Obzor Zdr N 2002; 36: 165-70 165 ZDRAVSTVENA VZGOJA BOLNIKOV S SLADKORNO BOLEZNIJO V SPLOŠNI BOLNIŠNICI PTUJ HEALTH EDUCATION OF PATIENTS WITH DIABETES AT PTUJ GENERAL HOSPITAL Suzana Klampfer, Danica Železnik UDK/UDC 616.379’008.64 DESKRIPTORJI: sladkorna bolezen; hospitalizacija; zdravstvena vzgoja Izvleček – Prispevek prikazuje najpomembnejše delo medicinske sestre v ambulanti za bolnike s sladkorno boleznijo v Splošni bolnišnici Ptuj, to je zdravstvena vzgoja, brez katere si medicinske sestre ne znamo predstavljati svojega dela pri izobraževanju bolnikov s sladkorno boleznijo. Prispevek prikazuje prehrambene navade bolnikov s sladkorno boleznijo na področju Ptuja in Ormoža. Prikazana je dobra osveščenost in izobraženost bolnikov s sladkorno boleznijo. DESCRIPTORS: diabetes mellitus; hospitalization; health education Abstract – The most important segment of nurse’s work in outpatients’ department for diabetes in Ptuj General Hospital is health education of patients with diabetes, without which the nurses could not imagine their work in educating patients. The article in research presents diet habits of diabetes patients in the area of Ptuj and Ormož. It also shows a reasonable amount of perception and accomplishment of patients with diabetes. Uvod »Medicina lahko ozdravi vse bolezni razen zadnje.« Nicola Pende Sladkorna bolezen je hudo razširjena kronična bolezen. Število bolnikov s sladkorno boleznijo pri nas in po svetu narašča. Po nekaterih podatkih sklepamo, da je v Sloveniji približno 80 tisoč bolnikov s sladkorno boleznijo, skupaj z neodkritimi jih je čez 100 tisoč. Danes se ocenjuje, da je zaradi sladkorne bolezni prizadetih okrog 150–170 milijonov ljudi. V ambulanti za bolnike s sladkorno boleznijo v Splošni bolnišnici Ptuj se zdravijo bolniki s sladkorno boleznijo s ptujskega in ormoškega območja. Leta 2001 je bilo registriranih 2139 bolnikov, moških je 38 %, žensk 62 %. Glede na razvrstitev sladkorne bolezni jih ima moteno toleranco za glukozo 17 %, sladkorno bolezen tipa 1 1 % in sladkorno bolezen tipa 2 82 %. Z zdravo prehrano se zdravi 37 % bolnikov, s peroralnimi anti-diabetiki 46 %, z insulinom 17 %, od tega jih prejema intenzivirano klasično insulinsko terapijo 1 %. V letu 2001 je bilo 158 novoodkritih in registriranih bolnikov s sladkorno boleznijo. Letna incidenca v regijah Ptuj in Ormož je 0,25 %. Samokontrolo, določanje glukoze v krvi, izvaja 25 % bolnikov. Zaradi končne ledvične odpovedi se na oddelku za hemodializo zdravi 9 bolnikov s sladkorno boleznijo. V ambulanti delajo zdravnik specialist, višja medicinska sestra in diplomirana medicinska sestra. Ker v ambulanti ni administratorja, si administrativno delo med seboj razdelita višja in diplomirana medicinska sestra. Najpomembnejše delo medicinske sestre v ambulanti za bolnike s sladkorno boleznijo je zdravstvena vzgoja, ki je zahteven in dolgotrajen proces. Medicinske sestre, ki se ukvarjamo z zdravstveno vzgojo ljudi, vemo, da je splošni cilj zdravstvene vzgoje doseči, da bosta posameznik in družba štela zdravje za največjo vrednoto in družbeno potrebo. Medicinske sestre želimo bolnikom s sladkorno boleznijo pomagati pri premagovanju vseh preprek v življenju s to boleznijo. Z bolniki je potrebno razmišljati, ugotavljati, načrtovati in vrednotiti. – Če imate sladkorno bolezen, se ne sprašujte, zakaj ste jo sploh dobili in zakaj ravno vi. Imate jo in se je ne boste znebili. Lahko pa jo obvladujete in živite z njo kakovostno življenje. – Ravnovesje je umetnost življenja in tudi ključ do odlične urejenosti sladkorne bolezni. – Nihče ne ve za prihodnost vaše bolezni, nedvomno pa o njenem poteku odločate v veliki meri vi sami. Nasvet vam lahko dajo drugi, zdravljenje pa je v vaših rokah. Suzana Klampfer, dipl. m. s., Splošna bolnišnica Ptuj (interni oddelek – ambulanta za sladkorne bolnike) Mag. Danica Železnik, prof. zdr. vzg., viš. pred. Članek je povzetek diplomskega dela na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru. 166 Obzor Zdr N 2002; 36 Raziskava Pri svojem vsakodnevnem delu v ambulanti za bolnike s sladkorno boleznijo v Splošni bolnišnici Ptuj se medicinske sestre dnevno srečujemo z bolniki s sladkorno boleznijo. Ob večletnih izkušnjah z educiranjem bolnikov s sladkorno boleznijo velikokrat ugotavljamo, da ljudje zelo težko spreminjajo prehrambene navade, ki jih imajo. Zato je zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre tako pomembno. Bolniki potrebujejo ne le strokovne nasvete o zdravi prehrani in življenju s sladkorno boleznijo, temveč tudi potrditve ob dobro vodeni sladkorni bolezni in postavljanju kažipotov in napotkov o lažjem obvladovanju sladkorne bolezni, ko je le-ta ušla z vajeti. Cilji raziskave Glavni cilj raziskave je bil ugotoviti prehrambene navade bolnikov s sladkorno boleznijo na področju Ptuja in Ormoža. Želeli smo ugotoviti, koliko bolnikov s sladkorno boleznijo pozna sladkorno bolezen, njene kronične zaplete in koliko bolnikov s sladkorno boleznijo je debelih. Metode dela Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedena je bila anketa z vprašalnikom, ki je imel 27 vprašanj zaprtega tipa, 6 vprašanj je bilo odprtega tipa. Vprašalniki so bili razdeljeni v čakalnici ambulante za sladkorne bolnike v Splošni bolnišnici Ptuj. Izpolnjevali so jih naključno izbrani bolniki s sladkorno boleznijo z vsemi oblikami sladkorne bolezni in vsemi načini zdravljenja. Med izpolnjevanjem vprašalnikov so imeli bolniki zagotovljeno anonimnost; za sodelovanje so se odločali prostovoljno. 40 bolnikov s sladkorno boleznijo je anketo izpolnjevalo od 10. do 21. decembra 2001. Rezultati so statistično obdelani. V raziskavi dobljeni rezultati so prikazani v odstotkih, večina pa jih je prikazana v obliki grafov. Rezultati Anketiranih je bilo 27 žensk (67 %) in 13 moških (33 %). Pri izpolnjevanju ankete je sodelovala 1 (3 %) ženska, ki je bila stara do 30 let, 5 (19 %) jih je bilo starih med 31 in 50 let, 11 (41 %) je bilo starih med 51 in 65 let, 10 (37 %) žensk je bilo starih nad 66 let. Pri izpolnjevanju ankete ni bilo nobenega moškega, starega do 30 let, 3 (23 %) moški so bili stari med 31 in 50 let, 6 (46 %) je bilo starih med 51 in 65 let, 4 (31 %) pa so bili stari nad 66 let. Pri izpolnjevanju ankete je imelo 18 (67 %) žensk osnovnošolsko izobrazbo, 7 (26 %) srednješolsko, 2 (7 %) ženski sta imeli višjo ali visoko šolo, nobena ni imela fakultetne izobrazbe. Pri izpolnjevanju ankete so imeli 4 (30 %) moški osnovnošolsko izobrazbo, 8 (62 %) srednješolsko, eden (8 %) je imel višjo ali visoko izobrazbo, noben moški ni imel fakultetne izobrazbe. Izmed anketiranih žensk so imele 3 (11 %) sladkorno bolezen do 1 leta, 7 (26 %) jih je imelo sladkorno bolezen 2 do 5 let, 6 (22 %) od 6 do 10 let, 11 (41 %) žensk je imelo sladkorno bolezen več kot 11 let. Izmed anketiranih moških ni imel nobeden sladkorne bolezni do 1 leta, 3 (23 %) od 2 do 5 let, 6 (47 %) jih je imelo sladkorno bolezen 6 do 10 let, 4 (30 %) pa več kot 11 let. D 15% D 15% ŽENSKE ¦ 29 % ¦ Z zdravo prehrano D S tabletami ¦ Z injekcijami insulina ¦ Z insulinom in tabletami D 41 % Graf 1. Način zdravljenja. Osem (29 %) žensk se zdravi z zdravo prehrano, 11 (41 %) se jih zdravi z antidiabetičnimi tabletami, po 4 (15 %) se zdravijo z injekcijami insulina in z injekcijami insulina in antidiabetičnimi tabletami. MOŠKI |8% 15% D 30 % ¦ Z zdravo prehrano D S tabletami ¦ Z injekcijami insulina ¦ Z insulinom in tabletami D 47% Graf 2. Način zdravljenja. Dva (15 %) moška se zdravita z zdravo prehrano, 6 (47 %) se jih zdravi z antidiabetičnimi tabletami, 4 (30 %) se zdravijo z injekcijami insulina, eden (8 %) se zdravi z injekcijami insulina in antidiabetičnimi tabletami. Na vprašanje, ali smo jih medicinske sestre ob ugotovitvi sladkorne bolezni seznanile z zdravo prehrano in zdravim načinom življenja, smo dobili pri vseh ženskah in moških pritrdilen odgovor (100 %). Na vprašanje, ali so se lahko ob raznih problemih, vprašanjih, dilemah pogovorili z medicinsko sestro, smo prav tako dobili pri vseh ženskah in moških pritrdilen odgovor (100 %). Na to vprašanje smo dobili izredno zanimive odgovore, ki potrjujejo delo medicinskih sester v ambulanti za sladkorne bolnike v Splošni bolnišnici Ptuj. Samo 3 (11 %) ženske po prvem obisku pri zdravniku niso bile več educirane, 6 (22 %) jih je bilo educiranih Klampfer S, Železnik D. Zdravstvena vzgoja bolnikov s sladkorno boleznijo v Splošni bolnišnici Ptuj 167 ŽENSKE 111 % 29 % 22 % ¦ Nikoli več ¦ 1-krat ¦ 2-5-krat ¦ Več kot 6-krat 38 % Graf 3. Informacije medicinske sestre po prvem obisku. MOŠKI ¦ 15% I 62 % D 23 % ? 0% ¦ Nikoli več ? 1-krat ¦ 2-5-krat ¦ Več kot 6-krat Graf 4. Informacije medicinske sestre po prvem obisku. težo, 7 (54 %) jih ima čezmerno telesno težo, 3 (23 %) so debeli, nobeden ni hudo debel. Prepoznavnost prikazanega znaka. Ena anketirana ženska misli, da živila, označena s tem znakom, vsebujejo veliko maščob in sladkorjev, nobena ženska ne misli, da imajo veliko energijsko vrednost, 22 (82 %) jih pozna znak varovalnega živila, 4 (15 %) ženske pa živila, označena s tem znakom ne poznajo. Izmed anketiranih moških misli eden (7 %), da imajo živila, označena s tem znakom, veliko energijsko vrednost, 11 (86 %) jih znak varovalnega živila pozna, eden (7 %) pa ga ne pozna. še enkrat, 10 (38 %) jih je bilo educiranih 2- do 5-krat, 8 (29 %) pa jih je bilo educiranih celo več kot 6-krat. Zelo zanimive odgovore smo dobili od moških bolnikov s sladkorno boleznijo. Samo 2 (15 %) po prvem obisku pri zdravniku nista bila educirana pri medicinski sestri, 3 (23 %) so bili educirani še enkrat, nobeden ni bil educiran med 2- in 5-krat, 8 (62 %) jih je bilo educiranih celo več kot 6-krat. Na vprašanje, katere kronične zaplete sladkorne bolezni poznate, izmed anketiranih žensk le ena (7 %) ne pozna nobenega kroničnega zapleta sladkorne bolezni, 4 (15 %) poznajo enega, 5 (19 %) jih pozna 2 zapleta, 8 (30 %) pa 3 in 4 kronične zaplete sladkorne bolezni. Izmed anketiranih moških le eden (8 %) ne pozna nobenega kroničnega zapleta sladkorne bolezni, 4 (31 %) poznajo enega, 3 (23 %) poznajo 2 in 3 kronične zaplete, 2 (15 %) pa poznata 4 kronične zaplete sladkorne bolezni. Izmed anketiranih bolnikov s sladkorno boleznijo 2 (7 %) ženski pokadita do 5 cigaret na dan in občasno v družbi, 23 (86 %) jih ne kadi. 2 (15 %) moška pokadita več kot 6 cigaret na dan, 11 (85 %) jih ne kadi. Izmed anketiranih bolnikov s sladkorno boleznijo se 8 (29 %) žensk rekreira dnevno vsaj pol ure, 2 (7 %) se rekreirata 2–3 krat na teden, 3 (11 %) se rekreirajo 1-krat na teden, 9 (34 %) se jih rekreira občasno, 5 (19 %) se ne. 6 (47 %) moških se rekreira vsak dan vsaj pol ure, 3 (23 %) se rekreirajo 2–3-krat na teden, eden (7 %) se rekreira 1-krat na teden, 3 (23 %) se rekreira-jo občasno, nobeden ni telesno neaktiven. Izmed anketiranih žensk jih ima 5 (19 %) normalno telesno težo, 13 (48 %) jih ima čezmerno telesno težo, 8 (29 %) je debelih, ena (3 %) je hudo debela. Izmed anketiranih moških imajo 3 (23 %) normalno telesno ŽENSKE I 30 % -Do% ¦ Kosilo '—