ena izmed udeleženk, pa tudi drugi so bili podobnega mnenja. Njihov vodja Bojan pa je dejal, da je spoznal krasne mladostnike. (Foto: L. Murn) NOVO MESTO - Planinska skupina Trim kluba Krka organizira v soboto, 15. julija, izlet na 2.141 metrov visoki Grosser Spcikkogel -Golico v Avstriji. Odhod bo ob 5. uri zjutraj izpred Krke v Ločni. Pot bo izletnike vodila skozi Celje, Velenje, Dravograd, po Labodski dolini do Št. Andraža, kjer si bodo ogledali Slomškov škofovski sedež, kaj kupili in se peljali do Eitwega. Od tam bodo v dobrih treh urah na najvišjem vrhu Golice - Kor Alpe. Skupaj bo okoli pet ur hoje, izlet pa je primeren tudi za družine. Prevoz stane za odrasle 2.000 in za otroke 1.500 tolarjev. Prijave in vplačila zbirajo v oddihu do srede, 12. julija, ter na tel. št. 312-537. prostore stare šole in sedanji vrtec v Žužemberku, na Dvoru pa naj bi za te potrebe odkupili stavbo na šolskem dvorišču in jo primerno preuredili. To bodo naredili s pomočjo republiškega denarja, saj so s temi predlogi prišli v republiški program za te namene, vendar bi morala polovico denarja dati novomeška občina, kar pa bo letos težko, če že ne povsem nemogoče. Zato predlagajo postopno ureditev teh vprašanj. Vsekakor pa naj bi letos uredili za potrebe vrtca prostore stare žužemberške šole. A. B. (ZADNJA) VEČERJA ŠKOCJAN - Člani sveta občine Škocjan po sejah običajno kar prijateljsko posedijo v gostilni ob pogrnjeni mizi in tako so storili tudi v ponedeljek zvečer. Župan Janez Po\ šič, ki je bil v tej družbi, ni mogel prikrili svoje običajne igrivosti in pikrosii. Reke! je: “Ko bo Koncilija v Novem mestu tako sedel skupaj s celim novomeškim občinskim sve-tom, bo to zadnja večerja. ” Gotovo je Pavšiču prišlo na ušesa, da se v novomeškem občinskem svetu kar malo preštevajo, kdo je pri ta čmilt in kdo pri ta rdečih kdo kje drugje in da celega sveta ne bi bilo mogoče spraviti na skupno večerjo. Zavarovalniške ugodnosti Dogovor med Zavarovalnico TViglav in Revozom NOVOMEŠKI GIMNAZIJCI USPEŠNI V KEMIJI NOVO MESTO - Na novomeški gimnaziji je Klub mladih raziskovalcev (kemijska sekcija) zelo delaven in tudi uspešen, saj je po njihovi zaslugi Gimnazija Novo mesto skupaj z Gimnazijo Kranj najuspešnejša šola za kemijo v Sloveniji. Zanimanje za kemijo je na novomeški gimnaziji veliko, saj se je državnega tekmovanja udeležilo 21 dijakov, ki so si prislužili 12 priznanj; iz raziskovalnih nalog: 1 zlato Preglovo plaketo, 1 srebrno in 3 bronaste; iz znanja kemije: 2 srebrni plaketi, 5 bronastih Preglovih. Na šoli imajo težave zaradi neprimernih prostorov in nepopolne opreme, vendar upajo, da bodo v letu priprav na 250-letnico gimnazije urejene. Ob koncu srečanj Gibanja znanost mladini iz kemije se za finančno pomoč pri organizaciji tekmovanj Gimnazija Novo mesto zahvaljuje tovarni zdravil Krka, Dolenjski banki, d.d., in Mestni občini Novo mesto. PODPISNIKA - Direktorica zavarovalnice Triglav Nada Klemenčič in predsednik Revoza Bernard Coursat na otvoritvi novih prostorov novomeške enote zavarovalnice na Novem trgu. (Foto: A.B.) NOVO MESTO - Prejšnji četrtek so direktorica zavarovalnice Triglav Nada Klemenčič, predsednik Revoza Bernard Coursat in predsednik združenja Renaultovih koncesionarjev Aleš Bucik podpisali dogovor o poslovno-tehničnem sodelovanju. Dogovor prinaša vrsto ugodnosti lastnikom Renaultovih avtomobilov, ki imajo svoja vozila zavarovana pri zavarovalnici Triglav. Te ugodnosti so: ocenjevanje škode na renaultih v pooblaščeni servisni mreži Renault, škoda pa se izplačuje neposredno brez angažiranja sredstev lastnikov vozil; v vseh pooblaščenih servisih bodo za čas popravila vozniku nudili nadomestno vozilo; odpadle bodo vse dodatne poti, ki jih je moral do sedaj voznik opraviti po nezgodi; vsa popravila v pooblaščenih servisih Renault bodo opravili izključno z originalnimi rezervnimi deli, kar zagotavlja večjo kakovost popravil in večjo varnost popravljenih avtov. Tako sta Revoz in zavarovalnica Triglav prva v Sloveniji uvedla tako sodelovanje, ki je v nekaterih državah že stalna in uveljavljena prak- Proračun manjši od želja V drugi polovici leta bo nekaj rezultatov nove občine že vidnih - Dela na vodovodih in cestah jali in glede na dober odziv s prvih dveh taborov smo letos organizirali tretjega,” je na zaključku delavnic povedala Vlasta Tomazin, vodja poklicnega svetovanja in štipendiranja na novomeškem Republiškem zavodu za zaposlovanje. Program izkustvenih delavnic je bil usmerjen v razvijanje sposobnosti za samostojno razreševanje stisk in problemov ter uresničevanje razvojnih nalog, ki jih prinaša življenjsko obdobje mladostništva. V delavnicah, ki jih je vodil dipl. sociolog Bojan Pucelj, so se mladostniki preko socialne igre, diskusij, igranja vlog srečali z različnimi vprašanji in situacijami, jih osvetljevali z različnih zornih kotov ter iskali odgovore nanje. V tednu dni so v delavnicah na tak način obdelali veliko vsebin: spoznavanje, (ne)verbalno komunikacijo, vrednote, moralo, ljubezen, starše, poklicno kariero... Izsek teh delavnic so na zaključku prikazali tudi staršem. Prosti čas so mladi oblikovali skupaj z Igorjem Podkrižnikom, preživljali pa so ga v naravi (rafting na Krki, kopanje v Dolenjskih Toplicah, strokovna ekskurzija v Kartuzijo Pleterje in Kostanjevico, pohod na Trdinov vrh ipd.) Ves čas so tudi zbirali gradivo (pisno in slikovno), ki ga bodo uporabili pri oblikovanju zaključnega biltena. L. MURN ŠENTJERNEJ - Letošnji proračun občine Šentjernej bo znašal 240 milijonov tolarjev, kar je za okoli 80 milijonov manj od pričakovanega. Od tega je zagotovljene porabe 186 milijonov tolarjev, ostalo pa bo prihodek občine. Letošnji proračun bo bremenilo skoraj 9 milijonov tolarjev izgube krajevne skupnosti Šentjernej. Okvirni proračun je sestavljen, končno besedo pa bodo izrekli svetniki na seji 10. julija. Občina naj bi 4 leta odplačevala obveznice občine Novo mesto v letni vrednosti 27 milijonov tolarjev, s katerimi je bila narejena cesta Ma-harovec - Draga z mostom. Župan Franc Hudoklin se s tem ne strinja in se je odločil, da bodo dali to obveznost v delitveno bilanco. Velik porabnik proračuna so družbene dejavnosti in sociala, za katere je predvidenih okoli 80 do 90 milijonov. Zaradi ureditve prostorov nove občine bo letošnji proračun več sredstev namenil občinski upravi, vendar ta ne bodo večja od 11 odstotkov, pričakujejo pa še zagonska sredstva. Čeprav so šentjernejski svetniki zaorali čisto ledino v novo lokalno samoupravo, bo nekaj rezultatov v komunalni ureditvi vidnih že v drugem polletju. Sedaj je ena glavnih nalog most v Dolenji Stari vasi, za katerega pridobivajo lokacijsko dovoljenje. Javili so se na razpis ministrstva za ekonomske odnose za cesto Šentjernej - Mršeča vas. Po predračunu so ta dela vredna 42 milijonov, polovico pa naj bi zagotovila občina. Nadaljuje se gradnja vodovoda v Tolstem Vrhu, ki ga gradi Komunala s pomočjo KS Orehovica in KS Brusnice. Začeli so še z gradnjo vodovoda in obnovo ceste v Gorenjem Maharovcu, obnovili bodo vodovod od Novomeške ceste do križišča proti Dobravici. S Komunalo se pogovarjajo tudi o povezovalnem vodovodu od Gorenjega Vrhpolja do zajetja v Šmarju, za kar sredstev še ni. Ta investicija bi razbremenila zajetje na Javorovici in omogočila povezavo vodovoda v vaseh, ki sedaj dobivajo vodo iz krške občine. Ker je v Cerovem Logu še vaški vodovod, razmišljajo o gradnji novega, kar naj bi prevzeli KS Orehovica in vaščani. Začeli bodo graditi 200 metrov dolg pločnik na Dolenjem Mokrem Polju, hkrati tečejo pogovori z republiško upravo za ceste za ureditev križišča na Mokrem Polju, že letos pa naj bi nadaljevali tudi z gradnjo mrliške vežice. j. G. Prašna pot v metropolo ŠTRIT - Dokler je bil Štrit v sevniški občini, se prebivalci te vasi niso mogli pripeljati v občinsko središče po asfaltu. Tudi zdaj, ko kraj spada v občino Škocjan, imajo Štri-tovci šc makadamsko povezavo do občinske prestolnice. Ž objavo razpisa za izdelavo projekta za cesto Bučka-Zavratec pa so se stvari naposled začele premikati z mrtve točke in župan občine Škocjan Janez Povšič meni, da bi v naslednjem letu omenjeno cesto lahko začeli asfaltirati. Po veljavni razvrstitvi cesta spada med regionalne. To naj bi pomenilo, da zanjo skrbi državo, vendar je resnica ta, da brez pridnih domačinov ne bi bilo ne objavljenega razpisa in po tem ne ceste. Makadamsko cesto imajo Štritov-ci ne le proti prestolnici nekdanje in sedanje občine, pač pa tudi do magistralne ceste Ljubljana-Obrežje. Ali jo bodo asfaltirali in kdaj bi se to lahko zgodilo, za zdaj ne govorijo. Verjetno bodo gradbeniki zadevo opravili takrat, ko bodo delali predvideno dolenjsko avtomobilsko cesto. Cesta od Štrita do magistralke predstavlja priključek na “avtocesto”, sicer črn, vandar zato nič manj priljubljen. To bližnjico do magistralke poznajo ne samo domačini, ampak tudi vozniki od drugod, tako da je promet po njej včasih precej gost. Pred nedavnim sojo odkrili tudi italijanski kolesarji in so po njej vozili za trening. L. M. .. && . »i v*' •»' ŠTRJTOVSKO JEZERO - Medtem ko bo Šlrilovsko jezero sčasoma mogoče postalo del turistične ponudbe na območju Širita, ga za zdaj poznajo domačini in ribiči; slednje voda privabi zlasti ob koncu tedna. Za jezero in ribe skrbi sevniška ribiška družina. Čigava bo skrb zanj v novi lokalni samoupravi? Prej je bilo jezero v sevniški občini, po odcepitvi nekdanje KS Bučka od občine Sevnica jezero leži na ozemlju občine Škocjan, ki pa (še) nima svoje ribiške družine. Na fotografiji: Štritovskojezero je lahko tudi za čolne. (Foto L. M.) {Novomeškakf^ v a ifi7Ni nFNARJE-fr’ ZA KAZNI DENAR JE -J-fj prav so ne dolgo tega iz ”10 nagnali glavnega direktorja, bi bil po mnenju nekaterih uri« criže in težave novom^ hinrev. se v Bršljinu ne vse križe in težave novom gradbincev, se v Bršljinu ne -med in mleko, čeravno soza' ;a, nega šefa postavili samega r p Denarja za plače še vedno m bilju, štipendisti, ki so Pton'2 miloščino videli nazadnje pred lanskim božičem, s0 . » dentske dobrotnike zvec ,j(. poiskali drugje, le za nekaj P, ^ nar na blagajni je. Oni dan je a torjevo limuzino omreži j, I novomeški pajek, pa Je , .(. blagajničarka vrhovnemu mudoma izplačati denar, s je svoje vozilce rešil ujetništva mudoma izplačati denar, s kff je svoje vozilce ”£pjtnirjH cikavsko mrežo. Kot kaze, . •» blagajna le ni tako prazna, | nekatere ne. u čet sej. Pri “i »st. Ne, ten | ves zve: joti lili, en Ion K zidek. Le meščanov, ki bi ^ navdušeno mahali v pozo j^gel S helikopter “Novo *es'° tom u* ^ soboto poleg uglednim g n0v7 1^ pelo stlačiti tudi nekat ,c£lI,in meškim novinarjem, sne . ^ ji fotoreporterjem. 15 sicer rad naslavlja objek ^ V sploh rad v družbi muOU nupil y se je bal, da bo moral v Jop1' 'sij; z nič kaj k srcu Pr,'rasl° kj»a ^ V snico osrednjega slove koseif Pa^ vnika. Kar oddahnil si J1-- lafa, helikopter dvigal in je aSprav® Jftij kot pravi, ni pripravljen ,|avi< globoko pod njim p° manjša in manjša. Ptvj s dal foai izvc poti njer Jan za nekatere ne. ,n m£S- za naselje, ukleščeno v 0 J :eod n:pr lenjske lepotice Krke, pa P ^ , sobote naprej tako ime tud'«".^ Jr izmed petih helikopterjev, J j|a , že takoj po krstu težko n stnj s>e| kratek polet nad njegov’ .^i občino je moral popelja . ^ , Francija Koncilijo, k. s. je ta ^ ■ t zraka lahko ogledal Pr°P r|iirn# stj, kandijski most, rnest^,[°|cjernaj*jii ~ •<• svet ^ji $ Ena gospa je rek <]’ iai posrf' H tjernejski župan proM? tf> V, dela reklamo zafranco. -pit / i n 'ttu H %, 1% V tjernejski župan prodat dela reklamo za franC0-..Mvofl1 k sv nikakor pa mu ne gre zuP° lN[ Šentjerneju. ri 10 LET TURISTIC^ J? društva rat^, ^ jzsSiS&Sfte KEass-kliS tor i'/nhraŽlliC SVOJ • jf GSS&ft&pIt v Sloveniji. Pred ned* mom na Ratežu s -jj l(M‘m julija,slovesnoPr0'’ so co društva. !'JaJh?iPčla, po< Ser nem frajtonarici šo in uismj Črnomlja kovič z Roja Kočevar miču - ,flni ‘Ija-^TMoni^fi^N . “'JgBfc $ dorovacizšennea vaSi .fCt *w Sivka $ Hočevar iz Madko^apd iVj • #u-Vc*na wf. Sh mesta- \|j,io, J38 Vu Darinka deklico. • ,fl:Ves.“" m, ušszr&ž* Jana, ivia O.jlnpris ier iz AdantK Maja Plan‘an a Črnomaljski drobir - V črnomaljski, a , kl ali scmiški občini je ve-slišati, kako morajo biti be- Nrofiih tČlnl enTe. na wch Nročjih.če žebjo" da bodo kaj ta en^'Na enem od Poc*ročij jim je fetrtcknxiSt-Za^olovo žc usPcla: v scif „uxiJ ,Juniia-so vsc tri sklicale Jit^č'nsklh svetov. Črnomelj je se ? komai °Pazno odstopal, saj ostali SCja pričela ob 15- uri. v Nct LdVeh kraJih Pa ob 18- uri. '"ntloseoli TCm °LSlaJa ,C’ kaj SO S ves . 1e8a' kar poudarjajo žc tveunb' namreč njihove seje Soiovn blskovab tudi novinarji, za- te,Razcnčcs(>mordamis- cn «lovekhi,Ze ‘ZUmi1’kako Jc lahko koncih * akra 1 na ,reb različnih IN SMETI - Eden dabj mn 3 JS^ih svetnikov jc menil, mani 0,ira !,v Prizadevanjih za čim 'tvo u d7adkov’tc Z|nanjšati žc na - “ni- Za la izvoru7Ko,v-lu zmanjšati že na l^hebnaV3 korak b‘ bda seveda nienim-lca,mPanja. a je že pred da ni Sk?"J žalostno ugotovil, la. 8 ovil, da bi v resnici uspe- SVclnikA!,‘,u',Prcd črnomaljskimi mnenje £ b"a težka naloga: dati s pf; sveinte: „V' se bodo striniali tudi pa* 11 nič nrj,, nc nodo lmtl1 sled-svetniki rV* se bodo strinjali tudi "“toceahn de,na Pritožbe zaradi 5$lov loSa’kl Pribajajo ne le od SSSte.TM.S-* '8el ['h 5no”krlov’ amPak tudi od osta-V f°n>nen|deJkCV- Jcjasno' kakšno bi ■’ t °k lem nain^ ajanov' Vcndar Pa Jc Je' ^tniki UkS?1??1rohrmjše, da bi si |U! ^>estidon abko brez kančka sla-3 safeKtjgsi} eno gostilno. Ta pa b' da* ^ poročno dvorano. M lokaCj| bičani, da je sedanja ^ SRESSil-StfSfc ročni pari iz Kočevja. ^ srSzssgseP zal le čas. zal le cas. ^ ^ # OBČAN SrMffifrl MEDVED 0D°°l,fV' ribnfkčoblinJ [ Sevniški . ŽUPANOVA >01 5s rs«. vlečenje vrvi. Ta tek pO^' ijl" vle^enje^^.Tatek^fpo^ plina, v kateri sc na p|# postavni fantje. P J zla* JJ1 L.—. lovalcev "‘uk!'“.hj, bodaTžuPamTrz^;v|,rem botlo gotovo brež t nebo^ef> tudi to A županu naj^^oe i SS&rffi GSSbaŽ s? središčem - tako P^tel^V, y ‘ s pravšna. V gr'« v|ago t>° V avšna. v g**” g0 ,c v ‘o lahko dobili- njca \ EVROPA N ScEv;opo. M \ bliža Evropi. Nf ekater Va V ■injajo tud,NncLkatcr'č V ^inosovi.Ne lovnUdlt e namreč spremenil' . ^ K* sLszSLf&s letavajo v*inj-» Sevničanke. Oo kri liži V0( poi kar ve{ gre sto nar SOI pili ter, inii vod 'er vod gat, C ali «et niki UP "go Vile lasi mn< »air ;"g obe »pr V Kre, sed "ia. S; jeija 'e se Prev kip, Hor vla« ">č( 9sl, Usi sedi stihi veli: fa v C N *ka "jei ved, N Njih Pod Jani biti, H bod siije skui Poz1 hKi bobi ,elji| S"ni| a Ue, Posa 5 Ha rC] "p "Is 'in k, N S r “"'oei na !>h-Ud° j.c ob koncu ledna! r'am obPnnPriSC8,ajo C°t*ljubili so, da ^ Tu n fa°Stankl nekdanjega Vid-Vitacel oh pa,vsecno slišijo, da je taa-BtefiSSJS! Krške novice ‘ Če sc ljudje ne užiiim°,d0vo|j niti za l°. da bi vJ! ' 2dray° in neoporečno pitno M ’Je 'ežko pričakovati, da bo kanf rf*nCZa kar tako začelo skrbeti, VEfJre odPadna voda in kam od- greznic^v^3‘ckočina iz njegove staini - V Kr5kem se nekateri pri-.J !.Ze pogovariain. da hn tr,’h:i štnini 7“ v brskem se nekateri pri- todi,Zi?°80VarjaJ°- da bo treba tonam konec črnim greznicam. Te Pitoni '^Cdno tcsno Povezane s terenn°d?.’ ^e,Posebej na kraškem inJo ' N!d- Kostanjeviško jamo vodo nadnirimer zaje,je za pitn0 fcmpna nTm Paje kmetija, iz kale-voda i7,aVSckar lovila. Tako je 8ale"a^SijfmiaPrimCrn00b°' Celuloze?t!r»" Jovarni Papirja in fpk;... Še vedno na Vidmu tikov m l J* sImradu njunih dim-li Pro?f SJa/,c že pošteno razbohotila' .„rSkemu, Leskovcu in z 11 Proti t /,e ze Pošteno razbohoti- čase ie smS ^rfz'Škc občme. Zadnje k P°seb2rhd aCdalje bo|j neznosen, Cinah“d°Je ob koneu ledna, tm/>k _ Pyise?a)° (obljubili so. da ^ Wa7,Jam in PO drugih 5s£Stt£5 l°Wv>ežičair| l.kakovosulJP'Bela lisa Pr> oskrbi "jem 0brnnH'P'ln,°.vndo na osred- lC(1noTerm JH,°bčineostajajo še k°Sli PtedsTav^a-‘CZ’ ki s številnimi J^ovvodov ia(° mesto v malem. f^alniceT^'s,stem se napaja iz SapT^JO od površine loč, le . 'dolar,..., a P*asl, zato ne more r I SrazS,ebodoTermepri- (i. Kd A . . jV' ‘y uu pic- tb'la fovoir ®fežiška občina je t & u{ne gla dko, mladi Ijubi-’ v$.Lb Pr°stom C’ zakajenih in žaba-h*.. ter n»rir\^:«,x:u i..x: 'i Vw,b Prosti- zakajenih in zaba-■ T?Hhbarv Da n tCr nttipajočih luči gSSSSKjESS d tiakCeP, posehn.1 Se v resntci imenuje r lo>vje^b2°meniti.čcPravse &Ze|nbn"2h na Dolenjskem, ivaiP,l0sti s nr» meJe *n v krajevni p0Sm, So lnC|J. mc5anim Preb-J Jtepovali Jastniki pravilno h Prk^ONj ,^diskoteko. Prona v BreJžicpDPlenJska banka je ,>Vi|a J*1«, kupila nrnv.nr • 'klnkajSi?9G^r .Vpetek, 30. Un lev Ostro) > Rov n ]e l’ Ostrogu Si?«228yooda^en, poslopju S(<■ v i, ,IO,neiroV. lav, Siji K vZiZTroy-la*,5'-'e'- S*,r'ije, ,'*e.vasi- Ogenj je K Q r "i komh na’ P,llu,P,‘k. elek-\joS,lciiz ol^" za hiranje ko- K ;MonlrTl Grobe'j- Šen- ItSoJl i'epoiarOSredova,'jem i 1>oL%.«a oh;“,: r“^‘ril v hlev n nnvv„^::~:ega Ož vokol, L<>d/ k ran- '0,ariev< Zagorc- ev okolici. Škode \0,]U, kj°«Sa stika na ele-^o,oHTb,>Priključen kpu-' '■ Oazvoda) W6š \1 MAŠI H OBČIM MŠŠ Brestaničani se ozirajo v nebo Denarja ze regulacijo potoka še ni - Bo občina letos gradila most do obrtne cone? - Na svojo roko podrli železniški most - Lanskih 20 mio tolarjev državnih sredstev porabili drugi BRESTANICA - “Nujna je kontinuiteta obveznosti - če je občina nekaj obljubila, sprejela, naj se tega drži, ne glede na spremembo na oblasti,” menijo v KS Brestanica, kjer jih še vedno žuli prepolno pokopališče, številne posodabljanja potrebne ceste, regulacija hudourniškega potoka Brestanica in verjetno še kaj. Potok Brestanica rad prestopi bregove, če že na razmočena tla začne močno deževati, posebej nevaren pa je od sotočja s Senovskim potokom, saj je ozek in omejen tudi z mostovi, pri katerih nastanejo zamaški, tako da voda seže tudi po meter visoko nadnje. V poplavah pred šestimi leti je potok poplavil več hiš, zato so krajani poslali peticijo na tedanji izvršni svet. Tako je prišlo do načrta za regulacijo potoka, ki ga je izdelalo VGP Novo mesto. Pred dvema letoma je bila po njem izvedena prva faza regulacije. Postavili so novo samodejno zapornico, ki jo štejejo Brestaničani za veliko pridobitev, saj narasla voda sama zniža zapornico. Takrat so regulirali še 150 metrov potoka gor- Brežiški svet še vedno brez predsednika Neuspele volitve - Kljub temu dobili tri podžupane BREŽICE - Na zadnji seji občinskega sveta bi morali izvoliti celo vrsto funkcij, a jim je uspelo izvoliti le tri podžupane: Darinko Cvetko-Šegota (SKD), Franca Zorka (ZLSD) in Antona Zorka (LDS). Za funkcijo podpredsednika občinskega sveta ni bilo pisnih predlogov, predsednika pa so izbirali med tremi imeni: Slavko Sušin, Zvonimir Škof-ljanec in Miha Škrlcc. V prvem krogu tajnih volitev je izpadel Ški leč, medtem ko v drugem krogu noben izmed preostalih dveh kandidatov ni prejel potrebne večine glasov (Sušin 10 glasov, Škofljanec 6,12 neveljavnih). Volitev za odbore in komisije ni bilo, ker je predsednik pristojne komisije zbolel, podpredsednika pa so pozabili imenovati. Po takem volilnem polomu je svetnik Jože Blažinč (SLS) menil, da se morajo stranke dobiti in se sporazumeti glede razdelitve stolčkov, kar bi omogočilo normalno delo za naprej. Da je treba dati dodatno možnost drugim strankam, je poudaril tudi Marjan Hladnik (SDSS), vendar sta predsedujoči župan Avšič in Bojan Petan (oba LDS) odgovarjala, da so ob sklicu seje vsi dobili poziv, naj dajo kandidature, napisano pa je bilo tudi, kdo jih lahko da, kdaj in kako. Brežiški svet tako še naprej ostaja brez funkcionarjev, čeprav se s 30. junijem županu po statutu izteče mandat za vodenje sveta. Potem lahko seje vodi najstarejši svetnik, župan Avšič paje omenjal tudi drugo možnost - da bi še pred koncem meseca sklicali izredno sejo samo za volitve. B. D. G. la, oziroma so jih porabili drugi, ki so imeli vse pripravljeno za naložbo. “Potrebna je bila sprememba projekta, kajti rudnik se je odpovedal mostu, po katerem je vozila železnica, zato je bila predvidena odstranitev. Tu so se vpletli še ljubitelji malih železnic z zahtevo po ohranitvi rudniške železnice. Sprejet je bil enoletni moratorij za železnico, ko se je moratorij iztekel, odločitve o ohranitvi in zaščiti železnice pa še ni bilo, smo most porušili. Zdaj so spet podaljšali moratorij, naša regulacija pa se nikamor ne premakne,” pravi predsednik sveta KS Brestanica Mirko Avsenak. Mirko Avsenak ZAKLJUČILI VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA KRŠKO - V Krškem so konec preteklega tedna zaključili večerno šolo podjetništva, ki jo je na pobudo Združenja podjetnikov Posavja organiziral Gea College iz Ljubljane. Sola se je začela 21. februarja, ko se je za izobraževanje odločilo 19 od 700 posavskih podjetnikov. Po 90-urnem tečaju so slušatelji v petek predstavili zaključne naloge in prejeli potrdila o končani večerni šoli podjetništva. vodno, kar je stalo 10 milijonov tolarjev, Elektrarna Brestanica paje sofinancirala še postavitev jeza. Krajane zdaj jezi, da še ni prišlo do uresničevanja 2. faze regulacije. Po številnih birokratskih ovirah pri pridobivanju soglasij so planirana republiška sredstva za ta projekt v višini 20 milijonov tolarjev izpuhte- Da bi projekt stekel, mora občina zgraditi cestni most proti obrtni coni po projektu, kar naj bi stalo novih 10 milijonov tolarjev. Ali se bo to zgodilo letos, je seveda veliko vprašanje, saj še ni občinskega proračuna. In tudi če se bo, se bodo po vsej verjetnosti Brestaničani letos spet pod nosom obrisali za republiška sredstva in za regulacijo potoka, saj bo gradnja nekaj časa trajala, pa tudi precej časa mora preteči, da postane novi most prevozen. Krajani tako lahko le upajo, da jim bo še nekaj časa naklonjeno vsaj nebo. B. D. G. 80 NOVIH DELOVNIH MEST - Pretekli petek so v Brežicah končno odprli novi prodajni center Inlermarket, v katerem ponuja svoje blago skoraj 30 bolj ali manj znanih podjetij; med največjimi so Živila Kranj, Kovinotehna, Turbo Schuh, Drogerie Marki, Nika iz Krškega, Dove iz Novega mesta, Baby center iz Brežic in drugi. V objektu bo svoje usluge ponujala turistična agencija TAJ, za gostinstvo pa bo skrbelo osebje Brežičanom že poznanega Splavarja. Vsi najemniki do otvoritve sicer še niso dokončno opremili prostorov, a kupci lahko pričakujejo, da jih bodo v naslednjih dneh. Ob otvoritvi se je nabrala množica gostov in kupcev, ki so jih privabili ugodni nakupi na otvoritveni dan ter bogata pogostitev, za katero so poskrbele kmetice iz Pišec, poleg njih pa tudi proizvajalci hrane in pijače, ki so na stojnicah ponujali svoje izdelke (na sliki). Poleg kulturnega programa so bili obiskovalci deležni tudi vožnje s turističnim vlakom po Brežicah. (Foto: B. D. G.) Zdaj gospodarijo z loviščem Lovska zveza ne prizna LD Sv. Duh- Kraju vračajo življenje MALI TRGOVCI BI SLI K OBRTNIKOM BREŽICE - Samostojni podjetniki, ki se ukvarjajo s trgovino, pozivajo Obrtno zbornico Slovenije, da jih sprejme v redno članstvo, saj bi le tako lahko bili deležni ustrezne strokovne pomoči in informacij. Tega od Gospodarske zbornice ne morejo pričakovati, saj je organizirana za večje in velike poslovne sisteme. VELIKI TRN - Lovci registrirane Lovske družine Sv. Duh so to pomlad že pridno gospodarili z dodeljenim loviščem: naredili so solnice in preže, posejali krmno njivo za divjad in vzpostavili stike s kmeti zaradi odškodnin. Nekatera društva na novo družino že naslavljajo vabila za sodelovanje, menda pa so se že normalizirali tudi odnosi z lovci LD Studenec, iz katere so se izločili. Zgodba je stara že več kot dve leti, zaostrila pa se je, ko je novembra lani SO Krško sklenila, da razveljavi pogodbo med SO Krško, SO Sevnica in LD Studenec, da spet ustanovi samostojno lovišče na območju Vel. Trna, kot je bilo do leta 1954, ter da ga dodeli v upravljanje tamkajšnji LD Sv. Duh. bili kot manjšina zapostavljeni, čeprav je polovica skupnega lovišča na območju njihove krajevne skupnosti in občine Krško. Vse se je dogajalo na območju Studenca, tam so bile veselice in tam je zrastel lovski dom. “Če je lovišče na našem območju, zakaj se ne bi kaj dogajalo tudi pri nas, ne pa da prihajajo tujci na lov, naš kraj pa od tega nima nič!” pravijo. Tako bodo poskusili z lovskim turizmom, prav kmalu pa bodo začeli graditi tudi lovski dom. B. D. G. ZDAJ TUDI DOLENJSKA BANKA - Celi vrsti bančnih izpostav v centru Brežic seje minuli petek pridružila še vse močnejša Dolenjska banka. Na slovesni otvoritvi sta govorila direktor banke Franci Borsan in župan brežiške občine Jože Avšič, prireditev pa so popestrili godba na pihala in v kostume oblečeni konjeniki s kmetije Zevnik (na sliki). “Ocenjujemo, da so Brežice vitalno območje, kjer se z veliko dinamiko povečujejo in odpirajo nove dejavnosti, "je dejal direktor Borsan in dodal, da Brežice ta dan dobivajo 100 novih delovnih mest: 80 v novem trgovskem centru in 20 v Dolenjski banki. Banka želi v tem letu odpreti 5 novih enot po Sloveniji, povečati sredstva banke najmanj za 10 milijard tolarjev, financirali velike projekte, vlagati v gospodarstvo in kreditirali občane. (Foto: B. D. G.) Občina Brežice bogata ■ z vodo! Lovci z Velikega Trna so z veseljem sprejeli takšne sklepe, drugače je bilo z LD Studenec. Taje sprožila spor o tem, v maju pa je tudi Zveza posavskih lovskih družin ob podpori vodilnih z Lovske zveze Slovenije in načelnikov posavskih enot državne uprave odklonila sprejem nove lovske družine med svoje članice. Menili so, da je treba počakati na nov zakon in da je odvzem lovišča sporen, saj ga zakon dopušča le v primeru slabega gospodarjenja. Razlog za tako opredelitev je bil strah pred podobnimi težnjami po drobitvi lovišč drugod po Sloveniji in tudi v Posavju. Konec meseca končno pitna voda tudi za vojake učnega centra Cerklje - Naložbe v vodooskrbo si kar sledijo - Kmalu bo večina občine pokrita z mrežo in dobro pitno vodo BREŽICE - Za brežiško občino je mogoče reči, daje dobro oskrbljena s kakovostno pitno v.odo, kar je zasluga bogatih zalog globinske vode pa tudi skrbno načrtovanega razvoja vodovodnega omrežja na območju celotne občine. Samo v zadnjih nekaj letih so vanj vložili več milijonov mark. Kako se bo zadeva razrešila, še ni jasno. Kot smo že napisali, lovci LD Sv. Duh gospodarijo z uradno dodeljenim loviščem, ta dodelitev paje bila tudi pogoj, da so se sploh lahko registrirali kot družina. Sami ne želijo zaostrovati zadev in se prepirati. Gre jim za to, da zdaj ko se je v njihovi krajevni skupnosti izseljevanje nekoliko zaustavilo, spet oživijo nekatere tradicionalne dejavnosti, med njimi tudi lovstvo. Po združitvi lovišč so delovali v LD Studenec, vendar menijo, da so NEVARNA VOŽNJA NA PRIKLJUČKU TRAKTORJA PODBOČJE - 20. junija ob 18. 20 se je 45-letni Franc S. z Gradca pri Podbočju peljal iz Prušnje vasi proti Mladju, na priključku traktorja pa je na kardanski škropilnici prevažal 15-letnega Jožeta S. iz Brezovice pri Podbočju. Pri vožnji po makadamu se je odpela varovalka kovinskega zatiča nosilca hidravlike, ki je držal škropilnico na nosilcu. Pri tem se je del škropilnice snel in padel na tla, v tistem trenutku paje Jože padel proti zadnjemu kolesu in se hudo poškodoval. Kot je povedal Darko Ferlan, ki je odgovoren za vodooskrbo pri brežiškem komunalnem podjetju KOP, zdaj gradijo vodovod proti krajevni skupnosti Cerklje ob Krki. Konec julija bo v Cerkljah že neoporečna pitna voda, sprva res samo v vojaškem učnem centru, kjer zdaj pitno vodo dovažajo. Sistem je grajen za vso krajevno skupnost, vendar bo ta še prej morala sofinancirati izgradnjo lokalnega sistema. Sedanjo naložbo je sofinanciralo tudi ministrstvo za obrambo, dobili pa so tudi sredstva iz naslova demografsko ogroženih. Vodovod od vodohrana na Čatežu do Krške vasi so že končali, slabo vreme in visok vodostaj v Krki pa sta povzročila nekaj zastoja pri prečkanju reke. KOP bo uvedel računalniško vodenje, da bo lahko nadzoroval in uravnovesil celoten sistem tako, da ne bo prihajalo do motenj. Za dobro oskrbo krajevne skupnosti Cerklje in celotnega gorjanskega dela občine bo treba namreč zgraditi še zajetje in dodatni vodohran na Prilipah. Gradnja je v načrtih za naslednje leto, ko bi radi pridobili tudi nekaj državnega denarja iz sredstev za demografsko ogrožena območja. Ko bo končana ta naložba, bo vode v sistemu dovolj tudi za oskrbo cerkljanskih vasi, če se bodo zanjo odločile. Tako bo na tem območju ostalo brez kakovostne pitne vode v kratkem le še nekaj manjših zaselkov po Gorjancih, ki imajo lastne vodovode. Oskrba z vodo je zdaj dobra tudi na območju Bizeljskega in Pišec (tu naj bi še letos zgradili vodovod Sv. Jedrt-Pavlova vas), pred kratkim so “odžejali” območje Sromelj in Brez- jega, medtem ko imajo Pečice in Križe lokalni sistem in nimajo težav z oskrbo. Težave so na višjih legah v KS Artiče, kjer lahko pričakujejo rešitev še letos, saj nameravajo pozno jeseni, ko bodo polja prazna, napeljati krak vodovoda od črpališča Glogov Brod proti Artičam. Na tega bi se lahko pozneje povezalo tudi Arnovo selo. Tudi letošnje leto še vedno (z zamudo) gradijo vodovodni sistem za Jesenice na Dolenjskem, Mokrice in Veliko Dolino. Pripravili so pogodbo s Termami Čatež, ki so dolžne sofinancirati izgradnjo vodovoda kot porabnik (grad Mokrice). Komunalno podjetje je nedavno prevzelo v upravljanje tudi vodovode KS Čatež ob Savi, tako da sc počasi približuje cilju - enotnemu sistemu vodo-oskrbe v občini. B. D. G. ZDAJ VEC LASTNIH RAZSTAV V MUZEJU BREŽICE - Posavski muzej pripravlja letos še dve lastni razstavi. Oktobra bo poučna razstava slikarskih stilov skozi čas, ki jo pripravlja prof. Alojz Konec s pomočjo nekdanjih in sedanjih učencev Gimnazije Brežice, druga pa bo arheološka razstava o Ajdovski jami v novembru in decembru, ki bo finančno enako zahtevna kot sedanja. Za naslednje leto pripravljajo veliko razstavo o uniformah na Slovenskem v letih od 1945 do 1995, saj muzej razpolaga z največjo depojsko zbirko uniform. Hm 3,5 KILOMETRA ASFALTIRANE CESTE - Krajevna skupnost Raka je tudi uradno bogatejša za 3,5 km asfaltirane ceste od Doienje vasi do Gmajne. Čeprav je bilo v programu za lani le polovico ceste, so se krajani odločili, da raje sami prispevajo del denarja in asfaltirajo cel odsek, saj je bila prej cesta ob dežju težko prevozna. Slovesne otvoritve, na kateri so se predstavili recitatorji, glasbeniki in plesalci folklorne skupine, vsi iz osnovne šole Raka, so se udeležili tudi tajnik občine Krško Vinko Bab, krški župan Danilo Siter in bivši predsednik izvršnega sveta Herman Kunej. Sedaj je ena prednostnih nalog na tem področju še cestni odsek iz Dolenje vasi na Gmajno, ki je bližnjica do magistralne ceste, Zabukovja in Bučke. (Foto: T. Gazvoda) Častitljivi jubilej metliške godbe Mestna godba v Metliki je ob svoji 145-letnici pripravila jubilejni koncert in tako odprla kulturne prireditve pod naslovom “Pridi zvečer na grad” “POT DO USPEHA” NA BREGU NOVO MESTO - V sredo, 12. julija, bodo ob 17. uri v gostišču na Bregu predstavili knjigo Milenke Trkovnik Pot do uspeha. To je že njena druga knjiga, ki jo je namenila “današnjemu človeku, ki sc tako zelo išče na svoji poti in ki tolikokrat pade na preizkušnjah življenja”. METLIKA - Mestna godba Metlika je v soboto pripravila slavnostni koncert ob 145-letnici dela. Ob tej priložnosti so Metličani na grajskem dvorišču tudi uradno odprli poletne kulturne prireditve pod naslovom “Pridi zvečer na grad”, ki so se z orgelskim koncertom pri Treh farah pričele sicer že teden prej. Okrog 45 godbenikom pod taktirko dirigenta Sandija Franka je prisluhnilo polno grajsko dvorišče obiskovalcev, ki so z gromkim aplavzom dosegli, da so jim godbeniki zaigrali še dve dodatni skladbi. Sicer pa so tudi tokrat s svojim pestrim program dokazali, da so kos različnim zvrstem glasbe. Metliško godbo na pihala, ki je Samoukov slikarski izbruh S prvo razstavo ljubiteljskega slikarja Branka Podobnika odprli nov razstavni prostor v Dolenjskih Toplicah DOLENJSKE TOPLICE - V podhodu, ki povezuje restavracijo in hotelska zdraviliška poslopja, so v petek, 30. junija, zvečer odprli prodajno razstavo, s katero so krstili nov razstaviščni prostor. Razstavi bi lahko rekli šentjernejska in dvakrat prva. Je namreč prva razstava šent-jernejskega ljubiteljskega slikarja Branka Kotarja in prva, ki so jo v zdravilišču pripravili v podhodu, kjer bodo poslej razstavljali svoja dela gostujoči likovni umetniki in kjer že stoji stalna zbirka del, ki jih je zdravilišču podaril slikar Janez Pirnat. K šentjernejskemu obležju razstave je poleg avtorja pripomogel še citrar Darko Duh iz Šentjerneja in šentjernejski župan Franc Hudoklin s kratkim naogovorm. O slikarju in njegovem deluje govoril višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič. Branko Kotar, brat veliko bolj znanega slikarja Jožeta Kotarja, se je na dolenjski likovni sceni pojavil povsem nenadno. V otroških letih je sicer rad risal in slikal, vendar pa po eni sami “zaresni” sliki, ki jo je naslikal pred dobrimi dvajsetimi leti na slikarksi koloniji v Velenju, ni prijel več čopiča v roke. Letos pa je prišlo do prave slikarske erupcije. Kotarje v dveh mesecih naslikal prek 40 slik (štirikrat več, kot jih je razstavljenih v Dolenjskih Toplicah). Po tem je res nekaj posebnega. Sicer pa je motivno in slogovno realist, izrazito navezan na krajino, ki mu v različni dnevni svetlobi poglavitni vir navdiha. Pred novopečenim slikarjem je, kot kažejo razstavljena dela, še precej truda, če se bo želel izviti iz povprečja ljubiteljskega slikarstva, priznati pa je treba, da je v svojih slikah barvno zelo enoten in svojski, kar daje zanimive iztočnice za ustvarjalno rast. M. MARKELJ POJOČE VZGOJITEUICE - Res prava škoda, da je bilo minulo sredo v novomeškem Domu kulture več prostih sedežev, kot si je prireditev, ki so jo pripravile vzgojiteljice novomeških vrtcev, zaslužila. Ubrana pesem pred tremi leti rojenega 13-članskega zbora vzgojiteljic, ki ga vodi Tončka Malenšek, je bila skupaj s povedanimi pesmimi prava priložnost za čuteče duše. Priložnosti, da bi la ženski zbor še slišali, bo zagotovo še nekaj, saj vzgojiteljice rade zapojejo povsod, kamor jih povabijo. Prireditev v začetku počitnic je bila namenjena tudi pohvalam. Podelili so jih vsem delavkam, ki so letos napredovale in si nadele nazive mentorja ali svetovalca. Nekatere delavke vrtca so prejele pohvale za dobro delo. Se posebej je bila priznanj deležna Julijana Lukič, ki je v letošnjem letu dopolnila svojo delovno dobo in odšla v pokoj. (Foto: J. Pavlin) PRVI LETNI PROMENADNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA !Z KOSTANJEVICE - Člani kostanjeviškega pihalnega orkestra so v petek, 28. junija, na kopališču v Kostanjevici pripravili prvi letni promenadni koncert: v dobri uri programa so zaigrali okoli 15 skladb. Godba je bila po 40-letnem premoru ustanovljena aprila lani, s skupnimi vajami pa so pod vodstvom dirigenta Tonija Homana iz Šentjerneja pričeli lanskega septembra. Omenjeni koncert je bil sicer napovedan za kresno noč, vendar ga je preprečilo slabo vreme, posta! pa bo tradicionalen. Kot je povedal predsednik godbe Andrej Jordan, se glasbeniki že pripravljajo na Kostanjeviško noč, ki bo 22. julija, in na praznovanje 145-lctnice godbe v Kapelah, kamor so povabljeni. (Foto: T. Gazvoda) med najstarejšimi v Sloveniji, so pred 145 leti ustanovili ljudje - imenovali so jih muziki - ki so želeli popestriti mestno življenje. V vseh teh letih so nastopili v številnih državah doma in v tujini, na državnih in cerkvenih svečanostih, na prireditvah narodne čitalnice, gasilskih manifestacijah, promenadnih koncertih, predpustnih zabavah, godovih, porokah, pogrebih, komemoracijah in še kje. Med obema vojnama so ob nedeljah in praznikih igrali na metliških trgih ali na gostilniških vrtovih. Med vojno so metliški godbeniki skupaj z inštrumenti odšli v partizane ter tvorili celo jedro godbe Glavnega štaba NOV in POS in igrali 5. maja 1945 v Ajdovščini ob razglasitvi prve slovenske vlade. prvič oblekli prav za tokratni slavnostni nastop. Lahko se pohvalijo tudi s tem, da so v godbi pretežno mladi, kar dokazuje, da društveno življenje v Metliki zopet oživlja, medtem ko starejši s prenašanjem bogatih izkušenj na mladi rod skrbijo, da se dolgoletna tradicija ne bi prekinila. Sicer pa mladi glasbeniki praviloma pridobivajo znanje v metliški glasbeni šoli in tudi to je eden od razlogov, da jim zahtevnejše glasbene zvrsti ne delajo preglavic. Kljub vsemu temu je slavnostni govornik na jubilejnem koncertu, metliški župan Branko Matkovič dejal, da jim danes, ko kulturi režejo tako tanko rezino kruha, težko kaj obljubi. Zagotovil pa jim je, da bodo tudi vnaprej uživali najmanj moralno podporo širše družbene skupnosti. Ne nazadnje tudi zato, ker so jim Metličani hvaležni, da so ne le glasbo, ampak tudi ime Metlike ponesli po domovini in onkraj njenih meja. M.B.-J. DARILO SLIKARJEV - Brata Božidar in Milorad Rupčič sta na razstave svojih del vsak po eno sliko podarila novomeški bomuru ■ sprejel direktor Splošne bolnišnišnicc dr. Tone Starc. (Foto: MlM) Brata, predana slikarstvi V restavraciji novomeške splošne bolnisni J r — -- - razstavljata brata Milorad in Božidar RuP^ NOVO MESTO - Prejšnjo sredo, 28. junija, zvečer so v restavraciji splošne bolnišnice, kjer že nekaj časa pripravljajo občasne likovne razstave, odprli prodajno razstavo del Milorada in Božidarja Rupčiča, ljubiteljskih hrvaških slikarjev, po rodu iz Karlovca, zdaj bivajočih v Novem mestu. Razstavila sta pastele krajin in mestnih vedut, o njunem slikarstvu pa je zbranim govoril višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič. Avtorja sta na koncu otvoritve podarila vsak po eno sliko bolnišnici kot njun dar za novo porodnišnico in duhovnega stopnjevanja. Narav*.®* služi zgolj kot izhodišče za oa ^ nje človekove notranje jj. pokrajine. Likovni svet do ^ ča pa je brez pretresov i po-njem ni eksperimentaln 4 nent, ampak gre za prcP1r |jko*«> dar do potankosti izgraj gjjlcaf' strukturo. Božovo krajin z bat' stvo s poudarjenimi °^r(^j.iirostor' s tem vpeljala navado, da avtor, ki 3 s pouoarjcim... “- prosu« uglašenimi loskvami bjc p skimi momenti u5pesI}.. jznP' določen motiv značilen 1 nava|’il ki izhaja iz realizma n} P jma’ fovizma, svoje iz.hod,^„jhkortf METLIŠKI GODBENIKI - Od leta 1850, ko so metliški “muziki” ustanovili mestno godbo, so v njej igrali številni godbeniki, zamenjalo pa se je tudi veliko kapelnikov. Vsi so po svojim močeh prispevali, da je godba dočakala tako visok jubilej. Danes prevladujejo v njej mladi glasbeniki, njihov dirigent pa je Sandi Franko. (Foto: M.B.-J.) razstavlja v bolnišnični restavraciji, podari bolnišnici eno svoje delo. Likovna prizadevanja obeh Rup-čičev so, kot je dejal Jožef Matijevič, del tradicionalne, toda novodobno preoblikovane slikarske prakse, ki jima omogoča, da videnje narave in njenih prvin ustrezno preoblikujeta in dodasta novo svežino in likovno vsebinsko vrednost. Pri tem Milorad Rupčič na svojevrsten način stilizira in sumira naravne oblike z metodo nekakšnega prikrivanja realnosti na račun notranjega čustvenega in izjemno občutljiva te "stvarja' njegovi uporabi 1^““, vel"1? la0 nehote zaide v osladno*, J T 0 mm novomeške vedute, kl) 0iStfU% najbolj priljubljena pn *1 > el pr* židarju Jakcu, slikar n. srečne roke. VediJte s . rajst del sicer zanimive ljubiteljsK M. MA** V Metliki je bila mestna godba vselej cenjena. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je veljala celo za nekakšno občinsko ustanovo. Vedno so se tudi trudili, da so bili godci prijetni za oko. Zamenjali so nič koliko uniform, najnovejše pa so Pet Zagrebčanov v SlovenskivllSl »dp, Meč . N Si Irbo No k V galeriji Hamer razstavlja 5 sodobnih in priznanih hrvaških slikarjev in Ustvarja vsak po svoje, vsi pa predavajo na Akademiji za likovno DVE PRIREDITVI METLIKA - Konec tega tedna bosta v okviru metlišlih kulturnih prireditev “Pridi zvečer na grad” kar dve prireditvi. V petek, 7. julija, bo ob 21. uri nastopila folklorna skupina Planika in kanadskega Hamiltona, ki bo pokazala slovenske in kanadske plese. V nedeljo, 9. julija, pa se bo ob 20. uri predstavila ruska folklorna skupina južnega Podmo-skovja iz Podoljska, imenovana Is-toki. Če bo slabo vreme, bosta prireditvi v metliškem kulturnem do- SLOVENSKA VAS - V galeriji Hamer so pretekli torek popoldne sočasno s srečanjem posavskih in zagrebških gospodarstvenikov odprli razstavo del petih sodobnih hrvaških likovnih umetnikov. V Slovenski vasi se bodo tako NAVDUŠIL V TORINU LJUBLJANA - Slovenski oktet je 26. junija gostoval v Torinu, in sicer je nastopil v dvorani Konservatorija G. Verdi. Številnim poslušalcem se je predstavil s klasičnim programom (Gallus, Schubert, Gounod, Čajkovski, Haendel, Haydn, Grieg, Foerster), deli slovanske pravoslavne liturgije, s priredbami nekaterih ljudskih in črnskih duhovnih pesmi, na koncu pa (na željo navdušenega občinstva) še z nekaj popularnejšimi skladbami. Gostovanja Slovenskega okteta doma in v tujini letos omogočajo Chemo, HIT Nova Gorica, Ljubljanske mlekarne, Obrtna zbornica Slovenije, Petrol in Radenska. Z razstavo želijo “odstreti pogled v dogajanje v sodobni hrvaški likovni umetnosti”, kakor je v uvodni besedi dejal Milan Bešlič. Gre za peterico visoko cenjenih avtorjev, ki so se potrjevali na vidnih samostojnih razstavah doma in na številnih mednarodnih razstavah v tujini ter prejeli tudi pomembna priznanja. Vsak od umetnikov sc je razvijal ločeno, vendar jih povezuje kolegi-alno sodelovanje, saj so vsi profesorji na zagrebški Akademiji likovnih umetnosti. Babičevo uvrščajo med najvplivnejše osebnosti sodobne hrvaške grafike, saj je prispevala k ponovnemu uveljavljanju klasičnih grafičnih vrednot. Šiško je vztrajal na ponovni uveljavitvi grafičnega lista. Njegovo ustvarjanje na področju grafike in slikarstva prevevajo izkušnje nadrealnega, je dosleden v slogu in izraznosti. Eugen Kokolje izhodišče za svoje slikarstvo našel v rodni istrski krajini, vendar krajine ne preriše, ampak jo razčleni, se zatopi v problematiko odnosov posameznih likov v njej in se motiva dotakne le z asociacijo. Bil je sodelavec mojstrske delavnice Krste Hegedušiča, zdaj pa je član galerije Forum v Zagrebu. O delu vseh treh doslej omenjenih avtorjev so na Hrvaškem izdali tudi monografije. Tudi Zlatko Kescr, sicer docent na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, je bil sodelavec Hegedu-šičeve mojstrske delavnice. Svojo ustvarjalnost gradi na bogastvu barv in posega v obm°9f JJasih P°5 tudi abstraktnega m ^ r.„\offlK spomeniških skulptu(r’ jlcci’’, zzs^&fSk avr-- ip zn**" !W grafikami, za katere J« |ep lastna tehnika inten^> J M.T. Vuco silovito, vseh štirih elemc ' b0; v .4 ^r. mirljivo pav nočn nju L t če se v oranžnem a ,n wji) poetično modre ° sjce'np/( U' črne luknje. ,S1'K vtcnt4, ne manjka, saj so^ ^ 1IV, 111MIIJ » J . ba samega s|ika']^[0in kontrastu z ambnm ^ koni' <4 loiskc mladosti i» "V ^ vzorniki in učite J''noSebcL^j l>N čutimo Predv^ko. J^ Jvjj Jona Gal Planinc bo do 31. avgusta razstavljal v grajski cerkvi Galerije Božic ar Jakac. gled,”jeo29-'e‘n^ek Ljubljane dejal ur. dejal a v tfSr ■ V Sik dežurni poročajo 3|"lctnfvEn A AVTA Nl VRNIL - ^Hclienn ’ 'Z okol'cc Krškega je »ili ni Di»*ayta do danes Se ni vrnil OSkodoval„a nr0ačuna- Podjetje je ^^..nSSSIhra- N IWe,“"IJ.u neznanec v gozdu SI^^SSSSK ^lknoSnK S?'65 le,niA T.jc Naogroia SUm icn kaznivega de-kt'je 28 inn 3 z "farnim orodjem, plr°ni s kov« 1 3 doP°ldne med pre-«la. K°so napadel J. T. iz Zloga- tf ?'do ■ Neznance Jc v Času j^aela n ; a,lz nczaklenjenc kleti ^Peljal knU Lcskovca pri Krškem V barv” Z mo,orjom APN 6S l l^feu OB TORBO - 2. Nh k?io5kodovanke M. V. iz ^Sno to>Kjek0pa,a'‘n ji ukradla * Vnte°dl^b«. v kateri je imela do-, aar- oblačila in ključe *JS? delavci ^Minalistične u SLUŽBE ^SmSSSSKS: ji S32"'!! 2cisk.pt'd us’ ' » °k° iztnalist*i pa Jssft&traaiE ■ S to! .VadCVmLjub,jani’ Praktični is i(i| IC|ie v Gotertic'6111 rU s*ovenske 9 Pokalo je, ker so spajali kovine Delavci Litostroja so po posebnem postopku spajali kovine - Prebivalce Koprivnika so eksplozije zelo vznemirile KOČEVJE - Prebivalci Koprivnika so bili nedavno zelo vznemirjeni zaradi eksplozij in valovanja zraka. Opazili so, da neznani delavci kaka dva kilometra od vasi varijo velike pločevinaste plošče. Sumili so, da pripravljajo skladišče za odlaganje atomskih odpadkov in da bodo tako na Kočevsko spet pripeljeli nevarne snovi iz drugih delov Slovenije. Na policijski postaji v Kočevju smo zvedeli, da so delavci Litostrojevega podjetja Expo Engineering, d.o.o., z dovoljenje občine Kočevje po posebnem postopku, ki se mu pravi eksplozijsko plakiranje kovin, spajali kovinske plošče. Delo so opravljali od 16. do 19. junija pri Koprivniku in da ne gre za nič nenavadnega. Minuli petek jc vprašanja o spajanju in eksplozijah pojasnil župan občincKočcvje Janko Veber. Podobno spajanje kovin so delavci Litostroja opravili že lani na območju Golobinjeka pri Podstenicah in ni bilo hujših posledic. Letos so spet zaprosili za dovoljenje, zato so skupaj iskali novo lokacijo in jo našli pri Koprivniku. Za tako delo ni potrebno posebno upravno dovoljenje, ampak le soglasje uprav-ljalca zemljišča, policijski postaji pa je potrebno prijaviti samo čas teh del. Občina je dala soglasje pod pogojem, da litostrojci upoštevajo veljavne predpise, ki pa zahtevajo, da bi morali dobiti še soglasje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije oz. Zavoda za gozdove, ki je lani izdal podobno soglasje. Litostrojevci so tokrat zelo pohiteli s spajanjem in so ga opravili še pred pridobitvijo potrebnega soglasja. Eksplozije so zelo vznemirile prebivalce Koprivnika. Prizorišče spajanja so si ogledali predstavniki občine, Zavoda za gozdove Slovenije in gozdarski inšpektor. O tem je napravljen tudi zapisnik. Ugotovljeno je, da je s spajanjem nastala škoda v gozdu, in sicer v dolžini okoli 100 m in širini 20 do 25 m. Popolnoma je uničenih kakih 20 dreves, na drugih pa je opazna škoda. Litostrojci so pripravljanj škodo plačati oz. popraviti, tudi tisto, ki so jo utrpeli zaradi strahu in drugega prebivali. j. PRIMC Kočevska stranpota SUMLJIVE MARKE - Dva bankovca po 200 DEM, za katere so upravičeno posumili, da sta ponarejena, so dobili 29. junija na Novi Ljubljanski banki v Kočevju. Oba so poslali v natančnejšo analizo. ROMSKA ROKOBORBA - 1. julija okoli 23. ure so se stepli štirje Romi pred Lovšinovo gostilno na Rudniku. Eden je bil tako poškodovan, da so ga morali odpeljati v zdravstveni dom v Kočevju. Vse štiri pretepače pa so policisti prijavili sodniku za prekrške. VREME IN DRUŽINSKI SPORI - V nedeljo, 2. julija, je bilo vreme vroče in soparno, skratka nezdravo. Zato ni čudno, da so bili policisti poklicani kar v štiri zasebna stanovanja, da bi pomirili domačine, ki so kršili predpise o javnem redu in miru s svojimi družinskimi spori. Vse kršitelje bodo napotili k sodniku za prekrške. HITREJE PO DALJŠI POTI -Zaradi delno zaprte avtoceste se vedno več turistov odpravlja na dopust na hrvaško pa tudi slovensko obalo preko Kočevja. Pot je sicer daljša, je pa promet tu še vedno redek in zato pridejo turisti po daljši poti na cilj prej kot po krajši. po dolenjski deželi • Če se vozniku na cesti pripeti, da mora nenadoma zamenjati kolo, ni pravzaprav nič nenavadnega - ustavi kje ob cesti, da čim manj ovira promet, in postori, kar je potrebno. Če se to zgodi ob 3. uri zjutraj, je sicer malo bolj neprijetno, a tudi to lahko doživiš, da ti kdo priskoči na pomoč. Takšno “srečo” je imel tudi 25-letni S. S. iz Novega mesta, ki je na parkirišču v Mačkovcu menjal kolo na avtu, ko so ustavili štirje neznanci z željo, da mu pomagajo. Vendar je eden izmed njih za pasom nesrečnega šoferja opazil črno torbico, ki je v trenutku postala bolj zanimiva kot kolo. Neznanci S. S. napadli, mu vzeli 6.000 tolarjev in se odpeljali novim dogodivščinam naproti. • Nekoga pa so bolj kot denar pritegnile strojene kože, ki jih je imet Žužemberčan na balkonu. Med 1. in 2. julijem je neznanec prišel pod balkon in jih odnesel neznano kam, s tem pa lastnika oškodoval za 82.000 tolarjev. Če je neznanec včlanjen v katerega od društev proti mučenju živali, mu je pol oproščenega. • S kreditom se da marsikaj narediti, seveda ga je potrebno tudi odplačevati. Očitno pa je neznanec, ki je prišel 29. junija v Dolenjsko banko v Metliki, hotel le denar, za odplačevanje pa si je omislil drug sistem. Zamislil si je kredit v višini 1.600.000 tolarjev in prošnji priložil ustrezno dokumentacijo. Ko je uslužbenka začela preverjati, ali je neznanec res zaposlen v podjetju, za katero je imel potrdilo, jo je ta popihal. Pol leta zapora za poskus vloma Roman Brane Brajdič trdi, da o zadevi ne ve nič - Je poškodba na obrazu res nastala pri vlomu ali kje drugje? - Veliko dokazov o njegovi krivdi NOVO MESTO - 20. marca ponoči je nekdo vlomil v hišo Jožeta D. iz Prečne. Lastnik je dva vlomilca presenetil. Ker je izgledalo, da ima eden v rokah orožje in je z baterijo svetil v notranjost, Jožetovo klicanje na pomoč pa ju tudi ni odgnalo, je Jože skozi odprtino razbite šipe zamahnil z nožem. Neznanec je zacvilil, saj gaje očitno med zamahom poškodoval, kljub temu pa sta vlomilca pobegnila. Dva dni kasneje so policisti prijeli Romana Braneta Brajdiča, ki je imel poškodbo na glavi. OD takrat je v priporu, prejšnji teden pa se je na okrožnem sodišču končala glavna obravnava, na kateri je senat odločil v njegovo škodo. c\ ^uV^ARt,^A PO KOPALI-V >>kob,%U: Kako daleč od S hljčn° Poka‘ln/e ne kat eri h, se je ^k^L^°n\Udi',ap0k0- Slt,° (>noZ£ ■ ln,]erne)u’ sai 1 / K>dSD8Je J".Je. b,l° več) S % Jfj* na CI, “r,skinu ploščami, A KA >e zUnu Pf‘,rdil< >eta 1992. |C> ^,oTPTn,h 123 imen žrtev iti-jj '- 0' v, 'c s5i k1 / %Svetov,£, • ' 123 ‘"'en žrtev ' z ie, okoliških vasi, KrASe‘letiih “TA? Am niti P° ■ f ■'% ne S'ede na to, na °'G iSo,z8obili življenje ‘a. je Ro Pumi 33-letni Roman Brane, oče dveh otrok, nezaposlen in z nadomestilom 45 tisočakov mesečno - bil je že večkrat pravnomočno kaznovan - je sicer trdil, da v Prečni ni bil in da o zadevi ne ve nič, rano na obrazu pa je, kot je trdil, dobil v Mirni Peči, kamor je šel s kolegom in se tam zgrabil s Stjepanom. Ko sta padla na tla, sicer ni občutil, da bi se kam udaril, vendar je v avtu opazil, da mu teče kri. Po obleki pa ni bil krvav, saj je takoj vzel prvo pomoč, sam oskrbel rano in ni iskal zdravniške pomoči. Pri hišni preiskavi so pod Romanovo posteljo našli baterijo, na kateri so bili sledovi krvi, ki jc bila iste skupine kot kri na nožu in v hiši. Tudi Stjepan je povedal, da Roman ni padel in tudi ni bil poškodovan, vendar je kljub tem dokazom zatrdil, “da priseže pri Bogu, da on ni bil.” Na prostoru, kjer se jc Roman tepel, ni bilo sledov krvi, Roman pa je dejal, da je bilo takrat veliko snega in se zato ni poznalo. Čeprav mu je sodnica postregla s fotografijami, na katerih se vidi kopna cesta, je Roman trdil, daje sneg že sko- |)°7 S — ii — cf/ Si A^'2?juiE V1 POLOVIC1 V SilK' 'z 'Ja ob 12.20 je 20- Sitnobi j, fmcs,a v°zi| i°- M 'Ta se j,',ZGortnJ^ vasi pri ^^5,“'«“"“.......... f/(MG°renValaso- k v>&asi >val-, * ’ nesreči se je • aia sopotnica v avtu I. m se zdravi v ' ,VbA.ko|ssa,i8:.JuniJaob 19.50 g:if^ ste v nepreglednem vozišča in se J K n‘ kranO, b!llm avtomobi- ...........................- umikal na bankino, vendar je kljub temu prišlo do trčenja. Motorist seje hudo poškodoval, pri vožnji pa ni uporabljal čelade. ZAPEUAL PRED AVTO - 1. julija ob 13.10 se je na Čatežu ob Savi v neposredni bližini Hladilnice Agraria zgodila prometna nesreča. W. D. Michael iz Amerike je s kolesom nenadoma zapeljal pred avto, ki ga je vozil Darko Ž. Kolesar se je lažje poškodoval. Zanj bodo napisali predlog sodniku za prekrške. NEPREVIDNO Z MOTORNIM KOLESOM - 65:letni Avgust B. iz Krškega je 1. julija ob 22. uri vozil motorno kolo po regionalni cesti iz Koprivnice proti Malemu Kamnu. Ko je v Velikem Kamnu pripeljal na most čez potok Brestanica, je vozil preblizu robu, je z desnim stojalom za noge drsal po 15 cm visokem robniku in skozi celo križišče ter padel. Pri tem se je hudo poškodoval. pncl. Slavko B., ki je Romanu in kolegoma posodil avto, s katerim so se odpeljali v Mirno Peč, kjer naj bi Roman dobil poškodbe po glavi, je povedal, da avto ni bil nič krvav, pa tudi prva pomoč je ostala takšna, kot je bila. Vinko B., ki je bil tistega popoldneva v istem avtu, se • Ker je zagovornik obtoženca na prvi glavni obravnavi 9. junija predlagal, da se opravi rekonstrukcija na kraju samem, so to prejšnji teden tudi opravili, vendar je pokazala, da Romana oškodovanec ni mogel poškodovati po obrazu, čeprav je bila Romunova poškodba vreznina. Njegov zagovornik meni, daje kri Romanovega tipa najpogostejša, suj jo ima 42 odst. populacije, zato ne more biti identifikacijsko sredstvo, možno pa je, da je rano dobil na drug način. Čeprav je v tem primeru veliko dokazov za in proti, je senut^retehtal oboje in ugotovil, da veCnafokazov govoril v prid obtožnici. Za takšno kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen do petih let zapora, Romanu pa so prisodili pol leta zapora in do pravnomočnosti sodbe zaradi ponovitvene nevarnosti podaljšan pripor. spominja Romanovega pretepa s Stjepanom. Povedal je, da je bil Roman, ko je prišel nazaj v avto, okoli ust krvav, brisal pa seje z neko cunjo in ni uporabljal prve pomoči. Lastnik hiše, v katero so posku- šali vlomiti, je povedal, da seje oseba, ki jo je ranil, prijela nekam za prsni koš in ne za obraz. Tudi na sodišču je bil Jože mnenja, daje bil moški, proti kateremu je zamahnil z nožem, bolj svetel, čeprav ga ni videl v obraz, zato ne more trdili, ali je osumljeni pravi, Romanove prsi pa so nepoškodovane. T. GAZVODA S Protektom je varno Protekt in Utrip skupaj s Tilio pokrivata vse s področja protivlomnega in protipožarnega varovanja NOVO MESTO - Prejšnji četrtek in petek sta bila v prostorih zavarovalnice Tilia dneva odprtih vrat podjetja Protekt, d.o.o., iz Novega mesta, ki se ukvarja z varovanjem premoženja in oseb. Ponuja najsodobnejše alarmne naprave, ki jih je možno priključiti na nadzorni center, ki deluje 24 ur dnevno. Pri tej dejavnosti sodelujeta podjetje Utrip iz Novega mesta, ki montira in servisira alarmne naprave, ter zavarovalnica Tilia, ki po zavarovalniških pogojih pri montaži alarmnih sistemov nudi 10 do 40 odst. popusta.Tako so si lahko obiskovalci ogledali najsodobnejše alarmne naprave, primerne za objekte vseh velikosti, video-nadzorne sisteme, novo pristopno kontrolo za registracijo delovnega časa in kontrolo gibanja, vso opremo varnostnih služb od oborožitve in neprebojnih jopičev do sredstev za izobraževanje, radijskih zvez in drugega. Podjetje Protekt, ki deluje 5 let, in ima 14 strokovno izobraženih ljudi, poleg že omenjenega varovanja nudi servis v osmih urah, organizira dnevne prevoze gotovine, izobraževanje v ravnanju z orožjem in tečaje streljanja, spremstvo izrednih pošiljk in oseb, organizira in varuje prireditve. Na območju Bele krajine ima svojo izpostavo v sodelovanju s podjetjem Berkopec, d.o.o., ki opravlja intervencijo v primeru alarma. Podjetje Protekt jc bilo v Sloveniji druga takšna firma, danes jih je okoli 45, v prihodnje pa bodo delo lahko opravljala le podjetja z licenco zbornice poklicnih varnostnih služb. Vse večja potreba po varnosti se kaže tudi v naraščajočem zanimanju strank za alarmne naprave. Tako so cene celo s tujino konkurenčne, saj so vse alarmne naprave uvožene brez posrednikov, del pa je plod tudi domačih proizvajalcev. Tako jc na primer alarmni sistem za stanovanjsko hišo, ki vljučuje alarmno centralo, šifrator, modemski pozivnik in 5 senzorjev, stane 1.250 nemških mark, kar se torej lahko izplača že ob prvem poskusu vloma. T. G. DAN ODPRTIH VRAT PODJETJA PROTEKT- Obiskovalci so si lahko prejšnji teden v zavarovalnici Tilia med drugim ogledali tudi opremo varnostnih služb. (Foto: T. G.) Z AVTOM V DREVO SEVNICA - 2. julija ob 3.15 je 22-letni Damjan U. iz Trebnjega vozil avto po cesti Pijavice - Spodnje Mladetiče. Ko je pripeljal do pre-gjednega ovinka, kjer je tudi križišče cest proti Tržišču oziroma Mokronogu, je zaradi neprilagojene hitrosti in pod vplivom alko- hola zapeljal na travo in nato čelno trčil v drevo. Voznik se je lažje poškodoval, 17-letna sopotnica Matejka P. iz Novega mesta pa težje. Sopotnica 17-letna Sabina O. se je lažje poškodovala, 18-letna Stojana P. in 18-letna Aleksandra P. pa težje. Vse tri so iz Trebnjega. Zoper Damjana U. bo podana kazenska ovadba. “Branil sem samo svoje živi jenje” J < Jožeta Z. iz Brežic, ki je obtožen umora Husa O. iz Zagreba, je sodišče spoznalo za krivega uboja na mah, saj je med sporom prekoračil silobran - 4 leta zapora UBIL GAJE ELEKTRIČNI TOK BREŽICE - 1. julfja je 38-letni Franc S. iz Brežic ome-taval vhodni prostor v svoji stanovunjski hiši. Po konču-nem delu je pri prapju elek-tirčnega mešalca z golo roko prijel za fazo električnega vodnika in tok je stekel skozi Erancevo telo. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico, kjer so ga poskušali oživiti, vendar so bile poškodbe prehude in je umrl. NOVO MESTO - Na okrožnem sodišču v Novem mestu seje prejšnji teden končalo sojenje Jožetu Z. iz Brežic, kije 5. novembru lani, daje obvaroval svoje življenje, s sekiro pri zidanici ubil Husa. Kazenski zakonik RS za takšno dejanje predvideva kazen od 1 do 10 let zapora, v primeru prekoračitve silobrana pa je možno kazen celo opustiti, vendar tega sodišče zaradi močne prekoračitve - Jože je namreč Husu zadal več kot 25 udarcev - ni storilo. Jože in Huso sta bila pred usodnim dnevom kolega. Tudi 5. novembra, ko sta se odpravila k Jožetovi zidanici, je bilo sprva vse normalno; Jože je Husu nabral solato, zelje in krmo za hrčke, ves čas pa sta pila, kar je očitno usodno zapečatilo njuno prijateljstvo in Husovo življenje. Huso je v zidanici padel in se pri tem po obrazu tudi poškodoval. Jože mu je pomagal vstati, po tem padcu pa se je čisto spremenil. Ko sta se pogovarjala, je Huso Jožetu med drugim rekel, da ne bo več tlačil zemlje, češ da je on sam demon. Ko se je Jože vrnil iz gozda, kamor je stopil za nekaj trenutkov, je Huso s sekiro zamahnil proti Jožetu, vendar je ta udarec prestregel. “Od trenutka, ko sem mu iztrgal sekiro iz rok, se ne spominjam ničesar več,” je povedal Jože, ki je bil od takrat dalje v priporu. Na prvi obravnavi so zaslišali kar nekaj prič, prejšnji teden pa še Branka P., ki je poznal oba, vendar ta o njih ni vedel povedati nič slabega in dogodka sploh ne more razumeti. Za Husa je dejal, da jc bil res dober človek, a je včasih rad zafrkaval in tudi pil, vendar ne on ne Jože nista bila agresivna. Da je med Jožetom in Husom res prišlo do spora, kažejo tudi sledovi na oblačilih; na obeh so našli sledove obeh. Na prejšnji obravnavi je svoje mnenje o Jo- žetovem stanju izrazil psihiater dr. Lokar, tokrat pa še dr. Kobal, ki je povedal, da pri obtožencu niso našli duševnih bolezni ali sprememb v značaju, ki bi ga označevale kot nasilniškega, sklepa pa, da lahko v kakšni od kritičnih situacij odločno reagira. Dr. Kobal obtožencu verjame, da je bil napaden, dogodka pa se Jože ne spominja zaradi komplicirane pijanosti (oba naj bi imela po nekaterih ocenah celo več kot 2,8 promila alkohola v krvi), ki je povzročila kratkotrajno motnjo spomina, saj se v času do prihoda policije na kraj dogodka spominja številnih podrobnosti, nekaterih napačno, določenih izsekov sploh ne. Dr. Kobal v nasprotju z dr. Lokarjem meni, da pri obtoženem ni šlo za patološki opoj. Ta namreč zahteva popolno izgubo spomina, blodnje, halucinacije in takojšen globok spanec, pač pa govori o komplicirani pijanosti, ki lahko nastopi pri vsakem uživalcu alkohola, k temu pripomorejo še telesne in duševne značilnosti, v omenjenem primeru pa tudi sprememba okoliščin, ko je pokojni izražal neprimerne misli in postal napadalen. Komplicirana pijanost in povišana razdraženost sta pri obtožencu zmanjšali možnost razumeli dejanje. Izvedenci so se spraševali, kakšno duševno stanje je v tako kratkem času nastopilo pri pokojnem. Po mnenju dr. Lokarja jc šlo gotovo za patološko spremembo, ki je bila tudi spodbuda za dejanje s trenutno odločitvijo. Senat se ni.strinjal z mnenjem okrožnega državnega tožilca, da je šlo za umor na grozovit način, saj seje vse zgodilo v nekaj minutah. Zaradi močne vinjenosti so bile bolečine manjše, Jožetu pa tudi ne moremo očitati, da je žrtev mučil. Jože jc celotno obravnavo prenašal hladno, po mnenju njegovega zagovornika je bil pripravljen sprejeti vsako kazen, saj mu je najpomembnejše to, da si je rešil življenje in mu sedaj nihče ne more vzeti več, kot je dobil po končanem obračunu. V življenju je pač tako, da že majhna iskrica povzroči ogromen ogenj, kar se je zgodilo tudi v tem primeru. “Ostal bi eden, z refleksno reakcijo obrambe pa si je Jože rešil življenje. In če rešuješ življenje, je dopustno vse,” je menil zagovornik. j GAZVODA * Senat okrožnega sodišča iz Novega mesta je Jožeta Z. iz Brežic spoznal za krivega, saj je v obrambi na mah ubil Husa O., vendar je meje samoobrambe prekoračil. Ko je Jože zagledal v Husovih rokah sekiro, sta se začela ruvati, Jože mu jo je iztrgal ter ga z njo vsaj 26-krat udaril. Poškodbe kažejo, da se mu je Huso izmikal. Ko je torej žrtev bežala, ni šlo več za obrambo, pač pa močno prekoračitev, zato je Jožetu sodišče prisodilo štiri leta zaporne kazni, čeprav kazenski zakonik v primeru prekoračitve silobrana predvideva tudi opustitev kazni. Sloveniji je manjkal še en Lekše Na svetovnem ekipnem prvenstvu skupine B v speedwayu v Krškem je Sloveniji z odličnim domačinom Gerhardom Lekšetom na čelu za las ušla uvrstitev v svetovno skupino A ŠPORTNIKI KOČEVJA KRŠKO - Če bi imeli v slovenskem moštvu dva Gerharda Lekšeta, bi bila naša speedwayska ekipa 27. avgusta v Pockingu ena izmed sedmih udeleženk svetovnega ekipnega prvenstva skupine A, tako pa so se morali slovenski speedwayisti zadovoljiti s tretjim mestom oziroma z največjim ekipnim uspehom v zgodovini tega športa v Sloveniji in zanesljivim obstankom v lani priborjeni skupini B. KOČEVJE - Športna zveza Kočevje je razglasila najboljša športnika in moštvo za minulo tekmovalno sezono. Med športniki je bil brez konkurence najboljši Gregor Komac, namiznoteniški reprezentant in najboljši igralec NTK Melamin. Lidija Stevanič, članica kegljaškega kluba Kočevje, je bila razglašena za najboljšo športnico. Namiznoteniški klub Melamin je najboljše moštvo v tekmovalni sezoni 1995/%' M.G. Konkurenca na tekmi svetovnega ekipnega prvenstva skupine B zago- tovo ni bila lahka, saj so si na štadionu Matije Gubca v Krškem druga drugi STRELCI SPET USPESNI SEVNICA - Na državnem tekmovanju strelcev z velikimi kalibri, ki je bilo 1. julija na Radni pri Sevnici, je s samokresom Ludvvig Dvojmoč (Kobra team Šentjernej) osvojil tretje mesto, Jože Godina (Krško) je bil četrti, Samo Jakše (Kobra team) pa peti. V streljanju z revolverji je Marjan Čeplak (Krško) zasedel drugo mesto, med ženskami pa je bila tokrat najuspešnejša Mateja Lampe (Kobra team Šentjernej). Kladivarska družina Kozmus Brat in sestra sta postala državna prvaka v metu kladiva - Simona je poleg tega postavila državni rekord STREET BALL NA NOVEM TRGU NOVO MESTO - Novomeška agencija za šport bo v soboto, 8. julija, ob desetih dopoldne pripravila enega izmed 11 slovenskih kvalifikacijskih turnirjev v ulični košarki. Do večera se bodo na novomeškem Novem trgu v igri tri na tri na en koš merile štiričlanske ekipe v štirih kategorijah: od 12. do 15. leta, od 16. do 20. leta in nad 21. letom v ženski in moški konkurenci. Tekmovalci iz Dolenjske se lahko prijavijo osebno na novomeški agenciji za šport, ki domuje v novomeški športni dvorani. NOVO MESTO - Na posamičnem državnem prvenstvu v atletiki za mlajše mladince v Kranju so atleti iz Posavja in Dolenjske osvojili kopico medalj. Brežičani so kraljevali v svojih disciplinah. V metu kladiva so dosegli trojno zmago, državni prvak pa je postal Primož Kozmus, drugi je bil Silvio Jagič in tretji Vcrncs Mešič, medtem ko je bil v skoku ob palici prvi Ivan Kostevc. Pri dekletih je Primoževa sestra Simona Kozmus zmagala in dosegla mladinski državni rekord v metu kladiva, ki sedaj znaša 40,64 m, v metu diska pa je bila tretja. Po dve medalji sta osvojila tudi Miha Durič, ki je bil v teku na 100 m tretji, v teku na 300 m pa z odličnim časom 35,12 drugi, in mlada, izjemno nadarjena Sevničanka Petra Radišek, ki je bila na 1.000 m druga in tretja na 600 m. Medalje so osvojili še: Novomeščan Gregor Rovan bron v skoku v daljino, Novomeščan Matjaž Ravbar bron v teku na 200 m, Novomeščanka Melita Hoh-njcc bron v troskoku, novomeška štafeta srebro na 4 X 100 m in bron na 4 X 300 m. Triatlonci v Kočevju Državno prvenstvo - Odlično tudi Novomeščani MOKRONOŠKA FINALISTA - Čeprav je nagradni sklad sobotnega teniškega turnirja v Mokronogu znašal le 150 tisoč tolarjev, so na njem nastopili tenisarji s treh celin. Kljub temu, da so prireditelji od tujcev, ki so prav v Mokronogu začeli svojo evropsko turnejo, veliko pričakovali, sta Avstralec Gilbert in Američan Chun izpadla v četrtfinalu, drugi Avstralec Broughton pa v polfinalu. V finalu sta se srečala dva izmed najboljših slovenskih igralcev tenisa - Blaž Trupej (levo) in svetovni mladinski podprvak do 14. leta Andrej Kraševec (desno). Na koncu je s 6:3 in 6:3 zmagal bolj izkušeni Trupej. KOČEVJE - Kočevci so v soboto s pomočjo ljubljanskega triatlonskega kluba v okolici Kočevja pripravili državno prvenstvo v triatlonu, v disciplinah sprint in klasik pa seje tokrat pomerilo blizu 200 tekmovalcev. Med člani je zmagal nekdanji novomeški triatlonec Igor Kogoj, ki sedaj tekmuje za Ljubljano, nad Damjanom Žepičem iz novomeškega kluba in Ljubljančanom Janijem Tomšičem, med članicami pa Nataša Nakrst Kosmač. Med mladinci je bil najhitrejši Domen Denša iz Ljubljane, drugi je bil Peter Sajevec iz Novega mesta in tretji Kranjčan Peter Zevnik. Ekipni državni prvaki so med člani postali tekmovalci Sloge iz Idrije, med mladinci pa Novomeščani (Peter Sajevec, Goran Vidic Pešič in Jože Jakša). Na osnovi izidov prvenstva so izbrali tudi člane državne reprezentance za evropsko prvenstvo na Švedskem. Od Novomeščanov sta se tja uvrstila Damjan Žepič in Peter Sajevec. Lipejev memorial Božiču in Koltu Lepe predstve na veliki konjeniški prireditvi na krškem hipodromu pri Bregah - Domača zmaga v drugi točki sporeda - Memorial dobil Ljubljančan - Oražmova zmaga na črti KRŠKO - Le nekaj manj kot 1.000 gledalcev si je v soboto v hudi vročini ogledalo zanimivo in dovolj kakovostno kasaško prireditev, ki jo je na hipodromu pri Bregah uspešno izpeljalo številčno skromno moštvo krškega konjeniškega kluba Posavje. Domači rejci so največ dosegli na drugi dirki, na kateri je zmagal Martin Mars s 4-letno kobilo Kredo II. ni prepotrebnih spremljajočih objektov, čeprav si jih člani kluba, ki premore 7 dirkačev in 12 tekmovalnih konj, že dolgo želijo. Kljub temu da krški konjeniški klub deluje z manjšimi prekinitvami deluje že 70 let in v Posavju vsekakor obstaja konjerejska tradicija, tamkajšnji ljudje ne kažejo posebnega zanimanja za kasašlvo, ki drugod po Sloveniji na tribune hipodromov privablja na tisoče ljudi. Čeprav je takratna oblast leta 1957 konjeništvo kot šport bur-žoazije hotela načrtno ukiniti in hipodrom predelala v štadion za spcedway, rejci konj niso obupali. V gramozni jami pri Bregah so leta 1982 zgradili nov hipodrom, ob katerem pa še sedaj Čeprav Dobovčan Ivan Humek mlajši letos tekmuje za šentjernejski konjeniški klub, so njegovi uspehi razveselili Posavce. Humek je namreč na 4. dirki s kilometrskim časom 1:23,1 s 5-letnim Findijem II, čeprav ni veljal za favorita, zmagal, na šesti dirki, ki je štela za memorial Ivana Lipeja, pa je bil s 7-letnim Figarom Asom s kilometrskim časom 1.20,1 tretji, medtem ko je prehodni pokal iz rok Lipejevega vnuka prejel Miro Božič, ki je s Koltom dosegel kilometrski čas 1:19,2 in premagal favorizirana Sagajevega Durasa, Slavičevega Albatrosa. VODIL LE DO CILJA - Posebno zanimiva in do konca napeta je bila 7. dirka, na kateri so se pomerili 3- do 12-letni uvoženi kasači, med katerimi so nekateri letos zaslužili že več kot 10 milijonov tolarjev. Marko Slavič se je s Cliarlijem SomolMem takoj po štartu prebil na čelo in uspešno zaprl najnevarnejše tekmece, ki so mu celih 2100 metrov sledili na korak, ko je Slavič (na sliki še vodi) tik pred ciljem že dvignil roko, ga je na sami ciljni črti prehitel Damjan Oražem z Benjaminom C Leejem. (Foto: 1. V.) V sedmi dirki uvoženih kasačev je zmagal Damjan Oražem z Benjaminom C Leejem, Marko Slavič mlajši, ki je s Charlijem Somo!lyem vodil celo dirko pa je bil na koncu drugi. Oba sta dosegla kilometrski čas 1:17:8, tretje mestojesčasom 1:17,9 zasedel Janko Makoter s Call a Truce, četrto pa z istim časom Lojze Gorjanc z Meadow Meritimom, medtem ko je bil šentjernejski voznik Vojo Maletič s Tramškovim Jerseyem Lawom s kilometrskim časom 1:18,2 šesti. Na koncu prireditve so se med sabo na dirki dvovpreg pomerili še kmečki konji, skoraj enkrat hitrejša od vseh ostalih pa sta bila ponija Tomi in Fredi, ki ju je vodil lastnik Janez Runovec. stopile nasproti reprezentance Finske in Norveške, za kateri vozijo profesionalci iz slovite skandinavske lige, Ukrajine, ki igra vidno vlogo v ruski ligi, pa nekdanji svetovni ekipni prvaki Novozelandci in vedno nevarni Avstrijci ter Latvijci. Vsaj pet od teh reprezentanc bi morali premagati domačin Gerhard Lekše ter Ljubljančana Martin Peterca in Gregor Pintar. Slovenija se se je najprej pomerila z Latvijo, zmagal je Andrejs Korolovs, Lekše je bil drugi in Peterca, ki sicer kot prvi Slovenec nastopa v angleški poklicni ligi, tretji, izid pa neodločen 3:3. V peti dirki se je Slovenija pomerila z Ukrajino, ki jo je lani v skupini C premagala s 5:1, tokrat pa sta bila Ukrajinca močnejša - Lekše je bil spet drugi, Peterca pa četrti. LEKŠE BORBENO DO KONCA - Slovenska reprezentanca se je najprej pomerila z Latvijo, že v prvem nastopu pa je domači as Gerhard Lekše (na sliki skrajno levo) navdušil z izjemno borbeno in požrtvovalno vožnjo, čeprav je bil tokrat Latvijec Korolovs (spredaj) premočan. (Foto: I. V) V dvoboju s Finsko je Petrco zamenjal Pintar, kar sc je izkazalo za dobro, a žal prepozno potezo vodstva slovenske reprezentance, saj je tokrat Lekše zmagal, Pintar pa je bil drugi; enak vrstni red je bil kasneje tudi v dvobojih z Avstrijci in Novozelandci, s čimer sta se naša dirkača po točkah izenačila z drugouvrščeno Ukrajino. Da bi dobili poleg Norveške še drugo reprezentanco, ki bo napredovala v skupino A, kjer ju čakajo Nemčija, Italija, Madžarska, Češka in Velika Britanija, sta morala na stezo še enkrat oditi najboljša voznika slovenske in ukrajinske reprezentance. Gerhar-du Lekšetu, ki je zbral skupno 15 od 22 točk slovenske reprezentance, seje zoperstavil najboljši Ukrajinec Igor Marko, ki je tako kot Lekše in Norvežan Gunnestad zbral 15 točk. Zakaj novinarska kritika? Velike športne prireditve zagotovo niso same sebi namen, še na/^J pa so namenjene organizatorjem, čeprav se ob obisku nekaterih * movanj človeku nehote vsiljuje taka misel. Po eni strani je naloga orgu^ izatorjev, da tekmovalcem omogočijo varen nastop v skladu z večje število gledalcev in da je o lem korektno obveščeno čim večje itfd j ^ lo bralcev časopisov, televizijskih gledalcev in radijskih poslušalcev,!«i manj pomembna naloga prirediteljev, ki pa se jim prav tu včasih r zatakne. Nekaterim očitno ni jasno, da novinarji svojega poklica ubrali 7 uto da hi v/ 7a st fini nvlrdnli niibnvn nrirpditPV. tCtnVCC OD SP cev. Da se tisto, kar ni zapisano v časopisu, sploh ni zgodilo, v vedno velja. ,- n0 Če so se organizatorji tekmovanja, kakršno je bilo svetovno e P' prvenstvo v speedwayu v Krškem, ki bi moralo biti v vsakem oziru tem J pripravljeno, izkazati kar se tiče tekmovalnega dela, jim je to zag ^ spodletelo pri novinarjih. Kar nekaj jih je imelo velike težave, da so sp lahko prišli na prizorišče, saj so press center zaklenili že po! ure Pj < Startom, že pred lem pa jim je zmanjkalo brezrokavnikov z oznako P ^ za fotoreporterje in priponk za ostale novinarje. Ko seje i začelo, se je fotoreporter pomembnega slovenskega časopisa še vet . eporterpomembnega slovenskega casupu" . n jn pira! z redarji, ki jim ni mogel razložiti, da je press center že zaideJ ^ da tam ni nikogar, da oznak “press" ne more dobiti in da bi kiju ^ rad poročal z njihove prireditve. K sreči sem novinar Dolenjskeg ^ prišel na prizorišče pravočasno in sem imel izpolnjene vse p poročanje, česar žal ne morem trditi za nekatere svoje kolege iz redakcij. A . __ lnin p Ves čas tekmovafija je bil press center zaklenjen, nov‘nar^en-i!une, & bil na voljo niti en telefon, niso jim dovolili dostopa do dela tn bil na voljo niti en telefon, niso jun dovolili dostopa do aeiu jim je bil namenjen ponavadi, ker so so si od tam tekmovanje lan ^ dovali le pokrovitelji in maržoretke, medtem ko so morali novina ja poročila pisati stoje ali pa na kolenih, ukleščeni med ostale l Kaj o takem ravnanju mislijo tisti, ki so organizatorjem podan\ da bi s tem podprli prireditev, da bi sc o njej veliko in lepo g°v jtflo pisalo, samozadostnim funkcionarjem AMD Krško očitno tokra Žal lo ni j>rvi in verjetno ne zadnji primer, ko prireditelj ,ef^!noVj.'gjeno■ znal jroskrbeti za novinarje, da bi lahko svoje delo 0Pff. '\e„nVi0ij s preskopimi ali preveč kritičnimi poročili, je prepozno misliti že veliko pred začetkom tekmovanja. IGOR ylpM^ 'Ulij ifolt Tine Derganc drugi na Basilicat’ ---------------------------------------------------------------------------------------|j| drU' Mladi novomeški kolesarje na dirki za svetovni pokal na jugu Italije osv°j go mesto in zmagal po točkah ter v razvrstitvi gorskih in letečih cijje^ udi Hež tioi1 m, j« 0,er % H.5.1' V 'lotile "»ari 'fesa Se k1*! "itt, «Sr Nlc Si1 NOVO MESTO - Tri tedne pred začetkom mladinskega svetovnega „.„b............. v prvenstva v San Marinu je veliki up novomeškega kolesarstva Martin Der- njegovih največjih uspcl>t>v^o, gane na jugu Italije dokazal, daje odlično pripravljen. Na dirki za sve- ski reprezentanci je tovni mladinski pokal prve kategorije 14. giro ciclistico della Basilicata od Rivella do Genzana je v skupnem vrstnem redu po štirih etapah osvojil drugo mesto, kar je dober obet pred bližajočim se svetovnim mladinskim prvenstvom, kjer naj bi Martin nastopil tudi na 3.000 m na stezi. drugim mestom, *car Vs'ove[ fllirik skt reprezentanci 'a Je 'k,. "1 čanov poleg Martina nast°L.jj| stoTl re Macele, ki je na koncu ;e|e p^Thlo mesto, in ker je mlac*in^.ncrjaJa^r Na dirki za svetovni mladinski kolesarski pokal seje sredi prejšnjega tedna na jugu Italije v Rivellu zbralo 132 kolesarjev iz devetih kolesarsko najrazvitejših evropskih držav in Avstralije, italijanski mladinci pa so nastopili v 13 deželnih reprezentancah. Čeprav je cilj prve etape od Rivella do Lago-negra prvi prevozil Lombardijec Paolo Tiralongo, sta slovenska reprezentanta Novomeščan Martin Derganc in Kranjčan Tadej Valjevec, ki tudi sicer veljata za favorita v letošnjem svetovnem pokalu, dokazala, da bo treba nanju tudi tokrat resno računati, kajti Martin je na cilj pripeljal drugi, Tadej pa tretji. Tudi na cilj druge etape v Viggianel-lu je prvi pripeljal reprezentant Lombardije - tokrat je bil to Iemcr Mcrelli, skupaj z njim pa tudi Valjevec, kije bil osmi, in Derganc, ki je bil 14. Tretja etapa je odločila zmagovalca. Zmagal je Benečan Michcle Gobbi, Tadej Valjevec si je s tretjim mestom privozil majico vodilnega v skupni razvrstitvi, Martin pa je z 10. mestom in 7 sekundami zaostanka zapravil skupno zmago. V zadnji etapi sta nekaj kilometrov pred ciljem pobegnila odlična Avstralca Gollingsvood in Roberts in osvojila etapno zmago, medtem ko je Martina, kije imel še 10 km pred ciljem v Gcn-zanu 30 sekund prednosti, glavnina, na čelu katere je vozil Tadej Valjevec, še pred ciljem ujela, in tako je skupno zmatmosvojil Kranjčan, čeprav je bil Martfff v zadnji etapi peti, Valjevec pa šele 25. Martin, kije na dirki zmagal v skupni razvrstitvi gorskih in letečih ciljev ter po točkah, se je tako s 7-sekund-nim zaostankom moral zadovoljiti z zozemsko, medtem ko je b',a ja osma. Trener Krkinih mladincev in obenem irenerS^ s VELIKI NAČRTI mladinske reprezentance Janez Jagodic (levo) je vzgojil že^vrs yse stt1 P^b11 la svetovnemu prvenstvu v San Murinu. Prizorišče si je na treh^^f ^3 (j, skupna ocena je, da so možnosti za medaljo velike, zato ta prišel ludi na 'ekmuh pazita, da Martina ne bi preobremenili in ‘la sko formo ravno pravi čas. (Foto: I. V.) Prvi potapljači z izprt^ MALNAR VETERANSKI PRVAK Skoraj vsi člani Ponirka imajo potapU^ - Sodelovali so že pri čiščenj u ali še pri Posta^odnfei|i S NOVO MESTO - V Ljubljani so sc na štadionu železničarskega atletskega kluba v Šiški pomerili za državne naslove atleti veterani. V metu kladiva jc bil najboljši Novomeščan Slavko Malnar z 48,60 m dolgim metom, nastopil pa je tudi bodoči veteran Igor Primc, ki je na tekmovanju skušal preseči mejo 60 metrov, kar pa mu tokrat ni uspelo. Disk je vrgel 58,32 m daleč, kar je le nekaj cm manj od njegovega rekorda (59,12). OBČINSKO PRVENSTVO V TENISU KRŠKO - Mladi krščanski demokrati iz Krškega organizirajo odprto občinsko prvenstvo SKD Krško v namiznem tenisu - posamezno, ki bo v soboto, 15. julija, ob 16. uri v zadružnem domu na Velikem Timu. Prijave sprejemajo na tajništvu OO SKD Krško na Cesti krških žrtev 30, tel./fax: 22-744, od 7. do 15. ure. KOČEVJE - Športno potapljaško društvo Ponirek iz Kočevja je bilo ustanovljeno pred komaj dobrimi tremi meseci. Šteje 22 članov, od katerih jih je te dni dobilo diplome za uspešno opravljeni začetni tečaj potapljanja 17, dva pa za uspešno opravljeni nadaljevalni tečaj. Predsednik društva je župan Janko Veber, predsednik upravnega odbora pa Anton Repar. Švečane podelitve diplom v sredo minuli teden sta se udeležila predstavnika Slovenske potapljaške zveze Boris Pleško in Miran Zupanc, ki sta poudarila, da je to prvo tako društvo v tem delu Slovenije; potapljače sta pa ponovno opozorila na pravilo, da se morajo zaradi varnosti potapljati v paru. Izrazila sta tudi prepričanje, da bodo sodelovali na vsakoletnem srečanju slovenskih potapljačev, in jih spomnila, da jih čaka delo tudim čez zimo, predvsem predavanja in izmenjave izkušenj s potapljači drugih društev. Podpredsednik "Ponirka” Uroš Novak je povedal, da so kočevski potapljači že sodelovali na nedavnem ekološkem spustu po Kolpi pobirali pobirali iz reke razne odvržene predmete, ki ne sodijo vanjo. Te dni bodo sodelova proge « triatlon^ V, zcru. Člani po PA h raturo v raznih S^t^cev ** pri odlovu rakov jeB % Ribiške zveze Slovenije' s ____ ;^ S INLES Z OKREp* dri»< jjjj RIBNICA - čep;^ k<>n|“V i\ rokometno P^f^oran' Sfc v ribniški športni ^ na vS° j hnTuP™vSklub.|*»||;n.^^ di, da bi najbolj 0' panoga v deželi suhev V. ( p, najboljših slove ns...-jna .■ NOGOMETNI, gj, s .,,b osm*'*ji?& STRAŽA boto, 8. julija, 0 1 . prjprav \»\ igrišču v Vavti vaSlLvite • prija-. nogometni ,urn‘r,jIll0vanja m pred začetkom £5* DOLENJSKI LIST Št. 27 (2395) [ D L C “vo mesto, 6. julija 1995 Mi na dopustu, vlomilci na delu nami Pa težko pričakovani čas počitnic in dopu-iudi v P°navadi za dlje časa zapustimo svoje domove. To je na stoP0° dolgoprstneži. Da vam po lepo *** dopustu ne bo zagrenila življenja slaba novica o Iirjdj v Vate stanovanje, je dobro, da ga zavarujete pred nepravi. Previdnost je mati modrosti in - varnosti! Nm mi, )e neznanec v Jakčevi ulici v Se, dnK.,U v ornd v hišo, odnesel devize, 'n zlat0 ter ,astn'ka S.Ž. lil«}* 25°'000 lolar)ev- (Dolenjski list, Nec do 20. marca je naznani Ni do r,eCni v'om'l v vikend, premetal S.lastn tS,^rih’ vendar ni odnesel SevškoH^v0 8, Pa Je naredil za 20.000 t,leznam>r. i lstem kraju in ob istem času .S.Tat' še v vikcnd A.M. iz Ssnate baMi""0 lačcn' saJ Je odnesel Škodoval, c ^e’ noz 'n 1'ker, lastnika ^1995) 8 enako vsoto. (Dolenjski list, Največ je premoženjskih j k Ta^ nkazn,vih dejanj pljučno vz0^ knminala' kot sta tale neS-Hjke pola • zcta lz Dolenjskega lista iz ■li^L' 'udi rKt.,r atranPOta, so zadnje čase <1 resno ono,' NSop's'- "To je seveda do-P^.Kti lastn nl°’ nai 0 sv°j'varnos,i in S lajati drusalp Premoženja začnemo r#L""n, PospI C m za. varnost tudi nekaj i l^rNicatni. Da C-i se5J3Dvlomov f,kte'V trgovinejc bil° <$*!&*«» £°Rn,ej;“;vsT: ?°^le je xt Pa 9 vlomov; pri vlomih v i?* 1994 ni ,!0, sPct ve^je: leta 1993 a :iojfv‘lo vl0nn ^ vlom°v. Povečuje se rt) fcj^eje jN ’v v kioske (leta 1993 13, ' "(^“tbne kul Stevil° drznib tatvin in v rmi'zS°dovinskc objekte, 8pl , Saltr k PC lCC(19934’1994 Pa7 v v’kendpk' S° naJb°lj zastrašujoči pri /ftbo Vikendi so m Ijj redtiUjej° razno am.em> v ni‘b pa lastniki rf^ki«?£S?e,l^ilniceinvrcdne ' j s" \ Pr' Varnosti k°pnvlačmza vlomilce. 'k \kQ|j Previdni !t0mobilov ^dje nis‘ j. P V- sevedl? proslorih-na »mot-š rcz vgrajenih alarmnih k ,n kiju, na Do- ,aV0niom čiirri1I'nijc najbolj izpostav-C • N P'av goto! Čn° Je Nvee kaznivih k VSicer D‘°V0 zabeleženih v Novem S5,S>'Tw”4“odlll4<>“ Si Pr°blem Predstavlja 55,6%. / Kjrilci postaliVCl|kc tatvi,le’ saJ so («. Si Ni in p°stab zelo drzni, agresivni, 5»fejckomi4 d sta imela že od nek- Žarko Krese Danes so najbolj razširjena oblika varnostnih ključavnic tiste s cilindričnim vložkom, saj omogočajo veliko število različnih ključev. Še bolj učinkovita je taka ključavnica v kombinaciji z lastniško kartico, brez katere se ne da narediti rezervni ključ. Takega ključa izdelovalci ključev ne smejo kopirati, če ni predložen poseben dokument, ki pa ga ob nakupu dobi samo lastnik. Ključ je tako zaščiten. Vlomilci pa že znajo priti s silo do živega tudi cilindričnim vložkom, zato se da temu izogniti še z dodatkom varnostnega ščita. “Varnostna ključavnica s cilindričnim vložkom in varnostnim ščitom skupaj z montažo stane približno 13.000 tolarjev, nudimo pa še ključavnice, ki zapirajo na križ (v tla, Štok, ter na desno in levo) - njihova cena je okrog 16.000 tolarjev. Vendar tudi to še ni zadnja beseda tehnike v boju proti vlomilcem - obstajajo že cilindrični vložki, ki jih odpre samo magnetni listič, kar je primerno predvsem za razna podjetja," je pripovedoval Žarko Krese. V Novem mestu ima delavnico in prodajalno že od leta 1979, vendar poraba ostaja skorajda ista, to je majhna. Tudi na Dnevih obrti in podjetništva v Novem mestu, kjer je pred kratkim sodeloval, odziv ni bil najboljši. Opazil pa je, da za varovanje premoženja (presenetljivo ali pa tudi ne) najbolj skrbijo upokojenci. Nasploh kaže, da Dolenjci ne znamo poskrbeti za svoje premoženje, dokler sami ne doživimo vioma. Škoda, učiti se na lastnih izkušnjah ni vedno najbolje. Kaj pa alarmne naprave? Inteligentna dopolnitev mehanski zaščiti premoženja je alarmna naprava, ki lahko povzroči hrup, prižge luč, telefonira po pomoč, odvisno pač od tega, kako je programirana. Taka naprava popolnoma nadomešča čuvaja, od njega je cenejša in verjetno tudi zanesljivejša. Kar nekaj vrst alarmnih naprav Z> l O daj varnostni in statusni pomen in sta bila dolga stoletja edino sredstvo za varovanje dragocenosti. Danes to sicer nista več, sta pa še vedno osnovno sredstvo. Ko odhajamo od doma, v prvi vrsti ne smemo pozabiti zakleniti vrat (pa naj se to sliši še tako smešno). Na vse dolgoprstneže deluje namreč to kot povabilo, ki se .mu radi odzovejo. Vrata so zaklenjena in zavarovana šele tedaj, ko smo ključ obrnili enkrat ali dvakrat. Sedaj se mora vlomilec že nekoliko potruditi, da bo odprl vrata (razen če smo pustili ključ pod predpražnikom ali v cvetličnem lončku poleg vrat). Toda če naj bodo vrata varna, je še najboljša ključavnica komaj dovolj dobra. Kakšne ključavnice so na voljo, sem povprašala Žarka Kreseta, ki na Glavnem trgu 2 v Novem mestu izdeluje ključe in prodaja trezorje, ključavnice, kovinske omare in druge pripomočke za zavarovanje premoženja, v nujnih primerih pa tudi odpira namerno ali po nesreči zaklenjene avtomobile, stanovanja idr.(tel.št. 068 - 43 - 803). ste si prejšnji teden imeli možnost ogledati v prostorih zavarovalnice Tilia v Novem mestu. Zdenko Antončič, direktor proizvodnega in storitvenega podjetja Utrip iz Dol. Mokrega polja 34 pri Šentjerneju, ki je tudi sodeloval na predstavitvi alarmnih sistemov, pa je povedal, da je v 5 letih obstoja Utripa zadovoljen z odzivom ljudi. Zdi se mu, da se tako posamezniki kot podjetja vse bolj zavarujejo, kar je seveda potrebno, in prav sedaj v poletnih mesecih pričakuje še večji obisk. Vsem, ki imajo vgrajene alarmne naprave, pa svetuje, naj v primeru obiska vlomilca le-tega pustijo pri miru, da oddide, kajti veliko je bilo primerov, ko se je storilec alarma prestrašil in prav zato (tudi smrtno) poškodoval lastnika stanovanja, ki je seveda pritekel gledat, kdo je. Poudariti je treba še novost podjetja Utrip - System 5000 firme Crow, s katero uporabnik alarmne naprave lahko aktivira le stanovanjski del ali pa samo klet, in možnost, da si stranka sama izbere 4 šifre. Ko odidemo na dopust in sosedu naročimo, naj zalije naše rože, pa je priporočljiva šifra za enkratno uporabo, ki je kasneje sistem ne sprejme več. Seveda pa so alarmne naprave dražje od varnostnih ključavnic - npr. centrala s šifratorjem, 5-imi senzorji in montažo stane približno 120.000 tolarjev. Presodite, kaj potrebujete in kaj si lahko privoščite. Sam si pomagaj, in Bog... Pa še nekaj o varnosti, ki ne stane nič. Vsaka daljša odsotnost je lahko nevarna, zato moramo pred tem ustrezno ukrepati. V prvi vrsti je treba poskrbeti, da svoje odsotnosti ne izdamo. Za vlomilca, ki zanimiv objekt najprej dlje časa opazuje, da bi odkril življenjske navade in čas, ko so stanovalci odsotni, so posebni znaki za daljšo odsotnost (dopust, službena pot) naslednji: rolete na oknih stajajo spuščene tudi čez dan, poštni nabiralnik je poln do vrha, trava daljši čas ni pokošena; v hiši zvečer nikjer ne gori luč, radio in televizija nista vključena; kadar pobirajo smeti, na cesti ni smetnjaka ipd. Zato moramo urediti tako, da bosta stano- vanje in hiša videti obljudena. To je mogoče doseči z raznimi tehničnimi napravami, z avtomati in električniimi urami za vklapljanje. Avtomati zjutraj dvignejo rolete in jih zvečer spet spuščajo, svetilke sc prižigajo, vključujeta se radio in televizija. Vendar, če sc vse to dogaja vedno natanko ob istem času, bo to pozorni opazovalec hitro ugotovil. Sama tehnika torej ne pomaga, potrebna je pomoč sosedov ali sorodnikov. Prijazni sosed lahko zrači stanovanje, redno zaliva rože in prazni poštni nabiralnik, na cesto postavlja naš smetnjak ob dnevih, ko pridejo smetarji, lahko pokosi travo, pozimi pa pusti v snegu sledove, kar bo še povečalo vtis, da je hiša naseljena. Dober sosed pa naj pozna tudi naš počitniški naslov in telefonsko številko, na kateri nas lahko dobi. Kakorkoli že, pred daljšo odsotnostjo ne pozabite na zavarovanje svojega stanovanja in ne poskrbite za to šele potem, ko bo vlomljeno (tudi) k vam - po toči zvoniti je prepozno. Pa lep dupust! LIDIJA MURN NAGRAJENCI: FRANC BAŠKOVIČ: Zborovodja že PT pri sedemnajstih “Franc Baškovič je nesporno starosta na področju zborovodst-va v naši občini občini, ” so zapisali člani Zveze kulturnih organizacij Brežice v obrazložitvi predloga za državno odlikovanje -red za izredne zasluge. Ob letošnjem 80. življenjskem jubileju in 65-letnici aktivnega in neprekinjenega dela so mu pripravili posebno slovesnost. Baškovič se je rodil na Žejnem pri Brežicah v družini s trinajstimi otroki. Sam se ne spominja, kako in zakaj se je znašel na gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani in še danes ne najde pravega odgovora, zakaj se je usmeril h glasbi. Kaže, da gaje nekaj kar potegnilo, enostavno, kot gimnazijec je kar poskusil igrati na klavir in šlo je. Igral je tako dobro in z veseljem, da se je vpisal v orglarsko šolo in na konservatorij za orgle- Fantu z Žejnega pa se ni bilo lahko preživeti v Ljubljani, zato je bil organist na Igu, igral v umobolnici, kjer je delal njegov rojak dr. Gerlovič, in tam tudi vodil mešani pevski zbor. Zbore je nato vodil tudi po drugih bolnišnicah, kar po tri hkrati, in tako se je njegova zborovodska pot začela že pri sedemnajstih, nekaj iz nagnjenosti do glasbe, precej pa tudi zaradi preživetja. Ne, dela mu niso plačali, je pa en dan dobil zajtrk tu, drugi dan drugje, in je šlo. Tako so Franca spoznali in v začetku tridesetih let je že vodil oktet v Ljubljani, zbor v Šmartnem pod Šmarno goro, moški zbor na Viču in znani mešani zbor PD mesta Ljubljana - Rokodelski zbor. Življenje ga je zaneslo tudi v Radeče in tudi tam je bil zborovodja! Drugo svetovno vojno je dočakal kot jugoslovanski vojak v Mariboru in po razpadu vojske zbežal domov. Celo družino je doletelo izgnanstvo, a na srečo so bili vedno skupaj in so se vsi vrnili domov. Franc Baškovič še hrani številne fotografije iz pregnanstva, ki jih je posnel njegov brat, pozneje brežiški fotograf. Med njimi so tudi prizori, ko Franc - kaj bi drugega? - dirigira pevskemu zboru. Tudi tam, daleč od doma, v negotovosti, brez petja in zborov ni šlo. Po končani vojni se je naselil v Brežicah, postal poslovodja pogrebnega zavoda in bil organist v mestu, a ne preveč dolgo, saj mu je župan postavil ultimat s kratkim vprašanjem: “Boš še igral? Jutri povej!” Franc Baškovič potem ni bil več organist, pa še danes ne ve, zakaj ni smel biti, saj je nekdo drug potem lahko mirno naprej orglal v cerkvi. Kot eden redkih glasbeno izobraženih ljudi v občini je bil med glavnimi pobudniki za ustanovitev nižje glasbene šole v Brežicah. Začela je delovati dve leti po koncu vojne in sam je bil tu zaposlen več kot 30 let, vse do upokojitve. Poučeval je klavir, kitaro, harmoniko in teorijo glasbe ter vodil več harmonikarskih orkestrov. Istočasno je bil neutruden zborovodja. V brežiški občini vedo povedati, kako so nastajali zbori: “Zbrala se nas je skupina zagnanih pevcev in potem je bilo treba samo še poklicati Baškoviča. In zbor je že deloval.” Včasih je vodil tudi po 6 zborov naenkrat, tako da je moral imeti tudi po dve vaji na isti večer. Največja težava je bila s potjo, ki mu je vzela precej časa, saj je dolgo na vaje od kraja do kraja hodil peš. “Kolesa nisem imel, pa mi je potem ključavničar dal ogrodje, trgovec pa kolesa in smo ga sestavili. Vozil sem se kar brez luči - v Krško vas, Skopice, Artiče in še kam, dokler mi ni nekega dne počilo krmilo. Pa sem rekel, da bom zdaj nehal hoditi Pevski zbor Krška vas po koncerni 28. junija 1953, Franc Baškovič v prvi vrsti na sredi. Franc Baškovič okrog in da je konec mojega zborovodst-va. Takrat mi je občina kupila motor in delal sem naprej,” se spominja. Pri osemdesetih letih bi težko naštel številne zbore, ki jih je vodil, nekatere dolga leta, druge krajši čas, pa po nekaj letih, ko so se spet zbrali, ponovno. Podatki ZKO Brežice govorijo, daje vodil moški pevski zbor in oktet v Krški vasi, moški in mešani zbor v Brežicah, moški zbor Sromlje, oktet Orlica iz Pišec, ženski zbor Jutranjka, pevce PPV Dobova, moški zbor v Selah, pevce Slovina Brežice in moški zbor pri Društvu upokojencev Brežice, ki ga vodi še danes. Čeprav je poznan kot zborovodja in, kot sam pravi, je bolj naklonjen moškim zborom, je vodil tudi tamburaški orkester že pred vojno v Ljubljani, nato pa tudi v Brežicah in v PPV Dobova. Režiral je tudi dramska dela in pripravljal številne spevoigre, ki so bile nekdaj zelo v modi v naših krajih. V spominu so mu ostale zlasti spevoigre iz Artič. V tolikih letih je s pevci doživel marsikaj, tudi nekatere grenke izkušnje, vendar jih je znal prenesti in se izogniti čerem. Raje je delal naprej, čeprav se je moral tudi kdaj ukloniti, namesto, da bi se bodel z oblastjo in politiko. Na Žejnem je tako poskusil voditi zbor, pa so mu iz Mladinske organizacije rekli, da kvari mladino. Vodil je tudi cerkveni zbor v Brežicah in spet je moral odnehati, saj so mu očitali, da vleče posvetne pevce k cerkveni dejavnosti. In nikoli mu ni bilo jasno, zakaj. Danes je prepričan, da ne bi nikoli doživel vsega tega, kar je, če bi se “doma zabubil”, res pa je, da sc je žena na njegove vaje morala kar navaditi, saj se ga spremeniti ni dalo. “Kar nekaj te žene, da delaš in greš naprej. Ne gre za plačilo, saj me, vsaj spr niso nič plačevali, no, pozneje so mi vsaj stroške povrnili,” pravi. Francu Baškoviču danes kulturniki in oblast priznavajo nesebično razdajanje, stalno pripravljenost za vodenje zborov povsod, kjer se je pojavila želja po organiziranem petju. Danes v Brežicah trdijo, da ne bi imeli tako bogato razvejenega in številnega zborovskega petja, če ne bi bilo Baškoviča. S svojim delom je dal zborovst-vu tak zagon, da se ni treba več bati za njegov obstoj. Občina danes premore toliko zborov in pevskih skupin, da sc ne morejo zvrstiti na eni sami pevski reviji, ampak jo morajo organizirati v dveh delih. Da o številnih otroških in mladinskih pevskih skupinah, o cerkvenih zborih in o vaških pevcih in pevkah niti ne govorimo. BREDA DUŠIČ GORNIK .■■Mj dtih tjlu .rt; ti NAJHITREJŠI SLOVENEC: TOMAŽ BOŽIČ Kosal bi se z najboljšimi Tek na 100 m je športna diciplina, kjer je konkurenca med vsemi športnimi zvrstmi najhujša. Novomeški atlet Tomaž Božič velja za najhitrejšega Slovenca, njegov uspeh na 100- in 200-metrski razdalji pa spada med boljše dosežke belcev, saj zadnja desetletja v šprintu prevladujejo temnopolti atleti. Tomaž Božič se je s tekom na kratke proge začel ukvarjati že v tretjem razredu osnovne šole, ko je njegovo nadarjenost odkril Tine Zaletel, športni pedagog na grmski osnovni šoli. Tomaž se je v osnovnošolskih časih poizkušal tudi v teku z ovirami in v tej disciplini postavil slovenski dvoranski rekord. Kasneje se je osredotočil predvsem na tek na 100 in 200 m, v obeh disciplinah pa želi popraviti državna rekorda, ki se jima je že zelo približal. Rekord na 200 m je že presegel, a na žalost ob nekoliko premočnem vetru. Več o svoji športni poti, predvsem pa o belih in črnih šprinterjih, načinu vadbe in posebni prehrani je Tomaž povedal v pogovoru za naš časopis. Ljubitelji športa in atletike se ob spremljanju prenosov največjih atletskih tekmovanj vedno znova sprašujejo, kako da med najboljšimi prevladujejo temnopolti atleti. Težko je reči, kaj je glavni vzrok, vendar je dejstvo, da so imeli Afričani drugačne prednike kot mi. Črnci imajo naprimer lažje kosti in drugačno obliko hrbtenice. Medtem ko so Evropejci jahali konje, sedeli in bolj malo tekli, so črnci lovili divjad peš. Precej razlik izhaja predvsem iz načina preživljanja. Med črnci je bila naravna selekcija močnejša. Predvsem to velja za ameriške črnce. Ko so trgovci s sužnji v Afriki izbirali, so izbrali najmočnejše. Poleg tega tisti šibkejši in manj odporni med izbranimi niso preživeli poti preko oceana ali pa niso zdržali težkega življenja ameriških sužnjev. Posledica tega so fiziološke razlike, ki omogočajo prevlado črnih športnikov nad belimi. Kljub temu so temnopoltim atletom pred leti dokaj uspešno konkurirali tekači iz vzhodne Evrope, predvsem Rusi in Bolgari. Tudi svetovni rekord v teku na 200 m ima belec, Italijan Pietro Menca. Takrat je bila kontrola dopinga še v povojih, za vzhodnjaki pa je stala močna farmacevtska industrija. Danes je stroga kontrola dopinga na vseh večjih tekmovanjih, poleg tega se je spremenil njihov sistem organizacije v športu, ki nima več tako močne državne podpore. Kljub temu se včasih najde še kašen belec, ki ima prirojene sposobnosti za hiter tek vsaj tako dobre kot nahitrejši črnci. Tak je naprimer ta čas najhitrejši belec Norvežan Geir Mocn, kije zadnje čase izjemno napredoval in je 100 m že pretekel v času 10,17. Z Norveške bo v prihodnosti prišlo še več do- brih atletov, saj pri njih posvečajo zelo veliko pozornost individualnim športnim panogam, pa tudi njihova kultura je zelo naklonjena športu. Pietro Menca, svetovni rekorder na 200 m, je nekaj posebnega. Bil je izjemen garač, njegovi treningi so bili živalsko naporni, poleg tega pa je za njim stala znanost, saj brez posebnih pripomočkov treningov kakršne je imel Menea, ni mogoče zdržati. Kaj najbolj vpliva na dober uspeh v teku na kratke proge? Kdo in kako lahko postane dober šprinter? Hitrost je človeku prirojena. Kdor je počasen, mu noben trening ne more pomagati. Gre predvsem za prevodnost živcev in za strukturo mišičnih vlaken. Medtem ko imajo vzdržljivi ljudje več rdečih oziroma počasnih mišičnih vlaken, imajo šprinterji več svetlih oziroma hitrih mišičnih vlaken, ki so hitrejša. Z elektrostimulacijo in načini treninga sc da počasna mišična vlakna delno pretvoriti v hitra. Vse ostalo je trening. Evropski rekorder na 100 m, temnopolti Anglež Linford Christie, je nekoč izjavil, da moraš, če hočeš nasprotnika premagati, trenirati še enkrat več kot on. Sliši se enostavno, vendar ni. Vaš prvi trenerje bil Tine Zaletel, ki je z vami delal v osnovni šoli. Kaj pa kasneje? Ko sem prišel v atletski klub, je postal moj trener prof. Janez Pcnca, izjemni atletski teoretik, prevajalec in publicist. Pravzaprav je on še vedno moj trener, čeprav mi sedaj predvsem svetuje glede izbire sredstev treninga glede na razpoložljiv čas in pogoje za vadbo pa si načrt vadbe potem prilagajam sam, saj sem pred dvema letoma opravil tečaj za atletske trenerje. Poleg tega mi z nasveti precej pomagajo tudi trenerji drugih atletov, s katerimi skupaj vadimo. Čeprav je atletika individualna športna panoga, pa ste predvsem šprinterji znani po tem, da pogosto vadite v skupinah? Res je. Tudi slovenski šprinterji se dobro razumemo in tisti, ki treniramo v Ljubljani vadimo v skupini, drug drugemu svetujemo in sploh zelo dobro sodelujemo. V naši skupini so na primer Brigita Bukovec, zadnji čas pa drugi najhitrejši Slovenec Velenjčan Marko Štor in drugi. Precej mi je pomagal Grega Novak, ki ima dvoranski rekord na 200 m, tudi Borut Bilač, državni rekorder v skoku v daljino je bil vedno zelo prijazen, ko je bilo Tomaž Božič treba svetovati. Zadnje leto precej sodelujem s trenerjem Brigite Bukovec Juretom Novakom. Atleti iz večih slovenskih klubov delamo skupaj, ko vadimo za moč in hitrost; le ko je na vrsti vadba tehnike, gredo, recimo oviraši, po svoje, šprinterji pa vadimo štart ali kaj podobnega. Koliko na izid v teku na kratke proge vpliva veter? Američani so izračunali, da, če piha veter v prsi, je čas pri hitrosti 1 m/s slabši za 7 stotink sekunde, če pa veter piha v hrbet, kar si šprinterji želimo, pa je pri hitrosti vetra 1 m/s izid boljši za 5 stotink sekunde. Prav zaradi tega vpliva vetra na rezultat; izidov, pri katerih je pihal veter v hrbet hitreje od 2 m/s, ne priznajo za rekorde. Kaj je pravzaprav doping? K dopingu štejemo sredstva, ki športniku pomagajo, da lažje trenira oziroma doseže boljši izid na tekmovanju. Doping so lahko dovoljeni ali pa prepovedani preparati. Pred leti so bili med športniki, ki za dober izid potrebujejo moč, hitrost in eksplozivnost, zelo razširjeni izredno škodljivi anabolični steroidi, s katerimi je medicina sicer pomagala ljudem po hudih poškodbah, da so jih toliko okrepili, da so bili sposobni za normalno življenje. V tem primeru stranski učinki niso pomembni, za marsikaterega športnika pa so bili usodni. Danes športniki uporabljajo predvsem farmacevtske preparate, katerih škodljivi stranski učinki so lahko zanemarljivi, vendar so preparati zelo dragi. Tak preparat je krcatin, s katerim si pomagajo vsi najboljši tekači na kratke proge. Poleg KMEČKI TURIZEM: ZEVNIKOVA KMETIJA Tudi 44 krav ne odtehta turizma Zevnikova kmetija na Čatežu je še pred nekaj leti prodala 300 do 400 odojkov na leto, zdaj je zaradi spremenjenih razmer obdržala le 44-glavo čredo krav simentalk, ki je daleč naokrog znana po dobri mlečnosti, vendar ne zagotavlja prihodnosti družini. Kmetija je ena tistih, ki ne dovoli, da jo povozi čas, zato sta se mlada gospodarja, tudi zaradi treh otrok, v letu in pol uspešno usmerila v turizem na kmetiji. Odločila sta se za konje, ki so bili že od nekdaj Tonetova ljubezen, radi pa jih imajo tudi vsi ostali člani družine. Začelo sc je pred sedmimi leti, ko je Tone na kmetijo pripeljal dva športna konja in ga je marsikdo označil za norca. Danes, potem ko so v novo dopolnilno dejavnost na kmetiji vložili že veliko truda, vsi skupaj ugotavljajo, da ni bilo zaman, saj s konji precej drugače živijo kot prej, predvsem bolje. Tone Zevnik jezdi že 10 let, a šele na dvomesečnem usposabljanju za inštruktorja v Novem mestu je spoznal, da zares dobro ne znaš jahati nikoli. Tečaj mu je dal toliko, da lahko zdaj prireja začetne in nadaljevalne tečaje, kaj več pa trenutno ne. Organizirajo izlete na konjih po zanimivih trasah, nad katerimi so ljudje navdušeni. Ena takih priljubljenih poteka preko Gomil nad Ma-lencami do Krške vasi. Boršta in Račje vasi, kjer se začne razburljivo galopiranje po nizki Krki, nato do Cerkelj, Bušcče vasi in nato čega, je popotovanje še toliko lepše. V zelo kratkem času sta mlada gospodar- povsod po poljskih poteh do Poštene vasi in Stankovega. Ce se jezdeci vmes še tu in tam ja uredila okolico kmetije, posodobila hišo in z 10.000 markami zgradila manežo, kije primerna tudi za tekmovanja v dresuri. Postavila sta klopi, na katerih lahko posedajo starši, medtem ko otroci jahajo, in preuredila hlev v klubski prostor, kjer se je mogoče odžejati, predvsem z domačim cvičkom. Preurejanja starega hleva v aparmajc se nista upala lotiti. Zevnikovi so lani začeli s 5 konji in leto končali z dvema več. Letos so zaradi povpraševanja nabavili še dva ponija. Trenutno imajo v hlevu 12 konjev, od tega 9 sposobnih za jahanje. V zadnjem letu in pol so tako v posodabljanje kmetije vložili okrog 90 tisoč mark, ki so si jih z novo dejavnostjo že povrnili. V aprilu in maju so zaslužili toliko kot pri prodaji mleka od 24 krav. Želijo se poskusiti na športnem področju, sicer pa je njihov cilj, da konjereja iz dopolnilne dejavnosti preraste v glavno dejavnost kmetije. Če jim bo uspelo na ta ali oni način s konjerejo, bodo ohranili le še kakih 10 krav za domače mleko in sire. Idej je več, od stalnih poslov za policijo, do vzgoje za kulturo jahanja, ki je na zelo nizki ravni. “Osnovnim in srednjim šolam želim predstaviti konje, njihovo vlogo v zgodovini, razvoj športa, anatomijo, povezavo žival - narava. Lani je tu v štirih dneh jahalo 260 učencev srednje šole,” pripoveduje Tone. Poleg tega računajo še na sodelova-i Ca nje z bližnjimi Termami Čatež, v katere prihaja množica turistov, ki so lahko tudi nji- hovi potencialni gosti. “Že ustavijo pri kaki zidanici na kozarec doma- Ena od rednih obiskovalk si je posadila na konja najstarejšo Zevnikovo kreatina, ki je najbolj pomemben preprat in ga uporabljam tudi jaz, obstajajo še druga sredstva, ki pa so zame predraga. Redno pa uživam vitaminske tablete, proteinske dodatke in določene minerale Denarje danes v športu zelo pogosta tema. Ponavadi gaje premalo. Se v Sloveniji da živeti od atletike? Da se, vendar to uspeva le redkim, ki pa spadajo v sam svetovni vrh. Tudi jaz dobim nekaj denarja na račun športnih uspehov, vendar ne prav veliko. Tako kot vrhunski športnik, državni prvak in reprezentant dobivam skromno državno športno hranarino, imam pa tudi osebnega pokrovitelja. To je Foto Asja, katere lastnik je nekdanji metalec kladiva Zoran Ercegovčevič. Kar precej bivših novomeških atletov je podjetnikov, vendar se večina še otepa z začetnimi težavami, občasno pa kljub temu pomagajo klubu. Tudi jaz bom bivši atlet, morda bom imel podjetje in takrat bo tudi jaz lahko komu pomagal, kot sedaj meni pomaga Zoran. Ves čas sicer počasi, a zanesljivo napredujete. Kje so vaše meje? Sta državna rekorda na 100 in 200 m dosegljiva? Res sem napredoval zelo postopoma, kar je najbrž posledica slabe in neprimerne prehrane. Prva študentska leta sem si kuhal sam, pa tudi kot otrok kot večina mojih vrstnikov nisem imel vsak dan na mizi mesa, kar je zaradi proteinov pri razvoju šprinterja zelo nisem bil nisem ®c! pomembno, čeprav lačen nisen Morda je prav to, da v otroštvu nisem proteinov v izobilju, dobro, saJ učinek proteinsko bogate prehrane se kot bi bil sicer. Sedaj imam prehrano ^ jeno, kar se mi pozna, zato menim, a še napredoval. Oba rekorda sta doseg J1 letos. Rekordu Simona Rudeža na sem se približal na manj kot dese sekunde, izid na 200 m pa sem z premočnim vetrom v hrbet že krep segel. _ gel. Koliko časa misliš še vztrajati? Dokler bom napredoval. Čaka me i eno leto in pol študija organizacijo Kranju, kjer je študiralo precej š(»r , tu je diplomiral tudi Darjan Petne jo izjemno razumevanje za nas, česar , si pozimi poškodoval koleno, spjo P ^ karieri za nekaj dni prekinil vad o. da imam še precej rezerv m ^ napredujem. Trenutno sem s sv0JinlnrjDteiji meji med dobrimi in povprečnimi P ^ v svetovnem merilu, in če bi mi uspe H se med dobre, bi bila to zame in. rfajt; sko atletiko velika stvar. Moja skrita ^ da bi se nekoč enakovredno borr-k0!i šprinterji. To je sicer malo verjetn > seneve' igorvid^ NAŠE KORENINE le zdaj k nam prihaja precej družin iz okolice Ljubljane in Kočevja, ki pridejo zaradi konj, piknikov in kopanja v bližnjih bazenih. Imamo tudi ka: nekaj gostov Mokric, tako da nam Mokrice s 6 konji niso konkurenca. Če bi prišlo do stalnega sodelovanja z Mokricami, bi konjereja že lahko postala glavna dejavnost na naši kmetiji,” računa Tone. BREDA DUSIČ GORNIK Zdravnika ne potrebuje Prejšnji torek je Marija Kosec iz Brusnic dopolnila 90 let. Res da ji je visoka starost vtisnila svoj pečat, bolj slabo namreč sliši in vidi, tudi hodi težje saj potrebuje palico, vendar ji življenjskih moči ne primanjkuje. Ko sem jo dan po rojstnem dnevu obiskala na domu, sem jo zmotila pri delu, čeprav je ura šele dobro odbila osem zjutraj. Marija je celo življenje živela skromno in delavno. Že kot majhna deklica je delala na polju tako doma kot pri sosedih. Do 28-ega leta je živela v Brusnicah. Ko se je poročila z Aloj-zem, sta se preselila na hribček nad Brusnicami, ki mu domačini pravijo Kavče. Uredila sta si majhno hišo, preživljala pa sta se s kmetijo. Malo lažje je bilo, ko se je mož po vojni zaposlil v Kremenu, tako je prinesel vsaj nekaj denarja, da so si lahko kupili osnovne potrebščine, katerih niso mogli pridelati doma. Rodili sta se jima dve hčerki Marija in Jožica. Danes zanjo skrbi hči Marija, saj je Marija Kosec moža izgubila pred 22 leti. Pred leti so tudi hišo, v kateri so živeli več desetletij, obnovili in povečali. Njen mož je bil invalid, zaradi ploskih nog in izbočenih prsi med vojno tudi ni šel na bojišče, so pa bila pri Koščevih vojna leta težka, med drugim so jim sproti pobrali ves pridelek, ponoči pa so zginili tudi prašiči iz svinjaka. Marija se podrobnosti iz svoje preteklosti bolj medlo spominja, ve pa, in to pogosto pove, da je bilo včasih življenje res težko. Nikoli ni bila zaposlena, preživljali so sc z dvema njivama in eno manjšo ter vinogradom, v katerem imajo poleg žlahtne trte tudi šmarnico, za katero Marija pravi, da je najboljše vino. Še kakšnih 10 let po vojni je Marija redno hodila na novomeško tržnico, peš seveda, na glavi pa je v jerbasu nosila jajca, mleko, češnje in druge pridelke, s prodajo katerih je dobila kak dinar, da je lažje preživela družino. Potem seje zaposlil njen mož. Še pred 30. leti je na glavi prenašala vodo iz doline, dokler niso naredili vodnjaka, na ramenih pa je s košem nosila travo. Rada je hodila v “tabrh”, da je bila med ljudmi, saj samote ne prenese in sc rada pogovarja. Tako visoko starost je Marija doča-kala brez kakšnih posebnih bolezni, le Marija Kosec sklepna revma jo je mučila. y o|c0 več kot 40 leti sekala drva, JU , priletel drobec, od takrat J' pf>vi posebno zadnja leta, tako da. ^lo njena hči, hodi že bolj na Pa, tole** redko vzame kakšen tablet, a se pa glavo. V bolnišnici je bila le . prj)e-še to zaradi očesa, najprej ko J zar3' tel drobec, naslednjič pa, *cel!.s -ehofr di tega oko gnojilo. K zdravni JjnjiS la le zaradi revme, vendar je D pri njem pred 15-imi leti- Pred tremi leti je Marija [a)5 favi, da Vedno nekaj dela, saj druga«'Vh0<: palico se odpravi k sestri Jo .^jotu" sosedam ali k vinogradu, kje zidanico. . ie je ^ Preprosto kmečko življe J g0toV čilno vplivalo na Marijo m Pj0n“ tudi na tako visokostarost. ^gj0 pr^ dosti, namesto gledanja w kjefn vedno raje malo ven ali v ’ z iti nraSifV in kravn ali SC prašiče in krave ali se P01® raje, i---„t cnremeO*' ’ ^ ^JlCO' kom. Tudi hrane ni spremen > ^ jliC' nn\ir\ rlnrtv.trn takSflO* pravo domačo, takšno, '()[j,pir, na primer repo, zelje in in dar ne preveč mastno, za ja popi zerve pa se ne navdušuje- t®. kozarec vina, kakšno jutro J« Jobi v kaj kratkega, a le toliko, ^ moči. „ue in ^ P<0 Marija ima sedaj 4 vn f pa . vnukov, od šestih bratov m brat, poleg Marije živiše dve/y Brusn^j, so le nekaj let mlajši. A :stareL( Marija med ženskami ‘jsCjesl' ■ prekaša jo le Jože Mihah > ^ ft rodil istega leta, a nekaj nc P v Marija počitnic in dop j1rbtu’ c na in čeprav nosi 90 krize a|i dj* .f nikoli ni potarnala, da je sl Jah^jj more delati. Sama misljencga,5C i* kadar opazi, da kaj ni narc to, rada razjezi, nerada pa 'j. u praz kdo pri njihovi mizi sc 1 . TANJA GAZVV nagradi v Črnomelj in KOČEVJE Zreb je izmed reševalcev 25. nag-a ne križanke izbral Marka Vraniča iz '-momlja in Erno Grže iz Kočevja. Vrabcu je pripadla denarna nagrada, Grže-ova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešile današnjo križanko in jo pošlji-e najkasneje do 17.julija na naslov: Do-«nJsk‘ list, Glavni trg 24, p.p. 212,68000 27 V° mesto, s pripisom KRIŽANKA • Ovojnico brez poštne znamke lahko «wate v naš poštni nabiralnik pri vhodu siavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 25. NAGRADNE KRIŽANKE Sc !!ravilna rešitev 25. nagradne križanke ZnprAr v v°doravnih vrsticah, glasi: l,£N'THaler, uubimec, akmo- MAOK?r0rN’^STON’GOSLI’AČ’,R-PARM/IP’ tass°. SVITEK, pripor, d^aK>,^aorel’nordijec’ prgišče misli Ko bi Jamo f naPre^eK- človeka bila pomembna še VeJ0rmalna Izobrazba, bi bilo človeštvo n° na početku svoje civilizacije. C . Č. SKODLAR do sP°padov in napetosti med c‘onari'n- znanosli°’ medpolitičnimi funk-očitno ' 'n ‘n,efeKtualnimi delavci, je to nel^j n^menjc, da z vodenjem politike Bolj ko . B. HORVAT bistva j, l f?Vek ,rSa °d svojega pravega reči ki °J ko se za,° navezuje na stvari in *** TJsjšzr'™ *** Kd0rip J. ZALOKAR I Preveč srečen, izziva smrt. P. ZIDAR DEL TREBUŠNE MRENE. REČICA n TKA RTIČA UJEDA AMERIŠKA UTEŽNA MIRA GRK Z MOČNIM GLASOM RRSD TROJO ROGANJEK IZ RJLSTLIN-SKEGA SEMENA LUSKA. OTROB NORD. BOGINJA MORJA GRJLDBENI RODPORNIK V AVTOR: MARKO BOKALIČ t>BOD SLIKE PRIZNANJE VELIKE VELJAVE PREKUPČE- VANJE ČLOVEKU PODOBNA OPICA PREBIVALEC MOČVIRJA > MRČES V LASEH AU DLAKAH ANGLEŠKI IGRALEC IN DRAMATIK (JOHN) AMERIŠKI DRAMATIK (CLIFFORO) ZDRAVLJE- NJE ZAPOREDNI ČRKI REVOLUCIO- NARKA ZETKIN EIVAL, K NESE JAJCA VELIK TROPSKI KUŠČAR LESENA OBUTEV KRAJ PRI ZAGREBU ANGL. GLEDALIŠKI IGRALEC (EDMUND) NAJVIŠJA IGRA PRI TAROKU PISATELJICA ČERNEJ STOPNJA. NIVO VEČANJE GLASBENI INTERVAL SALOMONOV UGANKAR ZGOD. IME OBMOČJA SREDNJE JLZIJE LATINSKI PREVOD SVETEGA PISMA PIVO STJLRIH SLOVANOV REKA V KAZAHST. USTAŠKO TABORIŠČE NA HRVAŠKEM STAR. ANGLEŠKI PEVEC (ADAM) UGANKARSKI IZZIV DROG V KOZOLCU Travnik in gozd na mizi v nap1 ^0Venci so veliki ljubitelji dobrot, ki jih je mogoče nabrati pole^ Spomladi nabiralce najprej pritegne travnik z regratom, borov Se Za^ne vseslovenski pohod v gozdove po gobe, jagode in mi g(2lCe’J?seni pa se slovensko nabiralništvo zaključi z zadnji-riekda'lrn*-n kostanjem. Vendar je vse to, kar naši ljudje že od va nabirajo za hrano, le delček tistega, kar nam nara- pestfj l' nas samoniklo raste okoli tri tisoč rastlin, v tej Prehr^lno^cl Pa )e kar petsto takih, ki jih lahko uporabimo v VsQkd(j1-- ne^ zmnia In dobre volje je mogoče popestriti ie(Mnik s ta^° Inienovano divjo hrano, ki je več kot le to-«., R°v dopolnilo okusu, z njo postane naša prehrana bolj Da otezena in naravna. na?inu živbp**’ P se vel'ko govori o zdravem ^.'r°nta h: n-*a’Jc vsc bolj cenjena naravna j Prav|jen °, "rana. Obilje industrijsko n.slradež v Fanc Je s'cer pregnalo lakoto I 'nesl0 cet ?P°m'ne dedkov in babic, je pa * ^"broripin Up stvar'. ki niso prav prijetne JS Zdrav"6 Za č,ovcka- Hrana je postala >, ki, ’ mani uravnotežena, v nji so >jo zdravi! naravnost- Pa vsaj posredno .'"»VniakJ ' Z nov'mi in novimi odkritji >, od |tn V 0 Vodljivosti najrazličnejših vna$j vsaJ!!CrVan!>ov do antibiotikov, ki ? ,načina Drirt a,n^ ^ran' zaradi industrijske-r, Je pozom C ovania in predelovanja živil, SCdat5' °brnila k naravni, bio hrani, i«' ^niemhn0*1^ 'juHje razmišljajo o hrani Dr-j8 bio živ6|m Čini,elju zdravja, zaniman-SLldelovanjc ! ?vpa je tako veliko, da se sPlača! v akSne branc že tudi ekonom-naLf* "a pol,!!fanie Pa Je. ah je vse tisto, Vi>ravna, zdr-,, ah tr8°vin z živili ponaša kol državno l a ln b'° hrana, res to. Za praham ano je Ireba pogledati še kam V nkje,čen nr,l'aravi’raop v naravi, jo bo človek našel? SSissffiteM: ^^astin, lahko odpravimo v naravo in si naberemo užitne divje rastline ter jih vključimo v prehrano. Na 230 straneh z več kot 170 barvnimi fotografijami in 180 recepti predstavlja 60 užitnih divjih rastlin, ki rastejo po travnikih in gozdovih na Slovenskem od morske obale do alpskih vršacev. Nekatere so odlična zelenjava (kopriva, regrat, praproti, trpotec, marjetica idr.), druge so pomembne kot začimbe (dobra misel, meta, materina dušica, luki idr.), tretje nosijo okusne divje plodove (borovnice, maline, robide, gozdne jagode, bezeg, črni trn, glog idr.). Iz njih se da pripravljati solate, zelenjavne namaze, prikuhe, omake in juhe, samostojne jedi, kompote, sokove, čaje, marmelade, želeje ter celo pridelati vino in zvariti pivo. Izpuščene so le rastline z užitnimi podzemnimi deli; izkopavanja gomoljev ali korenike uniči vso rastlino, zato jih avtor ni opisal, da bi ne spodbujal nepotrebnega uničevanja teh ne prav pogostih rastlin. Vegetarijanci in sladokusci bodo tako in tako imeli veliko veselja in užitka z rastlinami, ki jih je veliko in jih ljudje celo nalašč zatirajo. Gre seveda predvsem za najrazličnejše plevele, ki so zvečine užitni in za organizem prenekateri celo koristnejši od gojenih rastlin, med katerimi jih najdemo. Rastline v knjigi niso razvrščene po botanični sorodnosti, ampak po času nabi- ranja od pozne zime do pozne jeseni, kar je za uporabnika gotovo najbolj praktično, saj se seznanja z rastlinami, ki jih je mogoče dobiti v določenem letnem času. Na to opozarja barvni rob na vrhu in vznožju strani. Vsaka od 60 rastlin je predstavljena s slovenskim in latinskim imenom, sledi kratka predstavitev rastline, njenih botaničnih značilnosti, kje raste, kateri deli so uporabni, kakšne so morebitne zdravilne lastnosti pa označitev vsebnosti hranilnih snovi ter možnosti morebitne zamenjave z neužitnimi ali celo strupenimi rastlinami. Avtor potem na kratko popiše, kdaj in kako rastlino nabiramo, kako jo shranimo za krajši ali daljši čas oziroma kako jo sušimo, če gre za začimbne in čajne divje rastline. Na koncu popiše, kako rastlino pripravimo za uživanje in doda več kuharskih receptov. Končno je avtor predstavil še pet vrst užitnih okrasnih rastlin in dodal prcgledico nabiranja. Torej, dober tek, če si boste privoščili rmanovo juho, krompir s kuhanim čemažem in ocvrtimi gabezovimi listi ter s ščirovo solato, dobrote pa poplaknili z rdečim glogovim vinom in koprivnim pivom! MILAN MARKELJ Vselej govorimo največ o tistem, česar najmanj imama A. TRSTENJAK ZDRAVNIK RAZLAGA L q,V e * ^dl po DrehrnnKk i vrtnlnnc! po prehranski vrednosti ttij‘h' saj so neka! 'k° Pomcmbnei5e od 8°' *dr V> min!! , fC prava zakladnica vita-be, vi'nih „ ov' aromatičnih snovi in C^Hko v?™ Za primer poglejmo ot' c,»e q jn l 100 gramih vsebuje večje Cni^noAVi,ami"a- kot Ju človeški CV >ud,riJCVCnem dnevu-Ta P|CV- P° VrkaIeri"ti ra^kralueČ kaleija od rastlin’ ^cdaosii 4 f6’"1!'!1 večino prekaša tudi 0SaMl. zeleza. l{>Jurkl,h UŽitnih rastlinah, njihovem Da,;Travi 8°vori knjiga DIVJA X'?la Pr‘ Č2n0Jlcseja’ki ic pred krat' 1,0 znanihKnlCekl glas. Knjiga daje 1 ’ K' ga potrebujemo, da se mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Rak na modih Tudi pri moških, pri katerih je bil poseg opravljen pravočasno, je možnost za razvoj raka večja, kot pri tistih, ki niso imeli zaostalega moda. Prav zato je pomembno, da moški z zaostalim modom v otroštvu vedo za povečano tveganje in se zato skrbnejc opazujejo in pregledujejo. Poškodbe, udarci (pri športu) ali vnetja niso vzrok za nastanek raka na modu. Prve bolezenske znake lahko prepozna vsak sam. Prvi in najpomembnejši bolezenski znak je povečano, trdo, grčasto in pogosto neboleče modo. Rast tumorja v modu lahko traja nekaj mesecev, včasih pa je rast celo hitrejša in pojavi se lahko tudi krvavitev v tumor. V teh primerih lahko modo močno boli. Tumorja ne smemo zamenjati za druge manj nevarne spremembe na modu, kot so različne vodene bule, razširjene krvne žile, razna vnetja, črevesne kile ali krvavitve po poškodbi moda. Na žalost pride samo polovica bolnikov k zdravniku v začetnem obdobju bolezni, ko je tumor omejen samo na modo. Ostali imajo pogosto težave že zaradi zasevkov v trebušne organe, ko se pojavijo bolečine v križu in ledveno. Ali pa so zasevki že v pljučih in se oglaša kašelj, dušenje ter izkašljevanje krvi. Pogosto opazijo bolniki tudi povečane in boleče prsne žleze. Te spremembe nastanejo zaradi hormonov, kijih izločajo nekatere vrste tumorskih celic. Za zgodnje odkrivanje priporočamo samopregle-dovanje! To je edina in najbolj zanesljiva metoda za zgod- nje odkrivanje raka na modu. Pregled naj redno opravlja vsak moški od pubertete naprej na dva do tri mesece. Pregled se najlaže opravi po topli kopeli, ko je koža mehka in sproščena. Vsako modo je potrebno pregledati posebej s prsti obeh rok, tako da modo otipavamo z obemo palcema, kazalcema in sredincema. Iščemo tršo, ostro omejeno bulo v modu. Pri tem nas ne sme motiti obmodek, ki sc običajno jasno loči od samega moda. Vsaka sprememba zahteva vso pozornost in pregled pri zdravniku. Če pri pregledu mod zdravnik ugotovi tumor, opravi še preiskave za ugotovitev obsežnosti bolezni. To so: rentgenski pregled pljuč in bezgavk v trebuhu, preiskava trebuha z ultrazvokom, računalniška tomografija prsnega koša in trebuha ter odvzem krvi za laboratorijske preiskave, ko se določijo tudi tumorski markerji v krvi. Tumorski mark-erji so posebne snovi, kijih izločajo tumorske celice in jih lahko že v zelo majhnih količinah določimo v krvi. Za dokončno diagnozo je potrebno modo s tumorjem operativno odstraniti. Z mikroskopskim pregledom tumorskega tkiva se določi vrsta tumorja, istočasno pa je to že prva stopnja zdravljenja. Odstranitev enega moda ne vpliva na spolno ali oploditveno sposobnost moškega. Pogosto se zgodi, da v začetku ne vemo, kako obsežno zdravljenje bo potrebno. Določeni načini zdravljenja pa zmanjšajo oploditveno sposobnost bolnika, zato praviloma vse bolnike, ki to želijo napotimo na ginekološko klinik« v Ljubljani za odvzem in shranjevanje semena v zmrzovalniku. Če bolnik kasneje ni oploditveno sposoben, lahko z zamrznjenim semenom ženo umetno oplodijo. (Se nadaljuje) praktični K _? praktični KRIŽ praktični /š, ^ praktični Ž > Limone proti □ Fja pro ricnii ledvičnim kamnom Marsikdaj bi se ljudje z ledvičnimi kamni lahko izognili strašnim bolečinam, ki jih povzročajo kamni, če bi spremenili nekatere prehrambene navade. Veliko bi pomagalo že, če bi uživali manj mesa, maščob in sladkorja, zato pa več mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave. Zlasti pomagajo limone. Če si občasno privoščite zdravilno kuro z limonami, boste morda preprečili nastanek ledvičnih kamnov ali pa jih celo odpravili. Zjutraj spijte na tešče nesladkan sok osmih linom, nato se v postelji pokrijte in preznojite. Z uživanjem limon znižate kislinsko stopnjo, ki spodbuja nastanek ledvičnih kamnov, v kombinaciji s kalijem, ki ga je v limonah dovolj, pa limonin sok uničuje sečno kislino ali pripomore, da ta kislina sploh ne nastaja. Limonova kura ne pomaga vsem, saj imajo kamni različno sestavo. Lahko si pomagate tudi s pitjem najmanj treh litrov mineralne vode na dan, zlasti pred spanjem, da je ponoči v organizmu dovolj tekočine in sc kamni ne morejo nalagati na suhi podlagi. Skutni narastek s češnjami Za narastek potrebujemo: 500 g skute, 1 prašek za vanilijev puding, 200 g sladkorja, limonino lupino, 4 jajca, 300 g češenj z odstranjenimi koščicami, 10 g masla in sladkor v prahu za potresanje. Skuto damo v skledo, dodamo 100 g sladkorja, naribano limonino lupinico in prašek za vanilijev puding. Z ročnim mešalnikom gladko razmešamo in primešamo rumenjake. Iz beljakov stepemo trd sneg in vanj vtepemo preostali sladkor. Sneg in češnje zmešamo v skutno zmes. Pekač za narastke namastimo in ga postavimo v hladno pečico. Vključimo na 200 stopinj in pečemo 30 do 35 minut. Nato izključimo pečico in pustimo pekač v njej še 10 minut. Narastek potresemo s sladkorjem v prahu in ponudimo. Zelenjavni vrt v juliju Nastopilo je poletje z vročino, ko vrtne rastline potrebujejo več vode in zalivanja. Izhlapevanje iz tal je moč vsaj delno preprečiti z zastirko, to je rastlinskimi ostanki, ki jih je v tem času na pretek (trava, plevel). V juliju je še čas za setev ali presajanje cele vrste vrtnin. V tem času gredic ne smemo več globoko prelopata-ti, zadošča že plitvo kopanje ali podrahlja-njc z vilasto lopato. Zdaj posajena glavnata solata bo še vedno naredila glave, če bo le imela v času rasti na voljo dovolj vlage. Tudi mesečna redkvica še da dober pridelek, prav tako korenček, naglo rastoča sorta kolerabe in seveda radič, endivija in črna redkev. V juliju prvič sejemo motovilec za jesensko rabo. Zimsko endivijo je priporočljivo sejati od srede julija naprej na razdaljo 30X30 cm. Pri paradižniku je treba zdaj obirati zalistnikc, v jagodah pa odstranjevati pritlikc, če hočemo, da bo nasad trajal tri leta. Zdaj je tudi čas za pripravo dobrega komposta in hlevskega gnoja za jesensko rabo. Cš Lokalna priprava tople vode Za lokalno pripravo tople vode je najbolje, da vodo segrevamo zelo blizu iztočnih mest, da hranilniki toplote ali bojlerji niso veliki ali jih sploh ni, cevi, v katerih bi zaostajala voda, pa da so kratke. Prednosti lokalne priprave tople vode so v manjši investiciji in hitrejšem reagiranju sistema (pretočni). Možnosti regulacije so večje po temperaturi in času porabe. Tako so manjše toplotne izgube hranilnika in v cevovodih, ki so krajši. Pri električnih grelnikih lahko prihranimo energijo tako, da načrtujemo porabo in pripravo tople vode v času nižje tarife električne energije. Slabost lokalne priprave pa je manjša akumulacijska sposobnost sistema in dejstvo, da nizkotlačnih bojlerjev ne moremo priključiti na več iztočnih mest. Tako je v gospodinjstvu potrebnih več grelnikov vode, največkrat v kopalnici in kuhinji. TRI FARE - Na ravnici pri Rosalnicah stojijo znotraj kamnitega pokopališkega zidu kar tri cerkve - znamenito romarsko središče Tri fare. Ime vasi naj bi izhajalo iz besede rosalije, to je običaj poganskih Slovencev, ki so na pomlad na grobovih zažigali kresove. Današnje cerkve so iz začetka 15. stoletja. Njihova gotska arhitektura je doživela vrsto predelav, oltarna oprema je iz 18. in 19. stoletja. Kompleks Treh far odlikuje izredno slikovit ambient, ki je skupaj z umetniško dediščino eden najpomembnejših spomenikov ne le v Beli krajini, ampak tudi v širšem slovenskem prostoru. (Pripravila Marinka Dražumerič iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine) večino stvari v življenju počne p sebi,” pravi Trkovnikova v uv knjige. Misliti in živeti pozitivno H, seveda ni neka “čudna duhovno ’ ki nima podlage v realnem živlJe J ’ ampak je trdo, disciplinirano vs dnevno delo, zavedanje in k0Ij liranje svojih misli in sebe v celo >■ ^ ne bi bila knjiga Pot do uspe pozitivno mislijo preveč teore (in zato tudi dolgočasna), je aV . ca Milena Trkovnik poskrbela s vilnimi primeri in izkušnjami ^ jega vsakdanjega življenja - P l vateljskega in svetovalnega ljudmi, v katerih se brez težav jde” tudi bralec. Na ta način nas P ^ tcljica popelje v svet resnično«. nikakor ni nedosegljiv in še manj y Knjigo je zato priporočljivo v |e. roke večkrat, zlasti pa v stiska žavah, saj odpre pot. So^eK^^j. sije, samo pogosto J^j^mUR^ - DZS je izdala KRAJEVNI LEKSI. KON SLOVENIJE in spremlj j MALI ATLAS SLOVENIJE- j Cafl- - V zbirki Mali leksikon, ki jo 'za.ajpIL0-karjeva založba, je izšel zveze ZOFIJA dr. Vladimirja Sruka. - Pri Didakti je izšla z,b'rHoSTJ0 SREČEVANJA Z DRUGAČNO* dr. Zmaga Šmitka. , j_,„ 2. del Najbolj živahno ob sejmih Meščani so živeli v svojih malih skrbeh in se zanimali, kaj se dogaja za sosedovim plotom. Nič ni ostalo skrito, saj so si služkinje navsezgodaj zjutraj ob vodnjaku na Glavnem trgu medsebojno izmenjavale “vznemirljive” novice prejšnega dne in potem nesle vse to na uho svojim gospem. Slednje so vse to premlele v družinskem krogu in na popoldanskih vljudnostnih obiskih. Možje pa so se proti večeru zbirali v krčmah. Sem so radi zahajali uradniki, profesorji, sodniki, pa tudi obrtniki in drugi meščanje. Gostilne so bile kraj, kjer so si izmenjavali mnenja, politizirali in si pripovedovali novice, saj se v “krčmah plača vino, novice pa se dobe za nameček". Višek dneva je bil prihod malevagna iz Ljubljane. Vse je zanimalo, kdo je prišel v njihovo mesto. V pričakovanju nekega velikega dogodka seje zdela še tako malenkostna novica pomebna. Največ živahnosti in novic so prinašali Novemu mestu sejmi. Le-ti so bili takrat “glavna središča občevanja z domačini, rojaki in tujci”. V takih dneh je mesto oživelo. Povsod se je trlo ljudi. Na svoj račun so prišli tudi cigani, berači, tatovi in novomeški originali. Enega izmed takih orginalov opisuje Otmar Skale st.: “Brivec štengala je bil samouk in velik šaljivec ter v splošno veselje Novomeščanov je povzročil marsikatero burko. Navadno je opravljal svoj posel na prostoru pred Rotovžem, nasproti njemu je imel svoj lokal brivec Haman. Slednji se je večkrat jezil na svojega konkurenta, ker mu je kvaril obrt. štengal je kot šaljivec ob neki priliki nekega moža dobro namilil in ga poslal k sosedu, da naj ga obrije do konca, da ne pride ob zaslužek. Seveda je svoj namen prej razglasil po mestu, naj pridejo meščani ogledat ta prizor kot dokaz, kako on podpira Homana, kar je izvalo vsesplošen smeh. ” Ko je sejem minil, je še dolgo ostal v spominu in pogovorih novomeških meščanov. Zelo radi so imeli Novomeščani pustne dneve. “Maškaradi je sledila na pepelično sredo običajno slani- Matjaž Ternovec Društveno življenje v Novem mestu v obdobju 1865 do 1ISH9 'v nap°ta kova pojedina v raznih gostilnah. Ne smemo pozabiti na 'Debeli četrtek' pred pustom, ki je bil raznim Novo-meščanom na polpraznik. Ta dan je morala biti na mizi »špehovka«, kolač nadevan s Špehom oz. špehovimi ocvirki. Samoumevno je bilo, da je bilo potrebno špehovko dobro zaliti. Za zaključek pomebnih pustnih praznikov so neugnani meščani praznovali še 'Mali pust ’ na četrtek po pepelnici. Ta dan je delo na pol počivalo, da so se ljudje lahko dostojno poslovili od pusta. Sploh so jih bolj strogo praznovali kot prave cerkvene.” Gostilničarji so v tistem času zelo skrbeli za družabno življenje. Prirejali so razne zabave in veselice s plesom, srečelovom, v pustnem času z maškarado. Poleti so pripravljali pestre vrtne veselice s plesom in tombolo, jeseni trgatne veselice in martinovanje, ob koncu leta pa silvestrovanje. Posebno kost za obiranje so prinesle štiri letne porotne obravnave in krona le-teh je bila, če so koga obsodili na smrt. Eksekucije so se izvajale na hribu nad mestom - na Marofu. Novice nam 12. julija 1865 poročajo: “Danes so pri nas tri obesili na enkrat. Dve ženski sta namreč na jv. Matija dan lanskega leta ubili kmeta Franceta Lokarja, kiju je sin njegov Anton Lokar najel, da mu ubijeta očeta /.../ Zjutraj so jih obesili, zbralo se je nad 500gledalcev." Ob takem dogodku so gostilničarji prodajali vstopnice za ogled obešanja. K temu moramo prišteti še cesarske praznike, proščenja, tu in tam kakšen obisk potujoče komedijantske ali gledališke družine in poletne izlete v bližnjo okolico, ki sta jih organizirali meščanska garda in mestna godba. S tem bi lahko zaključili letni koledar prireditev. Program ob cesarskih praznikih ali proslavah in ob drugih priložnostih je bil več ali manj zmeraj enak. Na predvečer praznika so mesto razsvetlili ali naredili bak-iado in igrala je mestna godba. Naslednji dan zjutraj je bila svečana maša in nato parada uniformirane meščanske garde, ki je bila v ponos Novomeščanom. Proti večeru je bil v kazinu ples ali vsesplošna veselica zunaj mesta. Meščani so imeli še svoje lastno kopališče na Loki in mestno loterijo, katere izžrebane številke so bile napisane na deski, kije visela na vratih trgovine Pollak. Novo mesto je preživljalo vse 19. stoletje patriarhalno življenje. Njen “pater familias” je bilo uradništvo, kije bilo tukaj močno zastopano. Od njega je bila močno odvisna velika večina mestnega prebivalstva, kar je poudarilo njegovo moč. V takem položaju se prebivalci Novega mesta niso hoteli zameriti svojemu “pater familias”, od katerega so bili močno odvisni. Prizadevali so sc mu čim bolj približati. Rezultat tega je bil, da je bila nemščina občevalni jezik v vseh t. i. boljših družinah. Pa tudi preprosti meščani niso hoteli zaostajati za njimi. Ali kakor pravi Stane Granda: “Uradništvo, višji sloji in meščani s tržani vred so radi 'klatili' nemščino, ki je imela nekaj lokalnih značilnosti. Te so bile nekoliko tuje tudi tistim ki so nemščino dobro poznali. ” Pri tem pa opozarja še na en segment pri uporabi nemščine, ko pravi: “Nemško občevanje meščanov in še nekaterih drugih je predvsem izraz njihove drugačnosti od kmečke okolice, čeprav se v bistvu od nje ne razlikujejo. Duhovito je zapisal Henrik Costa, da za dolenjska mesta in trge še vedno velja, da se njihovi prebivalci namesto z obrtjo, bolj ukvarjajo s poljedelstvom in vinogradništvom, da zato n‘s0111 obrtniki ne dobri kemije, ker je eno drugemu v11J Nemščina je prevladovala ^sV0. Sam videz Novega mesta je bil nemški. Trt eSjo jem pismu 26. marca 1896, ko opisuje, kako Nov »fle počasi dobiva značaj slovenskega mesta, prJ ^vejši gostilnicah inprodujalnieuh so stari napisi neins > pa do malega vsi slovenski. ” , „a mc' Skratka, Novo mesto je dajalo vtis nems ■ jjalek1" sta, kjer je močno prisoten neke vrste “nemški in je s tem ločeno od podeželja. Nemščina J , vjjji položaj jezika višje in boljše kulture in je sloj prebivalstva. Slednje je zahajalo v “Casino ^QVjce ki je bil ustanovljen leta 1840 v hotelu S°nc^' i/i ga priporočajo vsem popotnikom, ker ima „ qy prav dobro postrežbo v vsem zraven pa tudip,,c • j^oviE sinoje bil privilegirano shajališče uradnikov 1 1 u a|i družin, oficirjev, bogatejših meščanov in v tv0jcbil° okolici stanujočih graščakov. Ostalo meščans ^ ^ medsebojno ločeno glede na sloje in prepns emu sebi brez lastne organizacije. iovie° ^ Na društvenem področju je vso prv° P1!, rl:crn s° let 19. stoletja neovirano kraljeval Casino. .^Icot bili zastopani člani obeh nacionalnosti, tako n jrllštV‘1 slovenske. Po društvenem statutu je bil na^ noB3 oživitev družabnosti in duhovna pobuda^^avev složnosti. Sredstva za dosego teh namenov s^ ^In6 primernih prostorih za skupna srečanja cla qchA,]‘> in igralne sobe in duhovne zabave vseh vrs: ^vs(0pn' sredstva se nabirajo s prostovoljnimi prispev ’ nCotni; inami in mesečno članarino. Število članov J jcno. Delili so se na častne, redne in 'z,rcit.,npnin°’, članarino. Število cia»- > J___________so se na častne, redne in 'zrc stopnin°' Redni člani so bili tisti, ki so plačevali ■ jjjče mesečno članarino, in ki so imeli staln0 - vskuP Novem mestu ali Kandiji. Vsi, ki so živeli sc jcjcžbe1,3 nem gospodinjstvu, so bili upravičeni do u društvenih zabavah. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Vrh Gorjancev kdaj brez orožja? Odprto pismo Jelku Kacinu, dr. Janezu Drnovšku, Jožefu Školču. Zoranu Thalerju, Milanu Kučanu pasom me jc zelo prese-’ a lzJava slovenskega obramb-!Lga m.‘nistra Jelka Kacina, s ka-^-Ic v zanj značilnem ostrem vrhi d ke v°iskc s Trdinovega rih • m°j'h (novinarskih) vi-DrL« JP.yznerniri|a, če že ne kar Gn ras}la, tudi prebivalce pod n„ ,)anci na obeh straneh držav-miw)e' Ta izjava po mojem sk(‘u.JU Prcse8a okvire diplomal-odnri kZ' Pojdičnega reševanja se^nj0hrVfraža,nj 8lcde meje s so- Hrvaško ^ VCdn° Pr|jateljsko?) dehim^ In^ko strinjam s prvim reno« l?Jave’ ki Poudarja suve-iemrv s °yenske države na svo-e nn,f m'JU oz' nad ozemljem, ki m£°d "Jcno jurisdikcijo, dokler niso rp«Z.’ Vpra5ania v zvezi z njo oj a,,. ^cna> Pa sc mi zdi njen dru-vem l l 0 Pr°blematiccn. Ne pa^r"3 gledate vi, sam nrieji na :‘Lavama m po svoje že Potem (mmstrstvo za obrambo, na Trdin, lasno>da vojaški objekt mel pohtičn?1„v-hu.n',zgo|i Rred' 6« zaostrovanje Potem hiarzava(na- Če to ne drži, ster za niF0 mojem mnenju mini-že mora ramt>o d°mači javnosti Von.;. Pojasniti, kakšne “pre-e ukrePc smo izvedli” in zakaj je “rtavzočnost nekaterih enot na tem območju večja, kot je bila v prvi četrtini leta”. Minister oz. slovenska vlada pa bi najbrž tudi morala razložiti, kako je omenjena izjava v skladu z evropskimi načeli varovanja državnih meja. Tembolj, ker je bila svojčas ravno Slovenija prva republika v Jugoslaviji, ki se je iz evropskih nagibov (?!) postavila po robu JLA in njeni navzočnosti na državni meji. Da bi se izognili vznemirjanju javnosti in prebivalstva na obeh straneh meje pod Trdinovim vrhom, pa gotovo tudi ne bi bilo odveč, če bi slovenska politika končno pojasnila, kako si v okviru “izvedenih preventivnih ukrepov” in povečane “navzočnosti nekaterih enot na tem območju” predstavlja rešitev vprašanja meje na Trdinovem vrhu in seveda tudi samega vojaškega objekta. Na koncu samo še vprašanje: ste kdaj slišali za številne (tudi javno izražene) želje prebivalcev pod Gorjanci na obeh straneh državne meje, da bi Trdinov vrh oz. Sv. Gera s širšim območjem 'Gorjancev oz. Žumberka postalo demilitarizirano območje, sam sporni vojaški objekt pa planinska postojanka oz. Dom sloven-sko-hrvaškega prijateljstva? Če ste, me skupaj z mnogimi drugimi, ki z zaskrbljenostjo gledamo na nepotrebno zaostrovanje odnosov med državama zaradi omenjenega vprašanja, zanima, kaj o tem mislite vi in kaj ste konkretnega naredili, da bi se to tudi v resnici zgodilo. V pričakovanju odgovorov se vam iskreno zahvaljujem. IVO KULJAJ Celovška 108, Ljubljana 80 let Leopolda Povšeta Na življenjski poti g. Leopolda Povšeta, župnika, pesnika in učitelja, je bilo veliko lepih, pa tudi žalostnih trenutkov. Rojen je bil leta 1915 v slikovitem Žužemberku. V družini je bilo 7 otrok in vse je mati že od mladih let učila peti. Povšetova družina sc je zaradi očetove državne službe kmalu preselila v Novo mesto. Po osnovni šoli se je nadarjeni Leopold vpisal v novomeško gimnazijo. Tiste čase bi Novo mesto na kulturnem področju bolj životarilo, če ga ne bi z gledališkimi igrami, pevskimi zbori in svojimi listi oživljali prav dijaki. Leopold je glavno vlogo prvič igral v spevoigri Kovačev študent, sodeloval pa je še v 7 pevskih zborih, kjer je pel več glasov, najraje bariton. Sodeloval je v dijaških listih, marsikatero črtico pa je pod psevdonimom pošiljal tudi v druge časopise. Izdal je tri pesniške zbirke: Moja Cecilija (izdana 1966 v Beogradu), Soncu naproti (1965) in Kresovi se vžigajo (1971). Spesnil in skomponiral je tudi himno Novega mesta in svojega rojstnega Žužemberka, ki so bile objavljene v Almanahu. Z literarnimi prispevki je prišel tudi v leksikon Mohorjeve družbe. Sodeloval jc v Mladiki, ki jo jc takrat urejeval Finžgar. Po vsem tem bi torej moral biti Leopold pa sije začrtal svojo pot in postal duhovnik. Tej službi je zvest že nad 50 let in pota tega poklica so ga vodila po različnih krajih Slovenije: v Prežganje, Brusnice in Sotesko, kjer je že 18 let. Med drugo svetovno vojno se ni vmešaval v politiko, storjenih pa mu je bilo tudi dosti krivic. Po prvem letu vojne je bil nekaj časa učitelj. S svojo gospodinjo sta v 18 letih na Soteski veliko obnovila, ohranila in naredila. Ni čudno, daje želja starega župnika, da bi umrl tukaj. Kakorkoli že meriš soteško faro, v pol ure jo premeriš po dolgem in počez. Bog daj, da bi jo župnik Polde še dolgo meril. TONE VIRANT Soteska pesnik, pisatelj ali pa pevec, kakor je bil njegov brat, ki je pel v operi. KC Janeza TMne buri duhove Kako razdeliti prostore? - KC mora najprej pokriti potrebe kulture - Kaj pa Studio D in Dolenjski list? V zadnjem času sc piše o razdelitvi prostorov v novomeškem KC Janeza Trdine (zapuščeni dom JLA). V tej stavbi bi mnogi radi dobili prostore, nihče pa se ne zaveda, da bo vzdrževanje zelo drago in nedonosno. Če gremo od začetka: lokacija doma je bila izsiljena, vendar je bil tov?,PSKAZVEZA PrS^pOVVOJN region ,) aVn,kl nacionalnih in 'nvalidnv, 0r8anizacij civilnih PUali “j?: ?’Ja’ v Ljubljani pod-Za ustanL;? ° dJ?brih namenih” neV.Evr°Pske zveze sarska in ‘ Jn; Zvuza jc nestran-d,e|uje nalevladna ''blika dela, vMjUČUlt. bmočju vse Evrope in ic c'vilnii, ?ci°nalnc organizacijskih voin'-Ia-ldov voJn in v0’ fedežza ^ h ,nvalidov. Njen 'ki Sloveihj'imandal ic V Repub' v°lji ra(Una) Krtka vas, po ned n»ročlflka Pa se bo iz' p kle/ Str & leta 1981 Po C3 S I S. 1 CZ I r 1 Zrl I Z I CStl m: * Jk\N< i\i GOLOB iJCoriSek I 1 Alojzi kkcA 1 Gl.STELI [ANTON 1 IAVSEC ■ANICA 1 ■ ki Em 1 I Ll DVlk I [.AN TON Im r 1 I ilre/.ija| [VERICA 1 IlOMŠE I mljimI 1 N OLE 1 1 1 1 1 n ESTli&Ss' bs*. iaar KI n INK MARTA FRANKO JOŽE nova* JO/I J KOI l.ENC VIDA IOBN M ARIJ ’ VOVK TOrta 3&ENICA L...S 3 kHi 11 Studio D m | IVANKA 1 ■ AMIKOlC 1 1 ANDREJA I ■ JK\Mk\K| I JOŽICA I 1 HORIN 1 [IVANKA 1 1 JORDAN 1 RAtROl 1 golob1 [ MARIJA 1 Ihr I 1ZORKA ISlIPANONltJ [JLLKA 1 LAVRIH 1 I MARIIN I | TOMAŽIN | L_I J vnjjji |™ct m i i Odgovori in popravki po § 9... j Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po §9... ”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se na-našajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). Votli praznik? Dol. list št. 26, 29. junija Izobešanje zastav ob državnih praznikih kaže na simbolni ravni odnos državljanov in institucij do praznika. Ob pravkar minulem dnevu državnosti 25. juniju je v novomeškem središču viselo manj zastav, kot bi bilo pričakovati z ozirom na pomen dneva državnosti. Zanimivo je, da so zastave visele predvsem na zasebnih hišah, ni pa jih bilo na poslopjih družbenih podjetij v samem središču mesta, tj. na Glavnem trgu (Blagovnica, Novo-tchna, KZ Krka, Šolski center za gostinstvo, Novoteks, Julija). Vodstva družbenih podjetij očitno delajo razlike med prazniki, saj zastav niso pozabili izobesiti ob npr. dnevu upora (nekdanji dan OF). Našteto nam poraja vzporednico med navodili vlade oz. ministrstva za zunanje zadeve v zvezi s praznovanjem dneva državnosti, na naših predstavništvih v tujini in obeležjem praznika doma. Tak odnos, naj bo posledica zavestne odločitve ali malomarnosti, nam nikakor ni ljub in se z njim ne moremo strinjati. Navsezadnje kaže to tudi na omalovažujoč odnos do vseh padlih v desetdnevni vojni za samostojno Slovenijo. 25. junij pomeni, vsaj nam, pomemben mejnik pri oblikovanju resnično samostojne slovenske države, ki je bila sen našega naroda dolga stoletja, do 25. jUnija1991- MILOŠ DULAR predsednik 00 SDSS Novo mesto Mirna skozi čas z napakami Dol. list št. 25, 22. junija Hvalevredna je pozornost, ki jo gospod Stane Peček namenja v javnih občilih mirnski osnovni šoli. Malce čudno je le, da zna “uspešno” obiti pozitivno stran šolskega dela in dosežke naše šole, ki jih ni tako malo. Omenim naj le, da je zgodovinski krožek (mentorica je še vedno ista) dobil zlato priznanje Zveze prijateljev mladine Komisije za delo zgodovinskih krožkov za projektno nalogo “Iz družinskega arhiva". Zakaj dela tako, bo vedel najbolje sam. Gospodu Stanetu Pečku sem hvaležen za pozorno branje biltena “Mirna skozi čas”, ki so ga pripravili člani krožka “Mladi zgodovinarji in geografi” z mentorico, in za pripombe, kajti tudi učitelji (in tudi učenci) sc lahko marsikaj naučimo na napakah. Še bolj bi mu bil hvaležen, če bi ugotovitve sporočil kar na šolo. Lahko bi prišel med učence, člane zgodovinskega krožka, jim razložil svoje poglede in pripombe - tudi v tem primeru bi dosegel svoj namen, morda celo kaj več (g. Spine Peček je pogost obiskovalec naše šole in mu zato ni tuja, istočasno je tudi oče enega izmed paših učencev). Bil bi celo zelo dčbrodošel. Toda iz tona njegovega pisanja je čutiti še kaj drugega kot skrb za resničnost, pgT£R PODOBNIK ravnatelj OŠ Mirna Eiia gospa Dol. list št. 25, 22. junija / Spoštovani ustvarjalci Dolenjskega lista! Če človek čuti vsaj malo pripadnosti podjetju, v katerem dela, in njegovo dobro ali slabo ime v določeni meri prevzame tudi nase, kajti v življenju je dosti priložnosti, ko poveš, kje si zaposlen, in če kaže pripadnost pokrajini, kjer živi, tudi s tem, da bere Dolenjski list, bi kar sklonil glavo in pogledal v tla, ker bi ga menda moralo biti sram, da dela v Revozu in ne npr. v Krki. Tako nekako sugerirate v vašem tedniku, če vzamem samo obdobje zadnjega leta. Po načelu: kar je slabo, napihniti, nevtralno omeniti, dobro ignorirati. Vztrajno in sistematično. Samo zadnji primer: 17. junija se je dneva odprtih vrat v Revozu udeležilo več kot 7.000 ljudi iz cele Slovenije in nekaj celo iz Hrvaške, ki so preživeli zanimiv in prijeten dan ravno zato, ker se je prireditelj zanje zelo potrudil. Dolenjski list je to gladko spregledal, seveda pa objavil, da je Ena gospa rekla nekaj o polnih pepelnikih v Revozovih sejnih sobah. Če so polni pepelniki področje zanimanja Vaših novinarjev, je res treba reči, da so bili na dnevu odprtih vrat Revoza neprimerno bolj polni. Meni se to zdi žalostno, neprofesionalno in škodljivo. Kajti vsaka medalja ima dve plati. Tudi Revozova, Krkina, Novoteksova, Pionirjeva... Tisti, ki vas tako podrobno informira o eni (slabi) plati Revozove (stavim, da prejema plačo v Revozu), bi Vam kdaj pa kdaj lahko pokazal tudi drugo ali pa jo skušajte odkriti sami, saj tudi to sodi k novinarstvu, mar ne? Menda ne verjamete samo v črno-belo? Končno pa sem prepričana, da so se tudi delavci Revoza že naveličali večnega kazanja s prstom samo na njihove slabosti in na slabosti podjetja, v katerem delajo, ne da bi jim kdo povedal, kam naj gredo, da bodo našli delavski raj. TANJA KONDA-ŠKOF Odločno proti ukinitvi šole Dol. list št. 26, 29. junija V 26. številki Dolenjskega lista smo pisali o revoltu, ki so ga sprožili nekateri predlogi občinskega sveta v krajevni skupnosti Draga. Izredno kritično se je odzval svet KS Draga proti predlogu, da se ukine osnovna šola v Podpreski. Zaradi nezadovoljstva je bil 22. junija sklican zbor občanov, ki je bil izredno dobro obiskan. Zbora so se udeležili tudi predsednik sveta občine dr. Rus, župan inž. Novak in ravnatelj matične šole prof. Janez Mihelič, prisotni pa so bili tudi svetniki iz KS Draga. Ker je občina tik pred sprejetjem proračuna, je bilo prisotnim sporočeno, koliko sredstev lahko pričakuje KS in koliko ga bo po predvidevanjih namenjeno za potrebe šole. Kljub obširni razlagi župana in ostalih predstavnikov so bili krajani mnenja, da se z ukinitvijo šole kraju odvzemajo identiteta pa tudi delovna mesta, ki so za to KS izredno dragocena. Predlagano je bilo, da se za potrebe šole in vrtca preuredi skoraj nova, a prazna zdravstvena postaja v Dragi. In zakaj občina predlaga za ukinitev šole? Draga ima komaj 520 prebivalcev, površinsko pa predstavlja dve tretjini občine. Štarostna struktura prebivalstva je takšna, da je pričakovati še večji osip rojstev in bo tako šolo spričo pičlih sredstev težko vzdrževati. Sicer pa se predlagatelji strinjajo z voljo ljudi, le opozorili so, da je znesek, ki je namenjen KS Draga, tolikšen, da bodo nekatere prav tako nujne naložbe, če šola ostane, morale počakati. Edini oprijemljiv sklep zbora je bil, naj se ponovno skličejo vaške skupnosti in se dokončno izrečejo za predlog občine ali proti njemu. Tudi o preklicu ustavnega spora niso glasovali. A. KOŠMERL “Veselica” po meri učiteljev? Dol. list, št. 25, 22. junija Na pismo s tem naslovom, ki je bilo objavljeno v Dol. listu 22. junija, se oglašam v imenu staršev osmošolcev iz Brestanice. Le mi vemo pravo resnico in točne podatke, ki jih bom navedla, da neznani avtorici prispevka dokažem, kako lažnivo je bilo njeno pismo. Za valeto smo starši plačali le 2.400 tolarjev za osebo, in ne 3.500, kot je bilo navedeno. Tistih tisoč tolarjev za darilo tovarišici ni bilo namenjenih samo njej, ker so iz tega denarja tudi drugi učitelji dobili skromna darilca. Pa tudi, če bi bil ves denar za razredničarko, si je to krepko zaslužila. Avtorica članka trdi, da so se na sestanku, ki je bil sklican zaradi priprave na valeto, o poteku le-te dogovorili premožni starši in učiteljica. Spet laž! Sama imam od vseh staršev osmošolcev verjetno najnižji osebni dohodek, pa mi ni nihče preprečil govoriti. Kar sem predlagala, so tudi sprejeli. Vsak je lahko povedal svoje mnenje, in če komu kaj ni bilo prav, bi se lahko o tem že takrat pogovorili. Razredničarka pa je samo tiho sedela za katedrom in le tu in tam dala kakšen predlog, ki smo ga lahko sprejeli ali ne. Da smo popili 65 litrov vina? Spet pretiravate, draga sokrajanka! Na valeto je bilo pripeljanih 20 1 belega in 50 I rdečega vina. Ker sem prišla ge. razredničarki drugo jutro pomagat pospravljati, točno vem, da je ostalo 61 belega in 201 rdečega vina. To se pravi, da smo popili 44 litrov vina, bilo pa je 17 učiteljev, 41 staršev in 2 glasbenika - skupaj 60 ljudi. Torej pride na vsakega le dobrega pol litra vina, od katerega gotovo ni bil nihče pijan, še najmanj pa učitelji, ki so se do 10. ure zvečer že razšli, razen treh, ki so nam pozneje pomagali pospraviti. Za ansambel je bilo res treba plačati 400 nemških mark, kar je bilo za dobro glasbo poceni, vendar vedite, da tega zneska nismo prispevali starši, ker so nam veliko denarja za valeto nakazale razne delovne organizacije. Za nas starše in za naše otroke je bila ta valeta prijetno in nepozabno doživetje; mirna zabava z nekaj plesa in družabnimi igricami, kjer so se otroci še zadnjič objeti naplesali. Osmošolci niso več malčki - tudi nje je prizadelo umazano pismo neznanke, ki je oblatila učitelje, kot da so nas, starše, prisilili, da jim plačamo za “veliko požrtijo”. Oblatila je nepozabni zadnji ples otrok z učitelji m (morda prvi) ples valetnikov s svojimi starši. To je bila šele druga valeta na naši šoli in zaradi vas, draga x, se učitelji ne nameravajo udeležiti nobene več. Morda ste hoteli prav to? Ali pa vam je bil potreben honorar? Če ste tako ubogi, bi nam lahko povedali, pa bi se morda otroci odpovedali pikniku, in denar, ki je bil namenjen zanj, podarili vam! Lepo pa se zahvaljujemo tudi mamici osmošolke, ki je avtorici (kateri je zmanjkalo poguma, da bi se podpisala - le zakaj?), posredovala lažne podatke. Ta mamica bi lahko na zadnjem sestanku povedala svoje mnenje, ne pa da potem vlači po blatu otroke, s tem tudi svojega, starše in predvsem učitelje, ki smo jih na zabavo povabili starši po skupnem dogovoru. Kakšna pa je valeta brez učiteljev, ki so bili našim otrokom osem letu drugi starši? Naj samo še dodam: dobro vemo, da je pri obeh, pri mamici posredovalki in avtorici članka, doma denar za marsikaj drugega. Za otroka, ki konča 8. razred le enkrat v življenju, pa je tudi 2.400 tolarjev reveč? Žalostno! Če bi sokrajanka, i je napisala članek, vedela, kaj je prav, bi se učiteljem javno opravičila, saj živi v njihovem okolju (Brestanica je majhen kraj!) in jaz bi se v nasprotnem primeru v njeni koži precej slabo počutila. V imenu staršev osmošolcev: MIJA FERLAN Brestanica P. S.: Morda niste vedeli, od kod denar za majice valetnikov z napisom: Osmi razred 1994/95? Okrog 60 odst. iz šolske hranilnice, ostalih 40 odst. pa iz žepa ge. razredničarke! Marinka Terček Zadnji junijski dan smo se delavci Upravne enote Novo mesto poslovili od naše sodelavke in prijateljice. Pokopana je bila na pokopališču v Štepanji vasi pri Ljubljani v ožjem krogu sorodnikov, sodelavcev in prijateljev. Marinka Terček - klicali smo jo Marina, ker je tako želela - je bila rojena pred dobrimi 52 leti v Ljubljani. Po končani osnovni šoli in gimnaziji v Ljubljani je študirala na Višji upravni šoli in je postala organizatorica obveščanja, pred 12 leti pa je na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo končala visokošolski študij na smeri splošni ljudski odpor in družbena samozaščita ter tako postala ena prvih Slovenk, diplomiranih obramboslovk. Njena življenjska pot je bila zelo bogata. Delala je kot personalna referentka na Aerodromu Ljubljana - Pulj in v predstavništvu podjetja COSMOS v Ljubljani, bila sekretarka v Avto-moto društvu v Kranju in pomočnica direktorja hotela Alpetour v Kranju. Po preselitvi v Novo mesto leta 1975 je bila najprej tajnica samoupravnih organov, in kar 6 let sekretarka Izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto. Od 1984. leta je bila zaposlena na Sekretariatu za notranje zadeve kot svetovalka in pomočnica sekretarja (od 1. januarja letos na Oddelku za upravne notranje zadeve) in vodja odseka za osebna stanja, javni red in mir. In tu se je njena življenjska pot prehitro končala. V službi jo je bilo moč srečati vedno, tudi ob nedeljah in praznikih. Rada je imela svoje delo in ljudi, s katerimi je delala in za katere Izjava za javnost 0 pristojnostih države in občine V Dolenjskem listu se v zadnjem času pojavljajo člani oz. pritožbe občanov glede poslovanja Mestne občine Novo mesto ter dela župana in delavcev občinske uprave, zato želim občane seznaniti z delovanjem občinske uprave in njenimi pristojnostmi. Z uvedbo lokalne samouprave je s 1.1.1995 prišlo do preoblikovanja občin ter delitve pristojnosti oz. nalog med državo m lokalno samoupravo - občino. Na državo so prešle vse upravne naloge, ki so povezane z upravnim odločanjem in so vezane na vodenje evidenc in izdajanje potrdil, zlasti na področjih: denacionalizacije, združevanja občanov, javnih shodov in prireditev, pobiranja prostovoljnih prispevkov, orožja, streliva ter eksplozivnih snovi, državljanstva in drugih osebnih stanj, osebnih izkaznic, potnih listov za prehod čez mejo, gibanja v obmejnem pasu, prebivanja tujcev, matičnih knjig, sklepanja zakonskih zvez, osebnih imen, stalnega in začasnega prebivališča občanov, tujega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja, varnosti cestnega prometa, registracije motornih vozil in voznikov motornih vozil, vozniških in prometnih dovoljenj, opravljanja vozniških izpitov, izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj, prodaje taksnih vrednotnic (kolkov) ter obračunavanju dohodnine. Mestna občina Novo mesto opravlja le naloge lokalnega pomena, ki jih občina ureja samostojno in zadevajo prebivalce naše občine ter imajo osnovni namen zagotoviti normalne življenjske pogoje občanom, kot so: sprejemanje občinskega proračuna, načrta razvoja občine, prostorskih planov, lokacijske dokumentacije, upravljanja z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti, javnimi cestami in javnimi potmi, rekreacijskimi ter drugimi javnimi površinami; ureja javni red v občini, način in pogoje upravljanja s premoženjem občine, upravlja z javnimi podjetji, zagotavlja delovanje javnih služb, gradi stanovanja za socialno ogrožene občane, pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost, šport in rekreacijo, skrbi za požarno varnost, reševalno pomoč in pomoč za primere elementarnih nesreč. Razmejitev pristojnosti oz. nalog je resda povzročila zmedo pri občanih, ki so do sedaj vse svoje pravice in obveznosti urejali na enem mestu, to je občini. Da je zmeda še večja, poslujemo občinski in državni organi v istih poslovnih stavbah kot upravni organi prejšnje občine Novo mesto. FRANCI KONCILIJA župan Mestne občine Novo mesto je delala. Ves čas je bila delavna tudi v svoji Krajevni skupnosti Majde Šilc. Z njenim sodelovanjem je uspelo razviti delo tudi na socialnem področju. Kot aktivistka RKje bila vedno pripravljenapomagali in in prisluhniti ljudem. Velika je praznina, ki ostaja za njo. Njen osebni delovni prispevek je neizbrisen. Ugledno in spoštovano sodelavko ter prijateljico bomo ohranili v lepem spominu zaradi njene skromnosti, vztrajnosti in delavnosti. „ , Sodelavci KLIC V SILI NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršne koli težave, lahko pokličete na telefonsko številko (068) 341-304 v četrtek med 19, in 21. uro. TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293. ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro oo telefonu (068) 53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8. LJUBLJANA • Telefon otrok in mladostnikov je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah in nedeljah) na številki (061) 323-353. Za vas se bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela. dogodki v sliki in besedi NOVO MESTO IMA DVE NOVI UMETNINI - Približno tri tedne se v n^ mestu mudita dva nemška umetnika iz pobratenega mesta Langennag sicer Christoph Rusih in Wolf Glosner. Oba je v četrtek dopoldne gosto j sprejel Franci Koncilija, župan Mestne občine Novo mesto, kije °“en'Z daril Suhyjevo monografijo (na sliki jo poklanja Wolfu Closnerju)■ oni ^ tukaj nista na dopustu, saj oba ustvarjata skulpturi, ki ju bosta Poc^.rl!a-r.Jamu mestu. Kipar Wolf Glosner je iz kovine naredil skulpturo v obliki va, trije vrhovi pa simbolizirajo vero, upanje in ljubezen. Slikar Christop • pa ustvarja s svetlobnimi telesi in je na drog postavil dve liniji z nec/is««'^ ki predstavljata obe pobrateni mesti - Langenhagen in Novo mesto... odprtje obeh skulptur, ki bosta stali v Novem mestu v parku pred AL Trdine, bo v petek, 7. julija zvečer. (Foto: L. Murn) PESEM NAS DRUŽI - To je geslo Krkinega mešanega pevskega z,bo ’ jeto prihodnje leto praznoval 25-letnico obstoja. Zbor šteje 53 članov, zc a tj ^ pa ga vodi prof. Sonja Čibej. Letos je zboru ob njihovem delovnem z .Ljjjt. tovarna Krka omogočila potovanje po Slovaški, Poljski, Češki preko ^ufil V Krakovu in Varšavi je imel zbor dva koncerta, s katerima je n oSj občinstvo. Predstavili pa so tudi tovarno Krka in njene proizvode, tj ,usCk ogledali številne znamenitosti Bratislave, Krakova, Varšave, taborišč ^ witz, tako da so združili prijetno s koristnim. To pa je tudi potrditev prtza preteklega dela in zaupanja v prihodnost. (Foto: F. Brane Aš, besedi Pnrr 1 RAGUA NA POČITNICAH - Na Prevolah je na počitnicah Ragl)a: ‘‘ ni, da so v tamkajšnji osnovni šoli na počitnicah osnovnoso ,'0jkr najrazličnejših koncev Slovenije, kijih je v to oddaljeno, a zato nu jepo vas v Suhi krajini povabila ekipa Raglje, oddaje Radia SloventJ ure^.^ vedala prva dama prevolskih osnovnošolskih počitnic Tanja Pirš.5 Drijd,e^e^ radijske Raglje, so počitničarji našli zelo dobre znance, malodane P ^ krajinskih domačinih. Prevolske šolske oblasti so z gosti zelo Prlfa^v0jje vse ustrežejo. ” Tako domačinom kot šolskemu vodstvu so šolarji1 ^ kiji' od petih skupin zelo hvaležni. Na fotografiji so nekateri od ddele g. Al) je kamera ujela pri spremljanju iger brez meja na šolskem igrišču. (' D’ KOVAČI V KOSTANJEVICI - Skupina D’ Kovači iz Gore"J-fvpeiel^CP Polja, ki ji je uspelo pred kratkim izdati CD ploščo in kaseto, st J ^ „0ytj junija, predstavila v gostilni Kmečki hram v Kostanjevici. , poČi^Moi predstavili že v Kopru, Kranju, Murski Soboti in Celju, so se p . rr ‘m odločili za promocijo še na Dolenjskem. Sest Novomesca ^ Moškon, Zdenko Bošnjak, Janez Klobučar, Emil Jurečič, Rok J ^ jo ' Galeša ter Tomaž Zorko iz Mokrega Polja, kjer fantje‘u -esenske; jl založnikom Pan records - Panika iz Kranja že dogovarjajo f^enjave. A-tope, med njimi tudi za nastope v tujini v okviru kulturne u pop njihova priredba slovenskih ljudskih narodnih pesmi v rock ^ red bi pri mladih in tudi starejših doživela lep odziv. (Foto. jani uporabili za utrdbo. Desno pa je zvončnica, v kateri je zvon ^ ^ job bil po požigu shranjen v neki hiši in šele od pred kratkim, sep letih, spet vsak dan zvoni domačinom. (Foto: J. Primc) Za varnejšo jesen življenja D°datna pokojnina bo omilila ali odpravila razliko med plačo in pokojnino iz obveznega zavarovanja - Zavarovanje je možno skleniti najpozneje 5 let pred upokojitvijo MESTO - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slo-V4t^*,*e.za“J t. marca letos uvajati prostovoljno dodatno pokojninsko zastani Tt .evsve*uMleaod preiskušenih načinov za varnejšo in bogatejšo določe ,ak°je..ZPlz ustanovil sklad: če bomo v času zaposlitve vanj plačevali lino .1ko let, kolikor Preost Jn'!e J 1)0 vc|javnem zakonu postale delovne dobe od sklenitve dali*Jm° P°^°jninsko zavarovanje v d«nosal d0bju ugotavlja visok je. Zav! azmcrno majhne premično n r0vanje le i;£razito dolgo-aravnano, torej je tem bolj ugodno, kolikor daljše je. Zavarovanec lahko sklene zavarovanje za dodatno pokojnino z vračanjem ali brez vračanja sredstev; obveznost plačevanja premij, ki so lahko mesečne, letne ali v enkratnem znesku, lahko prevzame tudi delodajalec. Poslovna naravnanost Sklada bo sicer profitna, vendar bo popolnoma usmerjena v korist zavarovancev, ne pa v korist ustanovitelja, saj je le-ta kot javni zavod neprofitna organizacija. Pa še primer izračuna: če nekdo plačuje 5.000 tolarjev mesečno, bo pri 8-letnem zavarovanju dodatna starostna pokojnina 5.000 tolarjev, pri 20-letnem zavarovanju bo znašala Pfvi koraki k varčevanju —l!!!^0^čni znesek ob rojstvu na hranilno knjižico c - ~ ■"iciu VPis0mŠ!mk. ?b r°is,vu otroka in ni|no knii?bo icnc8a zneska v hra-PčniskL n° "ovorojenčka povabi Jejo Za anka starše, naj varču-*MniemJe8a 0,roka in ga že v a&a&sifem: l^A,VRIBNICI b°do občan " ®d julija dalje ?lQfitve štai 0Il **‘bn'cc na voljo 7“rana S *rske Pogrebne družbe r KCCs*i "a G°rcnj' , ne uslimn bnici’ celotne pot- ** °bčanc Koče °Prav'ja*a 'u (.Joejev. 2q* v Potokih in drugje še vedno videti zanikrno podobo teh dag l{rU£ -lla‘' drugega kol ostre kazni. Ta pločevina leži v grmovju 15.000 tolarjev, pri 40-letnem zavarovanju pa približno 50.000 tolarjev. Zavarovanec prejema dodatno pokojnino, dokler živi. Ob smrti pa plačane premije z donosom (če umre pred upokojitvijo) ali neizplačane dodatne pokojnine, ki bi jih zavarovanec prejemal do 78. leta, (če umre po upokojitvi) dobijo dediči, če je sklenitelj plačeval premijo za način, ki vključuje vračilo ali izplačilo. Podrobnejša pojasnila o zavarovanju dobite pri območni enoti Zavoda, pri kateri ste prijavljeni v obvezno zavarovanje. T. G. (NE)KULTURA NA ZAHODU KOČEVJE, RIBNICA, NOVO MESTO - Iz dvojne letošnje številke “Rast", revije za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, se da razbrati, da kulturnih dogajanj v občinah Kočevje in Ribnica skoraj ni. Tako je za tri mesece (december-februar) omenjena za Novo mesto poplava podatkov o kulturnih prireditvah, celo za Šentjernej so navedena tri, za Kočevje pa le dve (toliko tudi za Otočec, Loški potok, Dolenjske Toplice in Slovensko vas pri Mokronogu), za Ribnico pa le ena (kot za Draga tuš, Družinsko vas, Gabrje, Kronovo, Žužemberk, Mirno Peč itd.). Znano pa je, da je bilo v tem obdobju v Kočevju in Ribnici veliko kulturnih prireditev. Torej ne gre toliko za nekulturo v zahodnji Dolenjski kot za zapostavljanje tega območja v reviji Rast. P-c Občina je brez telefona V Loškem potoku ni proste telefonske linije niti za župana varčevanje za svojega otroka; z otvoritvijo ekspoziture Dolenjske banke v Krškem in Brežicah se akcija širi tudi na območje Posavja. Pričetek sodelovanja banke in Splošne bolnišnice Brežice so zabeležili ob 200-tem rojstvu v njihovi porodnišnici v tem letu. Vključevanje otrok v varčevanje se nada- ^tičneoa na^rlnu vzgoje in siste-Varčcvanin sP"dbuianja mladine k Varčevan!p ■ dk° 0,.rotl spoznavajo °dnos dn n'n Sl °bhkujejo pravilen dim nrno nJc8a. s široko zastavljc-d'ne k v8fmom spodbujanja mla- vk*jučiti v CVanju Pa želi banka ' -------,------- fini več mi°r]?ani2lrano varčevanja ljujc preko cicibanskih in šolskih S a— !auih. ■ hranilnic. S takim načinom spodbu- janja otrok pa želimo spodbuditi otrokov občutek za odpovedovanje. SONJA ILOVAR Manj brezposelnih Večja le v upravni enoti Novo mesto - Med nezaposlenimi še več žensk NOVO MESTO - Po podatkih območne enote Novo mesto Republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo konec marca na zavodu prijavljenih 5.070 brezposelnih oseb. V primerjavi s februarjem se je brezposelnost zmanjšala za 1,2 odst., v primerjavi z istim mesecem preteklega leta pa za 2,7 odst. Število brezposelnih se povečuje v upravni enoti Novo mesto, v vseh ostalih upravnih enotah pa je v primerjavi z lanskim marcem manjše. Med brezposelnimi je bilo 43,6 odst. žensk, Kar je za 2 odst. več kot v istem mesecu preteklega leta. Tretjina brezposelnih je bila stara do 26 let. Pravico iz naslova socialne varnosti za brezposelnost je imelo 2.031 oseb ali 40 odst. vseh brezposelnih, od tega štiri petine za denarno nadomestilo, ostali pa za denarno pomoč. V marcu je bilo na področju novomeške regije na novo izdanih 97 delovnih dovoljenj, 55 je bilo bbnovljenih, 7 pa je bilo izdanih za delo po pogodbi. Delovna dovoljenja se na novo izdajajo predvsem na račun gradbenih delavcev, ki jih zaposlujejo samostojni podjetniki iz bivše Jugoslavije in imajo dovoljenje za obratovanje na našem področju. Prav tako je veliko prehodov iz ene v drugo firmo, predvsem iz slabo stoječih delovnih organizacij (npr. GIP Pionir) k samostojnim podjetnikom. V marcu je bilo poleg dovoljenj na vloge delodajalcev še 555 osebnih delovnih dovoljenj za nedoločen čas. LOŠKI POTOK - V Loškem potoku imajo 10 let staro, a popolnoma zasedeno telefonsko centralo. Da je to res, dokazuje, da ni proste linije niti za novo občinsko upravo in ne za županovo pisarno. Centrala v Loškem potoku zmore 200 priključkov, kar je za približno 700 gospodinjstev, kolikor jih imajo, veliko premalo. To je izredno malo celo za slovenske razmere, kjer je povprečna razširjenost telefonov v omrežni skupini 061 37 telefonov na 100 prebivalcev. Da je takšno pomanjkanje telefonov, pa občani Loškega potoka niso sami krivi. Tri leta so namreč plačevali krajevni samoprispevek za izgradnjo nove telefonske centrale. Samo- VOLITVE IN IMENOVANJA KOČEVJE - Občinski svet je na zadnji seji imenoval za člana sosveta načelnika Upravne enote Kočevje župana Janka Vebra in predsednika občinskega sveta Alojza Koširja (že prej jc občinski svet imenoval za člana tega sosveta svojega predsednika sveta Jožeta Štimca). Za člana odbora krajevnih skupnosti so imenovali Martina Marinča. Dali so tudi soglasje k imenovanju Mateje Junc za ravnateljico Glasbene šole Kočevje. prispevek je bil razpisan na podlagi sporazuma, sklenjenega leta 1988 med občino Ribnica in takratnim PTT o gradnji celovitega telefonskega omrežja. Medtem ko je bil večji del sporazuma uresničen in so Ribnica, Šodražica in Dolenja vas dobili nove centrale, pa so zaradi vseh sprememb, ki so se zgodile v zadnjih nekaj letih, Potočani ostali pri starem. Pri Telekomu, ki je naslednik tistega dela PTT, ki je bil podpisnik sporazuma iz leta 1988, zagotavljajo, da bodo poravnali svoje obveznosti do Loškega potoka. To se ne bo zgodilo še letos, možno pa je, da že prihodnje leto. Ker pa bo postavitev nove centrale predvidoma stala okoli 170 milijonov tolarjev, se zastavlja vprašanje, kako in kdo jo bo plačal. Ker bo celoten potoški občinski proračun po sedanjih podatkih znašal le okoli 62 milijonov tolarjev, od katerih bodo lahko dejansko razpolagali le z največ 10 milijoni, Potočanom ne bi nič pomagalo, četudi bi lahko polovico potrebnega denarja za izgradnjo centrale dobili od države. Rešitev vidijo v tem, da bi polovico denarja zagotovilo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, 20 odst. bi zbrali sami s prispevki občanov, preostalo pa naj bi prispeval Telekom. M. L.-S. PIŠA TEU MIHA MA TE MED OS1LNIČAN1 - Pisatelj Miha Mate je minulo soboto razveselil Osilničane z literarnim večerom, prežetim z ribniškim humorjem, in darilom knjig tamkajšnji šolski knjižnici. Na fotografiji: z literarnega večera M. Mateta minulo soboto. (Foto: J. Primc) Pisatelj Mate med Osilničani Literarni večer Mihe Mateta v najmanjši slovenski občini - Darilo osilniški šoli OSILNICA - Literarni večer pisatelja Mihe Mateta je organiziralo minulo soboto Civilno gibanje za Osilniško dolino. Pisatelja Mateta, urednika Mladinske knjige, sta predstavila član Gibanja Jože Ožu-ra in članica Lidija Simonič. Pisatelj Mate, ribniški rojak, je nato prebral več odlomkov iz svojih del, ki jih je doslej napisal skupaj že 16. V razgovoru pa je poudaril, da lepo osilniško narečje doslej še ni prišlo v izdajo slovenskih narečij (ki jo on tudi ureja), a upa, da bo ta pomanjkljivost odpravljena že pri izdaji naslednjega izbora narečij. V imenu založbe Mladinska knjiga, ki praznuje letos 50-letnico, je nato pisatelj podaril knjižnici osil-niške šole več knjig. Županu Antonu Kovaču je podaril knjigo o šivanju s pripombo, da bo znal zašiti razpoke, če bo najmanjši slovenski občini grozilo, da bopočila, in novo izdajo svoje knjige Široka usta, da se bodo občinski svetniki znali nasmejati tudi v hudih trenutkih. Domačini pa so pisatelju Matetu podarili knjižico Peter Klepec in njegova dežela. Na vprašanje, zakaj je obiskal prav občino Osilnica, je najprej dejal, da so ga povabili nekdanji sošolci, s katerimi je skupaj obiskoval gimnazijo v Kočevju, nato pa je v značilnem ribniškem humorju dodal: “Obisku najmanjše slovenske občine se pa že ne smem odpovedati, če sem bil že v vseh večjih občinah.” Na vprašanje o svoji največji želji pa je odgovoril: “Povem naj vam tisto o Dolenjcu, ki je ujel zlato ribico, ta pa mu je dejala, da mu bo izpolnila tri želje, če jo izpusti. Prva želja Dolenjca jc bila, naj bi se Gorjanci spremenili v šunko, druga pa, naj bi se Krka spremenila v cviček. Obe želji je zlata ribica izpolnila, nato pa pobarala Dolenjca po tretji želji. Dolenjec je tuhtal in tuhtal, a se ni mogel spomniti še kakšne želje, potem jo je pa le pogruntal in dejal: “Klinc, pa daj še en liter cvička!” J. PRIMC Računajo na demografski tolar V krajevni skupnosti Boštanj krajani celo potrojijo denar, pridobljen za ceste in druge komunalne zadeve - Lani gaje bilo 23,6 milijona - Jablanica še brez asfalta BOŠTANJ, JABLANICA - Krajevna skupnost Boštanj je po površini največja KS v sevniški občini, po dolžini cest (81,3 km) pa se uvršča tik za KS Sevnica. V 940 gospodinjstvih živi 2.790 prebivalcev. Krajani, kot sta povedala na nedavni novinarski konferenci predsednik KS Jure Šlogar in tajnik KS Peter Simončič, običajno pri gradnji komunalne infrastrukture in posodabljanju cest tudi do 70 odst. od skupne vrednosti objektov oz. naložb prispevajo sami, bodisi z denarjem iz svojega žepa, z raznim materialom ali s prostovoljnim delom. Akcije usklajujejo vaški odbori, V Čakalna doba na zaposlitev je večja NOVO MESTO - V aprilu se je število brezposelnih, ki so registrirani pri Republiškem zavodu za zaposlovanje, območni enoti Novo mesto, povečalo v primerjavi z marcem za 15 oseb in je znašalo 5.085 oseb. V primerjavi z decembrom lani je bila brezposelnost večja za 0,1 odst., glede na isti mesec preteklega leta pa je za 2,7 odst. manjša. Tako kot v marcu seje tudi v aprilu brezposelnost povečala v primerjavi z is|im mesecem preteklega leta v upravni enoti Novo mesto, kjer je večja za 1,8 odst., v ostalih upravnih enotah pa je bila manjša: v Črnomlju za 13,6 odst., Metliki za 10,4 odst. in v Trebnjem za 1,7 odst. Med zaposlenimi je bilo skoraj,44 odst. žensk, na prvo zaposlitev je čakala petina brezposelnih, tretjina je bila mlajših od 26 let, skoraj četrtina pa je bila brezposelnih zaradi stečajev. Oseb, ki iščejo zaposlitev več kot eno leto, pa jc bilo skoraj dve tretjini. Povprečna čakalna doba na zaposlitev se je v primerjavi s preteklim letom zvišala in znaša eno leto, 11 mesecev in 7 dni, za okoli en mesec pa je daljša čakalna doba žensk. vodijo pa pretežno gradbeni odbori. H koncu gre že tretji krajevni samoprispevek, s katerim bodo zbrali predvidoma okrog 45,6 milijona tolarjev. V večini vaških odborov so s krajevnim samoprispevkom zastavljene akcije marljivi gradbeni odbori že uspešno zaključili, kajti govorijo o 86-odstotni realizaciji samoprispevka! Iz občinske malhe so Boštanjčani dobili bore malo. V zadnjih letih so že asfaltirali oz. pripravili za posodobitev okrog 21 km cest, sodelovali so pri izgradnji brvi čez Savo. Boštanjčani so ponosni na tekmovalne dosežke svojih gasilcev, a tudi na doseženo pri izgradnji oz. obnovi vodovodnega omrežja. Na Šmarčni in Kompoljah so zgradili večnamenska domova, na Logu pa športno igrišče. Obetavni mladi rod boštanjskih atletov si veliko obeta od atletskega stadiona pri gramoznici, za katerega imajo že pripravljene nekatere listine. Največje križe in težave imajo š slabimi cestami v vaških odborih Jablanica in Križ. Bolj redko poseljeno hribovje sc bo zavoljo zapostavljenosti v preteklosti še bolj izpraznilo, nekaj močnih kmetov in mladih družin pa ne zmore ogromnega bremena. “Zavedamo se, da sami do asfalta ne moremo, saj imamo vseh 24,7 km cest še makadamskih. Na domačijah je veliko starejših, mladih pa ostane bolj malo. Za posodobitev 4,4 km ceste bi po- NOVA LAGUNA ŽE V PRODAJI NOVO MESTO - Z junijem jc tudi v pooblaščeni prodajni mreži Renault v Sloveniji stekla prodaja nove različice reanult laguna s 16-ventilskim bencinskim motorjem z največjo močjo 140 KM in s paketom opreme RXE. Informativna maloprodajna cena te lagune z oznako 2.0S RXE je 3.790.000 tolarjev, kar je približno 250.000 tolarjev več, kot stane nekaj šibkejša laguna 2.0 RXE (115 KM). trebovali okrog 85 milijonov tolarjev. Doslej smo že zbirali po gospodinjstvih, in sicer po 1.000 do 1.700 mark, potrebna pa bo še nadaljnja akcija. Predvsem pa upamo, da bomo z našo cesto uspeli na natečaju za pridobitev sredstev iz naslova demografsko ogroženih območij,” pravi predsednik vaškega odbora Jablanica Drago Šteblaj. P. PERC Z LONCEM PO GLA VI KOČEVJE - Kočevski policisti so bili 19. junija ob 21.30 obveščeni, da je prišlo v romskem naselju v Željnah do pretepa. Policisti so nato ugotovili, da je tisti večer okajen prišel domov Niko Š. in zahteval od žene večerjo. S hrano pa ni bil zadovoljen, zato je ženo zmerjal in jo brcal, ker pa večerja zato ni bila nič boljša, jo je za nameček kresnil s praznim loncem po glavi. Zadel jo je v teme, da je izgubila zavest. Nezavestno so prepeljali v kočevski zdravstveni dom, nato pa v UB KC v Ljubljano. Jezni mož je še pred prihodom policistov sedel v avto in se odpeljal v gozd, zaradi razburjenja in pijače pa je zapeljal s ceste in se prevrnil. To mu je možgane nekoliko zbistrilo in se je peš vrnil domov, kjer so ga policisti prijeli in pridržali do iztreznitve. Policijski in sodni ukrepi bodo odvisni od ugotovljenih poškodb žene in morda tudi avta. Do obrti nič več “čez noč” Novi obrtni zakon prinaša prehitre spremembe -Več birokracije, zaradi katere trpi delo RIBNICA - Na ribniški obrtni mojstrskih izpitov, ki jih bodo pro-zbornici, ki bo po novem statutu silci morali imeti, območna, ker pokriva občini Ribni- M. L.-S. co in Loški potok, menijo, da so spremembe, kijih prinaša novi obrtni zakon, prehitre. Zaradi novih dolžnosti bodo morali precejšen obseg dosedanjega dela zmanjšati, nekatera dela pa celo ustaviti. Novi obrtni zakon bo po mnenju ribniške obrtne zbornice v doglednem času prinesel željenc učinke, kratkoročno pa pomeni povečanje birokratskega dela. Iz enega papirja, potrebnega za pričetek opravljanja neke dejavnosti, so sedaj namreč postali trije, za overitev vsakega pa sc morajo prosilci napotiti še k notarju v Kočevje. Po uradni dolžnosti so v Ribnici že izdali 358 obrtnih dovoljenj in reprezentativnih obrtnih dovoljenj. Zaradi novega zakona so tako pridobili nekaj članov, okoli 40 pa so jih izgubili, in sicer pretežno takih, ki so se ukvarjali z intelektualnimi ^javnostmi, ter nekaj trgovcev. Kdor bo na novo hotel pridobiti obrtno dovoljenje, ga ne bo mogel več dobiti “čez noč” kot včasih. To pa ne le zaradi daljšega administrativnega postopka, nad katerim na ribniški obrtni zbornici niso navdušeni, marveč tudi zaradi zahtevanih EDINIPOSAVČAN - Vingolstadtu r Nemčiji je od 22. maja do 2. junija potekalo izobraževanje avtoelektri-karjev za bodoče multiplikatorje -prenosnike znanja, ki ga je organizirala bavarska obrtna zbornica. Obrtna zbornica Slovenija jc za usposabljanje izbrala 11 obrtnikov in 5 učiteljev iz vse Slovenije, med obrtniki pa je bil edini predstavnik Posavja avtoelektrikar Roman Marušič z Loga, ki že 10 let uspešno vodi privatno delavnico za popravilo avtoelek-trike, gradbene mehanizacije in kmetijskih strojev. Slušatelje so nemški strokovnjaki seznanili z novostmi na področju avtoelektrike, sledil pa je še ogled mesta z okolico in ogled tovarne Audi. (D. Krošelj) TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 6. VII. SLOVENIJA 1 10.15-0.20 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 11.05 TEDENSKI IZBOR PUNČKA 11.20 POPOTOVANJE NA OLOGRUND 11.30 ODKRIVANJE ZEMLJE, amer. iz-obr. serija, 8/26 12.00 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 13.05 OČI KRITIKE, ponov. 15.40 TEDENSKI IZBOR VOJNA IN POGAJANJA, 2. del. dok. oddaje 16.40 LJUBEZEN NA PREIZKUŠNJI, švedska drama, 1/3 17.25 SLOVENSKI UTRINKI, oddaja madžarske TV 18.00 DNEVNIKI 18.05 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV 18.40 FALLERJEVI, 10. del nemške serije 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 HELENINE OČI, 1. del franc, nadalj. 21.00 TEDNIK 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.15 ŽARIŠČE 22.35 POSLOVNA BORZA 22.50 SOVA VEČEN SANJAČ, amer. naniz., 26/28 GANGSTER, amer. naniz., 4/22 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -14.10 V vrtincu, ponov. -14.55 Wimbledon: tenis (ž) -16.40 Sova (ponov.): Princ iz Bel-Aira (amer. naniz., 13/ 24); Gangster (3/22) - 18.00 Dnevnik -18.05 Regionalni studio Maribor -18.45 Že veste -19.15 Korzijski škof (Šved. nadalj., 1/4) - 20.05 Večerni gost - 21.10 Umetniški večer - 22.10 Stalker (ruski film) - 0.45 Tenis (posnetek) KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 461. dela amer. nadalj.) -11.05 Sedem veličastnih (ponov. glasb, oddaje) -11.35 TV prodaja -16.25 TV prodaja -16.35 Dance se-sion (ponov.) -17.10 Unpato (ponov.) -18.15 Risanka -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (462. del amer. nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (kont. glasb, oddaja) - 20.30 Predporoto (51. del. amer. naniz.) - 20.55 Vreme - 21.00 Megla (amer. film) - 22.30 Pariš (ponov. 10. dela) - 23.20 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) HTV 1 7.40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.35 Otroška oddaja -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Polna hiša (amer. hum. serija, 4/ 10) -13.10 Severna obzorja (amer. naniz., 4/55) - 14.00 Največji zločini in sojenja v 20. stoletju (dok. serija, 4/261-14.25 Filmska čarovnija (dok. oddaja) -14.50 Človek, ki je preveč vedel (amer. film) -16.30 Hrvaška danes -17.00 Z jadri okoli sveta, 11/12-17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -18.50 Hrvaška knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Pesmi s Karneval festa ’95 -20.501000 let ribarjenja na Hrvaškem - 21.25 Kulturna krajina - 22.35 Moč denarja - 22.45 Dnevnik - 23.05 S sliko na sliko - 23.35 Sanje brez meja HTV 2 16.25 Video strani -16.50 S sliko na sliko -17.35 Železnice (dok. oddaja) -18.25 Ptice trnovke (serija 3/10) -19.15 Risanka - 20.15 FBI (dok. oddaja) - 21.10 Brooklynski most (hum. serija, 9/22) - 21.40 Ptice trnovke (serija, 4/10) - 22.30 Rešitev 911 (dok. oddaja) - 23.10 Melodije hrvaškega Jadrana (posnetek) PETEK, 7. VII. SLOVENIJA 1 9.15-1.30 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.00 TEDENSKI IZBOR PET OTROK IN ŠKRAT, angl. naniz, 4/6 10.25 MOJA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI: VEVERICA 11.35 MTV UNPLUGGED: NEIL YOUNG 11.45 MORSKI PSI, amer. dok. serija, 3/3 12.30 ŽE VESTE 13.00 POROČILA 16.05 LOTUSOVA DEŽELA, ponov. kan. filma 18.00 DNEVNIK 1 18.05 OTROŠKI PROGRAM 18.40 FALLERJEVI, 11. del nemške serije 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 NESREČA, angl. film 21.50 TURISTIČNA ODDAJA 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 ŽARIŠČE 22.50 SOVA BROOKLYNSKI MOST, amer. naniz, 14/22 23.15 GANGSTER, amer. naniz, 5/22 0.05 IZZA ODRA, ponov. SLOVENIJA 2 8.30 Video strani - 9.00 Tedenski izbor: Forum; Komisar Rex, 15/15; 10.05 Omizje; 12.05 Osmi dan; 12.55 Sova (ponov.): Gangster (4/22) -13.55 VVimbledon: tenis (m) -17.30 Sova: Večen sanjač (26/28) - 18.00 TV dnevnik -18.05 Regionalni studio Koper -18.45 Znanje za znanje • 19.15 Šola življenja (ponov.) - 20.10 Malibujska cesta 2000 (amer. nadalj, 4/6) - 21.00 Otvoritev 43. poletnega festivala - 22.00 Poglej in zadeni - 0.30 Tenis (posnetek) KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 462. dela amer. nadalj.) -11.05 Magnetoskop (ponov.) -11.35 TV prodaja -17.15 Megla (ponov. filma) -18.45 TV prodaja -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (463. del amer. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasb, oddaja) - 20.30 Obalna straža (14. del amer. naniz.) - 21.20 Vre me - 21.25 Teden na borzi - 21.35 Smrtni sovražniki (amer. film) - 23.10 Vodnik za zaljubljene (6. del amer. naniz.) - 23.35 Učna leta (19. del amer. naniz.) - 0.05 Pred poroto (ponov. 51. dela amer. naniz.) - 0.30 In memoriam (ponov.) dok. oddaje) HTV 1 7.40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -_ 12.45 Polna hiša (amer. hum. serija4/10) - 13.10Življenje na severu -14.00 Največji zločini 20. stol. (dok. serija) -14.25 Filmska čarovnija -14.50 Sabotaža -16.30 Hrvpška danes -17.00 Učimo se o Hrvaški -17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -18.50 Morje -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Sremska usoda - 21.05 Atomsko zaklonišče - 22.J0 Lepa naša (dok. oddaja) - 22.40 Poročila - 23.00 S sliko na sliko - 23.30 Final Assignment (amer. film) HTV 2 16.40 TV koledar -16.50 S sliko na sliko -17.35 Triler (glas. oddaja) -18.25 Serijski film -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Božanska Garbo (amer. dok. film) - 21.15 Splitski festival - 23.15 Cro pop rock SOBOTA, 8 VII. SLOVENIJA 1 9.45 - 1.45 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.25 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 10.40PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC, lutkovna igrica 7/13 10.55 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI 11.10 PRAVLJIČAR, amer. naniz, 8/9 11.35 MLADA EVROPA POJE 11.40 KORZIŠK1 ŠKOF, Šved. nadalj, 1/4 12.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR VEČERNI GOST 14.10 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 14.35 TEDNIK, ponov. 15.20 NESREČA, angl. film 17.00 OSTRŽKOVE PRIGODE, italij. nadalj, 2/6 18.00 DNEVNIK 1 18.05 OTROŠKI PROGRAM 18.40 FALLERJEVI, 12. del nemške serije 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 HELENINE OČI, 2. del franc, nadalj. 21.05 ZA TV KAMERO 21.20 OGNJENA MOČ, amer. dok. serija, 2/10 21.50 OZARE 22.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA GANGSTER, amer. naniz, 6/22 23.20 MOŽ, KI JE PADEL NA ZEMLJO, amer. film SLOVENIJA 2 7.50 Video strani - 8.00 Euronevvs -10.00 Mladi virtuozi -10.30 Tedenski izbor: Helenine oči (ponov.); 11.20 Turistična oddaja - 11.35 Sova (ponov.): Brooklynski most (amer. naniz, 14/22); 12.05 Gangster (amer. naniz, 5/22) -14.00 Športna sobota (gimnastika, tenis, odbojka, atletski miting) -18.30 Slovenski magazin -19.05 Karaoke - 20.10 Štirje mušketirji - 21.55 Sobotna noč KANALA 7.00 Video strani - 8.05 Risanka - 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Teden na borzi (ponov.) -10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -10.50 Učna leta (ponov. amer. naniz.) - 18.10 Klasična video glava (ponov.) -19.00 Risana serija -19.30 Dance session (ponov.) - 20.05 Vreme - 20.10 Živeti danes (dok. oddaja) - 20.40 Splošna praksa (29. del avstral. naniz.)-21.35 Beg iz New Yorka (amer. film) - 23.15 Smrtni sovražniki (ponov. filma) - 0.50 Erotični film NEDELJA, 9. VII. SLOVENIJA 1 7.45 -0.35 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.25 OTROŠKI PROGRAM KONČNAPRIREDITEV 9.10 ŽIV ŽAV, ponov. 9.45 ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 12/26 10.15 OČIVIDEC, angl. dok. serija, 14/14 11.00 15. SREČANJE TAMBURAŠKIH SKUPIN IN ORKESTORV SLOVENIJE 11.30 SVET DIVJIH ŽIALI, angl. poljudnoznan. serija, 1/16 12.00 OBZORJE DUHA 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 13.05 MALIBUJSKA CESTA 2000, ponov. amer. nadalj, 4/6 14.55 ČAS SW1NGA, amer. film (ČB) 16.35 ŠEF!, češka naniz, 5/5 18.00 DNEVNIKI 18.05 PO DOMAČE 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 20.10 ZAKLADI SVETA: MAROKO, franc, pustolovski kviz, 2. oddaja 21.45 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 14/16 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA: OSTANI ČEZ NOČ, amer. nadalj, 2/2 SLOVENIJA 2 Opomba: EP v ŠRG 13.00 do 14.00 (posnetek iz Prage); Le Mans: motociklizem 14.00 do 14.55 (posnetek iz Francije); Wimbledone: tenis 14.55 do 18.00 (prenos); Mednarodna veslaška regata 18.00 do 19.15 (posnetek iz Luzerna) 7.30 Video strani - 7.50 Tedenski izbor: Otvpritev 43. poletnega festivala (posnetek); 8.50 Sova (ponov.): Služabnik, 6/22; 9.40 Helenine oči, ponov. 2. dela; 10.30 Poglej in zadeni - 13,00 Športna nedelja -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Carl-simfonija mojega otroštva (dansko-šved.-norv. film) - 22.15 Slovenci v svetu (ponov. L oddaje) - 22.50 Športni pregled KANALA 8.05 Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Burleska -10.30 Male živali -11.00 Splošna praksa (ponov. 29. dela) -11.55 Epikure-jske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) -12.10 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) -18.20 Žametne vrtnice (ponov.) -19.00 Risana serija - 19.30 Živeti danes - 20.00 Vreme - 20.05 Beverly Hills 90210III (ponov.) - 20'.55 Beverly Hills 90210 (21. del amer. naniz.) - 21.45 Adidas streetball (reportaža) - 22.05 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.40 Beg iz New Yorka (ponov. filma) PONEDELJEK, 10. VIL SLOVENIJA 1 8.45-0.05 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.35 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 10.00 OTROŠKI PRORAM SLADOLED ZA PLESALCE, ponov. 10.25 KAPITAN POWER, amer. naniz, 3/22 10.50 TEDENSKI IZBOR ZNANJE ZA ZNANJE 11.15 ŠTIRJE MUŠKETIRJI, film 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED, ponov. 15.50 TEDENSKI IZBOR UMETNIŠKI VEČER 16.55 OBZORJA DUHA 17.20 DOBER DAN, KOROŠKA 18.00 DNEVNIKI 18.05 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 18.20 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC, lutkovna igrica, 8/13 18.35 FALLERJEVI, 13. del nemške serije 19.05 RISANKA 19.18 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 STRANSKI UČINKI, kan. naniz, 2/13 21.00 Pravičnost na preizkušnji 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.15 žarišče 23,40 SOVA SEINFELD, amer. naniz, 2/18 GANGSTER, amer. naniz, 7/22 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -13.30 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 14.00 Zakladi sveta; 15.25 Šola življenja-16.20 Sova: Ostaničez noč, (ponov, 2/2) -18.00 Dnevnik -18.05 Regionalni studio Maribor -18.45 Svetovni poslovni utrip (ponov,) -19.15 EP v ŠRG (posnetek iz Prage) -20.05 Gospodarska oddaja 20.55 Odmevi (angl. nadalj, 2/4) - 21.50 Studio City - 23.00 Izza odra KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 463. dela) -11.05 Žametne vrtnice (ponov.) -11.45 Pozitiv + (ponov. glasbene oddaje) -12.30 Video strani -17.35 Adidas streetball (ponov.) -17.55 Klasična video glava (ponov.) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (464. del amer. nadalj.) - 20.00 Aliča v čudežni deželi (glas. oddaja) - 20.30 Dežurna lekarna (34. del španske humor. naniz.) - 21.00 Vreme - 21,05 War Birds (amer. film) - 22.35 Obalna straža (ponov. 14. dela) - 23.25 Adidas Streetball (ponov.) TOREK, 11. VH. SLOVENIJA 1 9.15-0.20 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.55 OTROŠKI PROGRAM 10.25 TEDENSKI IZBOR CARL-SIMFONIJA MOJEGA OTROŠTVA, ponov. 12.30 SVETOVNI POSLOVNI UTRIP 13.00 POROČILA 13.05 EP v ŠRG, posnetek iz Prage 15.10 SOBOTNA NOČ, ponov. 17.20 MOSTOVI 18.00 DNEVNIK 18.05 OTROŠKI PROGRAM ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 13/26 18.40 FALLERJEVI, 14. del nemške serije 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 HELENINE OČI, 3. del franc, nadalj. 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.15 ŽARIŠČE 22.35 POSLOVNA BORZA 22.50 SOVA SKRAJNOSTI, angl. nadalj, 1/7 GANGSTER, amer. naniz, 8/22 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronews • 14.25 Tedenski izbor: Malo angleščine, prosim; 15,50 National geographic (amer. dok. serija); 15.40 Karaoke -16.40 Sova (ponov.); Seinfeld (amer. naniz, 2/ 18); 17.10 Gangster (amer. naniz, 7/22) -18.00 Dnevnik -18.05 Regionalni studio Koper -18.45 Iz življenja za življenje • 19.15 Videošpon - 20.05 Po sledeh napredka - 20.55 “MTV unplugged" -21.45 Ljubezen na preizkušnji (2. del Šved. drame) - 22.50 Svet poroča - 23.20 Kolesarska dirka (posnetek) KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 464. dela amer. nadalj.) -11.05 Aliča v glasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) -11.35 TV prodaja -11.50 Video strani -16.45 War Birds (ponov. filma) -18.15 Risana serija -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (465. del amer. nadalj.) - 20.00 Rodeo (glasb, oddaja) - 20.30 Tropska vročica (13. del. amer. nadalj.) - 21.20 Vreme - 21.25 Večni krog (oddaja o astrologiji) - 21.55 Računalniška kronika (dok. oddaja) - 22.25 Dežurna lekarna (ponov. španske naniz.) SREDA, 12. VII. SLOVENIJA 1 10.45-0.30 TELETEKST 11.00 VIDEOSTRANI 11.10 TEDENSKI IZBOR HROŠČOSNED, amer. risana serija, 13/21 11.35 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.00 OGNJENA MOČ, amer. dok. serija, 2/10 12.30 SLOVENSKI MAGAZIN 13.00 POROČILA 17.00 ODMEVI, angl. nadalj, 2/4 18.00 DNEVNIK 1 18.05 OTROŠKI PROGRAM 18.40 FALLERJEVI, 15. del nemške serije 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 FILM TEDNA: AVSTRALIJA, evropski koproduk. film 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 ŽARIŠČE 23.05 SOVA PRINC Z BEL-AIRA, amer. naniz, 14/24 GANGSTER, amer. naniz, 9/22 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani - 13.00 Euronevvs - 14.35 Zgodbe iz školjke -15.05 Tedenski izbor: Stranski učinki, kan. niniz, 2/13; Videošpon -16.40 Sova (ponov.): Skrajnosti (angl. nadalj, 1/7); 17.10 Gangster, (amer. naniz, 9/22) - 18.00 Dnevnik - 18.05 RPL - Studio Luvvigana -18.45 Odkrivanje zemlje (amer. izobraž. serija, 9/26) -19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 21,55 Omizje KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 465. dela) -11.05 Rodeo (ponov. glas. oddaje) -11.35 Male živali (ponov.) • 12,05 TV prodaja -12.20 Video strani -17.35 TV prodaja -17.45 Računalniška kronika (ponov.) -18.15 Večni krog (ponov. oddaje o astrologiji) ■ 19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (466. del) - 20.00 Sedem veličastnih (videolestvica) - 20.30 Pariš (11. del. amer. naniz.) - 21.20 Vreme - 21.25 Karma (oddaja o duhovnosti) - 22.30 Dance session (oddaja o plesu) - 23.05 Tropska vročica (ponov. 13. dela amer. nadalj.) - 23.55 Epikurejske zgodbe (ponov. oddaje o slov. gostilnah) RADIO \J 107.5 107.3 M 91.2 OGNJIŠČE tel. 152-11-26 fix. 152-13-62 | TELEVIZIJA NOVO MESTO lYa/ial s Trdinovega vrha na kanalu vsakdan ob 19. in 21. uri NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. uri ODDAJA ZA OTROKE in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED • vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE • vsako nedeljo ob 13. uri NACE VAM VOŠČI in ob 16. uri glasbena oddaja MED PRIJATELJI • vsak dan od 15. ure dalje VIDEO STRANI DEKLETA IN ŽENSKE! Iščemo komunikativna dekleta za delo na vročem telefonu. Predpogoji: min. srednja izobrazba in splošna razgledanost. Od 2000 DEM — 3000 DEM. Pokličite tel.: 0601 /27-823 od 7. — 15. ure MOBITEL: 0609/628-744 NON STOP 0609/616-591 NON STOP DOLENJ SKL: B BELE KRAJINE STU io fl 1113.0 MHZ ČETRTEK ČETRTEK, 6.7. , - 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski Mj* -9.00Poročila in 11.00Poročila-vestila, osmrtnice -12.30 Mali oglas1' .o no Poročila - 17.00 Oddaja za podjetnike-*^ Poročila -18.30 Otroška oddaja-M.UUU. tjc: Društvo mrtvih pesnikov -2J.uk vrhovi 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.30 Vreme in mi - 4.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinctoskop, Altcr-godba PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program PETEK, 7.7. >aed 5.30 Domača glasba - 6.45 KmctlisH‘1"fiiud-- 9.00 Poročila -10.00 Dober dan^pridn J je - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, o®1 _ niče - 12.30 Mali oglasi - 15.00 j, 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Sraki bor - 18.00 Poročila in ego tripi s™' Kvil radia - 20.00 Večer z cvergrccm -z cvcrgrceni SOBOTA, 8.7. . sveli. 5.30 Dobro jutro - 6.45 Kmetijski nas 8.30 Viža dneva - 9.00 Poročila - V.m -0 SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba jc življenje -10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden - 11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC. osmrtnice - 12.15 - 13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večcmj program 8.30 Viža dneva - 9.00 Poročila - jej0l lični kotiček -10.00 Gospodinje spr?^ Helena Mrzlikar odgovarja - ‘ aa Mali - 12.00 Obvestila, osmrtnice - a£jol-jelasi -15.00 Poročila -17.00 Sraka im ^ oglasi -15.OOPoročilaS-17.00 Srakoma gl rep-18.00 Poročila-18.30 OtroSka daja - 21.00 Sobotna super veselica NEDELJA, 9.7. NEDELJA, 9.7. ^ 8.00 Dobro jutro- 9.00 Poročila .. Vjc vin<>' tijska oddaja -10.00 Mali oglasi-, NEDELJA 6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel -8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi —12.30 Čestitke -17.30 Vi sprašujete, gostje odgovarjajo - 19.00 Glas evangelija -19.30 - 24.00 Večerni program PONEDELJEK tijska oddaja -10.00 Mali oglasi-U” n,, gradniška oddaja: Aktualna P (j, vinogradih - 12.00 Čestitke, ma 8 domača glasba - 15.00 Poročila 'jnca -- 18.00 Poročila - 20.00 Cinca Ma 22.30 Ves ta jazz 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje-15.30 Dogodki in odmevi-16.15 -17.00 Lestvica NZ glasbe -17.30 Zdravstvena oddaja -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Rezerviran čas PONEDLJEK, 10.7. ....„> 5.30 Domača glasba-6.45 Kn,elg,i0.0j| - 9.00 Poročila - 9.30 Športni prcglc ,2 po Gospodarske novice -11-0°,{!°T.|| ogbsL Obvestila, osmrtnice - 12.30 Ma« fjjjOO i c nn 1 s 10 Pnncvka tcun® . „ Obvestila, osmrtnice - ‘ Hria. . »SISšf* Rockovnik - 22.00 Ploščati vrhovi TOREK TOREK, 11.7. 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Oddaje S. Mi helčiča - 17.30 Lestvica 3.3.3 -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Telefonske zabavne želje 5.30 Domača glasba - 6-4,5-l^ollvCSti|a’,t -9.00 in 1L00 Poročila-12-00 Ob/Cj -9.00 in 11.00 Poročila - por« mrtnicc - 12.30 Mali oglasi - ' vsC—l8*J? Večerni program, obisk: Zoran Ploščati vrhovi SREDA 4.30 - 8.00 Jutranji spored-8.00 Napoved- _ ,, ___ 8.30 Kulturni kažipot-12.00 BBC, osmrtnice -9.00,10.00 in 11.00 Por -Jjjj-Dv, - 12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Za- vestila,osmrtnice - 12.30 Ma» f 4„i:„ _ K m A.—ati P,wua _ 1C nn H:,Ikan ekspres. ■. SREDA, 12.7. tinasveti 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetij ^ Oh bavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Čestitke-18.20 Kronika-19.30-24.00 Poročila M6.00 Balkan ekspres - j • 23,00 70 00 Stari rockcrj': akcij Telefonske NZ želje rorocna - to.uu Dunva.. —r. za dela - 20.00 Stari rockcrp- i Ploščati vrhovi DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 8. julija, bodo odprle naslednje prodajalne živil; • Novo mesto: od 7. do 19. ure: PC, Ločna od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8, do 17, ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20, ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog • Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 9. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Na- kupovalni center Diska, Samopostfežba Šm' PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Got a st:sss£8 PoflrtbiH in pokopaliik« storitv« SR0V7IKS *°NJ*NOV*K,S.e. PE Novo mesto - ASkerčeva 7 .rrjCsj0W. (Regrike koiemce) Dežurna služba 0. — 24. ure. Tel.: 068/341-134 Mob.: 0609/623-211 % «► sjf> ZAHVALA Življenje teče kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. V 92. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama in prababica MARIJA ŽELJKO s Suhorja pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izraženo sožalje in cvetje ter sveče. Posebna zahvala Internemu oddelku bolnice Novo mesto, govornici ter župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Stane, hčerka Lojzka, Slavko in Tone iz Kanade z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Z neizmerno voljo in upanjem si več let premagoval zahrbtno bolezen. Polnega načrtov te je v 47. letu položila v prerani grob, dragi mož, ati, dedi, sin, brat in stric JANEZ DOLJAK steklar iz Trebnjega V globoki žalosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, vsem, ki ste se z besedo, sočustvovanjem, cvetjem in svečami poslovili od njega. Žena Marija, hčerki Barbara in Špela z družinama, mami, ati, sestri Mojca in Alenka z družinama, brat Roman in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 79. letu starosti nas je nenadoma za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta OLGA ŠTALCER iz Vrčic pri Semiču Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebno se zahvaljujemo g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevkam, Mileni Žunič za poslovilne besede in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih in našo mamo množično pospremili na njeni prerani zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Semič, Chicago, Novo mesto, Ručetna vas rt ZAHVALA V ponedeljek, 26. junija,smo se na pokopališču v Ločni poslovili od našega dragega ata iz a JOŽETA MEHLETA iz Klemenčičeve ul. 6, Novo mesto Hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje, Komunali Novo mesto za človeško toplino pri pogrebnih storitvah in vsem tistim, ki ste nam izrekli sožalje in ga pospremili v tihi dom. Zahvaljujemo se dr. Kranjcu in zdravstvenemu osebju Internega oddelka bolnice Novo mesto ter patronažni sestri Tanji. Posebna hvala g. proštu Lapu, patru Luki, dragemu Stanku in vsem, ki ste pokojnemu nudili duhovno hrano na domu in v bolnici. Prisrčna hvala g. proštu za občutene besede in vsem duhovnikom, ki so darovali pogrebno mašo. Hvala pevskemu zboru kapiteljskega in frančiškanskega kora za občuteno petje ob slovesu. Žena Lojzka v imenu vseh njegovih Novo mesto, 27.6.1995 m tim m tedenski koledar /7\ TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM ZAi — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE Četrtek, 6. julija - Bogomila Petek, 7. julija - Ciril, Metod Sobota, 8. julija - Špela Nedelja, 9. julija - Veronika Ponedeljek, 10. julija - Ljubica Torek, 11. julija - Olga Sreda, 12. julija - Mohor LUNINE MENE 12. julija ob 12.49 - ščip kino BREŽICE: 6.7. (ob 20.30) in od 7. do 9.7. (ob 18.30) avanturistični film Knjiga o džungli. Od 7. do 10.7. (ob 20.30) srhljivi film Deklica in smrt. 12. in 13.7. (ob 20.30) srhljivi film Barcelona. ČRNOMELJ: 7. in 8.7. (ob 21. uri) ameriška akcijska komedija Ulični bojevnik. 9.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška komedija Mali milijonar. KOSTANJEVICA: 8.7. (ob 21. uri) ameriška komedija Mali milijonar. 9.7. (ob 21. uri) drama Nekoč so bili bojevniki. KRŠKO: 9.7. (ob 18. uri) ameriški znanstvenofantastični film Lahko se zgodi tudi vam. METLIKA: 7.7. (ob 21. uri) ameriška komedija Mali milijonar. 9.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška akcijska komedija Ulični bojevnik. NOVO MESTO: Od 6. do 11.7. (ob 19. uri) srhljivi film Barcelona. Od 6. do 11.7. (ob 21. uri) drama Kaznilnica odrešitve. ŠENTJERNEJ: 7.7. (ob 20. in 22. uri) drama Neli. VINICA: 8.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška komedija Mali milijonar. • DEKLICA IN SMRT, psihološka drama (Dealh and the Maiden, ZDA, 83 minut, režija: Roman Polanski) Ta film bi za svoje vsakodnevne potrebe lahko odkupila kar država Slovenija, saj govori o spravi. Vedno kontroverzni režiser Polanski, ki sta ga Amerika in Holly-wood zavrgla zaradi seksa z najstnico, je posnel zgodbo o travmi, ki že vrsto let prežema polovico Evrope in Amerike: kaj se zgodi, ko žrtev po mnogih letih sreča svojega krvnika. Naj bo do njega takšna kot je bil on? Naj mu z novim nasiljem vrne nepopravljivo krivico in tvega ponovno represijo, tokrat v obrnjenih vlogah? Ali pa naj mu oprosti in se žrtvuje za mir, za spravo? V tem primeru pričakuje vsaj priznanje in opravičilo. Kaj, če krvnik na to ni pripravljen? Sigoumey Wea ver igra bivšo politično zapornico kdove katere vojaške hunte v kdove kateri latinskoameriški državi, ki zdaj, ko je menda v deželi demokracija, neko soparno nevihtno noč v prijaznem Benu Kingsleyu prepozna svojega sadističnega mučitelja, doktorja, ki jo je med posiljevanjem “ftlal” z elektrošoki in ji vrtel Schubertovo Deklico in smrt. Videla ga ni nikoli, vendar ga identificira po glasu in značilnih verbalizmih. Mož Stuart IVilson, pravkar imenovan za predsednika komisije, ki bo raziskovala politične zločine režima, ji ne verjame, celo ovira jo in kot advokat in pravičnik brani trenutno podrejenega. Je morda pozabil, da je njegova žena trpela zato, da ni nastradal on ? Zdaj pa bo celo sodeloval z novim režimom, ki je dejansko le prenovljeni stari. Očitno so pravi borci za “stvar” samo še žrtve, te se za razliko od nežrtev nikoli ne gredo oportunizma. Oba moška: Kingsley, trden kot tri skale skupaj v prepričanju o svoji nedolžnosti, in IVilson, slabič, ki je vedno nekje vmes, na varnem, sta opozicija ženski, ki je nekoč že ugnala samega Osmega potnika. Če- prav histerična in notranje razmrcvarjena, Weaverjeva doktorja oprosti obsodbe na smrt. Na robu pečine, kamor je že zgrmel njegov avto, kar bi izgledalo kot njegova nesreča, na robu vesti. Nekateri očitajo filmu pomanjkanje kinetičnosti. Res, to je zelo statičen film, vse se dogaja na enem, dveh krajih, v eni noči, z eno žensko, gre le za en dogodek. Deklica in smrt je v izvirniku namreč zelo uspešna, pogosto igrana istoimenska gledališka igra Ariela Dorfmana. Vendar pa to gledališko komornost odtehta dobra psihologija junakov, vzdušje trilerja in premišljeni dialogi. Kot v dobrem teatru. TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji MLATILNICO s popolnim čiščenjem na gumijastih kolesih, primerno za prevoz, prodam. * 49-280. 5893 BALIRKO in vino šmarnico prodam. Jože Nagelj, Petelinjek 22. 5902 RABLJEN molzni stroj Vitrex Virovitica prodam po ugodni ceni. * (068)49-396. 5909 TRAKTORSKI OBRAČALNIK za seno (2 m do 2.20 m) in cisterno za gnojevko, 200 1, kupim. * (0608)82-485. 5913 ŠKROPILNICO SOLO prodam za 200 DEM. * 43-849 ali 65-519. 5914 TRAKTOR ZETOR 5011 in rabljeno opeko prodam. ® 42-312. 6000 KIPER KROMPIR, lanski pridelek, za krmljenje prašičev, v okolici Črnomlja, kupim. * 52-191. 5898 APN 6, od letnika 1993 dalje, dobro ohranjen, kupim. * 85-974. 5904 PIANINO in do 10 dni starega bikca kupim, prodam pa izkopalnik krompirja. * 85-684. 5986 PUHALNIK na traktorski pogon kupim. .................................. 5991 f 68-239. MOTOR TOMOS, prirejen za invalida, kupim. * (0608)88-250. 6049 motorna vozila ER PRIKOLICO za traktor prodam. r (0608)43-21 GNOJNIČI 6031 NO CISTERNO Creina ugod-6048 no prodam. » (061)50-551. TRAKTOR IMT 539, Zetor ali Same Delfino, 4x4, ohranjen, kupim. * (0608)80-126. 6050 MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta spccial s priključki (rotacijski plug, rotacijska kosilnica in freza), lahko tudi posamezno, ugodno prodam. * 22-612, po 16. uri. 6053 kupim HRASTOVO HLODOVINO odkupujemo. * (061)218-595. 5340 ATX 50, lepo ohranjen, od leta 1991 dalje, kupim. * (068)27-913. 5896 KNJIGE za prvi letnik srednje ekonomske šole kupim. * (068)76-387. 5897 DOLENJSKI LIST IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke ISO tolarjev; naročnina za 2. polletje 4.000 tolarjev, celoletna naročnina 6.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odst. popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: I cm za ekonomske oglase2.200 tolarjev, na prvi ali zadnji strani4.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.S00 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.500 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 150 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto. Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefas (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ^ MOTORNO KOLO Yamaha SR 125 prodam. ® (0608)21-616. 5905 POŠKODOVAN suzuki maruti, letnik 1994, prodam. ® 43-892. 5906 R 5, star 4 leta, registriran do avgusta, prodam. * 83-472. 5907 JUGO KORAL 55, 53.000 km, registriran do 10/89, prodam. ® 65-513. 5908 GOLF D, letnik 1986, bel, prodam. ® (068)65-725. 5917 R 5 CAMPUS, letnik 1988, registriran za celo leto, rdeč, prodam za 7200 DEM. ® (068)26-193. 5921 OPEL KADETT, letnik 1976, prodam. ® 26-393. 5922 IMV KOMBI, letnik 1984, nove gume in zavore, solidno ohranjen, prodam. ® (068)42-524. 5923 AX 1.1 i caban, letnik 1993, prvi lastnik, rdeč, prodam. ® (068)22-285. 5925 SAMARO, letnik 9/92, prevoženih 30.000 km, nepoškodovano, kot novo, prodam. * 44-878. 5927 CITROEN AX 1.1, letnik 5/90, rdeč, 5 V, prodam. * (0608)75-367. 5929 GOLF JX, letnik 1986, prodam. ® 73-731. 5933 126 P, letnik 1987, prodam. * 43-787. 5934 R 4 GTL, letnik 1987, registriran še 6 me- JUGO KORAL 55, letnik 3/89, prevoženih 51.000 km, prodam. ® (068)2>017. 5969 JUGO 45, letnik 1988, registriran do 2/96, štedilnik Kuppersbusch na trda goriva in električni plinski kombiniran štedilnik prodam. ® 22-788 ali 316-124. 5880 Z 101, starejši letnik, ohranjeno, obnovljeno, prodam. Ogled možen na naslov: Sokolski trg 7, Dolenjske Toplice, ® 65-687. 5887 VOLVO 340 D, letnik 1988, registriran do 4/96, lepo ohranjen, prodam. Nad mlini 90,® (068)341-871. 5888 JUGO 45, letnik 1987, registriran do 3/96, prodam. ® (068)65-748. 5890 GOLF, letnik konec 1987, kovinske barve, prodam. ® 65-553, zvečer. 5891 NISSAN SUNNY 1.6, leto proizvodnje 1988, registriran eno leto, prodam. ® (068)81-396, v službi, (068)81-132, doma. 5895 R 5 CAMPUS, letnik 3/90, 55.000 km, siv, 5 V, prvi lastnik, ohranjen, prodam za 8500 DEM. * (0608)69-241. 5900 JUGO 55, letnik 1988 in R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Franc Adlešič, Črmošnjice 76, Stopiče. 5903 £ ŠKODO 105 L, letnik 1987, rdečo, prevoženih 70.000 km, in samonakladalko Mengcle prodam. ® 43-644. 6041 GOLFA JGL D in JXD, 1.3, letnika 1985 in 1986, prodam. ® (068)49-488. 6045 R 4 GTL, letnik 1991, bel, 43.000 km, prodam za 5000 DEM. ® (068)322-879 ali 342-117. 6046 GOLF, letnik 1980, registriran do 20.8.1995, v dobrem stanju, prodam. ® 42-772. 6047 OPEL KADETT GSi 2.0, 16 V, prodam ali menjam za cenejši avto. ® 28-490. 6051 JUGO 45, letnik 1989/90, ohranjen, registriran do 2/96 in dvoosno prikolico za avtovleko ugodno prodam. ® (068)23-529. 6057 R 4 GTL, letnik 1991, rdeč, registriran do 3/96, lepo ohranjen, prodam. ® (068)323-824. 6058 DVA MOPEDA 14 M in pony expres Rog nujno prodam. Fotograf Cvetko Tram-te, Breška vas 3, Šentjernej, ® (068)81 -596. 6060 obvestila 126 PGL, letnik 11/89, 45.000 km, prodam. * 44-441. 5936 Z 128 1.1 GX, letnik 1987, prodam.' 21-175. 5937 R 5 FIVE, letnik 20.12.1994 prodam. Tomaž Mehle, Klemenčičeva 10, od 18. ure dalje, ali ® 315-196, dopoldan. 5940 Z 750, letnik 1984 za 500 DEM, audi 60, letnik 1972, vozen, prodam celega ali po delih. Mihael Preskar, Bukošek 67, Brežice. 5945 R 19 RT 1.4, letnik 10/93, prodam ali menjam za cenejše vozilo. * 28-007. 5951 R 5 CAMPUS, letnik 1989, 3V, rdeč, prodam. * 45-377. 5952 GOLF X, letnik 1986 prodam. Jurka vas 24, Počrvina. 5954 JUGO 45, letnik 1987, prevoženih 75.000 km, registriran do 5/96, prodam. ® 83-683. 5958 ste ca SPREJEMAMO NAROČILA za vse vr- : piščancev, enodnevnih in večjih. Valilni-Šenovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375. 5339 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. ® (068)44-662. 5717 NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave, stare 3 in pol, 4 mesece in ene tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, proda-' ceni. Naročila spreje- jamo po zelo ugodni ccii>. i delno omaro ugodno proda ■ PSA ROTVAJLERJA, starega^™ oče in mati prvaka, c*pjjcn ® klR^B.dcS;DrSscc;v,koh^ii ro 10 let, in sedlo prodam. 45-202. -- DOLENJSKA BANKA Varno in sodobno na počitnice v tujino z ^nstr,urttTj brezgotovinskega poslovanja Dolenjske banke, y0 /t^*' Če ste se odločili, da preživite počitnice v tujini, ste P°l°anČrtt> že pomislili na to, kako zagotoviti varno in sodobno J fav ■ ■ -............. hnnčničeklSOF ze pomisliti na 10, koko zagotovili varno iri - poslovanje. Plačilne kartice ter potovalni in bančni‘še._ gotovo pravilna odločitev za rešitev tega proble Banka izdaja kombinirano plačilno kartico Activa E Imetnik jo lahko uporablja za • plačevanje blaga in storitev na prodajnih mes Eurocard/MasterCard v Sloveniji in v tujin' ^ naiep8<> za dvig gotovine v bančnih enotah in na bankomatin Eurocard/MasterCard v tujini. „7aodn° Imetniki plačilne kartice Activa Eurocard so tudi n s zavarovani. raČurte' Obveznost lahko imetnik poravna s tekočega račtina računa„ ki se glasijo na domačo in tujo valuto, ali pa s !e'b|a0VdiarazpiS2a: SjSjSEES ^^letja a 0vaniu v prostorih ^isrig n IT'° 8 dn^*U^be sprejema-°Pisu n' Po °t>javi v ča- ^•ffiaarfc a'ibir| oh ^andic|ate bomo ■^ssr d.o.o. $£'°™nacijo Sit eT°p"ce- Iščemo zastopnike na območju Dolenjske, kjer so volja, zavzetost in resnost njihove največje vrline. Če imaš komunikacijske sposobnosti in prijeten videz, ti mednarodno podjetje iz Kopra nudi možnost napredovanja do vodje področja z zelo stimulativnim zaslužkom. Kandidati naj pokličejo na telefon (066)41-743 P'°dam » UKSKI Ingrad ugodno —_ razno vEčjf r " j*. Dobef J ®ary^* skladišče dam v na- “"attstfsssas.«- Hitro in _ 5877 •««,>„ ,nudi sv°i' uslu8e NIK 004, °,nin» cevmi? Pokličite na W 341- -“'S ■Jari*. M»«njc !n notranjc električne 1-432* SX doslave in montaže. * 28-7g9N,s TEČAJI za otroke in odrasli* 90Nm?PROSTORA v Novem5me-f Celtralnjm s Parkiriščem, telefonom ^ * {068«4&anjem- oddam “ daljši . pOMoč ;M66 5992 J^?“«nd0StaV0Stare^ ^30">^mirO„Voed8:jamvCno:,O*(068)50: —-___________ 6039 .službo'dobi 1'tibi^-vz pnpri C£> LADA DO LADE BREZ DENARJA vazi 'rmrwm Vsi tipi vozil LADA na kredit brez pologa ali na leasing. SAMARA — udobna, stabilna, prostorna limuzina že za 997.000,00 SIT. Inf. 068/324-424. tl5lici Nov?80*'1 »ELO na domu ali v TBr, 8 mcsla 'Mem. ® (068)81- kakršnokoli zaposli \!®''dno).* 22-671. 6002 ^tanovanja ^ ^da^faiP S|ANOVANJE v Kr-p prodam. » (0608)32-837. (068^^: 8arso„jero v Novcm mestu^- Žfe^OSTANOVANjTJ %lulkapig 7s * (0608)82-097. 5960 ')123-2^f rsonjero v Novem mestu • Dl°k 10, soba 504. 5 m BARLOG BARLOG TREBNJE vam iz svojega prodajnega programa po ugodnih cenah nudi: • vozila NISSAN • traktorje TORPEDO • traktorske gume BARUM • kamionske gume • filtre FIAAM • zavorne obloge TEXTAR • akumulatorje AKUMA in ATSA • avtomobilski pribor BOSCH • orodje GED0RE Obiščite nas v Trebnjem, Obrtniška 18 .tel. (068) 45-700, fax 45-701 Odpravljanje debelosti je lahko zabavno in prijetno. Tel.: 061 / 571 -875, VOLDAFAR TABLETKE. 5987 d.o.o. Dol. Kamence 61,68000 Novo mesto Tel. 068/323-902 • Prodaja novih in rabljenih vozil • Ugodni krediti • Možnost nabave staro za novo • Leasing (od 15% do 50% polog, 2, 3,4 leta) HYUNDAI - ACCENT že od -LANTRA že od -SCOUPEže od - SONATA že od 17.500 DEM 23.990 DEM 24.950 DEM 29.790 DEM - kombi GRACE že od 25.600 DEM MITSIBISHI -COLTžeod 21.990 DEM - LANCER že od 26.900 DEM - GALANT že od 40.990 DEM - SPACE RUNNER že od 33.900 DEM - SPACE GEAR že od 37.900 DEM - PAJERO že od 39.900 DEM MARUTI - 800 CITY STAR že od 11.290 DEM - 800 CITY STAR s klimo že od 12.290 DEM Informacije: NOVO MESTO, Kandijska 14, 068/28-950 KRŠKO CKŽ51, 0608/22-950 ČRNOMEU, Belokranjska 16, 068/51-378 { HONEY MOON« Izdelovanj* In sposojanj* porodnih — ^ in maturantskih JtT oblak tor obtok za birmo in obhajilo. Ž I ''////> K m Novi trg 1, etaža C. Novo mesto tel.: 068/324-222 VIDIA liste za cirkular, fi od 200 do 500 mm, ugodno prodam. Tel.: 061/556-808. VI NAM - Ml VAM PIAVA LAGUNA TUDI LETOS PREŽIVITE POČITNICE V VAŠIH SONČNIH LAGUNAH! VI NAM - Ml VAM POLPENZION ŽE OD 40 DEM + turistična taksa (paviljoni Bellevue) OTROCI DO 12 LET IMAJO DO 50% popusta! NAJEM APARTMAJEV ZA 3 OSEBE ŽE OD 86 DEM + turistična taksa (apartmaji Bellevue) Ljubiteljem kampiranja priporočamo naše avtokampe Zelena Laguna, Bijela uvala in Puntica ter Naturist center Ulika. INFORMACIJE: Agencija vašega zaupanja ali PLAVA LAGUNA, POREČ Telefon: (00 385 52)451 822,410 202; fax: 451-044 DOLENJSKA BANKA Dolenjska banka obvešča komitente, da od 3. julija 1995 posluje v novi bančni enoti v Brežicah. Ekspozitura Brežice ima sedež na Cesti prvih borcev 42. Delovni čas ekspoziture je naslednji: vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 14. do 16.30 Ob sobotah ekspozitura ne bo poslovala. Ekspozitura Brežice bo opravljala vse vrste bančnih poslov, namenjenih predvsem občanom in obrtnikom,in sicer: • vodila tolarske in devizne račune občanov • sklepala tolarske in devizne depozite • izdajala plačilne kartice • opravljala menjalniške posle • opravljala posle s tujino • odobravala raznovrstne kredite občanom, kot so: - gotovinski krediti - potrošniški krediti - stanovanjski krediti - krediti, namenjeni obrtni in kmetijski dejavnosti ter opravlja ostale vrste bančnih poslov. .. Ponudba bančnih storitev je resnično pestra in privlačna, obrestne mere pa ugodne. Zato Vas Dolenjska banka vabi, da se za dodatne informacije oglasite v ekspozituri Brežice ali zanje pokličite po telefonu 0608/61-442 ali 0608/61-448. Dolenjska banka Vas pričakuje v novi ekspozituri Brežice in Vas vabi k sodelovanju. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO Ljubljanska 47 ODDAJA V NAJEM - obrat družbene prehrane na Ljubljanski 47 - stanovanjske lesene objekte na Ljubljanski 47 - kočo na Gorjancih Zainteresirani najemniki naj pošljejo ponudbe na naslov: Cestno podjetje, Novo mesto, Ljubljanska 47, s pripisom “Najem”, najkasneje do 21.7.1995. Vse informacije glede najema in pogojev oddaje dobite na tel. št. 322-531 in 321-723 int. 320. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil brat in stric JOŽE AJDIČ iz Vavte vasi 18 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in pokojnemu darovali cvetje in sveče. Še posebno se zahvaljujemo sestri Erni, g. župniku, pevskemu zboru z Ruperčvrha ter družinam Zupančič, Pure-ber in Pozvek. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Ata. ljubil si zemljo, ljubil si dom in v tem tihem cvetočem poletju odšel si v večni dom. 4. julija je minilo 10 žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata JOŽE BOLTES iz Gabrja, Loka 7 Hvala za vsako lepo misel, prižiganje svečk in za postanek ob njegovem grobu. Vsi njegovi CESTNO PODJETJE NOVO MESTO Ljubljanska 47 OBJAVLJA PRODAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NOVEM MESTU, LJUBLJANSKA 8, PARC. ŠT. 531/1, k.O. BRŠUIN Najugodnejšemu ponudniku prodamo: - zidani objekt v velikosti 81,74 m2 - zidani objekt v velikosti 156,26 m2 - montažni leseni objekt v velikosti 60,46 m2 - stavbno funkcionalno zemljišče v izmeri 612,75 cm2 Interesenti naj pisne ponudbe z navedbo cene pošljejo v zapečateni ovojnici do 21.7.1995 na naslov: Cestno podjetje, Novo mesto, Ljubljanska 47, z oznako “Ponudba, Ljubljanska 8”. Ponujena cena ne more biti nižja od 9 milijonov tolarjev. O sprejemu ponudb bodo ponudniki obveščeni do 1.8.1995. Poslovni prostori bodo prodani najboljšemu ponudniku, pri čemer si prodajalec zadrži pravico izbire kupca. Vse dodatne informacije so na voljo na tel. št.: (068) 322-531 in (068)321-723. DUAL EXPFSES Šmihelska 6, Novo mesto tel: 068/ 24-413 Opravite izpit pred počitnlcamil AVTOŠOLA DUR L EXPRES vabi na izmenski tečaj iz CPP za A, B, C, E kategorije. Pričetek tečaja v ponedeljek, 10. julija, ob 10. uri ali 15. uri v učilnici na Glavnem trgu 30 (nad slaščičarno). Prijave po telefonu in pred pričetkom tečaja! Celovec, Hirschstr. 15. tel. 0043 463-33 6 88 vetrobransko steklo yugo 45 sprednji blatnik yugo 45 sprednji blatnik golf II pokrov motorja renault 4 vetrobranska stekla blatniki izpušne cevi - zavore filtri - avtoradii dodatna oprema ATS 560,00 neto ATS 490,00 neto ATS 250,00 neto ATS 690,00 neto Prometni davek ni vračunan v ceno! Govorimo slovensko. ZAHVALA Dolgost življenja našega je kratka. (France Prešeren) Vedno boš ostal z nami FRANC MIKLAVČIČ Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, g. župniku in vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, govorniku za ganljive besede, pevcem, Ribiški družini Sevnica in vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Veliko ste nam pomagali v težkih trenutkih. Vsi njegovi ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustil v 68. letu starosti naš dragi brat in stric LOJZE BUČAR iz Krškega Iskreno se zahvaljujemo vsem rojstnim vaščanom in Krčanom, ki ste ga pospremili na zadnji poti, posebna zahvala gospodu župniku za lep pogrebni obred in poslovilne besede, globoka hvala krški godbi in pevcem iz Novega mesta. Še posebna zahvala pa velja govornikom za izrečene besede v zadnje slovo. Žalujoči: bratje z družinami p. Lanuin Fischer Prvi mož v redovni skupnosti puščavniških menihov v kartuziji Pleterje, ki v samoti in tišini z molitvijo, kontemplaci-jo in delom časti Boga, je od prejšnjega meseca 78-letni p. Lanuin Fischer. Tako rekoč preko noči in nepričakovano je zamenjal p. Janeza Hollenstei-na pri tej odgovorni nalogi. Veliki kapitelj 27 kartuzij iz vsega sveta je dotedanjega pleterskega priorja razrešil, pleterski menihi pa so po pravilih, ki se jih kartuzijam drže že več kot 900 let, izvolili novega. Odločili so se za najstarejšega v svoji skupnosti, gotovo pa je k odločitvi pripomoglo tudi to, da je p. Lanuin prava dobričina, blag in prijazen človek, za meniha enega najstrožjih redov pa v stikih z svetom tudi dokaj izkušen. P. Lanuin se je tako znašel sredi medijske pozornosti. Novinarji si na porti v Pleterjah kar podajajo kljuko, da bi se pogovorili z njim, njemu pa je ves pomp že odveč. Dobrodušen in vljuden, kakršen pač je, pogovorov ne odklanja in nadležni sedmi sili posveča del svojega časa, srčno pa upa, da bo kmalu imel mir. Saj ne, da bi se ljudi bal ali da bi ga več kot šestdesetletno meniško življenje spremenilo v ljudem odmaknjenega puščavnika, le v naravi kartuzijana ni, da bi užival sredi vrveža vsakodnevnega življenja. Sicer pa je p. Lanuin ljudi vajen. V svojem dolgoletnem meniškem življenju je opravljal naloge, ki kartuzijana odvezujejo strogosti molka in puščav-ništva: bil je prokurator (sa- mostanski ekonom) v nemški kartuziji, v Pleterjah pa koad-jukor, se pravi menih, kije dolžan sprejemati goste, več let pa je v samostanski trgovinici tudi prodajal spominke in drugo, po čemer Pleterje slovijo, od hrušk v steklenicah do izvrstnega brinjevca. P. Lanuin po rodu ni Slovenec, četudi mu slovenščina in še cel kup drugih jezikov gladko tečejo z jezika. Rodil se je leta 1917 v malem kraju Marlhofen na Bavarskem. Komaj je dobro stopil v življenje, mu je usoda namenila težak udarec: v nesreči sta umrla oba starša in poslej je Fisherjev fant namesto v družini živel pri tujih dobrotnikih. Šolal se je pri belih očetih v Zaitskoefnu in tam z obilnim znanjem, ki so ga dajale stare gimnazije in strogi, a odlični profesorji, zaužit tudi čar duhovnosti, ki se mu je že v letih, ko drugim po glavi norijo same neumnosti, pokazala kot življenjski klic, ki mu mora slediti. Odločil se je, da stopi h kartuzijanom. Leta 1934 je pripotoval v pleterski samostan in zaprosil za sprejem. Pleterski menihi niso vedeli, kaj naj z 18-letnim fantom, naj ga vzamejo resno ali ne, potem pa so ga na prigovor zelo izobraženega p. Louisa le sprejeli. Tako je mladenič stopil na zahtevno meniško pot, ki je ni nikoli več zapustil. Prestal je noviciat, dal začasne, nato večne obljube in bil leta 1941 posvečen v duhovnika. Kasneje je za več let zapustil pleterski samostan; bival je v kartuzijah v Nemčiji in Italiji, nato se je vrnil v Pleterje. Tu mu je v prelestnem svetu pod Gorjanci preteklo več kot štirideset let življenja, zato je na Pleterje tesno navezan, dobro tudi pozna pomen, ki ga ima ta najbolj vzhodna kartuzija, zato se ni bati, da bi pod njegovim vodstvom kartuzija krenila na neutečena pota. Ostala bo odprta do svojega okolja, kolikor seveda pravila dopuščajo. Še najbolj pa je novi prior vesel tega, da je meniška skupnost lepo zaživela in da je povprečna starost očetov za nekaj desetletij nižja od števila njegovih let. M. MARKELJ Vozi ga Vlado Križman in vabi na izlete po okolici ČATEŽ OB SAVI - Iz Čateža, kraja, ki vse bolj živi za turizem, je prišla novost, ki bo popestrila turistično ponudbo Term Čatež, brežiške občine in morda tudi Posavja. Podjetnik Vlado Križman je letos uresničil idejo o turističnem vlaku na tem koncu Slovenije, ki ga je predstavil na nedavni otvoritvi novega bazena v Termah. Vlakec zdaj že redno vozi. Sestavljajo ga lokomotiva in dva 16 metrov dolga vagona, v vsakega od njih lahko sede 20 potnikov. Podvozje za vozilo so uvozili, ostalo pa so izdelali pri nas. K uresničitvi ideje o turističnem vlaku so prispevale tudi Terme Čatež, ki s tem dajejo gostom novo možnost za nekatere redne linije prevoza (od železniških postaj Brežice in Dobova, Mokrice-Terme) in za izlete skupin gostov po željah. Križman je sklenil tudi pogodbo z Občinsko turistično zvezo, ki je zelo zainteresirana, da novost postane stalnica v brežiškem turizmu. Kam se bo mogoče peljati z vlakom, če odštejemo že omenjene redne proge? Vlak bomo srečevali predvsem po občini Brežice: vozil bo na izlete proti Pišecam, Bizeljskemu, Kapelam, Mokricam in tudi vse do Kostanjevice. Vlak bo vozil s hitrostjo do 25 km na uro, začetno in končno postajo bo imel v čateš-kih toplicah. Vsako dopoldne bo dvakrat peljal v Brežice, popoldnevi pa bodo namenjeni turističnim izletom, ki jih bodo ponudili tudi šo- PRVIČ Z VLAKOM - Poskusna vožnja za novinarje je uspela, resda je bila kratka le po dvorišču Term Čatež. Vlak je dokaz, da zasebna iniciativa okoli Brežic ni zamrla, treba jo bo le učinkovito povezati. (FOto: B. D. G.) lam. Vlak je odprt, ima pa možnost zapiranja oken, tako da bo lahko vozil že zgodaj spomladi in tudi pozno jeseni. In cena? Kot je povedal Vlado Križman, bo treba na primer za izlet na Bizeljsko z zakusko in kozarcem vina (ogled Isteničeve kleti, Bizeljskega, gradu Orešje) odšteti 2.000 tolarjev. B. D. G. GOSTOVANJE RUSKIH ISTOKOV NOVO MESTO - Ruska folklorna skupina Istoki iz Podoljska v Pod-moskovju je gost novomeškega Folklornega društva Kres in bo v ponedeljek, 10. julija, ob 20.30. nastopila na Muzejskih vrtovih. Vabljeni vsi ljubitelji plesa in glasbe. In še opozorilo: če bo slabo vreme, bo prireditev v avli KC Janeza Trdine. l V. ' ^ v.--' •»> OTOŠKI KRAP - Znani lovec na velike ribe Drago Grili ml. iz Regerče vasi pri Novem mestu je 1. julija zvečer v Krki na Otočcu ujel kapitalnega krapa usnjarja, ki je tehtal 15,50 kilograma, dolg pa je bil 85 centimetrov. Trofeja je izjemna, saj gre dejansko za odprt vodotok, ne pa ribnik, kjer takšni krapi niso posebna redkost. Na sliki: srečni ribič Drago s svojo trofejo. (Besedilo in slika: Slavko Dokl) Jjp Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Črnomaljci gledajo nogomet v Podzemelju - “Dragica nima pravice zaklepati vrat cerkve,” trdi naša bralka - Na Strugi konjev niso niti videli - Kdo krade rože z oken? * ^ ' , -SsMks jr !! TL / r * , >/ '> PRIKAZ REŠEVANJA PONESREČENCA IZ BREZNA - Čeprav so kostanjeviški jamarji z reševalno akcijo namišljene nesreče v breznu Pekel v Opatovi gori začeli že zgodaj zjutraj, so zadnjo fazo reševanja ob pomoči dolenjske reševalne jamarske službe prikazali v soboto popoldne. (Foto: T. G.) Kdo ne bi v lepem poletnem jutru rad stopil po deželi in si ogledal lepe pokrajine? V tihožitju Dobličke gore, Stražnjcga vrha, Rodin in Otavca je oni dan užival Jože iz Grosupljega in sc ni mogel naužiti naravnih darov. Poklical je, da bi nam to povedal, še posebej pa zato, da bi opozoril, da v teh krajih ni nobene ponudbe, posebej ne vinotočev, v katerih bi se popotnik okrepčal. Njega je k sreči rešil prijazen kmet, ki ga je popeljal v svojo zidanico. Črnomaljec, ljubitelj nogometa iz veteranskih vrst, je zaskrbljen nad črnomaljskim nogometom. “Čeprav si večina igralcev želi, da bi spet pridobili nekdanjega trenerja, ki zdaj žanje uspehe s podzemeljsko Kolpo, jim zaradi zasebnih sporov ne uspe,” je dejal. “Daje nekaj narobe govorijo tudi volitve trenerja. Med dvema kandidatoma je bil tudi neusojeni trener, čeprav sam ni pristal na kandidaturo in zanjo sploh ni vedel. Izbran je bil seveda oni drugi. Zaradi nestrokovnega dela v klubu, hodijo Črnomaljci gledat nogomet v Podzemelj in tamkajšnji klub sponzorira- Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirali. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 20. in 21. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. jo tudi mnoga črenomaljska podjetja,” je še dejal. Franc Kirn iz Novega mesta je v našem časopisu bral članek o Romih. Sam je v 25 letih spoznal, da se da z njimi dobro delati, le razumevanje je treba imeti in upoštevati njihovo miselnost. “Enako jih je treba razumeti kot gluhoneme in ostale drugačne ljudi,” je menil. Bralka iz Bele krajine opozarja Dragico Damjanovič, da ne more govoriti o cerkvenem odboru v župniji Drage, ker tega ni, kar je jasno povedal župnik. “Dragica nima pravice zaklepati vrat, saj ni lastnica cerkve, in ne more govoriti v imenu ostalih faranov ter si izbirati župnika po lastni volji. Veliko faranov sploh ne ve, kaj se dogaja v fari Drage, ona pa govori za vse. Damja-novičeva je imela vedno nekaj proti vsem v članku naštetim župnikom, zato lahko sklepamo, da čez čas ne bo zadovoljna niti z župnikom Har-dijem, če bi maševal on. Damja-novičeva, ki je dolga leta pela v cerkvi, hoče biti nad vsemi. Kolikor vem, se čuti ponižano, ker se ji škof ni zahvalil za dolgoletno petje in je zato tudi pisala škofiji. V cerkvi je gospodarila s farani in se spravila še nad župnika. Menim, da ji to ne more uspeti.In še to, v cerkev menda hodimo zaradi sebe!” je pojasnila drugo plat zgodbe iz župnije Drage bralka, katere ime in naslov smo skrbno zapisali v naš arhiv. Majda iz Trebnjega se je želela pohvaliti pred znanci iz Amerike in jim pokazati, kaj vse imamo v Sloveniji. Med drugim so se peljali tudi na Strugo in povprašali po konjih. Radi bi katerega zajahali, se popeljali s kočijo ali si vsaj ogledali hlev. Domov so odšli razočarani. Čeprav imajo s Strugo dobre izkušnje, so tokrat naleteli na osebje, ki je raje popivalo za mizo, kot pa se zmenilo zanje. Majdo zanima, ali je to običajna praksa, ali pa se je zgodilo, ker šefa ni bilo doma. Komaj seje končala šola in komaj so učitelji odnesli pete, že je neki nepridiprav pobral rože z najnižjih okenskih polic na osnovni šoli v Birčni vasi. To bi tisti, ki skrbijo za lep izgled šole, še prenesli, če se ne bi zgodilo že tretje leto zapored. “Včasih smo imeli čez 200 cvetic, zdaj smo število ravno zaradi tatov zmanjšali. Kljub temu je letos spet zmanjkalo 20 pelargonij. Želim, da bi nepridipravu uspevale, če je že tak ljubitelj rož, lončke pa naj mi le vrne!” je dejala oskrbnica zelenih in cvetočih rastlin na šoli. Za konec še zanimivost. Neznani ljubitelj rož je na vsaki polici pustil po en primerek. Toliko je torej še pri pameti, da pusti nekaj rož za potaknjence, da bo lahko naslednje leto spet poceni prišel do lepo negovanih rastlin v polnem cvetu! B. D. G. VSE V ZNAMENJU PIVA DOLENJSKE TOPLICE - V restavraciji Rog te dni potekajo dnevi piva, ki so se začeli 1. julija in se bodo končali v nedeljo, 9. julija. Pripravilo jih je Zdravilišče Dolenjske Toplice v sodelovanju s pivovarno Union. Posebnost topliških dnevov piva je v kulinariki, saj kuharska ekipa restavracije Rog, ki jo vodi Berta Grmek, pripravlja jedi, ki še posebej dobro teknejo s pivom ali pa so pripravljene z dodatkom piva. Tako si lahko privoščite hrustljavo pečenega odojka, piščančeve prsi Črni baron, obloženo telečjo kračo Union, goveji golaž z dodatkom piva, ramsteak s sirom, sekanico s pivom in pivske klobase, od sladic pa kremo uni in sadne rezine. Za žejo so na voljo vse vrste piva, ki jih varijo v Unionu. Jutri bodo na dnevih piva gostovali godbeniki pihalnega orkestra Krka-Zdravilišče, v soboto pa bo igral domači hišni ansambel Petra Finka. DARII.O: APERITIV TANGO RESTAVRACIJA i$TANG0 I) \RII M ki l’0\ DL, 6. 7. 1995 Končal z gladovno stavko Vrhovno sodišče ugodilo pritožbi Marka Jakomina KOČEVJE - Kje je trenutno Marko Jakomin, kije 41 dni stavkal na Kostelskem zaradi napak pri sojenju pred koprskim sodiščem, kjer so ga zaradi proizvodnje in prometa z mamili obsodili najprej na tri leta ječe, nato pa kazen znižali na dve leti in pol, nam ni znano. Vemo le, da ga na Kostelskem, kjer smo ga iskali pred nedavnim, ni več. Marko, študent pomorstva, je namreč vseskozi trdil, da ni posedoval kovčka, v katerem so kriminalisti našli mamila, in naslavljal na pravosodne organe pritožbe, vendar so bile vedno zavrnjene. Šele na 42. dan stavke so njegovi pritožbi ugodili z utemeljitvijo, da je na tako odločitev vrhovnega sodišča Republike Slovenije Ruvalo dejstvo, da je bil kršen zakon o kazenskem postopku, in se po* sebej je bilo poudarjeno, da n tako odločitev ni vplivala Mark va gladovna stavka. Markova stavka, v kateri je svoje prepričanje zastavil\WW nje, naj bo tudi opomin sod1** daje potrebno spoštovati zakp, saj je vse preveč govora o naši pravni državi. Preveč očitno po cija in sodišča love in kaznuj J “majhne ribe”, velike pa sej izmuznejo ali pretrgajo ' Seveda koprsko sodišče ni edi ki je izreklo sumljivo s°dbO' (, Na pomoč, nesreča v jami Tabor kostanjeviških jamarjev na Gorjancih -vanje brezna pri “Bosanski bajti” in reševalna Vaja reševanja Ponesr*^^id-brezna Pekel je potekala §e. zorom dolenjske jamars . ^ valne službe. Akcija seje pr , 5. uri zjutraj, ko so ki postavili, da je iz skupine j so imeli pogon divjadi, e on ed njih zdrsnil v brezno. ^or J gjjo lovci radioamater, je ta s P e. radijske postaje sprožil a . ve$-ko centra za alarmiranje > . yeStil Čanje v Krškem. Center J 0te domačine, reševalce civilne - jamarje, ki so uspos°lTrnarje reševanje, in novomešk J (jen Ko so prišli do brezna, s ■* pone' takoj spustil do namišljen srcčenca, kije bil huje PoS|: jo0hla' in ga oskrbel pred ncv^nk0aIienjš'. ditve in pred padanjem • afljj Čeprav je bil prikaz•padely ponesrečenega lovca, K* J CežjO 25 metrov globoko vhodno ^ jame Pekel v Opatovi g ’ ^ primer, saj se lahko nes ^ veliko globlje in je reševanje..^ pa so jamarji popoldne*0spreti** reševanja pokazali, koli ti in znanja je potrcbncg^^pA KOSTANJEVICA - Čeprav na srečo kostanjeviški jamarji v 30-ih letih, kolikor časa deluje tudi njihov klub, v jamah niso imeli nobene hujše nesreče razen odrgnin in prask, so pripravljeni tudi na hujše nezgode. Tako so svojo usposobljenost reševanja iz brezna prokaza-li v soboto, 1. julija, pred breznom Pekel, kije globoko 131 metrov, ima pa več kot 200 metrov jamskih poti. Prikaz reševanja ponesrečenca iz brezna je potekal v okviru rednega delovnega tridnevnega jamarskega tabora, ki je bil letos pri breznu pri “Bosanski bajti” na Gorjancih. Namen tabora je bil predvsem podrobnejše raziskovanje brezna in reševalna akcija. Tako so prvi dan namenili merjenju in risanju brezna, ki je sicer že bilo raziskano. Kot je povedal predsednik kluba jamarjev Kostanjevica Brane Čuk, je to brezno po kapniškem okrasju najlepše na tem področju, zato so ga tudi fotografirali, saj pripravljajo projekt “Jame in brezna na Gorjancih”, ki ga nameravajo javnosti predstaviti ob krajevnem prazniku Kostanjevice. I ? KRKA ZDRAVILIŠČA HOTELI 0T0CEC~ Plesno zabaviščna restavracija za izbran okus in navade V petek in v soboto, 7. in 8. julija, od 20 ure dalje druženje s plesnim ansamblom Objem. Sobotna in nedeljska družinska kosila. Otroški Živ-žav s Studiem D in Bibo ob nedeljah od 15. do 17. ure. Restavracija Tango s teraso je odprta vsak dan od D • ” ob petkih in sobotah do 2. ure zjutraj. Rezervacije sprejemamo na tel. 068/321-°-*u-Vabljeni. . 22-ufe’ Z oteli it rani Onrjaneetf ANEkdoiE iN pRiqodE zApisAl Jože DuIar Južino si bo skuhala Poleti 1961 je bil v Kostanjevici prvi mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Med njimi je bil tudi Indijec Sankho Chauduri, ki se je na delovišču lotil zajetnega hrasta. Revna domačinka ga je pri delu opazovala in kar sproti spravljala v košaro, kar je odletelo izpod umetnikove sekire in dleta. Ko je prišla drugi dan spet tjakaj, je bilo te robe bolj malo, pa je kar po domače zaprosila Indijca: “Dajte, obsekajte še malo tale štor, si bom s trskami južino skuhala!" Bolj malo bo dežja Ko sta se možaka vmila, je gospod Krčon samo rahlo potežkal v dlani nabrano in rekel: “Bosta morala še malo naokrog. Za te krajcarje bo bolj malo dežja." Farane pa je kar odkrito potolažil: “Le molite! Nekoč boste vsi umrli. Mogoče bom celo jaz. ” In besedo je tudi držat. Težave z branjem Jure je z muko prečrkoval v osmrtnici, da je umrl znanec Butalov Jožič. “Umrl je Jožič, umrl, "je rekel žalostno. "Pokopali pa ga ne bodo doma. ” “Zakaj ne?” se je začudil Pavle. “Saj piše tukaj, da ni umrl doma. Poglej! Umrl je: ne... na... doma. ” laži o ribolovu ka .. 0CV ^ pohvalil prijatelju, irfl^ L jV1 “Pri ribo/ovu se o tednu nekajkrat ta J W%Za"Sij^e^ On ne ve kaf Ko je prinesel pečene ribe 8°slu’J’ sveze: ,s^ * "Pa so te ribe zares “Oprostite, gosP°Jni... tukaj komaj mes Primerna vod® uho,^ Ribiča sta ves tfjLoem* y / časa pa praviprvi hoVa P' “Menim, da ne aV tu ulovila, tale voda n‘F mema za ribe. „pa ntP^A Drugi Qdgovo*llodapC/ za ribe? Žemog /rt0ja ste u,