Podravje Ptuj • Občina bi prodala več hiš s skupno 25 stanovanji O Stran 9 Torek: Tednikov kopalni dan V Štajerski Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si ________________________ 3 IQ. LU ' S Oi Ptuj, petek, 13. oktobra 2023 Letnik LXXVI »št. 80 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič• ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Podravje, Ptuj • Nadpovprečno dolge čakalne dobe za pregled pri očesnem zdravniku Na pregled vida čakajo več kot leto dni Čakalne dobe na področju okulistike so po vsej državi zelo dolge. Po nepričakovanem zaprtju ambulante ene izmed očesnih zdravnic na Ptuju se je jetosjtanje na našem območju le še poslabšalo. Več na strani 3. r ^ T q fr "i ( 10 3 1 ¿ v n H Ü Aktualno Podravje • Je kmetijsko ministrico odnesla njena neposlušnost? O Stran 2 Politika Destrnik • Občina ne bo upoštevala peticije proti prodaji »Otmarjevega« O Stran 5 Podravje Markovci • »Občinsko darilo je za učence neprimerno« O Stran 9 Ljudje in dogodki Slovenija • Na čelu slovenskih gasilcev Hajdinčan Zvonko Glažar O Stran 11 Podravje Ptuj^ Marko Sluga: „Moj cilj je pri devetdesetih doseči svetovni rekord!" O Stran 19 / t Jk ! Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Ogrevanje z drvmi letos še dražji kot lani Hajdina • Hude obtožbe na račun v' in vodstva šole ^////////////////////^^^^ 1 * . _ , r______„I,...... .1.1 V V _ 2 Štajerski Aktualno petek • 13. oktobra 2023 Podravje • Sezona kostanjev v gozdove privabila cele ekipe pobiralcev Cene za kilogram svežih kostanjev od dva evra navzgor Nižje jesenske temperature ter krajše dneve spremlja nepogrešljivi vonj po pečenih kostanjih. Tako kot velja za vse druge kmetijske pridelke, tudi kostanji s svojo zrelostjo zamujajo za kakšen teden ali dva, saj so šele pred dnevi je-žice dodobra dozorele. Vsak si lahko v gozdu nabere do dva kilograma kostanjev za lastne potrebe, ponudba svežih kostanjev pa je bogata tudi na spletnem oglasniku Bolha in ne nazadnje še na trgovskih policah. Cene se gibljejo med 2,5 evra in vse do osem evrov za kilogram navadnega kostanja. Pravi ali domači kostanj najdemo skoraj po vsej Sloveniji z izjemo Koroške. Raste do nadmorske višine 800 m, pogostejši je na kislih tleh in na toplih pobočjih ter ob gozdnih robovih. Kostanj ni pomemben le zaradi lesa, temveč tudi plodov, ki so za mnoge prvovrstna jesenska sladica. Pred desetletji je kostanje v slovenskih gozdovih zdesetkal kostanjev rak, ki naj bi od leta 1950 uničil četrtino populacije kostanjev. Kostanjevo šiškarico, ki se je pojavila pred 15 leti in pred šestimi leti dosegla svoj vrhunec, pa naj bi z vnosom kitajske osice uspeli ne le zajeziti, ampak skoraj že iztrebiti, pravijo na novogoriškem kmetijskem zavodu. Dva kilograma lahko nabere vsak V Halozah se kostanj prepleta z vinorodnimi legami in v nižje ležečih predelih so kostanji že popadali na tla, opaža Primož Trop, revirni gozdar v Stopercah. »Po občutku se mi zdijo letos morda bolj drobni, težko pa podam strokovno oceno glede količine in kakovosti. O stanju drevesne vrste kostanja v gozdovih pa lahko rečem, da se je razvoj bolezni upočasnil.« Revirni gozdar Janko Vidovič, ki službuje na območju Žetal, pa pravi: »Letos so kostanji bolj pozni, toda morda je le letošnja letina glede zrelosti bolj normalna od minulih, ko je zrelost na vseh področjih prehite- vala. Ocenjujem, da tisti, ki bo želel nabrati dva kilograma kostanjev za lastno rabo, jih bo našel, opažam pa, da nekateri kar z ekipami prihajajo in nabirajo kostanje, pa tudi gobe.« Opažanju revirnih gozdarjev pritrjuje tudi lastnik gozda in član Lovske družine Stoperce, ki je tudi redni obiskovalec gozda, Srečko Taciga. Dodaja, da kostanji, četudi bolj drobni, ne odvračajo obiskovalcev in pobiralcev, ki pogosto ne spoštujejo količinskih omejitev. Pravilnik o varstvu gozdov določa, da lahko posamezni obiskovalec gozda za lastne potrebe na- bere dnevno največ dva kilograma kostanja. Če količino nabiralec preseže in ga pri tem ujame inšpektor, mu lahko izreče globo od 200 do 400 evrov. Nabiranje kostanja v tujem gozdu za prodajne namene je torej prepovedano, tisti, ki pa kostanj prodajajo, pa morajo priglasiti vsaj osebno dopolnilno delo. V gozdovih, kjer lastnik drevje goji tudi zaradi plodov, pa lahko drugim nabiranje takih plodov prepove. Prepoved na predlog lastnika gozda odredi občina. Kljub zakonskim omejitvam pa so vsaj na spletnem oglasniku številni oglasi o prodaji kostanjev. Cene se I Jv> «.«l , * (S-s l-'V-^i Foto: CG Foto: pexels Tudi kostanji s svojo zrelostjo zamujajo za kakšen teden ali dva, saj so se šele pred dnevi ježice dodobra dozorele. gibljejo od 2,5 evra po kilogramu navzgor. Letina kostanjev solidna, orehov katastrofalna Ocene, kako bogato je letos obrodil kostanj v gozdovih, ni. Ker pozneje zacveti, ga spomladanska pozeba ni tako prizadela, prav tako ne obilnejše padavine. Manjši pridelek se lahko pojavi tam, kjer je ravno v fazi cvetenja deževalo, zaradi lokalnosti padavin pa je neki splošen pregled težko podati, pa pravi Aljaž Medič, vodja za Na Ptuju pečeni kostanji od 4 do 7 evrov Na ptujski mestni tržnici bodo od danes, 13. oktobra, pa vsaj do 19. novembra vabili pečeni kostanji Turistične kmetije Črešnik. Ponovno so se prijavili na razpis Mestne občine Ptuj za peko kostanjev od ponedeljka do nedelje, za prispevek oz. za dovoljenje za peko kostanjev na mestni tržnici pa so odšteli 400 evrov. Obiskovalci bodo lahko poskusili pečene italijanske marone, kajti kot pravijo na kmetiji Črešnik, so ti boljši po kakovosti in okusu. »Z obiskom in prodajo v lanskem letu smo bili zadovoljni in poskusili bomo tudi letos. Cen najverjetneje ne bomo spreminjali, kar pomeni, da bo mala porcija ostala pri štirih evrih, velika pri šestih.« Za širjenje vonja po pečenih kostanjih je odgovoren tudi Gregor Bedrač s Krčevine pri Vurbergu, ki ima stojnice v Mariboru, na avstrijskem Štajerskem, v Slovenski Bistrici, pa tudi na Ptuju pred trgovskim centrom Supernova. Izkušen pek uporablja italijanske kostanje. »Gre za kostanje, vzgojene v nasadih, ki so kalibrirani, kakovostnejši, debelejši, obstojnejši in tudi okusnejši.« O ceni pečenih kostanjev pa je dejal, da jo je bil primoran v primerjavi z lani nekoliko zvišati. »Višje so cene kostanjev, višji so stroški dela, oglja...,« je pojasnil. Tako je cena za četrt litra štiri evre, za pol litra sedem evrov. Glede letine pa je dejal: »Letošnja letina je zaradi obilnejših padavin manj kakovostna, to je treba priznati, zato se trudimo, da neustrezne kostanje čim prej izločimo.« lupinarje na ljubljanski biotehniški fakulteti. »Lahko pa povem, da letos ni letina za orehe. Veliko orehov je obolelih, bila je slaba oplodnja v času cvetenja, tako da bo letos pridelek orehov izjemno skromen.« Mojca Vtič Podravje • Kmetje si želijo ministra, ki se bo spoznal na kmetijstvo Razlog za odhod kmetijske ministrice njena neposlušnost? Kmetijsko ministrico Ireno Šinko bo po pričakovanjih danes, 13. oktobra, državni zbor razrešil ministrske funk- ptrotesktovk »P°gaj ^ kl stm otpded-cije. Za njen odhod naj bi bilo po besedah predsednika vlade Roberta Goloba krivo neustrezno ukrepanje in ob- sredi na]več)e sezone kmeti)skih veščanje o spornem sadju iz uvoza, toda podravski kmetje menijo, daje osrednji razlog neposlušnost. opravil, ob tem smo ostali še brez »Kmetijska ministrica Irena Šin-ko je bila težki pogajalec, ki pa je poznala razmere v kmetijstvu in je skušala nekaj spremeniti, narediti. Menim, da je osrednji razlog za njen odhod, ker ni v celoti podpirala sprememb zakona o zaščiti živali. Da pa bo narodu ustrezalo, so ji naprtili zgodbo o breskvah. Lahko si še tako priden, vendar če nisi poslušen, si vedno na prepihu,« brez dlake na jeziku razmišlja kmetovalec Milan Unuk. Ob tem pa dodaja, da je sedaj največja bojazen kmetov, da bo na ministrski stolček sedel nekdo, ki ne prihaja iz kmetijskih vrst. Predsednik sindikata kmetov Anton Medved pa je dejal, da je na nedavnem sestanku pri predsedniku vlade zahteval imenovanje ministra oz. ministrice iz kmetijske stroke s primernimi kompetencami. »Odgovora nisem prejel,« je dejal. Spomnil je tudi, da z ministrstvom še vedno sodelujejo v pogajanjih, ki so bila posledica spomladanskih Irena Šinko, nazadnje zaposlena na Upravni enoti Murska Sobota, je bila 13. ministrsko ime, ki je prevzelo vajeti kmetijskega uvrščen na seznam preteklih ministrov in ministric, je Jožef Jakob Osterc, ki je bil leta 1990 imenovan za predsednika Republiškega gozdarstvo in prehrano, kar trikrat pa je vodenje ministrstva prevzel Dejan Zidan. ministrstva. Prvi, ki je komiteja za kmetijstvo, sogovornika na drugi strani.« Začasno naj bi vodenje prevzel minister za obrambo, ki pa pogajalske materije ne pozna. Medved je še dodal, da si želijo, da bi slovenskemu kmetu omogočili delati. »Pri nas se kmete kar naprej omejuje, ko pa smo štrajkali za boljše pogoje, smo za nagrado dobili zakon o zaščiti živali in spremembe zakona o kmetijski zbornici. Menim, da to ni prava pot odločevalcev.« Kmetijstvo je v očeh javnosti in politikov drugorazredno Tako hitra napoved zamenjave na čelu ministrstva je presenetila tudi agrarnega ekonomista Aleša Kuharja. Ministrica Šinko je ob nastopu funkcije po njegovih ocenah 'kazala ambicije' za spremembe na področjih, kjer dolga leta ni bilo nikakršnih sprememb. »Imel sem občutek, da so se stvari na teh področjih nekako odpirale. Nikakor pa ne morem reči, da so se tudi reševale ali dejansko spreminjale,« je dejal. Dodal je še, da področje kmetijstva, gozdarstva in prehrane ne prejema ustrezne pozornosti, kar velja tudi za umestitev znotraj vlade, ter da se kompleksnosti in širine kmetijskega resorja ne zaveda niti širša javnost. Mojca Vtič petek • 13. oktobra 2023 Aktualno Štajerski 3 Podravje, Ptuj • Še daljše čakalne dobe za pregled pri oftalmologu Na Ptuju na pregled vida čakajo več kot leto dni Čakalne dobe na področju okulistike so po vsej državi zelo dolge. Po smrti ene izmed oftalmologinj na Ptuju seje letos stanje na našem območju le še poslabšalo. Trenutno okulistične specialistične preglede (v sklopu zdravstvenega zavarovanja) opravljajo le v ptujski bolnišnici. Čakalne dobe za napotnice z oznako hitro so skoraj leto dni, tudi tisti, ki bi morali biti pregledani zelo hitro, torej v roku enega tedna, na pregled čakajo pol leta. Stanje bi bilo še bolj katastrofalno, če optike ne bi zagotavljale vsaj pregledov vida za predpis očal, ki jih včasih opravljajo okulisti, praviloma pa optometristi, ki so usposobljeni za opravljanje meritev, niso pa zdravniki. »Kar se tiče področja okulistike, se je seveda po tistem, ko je nehala delati dr. Neudauerjeva, pri nas veliko spremenilo. Pacienti, ki so obiskovali omenjeno ambulanto, so se porazdelili tudi k nam, zato se je čakalna doba precej podaljšala, nekaj jih je šlo v Zdravstveni dom Ormož in nekaj v Maribor. Pri nas je zaposlena ena oftalmologinja. Od leta 2019 imamo še eno speci-alizantko oftalmologije, ki bo specializacijo zaključila v roku enega leta. Kolikor mi je znano, na Ptuju na napotnico ne deluje noben drug oftalmolog, razen v naši ambulanti, ko govorimo o specialističnih storitvah,« pojasni Aleksander Voda, v. d. direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Čakalne dobe za specialistične preglede pri oftalmologu so zelo dolge. Čakalne dobe krepko nad dopustnimi in povprečnimi Izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo skladno z Zakonom o pacientovih pravicah in Pravilnikom o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, ki ga sprejme minister za zdravje, voditi čakalne sezname. A na številnih področjih zdravstva so čakalne dobe krepko nad dopustnimi. Stopnje nujnosti na napotnicah so redno, hitro, zelo hitro in nujno. Zdravstvene storitve, ki so označene s stopnjo nujnosti „nujno", bi morale biti izvedene takoj, oziroma 24 ur od predložitve napotnice in niso predmet čakalne dobe oziroma čakalnega seznama. Tiste označene s stopnjo nujnosti „zelo hitro" v roku 14 dni od predložitve napotnice, „hitro" v roku treh mesecev in „redno" najpozneje v šestih mesecih od predložitve napotnice. Na področju oftalmologije so vse navedene predvidene čakalne dobe na Ptuju krepko presežene. Tudi drugje v regiji stanje ni boljše. Glede na podatke o čakalnih dobah na spletu se v Ormožu na oku-listični pregled zaradi očal (prvi) z napotnico redno čaka do februarja 2025, pod zelo hitro do februarja prihodnje leto, napotnice z oznako hitro pa naj bi bile obravnavane poleti 2024. V Zdravstvenem domu Maribor so po uradno dostopnih podatkih čakalne dobe veliko krajše. Pod hitro paciente naročajo za drugo polovico novembra. V Podravju čakanje na pregled še daljše kot drugje Poleti je na prvi pregled zaradi očal čakalo več kot 5.000 Slovencev. Od tega jih je približno 1.800 termine dobilo nad dopustno ča- kalno dobo (podatki NIJZ, avgust 2023). Avgusta se je pri stopnji hitro v povprečju v Sloveniji za prvi pregled zaradi očal čakalo 66 dni, pod redno 165 dni. V Podravju so visoko nad slovenskim povprečjem. Tudi za druge specialistične preglede - torej razen pregleda vida za očala - so čakalne dobe predolge. V ZD Ormož in SB Ptuj trenutno naročajo za avgust in september 2024 z oznako napotnice hitro, medtem ko je v mariborskem ZD čakalna doba še nekaj mesecev daljša. Le nekaj mesecev prej bi na vrsto prišli tisti, ki bi morali biti sprejeti zelo hitro. Prejšnja ambulanta dr. Neudauer odslej le samoplačniško V ambulanti dr. Neudauerjeve v Panonski ulici 5 je septembra samoplačniške okulistične preglede začel opravljati Medicinski center Betnava. Pregled za predpis očal ali kontaktnih leč zaračunajo 35 evrov, osnovni očesni pregled 60 evrov, razširjeni in pregled otrok 75 evrov, enako stane očesni ultrazvok ... Vse storitve, ki jih izvajajo tako v Mariboru kot na Ptuju, pa opravljajo le samoplačniško. Do kritja dela stroška očal le z napotnico oftalmologa Naročilnico za nakup očal pa lahko izda le okulist, ki dela v sklopu javne zdravstvene mreže. Trajno-stna doba očal je dve leti, kar pomeni, da zavarovani osebi po tem času ponovno pripada nova naročilnica. Osnovno zdravstveno zavarovanje krije le manjši del stroška nakupa očal, praviloma le 10 % cenovnega standarda, razen za otroke in posebna zdravstvena stanja (100 %). Preostalo vrednost do cenovnega standarda prispeva prostovoljno zdravstveno zavarovanje. To v primeru najnižjega deleža sofinanciranja, ki znese 40 evrov, pomeni okrog pet evrov, preostanek, torej večino, pa krije prostovoljno oziroma dodatno zdravstveno zavarovanje. ZZZS sicer za nakup očal krije različne zneske. Za očala z mineralnimi ali plastičnimi stekli na daljavo 40 evrov, največ, kar 421 evrov, pa za teleskopska očala za bližino, in sicer v primeru resne slabovidnosti. Nakup očal za bližino zdravstveno zavarovanje sofinancira šele po 63. letu starosti, čeprav ima večina težave že po 40. letu starosti. Dženana Kmetec Čakajo tudi več kot leto dni Trenutne čakalne dobe za oftalmološki specialistični pregled v ptujski bolnišnici - redno: 14 mesecev - hitro: 11 mesecev - zelo hitro: 6 mesecev - nujno: 24 ur Problematiko delno omilijo optike Okulistične preglede za predpis očal izvajajo tudi v nekaterih zasebnih ambulantah, ponekod samoplačniško drugje kot konce-sionarji, kar pomeni, da je storitev za zavarovane osebe izvedena na račun zdravstvenega zavarovanja. Preglede opravljajo tudi v številnih optikah, kjer pa ne delajo vedno oftalmologi, pogosteje so tam prisotni optometristi, ki so sicer strokovnjaki za meritve korekcije vida, niso pa zdravniki. Pri pregledu vida za očala pacient ne potrebuje nujno napotnice. Vendar to pomeni, da krije - kljub temu da plačuje zavarovanje - celoten strošek nakupa očal (pregledi so praviloma brezplačni), saj ni upravičen do sofinanciranja iz zdravstvenega zavarovanja, ker ni bila izdana naročilnica. Podravje • V treh letih kubični meter lesa za drva dražji za tretjino Ogrevanje z drvmi letos še dražje kot lani Padec temperatur je naznanil začetek nove kurilne sezone, ki se vsaj glede ponudbe zdi prijaznejša kot lani, ko je na trgu lesnih peletov in tudi lesa za kurjavo vladal kaos. A medtem ko so se dobavne poti ponovno vzpostavile, skladišča napolnila, cena v primerjavi z lani ni upadla. Po podatkih Gozdnega inštituta Slovenije še vedno ostaja najdražje ogrevanje s kurilnim oljem, najnižjo ceno med lesnimi gorivi so dosegli sekanci, sledila so drva. Povpraševanje po slednjih je tudi letos nad dolgoletnim povprečjem, opažajo v družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG). V omenjenem podjetju, ki gospodari z državnimi gozdovi, opravljajo tudi prodajo okroglega lesa slabše kakovosti, ki je primeren za proizvodnjo drv ali polen. Prodaja lesa za kurjavo poteka skozi celo leto in v povprečju posameznikom prodajo okoli 15.000 m3 lesa za kurjavo. Teh kupcev je bilo do lani okrog tisoč letno. »V lanskem letu je družba SiDG zaradi energetske krize občutila močno povpraševanje po nakupu lesa za Cene lesa za kurjavo iz državnih gozdov (brez DDV) Vrste lesa za drva 2023, september 2022, november 2021, november bukev 82 € /m3 75 € / m3 66 € / m3 trdi listavci 76 € / m3 69 € / m3 60 € / m3 mehki listavci 69 € / m3 58 € / m3 50 € / m3 kurjavo, prodanih je bilo rekordnih 31.667 m3 okroglega lesa za kurjavo več kot 2.000 kupcem. Letos pričakujemo količinsko podoben obseg prodaje kot v preteklem letu. Samo do oktobra letos smo skupno prodali preko 23.000 m3 okroglega lesa za kurjavo,« so povedali. Lani so za prodanih 31.667 m3 okroglega lesa za kurjavo ustvarili prihodek v višini 1,9 milijona evrov, kar pomeni, da je povprečna cena za kubični meter drv znašala 60 evrov. Največ okroglega lesa sicer prodajo v spomladanskih mesecih, ko so sečnje listavcev najintenzivnejše. V tem obdobju običajno pri prebivalstvu, ki se ogreva na les, tudi poteka izdelava in priprava drv za sušenje čez leto do uporabe v novi kurilni sezoni, so pojasnili. O vplivu nadpovprečno toplih jesenskih dni na prodajo pa so dejali, da vreme bistveno ne vpliva na prodajo okroglega lesa za kurjavo ter da imajo večji vpliv cene drugih energentov. Dobavni rok od dne plačila je do dva meseca, glede na dosedanje izkušnje SiDG v povprečju kupcem dostavi les za kurjavo v dveh do treh tednih po plačilu predračuna. Povpraševanje po peletih upadlo za tretjino Lani septembra je na trgu lesnih peletov zavladala panika, potem ko je Bosna in Hercegovina, iz katere naj bi bilo kar 40 % peletov in drv, omejila izvoz. Prodajne cene so šle v nebo, domači peleti so se prodajali kot vroče žemljice. Letos se je povpraševanje umirilo oz. celo padlo. »Opažamo, da imamo letos za tretjino manj povpraševanja kot lani. Ocenjujem, da delno na račun ponudbe in delno zaradi preusmeritve na toplotne črpalke,« je dejal direktor družinskega podjetja Alojz Cugmajster iz Loč. Cene so po njegovih besedah v povprečju za 35 % višje kot pred lansko podražitvijo; letos pa cen niso dvigovali. »Lani smo bili primorani v dvig cene zaradi rasti proizvodnih stroškov, ob tem pa smo skušali najti še vse notranje rezerve, tako da smo ceno dvignili z nekje 200 na 280 evrov po toni brez DDV.« Skrbi, da bi peleti letos zmanjkali, tako ni, zagotavlja Cugmajster, ki pa kljub temu priporoča, da se večje količine vnaprej naroči. Mojca Vtič Vir: SiDG 4 Štajerski Podravje petek • 13. oktobra 2023 Žetale • Ob občinskem prazniku Država brez posluha za majhne občine Cestna infrastruktura je za haloške občine trd oreh. V Žetalah so v dobrih 20 letih asfaltirali 70 kilometrov cest, se dogovorili za obnovo državne ceste proti Rogatcu, še vedno pa ostaja v makadamu 20 kilometrov cest. Urejanje in vzdrževanje cestne infrastrukture sta pomemben izdatek občinskega proračuna, ob tem pa ni zanemarljiv niti znesek, ki ga v Žetalah namenijo za predšolsko vzgojo in osnovno šolo. Občina Žetale naj bi med vsemi slovenskimi občinami največji delež prihodkov iz naslova glavarine namenila za financiranje šolskih prevozov, skupaj s sofinanciranjem ločenih ur temeljnih predmetov pa za osnovnošolsko izobraževanje nameni 253.000 evrov. Če k temu znesku prištejemo še 307.000 evrov, ki jih porabijo za plačilo razlike med ekonomsko ceno in ceno za vrtčevske programe, ki jo plačajo starši, potem za otroke in mladostnike občina letno nameni okrog 560.000 evrov ali skoraj 40 % denarja, ki ga prejme na račun števila prebivalcev. »Za mnoge štejejo le investicije, toda menim, da je pomembno, da nam uspe vzdrževati visok standard tako na področju predšolske vzgoje kot v osnovni šoli,« je dejal župan Anton Spoštovane občanke in spoštovani občani! Ob 24. občinskem prazniku v Občine Zetale vam iskreno čestitam. Župan Občine Zetale Anton Butolen l.r. ■Él i 1 p 1C: fj v J w] & v v I Butolen. Ob tem je izpostavil učni uspeh, ki ga žetalski mladostniki dosegajo tudi na srednješolski ravni. »Lani smo imeli dva zlata maturanta, enako letos, kar je ob številu otrok, ki zapustijo našo šolo, izjemen podatek.« Letošnja zlata maturanta sta dijaka ptujske elektro in računalniške šole Luka Korez in Filip Potočnik. Investicije so nuja za razvoj kraja, letos je največji projekt ureditev ceste Prekože-Veliki Vrh v dolžini 940 metrov za okrog 190.000 evrov. »Zaključuje se še sanacija plazu Šerdinje v višini 60.000 evrov. Več kot 100.000 evrov smo letos porabili za pluženje in posipavanje cest, okrog 120.000 evrov pa je bil strošek vzdrževanja in sanacije cest po neurjih, pri čemer še račune za september in okto- ■L Foto: Črtomir Goznik ber čakamo. Neurja so botrovala še nastanku 30 plazov, ocenjena škoda naj bi obsegala okrog 1,5 milijona evrov.« Država je pripravila še projektno nalogo ureditve avtobusnih postaj in pločnika skozi del Dobrine in Čermožiše, projekt pa se je ustavil zaradi manka državnih sredstev. Največji cestno-infra-strukturni projekt tega mandata pa bo obnova ceste Majšperk-Že-tale. Gre za pet kilometrov dolgo in štiri metre široko cesto. »Glede na to, da sredstev za obnovo občinskih cest ni mogoče pridobiti, bomo cesto obnavljali po odsekih, prihodnje leto predvidoma tretjino najbolj dotrajanega dela ceste.« Občina je pripravila tudi dokumentacijo za ureditev medgenera-cijskega centra za šolo. Vrednost projekta je ocenjena na okrog 200.000 evrov, predvidevajo pa postavitev dodatnih otroških igral, odbojkarskega igrišča na mivki, postavitev objekta za kegljanje na vrvici ... V podobnih vrednostnih okvirih se giblje tudi ureditev pokopališča. O časovnici ureditve enega ali drugega projekta župan ni želel ugibati, saj je izvedba odvisna tudi od morebitnih razpisov. Že nekaj mesecev pa v Žetalah brnijo stroji v okviru gradnje optičnega omrežja. »Izgradnja optike ni občinski projekt, vendar pa nam je uspelo doseči, da bo do večine naslovov optika zgrajena, žal ne do vseh. Ob tem si prizadevamo, da bi občani dobili priključek pod enakimi pogoji, a žalosti me, da je država naše občane razdelila med tiste, ki bodo optiko prejeli skorajda zastonj, medtem ko bodo morali nekateri odšteti več sto evrov za izkop. Žal odločevalci ne prepoznajo pomena in potreb manjših občin.« Mojca Vtič Ob občinskem prazniku občine Žetale želimo vsem občankam, občanom ter strankam lepo praznovanje. Tudi v prihodnje bomo poskrbeli, da bodo vaše prireditve potekale nemoteno tudi v slabem vremenu. Ugoden in kvaliteten najem šotorov, odrov, pagod, streh in stojnic različnih dimenzij. m Ormož • Za zdaj brez težav pri izvedbi sofinanciranih investicij 1SB»; ■ ■ i i -i® feta^fl = z- plazove S še čakajo t v - , "T i ,s| ;, O »i V*-'; : ' ' v •' t ' i' Ž*« Država je zaradi energetske krize, inflacije, nujne sanacije po letošnjih neurjih in še česa že začela zategovati pas; zlasti na področju infrastrukture je upočasnila ali celo ustavila nekatere projekte. Ministrstvo za kulturo je letos preko razpisov za obnovo kulturne dediščine za obnovo ormoškega gradu zagotovilo že več kot 800.000 evrov. Župani občin Spodnjega Pod-ravja sicer bolj na tiho, pa vendar opozarjajo, da so se čez poletje na več gradbiščih ustavili stroji, delavci pa odšli na druge delovne naloge, prav tako opažajo, da so »na čakanju« obviseli tudi mnogi drugi projekti, ki bi morali biti financirani ali sofinancirani iz državnega proračuna. A v Ormožu s tem nimajo težav, pravi župan Danijel Vrbnjak. »Vsaj za zdaj ne. Slišal sem, da se v nekaterih občinah to dogaja, a v Ormožu ni bila ustavljena nobena investicija in doslej smo dobili denar za vse sofinancirane projekte. Za primer vzemimo nedavno dokončano obnovo vodovoda, res veliko investicijo, s katero smo tri občine: Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž dobile 28 kilometrov novih cevi. Gradnja se je podražila za skoraj poldrugi milijon na 7,8 milijona evrov, sofinancerja: evropski kohe-zijski sklad in državni proračun sta poravnala vse svoje pogodbene obveznosti.« Fokus na avgustovski škodi Zagnali so že tudi gradnjo Tehnološkega parka Ormož, za katerega je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj zagotovilo 1,6 milijona evrov nepovratnih sredstev, prav tako so bili uspešni na razpisu za sofinanciranje projekta komunalne ureditve ekonomsko-poslov-ne cone Glinokop. Na eni od zadnjih sej občinskega sveta so potrdili investicijsko dokumentacijo za sanacijo treh plazov v Miklavžu, Senešcih in na Humu v skupni višini 725.000 evrov, od katerih naj bi Ministrstvo za naravne vire in prostor prispevalo dobrih 550.000 evrov. »Občinski delež je priprava dokumentacije in nadzor nad izvedbo, državni pa sama izvedba. Na ta denar še čakamo, upamo, da ga tudi zares dobimo. Dejstvo je namreč, da je trenutno vse fokusirano na škodo, ki so jo neurja povzročila v avgustu, malo pa se pozablja na maj in junij, ko je bil bolj na udaru severovzhodni del Slovenije.« Po delih pa poteka tudi obnova ormoškega gradu. Najprej je Ministrstvo za kulturo na razpisu za obnovo kulturnih spomenikov odobrilo 44.000 evrov, ki so namenjeni obnovi dotrajanega grajskega parketa. Nato se je občina prijavila «Riss S s ¿ ¡Säe -.. Danijel Vrbnjak: »Za zdaj v Ormožu ni bila ustavljena nobena investicija in doslej smo dobili denar za vse sofinancirane projekte.« na razpis za nepovratna sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki so ga prav tako razpisali na omenjenem ministrstvu. Postopna obnova ormoškega gradu Spomnimo, da je župan sredi prejšnjega meseca podpisal tri izvajalske pogodbe za skupen projekt z naslovom Grad Ormož in park v arhitekturni, digitalni in hortikulturni preobrazbi, vreden 617.000 evrov. Podjetje Ges iz Štor bo za dobrih 375.000 evrov do konca maja 2024 poskrbelo za dostop do grajskega stolpa, in to s postavitvijo lesene poti in stopnišča, po katerem bo mogoče dostopati vse do samega vrha stolpa, kjer sta grajska ura in razgledni balkon. Ormoško komunalno podjetje je izvajalec tudi druge faze ureditve grajskega parka, vredne nekaj čez 180.000 evrov, zajema pa novo glavno pot, me- Foto: SD njavo dotrajanih klopi in zasaditev novih dreves. Vrednost del je ocenjena na nekaj več kot 180.000 evrov. Dokončali jih bodo do konca prihodnjega maja. Brestaniški konservator in restavrator Samoel Kukovičič pa že obnavlja grajske ure in zvonove, kar bo stalo 61.000 evrov. Kot je na svečanem podpisu treh pogodb povedal Vrbnjak, so na omenjeni razpis neuspešno prijavili še en sklop - dodatna konser-vatorsko-restavratorska dela, a jih zavrnitev ni ustavila, pač pa so srečo takoj poskusili še na naslednjem razpisu. In tokrat uspeli. V sredo so že podpisali pogodbo z izvajalcem, podjetjem Gnom iz Šentvida pri Stični, katerega konservatorji in re-stavratorji bodo na notranji strani grajskega stolpa restavrirali stene in okna. Vrednost te investicije znaša nekaj manj kot 174.000 evrov, rok za izvedbo pa je prav tako maj 2024. Senka Dreu Foto: SD petek • 13. oktobra 2023 Podravje Štajerski 5 Destrnik • Občina ne bo upoštevala peticije proti prodaji »Otmarjevega« »Nihče sploh ni zahteval referenduma« Prodajo tako imenovanih Otmarjevih parcel je, spomnimo, načrtoval že prejšnji župan Franc Pukšič, a zanjo na občinskem svetu ni dobil podpore, saj proti koncu svojega mandata v njem ni imel več večine. Aktualna županja Vlasta Tetičkovič -Toplak jo ima, zato je februarja letos brez težav dobila zeleno luč za predlagani proračun, katerega del je tudi omenjena prodaja zemljišča za 180.000 evrov. Predlagali širšo razpravo Vsi štirje opozicijski svetniki: Anton Ko-vačec, Robert Simonič, Majda Kunčnik in Branko Horvat so takrat glasovali proti, saj gre po njihovem prepričanju za izjemno pomembno zemljišče v centru Destrnika, ki bi ga veljalo bolje izkoristiti v korist vseh občanov. Zato so se združili v Ljudsko iniciativo Destrnik in lotili zbiranja podpisov zoper to odločitev. V nekaj dneh so zbrali 154 podpisov ter jih poslali vodstvu občine in občinskemu svetu, da ponovno premislijo o usodi zanje elitnega prostora zraven gasilskega doma, na to temo pa obenem predlagali širšo razpravo. »Ta prostor vidimo kot še zadnjo možnost oblikovanja neke centralne točke, 'trga' v centru. Na terenu smo zaznali, da se občani v večini ne stri- njajo z odločitvijo skupine svetnikov, ki je izglasovala možnost prodaje. Ne strinjamo se tudi s predlagano rešitvijo, ki je zapisana v OPN-u, saj naj bi na teh parcelah gradili večstanovanjske in poslovne zgradbe, za katere imamo prostor drugje, in s tem onemogočili rabo širši skupnosti,« med drugim opozarja Kovačec, prvopodpisani pod peticijo, ki se zaveda, da ima sicer županja legitimno pravico prodajo realizirati, dodaja pa, da lahko občinski svet odločitev o prodaji tudi spremeni, če županja točko s tako vsebino uvrsti na naslednjo sejo. Zamudili vse zakonske roke Kot so v Ljudski iniciativi Destrnik tudi zahtevali, je županja pripravila pisni odgovor, v katerem se je občinska uprava opredelila do omenjenega predloga. »Volivci, mora jih biti najmanj pet odstotkov, lahko v okviru ljudske iniciative podajo pobudo za razveljavitev splošnega akta občine, pri čemer se za postopek primerno uporabljajo tiste določbe zakona in statuta, ki veljajo za postopek s pobudo za razpis referenduma. Ta pobuda mora biti vložena najkasneje v 15 dneh od sprejetja splošnega akta, vsebovati pa mora tudi jasno izraženo vprašanje, ki bo predmet odločanja na referendumu, in seveda tudi ustrezno obrazložitev. Ker je bila prodaja Otmarjevega del proračuna za leto 2023, ki ga je občinski svet z večino potrdil 23. februarja letos, katerakoli pobuda ali zahteva za razveljavitev odloka o proračunu ni ne dopustna ne zakonita. Zahteva Ljudske iniciative tudi ni bila vložena v zakonitem 15-dnevnem roku od sprejetja proračuna, ampak skoraj pet mesecev kasneje, poleg tega ne vključuje jasne zahteve za razveljavitev splošnega akta občine oziroma jasno izraženega vprašanja, ki bi bilo predmet odločanja volivcev na referendumu.« Ker po njenem niso izpolnjeni pogoji, da bi o prodaji ponovno razpravljal občinski svet, svetniki na zadnji seji z obravnavano pobudo Ljudske iniciative niso razširili dnevnega reda, torej o njej niso razpravljali. Anton Kouačec je lani kot najstarejši svetnik skupaj z županjo Vlasto Tetičkouič - Toplak vodil konstitutivno sejo novoizvoljenega občinskega sveta, zdaj pa je prvopodpisani pod peticijo, ki nasprotuje njeni odločitvi o prodaji Otmarjevih parcel v središču Destrnika. Slovo od ideje po trgu »S podpisi smo želeli županjo, občinsko upravo in svetnike večine opozoriti, da občani nasprotujemo prodaji parcel nasproti GD Destrnik. Nihče torej sploh ni zahteval referenduma, o katerem govori Vlasta Te-tičkovič - Toplak, le dodaten premislek in upoštevanje volje občanov. Lahko bi zbrali veliko več podpisov, kot smo jih dostavili. Ko se je razvedelo, da smo jih začeli zbirati, je županja takoj objavila razpis za prodajo. Poglejte: na občino prihajajo pobude o umirjanju prometa na cestah. Vedno več otrok se pojavlja na cestah po vaseh in zaselkih. Še vedno ni nihče dojel, da potrebujemo danes in ne čez nekaj let, urejen prostor, kjer se bodo lahko otroci učili varno voziti s kolesi, zraven pa uporabljali kolesarski poligon. Tudi fitnes na prostem ne bi bil odveč in še mnogo več imajo druge občine, ki gledajo v prihodnost. Vse to bi lahko na platoju pred gasilskim domom ustvarili z majhnim finančnim vložkom. Na žalost je večinska politika proti temu in podpira, da bo nekdo to zemljišče kupil pod ceno, Destrnik pa bo izgubil še zadnjo priložnost za ureditev občinskega trga, ker drugega primernega prostora zanj pač nimamo več,« obžaluje Kovačec. Senka Dreu Foto: MZ Foto: SD Cirkulane • Zelena luč za turizem, rdeča za širitev gospodarske cone Veseličeva zidanica z apartmaji, večja pivovarna in še kamp Trije zasebniki bodo končno lahko zaceli uresničevati napovedane turistične projekte na področju turizma. hovl lastnikl pa so se strin)al1 s spremembo namembnosti. Posledično v prihodnje ne Do sedaj so namreč čakali na sprejetje sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, ki so ga , . ... bodo več plačevali nadomestila za upora- poimenovali SD2 OPN. Občina je postopke začela ze pred petimi leti, občinski svet pa je usklajen predlog bo nezazidanega stavbnega zempča,« je potrdil na septembrski seji. povedal Škafar. Ker so pobude segale tudi Po potrjenem prostorskem načrtu bodo zdaj trije zasebniki lahko začeli širitev oz. gradnjo lastnih turističnih kapacitet. Gre za širitev Veseličeve zidanice, rekonstrukcijo in prizidavo poslovno-stanovanjskega objekta v Velikem Vrhu ter ureditev kampa v Medribniku. Eden izmed pobudnikov za spreminjaje namenske rabe prostora je družina Brod-njak, ki bo razširila klet in prostore Vese-ličeve zidanice za izvajanje gostinstva in vinogradništva. Nad kletjo bodo uredili terase in vrtove z morebitnim zunanjim bazenom, prav tako bo mogoče objekt nadzidati za eno etažo. Na sosednjih parcelah bodo lahko postavili kmetijske stavbe in apartmaje, ki naj bi bili razporejeni kaskadno (v terasah) ter še prostore za wellness. Lastnika pivovarne Frizi beer nameravata v Velikem Vrhu širiti pivovarsko dejavnost. Trenutna gradbena parcela je namreč premajhna za kakršnokoli prizidavo k obstoječemu objektu. Tretji investitor pa namerava v Medribniku zgraditi gostinski objekt in manjše hiške za kampiranje. Po pojasnilih Mateja Škafarja iz podjetja Umarh so imeli pri pripravi dokumentov največ težav z iskanjem nadomestnih kmetijskih zemljišč. »Na območju občine smo iskali stavbna zemljišča, ki npr. segajo na strma pobočja ali nedostopne lokacije in dejansko niso primerna za gradnjo. Našli smo zadostno površino takih zemljišč, nji- Cirkulanski svetniki so na zadnji seji soglasno potrdili spremembe in dopolnitve OPN. na območje Nature 2000, so morali v nadaljevanju postopka poiskati še dodatna zemljišča za nadomestitev habitatov. Širjenje cone bo zahtevalo veliko študij in še več časa Občina je sicer sprva v postopek vključila tudi pobudo za širitev gospodarske cone v Dolanah. Povpraševanje po komunalno opremljenih zemljiščih za potrebe gospodarskih dejavnosti je namreč precejšnje. Ker bi morali pred širitvijo cone pripraviti hidrološko-hidravlično študijo, preveriti stanje poplavne varnosti ob vodotoku Bela ter po potrebi predvideti celostne ukrepe za izboljšanje poplavne varnosti, so to pobudo umaknili. Izdelava omenjenih strokovnih študij je namreč dolgotrajna, zato bi se vse skupaj še dodatno zavleklo, s tem pa bi zavirali tudi naložbe zasebnikov. Estera Korošec Foto: EK 6 Štajerski V središču petek • 13. oktobra 2023 Spodnje Podravje • Perutnina Ptuj v tožbi z informacijskim pooblaščencem Spor zakuhali na Komunali, ker ne dajo informacij o P< Perutnina Ptuj toži Urad informacijskega pooblaščenca. Razlog: podatki o industrijskih odplakah, ki jih oziroma so jih odvajali na ptujsko centralno čistilno napravo. Količine Perutnininih odplak, ki se iz industrije na desnem bregu Drave stekajo na občinsko čistilno napravo, že leta ne dajo miru občinskemu svetniku Milanu Klemencu. Priti želi do podatkov o količinah odplak, faktorju onesnaženja in koliko je Perutnina Komunali za čiščenje plačala. Komunalno podjetje je spomladi Klemencu zahtevo za informacije, ki bi dale odgovor na njegova vprašanja, zavrnilo. Obrnil se je na Urad informacijske pooblaščenke, kjer so preučili, da gre za javni interes, se pravi informacije javnega značaja, ter Komunali z odločbo naložili, da prosilcu Klemencu podatke izroči: pogodbo med Komunalo in Perutnino, preglednico količin odplak in plačila zanje terfinančne kartice po letih. To se ni zgodilo, saj je v „igro" vstopila Perutnina Ptuj, torej podjetje, ki je svoje industrijske odplake desetletja odvajalo na bližnjo občinsko čistilno napravo, saj svoje ni imelo. Perutnina je na upravno sodišče vložila tožbo zoper odločbo informacijskega pooblaščenca ter predlog za izdajo začasne odredbe, da Komunala podatkov še ne bi bila dolžna izročiti. Začasni odredbi je sodišče tudi ugodilo. Bi Perutnini res nastala poslovna škoda? V Perutnini so prepričani, da bi jim z razkritjem podatkov nastala poslovna škoda, a v uradu informacijske pooblaščenke v odgovoru na tožbo navajajo, da podjetje potencialne konkretne škode ni z ničimer izkazalo. V podjetju so ocenili, da so podatki, ki jih zahteva svetnik Klemenc, poslovna skrivnost. Po presoji informacijskega pooblaščenca so podatki javni, ker gre za okoljsko vprašanje in porabo javnih sredstev (čistilna naprava je javna občinska infrastruktura, op. a.). „Po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) gre absolutno za javne podatke," je v odločbi med drugim navedla namestnica informacijske pooblaščenke Kristina Kotnik. Perutnina: „V odločbi neskladja, pomanjkljivosti, nepravilnosti" Z novinarskimi vprašanji smo se obrnili na vodstvo Perutnine. Zakaj tožba in nasprotovanje razkritju informacij, nas je zanimalo. Še bolj kot to pa, zakaj govorijo o poslovno občutljivih podatkih. Je letni poslovni izid Perutnine s poslovanjem v sedmih državah in z okoli 450 milijonov evrov letnih prihodkov res toliko odvisen od odpadne vode, ki jo na Ptuju spustijo na občinsko čistilno napravo? „V konkretnem primeru smo po pregledu izdane odločbe informacijskega pooblaščenca (IP) ugotovili, da odločba vsebuje določena neskladja, pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti, zaradi katerih je bila Če Perutnina Komunali čiščenja odpadnih vod ne bi plačevala v skladu s ceniki, bi lahko prišlo do oškodovanja javnih sredstev. Zaradi pomanjkanja podatkov teze ne moremo ne potrditi in ne ovreči. družba primorana uporabiti pravno sredstvo z namenom preizkusa pravne pravilnosti in zakonitosti izdane odločitve. Za nas je sporna odločitev informacijskega pooblaščenca predvsem glede obsega oziroma konkretnega nabora dokumentov, ki jih je Komunala Ptuj dolžna posredovati prosilcu, saj po našem mnenju niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji za njihovo opredelitev kot informacija javnega značaja in s tem za njihov javni dostop. Določeni dokumenti oziroma vsebina imajo status poslovne skrivnosti in prepričani smo, da celotna vsebina nikakor ne more biti predmet informacij javnega značaja, saj gre za gospodarsko družbo zasebnega prava. Zoper odločbo informacijskega pooblaščenca smo v upravnem sporu vložili tožbo in podali predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče je predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo in s sklepom odločilo, da se odloži izvršitev odločbe informacijskega pooblaščenca do pravnomočne odločitve v upravnem sporu," so povedali v Perutnini Ptuj. Komunala se sklicuje na začasno odredbo I • v v sodisca Za odziv smo zaprosili Komunalno podjetje. Vprašali smo, za- V Perutnini na naši vprašanji, kakšne so bile v j čiščenje plačali Komunali, niso odgovorili. kaj niso upoštevali odločbe informacijskega pooblaščenca, ki jim je naložil izročitev dokumentov. Čemu zadržek in zakaj so se v tožbi zoper odločbo informacijskega pooblaščenca pridružili Perutnini, torej zasebnemu podjetju. „Zakaj niste počakali na odločitev upravnega sodišča (pravne države) in bi potem sledili odločitvi sodišča? Ali lahko zatrdite, da pri čiščenju odplak na Čistilni napravi Ptuj, ki so prihajale iz obratov Perutnine, ni prišlo do oškodovanja javnih sredstev in / ali javne infrastrukture? Ste podjetju obračunavali vse Foto: CG Hajdina • Ta teden šolo in občino zatresla anonimka Hude obtožbe na račun učitelja in vodstva šole Hajdino je ta teden zatreslo anonimno pismo o domnevno spornem dogajanju na tamkajšnji osnovni šoli. Pisec ali pisci, podpisali so se kot „starši nekaterih otrok OŠ Hajdinaso zapisali vrsto skrb vzbujajočih navedb. Pridobili smo odziv vodstva šole, župana oziroma občine, kije ustanoviteljica zavoda, in predsednika Društva ravnateljev spodnjepodravske regije. Na naša poizvedovanja so se odzvali tudi na Policiji kjer Pa so zaradi zaščite mladoletnih oseb potrdili le, da zadevo preiskujejo. » ^ .1 Župan Stanislav Glažar je dejal, da so anonimko prejeli tudi na občini. „Glede domnevnih dogajanj, ki so navedena, do sedaj nismo prejeli nobenih informacij in pritožb staršev ali naših predstavnikov v svetu zavoda. Po preverjanju z vodstvom osnovne šole je bil potrjen samo incident z uporabo prepovedanih substanc na jezikovni ekskurziji v Berlinu, kar je bilo takoj predano v obravnavo policiji. Ustrezno bomo reagirali po zaključku policijske preiskave. Podobne anonimke so se pojavljale že takrat, ko so izbirali ravnatelja osnovne šole, vse pa so se izkazale kot izmišljene." Sodeč po napisanem v anonimnem pismu bi se lahko dogodki na OŠ Hajdina „kuhali" že dalj časa, septembrska ekskurzija v Berlin pa je sodu izbila dno. V anonimnem pismu so izpostavili vrsto obtožb zoper delo zavoda že v preteklosti: „Na OŠ Hajdina se zgodi marsikatera nepravilnost, ki se hitro utiša." Od 29. septembra do 2. oktobra so bili učenci 8. in 9. razredov na jezikovni ekskurziji v Nemčiji, je pojasnil ravnatelj šole Mitja Vido-vič. Potrdil je, da so na izletu res imeli težave. „Žal se je zgodilo, da se nekaj učencev že celotno ekskurzijo ni držalo dogovorjenih in znanih pravil. Tako so imeli pri sebi energijske pijače z oznakami za odrasle, jih konzumirali in po tem, ko niso mogli spati, tudi kršili nočni mir v hotelu do 3. ure zjutraj. A je učiteljem te težave uspelo rešiti in so nadaljevali s planom ekskurzije. Zadnji dan, 2. oktobra, na poti domov, so učenci med vožnjo na enem izmed sedežev našli v robček zavito uporabljeno fugo (tobačni izdelek), eden od učencev je prinesel še eno, neuporabljeno." Fantje so se morali sleči do spodnjega perila Učitelji spremljevalci so želeli izvedeti, čigava je fuga oz. kdo jo je prinesel. Pri tem so se, če velja navedba v anonimki, poslužili malo nenavadne, če že ne grobe metode. „Devet fantov se je moralo na počivališču pred vsemi sleči do spodnjega perila, nato zapustiti avtobus in se zunaj pred vsemi obleči nazaj. Vzeli so jim nahrbtnike, ki jih je učitelj grobo praznil in pregledoval. Na veliko potrebo niso smeli oditi, malo potrebo so lahko opravili samo v spremstvu učitelja. Nekateri so jokali. Tudi če so morali na opravljanje velike potrebe, jim tega niso dovolili in so morali Na Policiji so potrdili, da so z vsebino anonimke v zvezi z OŠ Hajdina seznanjeni. „Nav< pristojnostmi," so povedali. Foto: CG petek • 13. oktobra 2023 V središču Štajerski 7 irutnininih odplakah reteklih letih povprečne letne količine odvedene odpadne vode na čistilno napravo Ptuj in koliko povprečno letno so za njihovo skladno s ceniki? Ni namreč jasno, zakaj bi skrivali podatke, če je vse, kot bi moralo biti," so bila vprašanja, ki smo jih naslovili na Janka Širca, direktorja Komunale Ptuj. Takole se glasi njegovo pojasnilo: „Večkrat smo povedali, da Komunala Ptuj posluje skrbno, odgovorno, gospodarno in zakonito. Zato smo nad vašimi namigovanji znova presenečeni, vse očitke pa ostro zavračamo. V skladu z ZDIJZ ima vsakdo prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga organ. Ker je Komunalno podjetje zavezanec po ZDIJZ, je treba postopek dostopa do informacij javnega značaja voditi v skladu z imenovanim zakonom. Organ mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, katerih pravice ali pravne koristi bi utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. Razumljivo je, da organ ne more izročiti zahtevanih informacij javnega značaja prosilcu, saj je pristojno sodišče izdalo začasno odredbo, da se odloži izvršitev odločbe informacijskega pooblaščenca do pravnomočne odločitve v upravnem sporu. Nikakor ne drži, da bi v Komunali Ptuj skrivali podatke, niti se nismo pridružili nobenemu podjetju v tožbi zoper državo, saj je prosilec zahteval dostop do podatkov po ZDIJZ, ki pa je, kot rečeno, podvržen določenemu postopku, ki ga je organ v celoti upošteval. Še pojasnilo glede obračunavanja storitev. Pri obračunavanju izvajanja storitev čiščenja se ves čas uporabljajo (pri vseh uporabnikih) izključno cene, potrjene na sejah mestnega sveta MO Ptuj." Mojca Zemljarič Klemene kot Don Kihot z mlini na veter Mestni svetnik Milan Klemene si prizadeva do podatkov o Perutnininih odplakah na čistilni napravi Ptuj priti že tri leta. „Po mojih analizah in izračunih so nam vsem občanom Spodnjega Podravja kot lastnikom (javnemu podjetju, občini) dolžni zajetno vsoto denarja, kar kaže krčevit boj s ciljem, da ne predstavijo oz. dajo podatkov. Nekdo je nekomu potemtakem pridobil premoženjsko korist, kar kaže to silovito izmikanje podajanja informacij in vključevanje »armade« pravnih strokovnjakov. Še bolj zanimivo je to, da seje temu pridružil direktor Janko Širec s Komunalnim podjetjem Ptuj, ki bi kot zastopnik podjetja v javni lasti z vse- »Sprašujem se, koga skrbijo podatki o plačilih in količinah iz Perutnine Ptuj in zakaj Komunalno podjetje Ptuj tako ščiti zasebni kapital in ne občinskega. Očitno je zadeva zelo, zelo velika." mi moralnimi normami moral stopiti na stran lastnika (to so občine in mi vsi občani) in počakati, da sodišče odloči; pod dokumenti je podpisan on in ne kolektivni organ, da ne bo pomote. Ampak seje raje postavil na stran kapitala, kar kaže na to, da nekaj hudo smrdi. Da Širec ščiti Perutnino, je jasen kazalnik, da ima, kot kaže, tudi on pri zadrževanju prste vmes, saj so izgovori o tem, da ne bo dal podatkov, ker Perutnina tega ne pusti, iz trte izviti. Še preden je v zgodbo vključil Perutnino, o tem ni debatiral, temveč je samo govoril, da podatkov ne da. Ko pa je bil stisnjen v kot, seje smer obrnila na izgovore s Perutnino Ptuj. Informacijska pooblaščenkaje na podlagi ZDIJZ ugodila moji pritožbi zoper odločbo Komunale in nedvoumno naložila Komunalnemu podjetju Ptuj, da mora dati vse zahtevane podatke. Perutnina Ptuj, kije bila v postopku stranski udeleženec, je uvidela, da vrag (informacijska pooblaščenka) šalo jemlje in so skupaj s Komunalnim podjetjem ponovno staknili glave ter z odvetniki (kijih plačamo mi, kar izhaja iz informacije o odvetniških stroških) vložili tožbo zoper pooblaščenko oz. državo. Se pravi zoper tistega, ki brani javni interes in je jasno in nedvoumno povedal, da morajo biti podatki javni in da ima javnost pravico izvedeti, koliko so plačali. Upravno sodišče je z odredbo o zadržanju objave podatkov začasno sicer ugodilo zahtevi Perutnine (s pomočjo Komunale). Očitali so mi, da imam osebni interes!? Hm, kakšen? Ubral sem postopek pridobivanja podatkov po ZDIJZ, ker mi Komunala podatkov kot funkcionarju (mestnemu svetniku) skozi podane svetniške pobude ni želela dati. Ko sem direktorja Širca na seji mestnega sveta pred kamerami vprašal če mi bo dal podatke, je jasno povedal, da jih ne bo. Enako je povedal tudi na eni izmed sej kolegija županov. Sprašujem se, koga skrbijo podatki o plačilih in količinah iz Perutnine Ptuj in zakaj Komunalno podjetje Ptuj tako ščiti zasebni kapital in ne občinskega. Očitno je zadeva zelo, zelo velika, "je svoje razmišljanje in svoj don- Foto. Sta/M24 kihotovski boj s ptujskimi mlini na veter Urad, ki ga vodi informacijska pooblaščenka Mojca Pre-opisal Klemene. lesnik, je naložil Komunali Ptuj, da mora razkriti podatke. Foto: CG Foto: CG Ravnatelj šole in vrtca na Hajdini Mitja Vidovič dbe bomo preverili in ukrepali v skladu s svojimi zdržati 12 ur do doma. Krivca za fuge niso našli," piše v anonimnem pismu. Pogovor na šoli staršev ni pomiril Ravnatelj Vidovič je pojasnil, da sta spremljevalna učitelja učence, za katere je bil podan sum na uporabo tobačnega izdelka, res zadržala. »Preiskala sta jim torbe in oblačila. Sicer dodatnih fug nista našla, saj spodnjega perila nista preiskovala ali se jih kakorkoli dotikala. Našla pa sta zelo močne protibolečinske tablete, prazno flaško alkoholne pijače, kupljene v Nemčiji, ter veliko deodorantov in žvečilnih, ki jih po besedah učencev tisti, ki uporabljajo fuge, upo- rabijo za to, da zakrijejo smrad po uporabi. Oblačila in torbe so pregledali v intimnem okolju, brez drugih učencev ali prisotnih. Avtobus so učenci zapustili oblečeni in odšli normalno naprej na postanek, v trgovino, na pijačo, nihče ni jokal. Na naslednjem postanku so nekateri izmed njih šli na veliko potrebo, nikoli nikdar nobenemu ni bila kratena pravica do tega.« Vidovič je dodal, da so ga sodelavci o dogajanju obvestili po telefonu. Naslednji dan je obvestil policijo in podal vse znane informacije. „Ker ni šlo za sredstva, ki bi bila kazensko preganjana (le njihova preprodaja), smo se dogovorili, da najprej zadevo interno preiščemo. Razredničarkam sem naročil, da skličejo starše in otroke, ne z na- menom kazanja s prstom, ampak v skrbi, da glede na ugotovitve pomagamo otrokom na pravo pot. Seveda pa ob ugotovljenih kršitvah pravil šolskega reda tudi ustrezno ukrepamo. Na dogovorjeni sestanek staršev so prišli vsi vpleteni, skupaj s svetovalno delavko sem jih sprejel in smo se pogovorili. Žal je bil učitelj spremljevalec ta dan odsoten, da bi lahko staršem podal svoje videnje." Staršev očitno niso pomirili, saj so se ti odločili napisati in razposlati anonimno pismo. Opozorili so še na druge domnevne „grehe", ki naj bi se dogajali na hajdinski šoli (spolna nedotakljivost, grožnje): „Za ta dejanja nihče ne izve, to tudi ni objavljeno na socialnih omrežjih, kjer je vodstvo šole zelo aktivno. Omenjeni so uspehi, napredovanja in sami superlativi. Pa da ne bo pomote, prav je tako. Le da starši tudi ob manj lepih dogodkih in ugotovljenih nepravilnostih zahtevamo ukrepanje." Očitkov še več Pisci anonimke so opozorili še na „učne tabore" učiteljev, ki naj bi jih šola organizirala na počitniških točkah. „Kjer vsi vemo, kaj se dogaja," piše v anonimki. „Ne vemo, kakšne tabore na morju ima pisec anonimke v mislih, mi nismo organizirali nobenega učnega tabora za učitelje na počitniški točki. Za učitelje vsa leta organiziramo ogromno izobraževanj in se izobražujejo nadpovprečno veliko," je odgovoril ravnatelj in zanikal navedbe, da bi kakovost učnega uspeha padala. V anonimki namreč piše, da se šola v javnosti predstavlja kot vzoren in uspešen zavod, a je blišč le na zunaj, medtem pa postaja vedno manj učno uspešna. Kako objektivno izmeriti uspešnost, je težko reči, kaj bi bili kriteriji: učni uspeh učencev pri rednem pouku, dodatne dejavnosti, projekti, mednarodna sodelovanja, uspehi na tekmovanjih ... Ravnatelj Mitja Vidovič in župan Stanislav Glažar, ki smo ga prav tako zaprosili za pojasnilo o anonimki, sta prepričana, da šola dela odlično. Mojca Zemljarič Predsednik Društva ravnateljev ptujskega območja Robert Murko je pojasnil, da reševanje situacije z anonimkami po njegovi oceni ni primeren pristop. „Če je nekomu mar za otroke, se bo podpisal in se postavil za otroke. Prav je, da se na morebitne nepravilnosti opozori, skrivanje za anonimkami pa ni prava pot." In kako bi bilo treba pristopiti k reševanju problema? „Vprimeru domnevnih nepravilnosti v šoli je prvi korak obvestiti dotične učitelje in vodstvo šole. Če ti pogovori ne obrodijo sadov, so na voljo še svet staršev, svet zavoda, pritožbena komisija in inšpektorat, navsezadnje tudi varuh človekovih pravic," je pojasnil Murko, ki se o vsebini anonimke ni želel opredeliti. „Najprej naj svoje delo opravijo pristojni, potem bomo kot Društvo ravnateljev podali izjavo." Foto: CG Foto: MZ Foto: CG 8 Štajerski Podravje petek • 13. oktobra 2023 Hajdina • Nova soseska se razvija Hiše kot gobe po dežju V središču občine Hajdina nove vrstne hiše rastejo kot gobe po dežju. Začeli so graditi že drugo etapo, občina pa vzporedno komunalno opremlja območje. V drugi etapi gradnje zasebni investitorji gradijo četverček, trojček in dva dvojčka, so pojasnili v upravi občine. Foto: občina Hajdina Podjetje Asfalti je za občino Hajdina zgradilo del komunalne opreme v naselju novih stanovanjskih hiš. Na fotografiji sta hajdinski župan Stanislav Glažar in direktor podjetja Asfalti Ptuj David Mrc. Na območju novogradenj, tako imenovanem območju B, je podjetje Asfalti v poletnem času zgradilo cesto in komunalno infrastrukturo. Za jesen načrtujejo komunalno in prometno ureditev območja C, delo v vrednosti 126.000 evrov je dobilo Cestno podjetje Ptuj. „Projekt vključuje izgradnjo fekalne in meteorne kanalizacije, vodovoda in spodnjega ustroja vozišča. Po terminskem planu izvedbo del načrtujemo do konca leta. Z izgradnjo komunalne infrastrukture bo tako omogočena gradnja še dodatnih 12 stanovanjskih hiš," so navedli v vodstvu občine Hajdina. Ob poslovno-stanovanjskem centru dejansko raste celo naselje novih hiš. Novogradnje pa občinskemu vodstvu povzročajo sladke skrbi. Glede na pričakovani priselitveni trend pričakujejo, da bodo prostori vrtca in šole že v nekaj letih postali pretesni. Zato že tudi zbirajo in oblikujejo predloge možnih rešitev. MZ Sv. Trojica • Gradnja krožišča po načrtih 16-metrski oporni zid S postavitvijo velikanskega opornega zidu na severnem vhodu v središče Svete Trojice bodo sanirali plazovito območje. ■ - Í3 i ¿ mmn k ¡1 Foto: FB Plaz Na griču bodo sanirali z do 16 metrov visokim opornim zidom, ki bo osnova za izgradnjo krožišča, in novo transformatorsko postajo. Prav sanacija plazu pa je tudi osnova za umestitev krožišča Na griču namesto dosedanjega nepreglednega križišča in za prestavitev transformatorske postaje. Dela v neposredni bližini gostilne, ki je od nedavnega znova zaprta, potekajo po načrtih. »Kdor pogleda ta zid, ki je v nastajanju, mu je jasno, za kako velik projekt gre. Vanj bo vgrajenega ogromno železa in betona, zid pa bo na svoji najvišji točki meril kar 16 metrov,« razlaga župan David Klobasa. V prihodnjih dneh bodo začeli še gradnjo nove transformatorske postaje, na katero bodo povezali vse električne vode. »Šele ko bo ta zgrajena, bomo lahko porušili stari transformator, ki je zdaj ovira za umestitev krožišča. To bo dobilo tudi vso potrebno komunalno infrastrukturo, pločnik, javno razsvetljavo, kolesarsko povezavo, obenem pa bomo posodobili tudi cesto proti Oseku. Na t. i. balkonu bomo uredili še razgledno točko, s katere se bo razprostiral prelep pogled na trojiško cerkev, jezero in širše Slovenske gorice.« Tripartitno pogodbo so januarja podpisali Bojan Tičar, direktor DRSI, ki je investitor skoraj 2,8 milijona evrov vrednega projekta, Ivan Cajzek, direktor GIC Gradnje, ki je izvajalec gradnje, v imenu občine Sveta Trojica pa Klobasa, ki je zadovoljen, da je država občini priznala vložke v dosedanje sanacije, zato bo z izjemo projektne dokumentacije sama pokrila stroške projekta. SD Trnovska vas • Četrt stoletja samostojne občine Na OPN bo treba še počakati Kljub zahtevnim časom in vse manj denarja Alojz Benko, dolgoletni župan občine Trnovska vas, ostaja optimist. »Kolikor nam sredstva dopuščajo, vlagamo v razvoj občine, ki je v 25 letih obstoja naredila velik korak naprej, kar vidijo, sem prepričan, tako naši občani kot tisti, ki nas obiščejo.« Vsako leto vložijo približno 300.000 evrov v cestno infrastrukturo, tudi letos je tako. »Pravkar zaključujemo obnovo 700 metrov dolgega odseka v Sovjaku, skoraj toliko so bila dolga tudi zemeljska dela na gozdni poti Bišečki Vrh-Črmlja. Načrtujemo še ureditev kar nekaj odsekov, ki jih bomo pripravili za asfaltiranje. Zanje imamo v proračunu 340.000 evrov, morda bo denarja kaj več, če bomo dobili obljubljeni državni denar za sanacijo škode po neurjih. To smo za maj in junij zaradi plazov ocenili na nekaj manj kot milijon evrov, avgustovska neurja pa nam na srečo niso povzročala škode s plazovi, ampak le na cestah. Rečeno je bilo, da dobimo 40 odstotkov ocenjene škode, po zadnji informaciji pa do 40 odstotkov, kar pomeni, da pravzaprav ne vemo, na kakšno vsoto lahko računamo. Kakorkoli, v kratkem bomo objavili razpis za sanacijo najbolj kritičnega plazu v Bišečkem Vrhu, kjer lastnik hiše še vedno ne dostopa do vse komunalne infrastrukture.« ■ V V I v». v, Iscejo rešitve za pošto Brez finančne pomoči države in EU preko razpisov, pravi Ben-ko, v proračunu majhne občine za investicije ne ostane veliko denarja. »Rekel bi, da od 150.000 do 250.000 evrov, če imaš kredit, pa še manj, 'čistega' morda le 50.000. Torej brez razpisov ne gre, a še tam čaramo, da lahko zagotovimo lastno udeležbo.« Pred kratkim Župan Alojz Benko pravi, da bo naredil vse, da bo v Trnovski vasi ostala poslovalnica Pošte Slovenije. so tako svečano odprli kolesarsko povezavo med Trnovsko vasjo in Svetim Andražem, sofinancirano z evropskimi sredstvi. Že nekaj časa pa imajo težave s prostorskim načrtom; v pripravi so namreč spremembe, ki so nujne, a še nič ne kaže, da bo OPN kmalu pripravljen. »Upal sem, da ga v tem mandatu spravimo pod streho, a se bojim, da se to ne bo zgodilo. Zakompliciralo se je pri poplavni študiji in selitvi čistilne naprave iz občinskega središča proti Pesnici, soglasodajalci pa opozarjajo tudi na več kot 20 hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč v občini, saj pravijo, da je pred novimi spremembami v OPN treba najprej pozidati ta zemljišča. Dokler ne bo OPN-ja, tudi ne bomo mogli širiti športnega parka, za katerega smo imeli dve varianti za zemljišče, nagibamo pa se k tisti, ki nam jo ponuja Sklad kmetijskih zemljišč.« Na občini so se veselili, da bo Pošta Slovenije (PS) v Trnovski vasi gradila nove poštne prostore. »Zdaj je povsem jasno, da iz tega ne bo nič, saj PS zemljišče pri cerkvi, ki ga je kupila od občine, ne zanima OBČINA TRNOVSKA VAS Vsem občankam in občanom ob 25. občinskem prazniku iskreno čestitam. Hvala za pomoč pri soustvarjanju podobe domače lokalne skupnosti. Vabim vas, da se nam pridružite na prireditvah, ki bodo potekale v počastitev našega praznika. Še posebej pa vas vabim na osrednjo prireditev, ki bo v soboto, 14. oktobra 2023, ob 17. uri v večnamenski dvorani v Trnovski vasi. Po prireditvi Vas vabimo na pogostitev in družabno srečanje z ansamblom Stil, Vesno Pisarovič in Domnom Kumrom v šotor pred večnamensko dvorano v Trnovski vasi. Župan občine Trnovska vas Alojz Benko več. Naredili bomo vse, da ne dobimo pogodbene pošte, ampak obdržimo uradno poštno poslovalnico, pa čeprav ta ne bo več razdelilna kot doslej, torej še za občini Sveti Andraž in Destrnik. Iščemo vse mogoče rešitve, ki jih bomo ponudili PS, pomemben prostor ob cerkvi, na delu katerega bi župnik rad gradil novo župnišče, pa bomo opredelili skupaj z arhitektom.« Senka Dreu Ptuj • Vsi razpisi za najemnika neuspešni Grajska kavarna še vedno sameva Tudi to sezono je bila kavarna na ptujskem gradu zaprta. V muzeju se sicer trudijo najti najemnika, a kljub nizki najemnini se ne opogumi nihče. Od lanskega januarja naprej se vodstvo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož trudi zapolniti prazne gostinske prostore v sklopu grajskega kompleksa. Objavili so že štiri razpise, rezultata pa ni. Izgubljeni sta že dve sezoni, lanska in letošnja, o tem, ali bo vsaj naslednje leto situacija kaj boljša in bo grad dobil gostinsko ponudbo, direktor Aleksander Lorenčič pravi: »Težko napovem, delamo vse v tej smeri, sicer pa smo imeli že štiri razpise, žal se ni nihče prijavil, prav tako smo opravili številne razgovore. Naj poudarim, da smo pripravljeni pomagati tudi pri kritju obratovalnih stroškov, najemnina pa je najnižja možna, to je 412 evrov.« Še nekaj časa se bodo trudili najti najemnika, ki bi na tej eminentni lokaciji prepoznal poslovno priložnost. V skrajnem primeru pa bodo prostor preuredili in mu dali drugo namembnost, kar pa, to se zave- da tudi Lorenčič, ne bi bil najboljši scenarij. Kompleksu, kot je ptujski grad, namreč pritiče tudi primer- na gostinska ponudba. Kavarna bi sicer morala obratovati skladno z odpiralnim časom muzeja, in sicer najmanj od aprila do oktobra, po želji pa tudi preostale mesece. Dženana Kmetec Kavarna je prazna že dve sezoni, še vedno ni znano niti, kako bo prihodnje leto. Foto: SD Foto: CG petek • 13. oktobra 2023 Politika Štajerski 9 Nova priložnost za nepremičninske investitorje Občina bi prodala več hiš s skupno 25 stanovanji Ptujska občina je pripravila seznam 25 nepremičnin, za katere išče interesente in bi jih bila pripravljena prodati. Od tega je kar nekaj stavb, kijih želijo prodati kot celoto in v katerih je več stanovanj in poslovnih prostorov. Ko bodo preverili interes med potencialnimi kupci, bodo za posamezne nepremičnine pridobili sklep mestnega sveta in objavili javno dražbo. 4 Največji objekt, ki bi ga bili pripravljeni prodati, je v Dravski ulici 8. Seznam in podrobnosti o posameznih nepremičninah so objavljeni na občinski spletni strani. V Cankarjevi ulici, na Slovenskem trgu, v Prešernovi in Jadranski ulici so po tri stanovanja, eno stanovanje in ena hiša v Dravski, tudi v Miklošičevi ulici imajo v planu prodaje po eno nepremičnino, dve v Ulici Heroja Lacka, eno na Vrazovem trgu in največ, kar pet stanovanj na Ormoški cesti. Na podlagi izhodiščne cene in cenilnega poročila bi se prodaja tistih nepremičnin, za katere bo izkazan interes, vršila po metodi javne dražbe. Večina stanovanj je v starem mestnem jedru, le tista na Ormoški so izven strogega centra. Največja površina objekta je v Dravski ulici 8. Gre za stavbo velikosti skoraj 800 m2. V pritličju je frizerski salon. Po velikosti drugi največji objekt, ki je v načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem, je v Cankarjevi ulici 7, površine 680 m2. Precej velik je tudi objekt v Prešernovi 4, meri 430 m2, v njegovem pritličju deluje Vinoteka Kobal. Ce- lotno stavbo bi bili pripravljeni prodati tudi v Miklošičevi ulici 2, kjer je nekoč delovala Zlatarna Celje, zdaj balon atelje Avguštino. Najmanjša med vsemi hišami, za katere obstaja možnost prodaje, pa je na naslovu Dravska 23, skupne površine okrog 150 m2. Zraven navedenih objektov v celoti bi skušali z novimi lastniki zapolniti še nekatera prazna občinska stanovanja, od garsonjer do večjih, trisobnih stanovanj. Naprodaj pa je že stavba v Krempljevi ulici 14 , kjer so štiri stanovanja in dva poslovna prostora, saj je zanjo mestni svet že izrekel soglasje. Prodaja se za izklicno ceno 204.000 evrov. V Prešernovi ulici 4 bi ponudili cel objekt, na sosednji številki 5 pa dve stanovanji. Lokacije dobre, stanje nepremičnin slabo Prav vsi navedeni objekti so v precej slabem stanju, potrebni temeljite sanacije. Lokacijsko so sicer zanimivi, a potrebni velikih vlaganj. Na veliki večini je potrebna zamenjava strehe, ureditev fasade, pa tudi celotne notranjosti. Kakšne bodo minimalne izhodiščne cene posameznih stanovanj in stavb, bo odvisno od cenilnega poročila in izraženega interesa potencialnih kupcev. Trenutno so znesek postavili precej nizko, 500 evrov na kvadratni meter, kar pomeni, da recimo stanovanje v velikosti 50 m2 stane 25.000 evrov. Skupna površina vseh objektov in stanovanj, ki so na seznamu, meri 4.130 kvadratnih metrov. Če bi prodali vse nepremičnine in za vsak kvadratni meter dobili vsaj 500 evrov, bi bil občinski proračun bogatejši za dobra dva milijona evrov. Sočasno bi se občina izognila plačevanju materialnih in drugih stroškov, ki jih imajo s praznimi nepremičninami. Čeprav se zdi, da se lotevajo prave razprodaje nepremičnin, pa je dejstvo, da ima MO Ptuj kar 598 neprofitnih stanovanj, od tega je 79 popolnoma neuporabnih (49 v centru mesta). Del teh želijo prodati. Za investicijsko vzdrževanje in upravljanje neprofitnih stanovanj je v proračunu planiranih okrog 1,15 milijona evrov. Županja Nuška Gajšek je pojasnila, da se praviloma za prodajo odločijo v primeru, ko so stanovanja prazna, potrebna obnove in je zanje izkazan interes za nakup. Imajo sicer tudi primere, ko so interes za nakup izkazali tudi najemniki občinskih stanovanj: »Ko pa pojasnimo, da stanovanja prodajamo na dražbi in da jih lahko kupi kdorkoli, torej tisti, ki ponudi največ, si po navadi premislijo in raje naprej plačujejo najemnino.« Seveda bo tudi v primeru tokratnih prodaj, ko bodo pridobili sklepe mestnega sveta in razpisali dražbe, novi lastnik posamezne nepremičnine tisti, ki bo ponudil največ. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Markovci • Na seji občinskega sveta največ časa za vprašanja svetnikov Vrtačnik: »Občinsko darilo je za učence neprimerno« Zadnja občinska seja v Markovcih je trajala slabo uro, svetniki so bili pri večini točk dnevnega reda soglasni, tudi daljših razprav ni bilo, imeli pa so kar nekaj vprašanj glede protipoplavnih ukrepov, vzdrževanja cestne infrastrukture in izvedbe nekaterih projektov. Eden izmed svetnikov je želel vedeti, kdo izbira darila za osnovnošolce. Svetnika Aleša Forštnariča je zanimalo, zakaj so v Stojncih namesto načrtovane kolesarske ceste zgradili pločnik in zakaj ga niso speljali še nekaj deset metrov naprej do postajališča za šolarje. Župan Milan Gabrovec je pojasnil, da so bili primorani projekt spremeniti zaradi nestrinjanja tamkajšnjih lastnikov. Del odseka, ki je ostal brez pločnika, nameravajo urediti v prihodnjih letih. Župan je povedal še, da v okviru omenjenega projekta ta del ni bil vključen, saj so omejeni s finančnimi sredstvi. Na seji so se dotaknili tudi minulih poplav, saj je Tamara Pilinger Korošec župana povprašala, kako bo občina v prihodnje zaščitila svoje občane pred poplavami. Po besedah Gabrovca si bo skupaj z ostalimi župani prizadeval, da država začne uresničevati protipoplavni načrt za ureditev stare struge reke Drave z leta 2015. »Naša zahteva je, da se to uredi v letu in pol, kar bo verjetno težko glede na razmere drugod po državi. Moramo pa se zavedati, da reka je in bo poplavljala, zato se poplav ne bomo rešili nikoli, lahko samo omilimo posledice,« je zatrdil župan. Moda in oblačenje -je to res neprimerna knjiga za učence? Daniel Vrtačnik je na tokratni seji postavil precej vprašanj. Najprej ga je zanimalo, kdo na občini izbira darila za osnovnošolce ob zaključku šolanja. Po njegovem mnenju knjiga z naslovom Moda in oblačenje zanje ni najboljša izbira: »Lani so otroci v šestem razredu dobili v dar to knjigo, v kateri je veliko neprimernih fotografij za njihovo starost.« O darilih za osnovnošolce odloča župan skupaj z direktorico občinske uprave Valerijo Horvat Majcen. Občina je omenjeno knji- go že večkrat podarila mladim in po besedah župana ni bilo nikoli nobenih težav ali pripomb. Kot dolgoletni šolski delavec pa je do- dal še, da v tem primeru res ne gre za sporne vsebine. Med drugim je Vrtačnika zanimalo še, ali je občini uspelo prodati stari gasilski dom v Novi vasi in kakšni so načrti s Pe-tričevo domačijo ob cerkvi. Predlagal je, da bi jo lahko namenili za organizacijo raznih prireditev, predvsem v času pusta. Temu predlogu župan ni bil najbolj naklonjen, saj občina etnografsko zbirko že ima, tudi za nekaj dogodkov na leto bi je bilo škoda. »Razmišljamo pa v smeri, da bi tu zgradili večstano-vanjski objekt, ker je v središču občine in ker ljudje potrebujejo stanovanja,« je odgovoril Gabrovec. Za gasilski dom v Novi vasi so javno zbirali ponudbe, vendar se ni prijavil nihče. Ocenjena vrednost objekta je sicer 11.600 evrov. Kako daleč je s kolesarsko cesto skozi Prvence in cesto proti bioplinarni v Sobetincih, pa je zanimalo Mateja Bezjaka. Župan mu je v kratkem odgovoru dejal, da so vsi projekti v pripravi. Med zadnjimi se je oglasil še David Gabrovec, ki ga je zanimalo, kako daleč je izvedba Športnega objekta v Markovcih. Gasilci so županu zagotovili, da naj bi razpis za izvajalca del objavili v roku dveh tednov. »Do konca leta bo projekt pod streho, odprtje pa bo najverjetneje drugo leto. V letu 2025 bi nato to območje v celoti preuredili,« je še zaključil prvi mož občine. Estera Korošec 10 Štajerski Kultura petek • 13. oktobra 2023 Knjigarnica Želja prikupnega ponija Dragi bralci, moram priznati in se kanček posipati s pepelom, saj vam pišem v današnji Knjigarnici o knjigi za otroke, ki ji moje bralsko oko verjetno ne bi posvečalo pozornosti. Enostavno: sem nekoliko tečna stara bralka in bolj slabo prenašam nekatera žanrska pisanja, mislim, na prvi pogled me knjiga odvrne, če je ilustracija tako vabljivo šik, v sodobni potrošniški maniri. Kar se tega tiče sem res zoprna in ja, včasih tudi krivična. A vsaka stvar je za nekaj dobra in tudi ta je! Želja prikupnega ponija je zgodbica iz serije Srečne zvezde založniške hiše Ebesede. V vzajemni bazi slovenskih knjižnic je založba Ebesede, če jo vpišemo v knjižnični iskalnik Cobbis, prisotna s 135 zapisi. Uredništvo zajema zelo pester nabor knjig, od poezije, esejev, znanstvenih monografij, poljudne in poučne literature, od del za odrasle in mlade bralce, od domače in prevodne literature. Zares pester izdajateljski program in tak, ki prinaša svežino v slovenski bralski prostor. Kar nekaj knjig, poslastic za odrasle in otroke, založništva Ebe-sede je bilo predstavljenih na tem mestu. Tu je nekaj naslovov, ki pričajo o navedenem: Zmagoslavje lepote (Joseph Roth, 2017), Vroče trajnice: primerne za sušo in vročino (Matic Sever, 2016), Neznankino pismo (Stefan Zweig, 2017), Založniški standard: Poskus oblikovanja (Jože Piano, 2017), O časopisu, pivu in vesolju nasploh (Brane Piano, 2021), Houwelandtovi (2021), Vrata (Magda Szabo, 2021), Prafašizem (Umberto Eco, 2022), Sadne rastline: rez, sajenje in gojitvene oblike (2023), Genetika in genimika domače mačke (Jelka Zabavnik Piano, 2018), Nabrita vprašanja za nabrite mlade glave (Aleksandra Jelušič, Milan Petek Levokov, 2021), Pred katastrofo (Milan Petek Levokov, 2021) ... Torej zanimiv program te mlajše in majhne založbe! Avtorica zgodbice Želja prikupnega ponija (Prevedla Sabrina Žgajner Meze, 2013) Phoebe Bright je s prevodi v slovenski jezik prisotna s štirimi knjigami za otroke. Kasi je literarna junakinja, stara malo čez sedem let, ki nosi čarobno zapestnico. A bralca najprej pozdravi pisemce: Živijo prijatelji! Sem Stela Zvezdarka in rada bi vam zaupala skrivnost. Ste se že kdaj zazrli v zvezde in pomislili, kako čarobne so videti? No, prav imate. Zvezde imajo prav zares čarobno moč! S pomočjo njihove žlahtne sijoče svetlobe se lahko spustim z neba na zemljo. Boste že videli. Vedno iščem tiste fante in deklice. Ki znajo biti še posebej prijazni in ustrežljivi. Nato jih učim, da bodo nekoč postali Srečne zvezde - ljudje, ki znajo izpolnjevati želje! Ko boste naslednjič spet gledali gor v svetlikajoče se nebo, me le poiščite. Plula bom skupaj z drugimi zvezdami. Kar pomahajte mi! Poljubček, Stela Čarovnija je v tem, da Kasi na vsem lepem razume živalsko govorico. Njen počitniški prijatelj Aleks ji tega seveda ne verjame, saj je sam povsem »znanstveni« tip, zaljubljen v matematiko in znanost. Vse želi preveriti s pomočjo meritev in instrumentov. A Kasi mu pove o njegovih navadah s hišnim ljubljenčkom Repatcem in o tem, kaj se pogovarjata z njenim mačkom Žarkom. A tu se šele zgodba začne, saj deklica želi uresničevati želje in osrečevati druge. Tokrat se Kasi želi pomagati konjičku z imenom Sonček in njegovi lastnici na tekmovanju. Zgodbo je ilustrirala poklicna ilustratorka Karen Donnely in bo navdušila ljubitelje čarobnih zgodbic in živali. Prijetne jesenske dni, tudi ob branju knjig, želim. Liljana Klemenčič Ptuj • Letni koncert folklorne skupine KD Rogoznica S pesmijo in plesom poustvarili ljudsko umetnost V Domu krajanov Rogoznica je 8. oktobra potekal letni koncert FS KD Rogoznica, ki jo vodi Jure Meško. Nastopile so štiri folklorne skupine, ki so zbrane popeljale v svet ljudske pesmi, glasbe, plesa, šeg in navad, pripovedništva, verovanja, skratka v ljudsko umetnost, in skrbijo za ohranjanje in poustvarjanja plesnega, glasbenega in drugega izročila. Prvi so na oder stopili najmlajši folkloristi, člani Otroške FS Rogoznica Klopotec, ki od začetka leta 2021 deluje v okviru KD Rogoznica. Pred tem je delovala v okviru DPD Svoboda Ptuj. V skupini pleše 18 otrok, starih od pet do 14 let. Veliko se igrajo, pogovarjajo o starih običajih, učijo različne izštevanke, pojejo ljudske pesmi in skušajo po-ustvariti ljudske plese. Nastopajo ob različnih priložnostih. Letos si je skupina na Območnem srečanju otroških folklornih skupin z odrsko postavitvijo Tri race, tri kure priple-sala regijski nivo. Na harmoniki jih je spremljal Matjaž Prosenjak. Letni koncert FS Rogoznica ima v zadnjih letih mednarodni značaj. Trudijo se, da se ob domačih folklornih skupinah občinstvu predstavijo tudi tuje folklorne skupine. Letos je to bila skupina KUD Nevijana z otoka Pašmana, ki ima 30 članov in deluje že 27 let. V tem času so nastopili na vseh pomembnejših festivalih na Hrvaškem in tudi na tujem, v Franciji, Romuniji, Ukrajini, Makedoniji, Italiji in na Češkem. S svojo nošo, plesom in pesmijo predstavljajo svojo otoško KUD Neuijana Pašman in jadransko dediščino v ožjem in širšem okolju. Že 47 let pa je na odru FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj, ki deluje od leta 1976. V začetku so plesali le štajerske plese iz okolice Podgorcev. Kmalu so v svoj repertoar vključili plese iz Prekmurja, Gorič-kega, Porabja in Razkrižja. Plešejo pa tudi gorenjske in koroške plese. Ob tem skupina poustvarja tudi slovensko ljudsko pesem in glasbo, posebno pozornost pa namenja oblačilom. Pohvalijo se lahko s številnimi nastopi doma in na tujem, v BIH, Makedoniji, na Hrvaškem, Češkem, v Avstriji in Nemčiji. Skupina šteje 25 aktivnih članov. V zadnjem času so najbolj prepoznavni po ustvarjanju meščanskih plesov mesta Ptuja iz druge polovice 19. stoletja, s katerimi so se tudi predstavili na tokratnem letnem koncertu FS KD Rogoznica. LETNI M Otroška FS KD Rogoznica Klopotec V zadnjem nastopu so zaplesali člani FS KD Rogoznica, gostitelji nedeljskega folklornega popoldneva v Domu krajanov Rogozni-ca. Delujejo od leta 2005, trenutno pleše 20 članov. Število pa želijo še povečati, ljubitelje folklore vabijo, da se jim pridružijo vsak četrtek ob 20. uri v Domu krajanov Ro-goznica. Letno izvedejo okrog 20 nastopov, na katerih predstavljajo šege, navade, ljudsko pesem in ples s celotnega območja vzhodne Štajerske v kostumih bogatejšega kmečkega prebivalstva z območja vzhodno od Ptuja, ki spadajo v obdobje med letoma 1900 in 1920. Vsako leto zaplešejo tudi na območnih srečanjih folklornih skupin, kjer dosegajo lepe uspehe. Velikokrat gostovanje izvedejo združeno s FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj, tako je bilo tudi na letošnjem letnem koncertu. Vsem nastopajočim je vodja FS KD Rogoznica Jure Meško izročil zahvale za sodelovanje in skromna darila. Zahvalil se je tudi povezovalcu koncerta Bogomirju Širovniku. MG Ljubjana • Razstava Ptujčanke Alenke Slavinec z naslovom Esenca človeštva Potreti humanitarnega delovanja V prvem tednu oktobra že tradicionalno potekajo Slovenski razvojni dnevi, na katerih udeleženci predstavljajo, kako Slovenija skupaj s partnerji prispeva k trajnostnemu razvoju, globalni solidarnosti in miru v svetu. V okviru letošnjih 11. slovenskih razvojnih dni je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve skupaj s slovensko Karitas in zavodom za turizem Ljubljana pripravilo tudi razstavo mednarodno priznane slovenske umetniške fotografinje Alenke Slavinec s Ptuja z naslovom Esenca človeštva. Le-ta preko portretov predanih posameznikov predstavlja njihovo humanitarno in razvojno delovanje v svetu in projekte, ki jih podpira omenjeno ministrstvo. „Esenca človeštva je ljubezen do sebe, drugega, družbe in narave. Portreti izbranih oseb izražajo prav to notranjost in veličino srca, ljubezen do svojega poslanstva ter hkrati strahove, bolečine in premagane izzive. Oči odsevajo dosežene cilje in zrejo v svetlo prihodnost. Montaže portretov odsevajo preobrazbo posameznika, montaže projektov pa preobrazbo družbe in sveta, ki je posledica posameznikovih prizadevanj v razvojnih in humanitarnih izvajalskih ustanovah ter nevladnih organizacijah. Velikokrat pozabimo, da smo vsi samo ljudje in da imamo iste potrebe, želje in hrepenenja po varnosti, miru, spreje- £ • ^ " ' HHdHI mmrnm* Foto: Sašo Radej Avtorica razstave Alenka Slavinec z Natalio Lazafan iz Ukrajine, 18-le-tnim dekletom, ki ji je ITF omogočila protezo, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve pa okrevanje in življenje begunke v Sloveniji, za kar je zelo hvaležna. Nogo in mamo je izgubila že v prejšnji vojni. manju, sožitju in ljubezni. Ameriški pregovor staroselcev pravi: „Mir bo prevladal šele takrat, ko bomo dojeli, da je bolečina enega bolečina vseh nas. Slovenke in Slovenci smo v krizah nadpovprečno empa-tični in pomagamo. Verjetno zato, ker smo bili od nekdaj majhni in smo morali preživeti, ker se znamo prilagoditi in se zavedamo soodvisnosti drug od drugega in dobrobiti v skupnosti," avtorica popelje skozi svojo najnovejšo razstavo z lastno tehniko fotografiranja portretov - siliamm tehniko. Potekalo je v podzemni jami, ki portretiranca že v osnovi poveže z naravo in zvokom vode in ga postavi v temačen prostor, ki v objemu zvoka postane varen in prijeten. Razstava bo na Krakovskem nasipu na ogled do 15. novembra, nakar jo bodo preselili še na druge lokacije. MG Foto: MG torek • 10. oktobra 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Cirkulane • Osma Kurentova trgatev Mistik 2023 - renski rizling Prvi teden oktobra je potekala že osma tradicionalna Kurentova trgatev, družabna prireditev, ki je tudi uvod v pustne prireditve 2024, v okviru katere so se koranti in kurenti ponovno izkazali tudi kot odlični ročni trgači vinske trte. Letošnja kurentova trgatev je potekala v vinogradu družine Kolednik v Velikem Vrhu v občini Cirkulane. S 700 trsov renskega rizlinga so v vinogradu družine Kolednik v Velikem Vrhu (občina Cirkulane) natrgali okrog tisoč kilogramov grozdja za novo letino kurentovega protokolarnega vina - mistik 2023. Z novim letnikom naj bi napolnili okrog tisoč steklenic. Tako kot v prejšnjih letih ga bodo tudi letos predelali in donegovali v Ptujski kleti. Njeni enologi vsako leto tudi izberejo vinograd, v katerem poteka trgatev, selijo se od kooperanta do kooperanta. Vsaka nova letina vina mistik se izkazuje tudi po kakovosti, dosega lepe uspehe na vinskih ocenjevanjih. Dogovor o sodelovanju med Ptujsko vinsko kletjo in Zvezo društev kurentov Ptuj o povezovanju dveh stebrov tradicije najstarejšega slovenskega mesta: vina in kurentov, je bil sprejet v letu 2015. Prva kurentova trgatev pa je bila v letu 2016, ob 777-letnici tradicije kletarjenja v starem mestnem jedru Ptuja. Drugi februar 2017 pa je zapisan kot rojstni dan prvega mistika. Vsako leto od takrat dalje je 2. februar rojstni dan novega letnika, ki ga prvič odprejo 3. februarja, dan po svečnici, ki odpira vrata v svet pustnih norčij. Vsako leto je mistik poseben, drugačen, mističen. Lani je trgatev potekala v vinogradu Stanka Pluta v Krčevini pri Vurbergu, za letnik vina mistik 2022 pa so trgali vinski sorti šardone in rumeni muškat. Aleš Ivančič je povedal, da je tudi osma Kurentova trgatev, tako kot vse dosedanje, potekala v izjemnem vzdušju, ob obilici domačih lokalnih dobrot in odlične vinske kapljice. Sodelovalo je okrog 150 članov iz 23 društev korantov in kurentov, povezanih v Zvezo društev kurentov Ptuj. MG Ormož • 11. likovno-literarna kolonija Malek Letos posvečena Ormožu Minuli konec tedna je bilo v Zidanici Malek na idilični lokaciji v Svetinjah še posebej živahno in zlasti ustvarjalno. Foto: SD Zidanica Malek je bila minuli vikend prizorišče tradicionalne likovno--literarne kolonije, tokrat na temo 750. obletnice prve omembe Ormoža. Na že 11. dvodnevni likovno-literarni koloniji, ki je letos nosila naslov Ormož, naše mesto, in je bila posvečena 750. obletnici njegove prve omembe, so se znova zbrali likovni, literarni in fotografski ustvarjalci ter vsak po svoje iskali umetniški navdih med s soncem obsijanimi vinogradi in pravljično lepo pokrajino Destinacije Jeruzalem Slovenija. Več kot 350 let stara tipična slovenjegoriška zidanica bogatih lastnikov vinogradov v preteklosti, ki je nekoč služila kot kmetija za predelavo grozdja in vina, stoji ob vinski cesti med Jeruzalemom in Svetinjami. Ime je dobila po izpeljanki iz nemške besede Maylegg, Maleck ali Malegg, kar pomeni na robu hriba stoječi grad, pa tudi kraj, kjer so opravljali sodbe. Kolonijo tradicionalno organizira ormoška območna izpostava JSKD skupaj s podjetjem Puklavec Family Wines, Likovno kulturnim društvom Ormož in KUD Prasila iz Središča ob Dravi. Kot je povedala Barbara Podgorelec, vodja OI JSKD, je letos sodelovalo 33 umetnikov, ki so si na Maleku privoščili tudi slastne kostanje in jih poplaknili s sladkim moštom. Večinoma so v Svetinje prišli iz različnih krajev Slovenije, po en pa iz Avstrije in Hrvaške. »Med njimi je bilo največ likovnih ustvarjalcev, pet pa tudi literatov in fotografov, a ob tem velja dodati, da so se nekateri znašli tudi v več vlogah. Kot vsako leto bomo njihove stvaritve v sklopu ormoškega martinovanja razstavili, in sicer v petek, 10. novembra, ob 18. uri v Beli dvorani Grajske pristave.« SD Hajdina, Slovenija • Na čelu slovenskih gasilcev je Zvonko Glažar, član PGD Hajdoše -lt »iv *v • •• 1 • • • • • Najštevilčnejša organizacija pred novimi izzivi Hajdinčan Zvonko Glažar je novi poveljnik Gasilske zveze Slovenije (GZS). Gasilstvu je predan skoraj 50 let, odkar se je kot deček, star šest ali sedem let, včlanil v domače gasilsko društvo Hajdoše. Je magister kmetijstva, zaposlen v gospodarstvu. Ker je funkcija poveljnika GZS poklicna, bo naslednjih pet let, kolikor traja mandat, njegova služba gasilstvo. Glažarju so funkcijo poveljnika na kongresu GZS v Žalcu zaupali delegati gasilskih zvez, ki jih je v Sloveniji 121. Pred kongresom so se za poveljniško funkcijo potegovali štirje kandidati, v ožji izbor sta prišla dva, Glažar je nato dobil tudi večino od 154 delegatskih glasov na kongresu. „Naloga, ki sem jo prevzel, je zelo odgovorna. V Sloveniji deluje 171.000 gasilcev, organizirani kot prostovoljci in poklicni gasilci. V zadnjem desetletju se je število gasilcev povečalo za 20.000, res smo velika organizacija. Otrok in mladine, ki so stari med 6 in 18 let, je v gasilskih vrstah 44.000. Naša naloga je obdržati jih čim več, se pravi, da bi po 18. letu opravili tečaje in postali operativni gasilci. Eden izmed zastavljenih ciljev je tesnejše sodelovanje med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci. Po eni strani, da bi poklicni gasilec predhodno deloval kot prostovoljni, po drugi, da bi poklicni gasilec s svojim znanjem obogatil sredine v prostovoljnih vrstah. Pred leti so bili med poklicnimi in prostovoljnimi enotami zidovi, mi se trudimo, da bi postavili mostove. Vsi potrebujemo oboje, poklicne in prostovoljne enote, sem velik podpornik njihovega sodelovanja," je pojasnil Tečaje za operativnega gasilca bo treba prevetriti Na intervencijah lahko posredujejo operativni gasilci, ki imajo Noui poveljnik GZS Zvonko Glažar je poudaril, da se gasilci z intervencij vračajo nepoškodovani. Se zgodi kakšna nesreča in poškodba, a usodnih posledic v gasilskih vrstah med intervencijami ni bilo. „Tudi to priča o kakovosti našega dela," je dejal. Ideja o oblikovanju ekipe 200 oficirjev Eden od ciljev, ki jih je v svoj program navedel novoizvoljeni poveljnik GZS, je imenovanje med 150 in 200 višjih gasilskih oficirjev na nivoju države. „Usposobljeni bodo za vodenje velikih intervencij," je dejal Glažar. Potreba po tej funkciji se mu zdi nujna, da bodo kadri, izurjeni za najzahtevnejše naloge zaščite in reševanja, lahko krožili. „Pri obsegu avgustovskih poplav je naravna nesreča prizadela tudi naše gasilce operativce. Ni malo primerov, ko so pomagali reševati, medtem so imeli doma sami poplavo. Tudi vodje intervencij niso zmožni biti več dni 100-odstotno prisotni. Lahko se zgodi, da lokalno ali v regiji ne bi bilo moč najti zamenjave, zato bi poveljevanje prevzel gasilski oficir, ki lahko prihaja z drugega dela države. Pomembno pa bo, da se bodo ti ljudje med seboj poznali, si zaupali. V intervencijah večjega obsega tako ali tako oblikujemo štabe, pri čemer so sodelujoči zadolženi vsak za svoje področje. V štabu bi potem lahko bili trije člani iz lokalnega okolja, trije iz drugih delov države." opravljen najmanj osnovni tečaj. Gre za temo, ki ji bodo morali dati v gasilski organizaciji več pozornosti, saj tečaj iz teorije in prakse traja 149 ur, kar je veliko. „Si predstavljate, da se 18-letnik v času, kot ga živimo, odloči za tako obsežen tečaj?! Obseg ur je velik, to nam sporočajo tudi s terena. Menim, da bo teoretični del tečajev treba prilagoditi, tudi s podajanjem vsebin po spletu, na interaktiven, zanimiv in dinamičen način. Praktični del usposabljanja niti ni težava, mladi se ga z veseljem udeležijo. Po končanem 149-urnem tečaju imajo naši tečajniki še maturo, ocenjevalci niso iz domačega okolja, temveč iz drugih regij. Tudi sam sem v vlogi predsednika komisije, ki preverja znanje tečajnikov, in vidim, da so po končanem tečaju zelo ponosni na osvojeno znanje." Poveljnik GZS ni vodja intervencije, ampak koordinator Gasilske intervencije so vedno zahtevnejše. „Pri lanskem požaru na Krasu je sodelovalo 15.000 prostovoljnih gasilcev. Letos smo imeli v intervenciji zaradi poplav 60.000 prostovoljnih gasilcev. Ni vloga poveljnika GZS, da bi vodil te intervencije. Vodje intervencij so krajevno, občinsko ali regijsko pristojni poveljniki. Hierarhija je jasno določena, poveljnik GZS se vključi pri zahtevnejših reševanjih. Takrat je koordinator, predvsem pa v vlogi povezovalca z drugimi organizacijami: civilno zaščito, zdravstveno službo, lokalnimi skupnostmi, upravo za zaščito in reševanje, vojsko, vlado ... „Poveljnik GZS kot vodja intervencije še ni nastopil. Je pa njegova dolžnost, da sodeluje in je z vsem seznanjen. Pomaga pri usmerjanju aktivnosti, svetuje in gasilce povezuje z drugimi službami." Vozila bi krožila, a pri sedanji čustveni navezanosti bo to težko ... Druga pomembna točka je opremljanje operativnih enot v skladu s potrebami tveganj in terena. Ideja je, da bi gasilska vozila v primeru velikih intervencij ostala na prizadetem terenu, da bi bila tako tipizirana, da bi jih znali vsi upravljati. Na terenu bi tako samo rotirale posadke, vozila se domov do konca intervencij ne bi vračala. Glažar se zaveda, da to ne bo enostaven korak, saj so društva na svojo opremo, še posebej avtomobile, čustveno navezana, ne nazadnje zato, ker članstvo pred nakupom vozila marsikje aktivno sodeluje pri zbiranju denarja za nakup. Da bi potem četrt milijona evrov vredno vozilo kar nekje pustili in bi ga upravljali drugi, gasilci glede na njihov skrbni karakter zagotovo ne bodo dovolili. Nedvomno bi to lažje izvedli, če bi nakupe vozil in tehnike financirala država, ker bi bili potem gasilci na svoja vozila manj čustveno navezani. „Vseka-kor bomo šli tudi v smeri, da bi država in evropska skupnost nakup opreme financirali v večjem obsegu, gre za zagotavljanje reševanja, zaščite in varnosti na nacionalnem območju," je v pogovoru za Štajerski tednik povedal novoizvoljeni poveljnik GZS, Hajdinčan Zvonko Glažar. Na GZS se prav tako nadejajo, da bo država prevzela stroške zavarovanj; gasilci imajo zavarovane člane, opremo in nepremičnine. Za začetek ciljajo vsaj na to, da bi država krila stroške zavarovanj posadk oziroma kadra. Mojca Zemljarič Zvonko Glažar je povedal, da gasilcev na usposabljanjih ne učijo samo metod in taktik zaščite in reševanja, ampak tudi manir, kot so spoštovanje domovine, slovenske besede, himne in zastave. Foto: GZS 12 Štajerski Kronika petek • 13. oktobra 2023 Ptuj • Na sojenju za pomoč pri umoru v Mostju zaslišan patolog Slodnjakova obramba namiguje na dva strelca Na ptujskem sodišču seje z zaslišanjem prič ta teden nadaljevalo sojenje Kristijanu Slodnjaku, ki mu tožilstvo očita pomoč pri kaznivem dejanju umora Andreja Kirbiša februarja lani v Mostju v občini Juršinci. Med drugim je bil na sodišče vabljen izvedenec sodne medicine Tomaž Zupanc, ki je na Inštitutu za sodno medicino opravil obdukcijo umorjenega. Kot je pojasnil Zupanc, je bil neposredni vzrok za Kirbiševo smrt poškodba srca in aorte, kar je bilo posledica strela. V umorjenega je za zdaj še vedno neznani storilec izstrelil tri naboje, pri čemer je eden od nabojev iz telesa tudi izstopil. Prav to, da so patologi v truplu našli le dve, namesto treh zrnc, problematizira obramba, ki tožilstvu očita, da zaradi izginulega tretjega ni mogoče z gotovostjo zatrjevati, da je šlo za isti naboj in torej samo enega strelca. Izvedenec sicer meni, da je iz načina streljanja mogoče sklepati, da je bil storilec samo en, saj bi sicer morala dva ali več streljati s povsem enakega položaja. Prav tako Zupanc meni, da je večja verjetnost, da je bil storilec vešč z orožjem, saj je v nekaj sekundah izstrelil tri naboje, ko je opravil svoje, pa je prekinil s streljanjem. Po njegovem mnenju bi nekdo, ki takega početja ni vešč najverjetneje v celoti izpraznil pištolo. Foto: Pexels Fotografija je simbolična Je imela tudi žrtev orožje v rokah? Glede sledi streliva na rokah umorjenega ni mogel povedati nič, saj da nima podatka, na katerem delu rok so jih v preiskavi odkrili. Čeprav se je zavedal, da obrambo to zanima predvsem zaradi podatka, ali je morda tudi žrtev imela v času napada pri sebi orožje, pa ga je pozneje kdo odnesel, je dejal, da težko sklepa brez vseh informacij. Morda bi lahko, če bi bil o tem povprašan, kaj več ugotovil z analizo oblačil umorjenega, ki pa na njihov inštitut niso prispela, saj so jih zasegli mariborski kriminalisti in dostavili sodišču. V nadaljevanju je sodni senat pod vodstvom sodnice Bernarde Galun zaslišal policista, ki je sicer Slodnjakov znanec, ker je v njegovem podjetju Slofin vsako leto urejal zavarovanja. Kot je dejal, kakšnih drugih tesnih druženj med njima ni bilo, kadar pa sta se srečala, sta šla na kavo. Omenjenega je tožilstvo vabilo, ker je bil dan po krvavem obračunu pri Slodnjaku, kjer je, kot je povedal, bil dogovorjen za podaljšanje zavarovanja. Ko je prišel, sta pred poslovnimi prostori spila kavo in pokadila cigareto, v pogovoru pa ga je Slodnjak spraševal, ali morda ve, kaj se je prejšnji večer dogajalo v Mostju. Policistu se spraševanje ni zdelo nenavadno, saj se v tako majhnem okolju novice hitro širijo in bi ga kot policista to verjetno vprašal vsak, vendar je tudi sam šele pozneje o umoru izvedel iz medijev. Policist je še potrdil, da se je s Slodnjakom na kavi dobil tudi po dogodku, saj da je bil ta na svobodi in ni videl razloga, da se z njim ne bi smel pogovarjati. Sam ga je vprašal, ali je bil res vpleten v dogodek, Slodnjak pa ga o omenjeni zadevi takrat ni ničesar spraševal. Mu je pa govoril o nekih grožnjah, vendar ni povedal nobenih imen, je še zatrdil policist. Kirbišev prijatelj iz otroških let pa je sodišču povedal, da mu je pred dogodkom pomagal pri prenovi stanovanja v Kidričevem. Takrat mu je Kirbiš potožil o težavah, ker da ne more dobiti nazaj nekega denarja, ki ga je posodil, vendar mu o tem, za kakšen denar gre, ni govoril. Tudi zaradi tega je nadaljevanje prenove stanovanja preložil, sicer pa o domnevnih sumljivih poslih umorjenega priča ni vedela povedati ničesar. Sta Opravičilo V petek, 29. septembra, smo v članku o drami s streljanjem na Turniščah objavili fotografijo hiše sosedov osumljenega, v kateri se ni nič dogajalo. Za objavljeno fotografijo se prizadetim opravičujemo. Uredništvo Slovenija • Regulacija cen elektrike za gospodinjstva v letu 2024 Namesto 30 le štiriodstotna podražitev? Vlada bo v letu 2024 še regulirala cene elektrike za gospodinjstva, in sicer bo cena za 90 odstotkov dejanske porabe enaka, kot je po trenutni regulaciji, za 10 odstotkov porabe pa bo cena tržna, je povedal pristojni minister Bojan Kumer. Zamejitve cen za ostale odjemalce ne bo več. Po izteku trenutne regulacije -do konca leta so zamejene drobno-prodajne cene elektrike za gospodinjstva, male poslovne odjemalce, zaščitene odjemalce ter mala in srednje velika podjetja - bi se računi za elektriko, ob upoštevanju znova višjega davka na dodano vrednost in ponovnega zaračunavanja prispevka za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, za januar glede na december za povprečnega odjemalca zvišali za 30 odstotkov, je dejal minister. Zato se je vlada odločila za podaljšanje regulacije, pri čemer želi med drugim narediti korak v postopni odpravi regulacije in spodbuditi varčevanje. Tako bo enaka cena kot sedaj veljala za 90 odstotkov dejanske porabe, za 10 odstotkov porabe pa bo zaračunana tržna cena. Odjemalec bo imel na računu ločeno navedeni obe ceni. Končni račun za povprečnega odjemalca - s porabo 4035 mega-vatnih ur(MWh) letno, obračunsko močjo 7 kW ter 45 odstotkov porabe po višji in 55 odstotkov porabe po nižji tarifi - se bo glede na simulacije in po trenutnih cenah na trgu zvišal za 3,7 odstotka oz. 2,64 evra, s septembrskih 70,3 evra na januarskih 73 evrov. Regulacija bo veljala za gospodinjske odjemalce ter za porabo v skupnih prostorih večstanovanj-skih in večstanovanjsko-poslovnih stavb. Uredbo je v torek potrdil pristojni vladni odbor, vlada pa jo bo sprejemala predvidoma v četrtek, 19. oktobra. Za nadomestila dobaviteljem za kritje razlike med tržno in regulira- Foto: Pexels no ceno bo v letu 2024 po ocenah potrebnih med 29 in 36 milijonov evrov. Za vse ukrepe za naslovitev energetske draginje v lanskem in letošnjem letu je bilo predvidenih 350 milijonov evrov, dejansko bo verjetno potrebnih vsaj 40 milijonov evrov manj, je povedal Kumer. Regulacije cen elektrike za ostale odjemalce ne bo več. Kot je dejal Kumer, so gospodarska združenja že v začetku leta opozarjali, da se bo zelo verjetno končal evropski okvir dovoljevanja pomoči poslovnemu odjemu, kar se je nato maja tudi zgodilo, in podjetja pozivali k aktivnemu delovanju za zakup energije za leto 2024 in naprej. Ob trenutnih ponudbah bi bila cena za triletni zakup elektrike le rahlo višja od zamejene cene, je povedal. Tržna cena plina vsaj 10 odstotkov nižja Prav tako ne bo več regulacije cen zemeljskega plina. „Razmere na trgu zemeljskega plina so drugačne kot lani, skladišča so polna, zanesljivost dobave je neprimerno večja in tudi nepredvidljivosti skozi zimo ne vidimo," je dejal minister. Pričakuje, da bodo cene za 10 do 15 odstotkov nižje, kot so določene z regulacijo. Regulirana cena za gospodinjski odjem je 73 evrov na MWh, nova bi lahko bila pod 60 evrov na MWh. „Računamo še na dodatna znižanja čez leto ali po koncu sezone in zaenkrat ne vidimo potrebe po zamejevanju cen," je dejal. „Če pa bi dobavitelji zlorabljali ali poviševali ceno zaradi mogoče manjše konkurence na trgu, bo vlada zagotovo posegla po zamejitvi cen in tudi po precej nižjih nadomestilih za kritje razlike med tržno in zamejeno ceno," je napovedal. Sta Sveti Tomaž • Za gradnjo kolesarske steze se niso odločili Lastnikom bi vzeli vrtove Kot v drugih občinah so tudi v Svetem Tomažu razmišljali, ali bi se priključili k nastajanju kolesarske mreže, ki jo je v odhajajoči finančni perspektivi sofinancirala Evropska unija. Kot je povedal župan Mirko Cvetko, je bila »v igri« trasa od Savskega ribnika proti Sejancem do Vičancev v občini Ormož. »Našega dela bi bilo približno štiri kilometre, takoj pa so se pokazale težave z odkupom zemljišča. Po standardih EU bi morala biti kolesarka široka pet metrov, če temu dodamo še dvometrski zeleni pas, to pomeni, V Svetem Tomažu se z gradnjo kolesarskih povezav niso pridružili večini drugih občin, saj so menili, da gre za predrago investicijo, pa še lastniki zemljišč niso bili zainteresirani za prodajo. da bi prebivalci ob poti ostali brez dobršnega dela zemljišč, pravzaprav bi jim vzeli vrtove. S tem se seveda niso strinjali, pa tudi sam menim, da takšen poseg v njihovo lastnino ne bi imel pravega smisla.« Nenormalno visoka cena Investicija v gradnjo kolesarke je bila ocenjena na dva milijona evrov. »Kar je po mojem prepričanju nenormalno veliko. EU bi dala 80 odstotkov, delež občine je 20, a saj veste, da to v resnici ne pomeni samo toliko, saj je treba prišteti še DDV in kakšne neupravičene stroške, tako da vse skupaj na koncu nanese veliko več. Paziti moramo na racionalno porabo, ne nazad- nje znaša proračun občine Sveti Tomaž le 1,8 milijona evrov. Zato smo se odločili, da v to zgodbo ne gremo. Menim, da nismo naredili nič slabega.« Usoda kolesarke je na eni od zadnjih sej občinskega sveta zanimala tudi svetnika Mirka Lovreca. Župan, na katerega je letela kritika o pomanjkljivem obveščanju javnosti glede načrtov občine, je pojasnil, da gradnje za zdaj ne bo, saj je javna razprava na to temo pokazala, da lastniki ob trasi v veliki večini zemljišč ne želijo prodati, ter ponovil, da so težava tudi finančne zmožnosti občinskega proračuna. Če se bo pokazala potreba po kolesarki in če bodo zanjo na voljo tudi sredstva, bodo takrat o tem znova razpravljali, je še povedal Cvetko. »Predvidena trasa, ki se navezuje na Ormož, poteka na relaciji, ki ni preveč prometna, zato se bolj nagibam k temu, da bi tam cesto v prihodnje nekoliko razširili, na cestišču pa označili kolesarski pas.« SD Foto: S D Če je Gal (16.) suhoparen, oznanjuje, da ob letu suša pripotuje. J1/24 10/21 15/23 <4^13 9/21 11/23 12/21 9/21 12/24 10/24 14/24 12/24 10/22 N W A Danes bo na severu delno jasno, drugod bo dopoldne po nižinah precej nizke oblačnosti, popoldne pa se bo delno zjasnilo. Na zahodu bodo popoldne in zvečer padavine, ki se bodo nadaljevale v noči na soboto. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, na Primorskem do 16, najvišje dnevne od 21 do 25 °C. 3-dnevna napoved za Podravje o jasno Nedelja 15.10. Ponedeljek 16.10. O delno oblačno dež Hitrost vetra: 3 m/s Smer vetra: jugozahodni Hitrost vetra: 3 m/s Hitrost vetra: 3 m/s Smer vetra: severovzhodni Smer vetra: severovzhodni Vir: ARSO Rokomet Drava in Velika Nedelja ek-spresno do visoke prednosti Stran 14 Strelstvo Ormoški strelec Matjaž Lepen šesti, a brez finala Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Rokomet • Jeruzalem Ormož Namizni tenis Uvodni krog ponudil številne tesne odločitve Stran 15 Odbojka Cilj ŽOK Ptuj je preseči lansko peto mesto Stran 15 tednik (Pctitaia^ na íu¿toun¿¡ RADIOPTUJ na d/Uetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Visoka uvrstitev terjala tudi svoj davek Če bi si v katerem klubu želeli v tem trenutku zaključiti prvenstvo, bi bil med njimi zagotovo Jeruzalem Ormož. Ormožani so sezono 2023/24 odprli s tremi zmagami (Dobova, Slovenj Gradec, Slovan Ljubljana), enim remijem (Urbanscape Loka) ter enim porazom (Krka Novo mesto). Na računu je sedem od možnih desetih točk. „Trenutno smo na visokem 4. mestu in start v novo sezono lahko ocenimo kot zelo uspešen. Je pa res, da smo v teh petih krogih pokazali že vse svoje obraze, od odličnih do slabih predstav. V Novem mestu smo 'padli' na prelahek način, kot da nismo verjeli, da lahko premagamo Krko. Izgubljene točke proti Škofj i Loki na Hardeku si ne bi smeli privoščiti, predvsem ne zaradi tega, ker je naš vratar Filip Ranfl zbral kar 18 obramb. Iz pravega testa smo bili na zadnji tekmi v V petek na Hardeku reprezentančna tekma V tem tednu - od 9. do 13. oktobra - se na Hardeku pripravlja ženska kadetska reprezentanca Slovenije (letnice 2006 in mlajše), ki jo vodi trener Jernej Rantah. Ekipa dvakrat na dan trenira na Hardeku, v petek pa bo ob zaključku priprav odigrala pripravljalno tekmo proti Hrvaški. Slednja je poleti v Črni gori na evropskem prvenstvu kadetinj do 17 let osvojila četrto mesto, ko je v malem finalu klonila proti Nemčiji. Gre torej za močne tekmice naši reprezentanci, ki pa prav tako velja za eno najperspektivnejših nasploh v zgodovini slovenskega ženskega rokometa. Nedvomno se nam obeta zanimiva rokometna predstava, ki se bo s himnama obeh reprezentanc začela ob 16.55, sama tekma pa ob 17.00. Vstop bo prost. Foto: Črtomir Goznik David Bogadi (Jeruzalem Ormož) bo zaradi poškodbe z igrišč odsoten dlje časa. Ljubljani proti Slovanu, a je zmaga terjala velik davek ob hudi poškodbi Davida Bogadija (poškodba kole- na) in Sebastjana Vinceka (pretres možganov). Bogadi bo odsoten dlje časa, Vincek pa bo najbrž moral izpustiti tekmo naslednjega kroga na Bonifiki. Poškodbe se nas nikakor ne izognejo in igralski kader je vse manjši, kar pa ni dobro pred nadaljevanjem prvenstva, ko si želimo čim prej zagotoviti obstanek v ligi. Ne pozabimo, da letos trije klubi izpadejo neposredno iz lige, četrti gre v boj za obstanek v ligi z drugouvrščenim v 1. B-ligi," je dejal Rok Žuran. Pred sobotnim gostovanjem v Kopru je Žuran dodal: „Naše misli so zdaj usmerjene v Koper, ki je sezono odlično odprl z dvema zmagama (Ljubljana, Urbanscape Loka), nato pa nanizal tri zaporedne poraze (Riko Ribnica, Slovan Ljubljana, Celje Pivovarna Laško). Na klopi imajo novega trenerja Borisa Lisico. Pohvalijo se lahko z odličnimi vratarji (Marin Burica, Rok Jelovčan, Jakob Morato), zunanjo linijo tvorijo izkušeni Tine Poklar, Andraž Kete, Dani Zugan, ki se jim je priključil lani poškodovani Andraž Makuc. Zanimiva ekipa, ki lahko premaga prav vsako ekipo v ligi, tudi tiste najboljše, zato nas čaka nova težka preizkušnja. Spet bo prav vsaki igralec našega moštva moral prispevati pomemben delež pri grajenju zmagovitega mozaika. Če se bomo čvrsto postavili v obrambi in če bodo znova na nivoju naši vratarji, se lahko nadejamo enakovrednega srečanja. Naša želja je, da v zadnjih deset minut tekme na Bonifiki pridemo poravnani s tekmeci, potem pa je vse mogoče. Nič pa ne bi imeli proti, če bi se rezultat gibal podobno kot na zadnjem gostovanju v Ljubljani." Tekma med Koprom in Jeruzalemom je na sporedu v soboto, 14. oktobra, ob 19.00 na Bonifiki. Uroš Krstič Nogomet • Reprezentanca U-16 na Ptuju Mladi Avstrijci na Ptuju ugnali Slovence V sredo je bila na Mestnem stadionu na Ptuju pred približno 200 gledalci odigrana prijateljska tekma selekcij U-16 Slovenije in Avstrije. Našo izbrano vrsto kot selektor vodi Mišo Brečko (asistent je Branko Ilič), severne sosede pa Hermann Stadler (asistent je Renato Gligo-roski). Gostje so pokazali precejšnjo mero učinkovitosti, saj so slavili z izidom 1:6 (0:2). Končna razlika v prid gostov je prevelika, v sami igri so precej lepih potez prikazali tudi Slovenci. Mišo Brečko, selektor: „Rezultat je nekoliko previsok, s predstavo naših igralcev pa vseeno ne moremo biti zadovoljni - Avstrijci so bili boljši in so zasluženo zmagali. Ne bi želel izpostavljati, da je manjkala praktično celotna ekipa - ti, ki so dobili priložnost, bi jo morali bolje izkoristiti. Opravili bomo natančno analizo, da bi se iz tega poraza nekaj naučili in bili že v naslednji tekmi boljši. To je tudi glavni cilj naše selekcije U-16 -izboljševati igralce. To poskušamo na vsaki akciji, kolikor jih pač imamo na voljo, veselimo se vsakega napredka. Rezultat v tem obdobju resda ni najpomembnejši, a je ob zmagah občutek vseeno boljši." JM Futsal • Reprezentanca Slovenije S Španci v dragocene Slovenska futsalska reprezentanca je v zadnjem tednu v kvalifikacijah za SP leta 2024 odigrala tekmi s svetovno velesilo tega športa - Španijo. Na domačem parketu hale Tivoli so se naši izbranci predstavili v dobri luči in so osvojili točko (1:1), v gosteh pa so v Jaenu izgubili dveh tekmah do točke z izidom 0:4. Med izbranci selektorja Tomislava Horvata sta bila tudi Jeremy Bukovec (Omiš, Hrvaška) in Tilen Rajter (Meteorplast). Do konca kvalifikacij čakajo naše reprezentante še decembrski tekmi z Italijo doma (15.12. v Kopru) in s Češko v gosteh (20.12.). Če bodo na obeh tekmah zmagali, potem si bodo zagotovili drugo mesto, kar bi jih najverjetneje vodilo v dodatne kvalifikacije, v katerih bodo nastopile štiri najboljše drugouvrščene ekipe (zmagovalci skupin se neposredno uvrstijo na SP). Skupina D, vrstni red: 1. ŠPANIJA 2. ITALIJA 3. SLOVENIJA 4. ČEŠKA 4 3 10 3 2 0 1 4 112 3 0 0 3 10 6 4 0 JM Foto: Črtomir Goznik Slovenska izbrana vrsta U-16 je v sredo na ptujskem Mestnem stadionu v prijateljskem srečanju gostila vrstnike severnih sosedov. Reprezentanca Slovenije je proti Španiji v dveh tekmah iztržila točko. Foto: NZS 14 Štajerski Šport petek • 13. oktobra 2023 Rokomet • Pokal Slovenije Drava in Velika Nedelja ekspresno do visoke prednosti in napredovanja Drava Ptuj - Jadran Hrpelje - Kozina 38:25 (24:12) DRAVA PTUJ: Škorc, Češek; Kram-berger, Škrobot 3, Kuzma, Peklar 4, Maroh 8, Toplak 4, T. Kocijančič 3, Korez 4, Dolinšek, Krasnič 6, Šalamun, Bezjak 2, Šeruga, S. Kocijančič 4. Trener: Uroš Šerbec. Tretja uradna tekma nove sezone je prinesla Dravi najtežjega tekmeca do sedaj, saj Jadran tekmuje v ligi višje kot Ptujčani. A Primorci so bili v sredo zvečer ob zelo spodobnem obisku tekme v športni dvorani Ljudski vrt nemočen tekmec proti zelo razigrani vrsti trenerja Uroša Šerbca. Ta je dodobra motiviral svoje rokometaše, ki so se večino tekme zelo izkazali, kar potrjuje tudi visoka zmaga. Rokometaši Drave so udarno začeli tekmo, saj so ekspresno polnili mrežo Jadrana iz protinapadov, pa tudi na postavljeno obrambo so vedno znova našli učinkovito rešitev. Praktično so tekmo dobili že v prvih desetih minutah, ko so povedli 9:2. Svoj del so dodali tudi s tem, ko so strnili svoje vrste v obrambni postavitvi 6-0, ki je dobro delovala ves prvi polčas. Prav tako je na vratih svoje opravil vratar Škorc in razlika na semaforju je iz minute v minuto rasla. Ta je maksimum v prvem delu dosegla pri +13, po tridesetih minutah je bilo 24:12. Razigran napad Drave je vodil Ma-roh, ki je bil skupno z osmimi doseženimi zadetki tudi najboljši domači strelec, ob njem so iz vseh položajev neusmiljeno zadevali tudi njegovi soigralci. V drugem polčasu so Primorci postavili bolj globoko obrambo, ki so jo domačini najprej težje premagovali, medtem ko so bili v drugi polovici drugega polčasa strelsko ponovno bolj uspešni. Tako v prvem kot v drugem polčasu so Ptujčani prikazali borbeno, zavzeto in kakovostno predstavo, v kateri je s svojim prispevkom sodelovala večina igralcev. Oceno tekme je iz tabora Drave podal Tim Kocijančič: „V tekmo smo šli 'na polno' in to se nam je tudi obrestovalo. Naš dober pristop in zavzetost sta nam kmalu prinesla občutno prednost. Igrali smo učinkovito, samo v prvem polčasu smo imeli okrog 80 % realizacijo. Ta številka je v drugem polčasu nekoliko padla, a vseeno smo še naprej igrali zelo dobro in smo zasluženo visoko premagali ekipo iz višje lige." Velika Nedelja -Grosuplje 34:30 (15:12) V. NEDELJA: Matoševic (17 obramb), Bezjak (2 obrambi); V. Ko-vačec, Lah, Škorjanec 2, Grabovac 3 (1), Kosi 1, Borko 6 (4), Ude Tkalčec 4, Kralj, Toplak 4, Majhen 3, V. Kova-čec Lesar, Gašič, Torič, Sraga 11. Trenerja Uroš Krstič in Davorin Kovačec. IGRALEC TEKME: Toni Matoševic (Velika Nedelja). V predtekmovanju Pokala Slovenije 2023/24 je Velika Nedelja gostila Grosuplje, ki je trenutno po petih odigranih krogih vodilno moštvo 1. B-lige. Pred tekmo so bili v vlogo favorita postavljeni gostje, ki imajo Pokal Slovenije (m) REZULTATI PREDTEKMO-VANJA: Drava Ptuj - Jadran Hrpelje Kozina 38:25 (24:12), Velika Nedelja - Grosuplje 34:30 (15:12), Kronos - Maribor Branik 36:37 (13:18, 31:31). v svojih vrstah kar nekaj prvoligaških igralcev. Med drugim tudi odličnega strelca Andreja Yankovskyya in krožnega napadalca Davida Kovačiča (Riko Ribnica, Gorenje Velenje, Nemčija). Domačini so nastopili brez poškodovanega Eneja Kovačeca, obolelega Tjaša Notersberga in službeno odsotnega Petra Zorca. Gostje so v 4. minuti povedli 1:2, nato pa so mladi biki iz Velike Nedelje prikazali ves svoj talent. Odličnih petnajst minut igre je gostitelje privedlo do visokega vodstva z osmimi goli (13:5 v 17. minuti). „To je bil identičen 1. polčas kot proti Jadranu: odličnih petnajst minut igre in visoko vodstvo, nato pa pričakovani padec v igri. Pomanjkanje igralcev v zunanji liniji nam onemogoča, da bi bili skozi cel polčas na enako visoki ravni. Enostavno so takšni padci neizogibni in tekmeci nas začnejo loviti. S kar enajstimi obrambami je v prvem polčasu blestel vratar Toni Matoševic. Ob takšni predstavi vratarja je ekipi lažje in lahko si privošči kakšno napako več," je odlične minute Velike Nedelje opisal pomočnik trenerja Davorin Kovačec. Gostje z Grosupljega so dobro unovčili padec domačih v igri s serijo petih zaporednih golov (13:10). V 2. polčas so odlično štartali do- Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so se izkazali na pokalni tekmi z Jadranom. mačini in si ponovno priigrali lepo prednost šestih točk (18:12). V 45. minuti je prednost Velike Nedelje s šestih splahnela na tri gole (23:20) in kazalo je, da bomo priča preobratu, saj je gostujoči trener Andraž Podvršič v igro poslal najmočnejšo zasedbo. Toda z borbeno in tudi lepo predstavo so se ponovno izkazali mladci Velike Nedelje, pri katerih je z goli iz razdalje blestel Borna Sraga, in prednost je ponovno narasla na +6 (30:24). Kljub svoji mladosti so Nedeljani znova pokazali zrelost v igri, bili so zelo strpni, nobene žoge niso podarili nasprotniku in sledil je zaključek v slogu najbolj izkušenih igralcev. „Za to mlado ekipo je vsaka tekma nagrada in priložnost za nabiranje prepotrebnih izkušenj. Če pa ti uspe prikazati še lepo predstavo in zmagati, pa je to za vse nas 'bingo'. Svoji ekipi lahko le čestitam in upam, da bomo napredovali iz kroga v krog. Treba bo biti strpen, saj gre za zanimivo ekipo z nekaj izjemnimi posamezniki, ki pa trenutno štejejo med 17 in 20 let. Izkušnje Žiga Borka (21 let) in Žana Toplaka (22 let) so izjemno dobrodošle. Gremo naprej, že v soboto nas čaka gostovanje pri Dolu Hrastniku, kjer pa bomo zaigra- Rokometaši Velike Nedelje (na fotografiji Žiga Borko) so iz pokalnega tekmovanja izločili vodilno ekipo 1. B-lige. li brez Borna Sraga, ki je na zadnjih dveh tekmah dosegel kar 19 zadetkov, in to skoraj vse iz razdalje. Treba bo dobro naštudirati nasprotnika in si zanj izmisliti nekaj novega ter nepričakovanega. Za tekmeca v 1/32 Pokala Slovenije pa si želimo kateri klub iz naše okolice," je še po tekmi povedal glavni trener Velike Nedelje Uroš Krstič. Žal je sezona zaključena za Eneja Kovačeca, ki je staknil poškodbo kolena proti hrpeljskemu Jadranu. Tako je ekipa Velike Nedelje ostala brez svojega najboljšega igralca. David Breznik, JM Strelstvo • Evropsko prvenstvo trap - Osijek 2023 Ormoški strelec Matjaž Lepen šesti, a brez finala Po nastopu na avgustovskem SP v Bakuju je slovenska trap reprezentanca tekmovala še na drugem vrhuncu v sezoni - evropskem prvenstvu v streljanju s puško šibrenico v slavonskem Osijeku. Z uspešnimi nastopi v sezoni sta si mesto v petčlanski slovenski trap reprezentanci zagotovila tudi ormoška strelca Tomaž Blazinšek in Matjaž Lepen. Matjaž Lepen najboljši Slovenec Na posamični tekmi je med petimi Slovenci najboljši rezultat dosegel najmlajši član, 31-letni ormoški trap strelec Matjaž Lepen. Ta je dosegel izjemno dober rezultat - osebni rekord, 122 zadetkov (po serijah 24, 24, 24, 25, 25) -, s katerim se je zavihtel na vrhunsko 6. mesto, kar bi mu v običajnih okoliščinah omogočilo razstreljevanje za finale proti aktualnemu svetovnemu prvaku, hrvaškemu strelcu, rojenem v Kopru, Giovanniju Cernogorazu, ki je dosegel enak rezultat. Ker pa se je tokrat vodja slovenske reprezentance Igor Macur odločil, da bo na EP nastopilo pet slovenskih strelcev med člani, so lahko samo trije streljali v redni konkurenci za uvrstitev v finale, dva pa sta lahko streljala samo za točke svetovne jakostne lestvice ISSF, brez možnosti uvrstitve v finale - Lepen je bil med slednjimi ... »Dosežek v Osijeku je posledica mojega trdega dela v zadnjem obdobju. Med dvodnevno tekmo je vseskozi padal rahel dež, a je bila vidljivost dobra, vseskozi sem se dobro počutil, od prvega do zadnjega strela sem bil tudi povsem osredotočen. Katastrofalne poplave so za nekaj časa zaustavile moj trenažni proces, voda je avgusta povsem zalila prostor, kjer sem hranil orožje, ostal sem tudi brez večine streliva. A nisem obupal, svojo tekmovalno puško sem rešil, zdaj pa se veselim lepega rezultata,« je po svojem najboljšem nastopu na EP povedal koroški strelec, ki uspešno strelja za ormoško trap strelsko društvo. Lepen je do zdaj že trikrat nastopal na EP, najvišjo uvrstitev pa je dosegel leta 2019, ko je v italijanskem Lonatu osvojil 30. mesto. Da vrhunski dosežek v Osijeku ni naključen, je Lepen dokazal že na SP v južnoko- rejskem Changwonu leta 2018, ko je osvojil visoko 18. mesto. Med preostalimi Slovenci se je na EP visoko, na 20. mesto s 120 zadetki (25, 23, 24, 25 in 23) uvrstil Denis Vatovec, 47. Žan Šfiligoj (117), 55. Boštjan Maček (116), drugi ormoški trap strelec Tomaž Blazinšek pa je sklenil uspešne nastope Slovencev in se s 115 zadetki uvrstil na 59. mesto v konkurenci 104 najboljših evropskih strelcev. Nov velik uspeh v sezoni pa je dosegel hrvaški strelec in olimpijski prvak iz leta 2012 Giovanni Cernogo-raz, ki je letos po naslovu svetovnega prvaka v Bakuju osvojil še naslov evropskega prvaka - izjemno in zelo redko videno. Lepen in Blazinšek z ekipo do 9. mesta V ekipni tekmi so Slovenci prav tako pokazali dobro streljanje in se z 212 zadetimi tarčami uvrstili na 9. mesto med 19 ekipami. Do četrtega Foto: Strelska zveza Slovenije Del slovenske članske reprezentance na EP v Osijeku: z leve strani vodja reprezentance Igor Macur, Denis Vatovec, ormoška strelca Tomaž Blazinšek in Matjaž Lepen ter Žan Šfiligoj Rezultati: ■ trap člani posamezno: 1. Giovanni Cernogoraz, HRV 122 + 48 2. Mauro De Filippis, ITA 124 + 47 3. Sebastien Guerrero, FRA 125 + 35 6. Matjaž Lepen,SLO 122 20. Denis Vatovec, SLO 120 47. Žan Šfiligoj, SLO 117 55. Boštjan Maček, SLO 116 59. Tomaž Blazinšek, SLO 115 ■ trap člani ekipno: 1. Velika Britanija 219 + 5 + 8 2. Češka 221 + 5 + 7 3. Italija 218 + 6 4. Finska 218 + 4 5. Hrvaška 217 9. Slovenija 212 ■ trap mešane ekipe: 1. Italija 143 + 5 + 1 2. Slovaška 144 + 5 + 0 3. Velika Britanija 1 142 + 7 4. Velika Britanija 2 142 + 1 11. Slovenija 140 mesta, ki je prinašalo dvoboj za ekipno odličje, so Slovenci zaostali za šest zadetih tarč. V slovenski ekipi je najboljši rezultat dosegel Denis Vatovec s 73 zadetki, v ekipo pa sta bila izbrana tudi Matjaž Lepen s 70 zadetki (25, 23, 22) in Tomaž Bla-zinšek z 69 zadetki (24, 22, 23). Po dodatnem razstreljevanju za zlato odličje so zmagali Britanci pred Čehi in Italijani. Boštjan in Jasmina Maček uspešna v parih V mešani ekipni tekmi v trapu sta bila uspešna tudi brat in sestra, Boštjan (74) in Jasmina Maček (66), ki sta v konkurenci 24 ekip osvojila visoko 11. mesto s 140 zadetki - od razstreljevanja za finale sta bila oddaljena samo za dve tarči. Predsednik ormoških trap strelcev navdušen Po koncu EP je veliko zadovoljstvo z uvrstitvami ormoških strelcev izrazil tudi predsednik ormoških trap strelcev Branko Valenko, ki mu je v zadnjih letih uspelo zagotoviti številne izboljšave na strelišču. Tako imajo domači strelci najboljše možne pogoje za doseganje vrhunskih rezultatov tako doma kot v tujini, s čimer so se Ormožani že večkrat izkazali. Prav v letu zgodovinske uvrstitve Matjaža Lepna na EP pa bodo Ormožani letos naredili naslednji korak k izboljšavi strelišča, saj bodo zamenjali stroje za izmete tarč in jih nadomestili s povsem novimi, primerljivimi s tistimi, ki jih naš dvakratni olimpijec Boštjan Maček v Rakičanu pri Murski Soboti s pridom uporablja že vse od leta 2016 naprej. Simeon Gonc petek • 13. oktobra 2023 Šport Štajerski 15 Namizni tenis • Državne lige Uvodni krog ponudil številne tesne odločitve Konec tedna se je se začela nova tekmovalna sezona v vseh namiznoteniških ligah. V njih bodo letos tekmovala kar štiri moštva iz Spodnjega Podravja: moška ekipa NTK Ptuj v 2. ligi, NTK Cirkovce pa je v tekmovanje prijavil kar tri ekipe - moški v 2. in 4. ligi ter žensko v 2. ligi! O pripravah, formiranju nove ekipe in ciljih so iz NTK Cirkovce pojasnili: „Priprave na novo sezono smo začeli zadnji teden julija. Prva dva tedna so imeli tekmovalci dopoldan kondicijo, popoldan pa trening za namiznoteniško mizo. Po opravljenih kondicijskih pripravah so nadaljevali s treningi 5- do 7-krat tedensko, dodatno so opravili tudi nekaj trening tekem. Letos smo v ligo včlanili še eno moško ekipo, osnovni namen pa je, da se tekmovalci spoznajo s sistemom lige ter da pridobijo nove izkušnje. Za cilj smo si postavili, da se z vsemi ekipami uvrstimo v zgornji del lestvice." 2. SNTL (m) REZULTATI 1. KROGA: Ptuj - Savinja KPM II 4:6, Cirkovce I - Savinja III 4:6, Vesna - Arrigoni I 2:6, Ilirija -Rakek 2:6, Vesna - Rakek 3:6, Ilirija - Arrigoni I 0:6, Ptuj - Savinja III 6:1, Cirkovce I - Savinja KPM II 6:3, Tekma Xiom Muta - Kema Murexin II je bila prestavljena. 1. ARRIGONI I 2 2 0 0 12:2 4 2. RAKEK 2 2 0 0 12:5 4 3. PTUJ 2 10 1 10:5 2 4. CIRKOVCE I 2 10 1 9:7 2 5. SAVINJA III 2 10 1 7:10 2 6. SAVINJA KPM II 2 10 1 9:10 2 7. KEMA MUREXIN II 0 0 0 0 0:0 0 8. XIOM MUTA 0 0 0 0 0:0 0 9. VESNA 2 0 0 2 5:12 0 10. I LIRIJA 2 0 0 2 2:12 0 V uvodnem krogu sta se ekipi Cir-kovc in Ptuja pomerili z drugo in tretjo ekipo Savinje. V obeh je mogoče najti kopico odličnih igralcev (Patrik Rosc, Matic Čopar, Jaka Golavšek ...), ki so še lani ali kakšno sezono pred tem igrali v 1. ligi za prvo ekipo Savinje. Cirkovčani so dopoldan nekoliko presenetljivo izgubili, v dvoboju s Savinjo III niso našli prave energije, kar so gostje s pridom izkoristili. Popoldan so imeli na papirju težjo nalogo proti Savinji II, a so jo opravili z odliko. Pri tem je odločilni točki prinesel Matic Slodej, proti Patriku Roscu in Dejanu Jovanoviču je obakrat slavil s 3:2. Slodej je dobil vse tri posamične dvoboje, dve točki je dodal Aleks Koren, omenjena pa sta bila uspešna tudi med dvojicami. Ptujska zasedba je dopoldan odigrala dobro tekmo proti ekipi Savinja II, za vsaj osvojeno točo pa so zmanjkale malenkosti. Dve točki je osvojil Luka Krušič, po eno pa sta dodala Nino in Marsel Šegula. Popoldan so bili igralci Ptuja izredno prepričljivi in so slavili suvereno zmago proti Savinji III. „Letos smo z vključitvijo Nina Še-gula (na Ptuj se je vrnil iz Keme Pu-conci, op. a.) po dolgem času znova sestavili ekipo, ki lahko konkurira za uvrstitev pri vrhu 2. lige. V ekipi imamo odlično vzdušje, tudi na trenin- Sestave ekip NTK Cirkovce in NTK Ptuj v sezoni 2023/24: Cirkovce (2. SNTL - ženske): Ina Unger, Katja Krajnc, Tia Rudolf, Zoja Žolek, Sara Erhatič. Trener: Danilo Piljak. Cirkovce I (2. SNTL - moški): Matic Slodej, Aleks Koren, Primož Koban. Trener: Matic Slodej. Cirkovce II (4. SNTL - moški): Tilen Križanec, Vitan Plaj-nšek, Tian Hajšek, Jan Širec, Aljaž Ferenčič. Trener: Urban Ovčar. Ptuj (2. SNTL - moški): Luka Krušič, Nino Šegila, Marsel Še-gula, Gorazd Selišek. Trener: Boris Šegula. gih delamo dobro, tako da imamo postavljene dobre temelje za uspešno sezono," je dejal Marsel Šegula, ki je po nekaj letih znova močno zagrizel v trenažni proces. O uvodnih obračunih je povedal: „Lahko smo zadovoljni s prikazanim, saj se moramo zavedati, da je v ekipi Savinje nekaj odličnih igralcev z večletnimi prvoligaškimi izkušnjami. Morda bi lahko že uvodni dvoboj dvojic, ki smo ga dopoldan tesno izgubili, obrnil potek dogodkov." 2. SNTL (ž) Namizni tenis • 1. OT za kadete in kadetinje Osem zmag, skupaj v nizih 24:0 V nedeljo je v Novem mestu potekal 1. odprti turnir za kadete in ka-detinje. V konkurenci fantov je nastopilo 78 igralcev, med dekleti pa 27 igralk. NTK Cirkovce so zastopali Aleks Koren, Vitan Plajnšek, Sara Erha-rič in Pia Kundih. Prvi favorit tekmovanja je bil Aleks, ki je ta status z osmimi zaporednimi zmagami (vse je dobil s 3:0) tudi povsem upravičil. Vitan se je prebil iz kvalifikacij in na koncu končal na 17. do 32. mestu. Sara je zasedla končno 5. do 8. mesto (tri zmage, en poraz), Pia pa je obstala v skupinskem delu. Atletika • Atletski pokal v mnogoboju Nastop v najzahtevnejši disciplini dobrodošla popestritev Atletski klub Poljane Maribor je v soboto in nedeljo pripravil atletski pokal Slovenije v mnogobojih. Najštevilčnejša je bila zasedba v najmlajših kategorijah, kjer so tekmovali v četveroboju (pionirke in pionirji U-12 in U-14). Ptujski klub je na tekmovanju zastopalo osem atletov, točkovno pa je najboljši rezultat zmogel Andraž Rajher med mlajšimi mladinci, ki je s 5584 točkami zasedel 4. mesto. Mesto za njim je tekmovanje končal Žan Ritlop (AK Slovenska Bistrica, 5481), dve pa klubski kolega Andraž Petrovič (5381). V tej kategoriji je nastopilo deset tekmovalcev. Po prvem dnevu tekmovanja je brez konkurence med starejšimi mladinci ostal Blaž Jurgec, tako da je z rezultatom 4473 točk stopil na najvišjo stopničko. Med pionirkami je Tia Lovše v sed-meroboju osvojila 8. mesto (3333), Nik Lovše pa v četveroboju med fanti U-14 10. mesto. Val Zamuda je zasedel 13. mesto med pionirji U-12, v isti starostni skupini pa sta med dekleti Foto: Črtomir Goznik Ekipa NTK Cirkovce I (od leve Aleks Koren, Primož Koban in Matic Slodej) je v uvodnem krogu dosegla zmago in poraz proti ekipama Savinje II in III. 1. VESNA 2 2 0 0 12:4 4 2. ŠD SU 2 2 0 0 12:6 4 3. VRHNIKA 2 1 1 0 11:5 3 4. JESENICE 2 1 1 0 11:6 3 5. RAKEK 2 1 0 1 7:11 2 6. CIRKOVCE 2 0 0 2 8:12 0 7. NTK B2 2 0 0 2 4:12 0 9. MURA SOBOTA 2 0 0 2 2:12 0 Dekleta NTK Cirkovce so se v REZULTATI 1. KROGA: Cirkovce - ŠD SU 4:6, Cirkovce - Vesna 4:6, Mura Sobota - Vesna 0:6, Vrhnika -Jesenice 5:5, Pakek - B2 6:4, Mura Sobota - ŠD SU 2:6, Vrhnika - B2 6:0, Rakek - Jesenice 1:6. uvodnih tekmah pomerila z dvema kandidatoma za visoka mesta, ŠD SU (Lana Slatinšek, Neja in Neža Gazvoda) in Vesna (Tamara Pavčnik, Tjaša Supanič, Anina Selak). Obe so izgubila s tesnim izidom 4:6, pri čemer je Katja Krajnc v prvem dvoboju osvojila vse tri posamične točke (plus dvojice z Ino Unger), v drugem pa dve, eno je dodala Zoja Žolek. „Letos smo se v klubu odločili, da gremo v 2. ligo zaradi dveh razlogov: eden je finance, drugi pa ta, da si naše mlajše igralke z bolj enakovrednimi tekmicami naberejo 'kilometrino' in izkušnje. Sestava ekip načeloma ostaja enaka kot prejšnjo sezo- no: Zoja Žolek in Tia Rudolf pridno trenirata večkrat na teden, medtem ko midve z Ino Unger nekoliko manj zaradi študijskih obveznosti, ker jih imava pogosto tudi popoldan," je povedala Katja Krajnc in dodala: „Naše ambicije in pričakovanja so, da smo na koncu sezone med prvimi štirimi ekipami, kar mislim, da nam bo glede na sestavo konkurenčnih ekip tudi uspelo. V prvem dvoboju smo se v bistvu pomerile proti najmočnejšima ekipama v ligi. Čeprav smo oba dvoboja izgubile, menim, da smo odigrale dobro, saj smo veliko tekem izgubile na tesno, 2:3. Potrudile se bomo, da bomo na povratnih tekmah v gosteh proti istim tekmicam slavile me." 4. SNTL (m) REZULTATI 1. KROGA: Cirkovce II - Savinja Žalec I 1:6, Cirkovce II - Savinja Žalec II 5:5, B2 II - Ljubljana 4:6, B2 III - Metlika 2:6, B2 II - Metlika 2:6, B2 III - Ljubljana 5:5. 1. METLIKA 2 2 0 0 12:4 4 2. LJUBLJANA 2 11 0 11:9 3 3. SAVINJA ŽALEC I 1 1 0 0 6:1 2 4. SAVINJA ŽALEC II 10 10 5:5 1 5. B2 III 2 0 1 1 7:11 1 6. CIRKOVCE II 2 0 1 1 6:11 1 7. B2 II 2 0 0 2 6:12 0 Ekipa NTK Cirkovce II je v uvodnem krogu na dveh srečanjih osvojila točko. Proti prvi ekipi Savinja Žalec je prepričljivo izgubila, nato pa z izjemno borbeno predstavo osvojila točko proti drugi zasedbi Savinja Žalec. Izmed desetih dvobojev so se le trije končali z izidom 3:0 ali 0:3, v vseh preostalih je bilo izjemno izenačeno. Kar pet dvobojev, vključno z odločilnim desetim, se je končalo s petim setom (tri so osvojili domačini, dva pa gostje). Tian Hajšek je za domačine osvojil dve posamični točki, sodeloval pa je tudi v zmagi dvojice (skupaj s Šircem). Po eno posamično točko sta prispevala Vitan Plajnšek in Jan Širec. Jože Mohorič Odbojka • ŽOK Ptuj Cilj je preseči lansko peto mesto Andraž Rajher se je tokrat preizkušal v mnogoboju. nastopili Špela Vtič in Mia Madjar (37. in 42. mesto). „Namesto suhoparnih testiranj, ki jih redno opravljamo ob zaključku sezone, je bil mnogoboj za naše tekmovalce odlična alternativa. Ob tem razvijamo druge motorične celice, ki pri specializaciji niso tako aktivne. Gre za nekakšno multidisciplinarno razvojno pot, ki bi lahko našim tekmovalcem naslednje leto prinesla kakšen dodaten plus. Ob tem stari atletski rek pravi, da nisi atlet, če se ne preizkusiš v mnogoboju. Gre za zahtevno tekmovanje, v katerem je treba v dveh dneh opraviti po pet disciplin, tekmovanje pa oba dneva traja od 10. do 18. ure. Ves čas je treba ostati v pripravljenosti in hitro preklapljati med disciplinami, tako v fizičnem kot psihološkem smislu. Čar mnogoboja je, da se deset disciplin v povprečju oddela na čim višjem nivoju. Izpostavil bi še družabni del, saj so se tekmovalci dva dneva družili in vzpostavljali poseben kontakt: ko se bodo naslednjič npr. srečali v reprezentanci, bo zanje vse skupaj lažje. V tekmovalnem smislu pa je šlo za dva dneva fantastičnih bojev v vseh disciplinah. Tega bi moralo biti več, predvsem v mlajših kategorijah se s prezgodnjo specializacijo dela škoda mladim, ki potem vse prevečkrat prenehajo trenirati. To pa ni cilj, cilj je mlade čim dlje zadržati na športnem področju," je dejal trener Gorazd Rajher. JM 10. avgust so si obkrožile igralke Ženskega odbojkarskega kluba Ptuj kot začetek priprav na novo tekmovalno sezono. Začetni dnevi so bili za večinoma mlade odbojkarice zelo naporni, saj so imele dnevni trenažni proces, na pripravah na Koroškem pa so opravili po dva treninga na dan. Po uspešnih pripravah se je tre-nažni proces ustalil pri treh treningih na teden v dvorani in enem v fitnesu. Ta pripravljalni del je opravilo skupno 16 igralk in z njihovim angažmajem je bila trenerka članske ekipe Eva Ved-lin Gojčič zadovoljna. Trenerka je standardnim igralkam priključila kar nekaj nadarjenih kadetinj, ki bodo med tekmovalno sezono 2023/24 tudi dobivale svojo priložnost za dokazovanje na posameznih tekmah. Dodatno se bo večina izmed teh mladih ptujskih odbojkaric v novi sezoni dokazovala v 1. slovenski mladinski ligi, v katero so se uvrstile preko kvalifikacij in jih v najvišjem igralnem nivoju čaka sedem turnirjev, kjer si bodo nabirale igralne izkušnje. Izkušenj pa nedvomno ne primanjkuje letošnji največji okrepitvi ekipe, povratnici Ani Horvat. Slednja prinaša v ekipo dodano kakovost in bo tudi močan povezovalni člen med stroko in igralkami. Od vseh pa bo odvisno, kako visoko se bo Ženski odbojkarski klub Ptuj uvrstil v 3. državni ligi vzhod v sezoni 2023/24. O ciljih je trenerka Eva Vedlin Gojčič dejala: „Naš glavni cilj je, da presežemo lansko peto mesto, glede na kakovost ekipe pa upam, da bomo čisto pri vrhu prvenstvene lestvice." Ptujčanke so v sklopu priprav odigrale dve prijateljski pripravljalni tekmi. Na prvi so proti mladi zasedbi Formisa igrale slabo, na drugi proti Celju pa že bistveno bolje. To nakazuje pravi trend ali dvig forme pred začetkom nove tekmovalne sezone. Uvodno tekmo sezone bodo odigrale to soboto ob 17.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj, ko se bodo pomerile z Benediktom. Ta je še v lanski sezoni igral v ligi višje in bo vsekakor zelo zahteven tekmec na prvi uradni tekmi sezone. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Ekipo ŽOK Ptuj bo tudi v novi sezoni kot trenerka vodila Eva Vedlin Gojčič. 16 Štajerski Šport, šport mladih petek » 13. oktobra 2023 Golf • Golf klub Ptuj Športni napovednik Brata Vuk pokalna prvaka Piko na i Akron šolskega tekmovanja 2023 so z enajstim turnirjem postavili v nedeljo v Lipici. V skupnem seštevku najboljših rezultatov so se zelo izkazali mladi člani Golf kluba Ptuj. Skupnih zmag sta se iz ptujskega kluba veselila pri U8 Val Vid Vuk in pri U12 Brin Svit Vuk. Ob naslovih bratov Vuk je bil Matija Škrut tretji pri U10, medtem ko so bili pri U18 Vid Kavnik drugi, Lukas Fideršek tretji in Tine Lah Mršek četrti. Tretje mesto si je v U18 priigrala Teja Stergar. Ptujske seniorke državne prvakinje Na Golf igrišču Livada v Mora-vskih Toplicah se je zaključilo letošnje Pokalno tekmovanje v golfu, na katerem je skupno igralo 14 ekip. Po šestih krogih tekmovanja so bile najboljše seniorke Golf kluba Ptuj, ki so že šestič zapored osvojile naslov naj- boljše seniorske ekipe v Sloveniji. Iz ptujskega kluba prihaja tudi najboljša posameznica tekmovanja Sabina Markoli. Zaključek Slo Toura v golfu na Ptuju Na ptujskem igrišču za golf se je zaključila letošnja sezona Slo Toura. Na turnirju so igrali nekateri najboljši slovenski igralci in igralke, ki so se s seštevno igro borili za najvišja mesta. Zmag sta se veselila Luka Naglic in Barbara Car. Po zaključku turnirja na Ptuju so bila podeljena tudi priznanja za končne uvrstitve za sezono 2023 v vseh kategorijah. Pri članih je zmagal Nlk Pogorelčnlk Hojnlk, pri članicah pa Barbara Car. Iz Golf kluba Ptuj je postal zmagovalec Slo Toura 2023 pri dečkih U12 Brin Svit Vuk. David Breznik Foto: Golf zveza Slovenije Val Vid Vuk je postal zmagovalec pokalnega tekmovanja. Kikhoks » KBV Ptuj Ptujčani v Sanskem Mostu do treh medalj Trije tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj so konec tedna nastopali na odprtem turnirju v kikboksu v Sanskem Mostu v Bosni in Hercegovini. Ptujčani so nastopali v disciplini point fighting. Rezultati: 2. mesto sta osvojila: - Jaka Kozel, mlajši kadeti do 42 kg, - Filip Janžekovič, člani do 79 kg, 3. mesto je osvojila: - Larisa Vidovič, starejše kadetinje do 65 kg. Ekipo je vodil trener Filip Janžekovič, sodila pa sta tudi ptujska mednarodna sodnika Edvard Štegar in Matej Šibila. Franc Slodnjak Ptujski tekmovalci, trenerji in sodniki v Bosni Foto: Franc Slodnjak Šah • Štajerska kadetska liga Na prvem turnirju od Ptujčanov najboljši Svit Gomboši Mariborski organizatiorji so izpeljali prvi krog tradicionalne Štajerske kadetske lige za leto 2023/24. Med 92 udeleženci, od tega 72 fantov in 20 deklet, so odlično nastopili tudi štirje člani Šahovskega društva Ptuj, med katerimi je bil najboljši 8-letni Svit Gomboši, ki je v konkurenci U9 osvojil prvo mesto tako absolutno kot med fanti. Suit Gomboši V treh starostnih kategorijah so nastopili mladi od 9 do 15 let iz številnih šol iz Maribora in okolice, tudi iz Celja, Sl. Gradca, Sl. Konjic. Sl. Bistrice, Selnice, Poljčan, Kidričevega, Ptuja in drugod. Udeležba je bila za začetek dokaj solidna glede na to, da so številni med njimi pred dobrim tednom nastopili tudi na evropskem prvenstvu v hitrih disciplinah v Čatežu. Tako kot na omenjenem prvenstvu je bil od Ptujčanov tudi tokrat najboljši 8-letni Svit Gomboši, ki je v konkurenci do 9 let oddal le en remi in ob koncu osvojil prvo mesto tako v absolutni konkurenci kot med fanti. Njegov uspeh je dopolnila sestra dvojčica Zarja Gomboši, ki je osvojila tretje mesto, med dekleti pa je bila prva. V konkurenci do 12 let Ptujčani nismo imeli svojega predstavnika, zato pa sta bila zelo uspešna Allsa Beranič in Anej Zlatolas med 15-le-tniki. Oba sta osvojila po pet točk, ob tem pa je Alisa sedmemu mestu absolutno dodala še drugo mesto med dekleti. Tako so Ptujčani skupaj osvojili pet medalj, od tega 3 zlate, 1 srebrno in 1 bronasto. Rezultati: - U9 (20): 1. (2.) Svit Gomboši 6,5 (OŠ Breg) 6,5 točke (1. še med fanti), 2. (3.) Jakob Krajnc (OŠ Rada Robiča Limbuš) 6, 3. (1.) Zarja Gomboši (OŠ Breg)5(1.med dekleti)... - U12 (35): 1. (1.) Maksim Krajnc (OŠ Rada Robiča Limbuš) 6,5 točke, 2. (5.) Tit Zupančič (OŠ Jarenina) 6, 3. (3.) Aleksandr Konopatsky (OŠ Angela Besednjaka MB) 5 ... - U15 (37): 1. (3.) Kajetan Vaupot (OŠ Sl. Gradec) 7 točk, 2. (1.) Gašper Drevenšek (OŠ Angela Besednjaka MB) 5,5,3. (7.) Daniel Ringbauer (Avstrija) 5,5... 7. (12.) Allsa Beranič (OŠ Kidričevo) 5 (2. med dekleti)... 8. (9.) Anej Zlatolas (OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava) 5 (6. med fanti)... (poudarjeni šahisti in šahistke so člani ŠD Ptuj). NATO SP: uspešen nastop Francija Cirkvenčiča iz ŠD Destrnik V Portorožu je pred časom potekalo 33. svetovno šahovsko prvenstvo članic NATA. Prvič je bilo to prvenstvo v Sloveniji v organizaciji slovenske vojske. Pravico nastopa na NATO svetovnem prvenstvu ima vseh 31 držav, članic te organizacije, s po šestimi redno zaposlenimi v posameznih vojaških enotah oziroma upokojenimi. V Portorožu je sodelovalo 20 ekip s 116 udeleženci (111 šahistov in pet šahistk), med njimi tudi Slovenija, ki se je teh prvenstev udeleževala že prejšnja leta. Največ udeležencev, po 10, je bilo iz Italije, Nizozemske in ZDA (štirje iz omenjenih držav so nastopili pod zastavo NATO). Med šesterico Slovencev je bil tudi upokojeni uslužbenec slovenske vojske Franci Cirkvenčič iz Šahovskega društva Destrnik, ki je nastop opravil več kot odlično. V sedmih krogih mu je uspelo trikrat zmagati in dvakrat remizirati, dvakrat pa je moral podpisati poraz. S štirimi osvojenimi točkami je ob koncu osvojil 37. mesto, kar je 15 mest višje od začetne pozicije. Najvišje uvrščeni Slovenec je bil Igor Mestnek na 25. mestu, po začetnem ratingu najvišje uvrščeni Matjaž Pirš (13.) pa je zasedel šele 59. mesto. Med petimi šahistkami je bila najboljša velemojstrica iz Latvije Dana Reizniece-Osola, ki je s petimi osvojenimi točkami osvojila 15. mesto. Kako močno je bilo prvenstvo, pove podatek, da je prvi nosilec, velemojster Burak Firat iz Turčije, s 5,5 točke pristal šele na 6. mestu. Franci Cirkvenčič je dodal levji delež točk tudi v tričlanski ekipi, ki je med 20 ekipami osvojila dobro 10. mesto. Vrstni red posamezno: 1. (2.) Robert Stein (Nemčija) 6 točk, 2. (6.) Antasidus Pavlidis (Grčija) 6, 3. (3.) Ege Koksal (Turčija) 6 ... 25. (26.) Igor Mestnek 4,5 (najboljši Slovenec) ... 37. (52.) Franci Cirkvenčič 4 (drugi med Slovenci) .... Vrstni red ekip: 1. Nemčija, 2. ZDA, 3. Turčija, vse po 16 točk . 10. SLO 12 točk (Igor Mestnek 4,5, Franci Cirkvenčič 4, Matjaž Pirš 3,5) . Silva Razlag Nogomet • 2. SNL RAZPORED 13. KROGA, V PETEK OB 15.00: Gorica - Tabor Sežana; V SOBOTO OB 15.00: Kety Emmi&Impol Bistrica - TKK Tolmin, Fužinar Ravne - Primorje eMundia, Jadran Dekani - Rudar Velenje, Dravinja -Vitanest Bilje; V NEDELJO OB 15.00: Ilirija 1911 - Beltinci Klima Tratnjek, Nafta 1903 - Triglav Kranj; OB 17.00: Krka - Brinje Grosuplje. 3. SNL - vzhod RAZPORED 9. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Hajdina - Zavrč, Pod-vinci - Korotan Prevalje, Krško - Drava Ptuj, Koroška Dravograd -Avto Rajh Ljutomer; OB 17.30: Brežice 1919 Terme Čatež - Rače; OB 18.00: Premium Dobrovce - Šampion; V NEDELJO OB 15.00: Šmartno 1928 - ZASE Videm. Ženska liga 9. KROG: WFC Drava Ptuj - Nona Mura (v nedeljo ob 11.00 na Mestnem stadionu). Super liga MNZ Ptuj RAZPORED 7. KROGA, V NEDELJO OB 15.00: Gorišnica - Ormož, Markovci - Bukovci, Grajena ANpro - Boč Poljčane, Apače - Središče, Stojnci - Gerečja vas. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 7. KROGA, V SOBOTO OB 10.30: Skorba - Rogoznica; OB 15.00: Podlehnik - Makole Bar Miha, Pragersko - Tržec; V NEDELJO OB 15.00: Dornava Digitalpartner.si - Hajdoše. 2. liga MNZ Ptuj RAZPORED 7. KROGA, V SOBOTO OB 10.30: Zgornja Polskava - Cir-kulane; OB 15.00: Oplotnica Senčila Senica - Slovenja vas SMS sanacija, Leskovec - Polskava avtop. Grobelnik. Rokomet • NLB liga RAZPORED 6. KROGA, V PETEK OB 18.30: Trimo Trebnje - Urbanscape Loka; V SOBOTO OB 19.00: Koper - Jeruzalem Ormož, Škofljica - LL Grosist Slovan, Ljubljana - Slovenj Gradec, Riko Ribnica - Dobova; OB 20.15: Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje. Tekma SVIŠ Ivanč-na Gorica - Krka bo odigrana 18. 10. 1. B SRL (m) 6. KROG: Dol Tki Hrastnik - Velika Nedelja (v soboto ob 19.00). 2. SRL (m) 3. KROG: Drava Ptuj - Sevnica (v soboto ob 19.00). Futsal • 1. SFL RAZPORED 2. KROGA, V PETEK OB 20.00: Sevnica - The Nutrition Extrem, Oplast Kobarid - Dobovec, Bronx Škofije - Siliko Vrhnika; OB 20.30: Meteorplast Šic Bar - Dobrepolje. Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž) 1. KROG: ŽOK Ptuj - Benedikt (v soboto ob 17.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj). Konjeniški šport • Kasaške dirke v Ljutomeru V nedeljo, 15. 10., se zaključuje letošnja tekmovalna kasaška sezona v Ljutomeru. Organizator je za konec pripravil kar devet dirk (prva bo na sporedu ob 13. uri), med njimi dve spominski. Prva, v počastitev legendarnega tekmovalca Ludvika Slaviča, bo v dveh tekih osmerici omogočila nastop v finalu, ter druga, v spomin Vlada Plohla, ki bo obenem dirka državnega prvenstva dvoletnikov. Ob praznovanju 60-letnice ljutomerske srednje šole (GFML) se bo sedmerica nekdanjih dijakov pomerila za pokal gimnazije. Jože Mohorič, NŠ Planinski kotiček 11. Pohod po Slovenjegoriški planinski poti 28. 10. 2023 Planinsko društvo Ptuj v soboto, 28. 10., organizira 11. pohod po Slo-venjegoriški planinski poti. S pohodom začnemo v Termah Ptuj izpred grand hotela Primus, kjer je tudi prva kontrolna točka celotne SGPP in prva kontrolna točka tokratnega pohoda. S pohodom začnemo ob 8.30. Izpred grand hotela Primus nas bo pot vodila ob reki Dravi skozi staro mestno jedro Ptuja in naprej po Vičavski poti proti Orešju. Prečimo cesto in se povzpnemo na prvi greben Slovenskih goric. Z našo potjo bomo nadaljevali po vrhu slemena nad reko Dravo proti Hinče-vemu hribu in pod njim zagledali največje drevo v Sloveniji - Hinceje-vo sekvojo, ki se s svojimi 37 metri dviga proti nebu. Skozi jesensko obarvan gozd se bomo po gozdni cesti sprehodili do vinogradniško--sadjarske kmetije Breg, kjer bo druga kontrolna točka in čas za krajši postanek. Prilegel se bo prigrizek in čaj. Po počitku bomo nadaljevali med vinogradi in sadovnjaki po vse bolj razgledni poti in se počasi v hrib približali zelo razglednemu vrhu pri Polančevi kapeli (po domače Plančevi). Tukaj je tretja kontrolna točka. Sledi še pot po vrhu grebena skozi bukov gozd do gradu Vu-rberk oz. njegovih obnovljenih ostankov. Tudi tu bomo nagrajeni s čudovitim pogledom na Dravsko polje, Haloze v ozadju in Pohorje. Čaka nas še sestop do cilja in zadnje četrte kontrolne točke, ki je pri večnamenski dvorani Vurberk. Sledi podelitev jubilejnih značk, priznanj za večkratno udeležbo na organiziranem pohodu po SGPP. Sledi topla malica in druženje. Vrnitev na Ptuj in izhodišče bo organiziran z avtobusnim prevozom. Strošek pohoda je 20,00 € (topla malica, čaj, kartonček pohoda in prevoz). Prijavite se lahko na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do petka. Za večje skupine prosimo predhodno najavo. petek • 6. oktobra 2023 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 17 Ptuj • Program letošnjega Martinovanjaje znan Odštevamo do praznika vina Od tega tedna naprej v mestu diši po kostanjih. Jesen trka na vrata, mošt pa se spreminja v vino, kar napoveduje še eno pestro Martinovanje. Program letošnjega dogajanja na Ptuju je že znan. Foto: CG V mestu bo ponovno polno zanimivih dogodkov v sklopu Martinovanja, ki letos zapade na soboto, kar bo gotovo privabilo še več obiskovalcev kot sicer. Največji praznik vina je na Ptuju, v mestu z najstarejšo slovensko vinsko kletjo, vedno posebno doživetje. Tudi letos bo martinovo spremljalo okušanje najboljših vin, mošta in drugih kulinaričnih dobrot lokalnih ponudnikov v kombinaciji z dobro glasbo in pestrim kulturnim programom. »Martinova uvertura bo namenjena tistim, ki se želijo pripraviti na veliki praznik. Jesenska pot na Mestni Vrh vabi. Zgolj nekaj korakov od Ptuja si bodo udeleženci lahko še pred martinovim ogledali več kot sto let staro prešo in se podali na nezahteven pohod med vinogradi. Do 29. oktobra je možno spoznavati tudi mladostni pristop k vinski kulturi na festivalu Vino ni voda, ki ga organizira Klub ptujskih študentov,« nekaj začetnih dogodkov v sklopu letošnjega Martinova-nja predstavlja direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec. V petek, 10. novembra, organizirajo turistično vodenje, obarvano s tradicijo gojenja vinske trte na ptujskem območju. Glavno do- gajanje bo seveda dan kasneje, v soboto, 11. novembra, na mestni tržnici. Martinovo zabavo bodo že v popoldanskih urah popestrili Gin band ter Orleki. »Sodelovanje med Zavodom za turizem Ptuj in Orleki se je začelo v letošnjem poletju ob podpori Ptujske kleti, ko se je glasbena skupina odločila za novo upodobitev ponarodele pesmi Vinska trta, ki jo je leta 1833 spisal Anton Martin Slomšek. Orleki so za Vinsko trto posneli tudi videospot, v katerem so prikazane lepote krajine, kjer raste trta, in se poklonili njenemu avtorju, škofu Slomšku, in živim spomenikom slovenskega vinogradništva in vinarstva: Stari trti na mariborskem Lentu in najstarejšemu slovenskemu vinu, Zlati trti, ki ga skrbno varujejo v Ptujski kleti. Z vključitvijo posnetkov Ptuja v videospot Orlekov želimo še naprej graditi in pozicionira-ti Ptuj kot mesto vina in kulinarike v različnih medijskih pojavnostih,« še dodaja Tanja Srečkovič Bolšec. Tudi celoten kulturni sobotni program bo, razumljivo, vinsko obarvan. Začel se bo ob 10.30. Slavnostnemu odprtju Martinova-nja z županjo mestne občine Ptuj Nuško Gajšek bo sledila inavgura-cija novega princa karnevala ter vinske vinogradniške igre. Vse skupaj bo popestrila Martinova vinska tržnica in repete kotiček. Poskrbeli bodo tudi za najmlajše, na Martinčkovem ringarajanju, na katerem bodo izdelovali klopo-tec in se igrali stare igre. Dogajanje bodo sklenili v nedeljo, ko se bodo ponovno podali na Mestni Vrh, pri Stari preši pa bodo obiskovalci lahko poklepetali tudi s sedanjo vinsko kraljico. Na Zavodu za turizem Ptuj poudarjajo še, da martinovega brez spremljajoče ponudbe hrane in pijače ni, zato bodo marsikje v mestu postregli z martinovo pojedino in drugo kulinarično ponudbo, ki pritiče temu času. Jasno, brez de-gustacij vrhunskih vin in mošta pa tako ne gre. Dženana Kmetec Cirkulane • Pri Sv. Ani v čast najstarejši trti zbrani Potomka stare trte si je opomogla Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH) je že petnajsto leto zapored izvedlo trgatev pri Sveti Ani v Velikem Vrhu. Tam so leta 2007 posadili modro kavčino, potomko najstarejše vinske trte na svetu. Lani je trto napadala bolezen, zato grozdja niso trgali, letos pa sije že nekoliko opomogla. Prav zato so bili še toliko bolj veseli letošnjega pridelka. Po besedah Zvonka Arnečiča, predsednika DVSH in skrbnika trte, letos grozdja ni veliko, je pa zdravo in sladko. Skupno so nabrali nekaj manj kot pet kilogramov modre kavčine; pred leti je rekord znašal kar 26 kilogramov. Trgatev so s skupnimi močmi opravili cirkulan-ska županja Antonija Žumbar, Tilen Sedlak, vinski kralj Jeruzalemsko--Ormoških goric, in Edi Hojnik. »V prvi vrsti smo zadovoljni, da nam je uspelo potomko ohraniti pri življenju. Z njenim zdravstvenim stanjem smo trenutno zadovoljni, saj je pognala nekaj novih močnih mladik. Zaradi napada glive smo morali deblo razpoloviti, da smo lahko vse do sredice odstranili glivično obolenje. Sedaj ji dobro kaže,« je povedal Arnečič. Je pa letos bogato obrodilo 25 njenih hčera, na katerih je bilo skupno okoli 200 kilogramov grozdja. Tudi letos je nekaj vinogradnikov prineslo na dogodek svoj grozd potomke. Najtežji je tehtal dober kilogram, pridelal pa ga je Miran Milošič iz Slatine. Na trgatvi je sodelovalo okoli 40 bračev, zapeli so Veseljaki, člani Sekcije starih običajev Turističnega društva pa so pospravili klopotec. DVSH ima pri Sveti Ani tudi učni vinograd, v katerem je 400 trsov, vseh sort pa je več kot 40. Trgatev so opravili že pred dvema tedno- ma, v sode pa se je nateklo okoli 400 litrov belega vina. V novembru nameravajo organizirati tri delavnice, na katerih bodo analizirali letošnjo letino, ki bo marsikateremu kletarju v velik izziv. »Zaradi toplega vremena je mošt hitro vrel, kar je bilo nekoliko težje nadzorovati, zato pričakujemo več bolezni in morebitnih napak pri negi mladega vina,« je še dodal Amečič. Estera Korošec Foto: DVS Haloze Županja Antonija Žumbar in Zvonko Arnečič, predsednik DVS Haloze, na trgatvi potomke modre kavčine, na katero so okoliški vinogradniki prinesli tudi svoje grozde potomke. Ormož • Nagrada, plakete in priznanja dr. Karla Ozvalda Kristini Hekic poklon za življenjsko delo Aktiv ravnateljev izobraževalnih zavodov občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi je v Beli dvorani ormoške grajske pristave pripravil tradicionalno slovesnost ob svetovnem dnevu učiteljev. Na njej so se zaslužnim delavcem v vzgoji in izobraževanju zahvalili za njihov dosedanji trud. Kot je povedala predsednica komisije aktiva ravnateljev Simona Meško, sicer ravnateljica ormoškega vrtca, njihovi kolegi dobijo priznanja dr. Karla Ozvalda za 20, 30 in 40 let dela in tudi ob upokojitvi. Plakete prejmejo vzgojitelji in učitelji za izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju vzgoje in izobraževanja. Letos je prejemnic plaket sedem: to so Irena Blagovič in Marjana Ozmec, učiteljici iz OŠ Ormož, Matejka Majcen in Zdenka Miklašič, učiteljici iz OŠ Velika Nedelja, Lidija Mlinaric in Foto: aktiv ravnateljev Natalija Paušner, učiteljici iz OŠ Nagrajenci aktiva ravnateljev občin Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi ob letošnjem svetovnem dnevu učiteljev Miklavž pri Ormožu, in Nataša Gra-bovac, vzgojiteljica iz Vrtca Ormož. Najvišje priznanje - nagrada za življenjsko delo - pa je šlo tokrat v roke Kristine Hekic, z novim šolskim letom upokojene učiteljice na OŠ Sveti Tomaž. Poleg tega, da je večino svoje delovne dobe mlade učila matematiko in vodila razna tekmovanja iz matematike, vesele šole in logike, je več let vodila tudi šolsko hranilnico, bila mentorica bodočim učiteljem, vodila projekt Zdrave šole, sodelovala pri uvajanju fleksibilnega urnika in drugih aktivnostih na področju razvijanja sodobnih strategij učenja, tako na državni kot mednarodni ravni. Poleg vsega naštetega je Hekice-va ves čas dejavna tudi na humanitarnem področju, in to v okviru občinske Karitas, kjer je pomagala pri vzpostavitvi danes ustaljenega sofinanciranja šol v naravi učencem OŠ Sveti Tomaž in pridobivanju sredstev za šolske potrebščine za učence iz socialno šibkih družin. SD 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 13. oktobra 2023 Kidričevo • Razširili prostore krajevne knjižnice Foto: DPD Kidričevo Knjižnica je srce prosvetnega društva V Kidričevem so ponosni na razširjene in preurejene prostore krajevne knjižnice. Ta sicer v občini deluje že desetletja, leta 1997 sojo temeljito prenovili, a je z leti postala pretesna. Kulturniki so občino zaprosili za dodatne prostore. Pred letom in pol so knjižnico zaprli in se lotili temeljite prenove. S pomočjo občine so uredili dodatno nadstropje. Prostor je lično urejen, svetel in ravno dovolj velik za priložnostna srečanja. „Med obnovo so bila vrata knjižnice zaprta, knjige pa shranjene v škatlah. Najprej smo prebili strop, da smo namestili stopnice. Uredili smo elektro in druge instalacije, prostore prepleskali. V pritličju smo ohranili stare police, ki so kakovostno izdelane in služijo namenu že 25 let. Za nadstropje smo naročili nove v obliki zabojnikov, ki imajo tudi osvetlitev. Več let smo si prizadevali, da bi knjižnične prostore razširili, saj smo imeli knjige tudi v škatlah. Zdaj se nam je dolgoletna želja uresničila. Imamo 8.000 knjig, nemalo so nam jih podarili domačini, nekaj tudi ptujska knjižnica. Preden smo knjige razvrstili na police, smo naredili izbor, z usmeritvami so nam pomagale poklicne knjižničarke iz ptujske knjižnice. V pritličju imamo knjige za odrasle, v nadstropju pa otroško in mladinsko literaturo. Pri razvrščanju knjig nam je bila kot prostovoljka v veliko pomoč Lea Lukman, ki študira bibliotekarstvo v Ljubljani. Nepogrešljiva je bila tudi Andreja Emer-šič. Vsako knjigo smo imeli najmanj trikrat v rokah. Res se moram zahvaliti vsem prostovoljkam, ki so sodelovale, saj so opravile zelo veliko, neprecenljivo delo," je vidno zadovoljna ob novi pridobitvi - razširjeni knjižnici - povedala predsednica Delavsko-prosvetnega društva (DPD) Svoboda Kidričevo Majda Klemenčič Vodušek. Še Pavček je dejal: „Kako pa tukaj diši po knjigah" V novem delu knjižnice, zgornjem nadstropju, so police s knjigami in velika miza, namenjena Foto: DPD Kidričevo Novi del knjižnice je tudi ustvarjalni kotiček. Utrinek z odprtja: predsednica DPD Svoboda Kidričevo Majda Klemenčič Vodušek, župan Anton Leskovar in direktorica Knjižnice Ptuj Milena Do-beršek. Knjižnica Kidričevo je v bloku, kjer je bila nekoč občina, novi del je v nekdanji občinski sejni sobi. ustvarjanju. Družijo se lahko likovniki, Iiterati in drugi ustvarjalci. V podjetju Boxmark so sešili usnjene blazine, ki jih lahko položijo po tleh, služijo pa otrokom bodisi ob prebiranju knjig bodisi ob poslušanju pravIjic, ko bodo organizirali pravljične urice. „Zgornje nadstropje ni samo knjižnica, ampak prostor za druženje, gibanje, kovanje idej, kramljanje ... Naše društvo ima šest sekcij in nova knjižnica bo lahko osrednji prostor za druženje ustvarjalcev. Imamo likovno in literarno sekcijo, kreativne delavnice za odrasle, ustvarjalne za otroke, zgodovinsko sekcijo in knjižnico, ki je srce društva. V zgornjem prostoru knjižnice bomo lahko pripravljali razstave, prvo smo že naredili, to so risbice otrok. Ob sredah popoldan se srečujemo člani kreativnih delavnic za odrasle, imamo majhno kuhinjo in si lahko skuha- mo čaj. Malo ustvarjamo, veliko se pogovarjamo, kar je namen naših druženj. Prostor knjižnice bo služil za razstave, prve risbice smo že izobesili. Sodelujemo v bralni znački za odrasle, bralci se redno srečujemo. Vsekakor pričakujemo, da bo knjižnica zaživela, da bodo bralci radi zahajali k nam. Zavedamo se pomena knjig v dobi digitalizacije, ko nas bombardirajo z raznora-znimi za življenje nepotrebnimi stvarmi," je pojasnila predsednica Klemenčič Voduškova. Knjižnica Kidričevo je v preteklih 25 letih na literarnih večerih gostila številne goste, med njimi so bili Matjaž Pikalo, Tone Partljič, Ivan Sivec, pa tudi Tone Pavček, ki je po besedah Klemenčič Voduškove ob obisku dejal: „Kako pa tukaj diši po knjigah. Ostanite v tej obliki, kot ste. Te besede so nam živo ostale v spominu vse do danes." Ves teden v znamenju kulturnih dogodkov Kidričani so odprtje knjižnice zaznamovali s številnimi dogodki, ki so se zvrstili prvi teden v oktobru. Uradno odprtje je bilo v ponedeljek, 2. oktobra, ko so priredili pravljično urico z ustvarjanjem za vrtčevske otroke. Nastopil je kan-tavtor Jani Jančec Gianni. V torek je bila likovna delavnica za osnovnošolce z gostom ilustratorjem Pa-trikom Komljenovičem, v sredo pa srečanje odraslih likovnih ustvarjalcev, ko so kovali še ideje za naslednje leto, ko bodo organizirali 20. likovno kolonijo. V sredo so skozi interaktivna očala pokukali v taborišče Lazaret, ki je bilo na območju Kidričevega. Četrtkov popoldan je bil čisto sproščen, v knjižnici so si privoščili čajanko. V petek so izved- li literarno delavnico, ustvarjali so haiku, gost je bil Tomislav Kirbiš. Za glasbeni utrinek so poskrbeli Luka Gašparič ter Tim, Vito in Nik Mlina-rič. „Izvedli smo veliko dogodkov za različne generacije. Namen je bil privabiti krajane, da obiščejo knjižnico in se včlanijo. Vabimo vse, da se nam pridružijo: knjigoljubce, literarne, likovne in glasbene ustvarjalce, rokodelce, skratka, vse, ki jim je ustvarjanje Ijubo. Pri nas ne manjka ustvarjalnih delavnic, aktivnosti organiziramo tudi med počitnicami in prazniki. MIadi potrebujejo prostor, kjer se družijo in ustvarjajo, tudi ob knjigah, z risalnim papirjem, čopiči, beležkami," je povedala vodja likovne sekcije Aleksandra Vidovič, ki nov prostor knjižnice vidi tudi kot kreativnico, kjer bodo ustvariIi še veIiko Iepih zgodb. Mojca Zemljarič Vrata knjižnice so odprta vsak ponedeljek med 17. in 19. uro, v zimskem času med 16. in 18. uro. Knjižničarka je Ivanka Srpčič, izposoja knjig je na klasičen način, s kartončki. Člani imajo izkaznice, za otroke članarine nimajo, za odrasle je članarina pet evrov. „Pričakujemo, da bo knjižnico obiskalo čim več ljudi, četudi si ne bodo knjig izposodili. Vabljeni, da pridejo pogledat nove prostore ali pa se udeležijo dogodkov, ki jih bomo organizirali. Knjižnica bo prostor za pravljične urice, literarna srečanja in kreativne delavnice," je dejala predsednica DPD Svoboda Kidričevo Majda Klemenčič Vodušek. gorenje studio Središče ob Dravi • Spodbude za razvoj gospodarstva Do 1.000 evrov na upravičenca V središkem proračunu so na voljo sredstva, ki so namenjena podjetnikom s sedežem ali investicijami v občini Središče ob Dravi. Središki svetniki so v proračunu zagotovili sredstva za spodbujanje razvoja gospodarstva v občini. GIavni ciIj razpisa je spodbujanje investicij in drugih naIožb, ki bodo prispevaIe k razvoju podjetništva in obrti ter k dvigu konkurenčnosti in kakovosti podjetništva v občini, nanj pa Iahko kandidirajo že deIu-joča aIi novoustanovIjena podjetja in samostojni podjetniki. Skupaj je na voIjo 25.000 evrov, ki bodo razdeIjeni po treh kategorijah. Skupno 16.000 evrov bodo lahko dobiIi podjetniki za pomoč pri začetnih investicijah ter investicijah v razširjanje dejavnosti in razvoj, 8.000 za nova delovna mesta in sa-mozaposlovanje, 1.000 evrov pa za spodbujanje izobraževanja, uspo-sabIjanja in promocije na področju podjetništva. Najvišja dodeljena višina sredstev na upravičenca znaša 1.000 evrov. Poleg tega bo lahko občina podjetniku za stroške prijave na različne razpise primaknila največ 500 evrov, največ 1.000 evrov pa za inovacije. SD VELIKA TOVARNIŠKA ODPRODAJA Totalna odprodaja aparatov Gorenje in Hisense na Ptuju Bela tehnika, mali gospodinjski aparati, klimatske naprave in televizorji po NORIH cenah z IZJEMNIMI prihranki. Vabljeni na Ptuj, pričakujemo vas pred Qcentrom Ptuj, od četrtka 19. 10., do sobote, 21. 10., vsak dan med 9.00 in 19.00 uro. Pohitite, količine so omejene. si.gorenje.com Foto: SD petek • 13. oktobra 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Videm • Ribnik v Zgornji Pristavi izhodišče za izlet po Halozah Prvi izlet, ki pa zagotovo ne bo zadnji Obstaja že nešteto kolesarskih, pohodniških, planinskih poti po Halozah, toda člani Športnega društva Zgornja Pristava so sklenili, da na zemljevid zarišejo še dve. Označili so dve poti, ki ju je mogoče premagati tudi z otroškimi vozički, oziroma poti, ki nista prezahtevni niti za starejše občane. Ena vodi od ribnika v Zgornji Pristavi preko Gorce do ribnika Podlehnik, druga skozi Doleno na Janški Vrh. Kaj povezuje športnike s turizmom? Ljubezen do Haloz, pravi predsednik društva Miran Mari-nič. »Ne razmišljamo, da bi naše društvo preimenovali v turistično, želimo pa si, da naš športni park v Zgornji Pristavi zaživi, da postane izhodišča točka za pohodnike in kolesarje, da postane kraj druženja,« je dejal. Športno društvo, ki deluje v občini Videm, ima prostore na območju Podlehnika, med 100 člani pa je tudi nekaj Majšperčanov. Iz prvotne ljubiteljske povezanosti z igrami z žogo so prešli še na organizacijo rekreacije za starejše, na po-hodništvo in kolesarstvo. »Konec septembra smo organizirali prvi pohod, na vabilo pa se je odzvalo okrog 50 pohodnikov in župani vseh treh občin. V športnem parku smo se okrepčali z girpo in rogljički, ki so jih pripravile članice društva Kuhla, nato pa smo se povzpeli do prve točke - gostilne Svenšek. Čez Osterbergovo smo nadaljevali pot do viničarskega muzeja na Gorci, kjer so nas pričakali člani TD Podlehnik, nato pa smo se med razgledovanjem po haloški pokra- Foto: Mojca Vtič Predsednik SD Zgornja Pristava Miran Marinič ob informativni tabli pri ribniku, ki je izhodiščna točka za razi-V.SŽSŽ skovanje Haloz. Prvega izleta v organizaciji športnega društva se je udeležilo okrog 50 pohodnikov. Foto: SD Zgornja Pristava jini spustili do gostišča pri ribniku Podlehnik,« je nekajurni izlet povzel Marinič. Na osmih kilometrih so vstopili še v nekaj drugih kleti, kajti med pohodniki je bilo več haloških vinogradnikov, ob slovesu pa so si obljubili, da bodo takšen pohod še ponovili. »Priporočamo ga tudi drugim, vsakomur. Lahko je namreč pohod iz nahrbtnika, lahko vključuje različne ponudnike. Na pot se je mogoče odpraviti v lastni režiji, saj smo pot opremili s tablami, lahko vodeno,« je dodal predsednik. Kot omenjeno so se konec septembra pohodniki podali po novo označeni poti v Podlehnik, dru- ga vodi skozi Doleno in preko 40 ovinkov na Janški Vrh do imenitne razgledne točke, zagotavlja Ma-rinič. »Od tukaj se vidijo Dravska dolina, Ptujsko in Dravsko polje, Slovenske gorice, Pohorje. Je čudovit razgled in želimo si, da bi lahko na tej točki pod cerkvijo postavili razgledni daljnogled in klopco za počitek.« Nenavadne ideje za športno društvo? Nikakor, pravi predsednik. »Naše društvo ima prostore na vznožju Haloz in želimo si, da bi to lepoto, ki jo vidimo mi, ki kot športniki živimo z naravo, uzrli tudi drugi ter da bi spoznali bogato večtisočletno vinogradniško zgo- dovino Haloz. Ob vsem tem pa sem tudi sam ponosen, da sem Haložan, kajti Haložani so bili dobri in pošteni ljudje. Čeprav niso imeli veliko, bi še tisto zadnje delili s prišlekom,« je dejal. Športniki iz Zg,Pristave si želijo, da bi se turistični ponudniki med seboj povezali, povezovalna nit pa je lahko ravno šport oz. poho-dništvo in kolesarstvo. Želijo si tudi, da bi športni park opremili s sanitarijami, dodatnimi mizami in klopmi, morda še s kakšno dodatno ponudbo, da bi bilo ob ribniku v Zg,Prista-vi mogoče ponovno slišati življenje. Mojca Vtič Ptuj, Podravje • Zgodba življenja, kije en sam navdih Človek, ki nikoli ni prestar za šport Dokumentarec Tanje Kranjec, Marko Sluga, Nikoli prestar za šport, je na najboljši način zaključil letošnji festival Ptujskih zgodb Zavoda Tura - s še eno uspešno zgodbo iz našega okolja. Gre za zgodbo življenja z izjemno sporočilnostjo, daje odvisno le od nas samih, kako kakovostno ter neodvisno bomo živeli v jeseni življenja. Marko Sluga, 88-letni Ptujčan, ekonomist, pravnik, športnik, ljubitelj umetnosti z izjemno zbirko bi-dermajerskega pohištva in umetniških slik, je deloval po vsem svetu. Poslovno in s športom je praktično prepotoval ves svet. Od številnih službenih dogodkov se mu je najbolj vtisnil v spomin kongres na Havajih, kamor je potoval kot najboljši prodajalec v firmi in kjer se je povsem po naključju na teniškem igrišču srečal z Michaelom Dougla-som, s katerim sta celo malo igrala tenis. Živi sicer v Mariboru, a rad prihaja na Ptuj, malo na trening, malo na kakšen pogovor, srečanje. Zelo je navezan na svoje rojstno mesto. Stanovali so v stavbi sedanjega Muzikafeja. Oče je bil znani ptujski odvetnik, zaveden Slovenec, tudi ustanovitelj Šahovskega kluba Ptuj. Med vojno so Nemci družino izselili v Srbijo, kjer so preživeli pet let. Marko se s športom ukvarja že od mladosti. Njegova velika ljubezen pa je atletika, s katero se je začel ukvarjati že med študijem prava. Še posebej pa se ji posveča v svojem veteranskem obdobju. Je državni rekorder v skoku v višino v svoji kategoriji. Vmes se je sicer posvetil tenisu, bil je kapetan slo- venske veteranske ekipe ob osamosvojitvi, nekajkrat tudi veteranski državni prvak, v paru s Hrvatom Novakom pa tudi evropski prvak. V tenisu je bil aktiven od svojega 40. do 70. leta starosti. Ob vseh naslovih, medaljah, pokalih, ki jih je osvojil na državnih, balkanskih, evropskih in svetovnih prvenstvenih, Marko Sluga pravi, da mu največ pomenita zlata medalja svetovnega prvaka v skoku v višino na Finskem v letu 2022 in pokal za najboljšega atletskega veterana Balkana, ki ga je prejel prav tako v letu 2022, za katerega se sicer bori kar nekaj tisoč atletov veteranov v vseh kategorijah. To sta njegova športna ponosa. Vitalnost in zdravje ohranja ne samo s športom, gibanjem, temveč tudi z optimizmom. Vedno je bil optimist, to ga je naučila že mama. „Zdravi veterani ne obremenjujemo zdravstva," rad pove. Tudi mediji bi pri tem morali odigrati svojo vlogo. Naši mediji skorajda ne omenjajo veteranskega športa in njegovega pomena za zdravje. „Vsaka čast Štajerskemu tedniku, ki redno poroča o naših uspehih. Osrednji mediji o veteranskem športu ne poročajo. Delo že npr. 10 let ni poročalo o naših uspehih. Včasih je bilo drugače," še dodaja Marko Sluga. MG Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Marko Sluga, 88-letni Ptujčan, ekonomist, pravnik, športnik in zbiratelj z direktorjem PMPO Aleksandrom Lo-renčičem, ki je vodil pogovor ob predstavitvi dokumentarca Nikoli prestar za šport. S treninga na ptujskem stadionu „Moj cilj: pri devetdesetih doseči svetovni rekordI" „Starejši, kot sem, uspešnejši sem. V mladosti ni bilo tako. Kot mlad atlet sem bil slovenski prvak v skoku v višino, v deseteroboju, v jugoslovanskem merilu takih uspehov nisem imel, v svetovnem merilu pa me sploh ni bilo. Povsem drugače pa je sedaj, ko nastopam v veteranski atletiki, ko sem praktično v svetovnem vrhu, še posebej v skoku v višino. Pri 85 letih sem imel najboljši rezultat na svetu. To je veselje. Za športnika je vrhunec, če ti igrajo nacionalno himno. Zelo pomembno pa je tudi druženje, ker človek ni nikoli osamljen. Pri veteranih imam celo vrsto naslovov, od 70. leta naprej. Letos sem imel v zimskem času drugi najboljši rezultat na svetu, še vedno skačem 1,14 metra. Boljšije le Američan z rezultatom 1,15 metra. Mednarodna konkurencaje zelo močna, ker je veliko starih ljudi, ki trenirajo. Moj cilj je ostati na vrhu, predvsem v skoku v višino. Tudi v drugih disciplinah nisem slab. Skriti cilj pa je, če bi bil zdrav in dočakal 90. rojstni dan, da bi se približal ali celo izboljšal evropski rekord v skoku v višino, kije sedaj 1,10 m, štiri cm manj od tega, kar sedaj skačem. Če v formi v naslednjih letih ne bom padel preveč, je to dosegljivo. Tudi svetovni rekord ni tako nedosegljiv, dvoranski svetovni rekord je ta trenutek le 1,07 metra," je povedal Marko Sluga, ki gaje poneslo tudi v svet umetnosti. 20 Štajerski Za kratek čas petek • 13. oktobra 2023 CUZANJE SKALNJAK, ALPINUM KRAJ PRI VRHNIKI AM. FILM. IGRALKA (LINDSAY) JOHN NETTLES GRŠKA BOGINJA JUTRANJE ZARJE NAS ARHITEKT, UCENECJ.PLEČNIKA (EDVARD) NEAR EARTH ASTEROID ■RIBIŠKA ■ PODMETALKA QUINN VRSTA UGANKE VENO TÄUFER FALOT ŽLAHTNI PLIN (Ne) NEKDANJI SMUČAR KOSlR MLAKA RIMSKI POLIHISTOR KLAVDIJ SLEPI ENIGMATIK NIKELJ PREDHODNIK EVRA Ta bišon izvira iz Italije in je v podobni obliki obstajal že v antiki. Ime je dobil po severnoitalijanskem mestu Bologna, njegovi prvi opisi pa izvirajo iz 13. stoletja. Bil je najljubši pes Medičejcev. Ta živahni kužek je bil v veselje tudi ruski carici Katarini, cesarici Mariji Tereziji in madami Pompadour. Psički svoje lastnike razveseljujejo že samo s svojo prisotnostjo. Njegova dolga, mehka in kodrasta dlaka je čisto bela. Psi obeh spolov zrastejo od 25 do 30 cm in tehtajo od 2,5 do 4 kg. Njihova življenjska doba je nad 10 let. So veseli, živahni, šaljivi in pametni psi, čuječi in zelo prilagodljivi, ne da bi kar naprej lajali. Nimajo pretirane želje po gibanju, vendar se radi odpravijo na daljši sprehod. Lov na divjad zanje seveda ne pride v poštev. APIJ - graditelj prvega rimskega vodovoda, KERN, Vincenc - slovenski zdravnik, ki je uvedel sistematično cepljenje proti kozam v času epidemij 1798-1801, QUINN, Aidan - ameriški igralec Zavrč • Društvo gospodinj na vseh dogodkih v občini Gospodinje znajo (skoraj) vse Društvo gospodinj Zavrč je pred osmimi leti skoraj zamrlo. Takrat je vodenje prevzela Irena Kokot in dala društvu novi zagon ter energijo. Trenutno je vseh članic okoli 45, od tega je aktivnih nekaj manj kot polovica, v povprečju so stare med 60 in 70 let. Skozi vse leto izvajajo številne dejavnosti, sodelujejo na različnih dogodkih in se povezujejo z vsemi lokalnimi društvi. Pred dnevi so članice ob pomoči moških članov uspešno izpeljale tradicionalno trganje in ličkanje koruze. Zbrali so se pri eni izmed članic, kjer je bilo vzdušje zelo veselo in prijetno. Starejše članice so obujale spomine na stare čase, mladi pa so z velikim zanimanjem prisluhnili njihovim zgodbam. V društvu si namreč prizadevajo tudi za ohranjanje starih običajev in navad. Vsako leto aktivno sodelujejo pri prireditvah v okviru občinskega praznika. Letos so še posebej izstopale z lepo okrašeno stojnico, na kateri se je bohotilo razno pecivo. »Zelo dobro sodelujemo z vsemi društvi v občini in brez nas ne mine prav nobena prireditev. Največkrat poskrbimo za pogostitev obiskovalcev, spečemo pecivo, slanike, kruh, pomagamo pri postrežbi. Vse to nam je v veliko veselje in navdih. In zelo vesele smo, ko drugi ljudje pohvalijo naše izdelke,« je povedala Kokotova in dodala, da se v društveni sobi srečujejo vsak prvi torek v mesecu. Takrat je čas za ustvarjalne delavnice in sproščen pogovor. Letos so na primer barvale na platno in izdelovale rože iz krep papirja. V začetku leta so imele zanimivo delavnico kruha in pečenja pletenic. Zelo rade se udeležujejo dogodkov, razstav ali tekmovanj drugih društev žensk, kot so npr. luščenje koščic v Slovenji vasi in razna športna tekmovanja. Osrednji dogodek završkih gospodinj je t. i. projekt jabolko, ko se članice društev gospodinj med seboj pomerijo v peki jabolčnega zavitka. Izkušnje in znanje nabirajo tudi v okviru raznih strokovnih ekskurzij in pohodov. Estera Korošec Tedenski horoskop do 20. oktobra J OVEN (Il. S. - IQ. 4.) H K RAK " (Il. ó. - II. 7.) Foto: CG Članice Društva gospodinj Zavrč so letos ob občinskem prazniku pripravile bogato obloženo stojnico. Odločno si boste postavili cilje in se svojih meja tudi držali. Seveda pri svojem razmišljanju ne boste šli predaleč. Na delovnem mestu bo za vas čas, ko boste izkoristili določeno priložnost. Zdelo se bo, da se majhne reči svetijo kot zlato. Čas je, da se odpravite po nakupih. lev (IS. 7. - II. S.) Dinamika časa vam bo podarila izzive. Pri vsem tem vas bo spremljala prijetna energija. Postali boste zelo radovedni in odločili se boste in naredili korak ali dva. V ljubezni bo veliko radosti in harmonije. Točke usode se bodo odvijale tako, da bo od vsega korist. tj} DEVICA PgP (23.8. - 22.9.) Doma se počutite zelo dobro in prijetno. Še več, potrudili se boste in ustvarili prijetne in harmonične odnose. Tam, kjer je volja, je tudi pot. Pričakovati je novosti v pogledu varnosti in naredili boste pomembne korake v prihodnost. Pri ljubezni in Na delovnem mestu bo nad vami bdela vila kreativnih razsežnosti. Tako vas čakajo odlične iztočnice napredovanja. V komunikaciji boste postali bolj zvedavi in največ se boste naučili od ljudi, ki bodo prihajali v vaše življenje. Dinamična energija vam bo v samopomoč. ^Hf bik ^^¡tk (21.4. - 20.5.) Postali boste mnogo bolj radovedni in zvedavi. Privlačila vas bodo predvsem tista znanja, ki odstopajo in vam prinašajo neko zdravo ravnovesje. Odpravite se lahko na počitnice ali na krajši oddih. Sprostil vas bo že prosti vikend. Na delovnem mestu sledi finančni uspeh. DVOJČKA (Il. S. - IQ. ó.) Simbolizirani boste z dečkom s harfo in tako razigrano šli naprej po svoji poti. Pravzaprav vas prijetnosti čakajo na vseh področjih in ustvarjalno se lotite novosti. Še največ sreče imate v kreativnem delu in pri delu z otroki. Ljubezen: s srčnim izvoljencem se bosta zlila v eno. TEHTNICA (IS. 9. - IS. lQ.) Odločili se boste in tako sprejeli neke novosti. Sprva se bodo stvari odvijale drugače in tok novosti se bo nadaljeval. Veliko prijetnosti in sreče vas čaka pri komunikaciji. Vzemite v roke papir in si zapisujete občutke. Tisto, kar vas veseli, in tisto, kar vas bremeni. ŠKORPIJON (I4. lQ. - II. ll.) Nakazano je, da se vam bo skozi veliko okno usode nasmehnila sreča. Popolnoma od vas je odvisno, ali bo to za vas dobro ali ne. Zvezde harmonije bodo močno svetile v ljubezni in zavedajte se, da iz majhnega raste veliko. Ključno bo, da ozavestite, kaj vas bremeni. STRELEC (is. ll. - Il. ii.) svoji poti in pri ničemer ne Naredite lahko stvari tako, da imate od vsega korist. Počutili se boste ljubljeni in spoštovani. Nasvete boste tokrat stresali iz rokava in uživali v majhnih stvareh. Pri vsem tem bo veljalo postaviti zdrave meje! denarju vas čaka sreča. - KOZOROG (22.12. - 20.1.) Na delovnem mestu vas čaka premik, ki bo okrepil vašo samozavest. Zopet bo do izraza prišlo plezanje po statusni lestvici. Tokrat boste vi tisti, ki morate reči bobu bob. V ljubezni bo nekaj več tišine in pravilno je, da plešete po melodiji partnerja. Ne pozabite se odzvati klicu narave. VODNAR / (21.1. -18.2.) Nakazano je, da lahko v tem tednu z vsem svojim bistvom sledite osebni legendi. Jesenski večeri bodo primerni, da naredite obračune in da si stvari priznate. Pred seboj vendarle ne boste tajili. V ljubezni bodo stezice usode rožnate in iz majhnega raste veliko. RIBI (19.2. - 20.3.) Postaviti se boste morali zase in tako izkoristiti tistih sedem minut večnosti. Na krogu usode boste zelo visoko, a ne pričakujte preveč. Ugodnosti čakajo ljudi, ki so po naravi bolj študiozni. Ob večjem poslovnem projektu se boste najslajše smejali vi. Toda zgolj od sreče. petek • 13. oktobra 2023 Zanimivosti Štajerski 21 Slovenija, Podravje • Eksotične rastline iz tujih držav naj tam tudi ostanejo »Pristojni eno govorijo, drugo pa delajo« Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravega okolja je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) skupaj z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in drugimi organizacijami pozvalo k previdnosti pri prinašanju eksotičnih rastlin z različnih potovanj, saj lahko njihova semena in cvetovi, sadje ali zelenjava, vsebujejo škodljive snovi. Poudarjajo, da z zdravimi rastlinami varujemo tudi lastna življenja, zato odsvetujejo že omenjeni vnos kakršnihkoli eksotičnih rastlin, poleg tega pa svetujejo, da hodimo naokrog z odprtimi očmi in pristojnim inštitucijam prijavimo znake napada škodljivih rastlin in okužbe z njimi, o vsem tem pa ozaveščamo najmlajše. »Tudi v Sloveniji se že več let spopadamo z zelo nevarno boleznijo vinske trte - zlato trsno rumenico. Okužba se v vinogradih hitro širi in resno ogroža obstoj slovenskega vinogradništva. Pred kratkim se je v Sloveniji v rastlinjakih in na sadikah pojavil tudi nevarni virus rjave gr-bančavosti plodov paradižnika, zato je pri nakupu sadik potrebna velika previdnost.« Ni nadzora nad uvozom Sliši se lepo in prav, saj povedano daje občutek, da gre za urejeno področje, a je, kot pravi Irena Rotar iz ekološke iniciative Ekoci, vse prej kot tako. »Na tem področju je stanje zares porazno, pristojni namreč eno govorijo, drugo pa delajo. Ljudje prinašajo iz različnih krajev sveta rastline semena, ki se v našem okolju lahko obnašajo kot invazivne, z njimi vred se potencialno prenašajo tudi bolezni. Pregleda nad tem, kaj vse naročajo po spletu, ni, tudi ne nadzora inšpekcij nad spletnimi ponudniki eksotičnih rastlin, medtem ko so naši pridelovalci sadik dobro nadzorovani. Na kmetijskem ministrstvu se lotevajo le ukrepov za V Ekoci opozarjajo na nujnost ukrepov na poplavljenih območjih, ki jih je treba čim prej zarasti s travinjem in rastlinami, ki preprečujejo erozijo, kajti sicer se bodo na teh mestih razrasle invazivne rastline. mm Foto: Naša super hrana Delež semena lokalnih sort je tako u pridelavi kot na trgu izjemno majhen, zato se slovenski trg in kmetovalci večinoma oskrbujejo s semeni kmetijskih rastlin, ki so pridelana v drugih državah članicah EU ali se uvozijo iz tretjih držav. Premalo domačih semen Po podatkih MKGP pridelamo dovolj potrebnih količin semena le za setev konoplje, krmne ogrščice ter oljne repice. Pri strnih žitih s pridelavo semena prosa pokrijemo 75 odstotkov potreb, medtem ko pridelano domače seme ječmena, ovsa, tritikale, ajde in pšenice ne zadošča niti za polovico. Z domačo pridelavo semena koruze lahko posadimo le dva odstotka njiv, ki so namenjene pridelavi te poljščine, z doma pridelanim semenskim krompirjem pa pokrijemo le devet odstotkov slovenskih potreb. Površine za pridelavo semena zelenjadnic se zadnjih šest let gibljejo okoli štirih hektarjev, kar je za naše potrebe zelo malo. preprečevanje izraščanja invazivk, močno pa pogrešamo ukrepe za preprečevanje njihove rasti. Ne prepovedujejo vnosa tujerodnih rastlin, njihovega sajenja pa ne prepovedujejo niti na javnih površinah. Človek z zdravo kmečko pametjo bi se vprašal, zakaj neki sadijo tujerodne okrasne rastline in drevesa v parkih, namesto da bi tam stale lipe in druge domače sorte. Poleg tega ne podpirajo sodobnih metod sajenja, kot so semenske kroglice, ki so ena izmed rešitev za rast rastlin tam, kjer ni dovolj humusa, kot to prakticirajo že v mnogih državah sveta. Opozarjamo tudi na nujnost ukrepov na poplavljenih območjih, ki bi jih bilo treba čim prej zarasti s travinjem in rastlinami, ki preprečujejo erozijo. Kajti sicer se bodo na teh mestih razrasle invazivne rastline in erozija se bo povečala.« Semenske kroglice za preprečevanje erozije Glede semenskih kroglic na kmetijskem ministrstvu pravijo, da je nji- hova uporaba »smiselna šele takrat, ko bodo plazovi in usadi v gozdovih sanirani in bo s sanacijo odpravljena možnost plazenja tal«, s čimer pa se na Ekoci, kjer imajo dobre izkušnje s sejanjem semenskih kroglic na Krasu, nikakor ne strinjajo. »Semenske kroglice so namreč ena od metod za preprečevanje erozije in niso uporabne šele takrat, ko so tla že sanirana. Zato smo ministrstvu predlagali, da se posvetuje s tujimi in domačimi strokovnjaki, med njimi z dr. Ano Vovk, profesorico za fizično in regionalno geografijo na mariborski filozofski fakulteti.« Še eno od perečih vprašanj, s katerim se v Ekoci aktivno ukvarjajo, je semenska samooskrba. »Ker vemo, da brez semen ni hrane, se zavzemamo za čim več avtohtonih semen v državnih rezervah. Na kmetijsko ministrstvo smo tako naslovili vprašanje, koliko in katerih semen je letos v državnih rezervah, a dobili zelo splošen odgovor v slogu, da je delež semena lokalnih sort tako v pridelavi kot na trgu izjemno majhen ter da se slovenski trg in kmetovalci večinoma oskrbujejo s semeni, ki so pridelana v drugih državah članicah EU ali se uvozijo iz tretjih držav.« So pa na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS) v okviru programov javnih služb za leto 2023 pripravili prednostni izbor 30 lokalnih sort, ki so jih letos začeli razmnoževati na SPC Ptuj. Gre za izbor registriranih lokalnih sort, ki jih je dovoljeno tržiti v Sloveniji oziroma EU. Letos so na demonstracijski vrt posejali 94 izbranih lokalnih sort 35 vrst zelenjadnic, žit, krmnih rastlin in poljščin. Državni interes za več avtohtonih semen? Rotarjeva pa meni: »V semenski banki je 5.400 variacij avtohtonih semen, mi pa smo hoteli izvedeti, ali je v interesu države ta obseg povečati in koliko sort semen načrtujejo, da bo na našem trgu v prihodnjih petih letih, a teh odgovorov še nimamo. Obenem ne vidimo smisla v tem, da bi tuje semenarske hiše izvajale selekcijske poskuse na slovenskih tleh,« še dodaja, pri čemer ima v Foto: Osebni arhiv Irena Rotar: »Ljudje prinašajo iz različnih krajev sveta rastline semena, ki se v našem okolju lahko obnašajo kot invazivne, z njimi vred se potencialno prenašajo tudi bolezni. Pregleda nad tem, kaj vse naročajo po spletu, ni, tudi ne nadzora inšpekcij nad spletnimi ponudniki eksotičnih rastlin.« mislih zlasti srbsko podjetje Villager iz agroživilske skupine Agromarket, ki je leta 2019 kupilo Semenarno Ljubljana s prodajalnami Kalie in SPC Ptuj. Prodaja je takrat mnoge še posebej razburila zaradi ptujskega centra, ki je nacionalnega pomena za prehransko varnost, zato ga je država slednjič odkupila od enega največjih proizvajalcev in prodajalcev semen na Balkanu Dušana Mojsi-lovica ter ga po dolgih proceduralnih postopkih prenesla na KIS. Senka Dreu RAZIGRANA PROFESORICA KAJA HUMSKI S Fehtarji je sanjsko! ZAPRISEŽENA CELJANA TOMAŽ IN JAN LUKAČ Njuni srci gorita za nogomet DO USES ZALJUBLJENA KATARINA ČAS S fantomže živita skupaj Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 10. oktobra 2023 PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PETEK. 13. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Trgatev na Dominkovi domačiji 10:10 Koncert Komornega MPZ, 2015 11:40 Prifarski muzikantje na Ptuju 13:25 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Srečanje oktetov in malih vokalnih skupin 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Spravilo koruze, kot nekoč v Gorišnici 21:50 Astro - v živo 23:00 Video strani SOBOTA, 14. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Seja sveta Markovci 09:45 Utri p Ormoža 10:30 Ptujska kronika 11:00 Koncert ob 33-letnici Okteta Pesnica 12:40 Starpoint prodajno okno 13:50 Video strani 17:00 Starpoint prodajno okno 18:00 Srečanje oktetov in malih vokalnih skupin 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Revija pevskih zborov in drugih glasbenih zasedb 21:30 Mi za gasilce, Ormož 201S 1. del 23:00 Starpoint prodajno okno 00:00 Video strani NEDELJA. 15. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroška oddaja 09:00 Igre dobre volje v Hajdošah 11:00 Projekt, Jesen v Halozah 13:00 Maček Muri v ZUDV Domava 13:50 Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Domava 15:00 Spravilo koruze, kot nekoč v Gorišnici 16:00 Srečanje oktetov in malih vokalnih skupin 17:20 Mi za gasilce, Ormož 2015 20:00 Veseloigra - Prevare, 2015 21:30 Video strani PONEDELJEK. 16. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Praznik KS Pobrezje 09:40 Ptujska kronika 10:10 Utrip Ormoža 11:00 Mi za gasilce, Ormož 2015 l.del 12:20 Srečanje oktetov in malih vokalnih skupin 13:50 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Projekt, Jesen v Halozah 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Revija pevskih zborov in drugih glasbenih zasedb 21:30 Seja sveta Markovci 22:15 Starpoint prodajno okno 23:15 Video strani CAMPUS SAVA PTUJ Traspiii OLfVERA Po sledeh Oliverja 73. 70. 2023 ARENA CAMPUS SAVA PTUJ VSTOPNICE: PETROL, EVENTIM KAVARNA CAMPUS l DIETA S 4 ŽIVILI: mandarine, ' korenje, bučo in sladki krompir 16 STRANI RECEPTOV Brokoli na 7 načinov, sladice s slivami in breskvami, slani zavitki injesenski golaž 5 DNI IN 4 KG MANJ Oranžna deta: mandarine, korenje, buča in sladki krompir PETRA TAMTRE Slovenka, kije najhitreje pretekla vseh 6 velikih maratonov BOJANA IVANOVIC: ADIJO, PANIKA IN TESNOBA »Ves čas meje bilo strah, da bom umrla« Ali veš, da . ... opera že več kot 400 let vzbuja mešane občutke. Nekateri dramatično petje in prodorne glasove pevcev obožujejo, drugim pa niti malo ne ugajajo. Predstavljamo izvor in razvoj opernega petja ter njegov, oglušujoči vrhunec pod taktirko Richarda Wagnerja. j rreasiavijamo izvor in razvoj opernega petja ter njegov^^^^H, t?*' oglušujoči vrhunec pod taktirko Richarda Wagnerja. j / jas^Lj,' r j j Več v reviji History in na www.alivesda.si ^f^EM m? 1S y % /- iL MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE lnik.sl, tel. 02 749 34 16 ali mariana.plhl.r@radia4sdnik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO ^m KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. petek • 6. oktobra 2023 Oglasi in objave ŠtajerskiTEDmK 23 Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom ter nudimo kombi prevoze do 1,5 tone. Srečko Turk, Muretinci 44a. Tel. 031 733 1 12. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. KUPIM traktor in priključke. Tel. 041 540 364. PRODAM goveji hlevski gnoj. Tel. 051 714 451. PRODAM 30 arov koruze na rasti. Tel. 753 51 01. PRODAM sejalnico za žitarice IMT, tip 636, z diski, zelo malo rabljeno. Tel. 051 316 591. PRODAM odojke. Tel. 031 845 522. Odšel si tiho, brez slovesa, tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. SPOMIN 13. oktobra mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric, dedek in pradedek Janez Cafuta IZ DRAŽENCEV 82A, HAJDINA Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01_ UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26 www.ramainox.si. NEPREMIČNINE OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. PRODAMO - Ptuj, desna stran Drave, samostojna hiša (1976), skupne velikosti 176 m2, zemljišče 741 m2, vzdrževana. Cena: 178.000 EUR. ^ RF/MAX Kontakt: 041 391 003 ▼ poetovio ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio RAZNO n ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. IIŠŠ-*- www.roletarstvo-arnus.si PRODAM dva para skoraj novih športnih copat znamke Nike, številka 43. Tel. 040 703 540. Štajerski TEDNIK 02 788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj www.novareha.si Roua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. POPOLN TV- SPORED VAS OBVARUJE PRED NELJUBIMI PRESENEČENJI • 11- Naročite se na brezplačni telefonski številki 080 4321 ali na www.media24.si Naročite Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in posvetu. NAROČIL :ILNICA m Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. OSMRTNICA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi mož, oče, brat in dedek Vladimir Žižek KOKOLOVA ULICA 2 Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 16. 10. 2023, ob 14. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 12. uri. Svojci cvetje hvaležno odklanjamo. Žalujoči: tvoji najdražji Življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je le korak na poti k večnosti! OSMRTNICA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil Stanislav Erlač ZABOVCI 101 Od njega se bomo poslovili v petek, 13. 10. 2023, ob 16. uri, na markovskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 14. uri. Svojci sveče in cvetje hvaležno odklanjamo. Žalujoči: vsi tvoji Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni... OSMRTNICA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil naš dragi Mirko Jaušovec LANGUSOVA ULICA 13A Od njega se bomo poslovili v sredo, 18. 10. 2023, ob 14. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri. Pogreb bo v ožjem družinskem krogu. Žalujoči: vsi tvoji V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, le da korak se tvoj nič več ne sliši... ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka Stanislava Rakuša IZ CVETKOVCEV 33 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutkih slovesa izrekli sožalje, se od njega poslovili in ga pospremili k večnemu počitku. Hvala za darovane sveče in darove za svete maše ali kak drug namen. Hvala vsem, ki ga boste ohranjali v lepem spominu. Njegovi najdražji Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni... ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, brata, svaka, botra in strica Konrada Merca upokojenega voznika Čistega mesta Ptuj IZ PODLEHNIKA 27 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, DU Podlehnik, Združenju šoferjev in avtomehanikov Ptuj, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in Konrada pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter za izražena pisna in ustna sožalja. Hvala duhovnikom p. Jožetu Petku, p. Slavku Stermšku in p. Benjaminu Mlakarju, zdravstvenemu osebju Bolnice Ptuj, Maribor in Ljubljana za vso strokovno pomoč, voznikom reševalne službe Modmed, d. o. o., bivšim sodelavcem Čistega mesta Ptuj, pevcem za odpete žalostinke, glasbeniku za odigrano Tišino, gospodom za nošenje simbolov, govornici Zdenki Golub za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Mir. Posebna hvala sestri Mariji Pavejo in Marjeti, Aniti, Tamari, Gorazdu, Štefanu, Tilčki, Cvetku in Martinu, ki so mi stali ob strani. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žena Jožica, sestra, brat, svakinje, svak, nečaki in nečakinje z družinami 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 13. oktobra 2023 Cirkulane • Turistično društvo ohranja stare običaje Sv. Andraž • Prenos tradicionalnih znanj na najmlajše Veselo druženje ob ličkanju Jabolka pobirali malčki iz vrtca Turistično društvo (TD) Cirkulane si prizadeva z različnimi dogodki oživljati Park etnograf- Jesen je čas za spravilo pridelka, takrat pa sadjarji, ki jih je v občini kar precej, potrebujejo ske dediščine. veliko pridnih rok, da so sadeži pravočasno pobrani in spravljeni v skladišča. MmSmM Člani TD Cirkulane so prikazali, kako so naši dedje in babice ličkali koruzo. Eden izmed njih je tradicionalno kožuhanje oziroma ličkanje koruze ter pletenje koruznih storžev, ki so ga organizirali minulo soboto. To je bilo včasih v Halozah eno izmed pomembnejših jesenskih opravil. Člani društva so lepo pripravili in okrasili prostor pred več kot 200 let staro haloško cimprano hiško. Koruzo je za dogodek priskrbel Zvonko Bratušek, predsednik TD Cirkulane. Pomagat so prišle tudi članice društva gospodinj in delo je bilo ob pomoči pridnih rok hitro opravljeno. Prijetno druženje so z glasbo popestrili domači muzikan-ti. Po končanem delu se je druženje nadaljevalo ob pijači in jedači ter sproščenem klepetu. V društvu se že vrsto let trudijo ohranjati slovensko dediščino in stare običaje, ki so predvsem povezovali ljudi. Starejši člani društva se še dobro spomnijo, kako luštno je bilo včasih na kožu-hanju. Proti večeru so ljudje začeli prijahati k hiši in se posedli okoli kupa koruze. Z levico so prijeli vsak koruzni storž, z desnico pa strgali vse razen treh listov. Običajno so vezali po dva storža skupaj in jih metali na drugi kup. Povezano koruzo je mladina odnašala k latam kozolca, kje so jo obesili, da se je posušila. Ker je bilo zbrano tako mlado kot staro, je bilo vzdušje prijetno. Veliko so peli in pripovedo- OKNA, VRATA t -j GARAŽNA VRAgij www.naitors.si NAIŠORSD Tel.: OZ 741 13 80. Mob: 031 793 204 Gorišnica 1. Gorišnica Da bi tradicijo prenesli na najmlajše, so se v Vinogradniško--sadjarskem društvu Vitomarci odločili medse povabiti malčke iz vitomarškega vrtca. Popeljali so jih v sadovnjake kmetije Toš, kjer so si otroci skupaj z vzgojiteljicami najprej ogledali jablane, nato pa se lotili pobiranja jabolk in seveda poskušanja. Ugotovili so, da so jabolka različnih sort, barv in velikosti, ena bolj sladka od drugih, brez izjeme vsa pa slastna. V knjižici Nori na jabolka izbrane kakovosti, ki jo je izdalo kmetijsko ministrstvo, med drugim piše, da je slovensko podnebje naklonjeno prav jabolkom, saj rodovitna tla in velike temperaturne razlike med vročimi dnevi in hladnimi nočmi vplivajo na to, da so sadeži še posebej sladki in aromatični. So izredno koristna za naše zdravje. Malčki so izvedeli še, da jih je mogoče uživati različno pripravljena: bodisi surova, kuhana, pečena ali vložena. SD iMSil Foto: arhiv društva Jabolka so v sadovnjaku kmetije Toš pomagali pobirati tudi malcki iz vi-tomarškega vrtca. Foto: TD Cirkulane vali zgodbe, gospodarica pa je poskrbela za pogostitev. V Halozah so tradicionalno postregli ocvirkovko, zraven pa so pili jabolčnik. Dandanes se je kožuhanje ohranilo le še ponekod, največkrat v organizaciji raznih društev. EK Ko sem ¡M «X» ® 1°; 'iTrfaU še štango. Acestmsuettltepastapo * * * , . ,aW sem odpadal M««)»' . M «Uto občasno tasnda, ta se Vsajnantmme* „ „ » ,„ semenu lopatama 1 jJVot kup nesreče, so sen KersemugleM"^ M ntopoieofesecelo^^^ Poetu, te »sakemnottasmkupoie * * * naam le mo)a osebna tehtnica*" • • An ni i- ne uaqam, k. >> j Vsi osebte 9°»°"!°; ™ mC . mnenja. 00<>0<>000000000000<>0<>0<>0<>0<>0<>0<>0<^^ Nagradno turistično vprašanje ga vi Vinogradniki in vinarji bolj ali manj že vedo, kakšen bo letošnji vinski letnik, zagotovo pa specifičen glede na vse, s čimer je postreglo letošnje vreme. Poznavalci o novem letniku govorijo kot o bolj svežem letniku glede na letnik 2022, prijetnem pitnem vinu. Po količini pa naj bi ga bilo za 20 odstotkov manj. Že tradicionalno pa je trgatev potekala tudi na grajskem dvorišču, kjer rastejo modra kavčina, potomka najstarejše trte na svetu, ranfol in rumeni rivček. Zanjo že od leta 2012 skrbi mestni viničar Andrej Rebernišek. Med prvimi, ki vsako leto odreže-ta novi letnik, sta ptujska županja Nuška Gajšek in vinska kraljica Lucija Kramer. Letos so se pri grajski trgatvi ranfola in rumenega rivčka izkazali tudi najmlajši iz vrtca Ptuj. Zapel pa je Ptujski kvartet. Tudi letošnja trgatev modre kavčine je povezala v skupni pridelek MO Ptuj ter občini Videm in Destrnik. Združena vinska zgodba ima na steklenici tudi grbe vseh treh občin. V letu 2024 bo vsak župan prejel 24 steklenic tega protokolarnega vina. Turistična zveza Slovenije je mlade v starosti od 15 do 29 let povabila k sodelovanju na razpisu Avanture brez cenzure na temo zmanjševanja odpadne hrane na turistični prireditvi brez plastike v vašem kraju. Iščejo najboljši plakat (pingvin), brošuro s humorističnim pridihom na temo zmanjševanja odpadkov. S tem razpisom želijo v TZ Slovenije pridobiti serijo plakatov, ki jo bodo objavili v posebnem katalogu, s katerim bodo lahko na prireditvah in dogodkih promovirali trajnostno naravnane turistične prireditve brez odpadne hrane in odpadne plastike. Na razpisu lahko sodelujejo tudi skupine šol, fakultet, turističnih društev, zavodov in drugih, ki jih sestavljajo mladi v starosti od 15 do 29 let. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kaj pripoveduje turistična informativna razstava na mestni tržnici, da gre za Parzivala oz. razstavo Po poteh Parzivala in njegovih prednikov, bo prejel Branko Emeršič iz Trbovelj. V svetovni literarni zgodovini med najpomembnejša literarna dela prištevamo tudi Parzivala nemškega avtorja Wolframa von Eschenbacha. Osrednji lik je vitez Parzival, ki na poti iskanja svetega grala spoznava zakonitosti življenja in tudi kaj sveti gral dejansko je. Spoznanje o Bogu in svetem gralu Parzival doseže v deveti knjigi. Vsebina te knjige pa je umeščena v okolje današnje slovenske Štajerske. Na Parzivalovi poti se pojavijo konkretne lokacije današnjega Ptuja in okolice. Dejstva o eksklu-zivni avtentičnosti lokacij v povezavi na duhovno prebuditev, ki ga glavni protagonist epa Parzival tukaj doživi, za Ptuj in okolico predstavlja neprecenljivi zaklad. Danes sprašujemo, kdaj je bila med arheološkimi izkopavanji na Ptuju najdena rimska piščal - tibia, ki je ena najpomembnejših glasbenih arheoloških najdb na območju Slovenije. Stroka je ptujsko glasbeno zbirko razglasila za največjo v Sloveniji. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj (termalni park). Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 20. oktobra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj je bila med arheološkimi izkopavanji na Ptuju najdena rimska piščal - tibia? . . „ , Ime in priimek:.... Foto: Črtomir Goznik Modra kaučina ali potomka najstarejše trte na svetu raste na območju ptujskega gradu od leta 1994. Raste pa tudi Naslov:................ v nekaterih drugih občinah. Že nekaj let pa MO Ptuj ter občini Videm in Destrnik s pridelkom kletarijo skupaj. Davčna številka:. Šestdeset litrov ga je bilo letos. Na grajskem dvorišču pa dobro uspeva tudi ranfol, najstarejša vinska sorta na Kupon poš|jite aH piinesite na naS|OV: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3,2250 Ptuj. Slovenskem in rumeni rivček ali zlata trta, ki pa so jo letos prvič trgali najmlajši berači, otroci iz ptujskega Vrtca.