Političen list za slovenski narod.
Po po5tl prejeman Teljd: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V adinini8traciji prejeman veljA: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za eeti-t leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, veo na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznauila (inserati) se sprejemajo in velja tristopnapetit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pn večkratnem tiskanji se <!ena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredništTO je v Semeniški ulici h. it. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/»8- «ri popoludne.

V Ljubljani, v petek 11. julija 1884.
Letnik 3CII.
O Tolihii agitaciji.
iz Štajarskega, 10. julija.
Kakor znano je visoka vlada iz nam nepoznanih vzrokov že razpisane volitve v deželni zbor štajarski nenadoma za celi mesec odložila, ter s tem že skoro dovršeno volilno agitacijo neprimerno dolgo podaljšala. Za prebivalce, oziroma volilce je čas volilne agitacije sploh neprijeten, pri nas pa še posebno nadležen, ker se povsod Slovencem nasprotni mestjani in tržani, od kterih je večinoma kmetsko prebivalstvo v okolici odvisno, v volilno agitacijo za kmetske občine mešajo ter že itak zbegano ljudstvo še bolj begajo. Glavna gnjezda take nemčurske agitacije so mesta Maribor, Slov. Bistrica in Celje. Štajarski narodnjaki so tedaj vsled silne nemčurske agitacije tudi primorani, ljudstvo o volitvah podučiti, pred navideznimi prijatelji jih svariti ter jih opozarjati na može, ki so v resnici za njih blagor vneti in se vedno za-nje brigajo, ne samo za čas volitev. Tako je na obeh straneh agitacija postala jako živa. S ponosom lahko javno izrečemo, da se narodna stranka pri svoji agitaciji vedno le poštenih sredstev poslužuje, in pri vseh do zdaj obhajanih volilnih shodih tudi najhujši zagri-zenci še niso nič našli, kar bi mogli narodnjakom v tem oziru očitati. Volilni shodi v Slov. Bistrici, v Celji, v Podsredi, v Račjem, pri sv. Lovrenci v Slov. Goricah so bili sijajni brez najmanjšega nereda, le volilni shod pri sv. Martinu na Pohorji se je moral pred časom končati zarad nastalega nereda, kterega pa so, kakor se sploh govori in bo brez dvombe preiskava dokazala, nemčurski Bistričani provzročili, ker ne morejo pozabiti fijaška svojega volilnega shoda in ravno tako ponesrečenega zborovanja štajarskega „Fortschritts vereina".
Kakor je zdaj podoba, so narodnjaki v vseh volilnih okrajih na volitve pripravljeni in edini o bodočih kandidatih, ki bodo se kmalu objavili.
Nemčurji bodo menda resno protikandidate le v Mariborski, Breški in Slovengraški okolici postavili; pa še tukaj nimajo upanja, če jim kakošna slučajna okoliščina ne bi kde do zmage pomagala. To njih obupno stanje nam pa ob enem razjasnuje njihovo
strastno obnašanje, vsled kterega se ne sramujejo pri agitaciji tudi stalnih sredstev, kakoršnja so ovadbe, sumničenje zlasti duhovščine, in surova sila, ktere so se poslužili zadnjo nedeljo pri sv. Martinu na Pohorju. O njihovih kandidatih še ni nič gotovega slišati, pa toliko vendar smemo že zdaj reči, da se slobodno vsi poskrijejo pred narodnimi kandidati, ki so vsi možje, pred kterimi slobodno s ponosom vsaki Slovenec svoj klobuk vzdigne. Kedar bodo pri-občeni naši in znani nasprotni kandidati, bote dobili obširnej.še poročilo o njih.
O žgaiijarstvii.
(Dalje.)
V	Gothenburgu se je 1. 1864 osnovalo društvo z omejenim poroštvom, kteremu namen je bil pospeševati zmernost in nravnost; pokupilo je v mestu vsa privoljenja za točenje in ves dobiček oddajalo v mestno blagajno. Ker ni gledalo na dobiček, je lahko vse druge krčmarje spodrinilo, število krčem se je kmalu primerno zmanjšalo, v vseh se je tudi jed prodajala in najemniki so smeli le pri jedih in sladnih pijačah, nikakor pa ne pri žganji dobička iskati. Zategadelj jih ni motila skušnjava mladoletnim ali že pijanim osebam žganje prodajati. Mestna blagajna je dobila precej dohodkov in pijančevanje je pojemalo. Ta naprava se je tako priljubila, da se je razširila tudi po več druzih mestih na Švedskem in Norveškem.
V	severo-amerikanski državi Maine so bili pa še strožji. Leta 1851 so popolnem prepovedali prodajanje vpijanljivih pijač razen za zdravniške, kemične in mehanične namene; le državni uradniki so jih smeli prodajati in take pijače so se smele napravljati le za privatno vživanje posameznih ljudi. Le doma pridelano vino in ono iz sadja je bilo izvzeto. Prestop te prepovedi se je kaznoval z dvomesečnim zaporom in globo 1000 dolarjev. Še celo osebe, ki so se doma pijane zasledile, so se kaznovale s tridesetdnevnim zaporom.
Leta 1854 se je tudi v Massachusettcu uvedel podoben zakon. Ali vspeh je bil čisto drugačen;
ni pojenjalo ne prodajanje žganih pijač, ne število pijancev in zaprtih. Z zakonom so zavozili; neka komisija je svetovala, naj bo vino iz sadja in redko pivo prosto in naj se da občinam pravica privoljenje dajati. To se je zgodilo 1. 1875. Občinam se je dalo na voljo to pravico rabiti ali ne; v prvem slučaji so bile na gotovo tarifo navezane. Kdor sam ne vari, more predajati sladne pijače, vino iz sadja in lažja vina, ki pa ne smejo imeti več kakor 15% alkohola. Ce prodaja tako, da se le izven hiš pije, se mu ne sme čez 150 dolarjev davka naložiti; če se pa v hiši pije, ne čez 250 dolarjev; za točenje močnih vin in žganih pijač se mora plačati pa do 1000 dolarjev. Ob enem skrbi zakon za red v krčmah, za čisto pijačo, da se ne toči čez uro, da se ob enem dajo tudi jedila, da mladoletni, ženske, slaboumni itd. ne zahajajo v krčme.
V Maine veljd. še prepoved in menda jo večina odobruje. V več malih mestih in na kmetih se vpijanljive pijače ne prodajajo, v večjih mestih se pa saj očitno ne prodajajo. Skrivaj se že še prodajajo ali prav zelo tudi ne, ker porotniki tacega prodajalca ravno tako radi obsodijo, kakor tatu. Tudi v največ druzih sevoro-amerikanskih državah je prodajanje žganih pijač ali popolnem prepovedano ali pa na privoljenje navezano; v tem slučaji smejo večjidel občine privoljenje dajati ali jemati.
Na Angleškem so se v srednjem veku posebno trudili, da se je uvoz francoskega vina in ž njim tudi davek poviševal, in da je ljudstvo dobivalo zdravega žganja po zmerni ceni. Zakon je vravna-val ceno, posebno se je pazilo na pravično mero m kvarenje se je ojstro kaznovalo. Ni nam znano, da bi bila država kdaj naravnost postopala proti pijančevanju; samo ob nedeljah niso smele krčme biti odprte. Tisoč let je imela zatiranje pijančevanja le cerkev v rokah, ki je dobro opravljala to nalogo. V šestnajstem stoletji se je pa zakonodajalni duh spremenil. Knezi so se še trudili s pijačno trgovino poviševati svoje dohodke; tudi se je še poskušalo cene vravnavati ali pijančevanje se je vedno bolj širilo.
Leta 1552 se je vstanovilo, da mora vsak, kdor hoče točiti ale (pivo brez hmelja), in 1. 1554, kdor
LISTEK.
Šega in navada.
(Konec.)
Kam sem vendar včeraj zašel. Vprašati sem Vas hotel, kaj bo z našo dušo po smrti. Da je naša duša neumrjoča, da bo ona po smrti večno živela, mislila in želela, da je toraj po smrti še drugo življenje in drug svet, to ni le šega in navada, ampak gotova resnica, to je učil naš Zveličar sam, to so učili njegovi nasledniki, učeni in modri možje, to me je učil v gimnaziji ranjki, prezgodaj umrli dr. Janez Gogala, toraj tudi verujem. Ali bi ne bilo to žalostno, če bi človek ne imel upanja in trdne vere, ker se mu na svetu slabo godi, da se mu za posvetni trud in težave gori nad zvezdami spleta venec iz rajskih cvetlic? Obžalovanja vreden je ubogi človek, ki še vere v prihodnje življenje nima. Sv. vera je ubozemu trpinu zvezda, ki mu sije in ga spremlja po vseh tr-njevih potih zemeljskega bojevanja. Da, boj je naše
življenje. Boj za vsakdanji kruh in boj za slavno zmago v tem življenji in za pridobitev večnega raja v nebesih.
Kaj bi počeli ubogi Slovenci, ktere tarejo od vseh strani reve in nadloge, brez vere? Slabe letine zarad obilnega dežja, toče, trtne uši in visoki davki na eni, politični in verski sovražniki na drugi strani se vojskujejo že mnogo let s Slovenci. Tem našim nasprotnikom se je pridružil še tretji in ta je, medsebojni domač prepir, ki pospešuje prvima dvema boj in, če kmalo ne preneha, tudi pripomore do zmage. Večkrat sera že povdarjal, da se naj držimo slovenskih šeg in navad. Domač prepir jo tudi slovenska in sploh slovanska šega in navada, ali boljše bi rekel razvada, ktera Slovencem še nikdar ni nič koristila, teramanj zdaj, ko smo vendar nekoliko že priborili v dolgotrajnem narodnem boji, ko smo vendar že vzidali temelj narodni prihodnosti, narodnemu domu. Zidajmo naprej, toda složno in prijateljski podpirajmo eden druzega, da kmalo postavimo sme-reko s slovensko trobojnico vrh narodne hiše v znamenje, da smo dospeli z delom do vrhunca poslopja in da bomo potem delali tudi z lahka v notranjih
prostorih domačega doma. Ako bodo pa needinost, sebičnost in strankarstvo naši voditelji pri narodnem zidanji in podvzetji, se bo poslopje, če tudi že skoro do strehe dozidano, čez noč po nepričakovanem viharji podrlo in nad našo podrtijo bodo krokali le čuki in črni vrani. Opustimo šego in navado — domač prepir, rajši vpeljimo kako koristno in pametno navado med Slovence. Pa poreče kdo, zmiraj ena in tista pridiga o domačem prepiru v „Slovenci". Da, res pridiga. Bog da bi je ne bilo treba ne prejšnja leta, ne zdaj in ne nikoli več. Prepirajočim strankam priporočam basen o človeških udih in želodcu v blagohoten prevdarek.
Saj res, človeški želodec se drži tudi svoje pravice, šege in navade. Zdi se mi, kakor mlinar, ki melje žito. Pa tudi mlinarji ne meljejo vsi enako dobro in veliko. Želodec nekterih ljudi je navajen strašno veliko in pa dobrih jedi zmljeti. Lakota je najboljša kuharica. Pred jedjo želijo ljudje eden drugemu dober tek, a ne v tem smislu, ko ona gospa, ktero je njen mož pred zverinjakom stoječ vprašal, kaj bi rekla, ko bi se levinjak odprl in bi lev njega prijel. „Dober tek", bil je kratek odgovor ljuboz-
hoče točiti samo vino, imeti privoljenje; kdor se je preveč napil, je moral plačati šest sbillingov. Leta 1736 je pijančevanje tako strašno postalo, da je še celo neukretni parlament WalpoIov nastavil 20 sh. na gallono vsake žgane pijače in kdor je hotel dobiti privoljenje, da bi smel točiti manj kakor dve galloni, je moral plačati 50 funtov sterlingov. Ko bi se bilo dalo to izvršiti, bi bilo menda žganju od-klenkalo; ali ljudstvo se je zelo protivilo temu zakonu. Sicer se je res veliko manj žganih pijač popilo (I. 1735 — 5,394.000 gall., 1. 1737;pa samo 3,000.000 gall.). A kmalu se je skrivna prodaja na drobno tako razširila, da se je 1742. I. destiliralo 7,000.000 gall. Zdaj je palo zakonodajalstvo iz ene skrajnosti v drugo ; 1743. I. se je davek od 20 shillingov ponižal na en penny in privoljenje od 50 funtov sterlingov na 20 f. st., ali to ni ne zoper pijančevanje, ne zoper skrivno prodajo na drobno nič izdalo. Leta 1749 je bilo čez 4000 oseb zarad skrivnega prodajanja obsojenih in skrivnih žganjarij se je čez 17.000 naštelo.
Ker se je pregreha in protinravnost zelo množila, so v Londonu struno trje napeli. Londonski zdravniki so 1. 1750 konstatirali, da je 14.000 ljudi zarad žganja zbolelo. Tisti, ki so žganje kuhali, ga niso smeli na drobno razprodajati in tudi ne drugim prodajati, kakor tistim, ki so imeli privoljenje točiti. Če je kdo manj kot 20 sh. na pijači dolžan ostal, se ni mogel tožiti; mala prodaja je veljala le 10 f. st. in se je dovolila le hišnim posestnikom in meščanom. Kazni na skrivno prodajo so se povišale: za drugi prestop tri mesece zapora in palice, za tretji transportacija. Dve leti pozneje se je gospo-skam oblast za dovoljevanje krčem še bolj omejila in uvedeno je bilo strogo nadzorovanje žganjarij. Pijančevanje se vsled tega sicer ni iztrebilo ali zmanjšalo se je le.
Leta 1830 za vojvode Wellingtona se je dovolilo, da so smeli nekteri davkarski uradniki vsakemu, ki je nekaj malega plačal, dovoliti pivo prodajati. Ali med tem, ko se je pivo vedno bolj pridno srkalo, se žganjarstvo in pijančevanje ni zmanjšalo; devet desetin teh na novo dovoljenih pivoprodajalnic je skrivaj žganje točilo ter služilo igri in prostituciji. Ti nesrečni beershopi angleški ali kakor bi jim v Ljubljani rekli, kevdri, so se odpravili 1. 1869 in 1872. Nekoliko bolj srečen je bil Gladstone; leta 1860 je znižal davek na inostranska vina. Srednji stan se. je bolj poprijel lahkih vin ter s tem tudi trezneji postal, a reveži so ostali pri žganji.
Na Angleškem in Waleškem je čez pol milijona pijancev. Zarad pijanosti so jih zaprli 1. 1860 88.361, 1867 100.357, 1870 131.870 in 1875 203.989. Leta 1870 je bilo na vsem Angleškem 81,205.444 ljudi in 142.567 krčem. Leta 1861 je dobila Angleška od žganih pijač 20 milijonov dohodka, 1. 1881 pa 29 milijonov.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 11. julija.
Notranje dežele.
Prof. Sues8u se je sedaj posrečilo priti v d e-želni zbor, ker so židje po Leopoldstadtu vse svoje
nravne iu gmotne žile napeli, da so mu do znjage pripomogli. Kako bo pa drugo leto pri volitvi v državni zbor, je pa drugo vprašanje. Tedaj bo pritisnila druga garda, garda, ktero so letos od volilcev v deželni zbor še odganjali — petakarje namreč. Ako bi bili ti že letos zadobili volilno pravico za deželni zbor, profesor Suess bi ne bil več sedel, kamor so ga židje spravili, temveč nasprotni mu kandidat Bachmajer, ki je 368 glasov dobil, bi bil ondi. Da se bo ta sama na sebi za Dunaj neznatna številka bodoče leto pri državno-zborskih volitvah podvojila ali še celo potrojila, je tako gotovo, kakor bi bilo z žebljem pribito in tedaj bo za Suessa poslednja ura odbila njegovemu političnemu delovanju, ako si dotlej ne poišče kakega novega volilnega okraja.
Po Dolenji-Avstriji razprostirati jeli ste se h krati dve gibanji, ki fakcijoznemu liberalizmu prav nič dobrega ne obetate, pač pa mu prerokujete počasno in zgodpjo smrt, kteri bo zapadel vsled politične jetike, ki se ga prijema. Prvo gibanje pro-vzročujejo vedno krepkeje se naraščajoče kmetiške stranke, ki so se ondi porodile v političnem življenji. Po kmetih in po manjših mestih cele Do-lenje-Avstrije se čuti že njihov vpliv in le z veliko težavo posrečilo se je pri letošnjih volitvah še fakci-joznim liberalcem, da so zmagali. Kaj bo pa v bodočnosti, tega pa danes ne vedo povedati, le toliko jim je znano, da sami ne bodo nič več prišli na politično površje in se jim je to letos poslednjikrat posrečilo. Kakor kmetske stranke po deželi, tako raste antisemitizem (protižidovstvo) po Dunaji in drugod. To poslednje gibanje je pa v prestolnici našega cesarstva v najnovejšem času tako silno postalo, da bo treba vladi z njim računiti, da celo omejiti ga bo treba, da se no prevrne v anarhizem, s kterim si je nekoliko že v sorodu, vendar so pa Dunajski antisemiti še mnogo boljši od svojih tovarišev v Budapešti in po Ogerskih pokrajinah sploh. Da imajo tudi trdna tla pod saboj, kaže nam prizor pri poslednjih volitvah na Dunaji v Mariahilfu. Demokrati so v sporazumljenji z antisemiti postavili svojega kandidata. Kar čez noč pa antisemitom v glavo pade, da bi bilo vendar-le za-nje boljše, če bi lastnega kandidata imeli iu hajd plakate na zid. Vspeh je bil odmah tolikošen, da je njihov kandidat brez agitacije samo na priporočilo okoli 380 glasov, vjel, demokratični pa, za kterega se je na vso moč agitovalo blizo 560. Nekaj enacega prigodilo se je tudi na Landstrasse, kjer je tudi kar čez ^noč postavljeni kandidat blizo 270 glasov vjel. Če pomislimo, da je stranka antisemitov še le v plenicah, in ima že toliko vpliva in veljave, pač lahko rečemo, da ima svojo veliko bodočnost, s ktero bo vsak politik računati moral.
Česlii državni poslanec dr. Pr. Jef abek se je odpovedal mandatu v državni zbor.
Dosedanji deželni glavar Moravshi baron Vojteh Widmann izročil je svoje dostojanstvo 8. t. m. svojemu namestniku poslovivŠi se od deželnega odbora in njegovih članov. Mož je rekel, da ga visoka starost 80 let sili k pokoji, kterega si bo v tihi zasobnosti poiskal. Kakor smo poročali v sredo v telegramu z Dunaja, je za moravskega deželnega glavarja imenovan ritmajster grot Vetter.
Mogočen steber levičarjev bukovinski profesor, dr, Tomaszczuk, ni več kandidiral pri minolih volitvah v deželni zbor, kjer je poprej Kim-polunški okraj zastopal. Pač bi radi vedeli, kaj jo enega voditeljev fakcijozne levice, toliko in tako globoko v srce žalilo, da si ni več oglasil za mandat, kterega mu pa prostovoljno tudi niso hotli ponujati. Ako se ne motimo, se je Tomaščuku dozdevalo, da bi sramotno propadel, ako bi se ponujal za poslanca ter je zarad tega rajši v senci ostal. Mesto njega voljen je Kimpolniiški okrajni glavar J. Kohanovski.
Po ministerstvih v HudapeMu se delajo pri-n-ave na preosnovo parlamenta, o kteri se je že ansko leto večkrat govorilo in se je bila deloma že vlani sklenila, deloma pa se je sedaj po novih vo-
litvah bolj kot poprej kedaj pokazalo, da je taka preosnova silno potrebna. Najpoprej hočejo vkleniti nekoliko jako obširno in skoraj da popolnoma prosto tiskovno svobodo. Boj4 se namreč v vladnih krogih, da se propadla opozicija ne bo zlorabe tiska posluževala, s ktero misli prvemu ministru Tiszi tla spodkopati. Pred vsem drugim hočejo triletno dobo parlamentarnega življenja podaljšati za tri leta, da bo enako v Avstriji trajala šest let. Sicer pa v tem niso še edini, kajti nekaj, in med temi minister Trefbrt zahteva šest, drugi pet in nekteri pa le samo štiri leta. Tisza se ho menda tudi za štiriletno dobo oglasil. Enako bodo tudi zbornico plemenitašev pre-snovali. Do sedaj so imeli ondi vsi plemenitaši pravico sodelovati pri postavodajalstvu, odslej nadalje pa mislijo napraviti postavo, ki bo določevala, da je poleg plemskega pisma tudi še toliko in toliko posestva potrebno za lastnino dokazati, ako se hoče priti v gosposko zbornico. Poleg katoliških in pravoslavnih škofov dovolila se bo v enakem dostojanstvu stoječim načelnikom drugih veroizpovedanj pravica v gosposko zbornico imenovanim biti. Nasproti tem se bo pa ta pravica odvzela nadžupanom, namesto kterih bo vlada imenovala za ves čas življenja tje-kaj za državo zaslužene može. Tudi stare pravice indigenov (državljanov) se bodo preklicale. Kar se tiče tiskovnega zakona, žele, da bi se javno razža-Ijenje ne sodilo po porotnikih, temveč naj bi se ta zadeva izročila sodnikom; ravno tako naj zapadejo konfiskaciji časniki, ki se pečajo z razširjanjem sovraštva nasproti drugi narodnosti.
Na Erdeljskem v Kološu izhajajoči nEllenzek" prinaša poziv na volilce obeh opozicijskih strank, da naj napravijo na krono adreso, v kteri naj dokažejo, da je sedanji državni zbor na Ogerskem po krivici sestavljen. Dalje naj se nikdo ne vdeleži verifikacije poslanških volitev, konečno pa naj se vsak poslanec, ki se k opoziciji prišteva, odpov^ svojemu mandatu. Le tako, pravi ^Ellenzek", bodo prisilili Tiszo, da se bo odpovedal svojem dostojanstvu; kajti brez opozicije mu bo ravno tako malo mogoče vladati, kakor pa s pokaženim pariamentom, kakoršen bi po izstopu opozicije ostal.
Tnanje države.
„Narodni Listy" prinesli so iz Cetinja dopis, po kterem, če bi bil resničen in ne izmišljen, za kar so ga pa časniki, ki so z ministrom zunanjih zadev v dotiki, kar naravnost smatrali, bi morala še letos med Avstrijo in Črnogoro — vojska nastati. Knez Nikita in njegovi generali so se pritožili menda v pisanji na vse velevlasti zarad trdnjav, ki jih je Avstrija po Krivošiji in okoli Črnegore postavila, rekoč, da so tiste Crnigori nevarne in zahtevajo, naj bi se Avstrija prisilila, da jih mora podreti. Kakor dopisnik ve, je menda Angleška bila, ki je Črnogorcu tako misel navdihnila, ker bi rada, da bi se sošla konferenca, na kteri bi se sklenilo, da mora Avstrija iz Bosne in Hercegovine kopita pobrati. Da je novica povsem nepomenljiva je takoj razumno, ako se pomisli, da imajo Angleži, osobito pa Gladstone, ravno sedaj polno glavo bolj važnih skrbi, kakor je ona za Bosno in Hercegovino. Dalje pa pač ni treba misliti, da bo Nikita toliko nespameten in bo tako zahtevanje stavil na velevlasti, ker pač dobro ve, da je zanj najboljše, ako z Avstrijo lepo v prijaznosti živi, če tudi njenih trdnjav nič kaj lahko ne vidi. Bati se mu jih pa tudi ni treba, kajti lev ne lovi muh, da bi si lakoto z njimi tolažil.
(črnegore čaka velikanska preosnova, ktera se bo že letos pričela in bo v to najmanjšo toda. najhrabrejšo slovansko državo novo življenje prinesla. Knez Nikita bo vpeljal po vseh mestih in večjih krajih popolne narodne in meščanske šole; še letos bo vstanovil učiteljišče in tri nižje realke. Za oblast-nije se bo izdelal štatut, ki jim bo natančno določil področje ter bo uradnike razdelil v sodnijske, administrativne in finančne. Na vsake tri leta sklicala se bo narodna skupščina, ki bo imela posvetovalne pra-
nj i ve mlade ženske. Lejte take so ženske, ki nam rožice sade v življenje. Pa tudi moški so čudni pa-troni. Hudobni jeziki me sumičijo, da poznam debelega očeta, ki je se svojim sinom Jakobčkom po mestih potoval z namenom, da je v teh toliko časa ostal, dokler nista s sinom vsa jedila pojedla. Tako sta prišla v malo mestice. Ko sta v krčmi vse najboljše za jod pripravljene stvari povžila, reče oče pozno nekega večera sinu: „Jakobček! pojva spat, pojva. Vse sva pojedla, kar ima krčmar pri hiši. Jutri me zgodaj pokliči, da potujeva dalje in hitro v kakem drugem kraji kaj za zajutrek dobiva." Na vse zgodaj pokliče drugo jutro nadepolni sin očeta, rekoč: „Oče hitro vstanite; petelin je ravno zapel, dan se dela." „Kaj praviš, petelin; tedaj še nisva vsega pojedla. Ostaniva še toliko časa, da še petelina v želodec spraviva".
Lejte tudi moški svet ni ves po volji božji. So možakarji, kterim je želodec Bog. Vse hočejo pojesti in popiti. Nekter skop bogatin se samo zato ne oženi, ker ne privošči drugi osebi še grižljeja kruha ne. Ko bi kdo drug njegovo ženo in otroke redil, da, potem bi si izbral ženo. Požrešen človek je ka-
kor kobilica; vse poje in pospravi v želodec. Moški pa tudi radi pijo, žalibog mnogokrat še čez potrebo. V jedi in pijači nezmernega človeka osramoči neumna žival, ki nikoli preveč ne je in ne pije. Ne-zmernost v jedi in pijači je greh, pa tudi grda šega in navada, ktera onečasti vsacega Slovenca, bodi si že kmet ali gospod. Pijanosti se mora vsak poštenjak, kteremu je ljubo zdravje, čast in blagor, varovati, kakor gada, ki spravi človeka v krtovo deželo. Zakaj pijanec toliko ne pije, kar za vgašcnje žeje potrebuje. Ali pa naj bi le vodo, ktera je najboljša pijača pil, lahko tudi nekoliko čez potrebo, pa se ne bo vpijanil. Voda je najboljši lek za pijanost.
Pa pravijo „in vino veritas", ko vino človeka ob vso pamet pripravi, da so vede ko norec in toliko nespametnega in neresničnega govori. Kje bo toraj v vinu resnica ali še celo modrost? ])a ne bo ta latinski pregovor toraj neresničen, dodajmo mu še slovenskega: „Le pij pa pameti ne zapij!" Glejte, le za potrebo, da se oživi in pokrepča po trudapol-nem delu in nekoliko pozabi pozemeljske skrbi, naj pije človek božji dar — vinsko kapljico. Omikan in pameten mož pa ne pije le zmerno, marveč tudi
redno, ne enkrat z betom enkrat s pesom, danes vse, jutri nič.
Še hujša in grša je pijanost po žganji. To grdo šego in navado bodo morali povsod tudi na kmetih popustiti. Žganje škoduje še bolj, ko vino, našemu zdravju. Požge vsa mlinska orodja v želodcu, kteri potem ne more mljeti. Kdor začne žganje piti in te razvade ne opusti, se mi zdi, ko da bi se vragu zapisal, ki ga ne spusti iz krempljev. Ko bi moja beseda kaj veljala, bi jaz po Slovenskem in sploh povsod prepovedal žganje točiti in piti. Prestopke zoper mojo prepoved bi kaznoval strogo in neodpust-Ijivo. Mislim, da bi Slovenci radi in kmalo popustili to šego in navado. Država bi zaradi tega ne imela nikake škode pri davkih. Ljudstvo bi pilo tembolj druge, zdrave in koristne pijače, kakor pivo in vino, od kterih bi so dohodki na dacu zdatno pomnožili in pokrili gotovo, če že ne presegali zgubo davka od žganja. Kaj ne moj sv(H je moder in dober. Zna-biti ga bodo v merodajnih krogih sprejeli, samo če bodo brali mojo „šego in navado".
vice. Vstanovili se bode stalne vojske trije batalijoni z dotično kavalerijo in topništvom, ki bo opravljala vojaško službo v Nikšiči, Baru (Antivari) in Odsinji (Dulcigno). Ob vojsknem času se bodo pa iz teh vojakov napravili kadri za narodno vojsko.
Iz Mirna se poroča, da takega strahu pred kolero ljudje še nikdar no pomnijo, kakor se je sedaj Kima polastil. Tudi tedaj, ko je v minulih letih kolera po Laškem neusmiljeno divjala, se je ljudje niso toliko bali, kakor letos. Po Eimu je neki prazno in pusto, da človeka groza sprehaja. Otoka Sicilija in Sardinija odločila ste se popolnoma gledd prometa od suhe zemlje. Promet s parobrodi je prenehal, pošto prevažujejo zasobne ladije, ki morajo tudi zunaj mesta ostajati. Kakor priprostega naroda, polastil se je strah tudi poslancev, ki so se na vse štiri vetrove razpršili. Še toliko jih ni ostalo, da bi bila kamora v Eimu sklepčna, in so morali počitnice pričeti. Prav nič strahu pred kolero pa nima stari mi-nisterski predsednik Depretis; ta se je določno izrekel, če tudi ga starost opominja, da bi si poiskal hladne sence, da tako dolgo ne bo Eima zapustil, dokler se bo ondi še kolere bati.
FvancosTca vlada trdi, da so v Parizu letos ljudje tako zdravi, kljubu kolere, ktera v južnih mestih in vaseh okoli Toulona, Marseilla in sedaj tudi od Marseilla nekoliko ur severno ležečega Aixa (Eja) še silno mori in davi. Trgovinski minister Harison je rekel, da se je vse storilo, da se kolera ne bo razširjala, nemški dr. Koch, ki je kolero v Toulonu študiral, pa pravi, da se bo ona letos čez celo Evropo razprostrla, kakor leta 1865. Kdo bo vganil? Poročali smo tudi že, da misli Francoska na 14. t. m. napraviti naroden praznik na spomin ustanove prve republike. Ko je kolera nastala, so rekli, da vsled tega ne bo narodnega praznika. Trgovinski minister pa pravi, da pač ni nobenega vzroka, zakaj da bi ne obhajali praznika, kterega se bode svestno cela Francija vdeležila. In ravno zarad tega bi ga morali prepovedati ali pa ga vsaj prestaviti na ugodneji čas. Kako lahko se bo zgodilo, da se bo utihotapil tjekaj marsikdo iz okuženih pokrajin in bo po neokuženih zanesel kolero. — Predsednik ministerstva Ferry pravi, da bode Francoska od Kitajcev za svojo verolomnost zahtevala 250 milijonov frankov odškodnine in se bo za toliko časa nekaj kitajskih otokov polastila, dokler ji Kitaj ne izplača omenjene svote. Posebno na orožnico v Fouchlonu so Francozi slast dobili in se je mislijo pred vsem drugim polastiti. Da dobrega iz te najnovejše zmesi ne bo nič ne za Francoze ne za Kitajce, o tem je vsak prepričan; pač pak bo bodoča vojska, ki se je morebiti med obema narodoma že pričela, jako pospeševala kužne bolezni, ktere so v iztočni Aziji skoraj vse doma. Konečno bo nemški doktor Koch vendar-le prav imel, da se bo kolera letos po celi Evropi razširila.
Angleški, Eusom sovražni listi skoraj vsak dan pišejo, da Rusi v Asiji na nič druzega ne merijo, kakor preko Afganistana na zasedanje Indije. Euski listi, uradni in neuradni so si pa v tem vsi enaki, da krepko pobijajo angleško sumničenje, rekoč, da jim Indija še na misel ni. Opraviti so imeli le z roparskimi Turkmeni, ki so jim ovirali prosto trgovino. Sedaj, ko so jih vgnali v kozji rog, se ne bodo Eusi v nobene boje več spuščali in bodo vse svoje zanimanje edino le na razvoj trgovine obračali. Kar se pa naših srednje-azijaških homatij z Turčijo tiče, pravijo „Vedomosti", naj pa vendar Angleška že enkrat opusti grdo navado, da se vedno v tuje reči vtika, ki ji nič mari niso. To je menda vendar že sprevidla, da cel svet ni za to vstvarjen, da bi ga Angleška v svoje naselbine spremenila. Prav iz srca želimo, da bi se Eusija nikdar več ne nahajala v tako kritičnem položaji, kakor je bila v poslednji rusko-turški vojski, kamor je zašla pa Angleški zapeljivosti.
Aiufleiika in Turčija ste se glede Egipta tako pogodili, da je Turčija obljubila takoj 20,000 mož v Egipt postaviti, kakor hitro bo Mahdi s svojimi bandami egiptovske meje prekoračil. Obe skupaj ga mislite potem vsaka od ene strani prijeti. Kaj bo Mahdi na to rekel, je pa zopet drugo vprašanje. Kdaj da bote začeli, določila naj bo Angleška, kako da bote pa delali, določili bote dotični načrt skupno. Zapovednika bote imeli vsaka svojega, stroške bo pa menda Angleška sama plačala, kar je tudi popolnoma prav, da so to že naprej določili; kajti če bi se bili na Turčijo in njene obljube zanašali; bi ne bilo kmalo kaj. Turčija nima ne denarja, ne kredita. Angleži imajo pa še obojega zadosti.
Glede egiptovske bodočnosti imajo „Pe-tersburg. Včdomosti" z jako spretnega peresa članek, ki odločno povdarja, da skupna Evropa ne sme nikakor pripustiti, da bi se Egipt čez tri leta zopet sam sebi prepustil: ravno ako pa skupna Evropa tudi ne sme trpeti, da bi se obnilske dežele, kdaj kterikoli velesili priklopile, temveč morajo ostati nevtralna država, vsem velevlastim enako pristopna.
Severna Amerika poslala bo novega po-islanca na nemški cesarski dvor v Berolin. Novi za-.stopnik amerikanskih združenih držav je g. John Kasson, GO let star mož in jurist. V prejšnjih časih do leta 186J je bil za poslanca na Dunaji; vsled tega mu bodo nemške šego in jezik vžo dobro znane. V Berolinu in v krogih, kterim so amerikanske razmere dobro znano, dvomijo da bi bilo to imenovanje kaj boljše od prejšnega zastopnika g. Sargenta.
Izvirni dopisi.
Iz Gorice, 1. julija. {Quous(iue lahonstvo! Preustrojitev slov. političnega društva.) (Konec.) Glede na edini ta primer in dogodek pa se nam vsiljujejo jako razne misli. Tedaj tako daleč je dozorelo prijateljstvo neke vrste naših narodnjakov, da so nam dosegli od lahonstva za svojo pohlevnost in malomarnost toliko, da Slovenci ne bodo smeli več skoz Gorico zunaj takrat, kedar prinesejo polno mošnjo, da z nakupovanjem pri Lahih lahonstvo bogate in množe!
To imajo isti kolovodje za plačilo, ki hočejo opraviti vse. „z lepo", da drugim rodoljubom odsvetujejo od delovanja, ko se hočejo ti zbirati na posvetovanje, kako bi se vendar enkrat pričeli vdele-ževati volitev v goriško starešinstvo in obrtnijsko-kupčijsko zbornico. Namesto da bi narod v Goriškem mestu spodbujali za vsak mogoč korak v političnem delovanji, še sami razmer ne poznajo, in jim je moral letos občni shod pol. društva posebe ukazati, da naj vendar pogledajo, koliko slovenskih staršev in otrok živi v Goriškem mestu. Zakaj se vendar ne zganejo, da bi narod slovenski v Gorici v večera številu dobil meščanstvo?
Pa saj ni čudo; saj tudi pol. društvo „Sloga" ravno zarad mlačnosti dosedanjih načelnikov ne napreduje. Eavno zarad tega načelništva se narod prek in prek ne pridružuje društvu, in je poslednje še na niži nego na polovičarski stopinji. Mlačno in nesrečno delovanje ali bolje nedelovanje, v preteklosti, je krivo, da pol. društvo „Sloga" ostane mrtvo, kljubu temu, da šteje sedaj v odboru nekaj mož, kterih bi se narod brez kakih predsodkov v obče oklenil. Pa ime „Sloga" že zadostuje, da več nego pol dežele slovenskega dela naše pokrajine noče nič vedeti o tem društvu. Vsled tega bi se moralo društvo presnovati po potrebah in v prvi vrsti stopiti na delo pod drugim imenom in pod takim vodstvom, ki bi ne imelo nobenega ne osobnega ne političnega nasprotstva iz preteklosti. In kako smo ravno zdaj take prevstrojitve potrebni! Italijani so osnovali v Istri letos politično društvo, ki šteje na stotine udov, kteri plačujejo po 6 gld. društvenine na leto, in ta društvenina služi kot Judežev groš v poitalijančevanje slovenske dece. V Gorici so Lahi take namene brez političnega društva dosegli, vendar pa zagleda tudi tu kmalu ital. pol. društvo beli dan, potem se bo vršilo poitalijančevanje z javnim povdarjanjem, v tem ko so delali to doslej samo na tihem, po njih prvem političnem principu, ker Lahi ne razobešajo svojega delovanja, kakor seto pri nas na našo občo škodo godi vsled neke manije, s ktero je neči-mernost združena! Lahi v Gorici dobivajo vsote po dokladah tudi od Slovencev, ali te vsote rabijo za laško gledišče, za laške otročje vrte, za laške šole, in se pripravljajo, kako bodo na lastno roko akademijo naprajili za italijansko literaturo. Pa dovolj na to stran, ker je razvidno, da Slovenci v Gorici se morajo organizirati drugače, ako nočejo, da ne skipi lahonska predrznost do vrhunca, kteremu pa je že jako blizu. Novo politično društvo z vdeležbo vsega naroda, in potem bomo dalje govorili!
Iz Kremsa, 7. julija. {Volitve po mestih in trgih.) Ker si mi že dovolil, dragi „Slovejiec", prostorček za poročilo o dosedajnih volitvah, sprejmi tudi izvršitev volitve po mestih in trgih iz naše trde nemške kro-novine. Zanimivalo bo moje sporočevanje le nektere, toda kar človek obljubi, naj tudi izvrši.
Pri današnjih volitvah v deželni zbor za tukaj-šna braterna mesta Krems, Stein in Mautern bil je skoraj enoglasno izvoljen stari poslanec in župan Kremske občine advokat dr. Din s ti, mož liberalne stranke.
Kakor nam telegram naznanja, so bili izvoljeni za mestne okraje sledeči poslanci v niže-avstrijski deželni zbor.
Na Dunaji v prvem okraji: deželni odbornik Josip Nikola z 2003 glasovi. Obč. svetovalec dr. Gvido bar. Sommeruga dobil je 1902, Moriz baron K6nigswarter 1867, obč. svetovalec dr. Moriz Lederer 1784 in J. Matzenauer 1728 od 2510 oddanih glasov.
V	II. okraji: prof. Ed. Suess s 1078; protikandidat Em. Bachmajr odrinil jo je s 368 glasovi.
V	III. okraji: dr. Eaimund Grubl s 1264 glasovi; protikandidati Moriz Greli ostal je s 300 in Vetter z 270 glasovi v manjšini.
V	IV. okraji: okrajni predsednik "VVinkler pl. Forazest enoglasno.
V	V. okraji: Ea3p s 676; protikandidat Steu-del dobil je 416 glasov.
V	VL okraji: občni sovetnik Schiecter s 559 glasovi; za Fiegelna glasovalo jih je 378 in za tovarnarja Hetzerja 149.
V	Vn. okraji: Eiss skoraj enoglasno.
V	VIII. okraji: župan Uhl s 612 od 621 glasov; 9 jih je glasovalo za dr. Kronawettera.
V	IX. okraji: dr. Borške s 456 od 465 glasov. Nadalje se iz deželnih mest poračajo izvoljenci za mesta in trge.
Bruck ob Litvi, Hainburg in Schwechat: prof. dr. LuskandI s 332 od 354 oddanih glasov.
Baden, Modling, Perchtoltsdorf, Gumpolds-kirchen: Josip Schoffel s 526 od 543 glasov.
Wr. Neustadt: župan in državni poslanec Pockh z 275 glasovi.
Neukirchen, Pottendorf: dr. M a gg dobil je 266 od 426 glasov.
S t. Polten, Herzogenburg, Melk, Pochlarn: dr. Josef Ofner s 536 glasovi; protikandidat klerikalec o. Aquilin Eogner dobil je 156 glasov.
Waidhofen ob Ybsi, St. Peter, Seitenstetten, Amstetten, Ybbs, Scheibs: dr. baron P len ker z 419 glasov od 719 volilcev. Drugi glasovali so za Leopolda "\Vimmerja, tovarnarja za nakla v Eandeggu.
Korneuburg, Stockerau, Oberhollabrunn: Eu-dolf Furtmiiller s 412 od 446 volilcev.
Klosterneuburg: dr. Bauer izvoljen od 303, izmed 315 volilcev.
M i s t e 1 b a C h, Feldsberg, Poisdorf, Zistersdorf, Laa: prof. in državni poslanec Franc Eichter s 327 glasov izmed 333 volilcev.
Horn, Eggenburg, Eetz, Maissau, Langenlois: dr. Moriz ^Ve i ti o f dobil je 420 glasov od 476 volilcev.
Waidhofen ob Taji, Gross-Siegharts, Lit-schau, Zwettl, Weitra: dr. Josef Kopp s 558 glasovi. Prof. Aurelius Polzer, Schonererjev kandidat, vjel je 93 glasov.	J—a.
DomaČe novice.
{Obletnica.) Svet je dandanes poln svečanost. Današnji dan je sicer petek in popolno vsakdanji dan, a vendar je za nas in za Ljubljano imeniten dan.
11. julija 1883 se je obhajala 6001etniea, kar je Kranjska z Avstrijo združena delila dobro in zlo ter bila cesarski rodovini vedno zvesta.
11. julija 1883 je obletnica pohoda in obiskovanja Ljubljane in Kranjske ljubljenega Franca Jožefa, sedajnega cesarja in
11. julija 1883 je tudi obletnica, odkar je začel „Slovenec" izhajati kot dnevnik; od začetka sicer v manjši — poprejšnji obliki in po novem letu v sedanji veči. Bog pomagaj tudi še naprej.
{Buhovske spremenile v LjuhljansJci šJcofiji.) 0. g. Anton Nemec pride od sv. Trojice za kaplana v Trebnje; č. g. Janez Sakser pa iz Trebnjega za kurata na Goričico pri Mengšu.
(DuhovsJce spremembe v Lavantinshi škofiji.) 0. g. J. Marzidošek pride za kaplana k sv. Jakobu v slov. Goricah.
(Posvečcvanje hogoslovcev v LavantinsJci škofiji) bode se vršilo v Mariboru 16., 18. in 20. julija. Posvečeni bodo čč. gg. četrtoletniki: Andrej Fišer, Jožef Kostanjevec, Jožef Krajnc, Jernej Sta-buc, Matija S to ki as, Martin Stolz in tretjelet-nik č. g. Franc Kapler.
(Premil. škof Strosmajer) ne mara več za Slatino in nje kopeli, ker mu ondi nemški „schulvereia-ski" duh preseda, kakor „Slov. Gospodar" poroča. Nič manj kot „Schulverein" bodo pa morda odličnemu velikemu Jugoslovanu zoperni obilni madjaroni in madjarski Židi, ki se ondi od leta do leta čudovito množe.
{Profesor na spodnji gimnaziji v Kranji) postal je g. Jožef Hubad, do zdaj učitelj na privatni realki v VIII. okraju Dunajskem.
{f Gospod Franc vitez Gariboldi), c. kr. višje sodnije sovetnik v pokoju, je včeraj popoludno ob V.j3. uri umrl. Pred nekimi letmi poročil se je bil z vdovo Mauserjevo, rojeno Tonellovo.
{liazun ie zaprtih anarhistov) Železnikarja, Tume, Sturma, Dekvala, Kriegina, Breskvarja in Honigmanna ima jih menda c. kr. deželna sodnija
še petindvajset na nitki, ki jih bo po potrebi počasi na hladno spravila. Kakor čujerao, bila jo med temi ljudmi razširjena vest, da se bo svet še letos toliko presukal, da bodo tudi reveži zadosti denarja dobili, da bodo potem lahko dobro jedli in pili in da bodo morali tudi bogatini delati. Vzrok tako osmojenih možganov so bili pa neki socijali-stični spisi, ktere je tukajšnja zadruga od zunaj sprejemala in te menda celo v slovenskem jeziku. Za medsebojno znamenje imajo besedo „lulika", po kteri se spoznavajo.
{Bogoshmnstvo.) Sinoči prirojila sta dva vojaka v družbi dveh barab s tlečimi smodkami v cerkev pri sv. Jakobu, kjer se je druhal potem na glas smejala in iz vernikov ondi svojo pobožnost oprav-Ijajočih na jako pohujšljiv način norčevala. Ko raz-nzdance neka žena posvari, da naj vendar pomislijo, kje da so, se eden izmed njih odreže na ves glas: ,Molči k . . . Ko so ljudje nad škandalom, ki so ga brezbožniki na svetem kraji delali, vidno ne-voljni postali, je druhal krohotaje cerkev zapustila. Ali bodo res tudi v Ljubljani Dunajski časi nastali, da človek pred zasramovalci sv. vere še v hiši božji ne bode varen? Prav in dobro bi bilo, ko bi se razuzdani druhali prišlo na sled, in bi jih c. kr. deželna sodnija nekoliko na Zabjeku spostila, da bodo vedeli, zakaj da so v cerkvi škandal delali.
{Novega ^Brenceljna") tretja številka razposlala se je ravnokar naročnikom.
{Kranjski Šerik.) Piše se nam: Franc Vozel, doma iz Svetogorske fare, se je pred kakimi 2 ali 3 leti pritepel v Čemšeniško faro, slepil neko žensko, ktero je tudi preslepil, daje postala nezakonska mati. Nazadnje preslepil je priletno Mico Božič, imajočo denar. Nagovoril jo je, da je šel ž njo kupovat neko posestvo, češ, potem se bova pa vzela. Na potu grede, še ne četrt ure od njenega doma, ji vzame denar, kterega je imela pri sebi, okoli 350 gld., jo umori in vrže v strugo neke plitve vode. In ne bi jo bili našli, ako bi voda ne bila vsled nalivov na-rastla in trupla naprej odnesla. Kako se je vse zgodilo, bode natančneje pokazala sodnijska preiskava, kajti zločinec, ki je bil na sumu umora, se je že vdal in je že izročen pravici. Imenovani je grd pijanec, očiten pohujšljivec. Za cerkev mu ni bilo mar, pač pa za krčmo, kjer je v nekterih dneh od oro-panega denarja že 150 gld. zapravil v zvezi z neko drugo razuzdanko. Duhovščina Čemšeniška ga ni poznala, ker se ni nikdar oglasil. Tu je zopet žalosten zgled, kam zaide človek, ki se vdil pijančevanji in razuzdanosti.
{Strela ulila.) Iz Čemšenika se nam 10. t. m. piše: Kakor v Mengšu preteklo nedeljo, tako je tudi pretekli ponedeljek strela ubila SOletno deklico pri sv. Jurju pod Tabrom na Štajarskem. Pač nam te nesreče kličejo besede Jezusove v spomin: Cujte, ker ne veste ne ure ne dneva.
(Volilni shod) za Brežički okraj bo v nedeljo 20. t. m. na Planini v gostilni g. Gorišeka. Enak shod za Ptujski in Bistriški okraj bo pa v Makolah.
{Za železnico v Slatino) predlagale se bodo tri proge, izmed kterih se bo najboljša obdržala, in te so: Prva od Grobelna nad Šmarijo, druga po Bo-bovskem dolu, tretja pa iz Poličan. Ako se ne motimo, se bo komisija za poslednjo progo odločila, če tudi ni ravno nemogoče, da ne bi se ktera prvih dveh prog izbrala.
{Katoliško politično društvo v Konjicah) napravi v nedeljo popoludne ob 3. uri shod, pri kterem se bode obravnavalo o prihodnjih volitvah.
{Groma toča) potolkla je minolo nedeljo, ko je tudi v Ljubljani hotelo kar h krati vse ^doli" pasti, po Štajarskem, v Slovenjegraškem okraji po gornjem in spodnjem Doliču, Kozjaku, Paki in Tolstem vrhu.
" (Razpisana) je služba učitelja na c. kr. rudarski ljudski šoli v Idriji, z letno plačo 450 gld., 6 kvinkvenijami po 40 gld. in z letno aktivitetno do-klado po 90 gld., ki se pa ne bo v pokojnino vštela. Dotični učitelj je v X. razredu c. kr. državnih vrad-aikov, k^r inu pa ne daje nikake pravice do višje nego zgoraj doložene plače. Zahteva se učiteljska sposobnost za slovenski in nemški poduk, ter se bo dotičnik v prvem letu začasno na.stavil. Prošnje naj se polože v treh tednih pri c. k. rudarskem ravnateljstvu v Idriji.
Razne reci.
—	v Varaždinu so položiU temeljni kamen za kapelo „srbsko", t. j. grško-orijentalsko. — Ob enem se nam piše, da je te dni „gimnazijsko podporno društvo" imelo svoj občni zbor. Iz poročila se vidi, da je v pretočenem društvenem letu bilo dohodkov 385 gold. 39 kr., stroškov 193 gold. 74 kr., celokupno premoženje je 3234 gold. 74 kr., pristopilo je 20 udov z 41 gold.; slednjič se je izrekla zahvala gosp. ravnatelju Pongračiču in odborniku Dragonarju za njuno veliko skrb glede povzdige društva. Sklenilo se je tudi, da se, kakor druga leta, v gimnazijski cerkvi bere sv. maša za pokojne dobrotnike.
—	Orožnika je umoril glasovit konjski tat Hanisvoszky v Monasterzjski. Orožnik ga je namreč že več časa zasledoval in v nedeljo ponoči se mu je še le posrečilo, da ga je zasačil in vklenil. Kako da mu je bilo mogoče vklenjenemu orožnika umoriti, ni znano, pa čudno. ^Politik", po kteri novico posnamemo, nič ne pove; le toliko pravi, da je tat pobegnil.
—	Starinska vrednost. V Monakovem je nek meščan prodal starinarju nek prav star zvezek risarij za precejšno svoto 110 mark. Trgovcu z umetniškimi izdelki zdel se je zvezek več vreden in ga je od starinarja za 300 mark prevzel in ga je še tisti dan ponudil Monakovskemu umeteljniškemu kabinetu za okroglo svoto 8000 mark, ktere so mu ondi tudi brez ugovora izplačali. In vendar je tudi to še slepa cena za prodane umetnije, ki so vseskozi rokorisi slavnega umetnika Unike, ki jih je bil izdelal za bakroreze. Cenijo se na 40.000 mark in to od umetnikov, ki to reč razumejo.
—	V Toulonu posvetovali so se zdravniki o koleri in je nemški zdravnik dr. Koch svoje misli razglasil. On pravi, da se kolera po zraku ne more zatrositi ne razširiti, pač pa po vodi, mleku in sadji, vsled česar bakterije v prebavljalne dele (želodec in čreva) človeškega telesa pridejo. Posebno nevarni ste voda in sadje, po kterih se kolera zatrosi. Bakterije (gobice) se le na vlažnem zaplode in zaploda nobena suša več ne zamori. Zatoraj je treba perilo in obleko za kolero bolnih prav do dobrega presnažiti, najbolje pa še sožgati. Kakor mleko, ravno tako nevarne so vse z vodo zmešane alkoholne pijače, ktere pospešujejo zavretje. Opijum, pravi Koch, je še najboljši pripomoček proti koleri, če tudi takega pripomočka ni, ki bi vselej in zavestno pomagal.
Telegrami.
Temešvar, 10. julija. Reka Temeš izstopila je vsled obilnega deževja včeraj iz svoje struge in je že prav blizo mestnega zidovja segala. Prebivalcev se je vsled tega velik strah polastil. Voda je zopet upadla. V občini Metveš napravila je povodenj mnogo škode. Po celi okolici je povodenj silno veliko mrtvih rib popustila, ktere se sedaj na solncu parijo in neznansk smrad razširjajo.
Trnovo, 10. julija. Knez je otvoril sobranje. Konservativci in radikalci so se zje-dinili ter volili Karavelovega za predsednika v sobranji. Zankov se je odpovedal; Kara-velov jo dobil nalogo sostaviti novo minister-stvo.
Pariz, 10. julija. V Marseillu umrlo je včeraj zvečer do danes dopoludne do 10. ure 25 osob za kolero, v Toulonu pa 10, med temi je tudi prednica nun Sv. Mauriških.
Touion, 11. julija. Od včeraj dopoludne unn'la sta dva za kolero.
Marseille, 11. julija. Od včeraj dopoludne umrlo jih je 20 za kolero.
Aix, 11. julija. Za kolero umrla je ena osoba.
Nimes, 11. julija. Semkaj je došel iz Marsseilla za kolero bolan človek in je umrl.
London, 11. julija. Gladstone je rekel v zbornici poslancev, da se nadja, da bo finan-cijelna komisija egiptovske konference konec bodočega tedna skončala svoja dela. Dva dni pozneje pričela se bo pa prava konferenca. Komisija bo dela za konferenco tako natančno izgotovila, (hi poslednji ne bo potreba dolgih sej imeti.
Poslano.
G. Leopold Tratnik, pasar v Ljubljani, je za našo župnijsko cerkev prelepo veliko svetilnico v čistem romanskem slogu napravil. Delo je vseskozi prekrasno — prav mojstersko. Nadepolni domači umetnik bodi s tem vsestransko najtoplejšo priporočen.
Semič, dne 10. julija 1884.
A. Aleš, dekan.
Zahvala.
Njih prevzvišenost premi!, knezoškof Lavantin-ski J akob Maksimilijan darovali so 50 gold. za prenovljeni zvonik pri sv. Martinu v Eožni dolini, za kteri velikodušni dar jim najgorkejšo zahvalo izreka
cerkveno predstojništvo v Šmartnu v Rožni dolini. Tujci.
10.	julija.
Pri Maliči: Dratsch, Gosslcr, Weiss, Lob, Kloin, Halin, Supaneič in Oanath, trg. potovaiei, z Dunaja. — Josip Sclniei-der, trg. potovaleo, iz Budapešte. — Janez Portis, c. Is. vladni sovetnik, s soprogo, iz Benetk. — Dr. L. Cavalieri, mestni uradnik, s ličerjo, iz Trsta.
Pri Slonu: Ford. Czermak, o. k. podpolkovnik, z Dunaja.
—	Ernst Weger, knjigovodja, iz Botzna. — Marija Forainiti, posestnik, iz Trsta. — Karoiina Gattarni, posestniea, iz Trsta.
—	de Giseutti, gledišJSni posestnik, iz Pulja. — Janez Doin-ladio, zasebnik, iz II. Bistrice.
Pri Tavčarji: B. Steinberger, trgovec, iz Budapešte.
—	Josip Simon, zasebnik, iz Beichenburga.
Umrli so:
8.	julija. Tomaž Terček, dninar, 66 let. Karolinška zemlja št. 7, Marasmus.
9.	julija. Meta Mlakar, gostija, 78 let, Kibje ulice št. 7, poučni emphjrsem.
10.	julija. Ana Pelko, Sevljarjev hči, 1 leto, Poljanska cesta št. 17, jetika.
v bolnišnici:
8.	julija. Reza Puo, oevljarjeva žena, 53 let, (Poljanska cesta št. 42, podružnica) vsled raka.
9.	julija. Neža Pavkovie, gostija, 62 let, vsled raka.
Dunajska borza.
(Telegraficno poročilo.)
11.	julija.
Papirna renta po 100 gld.....80	gl. 35	kr
Sreberna ,.„„„. . . .	81	„	45	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	102	„	90	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	70	^
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	851	„	—	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	299	„	30	„
London.......121	„	85	„
Srebro.......—	„	—	„
Ces. cekini.......5	„	76	„
Francoski napoleond......•	9	„	67	„
Nemške marke......59	„	55	„
Od 9. julija.
Ogerska zlata renta 6% . . . .	122 „	10	„
„ „ 4% . . . .	91 „	10	„
„ papirna renta 5% . . .	88 „	15	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	107 „	50	„
„ Landerbanke.....100 „	30	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	539 „	—	„
„ državne železnice ....	317 „	—	„
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . .	216 „	60	„
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	125 „	25	„
„ „ „ „ 1860 . 500 „	134 „	75	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	168 „	75	„
........ 1864 . . 50 „	168 „	-	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	176 „	—	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23 „	—	„
Kudolfove srečke . . . . 10 „	18 „	75
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	107 „	70	„
„ „ Ferdinandove sev. ., . .	106 „	—	„
5^ štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104 „	50	„
Zur Congrua-Frage
des
katholischen Seelsorge-Cierus in Oesterreich
von
J. Martini,
Weltpriester.
Tretji pomnoženi in popravljeni natis.
416 strani v osmerki 1 gl. 50 kr., po pošti 10 kr. več.
Kakor je bilo pred nekaj dnevi v „Slovencu" naznanjeno, je spisatelj te knjige, izišle pod tujim imenom „Martini", preč. gosp. dr. Mišja, prihodnji škof Ljubljanski. — Prečastito duhovstvo Ljubljanske škofije zna toraj to delo na novo in bolj zanimati, kakor pred, dasiravno je vsebina sama vsega pozora vredna.
K naročevanju se priporoča
Katoliška Bukvama v Ljubljani. V Katoliški Bukvami v Ljubljani
se dobivajo podobice Matere Božje na lepem papirju, na kterih so natisnjene molitve, ki se po vsaki tihi sv. maši z mašnikom opravljajo.
100 podobic velj d 3 gl.
IzvFfitiil iiieil
(garantiran pitanec)
v plehastih škatijah po 5 kil (kila po 60 kr.), škatlja 30 kr.
se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
(0) Oroslavii Dolencu,
svečarji v Ljubljani.