82. š te vi I ka. Ljubljana, v ponedeljek 13. aprila. XXIV. leto, 1891. fshaja vsak dan xve£«r, izirn&i nedelje in praznike, ter velja po po§ti prejeman z:i avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Cetrt lota 4 ^ld,, za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano br&z poSiljanja na dom za vse leto Vi gld., za Cetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaec. I gld. 10 kr. Za poSiijanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Cetrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poStnina zn.iSa. Za oznanila phićuje se od čotiristopne petit-vrste po H kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., (e se dvakrat, in po 4 kr., £e se trikrat ali veflkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah fit. 1*2. Uprav nifitv n naj sn blagovolijo pofiiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne atvari. B^*~ Vse onu čast. p. n. naročnike, katerini smo „I'npotuikov Koledar" in Kiirnti8cher-Lolirer-Kalonileri'; v ponubnuiii lučrtu p.i se TiahnJH i)[)n/.ka: BUtr(iquisti8che liinfrache Krlerntcn, iuh-beBondere aus Hechnen und Geographie vorzuneh-men, damit dem diesen Vro!ksschulen als atraquiBte-Lehranstalten vorgeschriebHne Lehrziel erreicht werde. Diese fUr den Unterricht iu der slovenischeu Sprache bestimmten Lehrstundon sind a u a n a h m h-los an des Ende der vormittasigen Unterrichtazeit zu verlegen, damit jeiie Kinder, \velche am s I o-venischen Sprachunterrichte nach dem W i 11 e n i h r e r E11 e r n u i c h t t h e i 1 n e h m e n, sich ohne Storung der Schulordnung entfernen konnen8. V prvih dveh letih morali bi se torej na Ko-roškem slovenski otroci nem^kemu jeziku v toliki meri pri uči ti, da bi od tretjega žolskega leta po-čenSi, mogli razumeti pouk s popolnoma nemSkim učniiu jezikom in na podlugi popolnoma nemških LISTEK. Sklep zadnjega štetja v naši državi. Statistica koininijii na Dunaji izdala je te dni splošni pregled in podatke po8l>>dnjega Ijudskega Stetja v uvstro-ogerski monarhiji, ki po tem šteje Medaj 4 1,284.966 prebivalcev, in sicer avBtrijska polovica 23,835.261, ogeraka pa 17,419.705 duS. Vkup se je torej pomnožilo prebivalstvo orica, Ćeško in Moravsko kažejo le malo priraatka glede poslopij. Kranjsku pa se je v tem obziru znatno povzdignila (5-92%) naeproti dobi 1869-1880 (4-73%). Na KoroŠkem so bili našli I. 1880 še ćelo manje hiš, nego 1. 1869 (za 1-76%), a v zadnjem času se je to nazadovanje zopet malo popravilo. Ker se je v zadnji dobi relativno premalo hiš seztdalo, zato je činto naravno, ako so začeli Ijudje sedaj tesneje jeden pri drugem stanovati L. 1880 j<- priSlo poprečno na jedno hišo avstrijske polovice 703, I. 1890 pa 7.15 prebivalcev. V Trstu priđe na vsako hišo 19 prebivalcev, na Spodnjeav-strijskem 12 6 iu v Šleziji 84. Manje kot po 5 prebivalcev na hišo priđe le na Tiro lske m in v Dalmaciji. Tuđi število pojedinih strank po hiSah bh je v zadnjem desetletji zelo malo pomnožilo. Sploh s« je pokazalo, da je Število (navzočega) prebivalstva po posameznih kraljestvih in deželah precej jednakomerno naraSčalo. Vender pa se je našlo, da je prebivalstvo v Galiciji, Bukovini in še posebno v Dalmaciji najhitrejSe napredovalo, a po Spodnji Avstriji, Štajerskom, MoravBkem, in še prav posebno na Oeškem, ter v Šleziji jedva neznatno se pomnožilo. Glede naraSčanja prebivalstva so torej karpatske in kraške dežele mnogo prekosile alpinsko in sudetske pokrajino. knjig, razumeti pouk, ki ga jim dajejo skoro brez izjeme učitelji, ki so le nemškega jezika zmožni. Dvomimo, da bi to mogel doseči učitelj, in boriiai najizvrstnejs'i pedagog, s Šest* in sedetototnimt otroci, ki Se morda oemdke besedu slikali nišo, ia 8 pomočjo Preschernovega Abecednika.*) — Učitelji nemSkih otrok tožijo, da ne morejo doseći tega, kar zabtevajo državne šolske postave; in ti vender po-učujejo otroke v jeziku njim razumljivom. Kako pa caj učitelji slovenskih otrok zadostijo zahtevam šol* skih postav, ki moraju poučevati otroke v nemSkem jeziku, kojega otroci nič ali le malo razumejo? — V tak i b šolah naučijo se otroci nekoliko pisati in nemške knjige brati, ne da bi to, kar berejo, ra-zumeli. Take Sale ne morejo duti otrokom toli po-trehnega znanja, ki bi jim bilo v življenji ueizgubno bogastvo, uemorejo jim blužiti .srca in bistriti uma, da bi postali vredni udje človeške družbe, moije poštenjaki in dobri državljaui. Kajti vse to je po šolskih postavah imenitui namen narodnih šol. Sole pa, ki so tako uravnane, da ne morejo doseći tega iinenitnega namena, so ne postav ne. A take sole so tuđi krivične; krivične so slovenskim roditeljem, krivične «o slovenski otrokom. Krivične so slovenskim roditeljem, ker je raorajo ti v/drževati z velikirni, velikimi »troski in včasih s krvavimi žulji Blužiti denar, kojega porabijo za dole, ki njihovim otrokom ne donašajo nobene uli le malo koristi. Knvičtit1 8o take sole tuđi slovenskim otrokom, ne le zaradi tega, ker se ti v njih ne morejo toliko naučiti, kakor njihovi nemški vrstniki, ampak tuđi zaradi tega, ker se od ujih v teli šolab mnogo več terja, nego od nemškib otrok. Že v 1. in 2. žol-skem letu zahteva novi učui nacrt od slovenskih otrok, da prebavijo isto tvarino za slovenski i u nemški jezik, koje se jy treba v istem času naučiti nemškim otrokom le za h v o j materin n e ni s k i jezik. Od 3. šolskega leta počenši pa ua\ slovenski otroci pri nemškem, njim In na pol ruzumljivern jeziku, ravno tako uspevaio, kakor nemški otroci, ki ne poučujejo na podlagi lnateri-negii jezika. R-i/un tega pa se naj se iz sloveuakega jezika ravno toliko nauče, kakor iz neniškega ob jodnem z nemškimi otroci. Samo s tem razloćkom, da iinajo za neniški jezik v vseh oddelkih na razpu-laganju po 12 ur na tuđen, doćim ho jim za slovenski jezik odmerjene le borne 3 ure na teden. In te ."» ure ne Biiiejo biti prve, druge ali tretje, ampak vedno le zailuje, ko so otroci in učitelj že utru-j-ni io nesposobni za duševno dHo. Razun tega naj t>e vslođ ukaza dtielnepa fiolskega sveta**) na pol-dnevnih šolah, in potrebno bod«; to tuđi na onih *) To jo namreč knjižicu, v kojty ao m/.pravlja na str. 1—46, „Dobivttnju ^laso ' m vAJe v branji", nn strani 47 —102 „Duutache Sebril't- und Uruckbuchfltnben", ter 83 nabuja u;i str. IO.1) —15*». 16 ttlovcnako-uoiudkib, 13 aloven-nkib in 25 ueiuSkih jako kiMtkili beril.) **) Dotično mesto prej omenjenega odloka c. kr. de-žolni'^a šolskc^a aveta se glaai: „Dm aber an Halbtags-schulen einp U e b e r 1> ii r d u n g dcr Kinder mit. vvnehent-lictien Unterrichtsstunden bintanziihalten, ist es nothvvondip, . Visoki c. kr. deželni šolski svt-t misli menda, da so se kornški Slovenci že tako odtujili svojej slovenskoj narodnosti, da zmatrajo svoj materin jezik za t u j j h z i k , kajti po državnih postavtih se 1« k učenju kakega tujega jezika nihče siliti ne m o r e. Na te nedostatke v narodnem šolstvu koro-Škem hoteli smo opozoriti drage nam brate izven KoroAke, zlasti pa častite gospode poslane^, uaj bi se kakor dosedaj tuđi zanaprej potegovali v držav-uem zboru za ubogo rajo sloveusko na Korošk?m, razkrivali svetu krivice, ki se nam gode in ne od-jeujali prej, dokler nam ne pribore narodnih Sol, ki nam gredo po državnib, dosedaj Se veljavnih šol-skib postavah in po zdravoj pameti. Domoljub koroŠki. Politični razgled, IVoiraiipe oSljejo tuđi svoje funkcijonarje v dotične odaeke, posebno pa v razsodišča. Vodja neinSkih liberalcev jim je odgovori!, da o tem ne more razsojevati ter da bode stvar predložit ekse-kutivnemu odboru zaupnib mož. Definitivno se bode o tem sklepalo še le pozneje, ko se bodo razvile stranke v državuem zboru. Tro f/o vinska zveza avstro-of/eraka in nvinška. Kakor se poroča iz Berolina iz vladnih krogov, j«; v drŽHvnem zboru splošno mnenje, da je trgovinska zveza mej Avstro Ogersko in Nemčijo v vseh važnejih točkah gotova. O evrop&ketn položaji izražajo se „Hamburger Nachrichten", kateri list velja za Bismarckov organ ttikolc : Rusija nema pri atentatu v Sofiji nićesar opraviti. Ona caka, da jej bode padla Bolgarija kot zrel sad v naročje. Ko bode Rusija vojaško gotova, doživeti se utegne, da zasede Carigrad, se pohota z sultanom in se vrže z vso močjo na Azijo. Na protiruske članke se od gotovih tnest na Dunaji iu v Londonu upliva z očitnim naineuom, vzdržati sedanje neligitimne od-noSajev Bolgariji nasproti Rusiji. Vnanjt položaj* Od nas omenjena nimpvotujoča si članka dveh nemških listov o vnaojem političnom položaji, zbu dila ata živahno zunim'inje v vsem nemSkero časo-p(H|i Vho «e peča z vprušanjein: Je li re« nevar-nost vojue, ali su pa neutemeljen« vse dotične vesti. Mnenja so si nasprotna. Vender pa prevlada mnenje, da vse te vzburjajoče vesti nemajo prave podlage, da so morda nastale pod utiakom bolgarskih do-godkov, da pa se je prncenjeval pomen teh dogod-kov. Iz ruskih virov no izhnjajo, Ler Rusija išče poHojila su .sibirsko železnico iu jej je na tem, da stopa nas]>roti takim bojaznirn. Tem vestirn torej ni fjridevati posebne važuosti, ker je občen položaj precej ugoden. Srbska -vlada umaknila je v zadnjem trenutku svoje konverta-cijske predloge. Tuđi če se posamezne politične okraje pregleda, priđe se do istega rezultata. Vsi okraji na Koro»kem, v Galici|i, Bukovini in Dalmaciji so jeduakomerno napredovali. Nasproti pa mnogo okrajev na S podn j ea vst ii j sko m, Moru vuk em in v 6 lezi) i, posebuo pa na 0 o š k e rn ni prav uič napredovalo, ali pa so de ćelo nazadovali Posebno v zadnji kraljevini ima velika večina okrajev, na) so ubsolutuo ali relativno računa, sta-tionarno ali že ćelo uazadujoče prebivalstvo. %q 1. 188U ho bili opazili, da se prebivalstvo v okrajih na vzhoJu srednje Vltave maujša. Ti okraji so ho v zadnjem desetletji nuširili tuđi na lovo stran Vltave in skoro čez ves jugozahođni del Češkoga. Pa tuđi proti vzbodu iu jugovzhodu so se stutio-narni okraji pomnožili, iu segajo sedaj tuđi že na SpodnjeaVHtrijsko in Moravsko (okraj Veliki Meserč) Glede Kruujskega se je od predzadnje štetve toliko sprumuuilo, da sta začela gorenjska okraja (Radovljica iu Kranj) zoj»et napredovati, ravno tuko Tolmiu ua Goriškem ; a naaprotno kaže črno-maljski okraj 14'JO (za 5%) prebivalcev mauj, nego 1. 1880. Posebno mnogo pa je na/adujočili okrajev ob pogorji prvotvornih Alp: Cles, Tione, Borgo, Prie-miers, Ampuzzo, Bruneck, Lienz, Tamaweg, Murau iu Liezen; a Trident iu Cavalese sta stationarua. Tuđi na severuozahodnem Tirolsketn nazaduje pre-bivalstvo: Imst, Reutte in Landeck. (V poslednjem okraji so bili 1. 1880 zato neprimerno mnogo ljudij našteli, ker je takrat mnogo delalcev zidalo arlsko železnico in predor.) Tuđi glede gostosti prebivalatva so avstrijske dežele zelo različne: v Trstu priđe na vsak kvadratni kilometer 1G59 ljudij, na Spodnjeavstrijskem 134, na Salcburškem pa le 24. Splošno znaša go-stoat 79 prebivalcev na vsak kilometer, a pojedine dežele se vrste v tem obziri; tako-le: Trst, Spodnja Avstrija, Šlezija, Češko, Nioravko, Galicija, Goriško, Zgornja Avstrija, Bukovina, Istra, Štajersko, Kranjsko (50 na 1 kma), Predaralsko, Dalmacija, Ko-roSko, Tirolsko in Saleour&ko. Kako^uo verjotnost da imajo podatki zadnjega ljudskega štetja, to se ne more reci in dokazati. Statistična komisija, katerej se morajo poročati vsa rojBtva io vai slučaji smrti, bila je izračunata, da i bi morah; naše dežolt; vsled naravnega naraščaja dne 31. decembra 1890 320.054 duš več šteti, kakor so jih pa v resnici našteli omenjenega dne. Recimo, da sa je teb 329 000 ljudij n pr. v Arae-riko izselilo, veuder ne bode nihče tako smul trditi, da so popisovalni komisarji prav v saće ga prebi-valca zapisali, ki je omenjeuega dno v jedui av-strijski deželi bi val. Češka sama morala bi i ino ti 215.420 prebivalcev već, nego ho jih zares našteli in to tim bolj, ker se nahaja v tej dežnli premuogo obrtnih krajev, kamor vse pritiska in se preseluje. Znano je, da se z Goiiškega in iz Istre Ijudje ne sele v večem Atovilu, a vender so našli v oinepjenih deželab 17. 957 prebivalcev manje, nego so jih pričakovali, a v Trstu, kamor ne Primorci sele, le i)438 več, nego je bilo proraćuajeno. Nain se zdi, da se mora marsikateii odstotek prirastka zapisati na rovaš natančnejšega ali površuejšega številjenja posamezuih komisarjev, in na dobro voljo pri po-pisovunji sodelujočih oseb. Podatki vsakega štetja se torej le približujejo absolutuemu številu, a na-taojko ga ne izražajo. O atentatu v Sofiji, Nasproti prvotnim poročilom, da so murilci Belčeva pobegnili na Ogersko, se zdaj trdi, da so na Ruskem, da bo hulgarski vladi znana njih imena in da zahteva, naj jib Rusija izroči Bolgariji. Trdi se ćelo, da bo bulgarski vladi znana tuđi imena intelektueluih prouzročiteljev atentata. Oudno je 1b to, zakaj se vse ta ne pove, če se res ve tako za gotovo? Svet je radoveden, kaj bode odgovorila Busija na holgarsko noto, katera zabteva, da se jej izroče umora obdolžene osebe. Bolffarijn in Srbija. Bolgarska oboroževanja in pošiljanja vojske proti Srbiji se oporekajo. Poslalo se je nekaj pijo-nirjev v Slivnico, da izđeiajo nekatera že davno 8klenjena utrjenja, za katera je sobranje že lani dovolilo potrebni kredit. Istotako so naročila topov pri Krupu le izvršitev že starejih sklepov. Volitve na Itumttnskem. Po do zdaj znanih vspehib volilnih muž v tretjem razredu za volitve v zbornico ima vlada ogromno večiuo. Delavaka kviza v Italiji. V Kimu, kukor tuđi v druzih večjib mestih v Italiji so vsuko nedeljo shodi delavcev, ki neumjo delu. Tuđi ženske uduležujojo se teh sboduv in se oglašajo v govorili, v katerih včasib prekosujejo celo svojo moške tovoriSi*. Vlada ne trudi, da vzdr-žujt; red, ter je vojiištvo vedno na nogah, da zabrani izgn.'d«1, katerih se ju bati. Tuđi iz drugib velikih me^t, posebno iz Milana, čujejo se nepovoljni glasovi. (Istanek v Chlle. V Bordeaux došlo je 114 ChiP-nekih vojakov pod poveljstvom jednega polkovnika in treh drugih častuikov. Čez Ande prišli so do morja, od tam pa Da belgijskem parobrodu na Francusko, da prevzamejo clv« vojni ladiji, ki sta bh dogotovili za Chilennko vludo. PredstMuik Bilinuctida moral je poslati tj-i vojake, ker inoruarstvo se je pridružilo ustašem. Na FrancoHkem se bodo nabrali potrebni pomor ščaki, da ueljejo ladiji v Chile. Poslani vojaki vkrcali se bodo za brambo proti eveutuelnim napadom ustafiev. „Slovenskoga društva'' volilni shod. Odkar «e vrše v Ljubljani volitve, u i gu se bilo tako lepega volilncga shoda, kakor je bil vee-rujšnji. PrUotnib bilo je 250 volilcev, samo inteligentni možje iz vKch stanov, posebno odlično bili so zastopani obrtniki. V«i sklepi bili so sogiasni, vsi govori vsprejeti z mno^okratnimi dobroklici i ti burnim pritrjevanjein in videlo se je, kako dobro presojajo volilei nedanje ruzmere in kako oštro ob eojajo nasprotao nam stranko in nepošteno njeno početje. Shod otvoril je „Sloveuskega društva" pied-sednik notar Gogola s primernim govorom, v ku-terem je volilcem razloži I »hoda namen. Doslej 8kliceval je klub narodnih inestnih odboruikov vo-lilne shudu. A ker «ta ku zdaj ustanovila dva poli-litiška društva, bklenil te klub, da letos to opusti. Zato je „Slovensko društvo" »klicalo današnji shod, da sliši volilcev mnemV, da se pogovorimo o kan-didatih, da potem pri volitvah spravimo v inesrni zbor prave može. Ko je potem zborovaleem pr«d-stavil vludnega zastopnika, iniigistratiu'ga oiicijala g. Ko bi do, priđe na vrsto druga točku, občinnke zadeve, in besedo poprime dr. BI«iweis vitez TrsteniSki. Govori! je obSirno in temeljito in za-vinil vsa nasprotna ocitanja. Mestno denarno stanje je jako ugodno, kur se j« že pri obravnavi u proračunu pokazalo. Odbornik u naaprotue nam stranke ni vedcl kaj dru/ega ugovarjati, kakor da m odnek za kanalizacijo ni sečei in da se dolavci prezgodaj izplačujejo. To ho formalne malenkosti, ki se vsak hip lahko odstranilo m o katerih ni vredno, da se govori. Nek listić pitsal je jako nepošteno o mestnem gospodarstvu, katero je v imjIepSein retlu- Govornik dr. vitez BI e i w e i« ozira se v preteklost nuzaj in našteva, kaj se jn vse v malo letih napravilo in izvršilo. I/, rednih dobodkov zgradila se je bolnica za silo, nova dola, mnogo čest, trotoarjev, iz poBojila pa vojaSnica in vodovod. Poslednji mora se zaobrestovati, zato se je moralu skleniti vodna do-klada. Ako pa neki listić tarnja o novih dokladah, treba ga uprašati: Kdo pa je prouziočil šolako do-klado? Sklenila jo je kouservatina vučina deželnega zbora in njeni listi pa zdaj to nam predbacujejo. (Klici: Nesrainuo!) Govornik potem razlaga, koliko raznih plačil ima mesto. Dajati mora prispevke za železnice, (za kamniško in dolenjsko), za bolnico, za brambovsko vojašnico, za gledaiišče. S tem se pospešuje razvoj mesta, koristi mesta, de-žele in obrtnikov, ki iraajo pri tacih zgradbah obilo zualužka. Vsa oči tanja z nasprotne strani so neosno- vana in kakor se v nekem listifti piže, to je Že n e pošteno. (KUci: Res je!) Zato treba, da vsi, ki imamo Se kaj čuta poStenosti v sebi, složno posto-pamo in stojimo za naše kandidate, kakor jeden mož! (Burni dobroklici in pritrjevanje.) (Kooec prih.) Domaće stvari. — (Naši kanđidatj e.) Na „Slovenskega druStva" včerajSnjem volilncm tshodu postavili so se suglasno in z BŽivioa-klici nastopni gg. kandidatje : V III. razredu : Peregrin K a j z e 1, Matija Kune, Filip Zupančič. V II razredu: Ivau Hribar, Dragotin Žagar in tajnik Gustav Pire. V I. razredu: župan Gr it sse 11 i, Ivan Gogo I a , dr. Stare in Ivau Ve I k o vr h. — (Iz nasprotnega oštroga.) Klerikalna stranka bila je te dni v hudi zadregi, kajti za kandidate je trda pela. Na vse strani so trkali in raz-tttzali svoje tipalnice in le z velikim naporom spravili 80 jih potrebno stevilo vkupe. Pograbili ho dva penzije ništa, jednega kapelana in celo jednega vo-liloa, ki jo malo boljši nego kak analfabet, ker le za silo zna zaćrgotati svoje ims. Na klerikalnem volilnem shodu postavili so se kot kandidatje: Kapelan Kalan, mizar Dogan, umirovljeni svetnik Rav-nikar, profesor Vester, poatni ofic, Omejee, Pavlov-čić, Janez Fabijan, Janez Matijan, Karol Pollak in L. Česnjevar. To so pač veuinoma „Verl^genheits-candidaten". Polog Kalana in dr. Šušter.šiča imel j«( včeraj na aliodu glavno besftdo ćevljar Vovk, to je isti ćlovek, ki je pred 14 dnevi na zboru obrtnikov tako nekvaiifikovano zab«ivljal na „farjo" in rabil hh huj.še psovke. Kakor smo ži* naprej pove-dali, tako se je zgodilo. Skeeani Vovk je klerikal-cem celo dobro doišel, dobili so v njem novo govorničko silo in nič se ne bodemo čudili, ako se z dr. Susteršičem celo pobratita. — (SI o vc nsko g led ališčc) Tuđi včeranja benetična predstavu bila je prav dobro obisknna. B^iieficiiauta g. Danilo va in g. Danilo bila sta takoj pri nastopu pozdravljena prav živahno in odlikovana prva z krasnim šopkom, drugi pa / lejnm lavorovim vencetu h trakovi, pri katerih obeh so bile pripete čestitke prijateljev slovenske dramatike. Igra „Biseruicaa se je vršila povoljno, akopram lii bilo kaj omeniti glede razdelitve ulot;, ^ar se je pa menda zg<»dilo le zarad benefice, zatoivj nečemu pri tej priliki o tem kritikovati. Tuđi o igri sami in nj« vrstnic: ->, ki verid.tr zrvikrat ua-stopili tamburaši. Tuđi se je nučeloma vsprejela niiad, da se, ko bode izuč<rr£H. Tri .Slonu: \Venel, lirandt. Pttschuiati, Stagle, Tohis, .liiimiitz z Dtinuja. — Stern, Brenner i« (Iradca. — Kiiobloch, I'\>lu i/. I'ulJH. — Pri l»»t»rf>Wein rivom: LandbiT U i/. Sfurgarta. l'ri južfiem kolodvoru: Lužny iz limu. — Tržne cene v IJ ubijan I dne 11. aprila t. I. Kl. kr. ijgLjkr. Pšenica, hktl. . . . 6 98 Špeh povojeo, kgr. .\—M Bež, „ ... 5 3« Surovo maslo, „ .—,68 ■ JeCmen, „ . .1! 4 87 Jajce, jedno : . , . !— 2' O;e«, , . . . i! 8 50 Mleko, liter . . . . J—J10, Ajda, „ . . .1 5 36Goveje meso, kgr. i — BO : Pro»o, „ . . . i! f> 20 TeleČje „ , |— !f>8 Koruza, , . . .! 5 50 Svinjsko . „ j|—[64 Krompir, , ... i 2 68 Kođtrunovo „ , j—40J Leća, „ . . .10— Pifianec......■ — «5' Orah, „ . . .19— Golob......—120' Fižol, , ... | y — Seno, 100 kilo . . . !j 1 i)fi| 1 MhbIo, k^r. . — .S8 Slama, n „ . . . 1 2 '23 i Mast, „ ..'— 68 Drva trda, 4 Qiootr. 1 6 HO ■ Speb triien „ . '—fi2 „ mohka, 4 „ j 4 60, Meteorologično poro čilo. i te- b?:r ~ £. - k;r -cd > 1=5 7. zjntraj. 7254 mm. i>8° C si. zah. obi. g- 2. popol- 7259 mm. 1240 C si. vzh. obi. OOOniin. 1 .4 9. zvečer 7286 ma. 6-4° C si. vzh. jasno '"*]"'"" '" " "'-—^^^-^■■-—--— --■ -■■■■ --- - | j «c 7. zjutrnj 73<>*S«b. 3*6° C si. vzh. jasno 280mm i i £ 2. popol. 730-9 mm. 12fi"C si. szh. obi. "' I oj 9. zvečei- 7325 mro. ti-6" C si. szh., obi. dežj«. 1 *-< ii Srednja temperatura 8*5° in 7*ti°, za 05° in 15° pod tionualotn. Zahvala. Za ninogostevilne dokaze prisrčntiga sočutja, za krasne vence in časti 10 spremstvo k zadnjemu poČitku nepozuliljive nam matere, oziroma tasče in »taro matere, gospe IVANE ŠAVNIK r.jen. TOMAN izrekamo najtoplejšo zahvalo svojo. V Kranji, dne 12. aprila 1891. (*ji>8) Rodbina Šavnik-ova. 150 hektolitrom jako dobrega lanskega dolenjskega JJ vina ^S po 20—24 gld. hektohter proda (300-D Ivan Prijatelj, trgovec v &t. Janžu na Dolenjskem. Nh zahte vanje posiljajo se uzorci nefiankovauo. Mm nj ko 50 litrov jedne vrste se ne posije. 3Z)\xxiaJelcsi borza dnć 13. aprila t. 1. (Isvirno telegrafifino poroćilo.) vfitiraj ~ dati*™ Papirna ronta.....gld. 92 50 — gld. 92 45 Srebrna renta....., 9a 50 — . „ 92 50 Zlata renta......, 110 75 — „ 110 95 5°/o in*rcna ronta .... B 10175 — „ 10108 Akcijo narodne banko . . „ 989 - — „ 989 — Kreditno ah7O2*/t 4'V0 državne srećko U I. I8M 250 jfld. 133 gld. 75 kr. [)r£avno srečkp iz I. 1864 100 , 180 „ 50 , Qf?t'rska zlata ronta 4«/0.......105 „ 35 , OfforHka papirna renta 5°/u...... 101 , 30 „ Dunava ioff. srećko 5U'O . . . 100 gld. 120 n 75 „ Zuuilj. obč. av«tr. 4I/,U/U alati »Hat. linti . . 114 „ 15 „ Krnditnu HrfAke......100 gld. 186 „ 50 , Kndolfovo srećko..... 10 „ 20 „ 50 n Akciju an^lo-avntr. banko . , 120 „ 161 , 25 , Triiuiway-drn»t. velj. 170 gUl. a. v. . . . 219 „ — . Zahvala. Netnožno, zahvaliti se osobno zn vsestransko do?lo prijavo arćne^a hoćutju. povodom smrti ne-po/.abljive ln^ore, oziroma aeatre, ^oapicu ANICE LOZAR izrekajo tem potom za darovane krasno venco ter za mnogobrojno udulužbo pri spruvodu, osobito gg. povceni za gunljivc nagrobnico svojo naj-toplojšo zahvalo (302) žal nj ori ostali. Vsak slovenski gospodar, ^'ffr:1,: i . ** ' .i gospodarski list „Kmetovaleo" h prilozi* „Vrtnar", pošijo naj svoj hhhK>v c. kr. kmotijaki družbi kranjski v Ljubljani, katera inu (lopi»šlje prvo dtuvilko b rozp 1 uć no in iz kuturo moro epruvideti, (Ih |d list noobhodno potrobt'ti zn vsakc^a na-prrdnc^a Bloviuiskega Koapodarju. (60—2d> Kurilec na parne kotle vsprejme se za neko žago na Hrvaškem. Već pove ii. TounieM v IJubljanl. (301 — 1) St. 1727. Razpi^uje se nateČaj na službo občinske^a živinozđravnika z letno plaro 700 gld., ki se izplačuje v mescJinih obrokih za nazaj. Obr-inski /ivinozdravnilc inui vrhu tega tuđi prinierno stanovanje pri klavnici ter dobiva mej drugim tuđi pristojbine za ogled živine, katera se izvaža iz Spleta. Prosilci uložiti i majo svoje prošnje pri podpisanem občinskem opraviteljstvu najdalje <1<> - —. l!rtirtki>t(;v ankiui, nmtrov 3'10, ?.n v>;lo moSku olilnko, bdljo Iju/.o h:iiiii> «M. H-—. Urnrtki'LTtt Hiikna, nmtrov 310. r,n celo motiku obloko, niijtlniijfta biižd Kumu Rlil. 10-75. ltmakn^a siikitk, crne ljarvo, motrov 3-10, sadustujoč f.n Baloiiako obloko, jaku trujuo Bumu fflet. !)*—. .M.'lr.i 2, xu nitrtui-, v u;kjHnnjrtih liurvuli in hlu)laKn< Hiikntu-ovu Moro, ki mi hiiio prati in v čudovitih u/.orclli inntmv (i-IO, zik colu moakd iiltlnko Hiimo n\>\. I —. OfCriliJnlat iz Hiikancu, '.) ćutrtitik liolno, «1«! 120 ; čintii volim li) <(itrtiiik iloljfo kIiI. I - ; |j(>|)(ivauj<') Kld 4 f>(). Blago za ženske obleke v vsrli imeinili tkjinju, i/.vršhiili in iHirvali, iiti.j-novrjse iu iiii.jcIcK'iut-iit-jš« zit poiuta0 v holjSi l)a?,i 10 tn n B' — vfinejfii bnžt 10 »i „ 8*— v iinjfinejši liaži, čista vol na 10 m „ '•>■— v velofini l>ftf.i, ćistsi voln;i 10 m „ l.'J" — frutirosko blago. Crni kašmir, i RnksotiKki izdotnk, ^ladck, pio^ubt uli rožast: 1 <>l)U'k:i IO ih, glnduk Kld. I-50. 1 olilckii 10 »»i, progast gld. f>T>0 do najfin. vrsto. Angleški sefiri (platno), iiujtuii'jfio in iiajpraktiftnojo za domaće in cestne obleke. i Novo! 1 ćela ohlekii v Ia. bjiži ,10 in pld. frfiO. 1 colu ublcka v Ila. bazi 10 i« aUl. 4—. Francosko blago, (■at ini), ki se srne prati, za kar se jiim^i. Za celo obleko, 10 metrov: v dobri bazi . . gld. 2'8() v fini brizi .... „ .Tf»O v naj finoj Si bazi „ 4"f>0 v atliiHusti bazi . „ G*— Jutni zastori, turfiki u/,oro<' kompletne dolgosti [»rvn \>nf.o gld. .T-f)!) druge bazo gld 2 f)O. Tuniški zastori, iz zlatom jm-tknni, z vele-tinimi progatni in ^opi, kompletnu dolgost v vseb barvah gld. 4 f>0. Garnitura, 2 posteljni pregrinjali in prt iz jnto. . . . gld. 3-50 iz ripsa ... „ 4'50 Manilske posobne preproge ! jako trajne, lostanck 10 II >» gld. .'i.lO. Platneno blago ko8=S0 Dunajskih vatfov. Cena kosu: Humburško statvino platno, f) fetrtink široko gld. (i'.r>0. RumlmrSki oksford, priBtne barvo, lu gld. 0. Tluinbur^ki oksford, pristno barve Ila gld. -1 'fiO. Sifon, dobro bazo, a gld. •1 50, f) TiO, (i f>0 do gl. 0-—. Dormićn plat.no, fitiri četr-tinko ftiroko, gld. 4.00, 5 Ćetrtink gld. .r»T>(). Štnfutiijtikn platno, pet če-t ii i tik Široki), popolno na-domcstilo za platnene tkanine gld. iJ1—. Atlasant.i gratll za posteljno prevlake Ia gld. Hf>0, Ila ! gld. fr50. Platnene rjulie broz fiivi, koinml 2 m dolg gld. 1.10. Kanofas, Ia baze za posteljnu prevlake gld. G. —. Ženske srnjce iz Sifona ali moćnoga platna, s čip-kamiji komadov gld. il'M). | iz najboljše Rumburftke tkanino s svilarsko ve- i ženino IIC !$O.