PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Cena 650 lir - Leto XLI. št. 282 (12.314) Trst, nedelja, 15. decembra 198‘ J ! S o 2 c p s r-; ?= I I 5 M ■*: Z r-i n 2> Danes ob 9.30 v Kulturnem domu v Trstu občni zbor SKi Za zaščitni zakon, ki naj nam jamči pra\ .w in nemoten razvoj v vseh treh pokrajinah ■'j 9 -c c- l % s o BOGO SAMSA Današnji občni zbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze je dobil — nekoliko pričakovano, nekoliko pa ne — pomen protesta, glasnega poziva k razumu, proti starim, pa vedno novim, mračnim silam. Pričakovali smo, da bodo stvari z našim zaščitnim zakonom šle počasi, obotavljajoče se, pa vseeno naprej, ko je najprej v Trstu, nato pa v Rimu prišlo do eksplozije sovraštva, ki nima nobenega pravega razloga in ki je kot vsako sovraštvo slepo, nerazumno in za vse škodljivo. Kronika dogodkov je dobro znana >n je ne bomo v podrobnosti obnavljali: minister Vizzini je po nalogu Predsednika vlade izdeloval nekak o-snutek zaščitnega zakona, proti so se javno izrekli republikanci, tržaški dnevnik »II Piccolo« je pričel njemu lastno sovražno kampanjo, s katero obnavlja samo že razpadajočo Listo *a Trst in v njej skrajno desne in Slovencem sovražne tendence. Vse do sedaj znane informacije o ministrovem predosnutku so soglasne, da je bistveno slabši od zakonskega o-snutka, ki ga je pred nekaj leti izdelal podtajnik predsedstva vlade republikanec Campagna, v nekaterih ključnih postavkah slabši od zakonskega predloga KD in nikakor ne Predvideva enakosti, enake veljave slovenščine in italijanščine in torej tolikokrat obsojene in ozmerjane dvojezičnosti. Slovenci v Italiji smo izrekli svoj odločni »ne« takim sovražnim kampanjam in bo to vprašanje v ospredju današnjega občnega zbora Zveze, ki nosi z razvejano mrežo organiza-cij in svojo teritorialno razčlenjenostjo v treh pokrajinah, kjer Slovenci živimo, prav gotovo veliko odgovornost. V prvi vrsti gre za vprašanje desničnega sožitja, za kulturo sožitja in obveščanja italijanske javnosti, za Ustvarjanje takšnih odnosov, kot bi s* jih želeli in ki bi bila v korist Vsem. Gre pa tudi za dnevni boj za Uveljavljanje naših pravic, saj je tudi bitka okrog globalnega zaščitnega Zakona samo ena izmed etap daljše-Sa napora celotne slovenske narodnostne skupnosti. V ospredju je vprašanje enotnosti Vseh Slovencev, enotnosti v različnosti, ob upoštevanju idejnega in dru-Sačnega pluralizma, kar prihaja do izraza v enotni slovenski delegaciji, d-e uveljavljenem predstavništvu vseh Slovencev. Nič manj pa ni pomembna enotnost in sodelovanje »ljudi dobre Volje«; slovenskih in italijanskih, naprednih, demokratičnih ljudi, saj kot ogrožena narodnostna skupnost nismo osamljeni in lahko računamo na aktivno podporo italijanske demokratične javnosti. Seveda pomeni občni zbor organizacije tudi razpravo o notranjih vprašanjih, o napredku članic (med njimi sta tudi Primorski dnevnik in a-gencija Alpe-Adria), o izrednem bogatem procesu osveščanja v videmski pokrajini in končno o organizacijski utrditvi in krepitvi zveze same. Razpravljali bomo o rasti kulture in kulturnih ustanov, o gospodarstvu kot temelju našega razvoja in prispevku k skupnemu razvoju področja, kjer živimo in delamo. O športu in športnih organizacijah in še zlasti o mladih ljudeh, ki se vključujejo v to delo z vsem bogastvom novih pogledov in originalnimi prijemi, pa če so tudi včasih nekoliko tvegani in drzni, kot se to za mlade ljudi spodobi. Občni zbor SKGZ je torej delovni praznik žive organizacije, ki odraža delo in boj narodnostne skupnosti, ki se v težkih pogojih bori za svoj boljši jutri. Zanikane napovedi o povračilu davčnega grabeža SPORI MED GOSPODARSKIMI MINISTRI 0 ZMANJŠANJU DAVČNEGA PRITISKA RIM — Povračilo »fiscal drag«, je torej samo želja. O tem, da naj bi bilo obdavčenje plač januarja nižje za približno 110 tisoč lir, ni še nobenega sklepa. Med finančnimi ministri je v teku ostra polemika, ukrep pa, ki so ga v petek vztrajno napovedovali, je še vedno zelo oddaljen, kar seveda razburja še. zlasti sindikate. Zadeva je izbruhnila včeraj na vladni seji. Ob koncu seje je namreč Goria kategorično demantiral možnost, da bi bile plače odvisnih delavcev v januarju »težje« za približno 110 tisoč lir. »To je izven vsake stvarnosti in ne bi hotel, da bi ljudje v dobri veri že vnaprej potrošili ta denar,« je dejal Goria. Po mnenju zakladnega ministra toréj govorice o dogovoru med vlado in sindikati o zmanjšanju davčnega pritiska niso resnične, ampak bodo ustrezne odločitve sprejeli šele potem, ko bo dosežen sporazum med delodajalci in sindikati o ceni dela in seveda, če bo ta sporazum vseboval vnaprej določene zneske in bo osnovan na postopku, ki naj bi ga izdelali v sodelovanju z vlado. Drugačnega mnenja je minister za delo De Michelis, ki sicer priznava, da gre za »izmišljotine časopisov«, vendar pa poudarja, da se bodo finančni ministri sestali v ponedeljek in izdelali podrobnosti o zmanjšanju davčnega pritiska. Seveda tudi minister za delo povezuje odločitev z dogovorom o ceni dela. Finančni minister Vi-sentini pa trdi, da dogovora niso sprejeli pravočasno in je torej mogoče sedaj govoriti samo o odbitkih za leto 1986. Sindikati so seveda takoj razburjeno reagirali. Pomožni generalni tajnik CGIL Del Turco pravi, da sporazum za državne uslužbence že obstaja. Sindikati so pripravljeni sprejeti enako besedilo dogovora tudi z zvezo industrijcev. »V torek bi torej morali biti dani pogoji, da bi vlada lahko izpolnila svoje obveze, če pa minister Goria misli, da mora biti Confindustria razsodnik za spoštovanje vladnih obvez, pomeni, da je njegovo mnenje o vlogi države zelo skromno,« je dejal Del Turco. G. R. Po trditvi, da vlada deluje z upočasnjenim tempom De Mita previdno odgovoril na kritike predsednika vlade RIM — Kdor je pričakoval, da bo De Mita ostro odgovoril predsedniku vlade Craxiju, je bil nedvomno razočaran po koncu poročila, ki ga je vsedržavni tajnik Krščanske demokracije podal na včerajšnjem zasedanju strankinega vsedržavnega sveta. Vendar pa ob robu razprave ni manjkalo polemik s socialističnim tajnikom. Tako je Gargani, eden najtesnejših sodelavcev tajnika KD dejal, da De Mita ni odgovarjal Craxiju samo zato, »ker ni bilo treba ničesar odgovarjati.« »Stranka — je dodal — razmišlja o notranjih vprašanjih pred kongresom, brez zunanjih deviacij. Vsakdo bi moral misliti predvsem na to, da dela, kajti sicer bi besede lahko res postale prazne marnje.« De Mita pa je bil nekoliko bolj pomirjevalen; ko je izmenjal nekaj besed s časnikarji se je obregnil ob Craxijeve besede, češ da v vladi motor »poganja počasi«, je slikovito dejal: »poganja počasi, vendar pa vozi«. Vendar pa je kljub vsemu, čeprav posredno, de-mokristjanski tajnik usmeril nekaj puščic proti predsedniku vlade. »Potreba, ki jo vsi občutimo in na katero je treba pač odgovoriti je vprašanje upravljivosti,« je dejal. De Mita je še dodal, ne da bi prikrival namig na socialistično stranko, da hočejo nekateri od znotraj odgovarjati na strukturo oblasti: »Z zasedbo oblastvenih pozicij se pripravljajo na drugačno razporeditev volivcev in na dnigačna zavezništva«. Za vo- ditelja demokristjanov je to seveda nesprejemljivo. Obstaja torej še drugi način, značilen za človeka, ki »se skuša na drugačen način spoprijeti s problemi in jih reševati.« Treba je torej postaviti predlog »možne vlade, ki bi združevala potrebna soglasja za odgovor na nove probleme,« ki jih zastavljajo spremembe v sedanji družbi. To je torej strateška linija Krščanske demokracije. De Mita torej ni izrekel Craxijevega imena; pač pa si drugi demokristjanski voditelji niso pomišljali. Tako je načelnik demokristjanske skupine v poslanski zbornici Virginio Rognoni dejal, da misli, da Krščanska demokracija ni prinesla v politično vodstvo v državi nobenih elementov destabilizacije, če destabilizacija obstaja, »prihaja torej od drugod«. Drugi načelnik parlamentarne skupine, senator Mancino, pa je še zaostril stališče: »Če je torej potrjena veljavnost pet-strankarske koalicije, kot to trdi Craxi, je treba pač misliti na njeno okrepitev in ne na klestenje ' po njej z desne in z leve.« Forlanijev privrženec Prandini pa se je vprašal, iz katerih nejasnih razlogov sta se preverjanje v juliju in polovična kriza v septembru zaključili z zamrznitvijo in pri tem je pozabil, da je bil prav voditelj njegove struje največji zagovornik take rešitve. G. R. Z včerajšnje seje vlade Priznanje socialnih delavk RIM — Vlada je Tia včerajšnji seji sprejela sklep o začasni u-pravi do 31, januarja, ker parlament do konca leta ne bo odobril finančnega zakona in z njim povezanega državnega proračuna. Na seji je vlada sprejela tudi sklep o priznanju pravnega statusa socialnih delavk (ki so po tej odločitvi preklicale stavko, napovedano za prihodnji torek). Gre za ukrep prehodnega značaja, ki pa vsekakor priznava tri-, letne tečaje posebnih šol za socialne delavke. Na predlog ministra za pravosodje Martinazzo-lija je vlada tudi sprejela zakonski osnutek, ki omejuje pravico sodnikov, da prepovejo novinarjem opravljanje poklica samo- na izredno hude primere in to samo za novinarje, ki so bili že večkrat obsojeni. Končno pa je vlada odobrila konvencijo o pouku verouka v državnih šolah. Natta v Milanu ponovil predlog o sestavi »programske vlade« MILAN — Več kot stotisoč ljudi iz vse Italije se je udeležilo včerajšnje manifestacije KPI za zaposlitev, na kateri je spregovoril vsedržavni tajnik Alessandro Natta. Ob koncu manifestacije je tajnik KPI ponovil predlog 0 »programski vladi«, ki jo je treba uresničiti predvsem s socialisti, vendar P-a. ni skoparil z napadi na Craxija. »Očital nam je, da smo nejasni in °bljubil nam je vagone reform. Doslej sd ni premaknil niti en vagon,« je ^njal Natta, ki je izrecno poudaril, da so stališča KPI jasna in da je zaposlenost na prvem mestu. Po Nattovem mnenju »vlada ne bo mogla ostati in Craxi se more vprašati, kaj pride po petstrankarski koaliciji«. , poudarja tajnik KPI, ni sektaška in dokaz za to je »težka cena«, 111 Jo sociahsti plačujejo demokristjanom, »da ohranijo oblastvene ročice«. — Sicer pa je Natta velik del svojega posega namenil problemom baze. ludi tu je naš kongres,« je dejal in pri t«m omenil kongresne teze, ki v današnji številki objavlja glasilo l'Unità. Vodilna nit Nattovega po-°Sa pa je bila seveda polemika s socialisti, pri kateri tajnik KPI ni po-abil na razpust »rdečih uprav«, ki so po njegovi oceni dobro upravljale ^hka italijanska mesta. Niti to ni zadostovalo demokristjanom, ki so spet ofenzivi, je dejal Natta, ki je nato poudaril, da je »neka stranka predolgo ■ a oblasti« ter da sta novosti, ki jih »nedvomno« predstavljata prvo laično tv- ,Soe'abstično predsedstvo vlade, odraz močne uveljavitve KPI na voli-a‘1 in istočasnega poraza KD. ir nogah ta kritika Namizni tenis: v ženski A ligi Krasovke s težavo Dekleta Krasa Globtrade so sinoči v Zgoniku izbojevale zelo dragoceno zmago v srečanju z neapeljskim Ste-tanom, ki je odločalo o drugem mestu na lestvici. Le malokdo je pred samim srečanjem mislil, da bodo go-stinje nudile državnim prvakinjam tolikšen odpor, saj so dopotovale v Zgonik brez najboljše igralke Mauriel-love, ki je bila včeraj zasedena s svojo ekipo v ženskem prvoligaškem nogometnem prvenstvu. Sinočnji obračun se za Krasovke ni najbolje začel, saj je Carannantejeva, ki letos igra veliko bolj učinkovito kot lani, premagala Miličevo, katere se je v drugem setu držala precejšnja smola, saj je že vodila z 20:18, nasprotnica pa je nato zadela kar dvakrat rob mize in za krasovke seveda ni bilo več pomoči. Stanje je nato izenačila Bemardičeva, ki je nedorasli nasprotnici v rekordnih petih minutah prepustila le štiri točke, saj je Neapeljčanka od 22 servisov Bernardičeve, odbila na mizo le 5. Strinova je nato spet povedla svojo ekipo v vodstvo, po zmagi nad Sedmakovo. Do prve polovice prvega seta je bila domačinka stalno v vodstvu, nato pa je morala priznati premoč nasprotnice. V dru- V 6. kolu ženske B lige Nepričakovan padec odbojkaric Mebla FRATTE — Težko je komentirati tekmo proti zad-njeuvrščenemu Fratteju, tolikšno je razočaranje ob nepričakovanem porazu Mebla v 6. kolu ženskega drugoh-gaškega odbojkarskega prvenstva. Z igro brez prave agresivnosti in brez idej so naše igralke predimenzionirale zasluge požrtvovalnega, a ničkaj posebno močnega nasprotnika, ki skoraj ni mogel verjeti, da bo prav proti Meblu osvojil svoji prvi prvenstveni točki, potem ko je pred 15 dnevi na domačih tleh s 3:0 klonil pred šibko Vicenzo. Kje so vzroki za sinočnji poraz? Meblo je odpovedal prav v vseh elementih igre. Igral je brez svojega napada, katastrofalno pa je tudi branil. Toda glavni vzrok za poraz je gotovo pretirana živčnost in negotovost na- NADALJEVANJE NA 10. STRANI Jadranovci v Monzi NADALJEVANJE NA 10. STRANI Varčnost bržkone kriva nesreče letala v Kanadi NEW YORK — Kljub temu, da je včeraj v Parizu že tretja organizacija, samozvanih »revolucionarjev iz Egipta«, prevzela odgovornost za četrtkovo strmoglavljenje letala z ameriškimi vojaki s Sinaja takoj po vzletu s kanadskega letališča Gander, se tako preiskovalci kot ameriške oblasti nagibajo k prepričanju, da je nesrečo, ki je terjala 256 življenj, zakrivila prevelika varčnost zasebne letalske družbe Arrow Air s Floride. Gotovosti sicer ni, ker si preiskovalci ne morejo pomagati s »črnima škatlama«, ki naj bi zabeležili vse podatke s poleta. O-be sta močno poškodovani, poleg tega pa tudi zelo zastarelega tipa. Večjo verjetnost zato pripisujejo krivdi družbe, saj kljub daljšemu postanku pri temperaturi 5 stopinj pod ničlo pilot nesrečnega DC-8 ni dal staliti ledu s kril, ker je postopek dolg in drag. S tem sta verouku odprla tudi vrata otroških vrtcev Država in Cerkev včeraj podpisali sporazum o verskem pouku na šolah RIM — Šolska ministrica Falcuccijeva in predsednik škofovske konference (GEI) kardinal Poletti sta podpisala dogovor med državo in Cerkvijo o verouku na šolah vseh vrst in stopenj v smislu dodatnega protokola k sporazumu z dne 18. februarja letos, ki vnaša popravke v besedilo lateranskega konkordata iz leta 1929. Z dogovorom se italijanska republika obvezuje, da bo še naprej jamčila poučevanje katoliške vere na šolah ne glede na to, če gre za otroški vrtec in osnovno šolo ali nižjo in višjo srednjo šolo. Obe strani pa se zavezujeta, da bo učeči se mladini zagotovljena popolna svoboda, kar zadeva obiskovanje veroučnih ur ali ne. Za ali proti se mora dotični odločiti ob vpisu v vrtec ali šolo; odločitev velja za celo šolsko leto pa tudi za naslednja leta v primerih, ko je vpis avtomatičen. V preambuli sporazumne listine, ki zajema sedem strani in pol, piše poleg drugega, da namerava država nanovo urediti juridični status veroučnega osebja, katerega usposobljenost mora preveriti in potrditi škof. V vrtcih in na osnovnih šolah lahko učne moči določi sama šolska oblast po posvetu s škofijo; če učna moč ni iz didaktičnega okrožja, se veronauk lahko poveri (poleg duhovniku, diakonu ali redovniku) tudi osebi, ki ima veljavno ustrezno študijsko diplomo in je na višji srednji šoli sledila veronauku, vsekakor pa osebi, ki jo škof smatra kot primerno v ta namen. Veroučna o-sebje ima enake pravice in dolžnosti kot drugi šolniki, prj redovanju pa se mora omejiti zgolj na otroke, u-čence in dijake, ki so med letom redno obiskovali verouk. Nanj odpade po novem na nižji in višji srednji šoli isto število tedenskih ur, kot doslej, v vrtcih in na osnovnih šolah pa dve uri na teden. Veronaučno berivo je enakovredno drugim učnim knjigam, uporabo posameznih učbenikov pa morata dovoliti oz. odobriti CEI in pristojni škof. Veronaučne programe za vsako šolo posamično določi predsednik republike z ustreznim dekretom na predlog šolskega ministrstva in sporazumno s škofovsko konferenco. Posebna klavzula dogovora predvideva, da država in Cerkev po potrebi dopolnita ali spremenita sporazumno besedilo. Šolski sindikat CGH, je novi sporazum kritiziral, ker da krši načelo o enakovrednosti religij in ker uvaja verouk tudi v otroške vrtce. □ BEOGRAD — Letošnja jesenska dela v kmetijstvu so končana. Pšenico so po podatkih iz republik in pokrajin zasejali na 1,260.000 hektarih, kar je najmanj v minuVh petih letih. V primerjavi z načrtovanimi 1,462.000 hektari je to za 13,8 odstotka pod planom, (dd) V' Cossiga na obisku v Svici V okviru srečanj z državnimi poglavarji sosednih prijateljskih držav je prišel včeraj predsednik republike Cossiga na dvodnevni obisk v Švico, kjer ga je pri Luganu pričakal predsednik Kurt Furgler (desno). V neformalnih pogovorih bosta državnika izmenjala mnenja tako o dvostranskih odnosih med Italijo in Švico, kot tudi o vrsti mednarodnih vprašanj, še posebej z vidika naporov obeh držav za odpravo napetosti in ohranitev miru (AP) Jutri sestanek latinskoameriških ministrov Izhod iz zadolženosti v sporazumu z upniki? BUENOS AIRES — Jutri se v Montevideu sestanejo zunanji in gospodarski ministri držav podpisnic listine o soglasju iz Cartagene, to je enajstih najbolj zadolženih latinskoameriških držav. Argentinski diplomatski krogi naglašajo, da bodo ministri nujno morali proučiti alternativne rešitve in tudi sprejeti kakšen konkreten ukrep »mimo retorike, ki je doslej označevala večji del pobude za uresničitev sporazuma, doseženega pred nekaj meseci v Cartage-ni de las Indias«. Argentinci — in menda tudi Brazilci — se zavzemajo za to, da bi sredi marca 1986 sklicali v Panami vrhunsko konferenco zadolženih, na kateri naj bi temeljito poglobili vso problematiko. V Montevideu bodo vzeli v pretres med drugim predlog brazilske vlade, naj bi se dolžniki skušali sporazumeti z upniki za znižanje obresti na posojila in za siceršnje olajšave pri odplačevanju dolgov. Brazilci se bodo tudi zavzeli za izoblikovanje po- sebnega koordinacijskega odbora zadolženih držav, s katerim naj bi bilo mogoče učinkoviteje zavreti ofenzivo mednarodnega bančnega sistema, »ki v odnosih z Latinsko Ameriko uveljavlja enaka pravila, kakor v odnosih z bogatimi državami«. Posebno pozornost bodo ministri dolžni posvetiti tudi skupini »malih dolžnikov« (Gvatemala, El Salvador, Honduras, Nikaragva, Kostarika, Panama, Dominikanska republika, Bolivija in Ekvador), ki opozarja, da pomeni seštevek njihovih dolgov hujšo nevarnost mednarodnemu bančnemu sistemu, kot pa dolgovi Argentine, Brazilije ali Mehike. Zato, dodajajo, bi bilo treba rešiti najprej njihove probleme. Argentinci pa v tej tezi vidijo nevarnost poloma za »operacijo Cartagena«. Govor bo nadalje o programu ameriškega zakladnega ministra Bakerja in o protekcionizmu bogatega Severa na škodo revnega Juga. Po sporazumu med Veliko Britanijo in Irsko republiko Možnost razvoja obeh irskih polovic Včasih tudi gospodarstvo pripomore k reševanju političnih problemov. Prav pred kratkim sta na primer Irska in Velika Bitanija podpisali v Hillsboroughu sporazum, ki predvideva gospodarsko sodelovanje med Severno Irsko in Irsko republiko. Čeprav ni bil odziv na ta sporazum takšen, kot sta si vladi obeh otoških držav pričakovali (niti severnoirski protestanti niti IRA ga niso ugodno sprejeli, seveda iz različnih razlogov: prvi nočejo nikakršnega sodelovanja, druga pa zahteva priključitev tout court Irski), pa sta vendar tako Irska kot Velika Britanija optimistično razpoloženi. Sporazum sicer ne navaja področij, kjer bi lahko državi sodelovali (prav tako se še ne ve, kako bo investiranih 500 milijonov dolarjev, ki so jih ZDA namenile skupnim gospodarskim iniciativam obeh Irsk), a strokovnjaki že navajajo nekatere sektorje, kjer bi bilo sodelovanje mogoče. V prvi vrsti je tu energetski sektor: že pred leti so skušali izvesti projekt za izgradnjo plinovoda iz Irske republike na Severno Irsko (nakazanih je bilo celo deset milijonov funtov šterlingov za izvedbo tega načrta); projekt je zaradi političnih trenj propadel, sedaj pa bi ga bilo mogoče spet vzeti v poštev. Isto velja za električno energijo: do pred nekaj leti sta obe Irski imeli povezan sistem, ki je dovoljeval izmenjavo električne energije v trenutkih najvišje uporabe; kasneje je zaradi nenehnih sabotaž propadel. Novo sodelovanje bi lahko omogočilo ponovno vzpostavitev tega sistema. Tudi na področju prevozov bi bilo mogoče marsikaj storiti: oba predela izkazujeta na področju železniških in cestnih infrastruktur deficitarno stanje. P kratkem je predvideno srečanje britanske in irske vlade, na katerem naj bi odločali, ali naj se izgradi avtocesta, ki naj bi povezovala Dublin z Belfastom. Tudi na turističnem področju bi sodelovanje lahko našlo plodna tla. Trenutno je namreč turistična dejavnost dokaj omejena, prav zaradi napetega stanja, ki vlada na otoku. Na osnovi novega dogovora bi bile možne skupne pobude tudi na tem področju. To so seveda pobude, ki bi jih bilo mogoče uresničiti v kratkem času. Dolgoročni plan pa bi lahko zadeval tudi sodelovanje v kmetijskem sektorju, ki je prav gotovo najvažnejši vir dohodka tako za Severno Irsko kot za Irsko republiko. Predvsem priporočljiv bi za obe državi bil skupen nastop na tržišču, ki bi obema prinašal prav gotovo precejšnjo korist. Prav tako bi bilo mogoče v bodoče sodelovanje na industrijskem področju, predvsem z izmenjavo strokovne sile in tehnologije. Kakršnokoli sodelovanje pa ne bo mogoče, če ne bosta državi utegnili pomiriti duhov v Severni Irski, kjer se boji med protestanti in katoličani še vedno nadaljujejo, gospodarska slika pa se iz dneva v dan slabša: v zadnjih petnajstih letih je brezposelnost narasla od 6,1 odst. na 22 odst. (mesto Strabane ima celo svojevrsten rekord: kar 50 odst. aktivnega prebivalstva nima dela, kar je najvišji odstotek v celi Evropski gospodarski skupnosti), notranji bruto proizvod je padel od 3,5 odst na 2,7 odst., močno je padla zaposlitev v vseh ključnih sektorjih (kmetijstvu, tekstilnem in ladjedelskem sektorju) . . . Britanska vlada je v zadnjih letih izdala okrog 1 milijardo in pol funtov šterlingov letno za podpore Severni Irski, kar je skoraj dvajsetkrat več kot pred petnajstimi leti. Za Veliko Britanijo postaja torej Severna Irska samo dragi luksuz; zato so strokovnjaki mnenja, da je bil hillsboroughški sporazum prvi korak k priključitvi Severne Irske Irski republiki. MARKO OBLAK LA MAGLIA TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174 želi vesele božične praznike f pohištvo ^ BIECHER Trst -UI. deINstria 27 Tel.: 750113 IZREDNA PROMOCIJSKA PRODAJA SE NADALJUJE DO KONCA LETA IZKORISTITE PRILOŽNOST! Obv. obč. pam železnina IVI Domjo 132 - Tel.: 281282 TRST (industrijska cona) • STROJI • ORODJA • TEHNIČNI IZDELKI za: obrtništvo, industrijo, kmetijstvo, dom in hobby. CENTRO HOBBY LEGNO (ZA LJUBITELJE MIZARSKIH DEL) • ladijski podi • razni fornir]! • Iverice različnih vrst rezane po meri • raznovrstni pripomočki TRST - Ul. Errerà 8 Telefon 049/823-553 (Industr. cona pri Italcementiju) K. & G. KONFEKCIJE Nudi vam novosti za zimo: puloverje, srajce, hlače, krila, spodnje perilo, nogavice, volno. VSE ZA MOŠKE IN ŽENSKE OPČINE Narodna ulica 71 Telefon 214-269 Cj . s|| iss/ki draguljarna - urarna ulica diaz 1 - trst 8l I ! S petkovega srečanja žensk treh sosednjih dežel Položaj žensk še povsod podrejen Kako ženske gledajo na razne ustanove, na kakšen način se institucije obračajo na ženske, kakšen je odnos ženskih organizacij in gibanja do ustanov in političnega udejstvovanja, in končno kako bi lahko v tem kontekstu zarisali položaj manjšink. Tako bi lahko, vedno zelo skopo, vendar nekoliko bolj jasno, opredehh naslov letošnjega srečanja med predstavnicami žensk in njihovih organizacij iz Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine. Na temo »Ženske in ustanove« so se namreč tokrat na pobudo deželnega koordinacijskega odbora Zveze žensk Italije srečale v Trstu. Ženske predstavnice treh sosednjih dežel se vsako leto redno srečajo in obravnajo specifično vprašanje. Po splošnjih problematikah, kot je na primer mir, ali pa »zgodovinsko ženskih«, kot je na primer opredelitev pomena materinstva, je prišla na vrsto razprava o eni izmed prvobitnih značilnosti ženskega gibanja. Vprašanje je seveda starejše od nastanka prvih ženskih organizacij, vendar je od takrat dalje tesno vpleteno v vsako diskusijo o položaju žensk. Zato so tudi na tržaški okrogli mizi poročevalke izhajale iz tega izhodišča. Posebej pa so bila uvodna poročila zanimiva zato, ker je vsaka diskutantka položaj ocenjevala z vidika narodnostne pripadnosti,- Vsa- ko deželo sta namreč zastopali predstavnica večinskega in manjšinskega naroda, tako da je bil splošni oceni, dodan še specifični prikaz položaja ženske, ki se mora vsakodnevno soočati s problematiko narodnostne in spolne pripadnosti. Uvodna beseda je pripadla organizatorkam letošnjega srečanja: med pozdravi je Nerina Švab naglasila ženski doprinos v potegovanjih Slovencev v Italiji za dosego zaščitnega zakona. Kot prva je o pohtičnem boju žensk in o njihovi številčni in vsebinski prisotnosti v voljenih organizmih Furlanije - Julijske krajine govorila Ester Pacor. Z ■ vidika pripadnic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in njihovega odnosa do slovenskih organizacij je svoj referat zastavila Breda Pahor. Izčrpen prikaz o položaju žensk v Sloveniji je kot predstavnica Sveta za družbeno-ekonomski in politični položaj žensk pri RK SZDL Slovenije podala Dunja Simšič, medtem ko je zorni kot Italijank, ki živijo v Jugoslaviji, osvetlila Tatiana Juratovec. Za Zvezo demokratičnih žensk Koroške je govorila Maria Kranzl, v imenu koroških Slovenk pa je njihov specifični položaj prikazala Marija Jurič. Izhodiščni položaj in zorni koti so bili torej različni, zato je lahko skupna in sklepna ugotovitev le ta, da položaj žensk nikjer ni optimalen, položaj manjšink pa je še težavnejši, (bip) Bogat letni obračun sejmov v Pordenonu PORDENON — V upravi sejmišča v Pordenonu so sila zadovoljni z letošnjimi rezultati. Z vnemo se pripravljajo na prihodnje leto, za katero že imajo točno izdelan načrt sejemskih prireditev, ki se bodo odvijale na razširjenem sejmišču. Prihodnje leto bodo namreč imeli sejem že štiridesetič. To je za gospodarstvenike v Pordenonu pomembna prelomnica. Tudi zaradi toga, ker so se iz majhnega sejma namenjenega v prvi vrsti kmetovalcem razvili v enega največjih sejmov v deželi Furlaniji - Julijski krajini. To tudi upoštevaje visoko razvito industrijo v Pordenonu in neposredni okolici. Predsednik upravnega odbora por-dcnonskega sejma, odv. Giacomo Ros, je v pogoyoru z novinarji dejal, da bodo tudi v prihodnje, tako kot že letos, nadaljevali s povečanjem kapacitet. Ros je govoril na sestanku, ki je bil v okviru zadnjih dveh speciali- ziranih sejmov, Paidosa in obrtniškega. Prvi sejem je bil namenjen vsemu kar potrebujejo otroci in je bil zelo obiskan tudi upoštevajoč bližajoče se praznike. Sejem obrti pa je prikazal razvejano gospodarsko dejavnost v obrtnem sektorju v Furlaniji. Poleg posameznikov se je tu izkazala tudi deželna ustanova za razvoj obrti ESA, ki daje veliko pomoč razvoju obrtne dejavnosti v deželi. Pred mesecem dni so imeh sejem motorjev. Obiskalo ga je nad trideset tisoč ljudi, kar je za specializirani sejem že rekord. Seveda pride več o-biskovalcev na splošni sejem, ki je v začetku jeseni. V Pordenonu so sicer zelo optimisti in nadejajo si, da bodo že čez nekaj let v tem pogledu prekosili Videmčane, tudi zaradi tega ker imajo blizu zelo obljudeno deželo Veneto. MARKO WALTRITSCH Prva konferenca o gospodarstvu FJK V torek, 17. decembra, bo v Vili Manin prva deželna gospodarska konferenca, v katero je deželna zveza trgovinskih zbornic Unioncamere želela spremeniti svoj redni občni zbor s tem, da je povabila nanj tudi predstavnike političnih in gospodarskih sil iz vse dežele. Srečanje bo tako priložnost za okvirni pregled trenutnih razmer v deželnem gospodarstvu, predlogi pa bodo našli svoj odmev tudi pri deželnem gospodarskem načrtovanju u-sklajenega razvoja na vsem teritoriju. Konferenca se bo začela ob 17. uri, po uvodu predsednika Union-eamere Tombesija pa bodo poročali še predsedniki štirih pokrajinskih zbornic Bravo, Lupieri in Musolla, medtem ko bo osrednji referat imel rektor ekonomske fakultete pri tržaški univerzi, prof. Giacomo Borruso. Manj zanimanja za novoletni Portorož in hotele na Obali PORTOROŽ — Kot kažejo zdajšnje napovedi ih položaj pri prodaji hotelskih in gostinskih zmogljivosti v Portorožu in na slovenski Obali, lahko rečemo, da novoletnih praznikov tukaj he bo preživelo toliko turistov, kot jih je lani. Pred slabim letom so še gostov morali otepati, prodajalci turističnih zmogljivosti pa so si belili lase, kam bi spravih vse, ki so želeli silvestrovati v tem kraju. Zdaj je slika drugačna. Portoroški hoteli in restavracije bodo resda skoraj polni, nikakor pa ne tako, kot lani. Slabo Pa kaže nekaterim izven Portoroža. Tako na primer razmišljajo, ah bi hotelsko naselje Belvedere nad Izolo sploh odprh... Uspeh novoletnih praznikov je za Portoroške gostince odvisen predvsem °d italijanskih gostov, ki ponavadi v največjem številu zapolnijo tukajšnje Sostinske in hotelske zmogljivosti. Vse Pa kaže, da se je letos nekaj spre-hienilo. Kaj, ne vedo natančno niti največji strokovnjaki s področja prodaje. Trdijo, da 5 do 15 odstotkov povišane cene (v lirah) ne bi smele biti razlog, ktir ne gre za velike vsote. (Štiridnevni paket s silvestrovanjem naj bi italijanskega gosta iz Rima stal 430 tisoč lir). Trenutno pa podatki kažejo, da naj bi bilo na Obali na Silvestrovo približno 30 odstotkov manj ■ Itahjanov, v Lipici je zanimanje padlo celo za 50 odstotkov, v hotelih Bernardin za 10 do 12 odstotkov. To pa pomeni, da si bodo v naslednjih dneh portoroški turistični delavci na vse možne načine prizade-vali pridobiti še tujih gostov, po drugi strani pa, da bo letos nekaj več prostora tudi za domače turiste. Silvestrovanje v hotelih turistične organizacije Portorož bo stalo šest do deset tisoč dinarjev (italijanske goste 52 tisoč do 83 tisoč lir). V hotelu Punta v Piranu, kjer ho igral ansambel Bazar, bodo za osem tisoč dinarjev za silvestrsko večerjo ponudili aperitiv punta, kraški pršut z ovčjim sirom, juho, škampe na pariški način s tatarsko omako, tor-nedo z gobami, telečji steak na žaru, francosko prilogo, sladoled punta, kavo, zjutraj pa še bograč. V koprskem hotelu Žustema bo silvestrovanje stalo 6 tisoč dinarjev (aperitiv, pršut z ovčjim sirom, goveja juha, angleški rostbif, puranji zrezek, telečji medaljon z gobami, prilogo, so- : lato, sladico, kavo in zjutraj še o-baro). V Majolki na Bemardinu bo silvestrovanje stalo 8500 dinarjev, i-gral bo ansambel Trio jabolko, silvestrska večerja pa bo sestavljena takole: novoletni koktejl, domača zakuska, dvojna močna juha, maslena pastetka z morskimi sadeži, pečeni štajerski kapun, telečji medaljon, goveji file, priloge, solata, omleta presenečenja, košarica sadja, kava in zjutraj madžarska golaževa juha. (Boris Šuligoj) S.A.C.AJ. IMPORT-EXPORT nadomestni dell za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 /R7ETP\ aspqrt\ I MONFALCONE M FI LÀ BUZZARD N0RDICA-K0FLACH TRŽIČ - Ulica Parini 5 Telefon 0481/45735 OBDELAVA ŽELEZA IN ALUMINIJA Bruno Smilovich TRST Ul. Flavia di Stramare 107, tel. 231135 ZASTEKLITVE »VENEZIA« • IZOLACIJA: termična in akustična • ESTETIKA: lesena notranja stran © TRAJNOST: aluminijasta zunanja stran • SE NE DEFORMIRAJO TRADICIONALNE ZASTEKLITVE IN IZ ALUMINIJA R40-R50 TERMIČNI REZ OL1NVIC ^ TRST - Ul. del Bosco 10/a Tel.: 773902 BOŽIČNA PRODAJA S POPUSTI OD 20 00 50 00 STO pri TRENIRKAH in COPATAH ZA TENIS Obv. občini VATOVeC TRST - Ul. Machiavelli 28 - Telefon: 69076 ob koncu leta Vam nudi izredne priložnosti ugodnega nakupa TV sprejemniki, radio in videorekorderji, hi-fi glasbeni stolpi, kasetofoni, hladilniki, zmrzovalniki, pralni stroji, štedilniki na vse vrste goriva, peči na plin, olje in trdo gorivo, vsakovrstni kuhinjski pripomočki ■--- Marko Waltritsch ---- ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI 17. Kmalu so občinske oblasti usposobile novo poslo-Pie, tokrat v Rožni dolini, na Parkovšču. Pouk je bil 2iutraj in popoldne, v dveh izmenah. Spomladi leta 1893, kot je razvidno iz poročila, ki ga je Ivan Domeniš postal mestnemu šolskemu svetu 17. marca, ]e k dopoldanskemu pouku hodilo 21 dečkov in 44 ^eklic, k popoldanskemu pouku pa 21 dečkov in 15 Peklic. Iz podrobnega Domenisovega seznama tudi iz-hhj a, da 23 dečkov in deklic se ni bilo v tistem šol-skem letu prijavilo k pouku. 16 dečkov in deklic, da Ppiskuje, po izjavah staršev, razne osnovne šole v '-'Orici. Ena deklica, da obiskuje osnovno šolo v Šem-Potru; ena deklica, da ni vpisana, ker ima bd doma do šole več kot eno uro hoda. Iz-podrobnega seznama obiskovalcev te šole in drugih šolobveznih otrok je moč videti, da so priimki skoro v celoti slovenski, enaki današnjim na tem območju, kj je danes na drugi strani državne meje, v Jugoslaviji, • in da so bile izjave goriškega župana o italijanskem značaju Rožne doline in Stare gore docela lažne. * * * Pravda slovenskih staršev in slovenske goriške javnosti za dosego občinske osnovne šole s slovenskim učnim jezikom se je medtem nadaljevala. 24. junija 1894, tri leta po prvi zahtevi slovenskih staršev, je deželni šolski svet ugodil njihovim zahtevam in ukazal, da mora goriška občina še v teku jeseni, v začetku novega šolskega leta, odpreti v mestu slovensko osnovno šolo. Na županstvu pa se niso vdali in 10. julija 1894 je občinski svet uradno protestiral proti tej odločitvi deželnega šolskega sveta. Zadevo so predali odvetniku, ta pa sodniku. Hoteli so zmagati po pravni poti. V tistem času so deželni poslanci italijanske narodnosti vložili tudi več interpelacij v deželnem svetu. V teh posegih so argumente ponavljali, zatekali so se k najrazličnejšim ugovorom proti odprtju slovenske občinske šole. Goriško nacio nalistično časopisje je bilo polno strupenih člankov, govora je bilo tudi o slovenski in slovanski nevar- nosti. Nacionalistom pa podvig ni uspel: tako na Dunaju kot na deželi in tudi na sodišču so dali prav slovenskim staršem, ki so zahtevali za svoje otroke slovensko osnovno šolo, za katero bi bila morala skrbeti občina. Na županstvu pa so se nato poslužili nove zvijače. Za šolo so izbrali lokacijo, ki je bila nedostopna večini slovenskih šolarjev, ki so bivali v severnih predelih starega mestnega jedra ali pa v tistem novem delu mesta, ki se je širilo proti železniški postaji ter v smeri Trsta. Občina je dala onkraj Podturna, ob koncu Dolge ulice (Ulica Lunga), na vogalu med ulicama Scuola Agraria in Tuscolana, torej tik na meji s šempetrsko občino, na kraju, kjer so danes goriške bolnišnice, adaptirati opuščeno vojašnico, znano pod imenom Catinellijeva vojašnica. Ta je bila sredi kmečkih hiš, ki so imele tudi svinjake, kar ni bilo najbolj primemo za bližino šole. Na županstvu so tožili, da so morali porabiti ogromno vsoto 6.600 kron, da so lahko adaptirali stavbo. Strošek pél se jim vseeno ni zdel premajhen, kajti mislili so, da so s tako rešitvijo na eni strani ugodili Slovencem, na drugi pa se jih rešili in šolo spravili na rob mesta. Zdravstvena komisija, ki jo je imenoval deželni šolski svet, pa je ugotovila, da novo poslopje ni najbolj primemo za šolo. Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta Odložena razprava o preureditvi prometa Več sklepov o velikih cestnih infrastrukturah Tržaški občinski svet je na petkovi seji, zadnji v letošnjem letu, sprejel vrsto sklepov. Z dnevnega reda pa je odpadla razprava o preureditvi mestnega prometa, ki je povezana z načrtom za avtobusne prevoze. Ta načrt je konzorcialno pod jetje za prevoze — ACT — pripravilo že skoraj pred letom dni, občinski svet pa ga kljub številnim pozivom še ni odobril. Ustrezni sklep je sicer občinski odbor že soglasno sprejel, na petkovi seji pa je Lista za Trst zahtevala odložitev razprave, ker po njenem mnenju še ni točno razčiščeno vprašanje mostu, ki naj bi ga zgradili preko kanala na Ponterošu, ki naj bi neposredno povezoval ulici Cassa di risparmio in Trento . Proti odložitvi so se odločno izrekli komunisti in socialisti, ker celotnega vprašanja preureditve mestnega prometa ni moč odlagati v nedogled, po njihovem mnenju pa je bil tudi ustrezni sklep, ki ga je pripravil občinski odbor, že povsem jasen in je bilo zato treba o njem razpravljati. Odložitev je župan Richetti v imenu večine sprejel, na predlog načelnika svetovalske skupine KPI Calabrie pa sta bila odložena na poznejši datum še 'dva sklepa, ki sta bila s tem neposredno povezana in sicer vprašanji parkirišč in nove semaforske mreže. O vseh teh sklepih bo občin-skj svet razpravljal istočasno na e-ni prihodnjih sej. Sicer pa je občinska skupščina sprejela z glasovi večine (socialisti, misovci in svetovalec Parovel so se vzdržali, komunisti pa so glasovali proti) tri 'sklepe, ki so povezani z gradnjo velikih cestnih povezav v tržaški občini. S prvim je potrdil načrt o gradnji vozlišča pri Lonjerju, ki bo povezovalo državni cesti 202 in 14. Celotni izdatek za njegovo gradnjo bo znašal 60 milijard lir,-načrtovalcu inž. Malaspini pa bo občina za načrt odplačala 62 milijonov lir. Glavni razlog, da so komunisti glasovali proti je bil v tem, da bo to delo v veliki meri spremenilo tamkajšnje okolje, saj bi bilo moč načrt o vozlišču bolje uskladiti z naravo. Drugi sklep pa se je nanašal na gradnjo avtocestnega odseka med Pantalejmunom in Tovarno velikih motorjev, za ta 6 km dolgi avtocestni odsek bo občina morala odšteti kar 67 milijard lir (kot za vozlišče v Lonjerju je finančna sredstva prejela od deželne uprave, ki jih je s svoje strani prejela od države za gradnjo velikih prometnih povezav, ki jih predvidevajo osimski sporazumi), dograjen pa bo šele leta 1988. Občinska uprava je za dograditev te infrastrukture izgubila mnogo časa in z deli zavlačevala, poleg tega pa so tudi finančni izdatki, za tako kratek odsek zelo visoki: zato tudi nasproten glas KPI. Na dnevni red petkove seje je prišel tudi eden od sklepov, ki zadevajo prireditev pariške razstave Trou-ver Trieiste. Z njim je namreč občinska uprava podelila finančni prispevek v višini 100 milijonov lir gledališču Teatro stabile za dela, ki jih je opravilo na pariški razstavi. Ta prispevek je črpala iz finančnega prispevka v višini 200 milijonov lir, ki ga je za pariško razstavo občini podelil vladni komisar iz fonda, s katerim razpolaga v okviru Sklada za Trst. Ratifikacijo sklepa občinskega odbora je občinski svet sprejel z glasovi večine in PSI, ostale skupine pa so glasovale proti. O konvenciji med občino in Teatrom stabile za delo na pariški razstavi bi moral sklepati občinski svet, ne pa odbor, ki se je poslužil člena štev. 140 občinskega pravilnika (le-ta predvideva, da se ga odbor lahko posluži v primerih nujnosti) brez prave potrebe, je dejal komunistični svetovalec Mon-falcon, ki je tudi dodal, da komunisti nasprotujejo celotnemu postopku, po katerem je bila uresničena pariška razstava; Monfalcon je tudi izrazil upanje, da bi občinski svet enkrat le razpravljal o celotni zadevi, saj mu je bilo to doslej povsem onemogočeno. Zelo ostre kritike s strani celotne opozicije so na račun občinske u-prave padle v zvezi s tarifami v občinski klavnici; občinska uprava si je namreč naprtila izdatek v višini 146 milijonov lir, ki jih bo morala odšteti za višjo uporabo vode zaradi okvare na vodovodnem omrežju v klavnici; zaradi tako visoke uporabe vode so uporabniki klavnice protestirali in občina je zato znižala tarife, sama pa bo sedaj morala kriti nastale stroške, ki kot rečeno znašajo 146 milijonov lir. To je eden od tolikih primerov, je ugotavljal socialistični svetovalec Seghene, ki dokazuje, kako upravlja sedanja večina ; občinski aparat je v popolnem razsulu, je še dodal, da po taki poti ne more več nadaljevati. V torek prva predpremiera Hudomušna prikazen v SSG Potem ko se je dokazalo, da petek, 13., ni najbolj primeren datum za premiere in še posebno ne za igre, ki pripovedujejo o magiji in spiritibmu, so se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu odločili za nov datum. Kaj bi izzivali usodo. Premiera komedije Hudomušna prikazen, angleškega avtorja Noela Cawarda, bo v petek, 20. decembra ob 20.30, v Kulturnem domu v Trstu. In tokrat prav zares. Pa ne samo to. Nekateri, in v prvi vrsti lastniki mladinskih abonmajev, si bodo igro lahko ogledali že ta torek, oziroma v sredo in četrtek zvečer, ko bo ansambel SSG odigral kar tri predpremiere. In ne mislite si, da so to manj zahtevni nastopi. Obiatno: Mladinska publika, in to je že večkrat dokazala, je izredno zahtevna. Poleg tega, svoje odobravanje ali negodovanje, izrazi takoj, že na licu mesta. Igralcem in vsem drugim gledališkim delavcem je torej takoj jasno, ali je delo uspelo ali ne. Isto ne bi mogli trditi za premiersko publiko, ki jo v dobršni meri sestavljajo gledališki kritiki, ki pa svoje mnenje, vsaj ponavadi, izrazijo po prespani noči. Pa še beseda o komediji Hudomušna prikazen, o kateri smo sicer že pisali. Igra je dokaj zabavna in pripoveduje o uspešnem pisatelju, v drugo poročenem, ki skuša napisati roman o prikaznih. Prav zato povabi na dom znano medium, gospo Arkati. Po mnenju vseh, ki se udeležijo spiritističnega večera, seansa ne uspe, gledalci in pisatelj pa vedo, da je večer uspel, in še kako, saj se jim je prikazal duh prave pisateljeve žene. Tu pa se šele glavni zaplet začne. Kaj se bo še zgodilo, bodo gledalci videli šele na predstavi. V Hudomušni prikazni nastopajo: Anton Petje, Bogdana Bratuž, Alojz Milič, Barbara Jakopič, Mira Sardoč, Miranda Caharija in Alda Sosič. Re-'žiser predstave je Dušan Mlakar, scenograf Niko Matul, kostumografinja Marija Vidau, lektor Jože Faganel. Glasbeno je predstavo opremil Ilija Šurev, prevod pa je delo Dušana Tomšeta. Jutri srečanje zastopnikov štirih dežel A-J V Trstu sedež observatorija za zaščito Severnega Jadrana Od 23. do 28. decembra na Pomorski postaji razstava o Slovenski protestantski reformi Jutri popoldne se bodo na sedežu deželnega odbora srečali pristojni predstavniki Slovenije, Hrvaške, Veneta in Furlanije - Julijske krajine, da bi se dogovorili o ustanovitvi skupnega observatorija za Jadransko morje. Gre za pobudo, ki jo naša dežela snuje že nekaj mesecev in za' katero je ponudila svoje strukture in osebje za usklajeno analizo podatkov o zdrav- Ob današnji proslavi na openskem strelišču Ne bomo jih pozabili Ne pozabimo jih. . . 15. decembra 1941 so padli na openskem strelišču Pino Tomažič in njegovi tovariši: Bobek, Ivančič, Kos in Vadnjal. Zgodaj zjutraj je bilo, ko so jih pokosili streli iz pušk fašistov, ki so bili prepričani, da so z njihovo smrtjo uklonili hrbet slovenskemu narodu, ga dokončno zasužnjili in mu vzeli vero, da bo nekoč še prost in svoboden. Pa je bila resnica čisto drugačna. Naši ljudje, ki so že poskusili fašistične ječe, preganjanja, ki so imeli za seboj leta in leta konfinacije, so začutili, da je prišel trenutek, da se kot en sam mož uprejo fašizmu, da se pridružijo vsem tistim silam, ki so začele v Evropi odločen boj za svobodo, pravico, za resnični mir v svetu. Spomin na te in še številne druge junake, ki so padli v boju s sovražnikom, ki so izgubili življenje v groznih mukah v ječah, v koncentracijskih taboriščih, je živel in še živi v naših srcih vse do danes. Ni bilo leta, da bi se jih ne spomnili tudi s kratko in skromno svečanostjo. Tako bo tudi danes, ko bomo za minuto v tišini obstali pred spomenikom na openskem strelišču, ko bomo v spominu obudili njihova imena in to, kar nam vsem ta imena še danes pomenijo. To ne bo in tudi ne sme biti le formalna spominska svečanost. To bo priložnost, ko se bomo ponovno utrdili v prepričanju, da moramo ostati zvesti idealom, za katere so ti mladi fantje padli, da ne smemo omahovati, da ne smemo kloniti — predvsem ne sedaj, ko nas čaka še vedno boj za dosego vseh naših pravic. Za te pravice so se naši padli borili — mi se jim ne smemo odreči! N. L. stvenem stanju jadranskih voda. Naloga pa tudi sicer sodi med tiste, ki so bile vključene v programe dejavnosti delovne skupnosti Alpe-Jadran, saj zaščita morskega okolja predstavlja skupen interes omenjenih članic skupnosti. Prav zato je potrebna tudi skupna akcija za zaščito morja, ki obliva vse štiri dežele, ne samo v pogledu boja proti onesnaževanju okolja, temveč tudi z gospodarsko - turističnega vidika. Severni Jadran pa ni neprecenljive vrednosti samo za prebivalstvo, ki živi ob njem, temveč za vso Srednjo Evropo. Jutrišnjega sestanka se bodo udeležili slovenski republiški sekretar za vodno gospodarstvo Kavčič, njegov hrvaški kolega Bergman, deželna odbornika Veneta za ekologijo Fabris in Furlanije - Julijske krajine za javna dela Bomben ter številni tehniki in izvedenci. Na temelju že usklajenih izhodišč, bodo tokrat razpravljali o organizacijskih in operativnih oblikah vseh tehnično - znanstvenih dejavnosti, ki jih bo opravljal bodoči observatorij. V okviru stikov s pobratenimi občinami se je v petek, na povabilo devinsko - nabrežinske občinske u-prave mudila v Nabrežini 7-članska delegacija iz Ilirske Bistrice, ki jo je vodil predsednik tamkajšnje občinske skupščine Ivan Bergoč. O-srednji del obiska je bilo srečanje z novoizvoljenimi občinskimi svetovalci in zastopniki športnih, kulturnih in drugih organizacij, ki imajo sedež v devinsko - nabrežinski občini. Srečanje, na katerem je bil prisoten tudi jugoslovanski konzul (gostje so se pred tem mudili v grafični delavnici v Nabrežini in na u-radnih razgovorih), je potekalo v nabrežinskem županstvu, njegov glavni namen pa je bilo ravno boljše spoznavanje razmer v ilirskobistriški občini. Z razliko od podobnih pobud je bilo srečanje tokrat manj formalno kot sicer; po krajšem uvodnem nagovoru župana Brezigarja, so gostje prikazali bistriško stvarnost s pomočjo serije diapozitivov in seveda najznačilnejših informacij s tem v zvezi. Na koncu pa je predsednica občinskega komiteja za varstvo okolja spregovorila o problemu, ki pobliže zanima tudi nas; namreč o no- »Leti 1584 in 1585 sta časovno že zelo oddaljeni, a vendar živo prisotni v zgodovinski zavesti slovenskega naroda kot temeljna kamna, na katerih sloni zgradba njegove kulture: Jurij Dalmatin je leta 1584 izdal svoj veličastni prevod celotnega svetega pisma, leta 1586 pa je v daljnem De-rendingenu, med wurttemberskimi griči sklenil svoje viharno in ustvarjalno življenje Primož Trubar, oče slovenske reformacije. Potrebno je, da se na primeren način spomnim teh dveh obletnic tudi v Trstu, in to ne samo zaradi tega, ker v tem mestu žive poleg Italijanov tudi Slovenci in je zaželeno, da prvi spoznajo eno od poglavitnih orientacijskih točk na intelektualnem obzorju drugih. K proslavi bolj spodbuja ugotovitev, da v dolgem in včasih burnem sožitju teh dveh narodov ni bilo duhovnega srečanja, ki bi bilo plodnejše od tistega za časa reformacije.« tranjsko - kraški Reki, eni izmed najbolj onesnaženih rek v Jugoslaviji, ki izvira v bistriški občini, kot znano, nato privre na dan pri štivanu. Govor je bil predvsem o vzrokih onesnaževanja ' Omeniti velja, da so poleg srečanja na županstvu, gostje iz Ilirske Bistrice velik del obiska posvetili tu- Pirjevec, docent na tržaški univerzi in predsednik Narodne in študijske knjižnice v Trstu, zapisal v uvod priložnostne brošure o slovenski reformaciji, se zrcalita ves pomen in namen razstave »Beseda in knjiga — Slovenska protestantska reforma XVI. stoletja«, ki bo od 23. do 28. decembra v prostorih Pomorske postaje v Trstu na pobudo tržaške univerze ter Narodne in študijske knjižnice in pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine. Razstavo, ki sta jo pripravila ljubljanska univerza ter Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane, so predstavili lani v Cankarjevem domu ob 400-letnici prve izdaje Dalmatinove Biblije 1584-1984. Sedaj jo bomo lahko videli tudi v Trstu. Slovesna otvoritev bo v ponedeljek, 23. decembra, ob 18. uri. Pobuda sodi v okvir kulturnih izmenjav med našo deželo in SR Slovenijo in predstavlja iz tega vidika nedvomno pomemben kulturni dogodek za naše mesto, ki se, kot dobro vemo, še ni otreslo hude alergije do slovenskega kul- di razgovorom s krajevnimi občinskimi upravitelji. V zvezi z medsebojno izmenjavo stikov sta obe strani predstavili lastne predloge o skupnem programu sodelovanja za prihodnje leto. Program, ki je, vsaj za sedaj, okvirno izdelan, zajema mnogotero področij in je v primerjavi s prejšnjimi leti bolj bogat. (V.) turnega dogajanja. Poleg številnih ilustrativnih panojev bo razstavljenih tudi kakšnih trideset originalnih knjig iz XVI. stoletja, med katerimi tudi znamenita Dalmatinova Biblija iz leta 1584. Razstavo bo spremljala tudi vrsta predavanj o slovenski reformaciji in njenih evropskih razsežnostih, ki jih prireja filozofska fakulteta tržaške univerze. Predavanja bodo v ponedeljek, 23. decembra, z začetkom ob 10. uri na Inštitutu za slovansko filologijo. Ob tej priložnosti bo izšla tudi bogata dvojezična brošura - katalog s podrobnim opisom razstavljenega gradiva ter s prispevki prof. Pirjevca, prof. Borisa Paternuja o ideoloških in literarnih razsežnostih slovenske reformacije ter prof. Branka Berčiča o protestantskih avtorjih in delih- Na otvoritveni slovesnosti bo nastopil Tržaški oktet, ki ga vodi Janko Ban in ki bo zapel nekaj pesmi iz Trubarjeve dobe. Nove zaposlitve v podjetju FTA Sindikalne organizacije podjetja FTA - SNIA in Združenje industrij' cev tržaške pokrajine so dosegli p°' memben sporazum o ponovnem vklju-čenju v delovni proces tistih delaV' cev, ki so bili v dopolnilni blagajni, ter o zaposlitvi novih delovnih moči na osnovi vlaganj, ki jih podjetje namerava uresničiti v naslednjih* dveh letih v našem mestu. Grq za izredno pozitivno novico, ki jo v tržaški kroniki le težko zasledimo. FTA je delniška družba, vključena v podjetje SNIA, ki deluje na tekstilnem sektorju. Sporazum je bu sklenjen že 3. decembra na sedežu tržaškega Združenja industrijcev, V njem pa se je vodstvo podjetja tudi obvezalo, da b,o v sodelovanju z de' žolno upravo priredilo posebne strokovne tečaje za usposabljanje delovne sile, v p»rvi vrsti. mladih. SNIA namerava v naslednjih dveh letih vložiti v proizvodnjo okrog 6 milijarCl lir, s čimer namerava povečati Pr°' izvodnost tržaškega obrata in ustvariti kakih 40 novih delovnih mest. • Jutri in v torek b,o v kongresni dvorani Pomorske postaje tretji deželni kongres sindikata upokojencev CGIL. Kongresa se bo udeležilo 2H delegatov v predstavništvu 38 tisoč članov deželnega sindikata upokojencev CGIL. V teh besedah, ki jih je prof. Jože Delegacija iz pobratene Ilirske Bistrice v Nabrežini Tiskovna nota deželnega odbora KRI Parlamentarni iter zakonskega osnutka za globalno zaščito se mora nadaljevati v LpT potrdila svoje skrajno omejevalno stališče do manjšinske zaščite Deželni odbor KPI je včeraj v tiskovni noti izrazil zaskrbljenost zaradi kampanje, ki so jo sprožili nekateri sektorji vladne koalicije okrog osnutka vladnega predloga, ki ga vlada pripravlja za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. 0 pravici pripadnikov manjšine do lastne identitete in svobodnega razvoja — pripominja KPI — se govori že od polovice 50. let. Delo, ki ga je o-pravila senatna komisija za ustavna vprašanja, lahko predstavlja osnovo za dober zaščitni zakon, ki naj ustreza pričakovanjem manjšine in naj v dejstvih dokaže neosnovanost bojazni, ki so jo povzročile izkrivljujoče kampanje nekaterih sektorjev italijanske^ ga javnega mnenja. Zato je KPI mnenja, da se mora parlamentarni iter zakona, za katerega obstaja v parlamentu že več osnutkov, vsekakor nadaljevati, vlada pa, ki ni nikoli predstavila svojega predloga, ne more paralizirati dela parlamenta v tej zvezi. Kar se tiče samega Vizzinijevega osnutka KPI ugotavlja, da vsebuje nemalo improviziranih in zmedenih predlogov ter da bi v nekaterih primerih celo izničil nekatere že priznane pravice slovenske skupnosti. Prav zato pa je toliko bolj obsodbe vredno, da sta vladni stranki, kot sta PRI in PLI, izkoristili ta osnutek, da sta se pridružih nacionalistični kampanji z očitno volilnimi nameni. KPI tudi pripominja, da so u-stanove in družbene organizacije iz naše dežele že imele priložnost povedati svoje mnenje na avdicijah, ki so bile prejšnjo pomlad v senatu. Po mnenju deželnega odbora KPI so o-menjeni republikanski in liberalni predstavniki pokazali kaj medel čut odgovornosti, vsekakor pa so njihove izjave v nasprotju z nujnostjo hitre odobritve zakona, kot izhaja tudi iz vključitve popravka v finančni zakon — na predlog komunistov in socialistov — ki predvideva izdatek 35 milijard lir v prihodnjih treh letih prav ?a finančno kritje novega normativa ;a slovensko narodnostno skupnost. Povsem drugačnega tona je seveda tiskovna nota, ki jo je izdala o istem argumentu Lista za Trst. Slednja polemizira predvsem z izjavo ministra Vizzinija, da bi »delovna hipoteza« morala ostati tajna in služiti le kot osnova za pogovore med strankami, češ da so take metode ne-!____________ sprejemljive. Lista nato ponavlja svo-v>n)ri dneve. je stare teze o zaščiti manjšine: prvič, manjšino je treba prešteti; drugič, zakonski ukrep mora samo »racionalizirati« obstoječe zakone in določbe; tretjič, nobenega bilingvizma in nobenega privilegija, in končno, dokončni zakonski osnutek je treba dati v preučitev »ustanovam, ki predstavljajo krajevno prebivalstvo«. Na koncu svoje tiskovne note LpT poudarja še, da je zakonski predlog, ki ga je svoj čas oblikovala Krščanska demokracija, sicer »manj neuravnovešen« od drugih, da pa je njegova vsebina »absolutno nesprejemljiva« ter zato lahko služi le kot osnova za razpravo. Zadnje zasedanje deželnega sveta Prihodnji torek, 17. decembra, se bo začelo še zadnje letošnje zasedanje deželnega sveta, ki ima na dnevnem redu težavno nalogo sprejetja deželnega predračuna, razvojnega načrta in obračuna za leto 1984. Zase-'danje bo predvidoma trajalo cele šti- Sovjetski novinarji obiskali dolinsko občino Sinoči uradno odprli dneve sovjetske kulture Ob prisotnosti predstavnikov krajevnih oblasti in sovjetskega veleposlanika v Rimu Nikolaja Lunkova so sinoči v mali dvorani gledališča Verdi uradno odprli dneve sovjetske kulture. Prireditev je organiziralo Združenje Italija - Sovjetska zveza ob sodelovanju dežele Furlanije - Julijske krajine. Dnevi sovjetske kulture so že stekli pred uradno otvoritvijo. Tako so na primer včeraj na Pomorski postaji odprli razstavo sovjetskega obrtništva, v dvorani Barbacan pa razstavo letonske grafike. Včeraj je bila tudi gost dolinske občine delegacija sovjeti kili novinar- jev. Gostje so se sestali z dolinskimi upravitelji na prijateljskem srečanju. Sinoči je v gledališču Verdi nastopil baletni ansambel Opere iz Rige. Sovjetski umetniki so med drugim »zaplesali« 'Don Kihota’ in 'Labodje jezero’. Dnevi sovjetske kulture se bodo nadaljevali s pestrim programom v prihodnjih dneh. Jutri bo med drugim sovjetski šahovski velemojster Oleg Romanišin odigral simultanko v prostorih Tržaškega šahovskega društva, v prihodnjih dneh pa bo sovjetski kozmonavt Jurij Petrovič Artju-kin obiskal licej Prešeren in nižjo srednjo šolo Gregorčič. V sredo predstavitev Parovelove knjige o potujčevanju imen V sredo, 18. decembra, ob 18. uri bo v dvorani Trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolò 5 zanimiva okrogla miza ob predstavitvi knjige Paola Pa-rovela »Izbrisana identiteta« s podnaslovom »Nasilno poitalijančenje priimkov, imen in toponimov v Julijski krajini med leti 1919 in 1945«. Svoje Posege na okrogli mizi so najavili Darko Bratina, Nino di Giacomo, Riccardo Luccio, Pavle Merkù, Guido Miglia, Jože Pirjevec, Fulvio Tomiz-za in Lorenzo Toresini. Parovelova knjiga, ki je izšla v založbi Eugenia Paro vela, je prva knjiga zbirke »Nuova Mitteleuropa«, v kateri naj bi izhajale študije in dokumenti o problemih večnarodnosti. »Osnovni namen te knjige, pravi sam Paro vel v uvodnem zapisu, je ta, da bi prebila kulturni in politični tabù, ki še vedno zakriva zgodovinsko grozodejstvo spreminjanja priimkov in imen, in da bi povrnila individualni in družbeni zavesti podatke o pravi istovetnosti«. Parovelov napor (to je prva sistematična objava seznamov Poitalijančenih imen in priimkov ter krajevnih imen v teh obmejnih krajih) je nedvomno pomemben prispevek k objektivnejšemu poznavanju tukajšnje zgodovine. Posvet ICO na Pomorski postaji za ovrednotenje naravnega okolja Odnos do narave kot vprašanje kakovosti življenja »Uživanje naravnega okolja v tržaški pokrajini: načrt za izboljšanje kakovosti življenja«; pod tem naslovom je včeraj dopoldne potekal v kongresnem centru na Pomorski postaji posvet, ki sta ga priredila deželna svetovalska skupina in tržaški pokrajinski odbor Krščanske demokracije. Udeležence posveta, ki mu je predsedoval deželni odbornik za decentralizacijo Pio Nodari, sta uvodoma pozdravila deželni tajnik KD Bruno Longo in njen pokrajinski tajnik Raoul Pupo, osrednje poročilo pa je podal arh. Roberto Barocchi, ki je odgovoren za vprašanja Okolja pri strankinem tržaškem pokrajinskem vodstvu. Barocchi je izhajal iz ugotovitve, da sta uživanje narave in torej njena zaščita postali ne samo kulturna zahteva, marveč tudi široko občutena socialna potreba. Narava ne pozna političnih meja in prizadevanja po njenem ovrednotenju so tudi priložnost za zbliževanje med ljudmi in narodi, je dejal Barocchi ter v tej zvezi omenil prizadevanja delovne skupine za zaščito okolja, ki sta jo ustanovih dežela FJK in SR Slovenija, razne stike v okviru Delovne skupnosti Alpe - Jadran, pa tudi nekatere skupne pobude raznih občin. Deželni urbanistični načrt predvideva zaščito za 47 od sto celotnega ozemlja tržaške pokrajine, kar je veliko več od povprečja v deežli, kjer področja namenjena parkom krijejo le 31 odstotkov njene celotne površine. Za ureditev teh področij je deželni svet leta 1983 izglasoval zakon št. 11, ki nudi osnovne smernice in sredstva tudi za ureditev naravnega parka na Krasu. Barocchi je s tem v zvezi poudaril dvoje: prvič, da zaščita Krasa mora upoštevati potrebe krajevnega prebivalstva kulturnega, družbenega in gospodarskega značaja; drugič, da morajo izvedbeni načrt parka izdelati neposredno prizadete občine ob sodelovanju Kraške gorske skupnosti ter tržaške in goriške pokrajine. Barocchi je podrobneje obravnaval tudi zaščito kraških jam in gozdov, jezerc pri Orehu in morskega ob- močja pred Miramarom. Omenil je potrebo, da se pri gradnjah upošteva njihovo učinkovanje na okolje; da se prek vzgojnih ustanov, občil in še na druge načine širi ekološka zavest; posebno pa se je zaustavil pri vprašanju mestnega in primestnega zelenja. O tem je v razpravi podrobneje govoril deželni svetovalec Arturo Vi gini, prvi izmed podpisnikov v teh dneh predloženega zakonskega predloga za ureditev zelenih površin in vrtov v mestnih središčih. Osnutek predvideva dodehtev deželnih prispevkov občinam, ki bi hotele v mestih urediti oz. zaščititi zelene površine ter vrtove. Slednje naj bi na osnovi simbolične najemnine obdelovali meščani, stari najmanj 60 let. O mestnem zelenju sta govorila tudi tržaški občinski odbornik Vattovan iin rajonski svetovalec Edoardo Sasco, medtem ko je pokrajinski svetovalec Paolo Sbisà omenil nekatere ekološko-turistične pobude na pokrajinski ravni. V razpravo so posegli številni predstavniki tržaških naturalističnih društev, od predsednika Pro natura carsica Renata Mezzena, predsednika WWF Graziana Benedettija, deželnega predsednika Italijanskega združenja naravoslovcev Giuliana Saulija do predstavnika Italie nostre Franca. Ob koncu je posegel še deželni odbornik za javna dela in teritorialno načrtovanje Adriano Bomben, zaključke pa je povzel posl. Sergio Coloni. Poudaril je rast ekološke zavesti, ki smo ji priča v teh letih, in zagotovil podporo svoje stranke pobudam, katerih cilj je ovrednotenje narave in izboljšanje kakovosti življenja. Ena osrednjih ugotovitev posveta je bila, da je treba pri zaščiti okolja- vedno upoštevati tudi potrebe človeka. Ne gre torej za to, da se enostavno preprečijo človeški posegi v naravo, ampak za to, da človek najde pravilen odnos do nje. To pa ne velja samo za posebna območja, kjer se je narava bolje ohranila, ampak nasploh za celotno človekovo okolje, vključno za močno obljudena področja. Večer v CCA •v o Avgustu Černigoju Pred nedavnim umrlega umetnika Avgusta Černigoja bodo počastili tudi v Krožku za kulturo in, umetnost v Trstu. V sredo, 18. decembra, ob 18. uri bo namreč v veliki dvorani Krožka v Ul. S. Carlo 2 večer, ki ga bodo likovna sekcija Krožka, La Cappella Underground in umetnostna galerija Tržaška knjigarna v sodelovanju posvetili temu velikemu slovenskemu umetniku. Ob tej priložnosti bodo ob 18.45 predvajali film Aljoše Žerjala in Rada Štruklja o Černigoju, sledil pa bo prikaz video kaset agencije Alpe Adria in Cappelle Underground. O umetnikovem življenju in delu bosta govorila Luigi Danelutti in Emanuela Marassi. Tatvina v baru: plen znaša več kot pol milijona lir Neznani zmikavti so v noči med petkom in soboto vdrli v bar na Trgu Libertà 2. Pot so si utrli kar skozi zamreženo straniščno okno in so, po »pregledu« prostorov odnesli pol milijona lir in 10 tisoč dinarjev v gotovini. Lastnik bara, 50-letni Luciano Srichia iz Ul. D’Alviano 100, se je o-vedel tatvine včeraj zjutraj ob odprtju bara. Na kraj je priklical policijske agente, ki so uvedli preiskavo. Včeraj popoldne na avtocesti Benetke-Trst pri Portogruaru Prometna nesreča Skedenj ca in treh Kontovelcev Pridržana prognoza za Alberta Uršiča iz Skednja Skedenj in Kontovel je sinoči pretresla vest o prometni nesreči na avtocesti Benetke - Trst, v kateri so Mii ranjeni Škedenjc in trije Konto-JTlci. Avtomobil, v katerem so se pe-jali, je nenadoma zavozil s ceste. V hesreči je bil najhuje ranjen 50-letni Albert Uršič iz Ul. Calcara 28 v Skednju, za katerega so si zdravniki bolnišnice v Portogruaru, kamor so Sa prepeljali, pridržali prognozo. 60-Mtni Darko Starc s Kontovela 113, Prav toliko let star Ivan Čuk s Kontovela 450 in 44-letni Žarko Prašelj s Kontovela 42 so bili le laže ranjeni. Starc, čuk in Prašelj so se že vče-J'aj zjutraj odpeljali z Uršičem v riirlanijo in v Veneto. Trije Konto-jTlci so namreč odborniki domačega Gospodarskega društva in so se od-Pravili na pot prav z namenom, da b| ocenili nekaj vzorcev novega vi-ki naj bi ga nato točili v Društveni gostilni. Kot že nekaj zadnjih .?!> se jim je tudi tokrat pridružil Ur-Slè, ki je na Tržaškem znan trgovec ? vini in drugimi pijačami. Moški, ki veže že dolgoletno prijateljstvo, Š® se odpravili v Oderzo z Uršičevim Ptercedesom. Nesreča se je pripetila ob pol šti-ri® popoldne med povratkom proti domu na avtocesti Benetke - Trst. V bližini kraja Teglio Veneto, malo pred Portogruarom, je po podatkih, ki nam jih je posredovala prometna policija iz Červinjana, avtomobil nenadoma zaneslo s ceste. Nesreči je po vsej verjetnosti botrovala počena guma. Na kraj nesreče je malo zatem poleg prometne policije prispel tudi rešilec, ki je ranjence prepeljal v bolnišnico v Portogruaro. Kot rečeno se je v nesreči najhuje poškodoval Albert Uršič, ki je tudi upravljal mercedes. V bolnišnici so zdravniki ugo- tovili, da je dobil Uršič močan udarec v hrbtenico s posledicami na spodnjih in gornjih udih. S pridržano prognozo so ga sprejeli na oddelku za oživljanje. Darko Starc se je ranil v jezik in bo okreval v osmih dneh, Ivan Čuk pa se je udaril v hrbtne mišice in se bo moral zdraviti pet dni. Žarku Prašlju so le nudili prvo pomoč. Vsem ranjencem, prizadevnim članom naše narodnostne skupnosti, predvsem pa Albertu Uršiču, želimo, da bi čimprej okrevali. Bogat program božičnih prireditev S postavitvijo treh velikih božičnih dreves na Goldonijevem trgu, pred Pomorsko postajo in na Šentjakobskem trgu ter mimohodom občinske godbe iz južnotirolskega Innichena, ki je drevesa podaril Trstu, se je včeraj začela vrsta prazničnih prireditev, ki se bodo v mestu zvrstile vse tja do 6. januarja. Naj naštejemo le najpomembnejše. Danes ob 11.30 se bo na različnih koncih mesta začel mimohod štirih godb na pihala, ki se bodo ob 12. uri srečale na Trgu Unità in izvedle javni koncert. V četrtek, 19. decembra, bo velika božična prireditev v športni palači, kjer bodo nagradili najboljše športnike leta, naslednjega dne pa bosta božičnici v domu za o-starele v Ul. Pascoli in v dnevnem zavetišču v Ul. Gozzi, medtem ko bo ob 19. uri predstava Pepelke pri Fer-dinandéju, ob 18.30 koncert godalnega kvarteta Glasbene matice v Ter-gesteu ter odprtj erazstav darilne o-brti ter »Posvetilo ženski« na Pomorski postaji, oziroma v Pasaži Terge-steo. Naslednjo soboto in nedeljo se bo zvrstil niz glasbenih prireditev, o katerih bomo še poročali. • »Trst - športni turizem« je naslov okrogh mizi, ki bo jutri ob 17.30 v Časnikarskem krožku (Korzo Italia 12). Poročah bodo Giorgio Tornitesi, Mario Cividin, Raffaele De Riù, Emilio Felluga in Roberto de Gioia. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Ervina Piščanca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali v dobrodelne namene in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI SVOJCI Trst, 15. decembra 1985 18. 12. 1982 18. 12.1985 Ob tretji obletnici smrti Marije Lovriha por. Klun se je vedno z žalostjo spominjajo mož Just, hči Egle in sin Argeo z družinama Krmenka, 15. decembra 1985 Zaključen simpozij o kulturi razvoja Po treh dneh se je včeraj zaključil simpozij »Kultura razvoja, znanost in tehnologija«, ki ga "je priredila tržaška univerza v sodelovanju z mednarodnim inštitutom »Jacques Maritain« in ki je potrdil potrebo po upoštevanju etičnih vrednot v politiki razvoja. Na okrogli mizi, ki je pod temo »Za novo filozofijo razvoja« sklenila simpozij, je predsedujoči, bivši venezuelski predsednik Caldera, poudaril, da etika razvoja in demokratični sistem postajata novi formuli, ki jima bodo morale slediti države tretjega sveta v naslednjih dveh desetletjih, če bodo hotele omejiti škodo, ki jo povzroča posnemanje zahodnih modelov. Vodja kitajske delegacije Zeng Xianlin pa je predlagal, da bi v Trstu ustanovili mednarodno telo, ki naj bi raziskovalo probleme uvajanja novih tehnologij v tretjem svetu. SLOVENSKO STALNO „. VLfRSTUCE Kulturni dom Nòe I Co word Hudomušna prikazen režija DUŠAN MLAKAR v torek 17. decembra, ob 16. uri — ABONMA RED I - mladinski v sredo, 18. decembra, ob 20.30 — ABONMA RED D - mladinski v sredo v četrtek, 19. decembra, ob 20.30 — ABONMA RED E - mladinski v četrtek v petek, 20. decembra, ob 20.30 — ABONMA RED A - premierski v soboto, 21. decembra, ob 20.30 — ABONMA RED B - prva sobota po premieri v nedeljo, 22. dec., ob 16. uri — ABONMA RED C - prva nedelja po premieri v soboto, 28. decembra, ob 20.30 — ABONMA RED F - druga sobota po premieri v nedeljo, 29. dec., ob 16. uri — ABONMA RED G - popoldan na dan praznika OD TORKA DALJE BO. V FOYERJU PARTERJA RAZSTAVA O GLEDALIŠKI UMETNICI AVGUSTI DANILOVI RAZSTAVO PRIPRAVIL SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ IZ LJUBLJANE. gledališča VERDI Danes, 15. t. m., ob 16. uri (red G) bo na sporedu šesta predstava opere »Rusalka«. Ponovitev v torek, 17. t. m., ob 20. uri (red E/H). ROSSETTI Danes, 15. t. m., ob 16.00 bo gledališka skupina La Contemporanea 83 predstavila delo Manlia Santanellija »Le sofferenze d’amore della Radegonda e del capitano della morte«. V abonmaju odrezek št. 2. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. Predstava traja 2 uri in 10 minut. Od 19. do 23. t. m. bo Teatro Manzoni predstavil Sardoujevo delo »Divorziamo!«. V glavni vlogi igra Alberto Lionello. Režija: Marco Ferrerò. Predstava izven abonmaja. Abonenti imajo 30 in 20 odst. popusta. Predprodaja vstopnic v Pasaži Pretti 2. CANKARJEV DOM Velika dvorana V ponedeljek, 23. t. m., ob 20. uri: E. Rostand »Cyrano de Bergerac«. V sredo, 25. t. m., ob 19.30: Kemal Gekič, klavirski recital. Mala dvorana Danes, 15. t. m., obli., 13. in 15. uri: V treh dneh iz glasu in telesa, delavnica Projekt Intermedia - Studio za svobodni ples Ljubljana. Okrogla dvorana V petek, 20. t. m., ob 22. uri: Nočni program - M. Sherman »Mesija«. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V torek, 17. decembra, ob 19.30: M. Frayn »Hrup za odrom«; režija Boris Kobal. Gostovanje PDG v Tuzli. koncerti VERDI Danes, 15. t. m., ob 11. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi koncert komorne skupine Verdi, ki jo vodi Severino Zannerini. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni (tel. 631-948). Ricmanjska godba na pihala priredi v soboto, 21. t. m., ob 20.30 v Babni hiši svoj ZAKLJUČNI KONCERT. Prostovoljni prispevki v korist sklada M. Čuk. Godbeno druši o Nabrežina priredi v nedeljo, 22. t. m., ob 16.30 tradicionalni ZAKUUČNI LETNI KONCERT v občinski telovadnici v Nabrežini. Sodeluje moški pevski zbor I. Gruden. Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri, 16. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert pianista RUDOLFA BUCHBINDERJA. GLASBENA | Ipl MATICA V torek, 17. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU TRŽAŠKI OKTET 15-!etnica ustanovitve Sodeluje ženski nonet VITRA iz Ribnice. Vabljeni! kino La Cappella Underground - kino Ariston Danes ob 11. uri »La foresta1 silenziosa«. Režija Martin Ritt (1983). M. Steenburgen, R. Tom. Ariston 15.30 — 22.15 »La nave faro«. Režija J. Skolimowski. R. Duvall in K. M. Brandauer. Jutri isti film ob 17.00. Eden 15.20 — 22.00 »Giochi erotici particolari« in »Viril sex games«. Prepovedana mladini pod 18. letom. Excelsior 17.00—22.15 »Scandalosa Gilda«. Monica Guerritore. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior II. 16.30 — 21.45 »La messa è finita«. Nanni Moretti. Fenice 16.00 — 22.15 »La foresta di smeraldo«. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Carabinieri si nasce«. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Femmine in fuga dal carcere della depravazione«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Mamma Ebe«. Mignon 16.00—22.00 »Ritorno al futuro«. Fantastični film. Grattacielo 16.00 — 22.15 »King David«. Capito! 15.30 — 22.00 »Porkys III - La rivincita«. Lumiere 16.00 — 22.00 »Chiamami a-quila«. Vittorio Veneto 15.30 — 22.10 »Demoni«. Alcione 16.00 »II testimone«. Radio 15.30—22.00 »Profondamente ingorde«. Prepovedan mladini pod 18. letom. čestitke Pri Domju praznuje danes 8. rojstni dan KARIN KOCJAN. Vse najboljše ji želijo sestra Romina, oče Boris, mama Nives in vsi sorodniki. Zveza slovenskih kulturnih društev Glasbena matica Zveza pevskih zborov Primorske organizirajo v soboto, 21. decembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH KONCERT v počastitev 80-letnice UBALDA VRABCA SKD BARKOVLJE vabi danes, 15. t.m. na koncert mešanega pevskega zbora M. PERTOT ob 80-letnici skladatelja UBALDA VRABCA Dirigent SANDRA PERTOT, na orgle bo igral ŠTEFAN BEMBI. Koncert bo v barkovljanski cerkvi ob 18. uri. SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20 vabi v torek, 17. decembra, ob 20.30 v klubske prostore na skupinski ogled in obravnavo ljubljanske TV oddaje mednacionalni odnosi v Jugoslaviji Oddajo in nastopajoče bo predstavil novinar IGOR GRUDEN. Vabljeni! Predsednik upravnega odbora SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA sklicuje na temelju 6. člena pravilnika 11. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v četrtek, 19. decembra 1985, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. DNEVNI RED: 1. Poročilo o delovanju inštituta. 2. Odobritev letnega obračuna in proračuna 3. Razno Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi svoje člane in nečlane, ki jih zanimajo dejavnosti, primerne za tretjo življenjsko dobo, da se vpišejo na sedežu v Ul. Cicerone v sredo, 18., in v četrtek, 19. t. m., od 10. do 11. ure. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Danes, 15. decembra, ob 16. uri ponovitev proslave ob 40-letnici osvoboditve »Ni ga drobca slovenske prsti, kjer naša ni kanila kri«. Pripravil Drago Gorup. Sodelujejo harmonikaši Glasbene matice, recitatorji, moški in ženski zbor Tabor. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 15. decembra KRISTINA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 11.05 in zatone ob 20.06. Jutri, PONEDELJEK, 16. decembra ALBINA Vreme včeraj: temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 1024,6 mb pada, veter 8 km na uro, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11,5 stopinje. Plimovanje danes: ob 0.02 najvišja 31 cm, ob 5.04 najnižja —1 cm, ob 10.26 najvišja 37 cm, ob 17.39 najnižja —58 cm. Napoved za jutri: ob 0.53 najvišja 30 cm, ob 6.00 najnižja 3 cm, ob 11.00 najvišja 27 cm, ob 18.18 najnižja —50 cm. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marta Ria vez, Ma-ryann Kersikia, Sara Palmisano, Fabio Palmisano, Fabrizio Marconi, Alessio Scheri, Matteo Fragiacomo, Marco Ba-cer, Emanuela Soccolich, Katerina Spa-taro, Laura Meffe. UMRLI SO: 71-letrti Rinaldo Oblak, 87-letna Anna Rumen, 84-letna Maria Giamo, 79-letna Maria Forcella, 88-letna Arma Snidersich, 81-letna Maria Mosetti, 81-letni Umberto Salvadori. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18, UL Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. /SMAf 7WZÀ KSzf <5%'*% '"'»s IRSI UIMo.i.n, 5/ NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in-praznična od 8. do 20. ure. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sasljan: tel. 299-197. BARI LOTERIJA 37 77 6 39 7 CAGLIARI 61 88 52 67 73 FIRENCE 61 24 48 57 79 GENOVA 73 70 2 7 13 MILAN 77 70 7 72 39 NEAPELJ 12 76 39 67 50 PALERMO 44 41 47 59 46 RIM 58 79 80 49 66 TURIN 87 15 22 84 20 BENETKE 89 7 39 1 73 ENALOTTO X 2 2 221 X X 2 222 KVOTE 12 — 19.868.000 lir 11 — 656.000 lir 10 — 57.000 lir Univerza v Trstu Univerza v Ljubljani Tržaška pokrajina Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Narodna in študijska knjižnica v Trstu VABIJO NA RAZSTAVO Beseda in knjiga Slovenska protestantska reforma v XVI. stoletju TRST - Pomorska postaja Otvoritev v ponedeljek, 23. dec., 1985, ob 18. uri Jutri v Nabrežini sestanek s kmetovalci Devinsko nabrežinska občinska uprava vabi vse kmetovalce v občini na sestanek, ki bo v ponedeljek, 16. t. m., ob 20. uri na županstvu v Nabrežini. Govor bo o perspektivah za razvoj kmetijstva v občini. Prihodnjo nedeljo v Zgoniku zborovska revija Športno-kultumi center v Zgoniku bo prihodnjo nedeljo, 22. t. m., prizorišče še ene kulturne prireditve z globljim človečanskim in solidarnostnim predznakom. Lovski pevski zbor Doberdob, zbor Vasilij Mirk in Skupnost Družina bodo namreč priredili ob 17. uri zborovsko pevsko revijo katere čisti izkupiček bodo namenili dobrodelni openski ustanovi Skupnost Družina. Na reviji bodo zapeli mladinski zbor Vesela pomlad z Opčin, moški lovski zbor Doberdob, ženski zbor Ivan Grbec iz Skednja, moški zbor Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela, dekliški zbor Vesna iz Križa in mešani zbor Milan Pertot iz Barko-velj. Ljubiteljem zborovskega petja se torej obeta nadvse zanimiv in pester kulturni večer. (B.S.) »Božič starih v Trstu«: kmalu zapade rok literarnega natečaja Pokrajinska uprava obvešča, da 21. t. m. zapade rok za sodelovanje na literarnem natečaju »Božič starih v Trstu«, ki ga uprava prireja v sodelovanju z združenjem Pro senec-tute. Na njem lahko sodelujejo vsi tisti, ki bodo 20. decembra letos stari najmanj 60 let. Svoja dela, ki so lahko v verzih ali v prozi, ne smejo pa obsegati več kot tri tipkane strani, morajo izročiti pri tajništvu pokrajine na Trgu Vittorio Veneto 4, 2. nadstropje. Predvidenih je po šest nagrad za prispevke v poeziji in v prozi v zneskih 600, 450, 350, 250, 200 in 150 tisoč lir. Podrobnejše informacije je moč dobiti pri vratarjih sedeža pokrajine. razna obvestila Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov iz Podlonjerja sporoča, da sprejema vzorce vin za analizo vsak torek po 16. uri v prostorih Ljudskega doma v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, Peterlinova dvorana v Ul. Do-nizetti 3, bo jutri, 16. decembra, ob 19.30 otvoritev likovne razstave osnutkov za barvna okna in tapiserije arh. Marte Kunaver iz Ljubljane. Razstava bo odprta vsak dan od 17. do 19. ure. Istega dne ob 20.30 pa bo na sedežu Predbožično srečanje s tržaškim škofom Lorenzom Bellomijem. Mladinska skupina P. Tomažič obvešča vse pevce in pevke, da je zbirališče za nastop pri Domju (Discount Coop) danes, 15. t. m., ob 17. uri. razstave KD J. Rapotec - Prebeneg. Slikarska razstava Milka Bambiča, Piera Co-nestaba in Mira Kranjca. Umik: danes od 10. do 12.45, vsak dan od 17. do 20. ure. V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja slikar Jernej Vilfan. V umetnostni galeriji N. Bassanese na Trgu Giotti 8, 1. nad., je odprta slikarska razstava DONATA RICCESI-JA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporoča, da odpade izlet' v Poreč in Rovinj predviden za jutri, 16. decembra, zaradi nezadostnega števila vpisanih. Vpisanim povrnemo denar v sredo, 18. t. m., v prostorih v Ul. Cicerone 8 od 10. do 11. ure. mali oglasi OSMICA pri Piščancih pri Silviotu Fer-lugi. Točimo belo in črno vino. MAJHEN PROSTOR ali sobo za shrambo pohištva iščem na Opčinah. Tel. št. 944-477. PRODAM delno zazidljivo parcelo v šempolaju. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montec-chi 6, pod šifro »šempolaj«. PRODAM hišo z vrtom v Šempolaju. 117.000.000 lir, možnost dogovora. Tel. št. 571-121 int. 40 zjutraj. LOKAL - nepremičnino, v centru Trsta, 132 kv. m, 4 odprtine, prost - prodam. Tel. št. 422-941. PRODAJAM 3 stanovanja v na novo dograjeni hiši na Greti. Ugodni pogoji brez mešetarjev. Interesenti telefonirajte ob delavnikih od 20. do 21. ure na št. 68-348. OSMICO je odprl Franc Colja, Sama-torca 21. Vabljeni vsi! RAZSTAVA kraške umetne obrti BOR bo odprta v nedeljah, 15., in 22. decembra od 10. do 18. ure. DEKLE 30 let išče službo kot otroška negovalka ali kot pomoč v gospodinjstvu za stalno ali več ur dnevno. Tel. 003866/23933. NUDIM lekcije nemščine na področju dolinske občine. Tel. ob urah kosila na št. 040/228-597. FIAT 127, letnik 1979, v dobrem stanju prodam. Tel. 040/227-154. PRODAM močnostni ojačevalec PIONEER za avtomobil, s troizhodnim cross-overjem. Cena po dogovoru. Tel. 040/942-760 po 20. uri. ZAČIMBE, čreva in vse potrebno za koline ima semenarna Pri Mili v Doberdobu, ki sprejema tudi naročila za semenski krompir. Tel. 0481/78-072. OSMICO ima odprto Diko (Benedikt) Žerjal, Boršt 74. OSMICO je odprl Robert Pipan v Mav-hinjah. PRODAM trisobno stanovanje v Gorici z garažo in kletjo. Tel. 0481/33156. PRODAM žensko kolo s koškom znamke legnano. Tel. 0481/33156. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna ul 44 - Opčine, Trst. urama - zlatarna TRST Sv. Jakob 3 Tel.: 795881 ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino dl kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv Nedelja, 15. decembra italijanska televizija Prvi kanal Ponedeljek, 16. decembra italijanska televizija 7.55 Evrovizija: Štirisedežni bob - 3. spust 9.25 Evrovizija: Štirisedežni bob -4. spust 10.30 II grande teatro del West -TV film 11.00 Sveta maša 11.55 Sledovi časa 12.15 Linea verde - Vodi Federico Fazzuoli 13.00 Dnevnik 1 - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 - vesti 13.55 Toto - TV Radiocorriere - Igra s Paolom Valentijem in Mario Giovarmo Elmi 14.00 Domenica in. . . vodita: Mino Damato in Elisabetta Cardini 14.20 športne vesti 15.20 Domenica in. . . športne vesti 15.30 Domenica in. .. - Discoring 85’ - 86’ 16.25 športne vesti 18.20 90. minuta 18.50 Sorteggio campionati mondiali di calcio 19.55 Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Voglia di cantare - Gianni Mo-randi 21.40 športna nedelja 23.45 Dnevnik 1 in vremenske razmere 23.55 Italijansko nogometno prvenstvo B lige Drugi kanal 9.55 Evrovizija - smučanje SP - veleslalom za moške 10.55 V spomin na Domenica Scarlat-tija 11.45 Nedeljska matineja 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - /Zdravniški nasveti 13.30 Dnevnik 2 - Studio - stadio 15.10 Piccoli fans - vodi Sandra Milo 8.30 Alice - TV film 9.00 Fio - TV film 9.30 Le frontiere dello spirato 10.10 Mama Malone - TV film 10.40 Anteprima 11.25 Superclassifica show 12.20 Punto 7 z Arrigom Levijem 13.30 Buona domenica - vodita: Mau rizio Costanzo in G. Sabani 14.30 Buona domenica - Orazio 17.00 Buona domenica - forum 19.00 Dalle 9 alle 5 - .TV film 20.30 I tre moschettieri - film 22.50 Monitor - tednik 23.40 Punto 7 - dibattito 0.50 Šerif v New Yorku - TV film RETEQUATTRO 8.30 Seme selvaggio - film 10.20 II gladiatore di Roma - film 12.00 Matt Houston - TV film 13.00 Muppet show 13.30 Jambo Jambo 14.00 Amici per la pelle - TV film 35.00 Un uomo da vendere - film 17.20 H giuramento di Zorro - film 19.10 Retequattro per voi 19.30 New York, New York 20.30 W le donne 23.00 Cinema e company 23.30 Un giorno in pretura - film ITALIA 1 8.30 Bim bum barn - risanke 10.30 Per la vecchia bandiera - film 12.00 Hardcastle and McCormick -TV film 13.00 Grand Prix - ponovitev 14.00 Dee Jay television 16.00 Domenica sport - športni dogodki 18.00 I ragazzi del compiuter - TV film 19.00 Lucky Luke - risanke 16.20 Dnevnik 2 - Studio - stadio rezultati - lestvice nogometnega prvenstva 17.50 Italijansko nogometno prvenstvo A lige 18.40 Dnevnik 2 - kratke vesti 18.50 Le strade di San Francisco - TV film 19.45 Meteo 2 20.00 Dnevnik 2 - Domenica sprint Dogodki in osebnosti športnega dne 20.30 Cinecittà - Cinecittà - Vittorio Gassman 21.35 II misterioso dottor Cornelius - film 22.50 Dnevnik 2 - večerne vesti 23.00 Dnevnik 2 - Trentatre - tednik o medicini 23.30 Šola in vzgoja - Animali da salvare 0.05 Dnevnik 2 - zadnje vesti Tretji kanal 10.00 Evrovizija - smučanje slalom za ženske - 1. spust 11.00 Bari: Odbojka - ženske 12.00 Dancemania - 1. del 12.55 Evrovizija veleslalom - moški - 2. spust 14.30 Canon il barbaro - film 16.35 Dnevnik 3 - neposredni šport slalom - ženske - 2. tek plavanje - pokal Evrope 17.35 Girofestival ’85 - Mino Rei-tano 18.05 In cerca di Titina - omeggio a Titino De Filippo - 1. del 39.00 Dnevnik 3 19.20 Deželni šport - med odmorom Laurei in Hardy 19.40 Concertone 20.30 Domenica gol 21.30 Una vita cosi 22.05 Dnevnik 3 22.30 Nogometno prvenstvo A lige 22.40 Gli occhi dello sconosciuto -film 0.30 Cannon - TV film TELEPADOVA 14.00 Zoo Gang - TV film 15.00 Phyllis - TV film 15.30 .Tre sulla strada - film 17.00 Risanke 17.30 Don Chuck - risanke 18.00 La tata e il professore - TV film 18.00 Selvaggio West - TV film 19.45 Kmetijske vesti 20.15 Filmski program 20.25 Quattro per Cordoba - film 22.00 Proposte commerciali 22.25 II misterioso caso del dottor John Hill - film TRIVENETA 13.00 Dražba 16.30 Disperatamente tua - TV film 18.30 Magnum 38 per una città di carogne - film 20.00 Dražba preprog 20.30 Film 18.00 L’amore quotidiano - film TELEFRIULI 10.00 E’ tempo di artigianato 10.30 Regione verde 11.00 Si e no mercatino telefonico 13.25 Buongiorno Friuli 13.30 Discoteca 14.00 Igre in nagrade 15.30 Classe mista - variete 17.00' Musicale 18.30 Sindaco e la sua gente 19.30 Telefriuli šport 20.30 Tutti defunti tranne i morti - filmska komedija 22.30 Love American style - TV film 23.00 Roberta pelle 1.00 Buonanotte Friuli Prvi kanal 9.30 Televideo 10.30 Lucien Leuwen - nadalj. 11.30 'fax; - TV film 11.55 Vremenske razmere 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Halo... Kdo igra? - Opoldanski program z Enrico Bonaccorti 13.30 Dnevnik 1 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute o... 14.00 Halo... Kdo igra - Zadnji poziv 14.15 II mondo di Quark 15.00 Iz parlamenta 15.30 Šola in vzgoja - Le parassitosi del bestiame - 5. del 16.00 Trije nečaki in majordom -TV film 16.30 športni ponedeljek 17:00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Risate - Stanilo e Ollio 17.50 Risanke 18.00 L’ottavo giorno - 2. del 18.30 Parola mia - program z Lucianom Rispolijem 19.35 Almanah in vremenske razmero 19.55 Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Film sorpresa 22.30 Dnevnik 1 22.40 Srečanje s kinematografijo 22.45 Dnevnik 1 23.40 Dnevnik 1 - zadnje vesti in vremenske razmere Drugi kanal 9.30 Televideo 13.00 Dnevnik 2 ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - c’è da vedere 13.30 Capitol - TV serija 14.30 Dnevnik 2 - kratke vesti 14.35 Tandem - aktualnosti in igre 15.15 Tandem - Paroliamo - igra 16.00 Šola in vzgoja - Teledidattica Ljubljana 8.50 10.35 TV v šoli 12.30 Poročila 17.25 Poročila 17.30 Zima pleše 17.45 Črke in besede 17.50 Vsak petek nov začetek -nanizanka 18.25 Podravski obzornik 18.45 Slovenska ljudska pesem 19.15 Risanka 19.24 Radio in TV nocoj 19.30 Dnevnik 20.10 Neuničljiva Marija - zadnji del nanizanke 21.05 Spoznano - neznano: Znanstvene tovarne 21.45 Vrtnica in slavček - baletna oddaja 22.05 Dnevnik 22.20 Akcenti s kongresa filmskih delavcev Koper 14.15 TV novice 14.20 Sherlock Holmes - TV film 14.45 Mala zgodovina glasbe 15.00 Zdravnik in pacient' - medicinska oddaja 15.45 Bruno' Lauzj - glasbena oddaja 16.30 Risanke CANALE 5 9.00 Una famiglia americana -TV film 9.50 General Hospital - TV film 10.45 Facciamo un affare - kviz 11.15 Tuttinfamiglia - kviz 12.00 Bis - kviz 12.40 II pranzo è servito - kviz 13.30 Sentieri - TV roman 14.30 La valle dei pini - TV film 15.30 Una vita da vivere - TV film 16.30 Hazard - TV film 17.30 Doppio slalom - kviz 18.00 II mio amico Arnold - TV film 18.30 C’ést la vie - kviz 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - kviz 20.30 I quattro moschettieri - film 22.40 Jonathan dimensione avventura RETEQUATTRO 9.00 Destini - novela 9.40 Lucy show - TV film 10.00 Brivido d’amore - film 11.45 Magazine 12.15 Bravo Dick - TV film 12.45 Ciao ciao - risanke 14.15 Destini - novela 15.00 Piume e paillettes - TV film 15.40 L’idolo cinese - film 17.50 Lucy show - TV film 18.20 A; confini della notte - TV film 18.50 I Ryan - TV film 19.30 Febbre d’amore - TV film 20.30 Quando muore una stella - film 23.10 Alfred Hitchcock predstavlja - TV film 23.40 Dick Tracy - TV film ITALIA 1 8.30 Gli eroi dj Hogan - TV film 8.50 La casa nela prateria -TV film 9.40 Fantasilandia - TV film 10.30 Operazione ladro - TV film 11.30 Quincy - TV film 12.30 La donna bionica - TV film 16.30 Pane e marmellata 17.30 Dnevnik 2 - kratke vesti 17.35 Oggj e domani - kronike in aktualnosti 18.15 Odprti prostor 18.40 Le strade di San Francisco -TV film 19.40 Meteo 2 19.45 Dnevnik 2 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 Di tasca nostra - tednik 21.25 Hill Street giorno e notte -TV film 22.15 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.25 Protestantizem 22.50 II meglio del West - TV film 23.15 Oltre la grande muraglia -vzgojna oddaja 23.50 Dnevnik 2 - zadnje vesti 24.00 Viaggio allucinante - nočni film Tretji kanal 13.15 Caneva: Ciclocross internazionale 13.45 Jezik za vsakogar: ruščina 14.15 Jezik za vsakogar - francoščina 14.45 Così non è se vi pare -5. epizoda 15.15 Monza: Hokej na kotalkah 15.45 Nogometno prvenstvo A in B lige 18.10 L’Orecchiocchio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželni šport 20.05 šola in vzgoja - Viaggio dentro l’atomo 20.30 In cerca di Titina - 2. del 21.30 Dnevnik 3 21.40 Šola in vzgoja - Il tumore come malattia sociale 22.10 Ponedeljkov proces 23.15 Dnevnik 3 17.30 Kanadska narava - dok. 18.00 Zdravnik in otrok - nasveti pe diatrov 18.55 TV novice 19.00 Odprta meja V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — Občni zbor Slovenske kulturno gospodarske zveze TRST — Srečanje žensk treh dežel TRST — Sovjetski kulturni dnevi OPČINE — Komemoracija Pinka Tomažiča in tovarišev ŠPORT: DOLINA — Košarka: Breg Adria-therm - Alabarda ZGONIK — Namizni tenis : Kras Glob-trade - Štetan Naepelj PROSEK — Odbojka: Kontovel Electronic Shop - Breg Agrag KRIŽ — Nogomet: Vesna - Fogliano 19.30 TVD Stičišče 19.50 Dokumentarec 20.30 Ta nori šport 21.00 Film: Nam je ušeč mrzel - 1. del 22.00 TVD Vse danes 22.10 Film - nadaljevanje 23.15 Zgodba o N! Al 13.20 Help - kviz 14.15 Deejay Television 15.00 Chips - TV film 16.00 Bim Bum Barn - risanke 17.50 La casa nella prateria - TV film 18.50 Gioco delle coppie - kviz 19.30 Happy days - TV film 20.00 I Puffi - risanke 20.30 Buon anno musica - variete 23.00 Controcorrente - tednik 23.45 La strada chiamata domani -film TELEPADOVA 12.00 West Side medicai - TV film 13.00 Mama Linda - TV film 14.00 Alla ricerca di un sogno -TV film 15.00 Phylis - TV film 15.30 II misterioso caso del dottor John Hill - film 17.00 Gordian - risanke 17.30 Don Chuck story - risanke 18.00 La tata e il professore 18.30 Leonela - TV film 19.30 Flamingo road - TV film 20.25 II codice della pistola - film 22.00 Leonela - TV film 23.00 Filmski program 23.10 Quattro per Cordoba - film TELEFRIULI 10.15 Si o no mercatino 12.25 Buongiorno Friuli 12.25 Oggi in regione gli appuntamenti 12.30 Andrea Celeste - TV film 13.30 Nogomet: Sambenedettese -Triestina 15.30 Musicale 17.30 Povera Clara - TV film 18.30 I cercatori d’oro - TV film 19.00 Telefriuli sera 19.30 Andrea Celeste - TV film 20.30 Nogomet: Udinese - Fiorentina 22.30 Telefriuli notte 22.45 Si o no, mercatino radio Nedelja, 15. decembra RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Slovenske popevke; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.30 Mladinski oder: »Lov za ukradenimi milijoni«. Napisal Smiljan Rozman, dramatizirala Lučka Susič. Četrti in zadnji del. Produkcija: Radio Trst A. Režija: Marjana Prepeluh; 11.00Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Prva repriza: »Večni sopotniki«. Sklop velikih pesnitev za včerajšnjo in današnjo rabo v izboru in pripovedi Vladimira Jurca ter v režiji Sergeja Verča. Ivan Goran Kovačič: »Jama«. Prevod: Tone Pavček. Produkcija: Radio Trst A; 15.25 Šport in glasba; 15.30 Šport, nato: Lahka glasba; 17.30 Neposreden prenos košarkarske tekme 2. lige MONZESE F.L. VICTORS - JADRAN. Iz Monze poroča Saša Rudolf. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro, Radijski koledar. Prometni servis; 7.30 Za zdravje; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Sosednji kraji in ljudje; 13.15 Prispevek iz zamejstva; 13.45 Prispevek s Primorske; 14.00 II. prispevek iz zamejstva; 14.15 Marika in Drejče; 14.30 - 16.00 Glasba po željah; 16.00 Naših 40 let; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Planinski čaj Radia Koper in Droge Portorož; 18.00 Humoreska; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 8.45 Siamo tutti nel pallone; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Popevka tedna; 11.40 Programi prihodnjega tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.30 Kaj je novega?; 15.00 Športne vesti; 18.00 Classifica LP; 18.45 Glasbena oddaja; 20.00 Nočni program. Ponedeljek, 16. decembra RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20- 8.00 Dobro jutro po naše: Koledar- ček; 7.40 Pravljica, Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 8.40-10.00 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka, Lahka glasba; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo. Sestanek ob 12.00, Lahka glasba; 13.20 Mednarodno zborovsko tekmovanje »Guido d’Arezzo«: bolgarski mladinski zbor »Družna pesem« iz Slivna, nato: Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor: Iz šolskega sveta, nato: Glasbene skice; 15.00 Otroški kotikeč; »V deželi pravljic«. Glasbene skice; 16.00 Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva, Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.40 Primorske glasbene šole; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta. Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku -pregled športnih dogodkov; 17.40 Primorski zbori pojo; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 15.00 Zdravo o-troci - ponovitev; 16.00 Beseda in glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo od...; 17.45 Tennis italiano; 18.10 Glasbena oddaja; 18.32 Approccio al classico; 20.00 Nočni program. jugoslovanska televizija Ljubljana 8.20 Poročila 8.25 Otroška matineja 9.55 La Villa: SP v smučanju -veleslalom moški - 1. tek 11.15 SP v smučanju - slalom - žen-ske - 1 tek 12.00 Slovenski ljudski plesi - Vzhodna Štajerska 12.30 625 - oddaja za stik z gledalci 12.55 La Villa: SP v smučanju - veleslalom moški - 2. tek 14.05 SP v smučanju - slalom -ženske - 2. tek 14.55 Poročila 15.05 Pesem ptic trnovk - ponovitev 9. dela 15.55 Alpe Jadran - informativni magazin 16.25 Kamor pozno prihaja pomlad - film 18.05 TV kviz 19.05 Risanka 19.15 Cikcak 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 19.50 Vremenske razmere 20.00 Štefica Cvek v žrelu življenja - nadaljevanka 20.50 Motorne dirke na ledu - kratki film 21.00 Slovesnost v muzeju NOB na Tjentištu - reportaža 21.35 Športni pregled 22.10 Poročila Koper 12.15 Primomercato - predstavitev in prodaja 15.00 Velike izdaje - TV film 16.30 Umetnostno drsanje - svetovno juniorsko prvenstvo 18.00 Kolesa sreče - TV film 18.30 Opera narave - dokumentarec 19.00 Nepokorjeno mesto - nadaljevanka 20.30 Kitajec v Scotland Yardu -TV film 21.35 Nobelovi nagrajenci - Marie Curie - TV film 22.10 Tatort - TV film 23.45 Pogled na svet zasebne postaje CANALE 5 20.00 Occhi di gatto - risanke 20.30 Drive in - variete jugoslovanska televizija zasebne postaje V stolnici koncert ob letu glasbe »Vse poje« y odlični izvedbi učencev goriških osnovnih šol Po lanskih skupnih prireditvah v Kulturnem domu ter v Avditoriju so se naše šole zopet združile in nas ponovno začarale. Tokrat so se zbrali učenci vseh slovenskih osnovnih šol na Goriškem, bilo jih je nad 500, ki so evropsko leto glasbe počastili z mogočno prireditvijo Vse poje, ki je bila v stolnici. Spored so uvedli učenci iz Štever-jana, katerim so sledili Doberdobci, Goričani, Krminčani, Podgorci, Pevm-ci, Jameljci, Štandrežci, Končani, Rupenci, Sovodenjci in Vrhovci. V pesmi in besedi so nastopajoči prikazali letne čase, s posebnim poudarkom na božično obdobje. Spored, ki so ga prisotni sprejeli z velikim odobravanjem, pa so sklenili s pesmijo Vse poje, ki jo je na besedilo Ljubke Šorlijeve uglasbil Ivo Bolčina, ki je petstoti zbor mladih izvajalcev tudi vodil. Daljše in občuteno ploskanje je najboljše nagradilo prizadevanje vseh, ki so bili soudeleženi pri uresničitvi te prireditve, od pobudnika Iva Bolčine, do učiteljev in nenazadnje tudi otroke same, ki so z resnostjo in dovršenostjo izvedli spored. Njem in prisotnim se je ob zaključku rahvalila ravnateljica dr. Miroslava Braini - Saksida, ki je posebno zahvalo izrekla pobudniku Ivu Bolčini in sestavljalki besedila za skupno pesem Ljubki Šorhjevi. Kot gost prireditve pa je nastopil mešani zbor nižje srednje šole Ivan Trinko v Gorici, ki ga je vodil Stanko Jericijo. Zaradi bolezni v zboru pa niso nastopili otroci italijanske o-snovne šole Regina Margherita iz Podgore. Zahteva po višji uvrstitvi letališča Uvrstitev v višjo kategorijo je pogoj, da deželno letališče v Ronkah dejansko pridobi na pomenu, ne samo v notranjem zračnem prometu, ampak tudi kot letališče za srednje - dolge mednarodne proge, zlasti na območju dežel alpskega loka. Taka je zahteva, ki jo postavlja konzorcij za letališče in je z njo seznanil tudi politične predstavnike. V pripravi je namreč vsedržavni načrt prometne ureditve. Osnutek tega načrta menda predvideva za letališče v Ronkah uvrstitev v tretjo kategorijo, za katero pa veljajo precejšnje omejitve. Predstavniki konzorcija so že tudi seznanili deželno vlado s potrebo, da se osnutek, še preden pride v razpravo v parla- mentu, popravi. Letališče v Ronkah naj bi uvrstili v drugo kategorijo. Srečanje pokraj ina - sindikati Zaključila so se posvetovanja za sestavo triletnega razvojnega načrta goriške pokrajine. Zadnje srečanje so predstavniki pokrajinske uprave imeli te dni s predstavniki treh največjih sindikalnih zvez, CGIL, CISL in U1L. Giuliano Bon, Achille Colautti in Flavio Sniderò, v predstavništvu omenjenih treh zvez, so ocenili, da kljub številnim prizadevanjem, še ni bil izdelan globalni načrt za poživitev industrijskega sektorja, opozorili so nadalje na pomanjkanje podjetnosti ih na zamude pri preurejanju velikih industrijskih objektov z državno udeležbo. Ani in Adrijanu se je pridružila prvorojenka PETRA Iskreno jima čestitamo, mali Petri pa želimo vso srečo v žiljenju sodelavci Meblo Italiana »Verboten« v slovenski šoli! V Podgori so slovesno odprli novo tekstilno tovarno M. di G. »J’accuse!«. je napisal Emile Zolà, veliki jrancoski pisatelj, v naslovu čez celo stran takrat ko je napadel sodnike in francosko vlado v znani zadevi Dreyfus. S prstom je jasno pokazal na krivca tistega škandala, ki je takrat, ob koncu prejšnjega stoletja, razburil Francijo in vso svetovno javnost. Pri nas, v naši goriški in primorski provincialnosti, pa se zadovoljujemo z »Ne vem, ni mi znano, kdo je bil, obžalujem«, potem pa vso krivdo na zelo lahek in enostaven način zvalimo na državno oblast. Tako je bilo v zadnjih dneh pri nas na Goriškem. Sindikat slovenske šole je, v soglasju s prosvetnimi forumi iz Slovenije, ki so našim šolam na voljo za vsakovrstno pomoč, pripravil strokovna predavanja za naše šolnike. Napovedana sta bila dva odlična predavatelja, priznana šolska strokovnjaka, taka ki zavzemata pomembne funkcije v šolskem življenju slovenske republike. Našim šolnikom bi bilo to predavanje dobrodošlo, saj bi jim prineslo marsikaj novega, koristnega za njihovo izpopolnjevanje. Pa se je zataknilo pri črki in bese di zakona. Šolniki imajo po sindikalni liniji nekaj ur mesečno na razpolago za razne sestanke in izpopolnjevanje. Vendar so to le dve uri vsak mesec. Ker bi predavanje trajalo več ur bi bilo treba izkoristiti »ure«, več mesecev. Vse je že bilo nared, na šolskem skrbništvu bi mirno obšli ta problem. Predavanje je bilo torej najavljeno. Pa se ti vmeša neko ravnateljstvo neke slovenske šole (pravijo, da je to nižja srednja šola v Gorici, poimenovana po znanem pesniku-buditelju Beneških Slovencev) s pozivom šolskemu skrbništvu, češ da bi bila taka razporeditev ur v nasprotju z zakonom. Pravijo, da so se na šolskem skrbništvu zgrozili. Niso pa mogli mimo te »zahteve« po spoštovanju zakona, ki je, vrh vsega, prihajala z neke slovenske šole. Zaradi tega niso dali, niso mogli dati, dovoljenja za predavanje, ki bi bilo daljše od dveh mesečnih ur. Med šolniki v Gorici vlada veliko razburjenje. To čisto upravičeno. \'.,i vedo kje tiči zajec, zakaj ni šolsko skrbništvo dalo dovoljenja. Nočejo pa imenovati resničnega krivca, Id se skriva za zakonskimi paragrafi. Tega ni hotel napraviti niti predsednik šolskega sindikata na občnem zboru te organizacije pred dnevi, ko je v odgovor nekemu kolegu, dejal, da mu ni znano odkod je prišla prepoved. Za kaj tako skrivanje za lastmi sence? Ali ne bi bilo prav, da slovenske organizacije, šolske ali druge, ko se pri peti kaj podobnega, jasno povedo za kaj gre, da s prstom pokažejo na krivca, pa čeprav je ta iz slovenskih vrst? Ne pa da se vsa krivda zvali na državni urad, trdeč da niso tam naklonjeni slovenskim stvarem. Molčečnost in zavijanje v meglo sta huda stvar. Emile Zolà je imel pogum. Prav takega sta imela ameriška novinarja, ki sta odkrila zadevo V/atergate. Ali ga ima tudi kdo med zainteresiranimi v tej aferi v naši goriški provincialnosti? (mw) Dolgoletna prizadevanja krajevnih in deželnih upraviteljev ter predstavnikov gospodarskega življenja, da bi na območju nekdanje tekstilne tovarne v Podgori nastalo novo industrijsko jedro, so rodila prvi stvaren uspeh. Včeraj dopoldne so namreč slovesno odprli novo tovarno M. di G. (Manifattura di Gorizia), katere lastnik je družina Burgi in kjer je že zaposlenih 85 delavcev. Tovarna namreč že obratuje nekaj tednov. Novo podjetje, kjer bodo letno izdelali okrog 3 milijone kilogramov kvalitetnega sukanca (tega bodo polovico izvozili), razpolaga s površino približno 52 tisoč kvadratnih metrov, od tega je sedaj pokrite površine okrog 10 tisoč metrov. Menda je tovarna, tako je bilo slišati na včerajšnji slovesnosti, med najbolj moder-nimj v svetu. Na slovesnosti sta brata Guido in Carlo Burgi predstavila objekt in obrazložila, kako je prišlo do uresničitve načrta. Celotna investicija je vredna okrog 26 milijard lir. Na slovesnosti, kj je potekala v znamenju precejšnjega optimizma, je govoril tudi predsednik deželne vlade Adriano Biasutti, ki je naglasil, da je bila izbira, ki jo je dežela sprejela pred tremi leti, to je, da podpre gospodarske pobude, ki imajo zaradi najsodobnejših tehnoloških rešitev tudi največ možnosti za uspeh, pravilna. Udeležence — ob tem velja poudariti, da je bilo poleg predstavnikov raznih oblasti v hali prisotnih zelo veliko preprostih občanov — sta pozdravila tudi goriški župan Scarano in predsednik pokrajine prof. Silvio Cumpeta. V Gorici prodajamo vpeljano trgovsko podjetje na drobno. Nahaja se v strogem mestnem središču. Vsa pojasnila s tem v zvezi dobite ob delavnikih (razen sobote) s pozivom na telefon 81212 med 16. in 19. uro Smrtna prometna nesreča Zaradi poškodb, ki jih je zadobil v prometni nesreči, je včeraj v prvih jutranjih urah umrl 57-latni Adelfino Bidut iz Gorice, Ul. Orzoni 52. Ponesrečil se je na državni cesti, blizu Rude. Po dosedanjih ugotovitvah, naj bi izgubil nadzorstvo nad avtomobilom in zavozil s ceste. Med prevračanjem naj bi Bidut padel iz vozila. Nesreča se je zgodila nekaj pred 23. uro v petek. Ponesrečenca so prepeljali najprej v bolnišnico v Palmanovo, zaradi izredno težkih poškodb pa nato v videmsko bolnišnico, kjer je umrl nekaj ur po sprejemu. • V občinskem gledališču v Tržiču so včeraj predstavili prvi turistični prospekt tega kraja in tudi dva kratkometražna filma, ki sta bila posneta v reklamne namene. Pobudo je uresničila tržiška občina. razstave V galeriji II torchio je do 24. decembra odprta razstava Egidia Cala-breseja. Umik ogleda je ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30; ob nedeljah pa od 10.30 do 13. ure. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg Republike 26, tel. 72341. PD ŠTANDREŽ vabi na Gogoljevo komedijo ŽENITEV v izvedbi skupine Soča iz Kanala. Ta bo danes v domu A. Gregorčič v ŠTANDREŽU ob 17. uri. kino Gorica VITTORIA 16.00—22.00 »II piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 15.15—22.00 »Sotto il vestito niente«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 15.30—22.00 »La miglior difesa è... la fuga«. Tržič EXCELSIOR 14.00—22.00 »Demoni«. COMUNALE 16.00—21.00 »L’anno del dragone«. Nova Gorica SOČA 10.00 »Jesuz Kristus Superstar«. 16.00—20.00 »Rocky m« SVOBODA 17.30 »Jezus Kristus Superstar«. 19.30 »Par nepar«. DESKLE 17.00—19.30 »Kristina - morilski avto«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124. Umrla je naša draga mama Štefanija Bevčar vd. Mikluž Pogreb bo jutri, 16. t.m., ob 12.30 iz goriške splošne bolnišnice v Pevmo. SVOJCI Pevma, 15. decembra 1985 razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev za Goriško priredi v soboto, 28. decembra. od 17. ure dalje v Domu Andreja Budala v Štandrežu SILVESTROVANJE. Poskrbljeno bo za pijačo, jedačo in razvedrilo. Vpisovanje bo od 19. do 21. t.m., med 10. in 12. uro, na sedežu v Križni ulici, ali pri poverjenikih: Veronika Tomšič (Sovodnje), Ema Lupin (Štandrež), Vilma Bregant (Podgora) in Mario Maraž (Šte-verjan). Vstop samo z vabili. Udeležence obveščamo, da bodo avtobusi iz Štandreža v mesto vozili po naslednjem umiku: 20.20, 20.40, 21.15 in 22.10. • Za jutri ob 18.30 je napovedana seja goriškega občinskega sveta, ki se bo sestal tudi v sredo, 18. t.m., ob 19.30. GLASBENA matica musili GORICA vabi na koncert KOMORNEGA ORKESTRA RTV IZ LJUBLJANE Dirigent: STOJAN KURET Solist: FRANC AVSENEK Kulturni dom, četrtek, 19. decembra, ob 20.30 GORICA — Korzo Italia 76 Tel. 81032 STROJI IN OPREMA ZA URADE BLAGAJNE — REGISTRATORJI SWEDA V CENTRU GORICE Korzo Verdi 74 (int ) spaghetti center TRIDESET OKUSNIH OMAK, SPECIALNE JEDI IN PRIKUHE ODLIČNA VIDEOGLASBA V NOVIH PROSTORIH j) Banca Agricola Gorizia^ J Kmečka banka Gorica Vaš partner v trgovinski izmenjavi med Jugoslavijo in Italijo GORICA (Italija), Korzo Verdi 51 Telefon: 84206/7 Telex: 460412 AGRBAN PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE _______________________________________ g. Rt L GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga Goriziana HOTELSKO IN GOSTINSKO PODJETJE NOVA GORICA Dnevi istrske kuhinje v hotelu PARK v Novi Gorici od 21. do 27. decembra Vsak dan od 11. do 15. ure in od 18. do 24. ure. V restavraciji vas bo zabaval ansambel z istrskimi melodijami. Priznani kuharji vam bodo pripravljali specialitete s tartufi in morskimi ribami. Otvoritev v soboto, 21. decembra, ob 19. uri, z bogato likovno razstavo domačih avtorjev in z modno revijo. Isti dan bo tudi otvoritev iger na ameriški ruleti v RULLET SALONU. Hotelsko in gostinsko podjetje v Novi Gorici vas nadalje vabi, da preživite zadnjo noč v letu in Novo leto v naših obratih: HOTEL PARK, HOTEL DELTA, HOTEL SABOTIN, RESTAVRACIJA LIPA, RESTAVRACIJA MARK, RESTAVRACIJA TRIGLAV, RESTAVRACIJA NEPTUN in GOSTILNA GRČA V HRUŠEVICI NA KRASU. Za veselo razpoloženje bodo poskrbeli priznani ansambli, v nočnem baru HOTELA PARK pa bo mednarodni artistični program. VSEM NAŠIM GOSTOM IN BRALCEM »PRIMORSKEGA DNEVNIKA» ISKRENA NOVOLETNA VOŠČILA IN NAJBOLJŠE ŽELJE ZA 1986. Jadranski koledar Izšel je Jadranski koledar za leto 1986 in z njim knjižna zbirka, ki daje vsem kupcem in naročnikom možnost dobrega in tudi napetega branja, ki bo zadovoljilo vse okuse. Dobra knjiga pa je, kot vemo, tudi cenjeno darilo ob bližajočih se praznikih, še posebno, če pomislimo na izredno konkurenčno ceno zbirke in njeno kakovost Ob 15-letnici ustanovitve Poslanstvo Tržaškega okteta Oktet bo imel svoj jubilejni koncert v torek ob 20.30 v tržaškem Kulturnem domu Ko so se {antje Tržaškega okteta v polkrogu postavili pred sedečega predsednika v njegovi delovni sobani na Kvirinalu in zapeli, jih je Perti-ni zbrano poslušal in vlekel dim iz svoje pipe. Ko so zapeli drugo, se je lahno nagnil na naslonjalo stola, kot da bi hotel v bolj sproščeni udobnosti uživati ubranost in milino njihovih glasov. Ko smo mu odpeli še tretjo si ni mogel kaj, da ne bi vzkliknil: »Slišal sem že mnogo zborov, takega petja kot je vaše pa še ne...« Pertini ni človek komplimentov iz vljudnosti. Če jih izreče jih zato, ker je prepričan, da so zasluženi. In če je bilo na začetku sprejema pri njem morda še kaj zadržanosti, jo je pesem naših oktetovcev v trenutku pregnala in kramljanje se je odvijalo kot med starimi, dolgoletnimi znanci in prijatelji. Sprejem Tržaškega okteta pri Per-tiniju, takrat še predsedniku republike tik pred iztekom mandata, mi bo ostal v neizbrisnem spominu. Seveda zaradi težko ponovljive osebnosti predsednika samega, a nič manj tudi zaradi globoko doživljenega spoznanja, kako učinkovita je lahko moč lepo zapete pesmi, kako v trenutku podira jezikovne in položajne pregrade, kako v trenutku lahko sprošča čustva in ustvarja prijateljstva. In prav v tem, razen seveda v sami kulturi petja, vidim eno bistvenih zaslug in poslanstev Tržaškega okteta. V vlogi spremljevalca (brez občutka kakršne koli poklicne jormalno-sti) sem z njim obšel mnoge kraje po Italiji od Toskane do Ligurije, E-milije, Veneta in Lombardije vse do Rima. Prisostvoval sem mnogim koncertom in tekmovalnim nastopom in tudi številnim pokoncertnim družabnostim, ko se je nastopna napetost sprostila in se je oktetova pesem okitila še z mladostno razigranostjo njegovih pevcev. Njihova pesem si je podajala roko s pesmimi drugih zborov in skozi izmenjujoče si zvoke se je ustvarjala harmonija ljudi različnih jezikov, različnih kulturnih izvorov in tradicij. Oktetova pesem ni odpirala samo muziko src, odpirala je tudi radovednost kdo so le ti mladi fantje, od kod so doma, kaj jih je pripeljalo v tuje sredine in druščine. Skozi peto in govorjeno razlago smo tržaški Slovenci začeli v njihovi zavesti dobivati jasnejše predstave od dotedanjih zameglenih ali največkraj nepoznanih. Upam si zato trditi, da v naši zamejski skupnosti še nismo imeli pevske skupine, ki bi v tako kratkem času, dejansko v zadnjih petih letih delovanja, tolikokrat in tako kvalitetno predstavljala našo pesem in z njo našo narodno skupnost in ki bi ji uspelo osvojiti tolikšno število ljubiteljev petja po Italiji. Prav tako si upam trditi, ker sem jih doživljal in jih bil enako deležen, da prijateljstva, ki jih je znal ustvariti in skozi njih spoštovanje do nas niso utrinki, ki zablestijo in izginejo, pač pa trajnice, ki živijo in dajejo sadove. S ponosom in upravičenim zadoščenjem lahko zato Tržaški oktet praznuje svojih petnajst let življenja in plemenitega poslanstva spoznavanja in zbliževanja med narodi in njihovo pevsko kulturo. Jubilejni koncert Tržaškega okteta bo v torek ob 20.30 v tržaškem Kulturnem domu. Pogovor pred izidom nove knjige Deklica, podaj roko Zaključil se je ciklus komorne in vokalne glasbe Tik pred izidom je monografija o ljudskih plesih, pesmih in nošah Slovencev v Italiji z lepim naslovom »Deklica, podaj roko«, s prav tako lepo naslovno platnico, na kateri je plesni par v naši narodni noši. Knjigo, ki je prav gotovo prva te vrste in obravnava probleme ljudskih plesov, izdaja Založništvo tržaškega tiska; je, lahko rečemo, razkošno o-premljena knjiga, vezana v platno ter ima 260 strani, 33 čmobetlih in 26 barvnih slik, 54 skic, 27 kinetogra-mov, 37 notnih zapisov in še dva obširna povzetka v italijanščini in angleščini. Ker smo prepričani, da so naši čitatelji takšno knjigo že močno pogrešali in bo torej dobrodošla tudi kot darilo ob praznikih, ki se nam bližajo, smo izkoristili priložnost za razgovor z dvema od skupine domačih avtorjev, ki so knjigo napisali, in sicer z Bredo Pahor in Bojano Vatovec. Kako bi ti Breda opisala v kratkem to novo knjigo? »V bistvu je to monografija ljudskih plesov, pesmi in naših noš v Italiji. To je knjiga, namenjena predvsem ljubiteljem naše foklore, kar pove že naslov, ki je povzet po slovenski ljudski pesmi iz Trsta. Naj povem, da je pri sestavi knjige sodelovalo veliko avtorjev in sicer Miran Košuta, Nadja Kriščak, Franka Slavec, Peter Suhadolc, Dragica Ule - Maver, Bojana Vatovec in tudi sama sem sodelovala. Toliko avtorjev je bilo potrebnih, ker smo želeli vprašanje folklore obdelati iz različnih vidikov. Najprej smo želeli predstaviti kraj, odkoder ples izhaja, potem smo skušali opisati ples sam, ga ponazoriti za širšo javnost, predvsem pa seveda za strokovnjake. To pa pomeni, da smo morali plese opisati, opisati predvsem tehniko pri njihovem izvajanju. V knjigi so tudi notni zapisi, besedila in zapisi o narodnih nošah.« Ste se odločili za to knjigo, ker je med nami veliko zanimanje za folkloro, ali so vas vodili tudi drugi vzgibi? »Predvsem smo imeli izbranega že veliko gradiva. Predvsem gre tu za opis tržaških, goriških in beneških ljudskih plesov; več je zapisov tudi o folklori v Reziji, čeprav je bilo o tem že veliko objavljenega. V knjigi pa je vključena tudi Kanalska dolina in mislim, da je to prvič, da je takšno gradivo objavljeno v neki knjigi. Mislim, da bo mogoče prav ta knjiga vzpodbudila naše folklorne skupine, da nadaljujejo s svojim delom, novim pa omogočila začetek delovanja. Prav gotovo pa je glavni pomen knjige ta, da vse to gradivo, glede naše folklore izide, da se ne porazgubi in da ostane kot dragocen pripomoček tudi našim mladim rodovom. Naj še povem, da šo nam pri sestavi knjige priskočili na pomoč strokovnjaki iz matične domovine, predstavniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, kar je vse prispevalo k še večji njeni strokovno znan- stveni vrednosti.« Bojana Vatovec, ki je med drugim skrbela tudi za obširni povzetek nove knjige v italijanščini nam je povedala: »Knjiga obsega vse ozemlje, kjer živijo Slovenci, od Milj do Kanalske do line. Največ je seveda gradiva iz tržaške pokrajine, ker smo pač v glavnem avtorji od tu doma in to področje najbolje poznamo. Prvo poglavje v knjigi podaja nekakšen zgodovin sko - zemljepisni opis ozemlja in seveda tudi navade in druge ljudske običaje, tudi take, ki niso plesni, ali glasbeni, kot na primer lučanje v Bo-Ijuncu in podobno. Knjiga ima bogato poglavje o nošah, opremljeno z ilu stracijami, barvnimi slikami, skicami in tudi s kroji, po katerih je mogoče tudi sešiti narodno nošo. Tu so navedene dokaj podrobno vse podrobno sti, ki spadajo k pripravi takšne noše. Drugo poglavje je posvečeno glasbi in plesu z notnimi zapisi in s ki netogrami — to je s posebno tehniko, s katero se zapisujejo plesi. S pomočjo te lahko strokovnjak sestavi ples, navedeno ima seveda tudi besedilo. V knjigi so navedeni tudi viri, ki smo se jih posluževali, pa tudi i-mena vseh tistih, ki so nam razne plešo opisali, nam pokazali, kako se plešejo in kako se ob njih tudi poje.« Na začetku smo omenili, da sta v knjigi dva obširna povzetka vsebine v italijanščini in angleščini. Bi nam lahko še o tem nekaj povedali? »Prepričani smo, da bodo naši bral ci1 pristopili h knjigi z užitkom. Prepričani smo pa, da bo zadovoljila tudi strokovnjake, saj so določeni argumenti obravnavani strokovno in prav zaradi tega bi jo želeli nuditi čim širšemu krogu čitateljev. Note in ki-netogrami so danes že tako blizu mnogim,. da bo njena vsebina privlačna za mnoge. Prav zato smo poskrbeli tudi za povzetek vsebine tudi v italijanščini in angleščini, kar bo omogočilo, da se bodo z našim ljudskim bogastvom in izročilom spoznali tudi zainteresirani izven naših krogov.« O platnici knjige smo že povedali, da je zelo lepa; sliko zanjo je oskrbel Sergio Ferrari, gradivo so avtorji pripravili ob sodelovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za Goriško je material poskrbel Bruno Ravnikar, predstavitev njene vsebine pa je pripravil Hinko Ramovž. Priporočamo jo vsem kot božično, ali novoletno darilo. NEVA LUKEŠ V petek zvečer je bil v mali dvorani gledališča Verdi v Trstu zadnji nastop iz niza štirih koncertov, ki jih je odborništvo za kulturo tržaške pokrajine, ki je bilo tudi organizator, posvetilo tržaški vokalni in komorni glasbi, ki so jo napisali skladatelji v Trstu v 19. in našem stoletju vse do leta 1950. Na tokratnem koncertu, ki je potekal prav tako s sodelovanjem Mestnega pevskega zbora, ki ga vodi Giuseppe Radale ter deželnega sedeža RAl v Trstu, sta nastopili že znani umetnici: sopranistka ljubljanske O pere Olga Gracelj in pianistka Neva Merlak, ki sicer poučuje klavir kot glavni predmet na tržaškem konservatoriju Tartini. Bil je to koncert na izredni umetniški višini, ki je obsegal skladbe Vasilija Mirka in Ivana Grbca za klavir ter solospeve Volariča, Ščakove, Poliča, Pahorja, Kogoja in Švare, ki jih je sopranistka Gracljeva izvajala ob spremljavi Merlakove. Izvajanje .beh umetnic ni bilo le tehnično brezhibno, temveč je pokazalo njuno izredno občutljivost in posluh za inter- V četrtek, 12. decembra, so v Sežani otvorili likovno razstavo del mladega slikarja Janeza Zalaznika. Janez Zalaznik je študent 4. letnika slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri profesorju Berniku. Janez Zalaznik je rojen 1963. leta v Ljubljani. Poleg slikarstva in grafike se ukvarja še z ilustracijami, oblikovanjem, fotografijo, video ar-tom, literaturo, in gledališčem. Razstavljal je po raznih krajih širom po Sloveniji in tudi v Beogradu samostojno in skupinsko. Leta 1983 je prejel nagrado na drugem bienalu risb študentov v Beogradu. V Sežani se Zalaznik predstavlja s črnobelo grafiko in barvnimi risbami. Del razstave predstavljajo grafike, ki so zavestni »hommagei« na znana dela Pabla Picassa. Zalaznik gradi človeške figure in sestavlja z osnov- pretacijo posameznih- skladb, ki so tako zavzenele v vsej svoji lepoti in barvitosti. Če lahko zapišemo o koncertu samo vse dobro in pohvalno, moramo' izreči odločno kritiko na račun obiska tega večera. Mislili smo, da bomo morali, kot že večkrat, ugotoviti, da so bit, med poslušalci tega nastopa v glavnem Slovenci. Tako se namreč ponavadi dogaja, ko gre za razna gostovanja slovenskih glasbenih, ali dramskih umetnikov v Trstu. Tokrat moramo zapisati, da je bila mala dvorana gledališča Verdi skoraj prazna. Le redke častne izjeme so predstavljale tako slovenske, kot italijanske glasbenike in glasbene pedagoge, skoraj povsem odsotna je bila mladina, ki študira glasbo na glasbenih šolah in na konservatoriju. Velika škoda, saj so zamudili priložnost, da slišijo odlično ljubljansko sopranistko, ki je že prejela več nagrad, kot tudi našo pianistko, ki z uspehom koncertira kot solistka, ali v komornih zasedbah ter je tudi priznana glasbena pedagoginja. N. L. nimi elementi telesa, v katerih se ritmično in dinamično izmenjujejo črne in bele ploskve. Drugi ciklus pa obsega jazzovske glasbenike, ki jih je predstavil z nekaj potezami. To so figure, ujete v gibanju na enem izmed koncertov jazz glasbe. Njegove slike dajejo občutek gibanja. Ta občutek doseže z nerealnimi razmerji med posameznimi deli človeškega telesa. črto, ki je zarisana hitro, v e-nem zamahu in ekspresivno, pa delno zapolnjuje z vijugami, prekinjenimi črtami, ki se na določenih delih slike prelijejo v črno ploskev. Vse to pa naredi njegove slike poetične in se njegov likovni svet razprostira med dvema medijema: med likovnim in glasbenim. Razstava v Mali galeriji v Sežani bo odprta do 25. decembra. Olga Knez Stojkovič Eleganca, praktičnost, ugodno počutje. To vam nudijo najno-vejši modeli dežnih plaščev, površnikov in oblek AQUASCUTUM in BURBERRYS. Za vaše dobro zimsko počutje pri LINEA v TRSTU - Ul. Carducci 4 ZOBNA AMBULANTA »PERUGINO« TRST — Ul. Viti, da Feltre 1 (Trg Perugino) — Tel.: 749385 NUDIMO VSE ZOBOZDRAVNISKE IN ZOBOTEHNIČNE USLUGE Dr. Miran Dolhar URNIK: od ponedeljka do ob sredah 8.30 - 11.30 petka 16.00 - 19.00 16.00 - 19.00 Grafike in kolaži Janeza Zalaznika Smučanje: na včerajšnjem smuku za SP Wirnsbergerju 1. mesto V ženski odbojkarski D ligi Kontovelkam slovenski derbi Nogomet: za SP v Mehiki Veliko pričakovanje za današnji žreb v Ciudad Mexicu CIUDAD MEXICO — Po vsem svetu vlada izredno pričakovanje za današnji žreb za svetovno nogometno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Mehiki. V televizijskih studiih »Te-levisa«, kjer bodo opravili žreb, bo danes kar 3.000 gostov (trenerji, predstavniki nogometnih zvez, ugledni nogometaši itd.). Žrebu bo na TV e-kranih po vsem svetu sledilo približno Z milijardi ljudi. Neposreden prenos bo tudi po italijanski TV (prvi spored) s pričetkom ob 18.50. V studiu pà bosta Ma-tarrese in Paolo Rossi. Nosilci skupin pa so: Italija (Pue-bla), Mehika (Ciudad Mexico), Francija (Leon), Brazilija (Guadalajara), ZRN (Queretaro) in Poljska (Monter-rey). Tržaški Stefanel bo danes igral tekmo doma za »biti ali ne biti« proti neapeljskemu Mulatu. Tržačani, ki so sami zadnji na repu lestvice, morajo namreč danes nujno zmagati, če se hočejo rešiti pred izpadom. Njihova naloga pa gotovo ne bo lahka, saj bodo Neapeljčani igrali sprošče-neje, čeprav tudi njihov položaj na lestvici ni najbolj rožnat. DANAŠNJI SPORED (17.30) Stefanel Trst - Mulat Neapelj: Ber-loni Turin - Benetton Treviso; Mobil-girgi Caserta - Scavolini Pesaro; Divarese - C. Riunite Reggio Emilia; Granando Bologna - Silverstone Brescia; Opel Reggio Calabria - Simac Milan; Pali. Livorno - Arexons Can-tù; Marr Rimini - Bancoroma Rim. V 12. kolu A-2 lige pa bo goriški Segafredo potoval na neugodno gostovanje v Fabriano. Goriški košarkarji igrajo letos dokaj spremenljivo in zato je zanje vsako predvidevanje skoraj nemogoče. VČERAJŠNJA IZIDA: Fantomi Videm - Jollycolombani Forlì 91:97; Mi- Dom — Corridoni 69:58 (37:32) DOM: Mauro Dornik 5 (1:3), Ugo Dornik (0:3), Ciani 2, Cej 6, Kristjan-čič 18 (4:7), Uršič 14 (3:3), Golob 6 (0:2), Coretti 8 (0:1), Orzan 8 (2:3), Nanut. PON: Scaramella (40); ON: Dom 18, Corridoni 29; 3 TOČKE; Uršič 1. Domovci so v 5. kolu zasluženo premagali močno moštvo COrridonija iz Sredipolja. Naši so tokrat igrali res odlično. Požrtvovalno so se borili za vsako žogo, v obrambi pa so tokrat bili na višini. Res je, da so po nepotrebnem izgubili veliko žog, toda igra je bila precej nervozna. Ekipi sta si bili vseskozi enakovredni, v ključnih trenutkih pa so naši le nadigrali nasprotnika. Trener Gojkovič je po tekmi dejal: »Tekma je bila odložena v zadnjih štirih minutah. Tokrat smo zaigrali bolj zbrano in to se je poznalo tudi pri metu na koš. Zmaga je gotovo zaslužena, saj so vsi dali res vse od sebe. Posebna pohvala gre mlademu Orzami«. (M. Čubej) Breg Adrìatherm — Alabarda 76:84 (38:36) BREG ADRIATHERM : Čok 4 (0:1), Koren, R. Žerjal 12 (0:1), Meneghet-ti 2, Race 18 (4:5), Sosič 4, B. Žerjal, Slavec 6, Mezzavilla 6, Zobec 24 (2:4). SODNIKA: Chermaz in Stefi. Po zelo lepi tekmi so Brežani izgubili proti favorizirani in na lestvici vodilni Alabardi. Naši košarkarji so bili po prvem polčasu celo v vodstvu. Nekoliko so popustiti v začetku drugega, saj so gostje v 29’ povedli s 55:48. Tedaj pa so Brežani reagirali z zelo požrtvovalno igro zaostanek nadoknadili in v 38’ cdlo„ vodili s 70:69. Košarkarji Alabarde so s conskim »pressingom« našim prestregli nekaj žog, prislužili so si rahlo prednost, ki so jo tudi obdržali do konca srečanja. V Bregovih vrstah gre vse pohvaliti za prikazano igro, posebno pohvalo pa zaslužita predvsem Zobca, ki se je zagrizeno boril za vsako žogo GRoDEN — Avstrijec Peter Wims-berger je osvojil včerajšnji smuk za SP v Grodnu pred Švicarjem Petrom MiiOerjem in Zahodnim Nemcem Sep-pom Wildgruberjem. Italijan Mihael Mair je' imel nekaj težav na ledeni progi in je tako o-svojil, sicer dobro šesto mesto. Vse je kazalo, da bo tekmo osvojil Švicar Alpiger, prav pri koncu proge je padel in tako obtičal na 15. mestu. VRSTNI RED SMUKA 1. Wimsberger (Av.) 2’04”29; 2. Miiller (Švi.) 2’04”82; 3. Wildgruber (ZRN) 2’05"28; 4. Stock (Av.) 2’05” 30; 5. Heinzer (Švi.) 2’05”33; 6. Mair (It.) 2’05”49; 7. Henning (Šve.) 2’ 05”61; 8. O hrli (Švi.) 2’05”86; 9. Resch (Av.) 2’05”94; 10. Boyd (Kan.) in Bell (VB) 2’06”10. Na lestvici za SP je prvo mesto prevzel Švicar Miiller s 64 točkami, sledijo .Wirnsberger (Av.) 61, Alpiger (Švi.) 55, Mair (It.) 35, Girardelli (Luks.) 33 itd. ster Day Siena - Rivestoni Brindisi 90:85. DANAŠNJI SPORED (17.30) Fabriano - Segafredo Gorica; Giorno - Cortan; Sangiorgese - Liberti; Fermi - Ippodromi; Annabella - Yoga; Filanto - Popper. Prispevki CONI za tri naša društva Med dobitniki iz sklada CONI za rezultate na tekmovalnem področju ter za krepitev in širjenje športne discipline, s katero se društva ukvarjajo in obenem za izgradnjo' in skrb za same objekte, so bila nagrajena tri naša društva s Tržaškega: prose-škb Primorje (nogomet), nabrežinski Sokol (odbojka) in zgoniški Kras (namizni tenis). Prvi dve bosta prejeli po milijon 300 tisoč lir, Kras pa dva milijona lir. Nagrade bodo podelili jutri ob 17. uri v Vidmu. in Robija Žerjala, ki je bil daleč najboljši na igrišču. (L. Korun)’ Liberfas - Bor Radenska 101:86 (43:40) BOR: Korošec 17 (1:3), Corbatti, Volk 2, Barut 3 (1:1), Pieri 17 (1:2), Pregare 39 (3:6), Kneipp 8, Š. Semen (0:2), A. Semen, Canciani. SODNIKA: Corazza in Cucchi. 3 TOČKE: Korošec 2. Košarkarji Bora Radenske so proti Libertasu prikazali nekoliko boljšo igro glede na zadnji prvenstveni nastop, predvsem v obrambi in pri razvijanju protinapada. Na žalost so v prvih minutah drugega dela tekme naredili nekaj zaporednih naivnih na- Krasovke gem setu se je Damjana upirala Strinovi do rezultata 15:15, ko je Nea-peljčanka odbila na mizo skoraj nemogočo žogico, ki je presenetila kra-sovko in osvojila set in srečanje. V srečanju dvojic je Sedmakova na najboljši način zaključevala akcije, med katerimi je Bemardičeva s svojimi rezanimi žogicami povzročala nasprotnicam veliko težav. V 5. srečanju sta se spoprijeli igralki, ki ponavadi predvajata obrambno igro: Bernardičeva in Carannantejeva, ki proti nepremagljivi Jasni ni našla včeraj pravega orožja. Zelo napeto pa je bilo zadnje srečanje. Potem ko je osvojila prvega, je Miličeva v drugem setu že vodila z 20:18. Razpoloženi nasprotnici je uspelo stanje izenačiti, nato pa je krasovka še trikrat prevzela vodstvo, ni pa ji uspelo zaključiti seta v lastna korist. Kar ji ni uspelo v drugem, pa je Miličevi uspelo v odločilnem setu, ko je potegnila na dan vso svojo borbenost in izkušenost. (Z.S.) Danes moški veleslalom GRoDEN — V tem italijanskem kraju bo danes prva veleslalomska preizkušnja za SP. Glede na dobro formo imajo tako Italijani kot Jugoslovani možnost, da se izkažejo. V švicarskem Savogninu ženski slalom za SP SAVOGNIN (Švica) — V švicarskem Savogninu pa se bodo danes za SP {»merila dekleta, ki bodo o-pravila drugi letošnji slalom. Na startu bodo tudi Italijanke in Jugoslovanke. V prvem slalomu je zmagala Avstrijka Steinerjeva. Bob: Avstrija 1 v vodstvu CORTINA D’AMPEZZO — Po včerajšnjih dveh preizkušnjah v bobu če-tverosedu za SP vodi avstrijska posadka 1 pred Avstrijo 2 in Veliko Britanijo 1. Italija 1 je četrta, Italija 2 pa osma. Košarka: 1. jugoslovanska liga Poraz Ljubljančanov sinoči v Beogradu C. zvezda — Smelt Olimpija 105:92 (47:45) SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Vujakovič 1, Zdovc 8, Polanec 12, Subotič 26, Hauptman 6, Todorovič, Tovornik 16, Djurišič, Kotnik 13, Kovačevič 10. BEOGRAD — V sinočnjem 10. kolu v prvi jugoslovanski košarkarski ligi je ljubljanska Smelt Olimpija po pričakovanju izgubila proti favorizirani beograjski Crveni zvezdi. Beograjčani pa so se morali krepko potruditi, da so strli odpor trdoživih Ljubljančanov, ki so v 36. min. izgubljali le za točko (85:86). V zadnjih minutah pa so si Beograjčani priigrali zanesljivo prednost in tudi zmagali. V beograjskem moštvu sta bila najboljša strelca Stefanovič (30 točk) in Radovič (21). OSTALI SINOČNJI IZIDI: Cibona - Šib.enka 133:96; Zadar - Partizan 94:88; Jugoplastika - Borac 97:79; Bosna - Budućnost 80:76; Sloga - Ra-botnički 97:86: Na lestvici vodi Cibona z 20 točkami, Smelt Olimpija pa je pri dnu s petimi točkami, (nb) pak v fazi napada, kar so domačini, ki so zelo uigrana ekipa, izkoristili in si pridobili 10 točk prednosti. Odtlej se jim naši niso več uspeli približati. V končnih minutah so skušali nadoknaditi zamujeno s pressingom, toda dobri nasprotniki so to izkoristili in si priigrali še nekaj točk naskoka. V Borovih vrstah je bjl najboljši Pregare, ki je bil tudi daleč najboljši na igrišču, razočarali pa so visoki igralci, ki niso uspešno lovili odbitih žog. (Cancia) MLADINSKA KOŠARKA Državno kadetsko prvenstvo: Jadran Farco - Segafredo Gorica 67:113 (43:53). Kras Globtrade — Cirfea Stefan Neapelj 4:2 Milič - Carannante 0:2 (10:21, 20 proti 22); Bernardič - Caggiano 2:0 (21:3, 21:1); Sedmak - Strino 0:2 (16 proti 21, 18:21); Sedmak, Bernardič-Strino, Carannante 2:0 (21:14, 21:10); Bernardič - Carannante 2:0 (21:12, 21:8); Milič - Strino 2:1 (21:17, 23:25, 21:15). Meblo ših igralk. Delna izida 4. niza povesta vse: 7:0 za Meblo, 8:15 za Fratte. Standardne igralke so igrale pod svojimi sposobnostmi, gotovo pa ni bilo upati, da bodo mlade menjave spreobrnile potek tekme in ga res niso. Rešimo lahko le dobro igro Maverje-ve v 3. in 4. setu. Ko ti ne gre, je prav vse narobe. Tako smo beležili tudi začasno izključitev (za en set) Lilijane Markovič v drugem setu, ki jo je prvi sodnik pri stanju 10:6 za domačinke absolutno neupravičeno zaradi protesta, brez prehodnega opomina, poslal Kontovel Electronic Shop — Breg Agrar 3:1 (15:11, 15:9 12:15, 15:9) KONTOVEL: Prašelj, Danieli, Co-~ nestabo. Gruden, Maver, Daneu, Štoka, Ukmar, Legiša, Bukavec, Danieli. BREG: Stepančič, Franka, Elena in Elisabet Žerjal, Slavec, Ksenija in Wilma Canziani, Možina, Maranzi-na, Velikonja, Malmenvall, Taučer. V slovenskem derbiju so Kontovel-ke povsem zasluženo zmagale. Čeprav je bila kakršnakoli napoved tvegana, se je domača ekipa res izkazala. Začela je v velikem slogu in si priborila prva dva seta. Strah prod zmago je nekoliko zaustavil Kontovelovo igro, tako da so Brežanke delno nadoknadile zaostanek. V četrtem in zaključnem nizu so se domačinke zopet zbrale, izboljšale servis in spet vzpostavile odličen napad in zmaga je bila tu. Vsekakor gre podčrtati, da so se Brežanke vseskozi upirale, a niso našle u-streznega orožja proti izredno razpoloženim Kontovelkam ki so se izkazale v vseh elementih igre, predvsem s požrtvovalnostjo in res veliko voljo do zmage. (M. Štoka) Sloga — Intrepida 3:0 (15:12, 15:9 ,15:6) SLOGA: Adam, Drnovšček, Guštin, Kokoravec, Maver, Milič, Mijot, Mor-purgo-, Pro, Susič. Pred lepitp številom gledalcev so sinoči slogašice zelo prepričljivo odpravile Intrepido, kateri niso prepustile niti niza. Ker je šlo za zelo . važno tekmo v boju za obstanek, je bilo pričakovati, da bodo naše mlade igralke živčne. Na srečo se to ni zgodilo. Sloga je s temperamentno igro začela v prvem nizu, ko je nadoknadila zaostanek z 1:7 in v nadaljevanju svojim nasprotnicam v bistvu ni prepustila več nobene pobude. (INKA) NPT — Dom Agorest 3:1 (15:5, 15:12, 9:15, 15:13) DOM AGOREST: Pahor, Kojanec, Grahek, Peterin, Orel, Zavadlal, Kocjančič, Mulič, Humar, Primožič, Plet, Roner. Rezultat tekme je zaradi sojenja popolnoma izkrivljen. Goričanke res niso igrale tako kot znajo, vendar ritma niso mogle ujeti, ker jih je sodnik ob vsaki dobri potezi sproti ustavil in pripisal napake na mreži, v podaji, celo na servisih in, kar je bilo najbolj evidentno, ■ sta glavni in stranski sodnik dosodila Tržačankam pet točk pri žogah, ki so bile povsem izven igrišča. Celo trener domačink je obžaloval tak način sojenja. (D.R.) MOŠKA D LIGA Naš prapor — Val Štandrež 2:3 (12:15, 16:14, 11:15, 15:7, 11:15) NAŠ PRAPOR: Bevčar, P. in D. Klanjšček, Prinčič, Miklus, Trinove-ro,- A. in M. Sošol in Legiša. VAL: Brajnik, Devetak, Mučič, Ba-stiani, Zavadlal, Vogrič in Sivilotto. Srečanje samo ni bilo najlepše, ker sta obe šesterki precej grešili, ker se jo pač poznalo, da sta si stali nasproti dve mladi in neizkušeni šesterki. Poleg tega pa se ni šlo za dve dragoceni točki, ampak v večji meri za prestiž. V telovadnici Kulturnega doma v Gorici se je zbralo precej gledalcev in to predvsem mladih, ki so imeli možnost, da so gledali kar pet setov. Zmagali pa so gostje, ki z igrišča na pobudo drugega sodnika. To je iztirilo naše igralke in tudi ta niz je splaval po vodi. »Odločilen je bil začetek. Domačinke so se nas očitno bale, mi pa tega' nismo izkoristili in jim dovolili, da se razigrajo.« Povsem točna ugotovitev trenerja Drasiča, ki pove, da je bila sinoči na igrišču prisotna le ena ekipa, ta žal ni bila naša. (ak) Fratte — Meblo 3:1 (15:12, 15:7, 13:15, 15:8) MEBLO: Markovič, Maver, Žerjal, Klemše, Kralj, Mira Grgič, Neva Grgič, Pertot, Garbini, Foraus, Ukmar, Ušaj. TOČKE: Meblo 28:42 (Maver 7, Markovič 6, Kralj 4, Žerjal, Mira Grgič in Foraus 3, Klemše 2); Fratte 33:58. ZGREŠENI SERVISI: Meblo 11, Fratte 15. TRAJANJE SETOV: 27’, 20’, 22’ in 15’. OSTALI IZIDI: Volpe Fiesso - Fiamma Vicenza 3:0; Spinea - Mobilcata-logo Pordenon 0:3; Nervesa - Volley Conegliano 3:0; Putinati Ferrara -Mogliano Veneto 3:1;' DMA Armes -Tregarofani Padova 3:2. so nekoliko manj grešili in bili v napadu tudi bolj učinkoviti. (A. K.) MOŠKA C2 LIGA Bor JIK banka — Libertas Sa-čile 3:0 (15:12, 15:6, 15:9) BOR JIK BANKA: Grilanc, Stančič, Batič, Bitežnik, Budin, D. in G. Gasparo, Škabar, Zubin, Pernarčič in Pečenko. Bor JIK banka je pospravil peti zaporedni par točk. Tokrat pa nasprotniku ni prepustil niti niza in je še naprej na vrhu lestvice. Sicer pa naši niso najbolje pričeli, kar je v letošnjem prvenstvu že običaj. V nadaljevanju pa so domačini zaigrali tako kot znajo, da končna zmaga ni bila več v nevarnosti. Rozzol — Val 0:3 (10:15, 7:15, 11:15) VAL: Petejan, Černič, Juren, Faganel, Mervič, Aleš, Mučič, Lavrenčič. Val je na sinočnjem gostovanju v Trstu s čistim 3:0 premagal Rozzol. Zmaga pa ni bila lahka, saj so se plavo-rdeči morali pošteno potruditi, predno so strli odpor Tržačanov. Dober je bil sprejem, predvsem pa je bil izkoriščen napad s centra, kjer je bil Lavrenčič neustavljiv. Tudi blok s Petejanom na čelu je bil zelo dober, nekoliko je šepala le obramba. Točki sta za Val zelo pomembni, saj mu omogočajo, da obdrži visoko mesto na lestvici. (Zip) Olympia Terpin — Inter 1904 0:3 (7:15, 9:15, 13:15) OLYMPIA TERPIN: M., Š. in I. Cotič, S. in A. Terpin, Kosič, Špacapan. Tržaški Inter 1904 je.v Gorici zlahka prišel do točk. Olympdini odbojkarji so namreč odigrali eno svojih slabših tekem v tej sezoni. Predvsem so odpovedali pri podajah in pri sprejemu. Za podatek naj povemo, da so naši predstavniki v drugem setu že vodili z 9:1, nato pa so zaradi serije napak set tudi izgubili. Trener pa ni izkoristil vseh menjav na razpo lago, da bi tudi sprejem bolje deloval. (M. S.) ŽENSKA C-2 LIGA Sovodnje Centralsped Go-rian 1:3 (12:15, 8:15, 16:14, 4:15) SOVODNJE CENTRALSPED: Cotič, Černič, Luvisutti, Gabriela in Giuha-na Lo Presti, Počkar, M. in L. Vižintin. Sovodenjkam tokrat ni uspel podvig kot v prejšnjih dveh nastopih. Prvi set je bil še kar izenačen in domačinke bi lahko z nekoliko večjo zbanostjo lahko tudi povedle. V drugem nizu so gostje slavile nekoliko bolj prepričljivo, ker so domačinke grešile predvsem pri sprejemu in s tem tudi napad ni bil najbolj učinkovit. Najlepši pa je bil tretji set, ki so ga domačinke izbojevale, kljub temu da je Gorian vodil in bil na pragu prepričljive končne zmage. Zadnji niz pa je bil le gola formalnost, ker so domačinke spet pričele grešiti v sprejemu in niso bile sposobne organizirati dobrega napada, tako da je bil poraz neizbežen. (M.K.) Virtus Vigonovo — Bor Friul-export 2:3 (1:15, 15:13, 11:15, 15:10, 8:15) BOR FRIULEXPORT : Kus, Fičur, Debenjak, Stopar, Centazzo, čač, Godina, Favaretto, Cergol, Bandi, Mauri. Na gostovanju v Vigonovu so odbojkarice Bora Friulexport pričele dokaj samozavestno in v velikem slogu. Domačinke so bile povsem nadigrane. Žal p» se dobra igra gostinj ni nadaljevala, saj so hitro popustile in se prilagodile medli igri domačink. Tretji niz se je končal spet v korist slovenskih odbojkaric, ki so bile nekoliko bolj prisebne. Domači Virtus pa se ni predal in je stanje spet izenačil, da je b,ilo potrebno odigrati še peti niz, ki se je končal z zmago borovk, ki so tako pospravile četrti par točk in so še naprej na vrhu lestvice. (E. F.) Libertas Krmin — Sloga 3:1 (15:12, 13:15, 15:12, 15:12) SLOGA: Adam, Drnovšček, Filipovič, Križmančič, Malalan, Milkovič, Alenka in Mariza Sosič, Martina in Valentina Viđali. Slogašice v tem kolu res niso imele sreče. Že med tednom je igralke pestila gripa, za nameček pa je zbolel še trener. Tekma v Krminu se tako ni začela pod srečno zvezdo. Kot pa kažejo že delni izidi posameznih nizov, je bilo srečanje izredno izenačeno. Slogašice so bile povsem enako; vredne domačinkam, bile so v rahk prednosti v vseh nizih, v ključnih trenutkih pa so bile premalo odločne pri zaključevanju akcij, da bi lahko iztržile zmago. (INKA) Košarka: danes v Trstu v A-1 ligi Stefanel na vse ali nič Košarka: včeraj v promocijskem prvenstvu na Goriškem Domovci z dobro igro do novega para točk Košarka: danes v 11. kolu B lige Jadranovci v Monzi Fabrizio Zarotti Jadran bo danes opravil zadnje gostovanje v tem letu. Igral bo v Monzi proti moštvu Victorsa, ki je doslej zbralo enako število točk kot jadranovci. Moštvo iz Monze torej sodi v skupino tistih ekip spodnega dela lestvice, v kateri je tudi naša združena e-kipa. Jadranovci pa so v nedeljo doma nepričakovano, toda povsem zasluženo premagali Castorja iz Porde- nona in dokazali, da je njihova forma v vzponu. Že na gostovanju v Bustu Arsiziu so bili naši košarkarji pred velikim slavjem, v nedeljo pa so z izredno igro odpravih Pordenon-čane. Žal pa tudi tokrat jadranovci ne bodo nastopili s popolno postavo. Klavdij Starc sicer redno trenira, verjetno pa še ni nared za prvenstvene nastope. Tudi z Zarottijem se še ne ve, če bo lahko igral s polno močjo. Lokar pa bo moral počivati skoraj tri tedne. Današnjo tekmo bosta s pričetkom ob 17.30 neposredno prenašala Radio TS A in Radio Opčine. DANAŠNJI SPORED (17.30) Victors Monza - Jadran; Čelana Bergamo - Kidland Padova; Faciba Busto Arsizio - Teorema Arese; Spon-dilatte Cremona - Pali. Vicenza; Pali. Ferrara - Cagiva Varese; Nordica Montebelluna - Citrosil Verona; Maltinti Pistoia - Mauri Treviglio; Ca-stor Pordenon - Panapesca Monte-catini. (Na sliki: Sandi Rauber meče na koš med tekmo Jadran - Castor Pordenon). Milan - Juventus ali Veselje Juventusa po zmagi Današnji derbi kola A lige bo v Milanu, kjer se bosta spoprijela Milan in Juventus. »Srečni« Juventus je pravkar postal neuradni svetovni nogometni klubski prvak po zmagi z ekipo Argentinos, Milan pa je v sredo doma nerodno izgubil proti belgijski ekipj Waregem ter bil tako izločen iz pokala UEFA. Prav zato se obeta zanimiva tekma, saj bo skušal »obupani« Milan, ki ima še probleme z odhajajočim predsednikom Parino, iztržiti prvakom kar obe točki. Udinese bo skušal danes nadaljevati svojo pozitivno »obupani« - »srečni« serijo zmag in remijev. Doma bo igral s Fiorentino, ki je sicer solidna ekipa, vendar pa še preveč nestalna, da bj lahko upala v najvišje uvrstitve. Po drugi strani pa so Videmčani v formi in vsi zdravi, tako da ima trener Vinicio še preveč igralcev na razpolago. Drugouvrščeni Napoli se bo podal v Genovo, kjer bo skušal proti Samp-dorij iztržiti vsaj remi. Genovski ekipi letos nikakor ne gre, pa čeprav je njen igralski kader odličen. DANAŠNJI SPORED (ob 14.30); Avellino - Bari; Como - Inter; Lecce - Roma; Milan - Juventus; Pisa - Verona; Sampdoria - Napoli; Torino - Atalanta; Udinese -Fiorentina. Triestina na težkem gostovanju Danes bo Triestina v San Benedettu del Trontu igrala teko tekmo z ekipo, ki ima sicer enako število točk, vendar pa prav gotovo tehnično slabši igralski kader od tržaškega. Sambenedettese pa bo skušal doma po dveh zaporednih porazih premagati Tržačane, ki so se obratno prav prejšnjo nedeljo nekoliko opomoglj po tesni zmagi z Vicenzo. Kljub tej zmagi ni Triestina pokazala dobre igre, temveč le borbenost, ki pa je bila dovolj za zmago (s sicer nekoliko sreče). Tokrat bo po nekaj nedeljah odsotnosti spet zaigral Romano, Scaglia pa bo stopil na klop za rezerve. DANAŠNJI SPORED (ob 14.30); Arezzo - Palermo; Bologna - Cagliari; Brescia - Cesena; Campobasso - Catanzaro; Catania - Genoa; Empoh - Ascoli; Lazio - Pescara; Monza - Cremonese; Sambenedettese - Triestina; Vicenza - Perugia. Pogovor s štirikratno državno prvakinjo in sedanjo podprvakinjo v skirolkah Roberta Sardoč: »Naslovi so sad trdega dela« štirikrat italijanska državna prvakinja in dvakrat državna podprva-kinja v skirolkah. To je Roberta Sardoč. Pa pojdimo po vrsti. S trinajstimi leti je bila leta 1979 v kategoriji mlajših pionirk državna prvakinja. Leto kasneje je isti uspeh ponovila pri starejših pionirkah. Leta 1981 je spet prestopila v višjo kategorijo, k mlajšim mladinkam, in tudi tokrat je bila državna prvakinja. Ta naslov je ohranila še naslednje leto. Leta 1983 m nastopila v skirolkah, zato pa je skoraj mimogrede osvojila tržaško prvenstvo »Trofeo Tommasini« v smučarskem teku. K rolkam se je vrnila naslednje leto ter pri starejših mladinkah osvojil a drugo mesto v državi, u-speh, ki ga je ponovila še letos. To naštevanje bogatega športnega »kurikuluma« je bilo nujno za predstavitev izredne športnice, 19-letne tekmovalke ŠD Mladina, Roberte Sćirdoč doma iz Slivnega. Svojo športno pot je Roberta začela pri devetih letih in sicer z alpskim smučanjem. Kaj kmalu je presedlala k smučarskemu teku, obenem pa tudi k rolkam, ki so dejansko poletna priprava na tek sam. Vendar pa se je tu morala odločiti, ali se hoče popolnoma posvetiti enemu ah drugemu športu, ki naj bi ga nato o-pravljala na visoki kakovostni ravni. In tako se je že pri enajstih letih odločila samo za rolkanje. Da bi zvedeh kaj več o Roberti Sardoč, o njeni športni karieri, načrtih, pa tudi o rolkanju kot športu samem, smo se v našem uredništvu daljše pogovorih s športnico samo. »Najprej pravzaprav natančno obrazloži, kaj je ta šport skirolke in zakaj si se zanj odločila.« _ »To je tek na nekakšnih cestnih smučeh, poganjaš pa se s palicami, kot Pri smučarskem teku. V bistvu je to inačica prav smučarskega teka, le da je po cestah in ne po snegu. Kot šport Ivi je nastal kot poletna priprava za zimsko sezono smučarskih tekačev. In sezona skirolkanja traja od spomladi do jeseni, pač od maja tja do oktobra. Kot fizična priprava za tek je pač idealna, sedaj pa se je že uveljavil kot samostojen šport, saj ima redna prvenstva v vseh kategorijah, na katerih sem že večkrat zmagala.« »Kako in koliko treniraš?« »V času polne sezone treniram vsaj dve uri na dan. Trening je zelo naporen, saj takrat pretečem od 20 do 30 kilometrov na dan, v glavnem proti večeru, prav pred tekmovanji pa še mnogo več. Treniram pa na rolkah na krožni poti, pač od Sesljana, preko Repna in še tja do Božjega polja in nazaj. To počenjam seveda po cesti, v glavnem sama, ker ni rolkanje pri Mladini še tako razvito, da bi imeli več atletov, ki bi redno vadili vsak dan. Koločina treninga je odvisna od bližine ali oddaljenosti tekmovanja, pa tudi od njegove pomembnosti. Večkrat tudi tečem brez rolk, ah pa vadim v telovadnici. Vendar pa je za vajo seveda bistveno nabiranje kilometrov na rolkah. Moj dolgoletni trener je Franko Širca, ki me je treniral tako pri Devinu, kot pri Mladini. Mnogo zaslug za moje uspehe ima prav on, ki me je vestno in prizadevno spremljal dan na dan in sezono za sezono.« »Letos si osvojila odlično drugo mesto v vsedržavnem merilu poleg tega, in to je spet izreden uspeh, si še dosegla odlično uvrstitev na mednarodnem tekmovanju Skirollonga, nekaki marcialongi za rolkarje, ter drugo mesto na 12-urnem štajetnem maratonskem teku, na katerem si lani celo zmagala...« »Moje letošnje drugo mesto v državi pri starejših mladinkah je real- domači šport Danes NEDELJA, 15. DECEMBRA 1985 KOŠARKA MOŠKA B LIGA 17.30 v Monzi, Drevored Battisti: Victors - Jadran PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Trstu, Ul. Scoglio: Scogliet-to - Kontovel Electronic Shop MLADINCI 11.00 v Repnu: Polet - Libertas; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Saba NARAŠČAJNIKI 11.00 v Nabrežini: Sokol -PROPAGANDA 9-30 v Skednju: Servolana NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Vesna - Fogliano; 14.30 v Bazovici: Zarja - Domio 3. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku: Primorje - Campanelle; 14.30 na Padričah: Gaja - San Ricreatori • Bor Marco; 14.30 v Doberdobu: Mladost -Fossalon; 14.30 v Zagraju: Sagrado -Sovodnje; 14.30 v Gradišču: Torriana -Juventina NAJMLAJŠI 10.00 v Dolini: Breg - Costalunga; 9.00 na Proseku: Primorje - Campi ElisF ZAČETNIKI ' 9.00 v Dolini: Breg - Domio; 11.45 na Opčinah, Ul. Carsia: Fani - Primorje NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade - La Rotinda Ferrara ŽENSKA C LIGA 10.00 v Trentu: Villazzano - Kras Globtrade PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 v Zgoniku: Kras - Fani Olimpia ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI 11.30 v Trstu, licej Galilei: Inter 1904 - Bor no, saj je bila prvouvrščena Lucia Zanella tokrat boljša. Kot pa si že sam rekel, je bila moja letošnja u-deležba na Skirollongi v Caldonazzu zelo uspešna. V svoji kategoriji sem bila druga, sicer pa šesta ženska v absolutnem merilu. To je zelo naporna tekma, ki zahteva popolnega in zelo dobro pripravljenega atleta. Na maratonskem teku v Moeni, ki traja dvanajst ur, pa sem skupaj z dvema slovenskima rolkašema dosegla drugo mesto, prvo pa nam je ušlo za las. Lani pa sem skupno z Giannijem Legišo in slovenskim tekmovalcem tudi zmagala.« »Kakšni so tvoji bodoči načrti, tako kot tekmovalka kot tudi trenerka, saj vodiš skupino mladih rolkarjev ŠD Mladina. Sicer pa, kaj ko bi spet posegla po državnem naslovu. . .« »Drugo leto bom prestopila v kategorijo članic, vendar pa bom morala v tej sezoni prej začeti treninge, verjetno že marca meseca, ne pa npr. maja. Tudi več bom morala trenirati, če se bom hotela spet po-■ vzpeti na najvišjo stopničko v Italiji. Rolkanje v državi namreč postaja vse bolj kvahtetno in množično, za- to bodo morali biti -treningi boljši in daljši.« »Kar se pa tiče treniranja, trenutno imam pri Mladini skupino štirih mladih tekačev, ki pod mojim vodstvom pridno trenirajo. Upam, da se bo v kratkem ta skupina še povečala, saj z veseljem treniram, pa tudi rolkanje je popoln šport, ki formira tako fizično kot psihično mladega športnika. Zato si želim, da bi še drugi mladi pristopili v naš krog, kjer bi imeli pogoje za tre ninge in bodoče nastopanje. Idealno obdobje mladinca, da se začne ha viti s tem športom, pa je od 10 do 14. leta starosti.« »Seveda boš s tem športom še na daljevala, saj si nanizala svoje bo doče programe. Kaj te tako veže na ta šport, saj ga gojiš še čisto od majhnega. . .« »Predvsem mi ta šport zelo ugaja, saj je gibčno harmoničen in naporen v idealni meri. Uspehi, ki jih na tem področju dosegam pa me silijo v to, da se mu posvečam z vsem srcem in dušo.« Razgovor zapisal DUŠAN JELINČIČ obvestila S P D T obvešča, da bo redna odborova seja jutri ob 20.00 na sedežu (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nad.) in ne, kot običajno, v torek. Z S š D I sporoča, da bo 28. t. m. v Tolminu slavnostna prireditev »NAŠ ŠPORTNIK ’85«, na kateri bodo, ob neposrednem poročanju Radia Trst A in Radia Koper, podelili priznanja najboljšim športnikom, trenerjem in odbornikom iz Primorske in našega zamejstva. ZSŠDI daje na razpolago avtobus za interesente in tiste, ki bi si radi prireditev ogledali. Za vse podrobnejše informacije sta na razpolago oba urada ZSŠDI v jutranjih urah. ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 17. decembra, zaradi popravil v bazena odpadel plavalni tečaj v Lipici. SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG prireja 12., 19. in 26. 1. 86 ter 2. 2. 86 avtobusne izlete v Sappado s smučarskimi tečaji. Informacije in vpisovanje vsak ponedeljek, sredo in petek od 20. do 21. ure na sedežu društva do 20. t. m., še danes, 11. t. m., pa bo vpisovanje za smučarski izlet na Koblo, ki bo 15. t. m. ŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK obvešča člane in prijatelje društva, da si lahko v prostorih Doma A. Sirk v Križu v petek od 18. ure dalje sami uredijo osebne smuči. Poskrbljena bo priprava in potrebni material. Možnost srečanja in družabnosti ljubiteljev tega športa. It"* "t® iti®|ib hébitèf vestecasasas Drevored Verdi 40 - 42 (obvoznica) TRŽIČ - Telefon: 0481/04148 ZAVESE - PREPROGE BLAGO ZA OPREMO ve- >r-~- e/ Božič doma - božič za dom happidea Parocdil & c IFIEUHET '2m odeje, flanelaste rjuhe, prešite odeje preproge (klasične, moderne) električne blazine žimnica z vzmetmi pernica z gosjim puham y DECEMBRA NUDIMO 5% POPUSTA PRINESITELJEM TEGA OGLASA Ulica RIVOLTELLA 20 STANOVANJ V DOGOVORJENI GRADNJI (D. Z. 75/82 člen 85) Bodoči lastniki lahko dobijo deželno posojilo z ugodnimi obrestmi v znesku 50.000.000 Kr ZA VSA POJASNILA PRIDITE .. _■ CIMPREJ NA RAZGOVOR: || ^JUSuNTOCjIlO TRST - Ul. S. Caterina 5 - Tel.: 040/630174-630175-631171 Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST Ul Montecchi 6 PR 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) • TU 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska F" ^ ZTT Trst &an kanjansk« zveza Caaopiarùh založnikov REG 15. decembra 1985 Ker so prepogosto zapuščali delovna mesta Zaklenjeni občinski uradniki DOMEGGE DI CADORE (Belluno) — Tukajšnje županstvo je zaklenjeno s ključem od 8. do 11. ure, tako da uradniki med tem časom ne morejo zapustiti uradov, niti priti vanje. Za zadevo se je zanimal okrajni sodnik, karabinjerji pa so jo raziskali in poročilo poslali sodišču. Spor je vse prej kot jasen in tudi sodnik Aniello Lamonica iz Pieve di Cadore na podlagi prejetih zapisnikov ne ve, kje naj začne razmetavati klopčič. Zadeva se je pričela v novembru, ko je župan poslal uslužbencem v podpis okrožnico ,da so zamenjali ključavnico in da bosta poslej ključe imela samo dva uradnika, tako da so uradniki lahko prihajali v urad samo ob določenem času. Župan Valentino Fedon je povedal, da so sklep sprejeli zato, da med neuradnimi urami ne bi prihajali v urad ljudje, ki nimajo na županstvu kaj opraviti, in da so omejili osebju odhajanje iz uradov (po lastnih opravkih op. ur.). Župan je dodal, da je zadeva izbila na dan zaradi osebnih sporov. Občina Domegge di Cadora šteje 2.700 prebivalcev, vso povojno dobo pa jo s svojimi 12 svetovalci upravlja KD. No občini je zaposlenih 13 oseb, od tega 8 v uradih. • PALERMO — Aretirali so devet oseb, med temi tudi tri uslužbence električne družbe ENEL. Obtožili so jih kraje električne energije, združevanja v kriminalno tolpo in potvarjanje pečatov. Aretiranci so velikim potrošnikom števce tako uredili, da so plačevali minimalne stroške za porabljeno elektriko. • LONDON — Britanski šolski ravnatelj, ki so ga obtožili rasizma proti črncem, je sprejel predlog za odhod v pokoj proti izplačilu bajne odpravnine. Občinski svet v Bradfordu, ki plačuje 51-letnega Raya Honeyforda, mu je izplačal 161 tisoč šterlingov (410 milijonov lir). Heneyford je 1983. leta objavil v desničarski reviji članek, da v mešanih razredih beli otroci slabo napredujejo. Od tod tudi protest staršev proti mešanim razredom. • BEOGRAD — »Albanska zastava«, »Rdeča zastava«, »Zaželena Albanija«, to so samo nekatera izmed imen, ki jih starši dajejo novorojenčkom silno plodne albanske narodnosti v Jugoslaviji. Na to »modo« so opozorili nekateri poslanci makedonskega Sobranja. Predlagali so sprejem zakona o prepovedi pisanja »sovražnih imen« v matične knjige. Preden je vlada zavrnila predlog, je na dolgo razpravljala. Potem so v akcijo- stopile družbenopolitične organizacije in začele nagovarjati Albance, naj imajo nekoliko več okusa pri izbiranju imen za svoje otroke. Dedek mraz kot deskar Zanimiva arheološka najdba v Mehiki CIUDAD DE MEXICO — Blizu Oaxace, v okraju Etla, kakih 520 kilometrov južno od mehiške prestolnice je arheolog Henrique Mendez Martinez po treh letih vztrajnega iskanja končno odkril ostanke starodavnega »mesta bojevnikov« Huijazoo. Gre za celo vrsto stopničastih piramid in podzemsko grobnico, katerih arheološko vrednost Martinezova ekipa primerja z ruševinami naselja Bo-nampak Opalanque in z grobnico št. 7 na gori Alban, Območje, kjer leži Huijazoo, je bilo eno najvažnejših središč zapoteške kulture. Sodijo, da je Zapotekov bilo okrog 260.000. To ljudstvo si je v 14. stoletju ustanovilo lastno državo, njegov jezik je bil soroden miksteškemu in v zapoteški pisavi se nam je ohranil eden najstarejših koledarjev. Ravnateljica mehiškega državnega inštituta za antropologijo in zgodovino, Bucero Topete, je pojasnila, da podzemska grobnica, ki jo je odkril Martinez, sega devet metrov v dolžino in pet v širino, da zajema obokan hodnik, vežo in grobno dvorano in da ima nad vhodom kamnito masko z vdolbenima orlom in kačo. Izvedenci menijo, da je v grobnici pokopan slovit bojevnik — »diez nube«, vsaj tako je moč razbrati iz zapote-škega zapisa ob vhodu. Okoli grobnice so naleteli na ostanke kar 32 piramid. Mesto Huijazoo (v zapoteškem jeziku: vojna trdnja va) so zelo verjetno sezidali premožni oblastniki, ki so prebivali na pobočjih gore Alban, da bi se ubranili pred invazijami drugih ljudstev, katerim je dišala rodovitna zemlja on-dotnih dolin. REDONDO BEACH (Kalifornija) — Letošnja božična in novoletna voščila in darila bodo v tej deželi prišla po morju. Na sliki vidimo dedka Mraza kot deskarja. Zaenkrat še brez koša, ker se na novost šele privaja McDonaldova restavracija v Beogradu BEOGRAD — V Beogradu bodo v kratkem odprli prvo McDonaldovo restavracijo v Jugoslaviji. Po precejšnjih težavah v zvezi z lokacijo so se zdaj odločili, da bodo restavracijo zgradili kot začasni gostinski objekt na terasi terminala mestnega prometa na Zelenem vencu. V verigi McDonaldovih restavracij po vsem svetu pripravljajo in prodajajo hamburgerje in druge jedi po enotnih in strogo nadzorovanih receptih in standardih. Beograjčani se že navajajo na hamburgerje, ki v kioskih PKB vedno uspešneje konkurirajo' tradicionalnim hrjenovkam in klobasah in še bolj tradicionalnemu bureku. Zdaj bodo lahko preizkusili tudi originalni hamburger, ki ga ocenjujejo kot »prvaka hitre in lahke prehrane«. Ljubezen ob jezeru Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordarne besedilo priredil Ciril Gale DESPAR MARKET S. ANDREA vam od 15. do 31. decembra 1985 nudi NARAVNO MASLO 500 g 1.780 lir TOLČENI OREHI 500 g 2.950 lir TOLČENI MANDELJNI 500 g 3.950 lir ROZINE 1 kg 2.380 lir KAVA »GORIZIANA« rdeča vrečka 500 g 4.950 lir MOKA 00 BARI ELA 1 kg 670 lir DOLGOTRAJNO MLEKO »MALGA« 1 1 560 lir Vsem klientom, ki bodo nakupili za 60.000 lir blaga DESPAR - MARKET S. ANDREA daruje listek Loterije Italia, ki je povezana s televizijsko oddajo »FANTASTICO 6« in s tem možnost, da sodelujete pri žrebanju bogatih nagrad (prva nagrada je 500 milijonov lir). VSE ZA ZIMO START sp°rt velika izbira puhovk in vsa zimska oprema OPČINE — Narodna ul. 87 PROSEK 551 Tel.: 213193 Tel.: 251040 dragocena darila v trajen spomin cfllalalan Narodna ulica 28 - OPČINE - telefon: 211465 MVEXWit i krzna KAVtóNft HtUWAWft PZifTEHITOST SE SWJI-VA V tltKATERlH MVfiČ-wiH mo£eh-,7e miMi5a-AL, PETEV.POTEM SE TE SPCWNIU MIHE... Gfi EEPO, ME&DO DE.H.V.E SPEOH SE ČAKA O trst - trg ospedale 2 tel. 772.303 visoka moda in konfekcija po naročilu NOVO ZASTOPSTVO AUSTIN ROVER RAMO« nown TOMAUTO Ul. Nizza 15 — Tel. 0481/83923 — GORICA STANISLAV TOMAŽIČ vam nudi po zèlo ugodnih cenah MINI, METRO, MAESTRO, MONTEGO, ROVER itd. izredno visoko ocenimo rabljena vozila