LETO XXXIV. — Številka 40 7. oktobra 1982 Cena 5,— šil. (7 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt 1 Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Karntner Klima stran 2 Občinske seje v Dobrli vasi stran 2 10. Oktober — kaj pravi mladina? stran 3 Vinko Telič stran 5 Papež sprejel Slovence stran 6 Problemi SAK Da ima SAK glede možnosti za treniranje največje težave, je že dolgo znano: doslej je lahko na Košatovem igrišču treniral samo enkrat, ostale treninge pa je imel na raznih gorah, le ne na pametnem nogometnem igrišču. Odgovorni odborniki SAK so se zato pogajali s celovškim mestnim svetnikom, dr. Jand-lom, da bi lahko v sodelovanju z občino Celovec rešili ta problem. Čeprav ta pogajanja na začetku niso bogve kako dobro uspešno potekala (kot sta predsednik in tajnik SAK VValter Gu-tovnik in Borut Sommeregger zadnji petek povedala v pogovoru s slovenskimi novinarji), pa je včeraj le uspelo, najti začasno rešitev: prvo moštvo SAK lahko sedaj trenira v sredah na igrišču kluba ASV, v petkih na Košatovem igrišču. „To je uspelo samo s pomočjo slovenskega tiska in radija" — kot nam je povedal tajnik SAK Borut Sommeregger. Zakaj more biti to samo začasna rešitev? Borut Sommeregger „Vsak trening v Annabichlnu nas stane 500.— šilingov, približno 30.000.— šilingov na leto pa Košatovo igrišče. Rešitev vidi odbor SAK samo v lastnem igrišču." In še nekaj: v nedeljo igra SAK v Treibachu. Prav bi bilo, če bi se čim več navijačev in prijateljev SAK udeležilo te tekme — ravno sedaj je namreč pomoč navijačev krvavo potrebna! (Glej tudi šport!) Predsednik SZDL pri koroških Slovencih: Odfcrita in nriicrfcelislcci izmenjava mneni »Slovenija in Jugoslavija bosta udi naprej vsestransko podpirali oroške Slovence v boju za uresni-citev člena 7 Avstrijske državne Pogodbe," je poudaril predsednik Celovška UNI in koroški provincializem Pred približno enim desetletjem se Je ustanavljala celovška univerza. Univerza v provinci? Marsikdo se je takrat skeptično spraševal, čemu vse to. Kak-sen pomen in kakšen nivo naj bi si Privzgojila v konkurenci z drugimi, že etabliranimi univerzami? Od kod naj obavlja ta nova inštitucija zaledje, ki 1 jj garantiralo zadosti slušateljev in sjusateljic? Nasprotno tem skeptičnim vizijam in prerokovanjem pa so bila tu-i mnenja in pričakovanja, ki so si obe-a a novega zagona in novih impulzov a razvoj neposredne regije. Tu ne mišim v prvi vrsti na gospodarski razmah, arveč na premik in pretres že skoraj institucionaliziranih svetovnih nazorov r globoko zasidrane, neomajne vsak-anje politične prakse na Koroškem. niverza kot institucija izobraževala naj ne bi omejevala svojih produk-: znanosti ter realizacije rezultatov l d!skus'i samo na tloris svojega po-amPak naj bi preko svojih erjev-znanstvenikov in študentov vnašala inovacije in kreativnost v ana-alaosV6 k°ro®ke socialno-politične re- Za marsikaterega političnega funk-onarja koroške scene, za marsikate-k . »P°znavavca“ in „raziskovavca“ rs . razmer in koroške zgodovine je menilo in pomeni delovanje celov-i ,6 univerze pravo ogrožanje njegovih vs 6/®sov’ Pfepričanj in praktik. Ravno e inska konfrontacija raznih srečanj n simpozijev so dokazovala, da zaživi v . a institucija le tam in je za prebi-d .S y° nekega ozemlja koristna le te-J» ce se sooči s socialnimi, politični-u,2 .eteričnimi in ekonomičnimi pro-mi prizadetih dotične regije. Tu se stn°Tim samo skupnih mitingov hi-’ ',ov ljubljanske in celovške univer-hu' ’ * if-° vzd'9nili dovolj zdravega prana k 5a mora oficialna in neoficial-hj. or°ška šele preboleti. Mnogim ni zač f>raV’ da se je s takimi diskusijami Cj. e.° razkrinkanje mita okrog piebis-:n . .'P. desetega oktobra ter obračanje te Clscenie koroške „svetinjice“, ki s zgublja na svojem vsiljenem sijaju. Ve a mnoge socialno-kritične znanst-1 6 eelovške univerze je delovanje v Republiške konference Franc Šetinc med svojim obiskom na sedežu NSKS v sredo, 6. oktobra 1982. Bil je to prvi obisk kakega predsednika SZDL pri obeh osrednjih organizacijah koroških Slovencev. Predsednika Šetinca so spremljali podpredsednik Knez, ravnatelj podjetja Novoles, član predsedstva Bojan Lubej, ki je bil pred leti jugoslovanski generalni konzul v Celovcu, in tajnica komisije za zamejske Slovence Barbara Goričar. Na sedežu NSKS je zastopstvo SZDL pozdravil v imenu NSKS in v imenu odsotnega predsednika Matevža Grilca podpredsednik Filip VVarasch. Navzoči so bili tudi podpredsednik, ekonomski svetnik Ignac Domej, osrednji tajnik Jože VVakounig, član predsedstva Karel Smolle in poslevodeči tajnik Franc VVedenig; Klub slovenskih občinskih odbornikov so zastopali podpredsednik Lado Hajnžič, dr. Pavel Apovnik in tajnik Borut Sommereg- * 23 okviru te institucije šansa, osredotočiti svoje delovne interese na problematiko, mimo katere Koroška ne more, namreč na odnose med obema narodoma. Znanstveno delovanje naj ne bo delovanje v slonokoščenem stolpu, temveč poseganje v mehanizme in analiziranje fenomenov, ki so v odnosih med obema narodoma nasilni in oblastni ter zabranijo vsako enakopravnost. Ravno iz teh razlogov se je konstituirala „Delovna skupina za narodnostna vprašanja", ki v svojih aktivitetah noče biti »nevtralna" in poljubno „izrabljiva“. Delovanje s prizadetimi, spopadanje s svetovnimi nazori, dojemanje čustev (koroškega) prebivalstva je nov način razumevanja znanosti, ki ne prinaša vselej prestiža, ugleda, ampak pogostokrat le difamiranje, očitke in pristranosti in nekompetence. Odnos med regijo in univerzo je produktiven, če se regionalno-politična in socio-kulturna vprašanja ne izključujejo. V tem smislu prireja »Delovna skupnost za narodnostna vprašanja" 22. in 23. oktobra 1982 na celovški univerzi dvodneven simpozij o problemu večina-manjšina ob koroškem primeru. Eden najvažnejših ciljev je, da se v diskusiji med prizadetimi in znanstveniki osvetlijo tisti faktorji, ki trenutno najbolj ogrožajo narodno identiteto slovenske skupnosti. Političen namen tega simpozija je, da se izdelajo tudi konkretni predlogi k narodnostnemu položaju na Koroškem. S tako zasnovanimi tematikami ima univerza svoj politično-pragmatičen pomen, namreč razbiti koroški regiji provincialističen okov. Dr. Vladimir VVakounig ger, Krščansko kulturno zvezo podpredsednica Micka Demšar, Koroško dijaško zvezo pa predsednik Rudi Vouk. Filip VVarasch je na kratko orisal globalni politični položaj in težave, ki bremenijo slovensko narodno skupnost na Koroškem. Izredno važen dejavnik v boju za ohranitev in za splošni razvoj slovenskega narodnega življa na Koroškem so razne oblike samopomoči, tako na kulturnem, vzgojnem, športnem in gospodarskem področju. Tudi samostojno politično nastopanje je del samopomoči. Sicer pa letos, ob 10-letnici koroškega pohoda na dvojezične napise, stojimo pred razvalinami avstrijske manjšinske politike. Življenjsko pomembni za koroške Slovence so iskreni in tesni stiki z državo matičnega naroda. NSKS je že pod predsednikom dr. Na Ljubelju sta sprejela visoke goste Iz Slovenije Franc Wedenlg in Janez Wutte. Joškom Tischlerjem uredil svoje odnose do Slovenije in Jugoslavije. Koroški Slovenci pozdravljamo dobre odnose med Avstrijo in Jugoslavijo, hočemo pa imeti v tem razmerju svoje mesto. „Naše načelo je, da za odkrito, pošteno in vsestransko sodelovanje obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev, NSKS in ZSO, ni nobene alternative," je ob zaključku naglasil podpredsednik VVarasch in ob koncu opozoril predsednika Šetinca na zaskrbljivi razvoj med slovenskimi rojaki v Kanalski dolini. Predsednik Šetinc je najprej izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do tega obiska pri koroških Slovencih, in poudaril med drugim veliki Delegacija SZDL v celovškem otroškem vrtcu. Delegacijo NSKS je vodil mag. Warasch. pomen delovanja predsednika dr. Joška Tischlerja. Matica bo vsestransko podpirala koroške Slovence, največjega pomena pa je akcijska enotnost koroških Slovencev samih. „Obe organizaciji sta enakopravni, odločilno je le to, kaj napravita za Slovence na Koroškem," je dejal predsednik Šetinc in poudaril, da je manjšina subjekt, ki suvereno odloča o svojih vprašanjih. Po obisku na sedežu NSKS si je predsednik Šetinc s spremstvom ogledal otroški vrtec „Naš otrok", kjer je goste sprejela perdsednica Marija Šikoronja, prostore Mohorjevega dijaškega doma, tiskarne, knjigoveznice in prostore Kluba slovenskih občinskih odbornikov. Poslovodja dr. Anton Koren je gostom iz Slovenije razložil delovanje Mohorjeve družbe in omenil v pogovoru tudi ovire za sodelovanje med celovško MD in založbami v SR Sloveniji. Gostje iz Slovenije so obiskali tudi stavbišče dijaškega doma Slovenskega šolskega društva, kulturni dom in otroških vrtec v Št. Primožu, stavbišče tovarne IPH v Ži-tari vasi, tovarno celuloze Obir na Rebrci, obrat Topšporta v Železni Kapli ter Peršmanov muzej. Zaključek je bil v hotelu Obir, kjer so mdr. z zastopniki gospodarskih odborov obeh osrednjih organizacij razpravljali o gospodarskih vprašanjih. I dvojezični napisi! Slo let imajo v Bilčovsu že osnovno šolo. V nedeljo so slovesno odprli novo zgradbo, ki so jo v dveh letih dogradili. Stroški za novo šolo so znašali skoraj 19 milijonov šilingov. Na nedeljski slovesni otvoritvi, ki so se je udeležili številni častni gostje, med njimi sta bila tudi podpredsednik ZSO ravnatelj Kukoviča in poslevodeči tajnik NSKS Franc VVedenig, sta spregovori- la v obeh deželnih jezikih biI-čovski župan Hanzi Ogris in deželni glavar Leopold VVagner. V kulturnem sporedu so nastopila domača slovenska in nemška kulturna društva, tudi vabila za otvoritev so bila dvojezična. Posebna debata pa se je vnela v Bilčovsu zaradi napisov. Ljudska šola nosi na pročelju napis „Schule-šola“, v notranjosti pa se je občina odločila le za tako imenovane „piktograme“ — slikovne podobe. Zato sta občinska odbornika EL Bilčovs Anton Krušic in Miha Einspieler vložila predlog, da naj župan čimprej zamenja piktograme z dvojezičnimi napisi. Predlog sta občinska odbornika Enotne .liste utemeljila tako: »Nadomestitev pismenih označb s piktogrami ne ustreza splošnim pedagoškim načelom in krši določila tozadevnih zakonov kot je zakon o manjšinskem šolstvu na Koroškem in učni načrt za ljudske šole". O predlogu bodo razpravljali na prihodnji občinski seji. (Več o otvoritvi šole na strani 5!) TEDNIKOV KOMENTAR Piše Anton Pelinka< In Karnten feiert man jahrlich den 10. Oktober als Tag der Karntner Einheit. Einheit — wo-zu? Zu einem Land, in dem in den Volksschulen der Unterricht nicht in einer der beiden histo-risch gevvachsenen Landesspra-chen erfolgen darf? Einheit — zvvischen den Deutschnationa- mungen dieses Vertrages zum Schutz der slovvenischen Volks-gruppe zu erfullen; und sie ver-stoBt nach wie vor gegen den Geist dieser Schutzbestimmun-gen, den sie mit groBter Selbst-verstandlichkeit in Sudtirol ein-fordert: Die vollstandige Gleich-berechtigung beider historisch- Karntner Klima len, die SPO vvahien, und de-nen, die OVP vvahien, und auch denen, die FPO vvahien? Einheit — vvie sie der Karntner Heimat-schutz definiert? Am 10. Oktober — lange, tange ist es her — haben auch Karntner slovvenischer Mutter-sprache fur die demokratische Republik Osterreich gestimmt; in der Ervvartung, daR die Prinzi-pien des demokratischen Min-derheitenschutzes ihnen zugute kommen vvurden. Die Republik hat ihnen dafiir den Dank des Hauses Osterreich vermittelt. Die Republik hat ihre Mutter-sprache im Lande Karnten auf den Status eines Restdialektes zuruckzudrangen versucht. Die Republik hat Jahrzehnte nach dem AbschluB des Staatsvertra-ges von 1955 noch immer Muhe, die entsprechenden Bestim- gevvachsenen Muttersprachen des Landes Karnten vvird nicht ernsthaft diskutiert. Die Republik? Es ist vielmehr das Land Karnten, in dem ein Politiker keine Wahlen gevvin-nen kann, der nicht dem Hei-matdienst seine Reverenz er-vveist — Hans Sima ist dafur das beste Beispiel. Die Ver-pflichtungen des Staatsvertra-ges von 15. Mai 1955 ist die Republik Osterreich eingegangen — die Verletzung dieser Ver-pflichtungen geht auf das Klima im Land Karnten zuruck. Freilich: Auch Karnten ist Be-standteil dieser Republik; das Karntner Klima ist auch Teil des osterreichischen Klimas. * je ordinarij za politične vede na univerzi v Innsbrucku ter velik prijatelj koroških Slovencev. „Način, kako je občina Dobrla vas odklonila prošnjo SPD Srce, ki je zaprosila za občinski grb, je škandalozen in priča samo o slabi vesti odbornikov", je izjavil po petkovi občinski seji v Dobrli vasi mandatar EL Tine VVastl. SPD Srce je zaprosilo za občinski grb, ki bi ga dodali društvenemu na društveni zastavi. Mešani zbor društva bo namreč gostoval od 14. — do 18. oktobra v Zvezni republiki Nemčiji in nastopil na evropskem srečanju mešanih zborov v znani Ostvvestfa-lenhalle. Tako bi občinski grb pomenil tu- li soboto v Globasnico — na oktobrski tabor! Ok® *•***•’ * rur>g'“ , 6 30 - *US,tior »°eine Se izkušnje z ** ,,*-'^-iTriSiSfsstf»s£»SšK- o**r 8. di lepo propagando za občino Dobrla vas, ki je v veliki meri odvisna od turizma. EL je vložila nuj- nostni predlog, ki je bil soglasno odobren, vendar so vsi mandatarji glasovali proti podelitvi občinskega grba in to brez debate. Čeprav je občinski odbornik EL VVastl zahteval, da naj odklonitev utemeljijo, se nihče ni javil k besedi. Kot je dejal VVastl, so občinski grb podelili 8. aprila 1980 Goldhau-benfrauen iz Sinče vasi, ki se nikakor ne morejo meriti s slovenskim društvom, ki je samo v letošnjem letu privabilo na svoje prireditve nad 4000 ljudi. Posebno se zavzema društvo za sožitje med narodi: tako je društvo priredilo koncert znanega mešanega zbora „Grenz-landchor Arnoldstein", ob državnem prazniku pa bo letos tudi nastopil AGV iz Sinče vasi. Tako bo letos prišlo prvič do skupnega nastopa slovenskega in nemškega zbora iz občine Dobrla vas. Na isti seji je sporočil dosedanji župan ravnatelj Adolf Hafner, da bo 31. oktobra odstopil kot župan. (Nadaljevanje na 4. strani) Univer«1 HCBBl jtat Ktagel ;nturt/Univerza Celovcu ^ te ™ J9H So NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), urednika: Janko Kul-mesch in Franc VVakounig; Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: 0 42 22/72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. P( ) P »let liscit u: P regi lai istva ,ai retaci je, smr 1ne žr tve . . . Predragocene so bile naše žrtve, da bi jih pozabili iz malomarnosti Po dobljenem plebiscitu se zmagovalec za demokratična načela ni več dosti brigal. Pod tedanjimi okoliščinami je bita skoraj celotna posvetna inteligenca, predvsem profesorji, prisiljeni, da so emigri-rali. K tem je prišlo še več kot 40 duhovnikov, med njimi dr. Arnejc, dr. Einspieler. Dr. Ehrlich, Meško in Treiber. Župnik Trunk, ki je doživel dobrih 100 let, je bil s 50 leti upokojen in župnik Limpel je bil smrtno ranjen, ko je nesel bolniku zadnjo popotnico. Pod pritiskom tedanjega Hei-matdiensta pa niso bili prevzeti v deželno ali državno službo, in to proti zatrditvam plebiscitne komisije, zavedni slovenski železničarji, poštarji, kaj šele učitelji, žandarji in cariniki. To je povzročilo drugi val emigracije predvsem v prekomorske dežele. K temu je prišlo še gospodarsko zapostavljanje osam- ljenega slovenskega kmeta, ki je trajalo celo medvojno dobo. Velenemški nacionalizem pa se je počasi začel preoblikovati v nacizem, kateremu se je pridružilo vedno več udeležencev iz koroških obrambnih bojev. Tako sta bila tudi na 10. oktober sprejeta v NSDAP poznejša vojna zločinca dr. Rainer (1930) in Maier-Kaibič (1933) v obenem ustanovljeno Ortsgruppe Št. Vid in Celovec: Oba sta bila udeleženca obrambnih bojev in sta začela zdaj širiti predvsem nacistične ideje. Nacistični puč I. 1934 je spodletel in mnogo „zvestih Korošcev" je pobegnilo čez noč preko meje. Skupno se je nabralo do leta 1938 15.000 avstrijskih legionarjev v Nemčiji, ki so se pripravljali na povratek v domovino oz. na njeno „rešitev“. K tem se je pridružilo še dobrih 60% vseh tedanjih uradnikov in vzgojiteljev, ki so bili že člani NSDAP (15%) in nacionalistično usmerjenih simpatizerjev (40—50%). Na Koroškem pa je bil ta odstotek še bistveno večji, ker bi se drugače ne mogel dvigniti po nemški zasedbi na 46.000 članov NSDAP. Tem hujše pa je zadelo I. 1938 po nemški zasedbi one Avstrijce, ki se niso predali nacizmu. 70.000 Avstrijcev je bilo v prvih dneh zaprtih od Gestapa. 16.237 uradnikov ni bilo od nacističnih oblasti prevzetih v državno oz. deželno službo in so ostali čez noč na cesti. Eden takratnih nacističnih voditeljev je bil Korošec, Gau-leiter Klausner. Tako morda ni slučaj, da se je zvestim avstrijskim uradnikom godilo tako, kot koroškim Slovencem po demokratičnem plebiscitu I. 1920. Do konca 7-letne nacistične vlade pa je po izjavi prosvetnega ministra Sinovvatza bilo obsojenih in usmrčenih 2700 avstrijskih upornikov, 16.493 jih je končalo svoje življenje v KZ, 9687 jih je umrlo v zaporih gestapa, 6420 pa jih je umrlo v drugih zaporih ali padlo v borbi z nemškimi vojaki in policijo. K temu še pride 65.459 usmrčenih Židov in 380.000 vojakov, ki se niso vrnili iz Hitlerjeve vojne. Med nami pa je bil prva žrtev nacističnega nasilja župnik Poljane. Marca I. 1938 je bil aretiran in že 25. avgusta je na posledicah gestapovskega zapora umrl. Njemu so sledili ob začetku vojne I. 1939 dr. Schuster, F. Aichholzer, J. Pollak, S. Singer, S. Martinjak, A. Kutej in R. VVutte. Z začetkom vojne z Jugoslavijo marca 1941 je bilo poleg marsikaterega zavednega koroškega Slovenca izgnanih in zaprtih kar dobrih 50 slovenskih dušnih pastirjev iz svojih župnij. Še prej pa je bilo onemogočeno in prepovedano slovensko kulturno ali versko delovanje. Maja pa so bile likvidirane vse slovenske posojilnice in njihovo premoženje zaseženo. Že junija I. 1941 pa so bile določene tudi že nove meje med Nemčijo, Italijo in Hrvaško in je bil s tem povečan Gau Karnten za 3500 km2 ter 200.000 prebivalcev. Dr. Rainer je izjavil, da so zdaj Karavanke postale nemško gorovje in bo izvedel Fuhrerjev nalog, ,Macht mir das Land deutsch1, ki velja zdaj tudi za ta južni predel dežele. Maier-Kaibitsch pa je bil tudi za ta del postavljen za državnega komisarja za utrditev nemštva in je razlagal pred pripadniki NSDAP in učitelji narodno-politične naloge, ki jih ima Gau Karnten. Prav tako je tedanji ravnatelj gimnazije v Kra nju dr. Koschier na ravno istih tečajih predaval o nemškem značaju pokrajine, o potrebi uvedbe nemškega jezika in priključku k nemškemu Rajhu. Ta odstranitev državne meje na Karavankah pa je tudi privedla do tega, da je bilo odporniško gibanje na Koroškem in Gorenjskem že od začetka povezano in namenjeno zoper nemški nacizem. Že leta 1941 so se pojavili na Koroški strani Karavank prvi partizani, med katerimi so bili tudi že koroški Slovenci. Leta 1942 po nasilni izselitvi okoli 200 koroških slovenskih družin, katerih število se je še povečalo. Odpeljali so jih v taborišča v notranjost Nemčije. Od teh jih je padlo, ko so morali služiti v nemški vojski 34 mož in fantov, 67 pa jih je do vrnitve I. 1945 umrlo. Prav I. 1942 pa je prišlo tudi že do prvih oboroženih spopadov na Robežu in do akcij v Rožu. Tem so sledile uporniške akcije in napadi vse do konca vojne. Žrtve tega odpora so bile ogromne. Poleg 13 na Dunaju usmrčenih selskih žrtev, pokončane Peršma-nove družine in v zadnjih aprilskih dneh iz zasede ustreljenega F; Bocka, je pokopanih v koroški zemlji 500 upornikov-partizanov raznih narodnosti, ki so prav tako kot zavezniški vojaki žrtvovali svoje življenje, da je postala Avstrija spet svobodna! Potrebno bi bilo in tudi že čas, da bi se zapisale, zbrale in objavile v obliki dokumentacije vse te žrtve nacizma na Koroškem, ki so padle, bile usmrčene in zastrupljene, mučene, zaprte in izgnane, ker predragocene so bile njih žrtve, da bi jih 'z malomarnosti pustili zapasti pozabi- Franc Rehsman JLi- [nož tednik lO. oktober — mimo sožitje? Kaj pravi k temu mladina? »Ulrichsberg«, Heimatdienst, 10. Oktober dejstva, ki igrajo v (narodno) političnem življenju Koroški slej ko prej pomembno vlogo. Predvsem pa so soodgovorna za to, da — 62 let po plebiscitu — še vedno ne moremo govoriti o pravični rešitvi vprašanja koroških Slovencev. Saj je znana propaganda KHD, saj je znano, da se zlogla. ne »domovini zveste« organizacije mdr. vedno spet sklicujejo na 10. oktober, kadar gre preprečiti izpolnitev Člena 7, saj je znano, da vidi KHD v Jugoslaviji državo, ki baje nima drugih skrbi kot ugrabitev koroške domovine. Zato še danes vodi svoj »abzvehrkampf«, s strategijo znanega »SchluBstricha«. Za letošnji 10. oktober smo vprašali predstavnike treh relevantnih večinskih mladinskih organizacij, če se strinjajo s tradicionalnimi prireditvami organizacij, ki »rešujejo« aktualna politična vprašanja s tem, da se sklicujejo na preteklost. Z veseljem lahko zabeležimo, da jih odklanjajo, ker ne omogočijo resnične sprave ter poštenega sožitja. Evelin Koberer, stara 23 let, doma pri Gospe sveti, sekretarka nemške Katoliške študirajoče mladine (KSJ): »Tradicionalne prireditve za 10. oktober so enostranske. Prej sem se jih nekajkrat tudi sama udeleži-la in sem mdr. opazila, da mnogi udeleženci niti ne vedo za ozadje teh tradicionalnih prireditev. Prihajam z Gospe svete in če sem odkrita, sem prej tudi sama imela Precej predsodkov glede koroških Slovencev: prepričana sem bila, da hočejo Slovenci nas »normalne" Korošce »slovenizirati". Ko pa sem, mdr. v okviru svojega delovanja pri Katoliški študirajoči mladini spoznala tudi Slovence, začela študirati razne informacije ter spoznala ..Dvojezično je bolje" (»zvveisprachig ist besser"), sem začela gledati narodnostno problematiko drugače, začela sem se s Slovenci solidarizirati: to pomeni, da se zavzemam za to, da lahko na Koroškem živita oba naroda v resničnem miru, za kar pa smo ustvarili še zelo malo pogojev. Mislim, da tradicionalne prireditve za 10. oktober ne predstavljajo tistih pogojev za resnično razume- tev kot to že deloma prakticiramo v okviru Katoliške mladine: saj veste, da mdr. prirejamo mirovna sre-°anja, pred kratkim smo imeli pohod na Ojstro. Rezultat te iniciative: v jeseni se bo v Beljaku začel tečaJ za slovenščino. Prireja ga Mladinski izobraževalni center, ki deluje v okviru nemškega Dušno-Pastirskega urada. Tudi to je konkreten prispevek k boljšemu razumevanju in miru na Koroškem. Tradicionalne prireditve za 10. okto-ber, za katere odgovarjajo v prvi vrsti KHD in „Landsmannschaft" na vsak način niso usmerjene v bodočnost, zato tudi ne morejo nagovoriti mladine. Karl Schvvabe, star 23 let, doma v Št. Andražu, študira ekonomijo (na Dunaju), trenutno je pri avstrijski zvezni vojski, lansko leto pa je bil izvoljen za predsednika mlade koroške OVP. »Prepričan sem, da tradicionalne prireditve za 10. oktober, kot npr. prireditev Heimatdiensta, ki bo v soboto v Škocijanu, ne morejo nagovoriti mladine. Gotovo obstojajo med slovensko in nemško- govorečimi Korošci bariere, ki jih je treba odstraniti. Tu pa bi bilo bolj umestno, če bi mladina prirejala mdr. tudi za 10. oktober lastne prireditve, podobno kot I. 1980, ko so dijaki I. Zvezne gimnazije v Celovcu in Slovenske gimnazije diskutirali z Adamovichem (kot je znano, dela prof. Adamovich na Uradu zveznega kanclerja in je pristojen za ustavno-pravna vprašanja) o členu ADP. Manjšinsko vprašanje na vsak način ni rešeno, sicer ne bi bilo manjšinskega problema. Zavedam se, da imamo na Koroškem veliko opravka s predsodki, te pa najlažje premostiš s tem, da se čim podrobneje informiraš o manjšinskih problemih. Želel bi npr., da bi se člani naše organizacije ob priliki letošnjega državnega praznika srečali s predstavniki Koroške dijaške zveze, kjer bi mdr. radi diskutirali o takoimenovanih kolodvorskih akcijah. Menim tudi, da se Slovenci, zlasti mladi, premalo brigajo za učinkovito informiranje nemškogovorečih Korošcev. Premalo iščejo kontakte, kontakte, ki ne zbudijo takoj večje javne pozor- nosti, pa lahko kljub temu močno vplivajo na oblikovanje javnega mnenja." Peter Ambrozy, star 36 let, doma v Celovcu, pravnik, direktor Urada koroškega deželnega zbora ter predsednik Mlade generacije Koroške socialistične stranke: »Treba bi bilo razmišljati, če bi vse koroške mladinske organizacije zmogle, pripraviti skupno prireditev za 10. oktober. Naše organizacija je pred kratkim v Beljaku pozvala mandatarje socialistične stranke, da naj po možnosti ne obiščejo prireditev Heimatdiensta ter »Ulrichsberggemeinschaft". Kot je znano, so pred kratkim morali javno opozoriti na to, da naj pridejo obiskovalci prireditve na „UI-richsbergu" brez kljukastih križev; s tem je dobila ta prireditev še posebno značilen priokus. Zato socialistični mandatarji gotovo ne bi smeli dati tej prireditvi uradnega značaja. Nihče nima kaj proti temu, če se spominjamo smrtnih žrtev obeh svetovnih vojn. Vendar smo proti temu, da se take prireditve zlorabljajo — in tudi če samo od nekaterih — v smislu ciljev in časov, ki jih nikoli več nočemo doživeti. Po mojem se tradicionalne prireditve za 10. oktober zlorabljajo: obe strani skušata demonstrirati določene pozicije v manjšinski politiki. Zato tudi odklanjamo prireditve Heimatdiensta, ki jih doživimo vsako leto ob priliki 10. oktobra. Te prireditve so povezane z rituali, ki jih je treba na vsak na-čoin premisliti; tako spremembo pa bi lahko še najprej pričakoval od mladine in mladinskih organizacij. Po mojem bi morali sprva razčistiti vprašanje: Kaj sploh praznujemo 10. oktobra? Na vsak način lahko trdim, da zastopajo mladinske organizacije, ki so včlanjene v socialistični stranki, pozitivno in prijazno stališče do koroških Slovencev. Pred nekaj leti smo skušali uresničiti okroglo mizo koroških mladinskih organizacij, na žalost ni bilo primernega odziva, tudi ne s strani slovenskih mladinskih organizacij. Smo pa slej ko prej zainteresirani nad to okroglo mizo. Janko Kulmesch Dipl. trg. Janko Urank je rajnega Miha Kačmka-Jogra poznal osebno že v dobi pred vojno ter bil po vojni njegov narodno-politični sodelavec. Naprosili smo ga, da nam na- Plše kakšen spomin nanj. Da je bil rajni Jogrov oče, Miha Kačnik res »slovenski steber" v Škocijanju, ve vsakdo, ki ga je poznal. Legel je v grob zadnji ustanovni član prosvetnega društva v Škocijanu, ki je bil do starih let njegov najbolj vnet in aktiven sodelavec. Pel je v zboru, pri »Žingarjih", kot tudi njegov rajni prijatelj hotelir Jože VVutte, dokler je le mogel. Bil je vzoren in napreden kmet in sopobudnik turizma na Klo-Pinjskem jezeru. Skupno z raj- nim župnikom V. Poljancem in po vojni župnikom J. Koglekom, je dajal vzgled za dobro kmetovanje ne le v ožji okolici, marveč daleč dol v Podjuni in pomagal z nasveti. Živel je zavestno politično in kulturno v slovenskem krogu. piše dipl. trg. Janko Urank Ni čuda, da so ga nači ljudje izvolili v občinsko zastopstvo in nato že leta 1932 pri kmetijsko zborniških volitvah kot svojega zastopnika v okrajno kmetijsko zbornico. Bil je tedaj eden tistih glavnih prizadevnih gospodar-sko-političnih delavcev, ki so dosegli v Velikovcu večino v okrajni Kmetijski zbornici. Še dobro se spominjam — hodil sem tedaj v 2. razred gimnazije —, kako je pogosto prihajal k nam na dom in sta potem z očetom skupno hodila po vase h , včasih tudi še v spremstvu raj- nega župnika V. Poljanca. Kakšno veselje je bilo tedaj po »zmagi", ko so prišli k očetu pokojni župnik V. Poljanec in Anton Gril, Jegart s Plaznice ter Jogr. Zdaj nas je Miha Kačnik zapustil kot zadnji izmed tedaj izvoljenih mandatarjev. Dočakal je po božjem usmiljenju lepo starost. Prestal je grozni čas nacizma, ko mu je bil vzet edini sin Mi hej in ko so mu nacistični rablji umorili soseda — prijatelja Ročičjaka, po domače Komarja ter njegovo hči Lizo, mlado, nadarjeno in lepo dekle. Stal je kot neomajen steber in ko se je leta 1951 kovala enotna slovenska lista »Kmečka gospodarska zveza", je bilo skoroda samo po sebi umevno, da je stopil v ospredje zopet Jogrov oče in dal na razpolago ta-korekoč sebe vsega. Bil je vodja liste za velikovški okraj pri volitvah v Kmetijsko zbornico dne 25. 11. 1951. Doživel sem tedaj kot tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev sam, ka- Miha Kačnik-Joger ko je znal na vaških večernih sestankih pridobivati kmete. Od Škocijana preko Dobrle vasi, Št. Vida, Žitare vasi, Galicije in tja do Apač je tedne dolgo hodil od kmeta do kmeta, včasih ob naši spremljavi, večinoma pa kar sam, saj je poznal kmete osebno. Posebno rad pa je tedaj šel na volilna zborovanja ob spremstvu pokojnega dr. Ti-schlerja in Mirka Kumra-Črčeja in to posebno v pliberški okolici. Še kot gimnazijec sem prišel večkrat k Jogru, ko sem v počitnicah potoval s kolesom po deželi, večinoma v spremstvu pokojnega dipl. trg. Dolfeja Piceja, ki je bil z Jogrovimi nekaj v so- rodstvu. Vedno sem bil prijazno sprejet in pogoščen in rajni Jogr je vzbudil v meni neko občudovanje in prav spoštljivo sem se mu bližal. Po vojni sem kot politični delavec zopet imel priliko, uživati Jogrovo gostoljubnost. Najprej sem se pač zglasil pri rajnemu župniku J. Kogleku in z njim sva potem šla skupno k Jogru. Vedno smo tedaj po vojni potrebovali pri svojem političnem delu njegovo podporo, ne samo idejno, tudi gmotno. Pokojni dr. J. Tischler se nikdar ni vrnil praznih rok, če je moral prosit, da smo lahko krili stroške NT in političnega dela. Bil je lik tistih bivših idealistov pri narodnopolitičnem delu, ki — kot mi je nekdo rekel — v naš novi čas ne »pašejo" več, bil zadnji v dolgi vrsti še pred nedavnim pomrlih »starih", kot so bili, Mikl-Mager z Ma-lošč, M. Kumer-Črčej z Blata, Marktl iz Gorenč, Jožef VVutte s Klopinjskega jezera, Isop-Leben iz Šentjakoba, Kramar-Janšej iz Holbič, Franc Mertl-Ojc z Brnce in še drugi. Marsikaj je v »novem" času res mogoče drugače, a nekaj bi si naj posebno mlajši med nami le ohranili ali na novo prisvojili: značajnost in zve-stobol do idealov, ki pač morajo tudi še danes veljati, pa naj si bo čas še tako „nov“ in drugačen. CELOVEC KDZ vabi na predavanje o 10. OKTOBRU v sredo, 13. 10., ob 19.30 uri v klubu KDZ. Predava: mag. Filip VVarasch CELOVEC Krčšanska kulturna zveza v Celovcu vabi na SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV, ki bo v nedeljo, 7. novembra, ob 14.30 uri v Domu glasbe v Celovcu. CELOVEC Musikverein fur Karnten v Celovcu vabi na Haydnov uratorij s filharmonijo iz Moskve „DIE JAHRESZEITEN" (LETNI ČASI), ki bo v torek, 19. oktobra, ob 19.30 uri v Domu glasbe v Celovcu. Vstopnice v predprodaji v pisarni Doma glasbe v Celovcu od 8. do 11.30 ure, v knjigarni Landhaus-buchhandlung, VViesbadenerstraBe-Hlg. Geist-Platz, in pri večerni blagajni. SLOVENJI PLAJBERK KULTURNI VEČER Z GOSTI IZ TRŽIČA Prireditelj: SRD „Vrtača“ v Slovenjem Plajberku Kraj: Sereinig v Podnu Čas: sobota, 16. 10. 1982, ob 20. uri ŠMIHEL SESTANEK ZBIRATELJEV NARODNEGA BLAGA na Koroškem Prireditelj: Krščanska kulturna zveza v Celovcu Kraj: Farna dvorana v Šmihelu Čas: sobota, 9. 10., ob 14. uri Spored: 13.30 Prihod v Šmihel — 14.00 Pozdrav in uvodne besede dr. Janka Zerzerja, podpredsednika KKZ. Dr. Zerzer bo sestanek tudi vodil — 16.30 Malica v domu — 17.00 Nadaljevanje —- 19.00 Večerja pri Jueni v Čepičah pri Globasnici s kratkim nastopom družine Petjak-Konrad m vižarja Franca Sadovnika. BISTRICA V ROŽU Kulturna prireditev ob nacionalnem prazniku „DOBER VEČER SOSED - GUTEN ABEND NACHBAR" Prireditelj: SPD „Kočna“ v Svečah in ORF v Celovcu Kraj: Kinodvorana na Bistrici v Rožu Čas: sobota, 16. 10., ob 19.30 uri Sodelujejo: Moški zbor SPD „Kočna" iz Sveč, Singkreis „Ebene Rei-chenau", Tamburaši iz Št. Janža OBIRSKO Alpski klub „Obir“ vabi na USTANOVNI OBČNI ZBOR, ki bo v soboto, 23. 10., ob 20. uri pri Sriencu na Obirskem. Po občnem zboru bo Franci Dolinšek predvajal film o „TEKMI KOSCEV" ki je bila 12. 9., pri Jerebu na Obirskem. Za zabavo pa bodo poskrbeli obir-ski vižarji Šimej, Breti in Otmar. Pliberk Komedija „NAŠI TRIJE ANGELI" Prireditelj: SPD „Edinost" v Pliberku Kraj: pri Schvvarzlnu v Pliberku Čas: sobota, 16. 10. 1982, ob 20. uri Gostuje: Dramska skupina KUD „France Prešern" iz Vojnika in mešani oktet „Lokvanj". Št. Primož ŽEGNANJE IN BLAGOSLOVITEV NOVIH ZVONOV Čas: nedelja, 10. 10. 1982 9.30 slovesna sv. maša po maši blagoslovitev novih zvonov Od blizu in daleč prisrčno vabljeni! Kotmara vas Šele drugo sejo letos je imel kotmirški občinski odbor v torek, 8. septembra 1982. Na sporedu je bilo 8 točk; kakor običajno, je župan Josef Struger najprej odgovarjal na vložena vprašanja. Zaradi premikov v izdatkih je občinski odbor moral skleniti dodatni redni in izredni proračun. Odobril je tudi najetje posojila za razširitev vodovodnega omrežja. V zvezi z izgradnjo občinskega cestnega omrežja je bila sklenjena kategorizacija poti od Trabesinj čez Stranje do poti na Vrdi; del tega cestnega odseka so že asfaltirali. Tudi nov snežni plug bo morala občina kupiti. Zastopnik El v občinski porot n iški komisiji bo gradbeni mojster Joži Pack. Za konec je župan prebral oddane predloge. Občinski odbornik Jože VVakounig je v imenu EL znova zahteval postavitev tabel za plakatiranje v posameznih vaseh (prvič je to zahteval že 28. 2. 1981) in pregled vseh hidrantov v občini. Kotmara vas Bilo je sicer slabo vreme, v sosednji bilčovski občini je celo še zapel Florijan svojo ognjeno pesem, pa se je kljub temu nabralo prejšnjo soboto, bil je 2. otober, zvečer pri Pušniku v Šentkandolfu ljudi za nabito polno dvorano. Slovensko prosvetno društvo „Gorjan-ci“ iz Kotmare vasi je priredilo že tretjič zaporedoma svojo veselico. Zaigrali so „Fantje iz Podjune" — navdušili so kakor že lani in predlanskim. Za pozdrav je zapel društveni zbor pod vodstvom Stanka VVruli-cha, v imenu društva je izrekel dobrodošlico vsem navzočim Hanzi VVaschnig. Med drugim je pozdravil župana Josefa Strugerja, podžupana Josefa Liendlna in navzoče občinske odbornike, jugoslovanskega konzula Alfonza Naberžnika s soprogo in podpredsednika hodi-škega društva Ludvika Zvvandra. Bila je prava domača veselica, razveselilo se je staro in mlado. Seveda ni manjkalo srečolova; za nekatere je bil kar izdaten vir. Do zgodnjih nedeljskih ur je trajala zabava. Vsi so bili zadovoljni. Prisrčna zahvala velja vsem, ki so kakor koli prispevali k uspehu letošnje veselice — godcem, darovalcem dobitkov, obiskovalcem seveda in ne nazadnje društvenikom s pevci vred. S skupnimi močmi je uspelo doslej in bo uspevalo tudi še naprej. Dobrin vas: »Njet«, pa brez ... (Nadaljevanje z 2. strani) „Njegov odstop pride kljub vsemu nepričakovano", je dejal VVastl, „Hafner si je na komunalnem področju pridobil gotovo posebne zasluge, očitno pa ni mogel preboleti dejstva, da so občani masivno nastopili proti njegovemu projektu, ki je predvideval sredi Dobrove napravo za lomljenje kamenja". Proti projektu je nastopila ljudska iniciativa, v občinskem odboru pa samo EL. Končno se je proti temu projektu odločilo tudi deželno strankino vodstvo SPO. SPO je medtem na občinski ravni že razpravljala o možnem, kandidatu za naslednika Hafnerja in bo predlagala za župana deželnega poslanca Pfeiferja, ki je tudi okrožni tajnik SPO. P. S.: Baje se je župan Hafner na frakcijski seji dobrolske SP posebno ognjevito zavzemal proti podelitvi občinskega grba društvu „Srce“ — ker ga je Tine VVastl, tako Hafner, „politično ubil" glede projekta Kostmann ... Vogrče V nedeljo, 3. oktobra, smo praznovali 60-letnico našega organista Miheja Lubasa, pd. Olipa. Saj 60 let ni nič posebnega, posebno in vredno je to, kar naš Miha dela. Daleč naokoli je poznan kot napreden in nadvse delaven kmet, da je lahko drugim za vzor, zlasti ker ob vsem svojem delu vedno rad pomaga drugim. Poleg tega je naš organist že 45 let. V Organistovsko šolo je hodil v Celovcu, začel je torej igrati že s 16 leti. V vojski je bil težko ranjen, da je invalid in more sedaj igrati le z eno roko. Pa že tako zaigra, da se dosti ne pozna in je vesten in igra bolj za božji Ion kot za plačilo. Poznamo ga kot zavednega Slovenca, ki sodeluje pri narodnih in gospodarskih organizacijah. Ob vsem tem pa je prijazen in dober do vseh, zato je lepo sodelovanje pri cerkvenem zboru in v fari. Jubilej so proslavljali v nedeljo vogrški pevci in pliberški zbor, ki ga vodi Foltej Hartman in je član zbora tudi Miha, v domači gostilni pri „Florijanu“. Se razume, da je bilo dosti vsega dobrega, zlasti pa petja in veselja. Mihu čestitamo in želimo še mnogo zdravih let, da bo lahko še dolgo igral na nove orgle, ki jih sedaj izdelujejo v Celovcu. Isto želimo našemu pevovodju g. šol. ravnatelju Jošku Konciju: oba skupaj bosta napravila ob novih orglah koncert in boste vsi povabljeni! Vogrče Zvonovi so zopet zapeli v slovo Katarini Zapuder, pd. Lebnikovi materi. Doživela je 72 let, toda starost sama je še ne bi strla, ampak strašne bolečine. Že dolga leta je trpela zaradi nog, nekaj časa so še pomagale bergle ali pa voziček, da je s skrajnimi močmi še prišla v cerkev. Nobeno zdravljenje v bolnici ni dosti pomagalo. Bolečine so jo izčrpale: zdravnik sam je izjavil, da takih ran na nogi še nikoli ni videl. Edina sreča je še bila, da je imela doma tako dobro postrežbo, mlada Lebnica ji je bila najboljša bolniška strežnica. Lebni kova mati je zvesto in natančno prebirala Nedeljo, Mohorjeve in druge slovenske knjige. Ker z možem nista imela otrok, je posestvo prepustila nečaku Manfredu Krainzu, ki si je postavil lepo novo hišo z ženo, ki je zaposlena v otroškem vrtcu v Šmihelu. V soboto, 25. septembra smo jo pokopali ob zelo veliki udeležbi od blizu in daleč. Cerkveni pevci so ji zapeli doma, v cerkvi in pri grobu, domači župnik pa ji je čestital, da je odšla k Očetu tako bogata po molitvah, žrtvah in trpljenju, ki ga je darovala v dobre namene. Oj st ra Kaj pomagajo mirovni pohodi in demonstracije za mir na svetu onkraj oceana, če pa ga ne znamo ustvarjati pred svojimi durmi, če ne znamo svojega soseda srečavati prijateljsko in razumevajoče. Katoliška mladina si je stavila cilj, da bo skušala ustvarjati boljše pogoje za mirno sožitje na Južnem Koroškem med mladino, med posamezniki in skupinami. Mladim hoče nuditi možnost, da se srečavajo, se pogovarjajo, izmenjajo mnenja in gledanja na svet. Prejšnjo nedeljo, 26. septembra je povabilo vrsto mladinskih skupin na srečanje na Rebrci in pohod na Ojstro. Po prihodu na Rebrco in prvem spoznanju so se mladinci porazdelili na skupine, kjer so se pogovarjali o kolodvorski akciji, mazaški akciji na Slovensko gimnazijo, jezikovnih vprašanjih pri bogoslužju, težavah slovenske mladine na delovnem mestu, v šolah, o predsod- kih, ki jih je treba znova in znova prebresti, da prideš do obale zaupanja in prijateljstva. Zvečer je družba sedla okoli ognja, kjer so se cvrle klobase in repice. Gerhard Zach je pel kritične pesmi na tematiko srečanja, veliko pela pa je tudi vsa mladina ta večer. Kaplan Tratar je s svojo harmoniko spremljal vsakega, ki si je zbral svojo pesem in ni bilo želje, ki je ne bi izpolnil. Zgodnje nedeljsko jutro je zvabilo vse na plan. Pot z Rebrce na Ojstro je namreč dolga, dolga... Na vrhu Ojstre se je zbralo nad 150 ljudi pri maši, pridružili so se tudi Kapelčani. Maševala sta kapelški kaplan Jurij Buch in škofijski mladinski asistent Rudi Pacher. Poudarila sta važnost takih srečanj, zbliževanje mladine mimo predsodkov in sovražnosti. Skupen užitek dobrega kruha je bil simbol velike povezanosti vseh na močnem temelju krščanske ljubezni. Tudi v priprošnjah je prišla do izraza velika želja po iskrenem odnosu enega naroda do drugega, po velikodušnosti močnejšega do šibkejšega. To srečanje je bilo le majhen korak v velikem okviru prizadevanj za mirno sožitje, za pošteni mir na Koroškem. Da bi bilo takih srečanj, ki je bilo pod geslom „Mir je potreben tudi med nami", še več. Sveče-Polana Pred nedavnim je obhajal Oitzl Pep s Polane svoj 70. rojstni dan. Pep izhaja iz znane Oitzlnove družine, iz katere je prišlo več kultur-noprosvetnih delavcev. Nepozaben je predvsem oče Janko Oitzl, ki je bil mdr. tudi dolga leta dopisnik Našega tednika. Slavljenec pa je svoje prosvetno delo posvetil domačemu kulturnemu društvu „Kočni", katere odbornik je bil dolga leta, predvsem tudi v času, ko je „Kočna" morala prestati hudo krizo. Zadnja leta je bil njen podpredsednik. Svojemu zasluženemu bivšemu odborniku so predstavniki „Kočne" in društveni pevski zbor zadnjo nedeljo čestitali k življenjskemu jubileju. Predsednik „Kočne" dr. Janko Zerzer se mu je prisrčno zahvalil za ves trud: Slavljenec je nudil svojo pomoč „Kočni" ne samo kot odbornik temveč vedno spet tudi s svojim mizarskim delom. Prisrčnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika! Celovec V soboto in nedeljo je Slovenska prosvetna zveza v Podravljah priredila dvodnevni seminar za slovenske kulturne delavce na Koroškem, ki je bil posvečen problemu dvojezičnosti. Zadeva je postala aktualna, ker je na Koroškem vedno več prireditev slovenskih prosvetnih društev, ki potekajo dvojezično. V prvi vrsti gre za prireditve, ki so v poletni sezoni namenjene turistom ali pa ki hočejo nagovoriti tudi pripadnike sosednega naroda. Za uvod je univ. docent dr. Diet-mar Larcher s celovške univerze govoril o potrebi in vrednosti materinščine za razvoj človeka in nanizal nekaj tez o dvojezičnosti. Osrednja teza je vsekakor bila njegova ugotovitev, da je dvojezično bolje samo tedaj, če sta dva jezika, dve kulturi in dva naroda enakopravna, da pa si mora človek najpoprej ustvariti jezika. V nedeljo pa so udeleženci seminarja po uvodnih mislih dr. Janka Malleja o dosedanjih izkušnjah z dvojezičnostjo in nalogah za bodoče v štirih delovnih krožkih razpravljali o sodelovanju z društvi sosednega naroda, o prireditvah za turiste, o dvojezičnosti v slovenskih društvih in kulturnih skupinah ter o prireditvah okoli 10. oktobra in avstrijskega državnega praznika. Marta Dovjak, pd. Malejeva s Srednjega Kota je te dni praznovala svoj 50. rojstni dan. Čestitamo! Tudi Nanti Pristovnik iz Sel je praznoval svojo 50-letnico. Čestitamo! Ana in Ruda Dovjak s Srednjega Kota sta pred kratkim obhajala 25-letnico poroke. Čestitamo! Franc Poganič, pd. Lazar, Kajže pri Borovljah, je praznoval svoj 69. rojstni dan. Čestitamo! Franc Schliser, pd. Dobnikov oče s Šmarjete pri Pliberku je obhajal svoj 80. rojstni dan. Čestitamo! Francu Sadovniku iz Koprivne pod Peco pri Lepeni veljajo naše iskrene čestitke za 70. rojstni dan. VVeclovi Fridi z Metlove vse najboljše za 50. rojstni dan. Franc Tischler, pd. Javornik, Podljubelj, je obhajal svoj 70. rojstni dan. Čestitamo! Pred kratkim je šolski nadzornik vladni svetnik Rudi Vouk praznoval svoj 56. rojstni dan. Čestitamo! Te dni sta praznovala 55-letnico skupnega življenja Bog-narjeva starša Julka in Ciril Rudolf na Bistrici pri Pliberku. DOM V TINJAH Tinje JEZIKOVNI TEČAJ Slovenščina za vsakdanjo rabo Voditelj tečaja: mag. Lojze Pušenjak Čas: začetek v sredo, 13. oktobra 1982, ob 18. uri Kraj: v prostorih KDO in DPU, Vik-tringer Ring 26 Tečaj: obsega 10 dvojnih ur Prispevek: šil. 400.—, ki se vplača pri vstopu Prijave: sprejema Dom v Tinjah do 12. 10. 1982 TEČAJ ZA ŽIVLJENJE Čas: v soboto, 9. 10., od 14. do 21. ure in v nedeljo, 10. 10., od 9. do 18. ure Vabljeni: zaročenci, dekleta in fantje od 18. leta naprej, zakonci, ki hočejo tečaj nadoknaditi. Vodijo: rektor Jože Kopeinig, zdravnik, mati in sodnik GLASBENA ŠOLA NA KOROŠKEM sprejema učence za pouk violine pogoj: starost od 6—8 let, muzikal-nost, talent Rok prijave: 15 oktober 1982 Avdicija — preizkus vsak torek ob 15. uri v dijaškem domu SŠD, Tarvi-serstr. 16, v Celovcu. Tekme SAK Nedelja, 10. 10. 1982: 10.15: Podkrnos mlad. — SAK mlad. 8.30: Austria šol. II — SAK šol. Stadion Klagenfurt 8.30: Treibach pod 23 — SAK pod 23 10.15: Treibach I — SAK I naš tednik! Zadnjo nedeljo so bilčovški občani imeli velik praznik PolOOletih nova šola Pred skoraj 100 leti je bila v Bilčovsu urejena prva enorazredna ljudska šola za 160 učencev, ki je bila večkrat povečana in obnovljena, dokler se bilčov-ski občinski odborniki pred tremi leti niso odločili za gradnjo nove šole, ki odgovarja sodobnim potrebam. Tako je občina Bilčovs leta 1979 dala arhitektoma dipl. inž. Len g g er ju in dipl. inž. Ogrisu ter domači umetnici Meini Schellander načrtovalna dela za to novozgrajeno poslopje, ki je stalo 19 milijonov šil., od katerih pa je plačanih že 90%, kor je prav gotovo vredno Priznanja. Preteklo nedeljo pa je bila v Bilčovsu slovesna otvoritev in župan Hanzi Ogris je pozdravil nad 700 domačinov in tudi celo vrsto častnih gostov, med njimi deželnega glavarja Leopolda VVagnerja, predsednika deželnega zbora Josefa Gutten-brunnerja, namestnika deželnega glavarja Stefana Knafla, deželnega poslanca Josefa Ouantschniga, bivšega bilčovskega župana Pavleta Partla, vse občinske odbornike, dekana Leopolda Kassla, ravnatelja Wolfganga Siegmunda in vse učiteljice, ravnateljico v pokoju Terezijo Schellander, okrajnega šolskega nadzornika, vladnega svetnika Rudija Vovka in nenazadnje vsa kulturna društva občine, ki so oblikovala to lepo dvojezično slavje. Med navzočimi pa so bili tudi tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev prof. Jože VVakounig in Franc VVedenig ter odbornik Krščanske kulturne zveze Herbert Seher. Župan Hanzi Ogris, bivši deželni Poslanec, je v svojem govoru predstavil sodobno zgrajeno šolo in opozoril tudi na čase, ko pri gradnji ni bilo samo lahkih del, vendar je dejal, da ni bilo nepremostljivih težav. V imenu občine se je zahvalil vsem, ki so s svojim znanjem, z voljo do dela in močjo doprinesli k temu, da smo lahko otvorili po tako kratkem gradbenem času novo šolo. Poseb- da bi uresničevali solidarnostno načelo — to se pravi, da pač močnejši pomaga slabšemu, pri tem pa ni izgubil kake besede o manjšinski problematiki. Govora seveda tudi ni bilo o piktogramih. Hočemo tudi omeniti „napredek“ deželnega glavarja VVagnerja: v Bilčovsu je ob koncu svojega govora spregovoril celo pet slovenskih besed, in sicer: „S tem predajam novo šolo". — Ali se je VVagner res naučil nekoliko slovenskih besed več, ali je ta slovenski stavek izgovoril le zaradi simpatije do bilčovskih socialistov, ker se prav gotovo zaveda tudi on, da so ti v glavnem Slovenci ... ? Ravnatelj Sigmund pa je ob koncu še dejal: „Mi učitelji se bomo po- Zbor SPD „Bilka", ki ga vodi učitelj Urhej Kassl. no se je še zahvalil deželni vladi, deželnemu glavarju VVagnerju, ker brez znatne deželne podpore bi te gradnje naša občina ne zmogla. Želel je tej dvojezični šoli, učiteljem in učencem veliko uspeha in da bi vladal v bodočih časih zmeraj duh ljubezni do otrok, duh razumevanja, tolerance in skupnosti, ki bo gotovo obrodil bogate sadove vzgoje in kulture. Posebna zahvala je veljala tudi bilčovški umetnici Meini Schellander, ki je poskrbela za umetniško opremo, katero je tudi dvojezično označila. Ljudska šola v Bilčovsu nosi od zunaj napis „SCHULE/ŠOLA“, v notranjosti pa so le piktogrami. Predstavnika Enotne liste Bilčovs sta zahtevala, naj župan simbolične oznake čimprej zamenja z dvojezičnimi napisi. Dekan Leopold Kassl pa je pri blagoslovitvi šole dal vsem govornikom lep zgled prave dvojezičnosti. Novo ljudsko šolo je nato deželni glavar predal svojemu namenu in je v svojem nagovoru opozarjal na to, trudili, da se bodo otroci naučili mnogo dobrega in koristnega". Slavnostni spored so zaključili s koroško himno. Heidi Stingler kdz mladina za mladino Pišeta Kristijana Grilc in Rudi Vouk Že od nekdaj je žal tako, da mora mlad človek skoraj povsod samo poslušati in ubogati. Ne mislim s tem doma — prav je, da uboga starše — temveč na druge situacije. V šoli kljub vsem novim zakonom, ki veljajo že od 1974 naprej, že vedno ni dosti možnosti soodločanja oz. je ta možnost dana samo tedaj, če se profesor s tem strinja. V političnem in kulturnem življenju pa je slej ko prej tako, da „vlada starina", mnenje mladine pa ali niti ne pride do ušes ..blagorodnih funkcionarjev", ali pa velja za ekstremno in radikalno. Iz vseh teh razlogov niti ne moremo polagati dovolj važnosti samostojni mladinski organizaciji, v okviru katere lahko mladina sama ustvarja in uresničuje svoje ideje. Za mladino koroških Slovencev izpolnjuje to pomembno nalogo Koroška dijaška zveza (iz katere prihaja med drugim večina voditeljev naših političnih in kulturnih organizacij, kar je ponoven dokaz za pomembnost mladinskega dela). Žal se še vedno dogaja, da nekateri odsvetujejo mladincem članstvo v tej organizaciji, to pa z argumenti, katerim manjka vsakršna podlaga. Morda bo zopet enkrat potrebno, da opozorimo na možnosti, katere se odpirajo mladincem, ki so včlanjeni v našo organizacijo. Prvi servis so že klubski prostori KDZ sami, so kraj, kjer se mladina lahko sproščeno srečava, se skupno uči in izobražuje, diskutira, skratka rečeno, klubski prostori so pravi komu- nikacijski center. V okviru organiziranega programa pa prirejamo predavanja (ne poznamo nobenega drugega društva koroških Slovencev, ki bi se lahko pobahalo z vsaj eno prireditvijo tedensko!), sem spada pa vsekakor tudi delo odsekov, kjer najdejo člani osnovno politično-kulturno izobrazbo (katere v šoli komaj morejo dobiti), tako da -so sposobni se tudi aktivno vključiti v ta pomemben del našega življenja, kot to dokazujejo zadnje akcije KDZ. O kvaliteti našega športnega odseka priča že samo dejstvo, da je iz tega odseka izšel SAK. Poleg tega pa vzdružujemo odrsko in luktovno skupino; njih naloga je, da prinašajo našim otrokom že tako redko slišano slovensko besedo. Lani pa nam je tudi končno uspelo ustanoviti prvo krajevno združenje KDZ, tako da se odslej delo ne bo več osredotočilo samo na dijake, temveč bo vključena kmečka in delavska mladina. Pred kratkim se je pričelo šolsko leto in s tem tudi poslovna doba KDZ 82/83. Imeli smo že dve prireditvi, informativni večer ter eno predavanje. Informativni večer žal ni uresničil vseh pričakovanj, ker se je diskusija vrtela večinoma okrog nepomembnih stvari, tako da se o resničnem delovnem programu ni dovolj razpravljalo. Na predavanju Marijana Šusterja o „smrti“ pa se je zbralo toliko ljudi, da so prostori bili skorajda premajhni. Sledi predavanje o potrebnosti latinščine, teden pozneje pa o 10. oktobru. Linški škof pozdravil Slovence V nedeljo, 26. septembra, smo v Linzu obhajali nedeljo tujcev. Zastopanih je bilo osem narodov iz vsega sveta, ki žive tu prisiljeno ali pa tudi prostovoljno. Udeležilo pa se je slovesnosti tudi precejšnje število v Linzu bivajočih Slovencev. Veliko navzočih je bilo tudi v narodnih nošah. Ob 11. uri dopoldne je linški škof Maksimilijan Aichern ob somaševanju inozemskih duhovnikov daroval sv. mašo, ki je bila v več jezikih. Škof nas je vse zelo presenetil, ko nas je pozdravil in blagoslovil v slovenskem in hrvaškem jeziku. Sv. maša je bila pod geslom „Skupno kvišku (Miteinander auf-warts)“, kar je linški škof tudi v pridigi večkrat poudaril. Ni važno, katere narodnosti smo ali kateri jezik govorimo — pred Bogom smo si bratje in sestre. Eden drugemu si moramo stati ob strani in si v stiskah podati roke. Še posebej pa je važno, da se zavemo tega mi, ki živimo v Linzu, kot tudi na Koroškem kot narodna manjšina, saj smo medsebojne pomoči še posebej potrebni. Skupno kvišku — to bomo dosegli le v prijateljskem sodelovanju s soljudmi. Kljub različnim jezikom in narodnostim smo kot kristjani še posebej dolžni skrbeti drug za drugega, saj nam Jezus sam pravi: „Kar storite komu izmed mojih najmanjših bratov, to storite meni." Tudi peli smo v vseh zastopanih jezikih, saj je petje odlično vodil slovenski organist Anton Zore, ki to svojo nalogo vedno z veseljem opravlja. Ob koncu sv. maše pa smo po želji škofa še posebej proslavili našo skupno mater Marijo. Zato je iz vseh ust kot iz enega grla slovesno zadonelo: A ve, ave, Marija. Preden smo se razšli, smo pred cerkvijo še malo zapeli in zaplesali celo nekaj narodnih plesov. Tudi škof se nam je s svojim optimizmom pridružil in nas s svojo preprostostjo še posebej navdušil in razveselil. Marija Perne „Naš otrok" sporoča Društvo „Naš otrok" sporoča, da se je pouk slovenščine, za predšolske in ljudskošolske otroke, pričel v četrtek, 7. oktobra 1982. Starši imajo še možnost, da prijavijo svoje otroke za pouk slovenščine, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v prostorih otroškega vrtca „Naš otrok" v Celovcu, 10. Oktober-straBe 25/I. Sprejmem 16 do 20 let starega učenca, ki bi imel smisla za kiparski poklic ali pa za grafiko. Ponudbe na naslov: akad. kipar prof. France Gorše, Sveče/Sue-tschach 42, 9181 Bistrica v R./ Feistritz i. R. tel.: 04228/2186 V najem damo prosto stanovanje na KoschatstraBe 10 v Celovcu. Pismene prošnje sprejema Posojilnica Celovec, Bahn-hofstraBe 1, 9013 Celovec. „Ne morem tega verjeti" Za se je nepričakovano visoko kazen odločilo Temeljno sodišče v Ljubljani v obsodbi proti Vinku Teliču z Letine pri Šmihelu: včeraj ga je obsodilo na 15 let zapora, to je najvišja zaporna kazen, ki je predvidena za vojne zločine. Višja kazen je lahko samo še smrtna, ki pa jo je možno spremeniti v 20 let zapora. Konkretno so ga obsodili, ker naj bi Telič mučil Ludmilo Tropan v zaporih Cerknice, mučil in ubil Janeza Haceta ter ubil vojnega ujetnika Feliksa Špeha. Sprva so mu v obtožnici, ki se je sklicevala v bistvu na priče, ki „so slišale in ne videle, Teliča pa niso poznale", očitali 9 zločinskih dejanj. Obsodili so ga na podlagi izjav prič. Odvetnik Teliča dr. Košorog je vložil proti tej odločitvi ljubljanskega sodišča priziv. Opazovalci, Teličevi znanci in prijatelji oz. koroška javnost z zanimanjem ča- kajo, ali bodo v 2. instanci dali prav Temeljnemu sodišču v Ljubljani. Ali pa bo moral Telič dočakati svojo smrt v ljubljanskem zaporu? Kot smo že poročali, Teličevi znanci in prijatelji, sodelavci v domačem prosvetnem društvu ne morejo verjeti, da je Vinko Telič kriv teh zločinov. Tega si ne morejo predstavljati predvsem tudi zaradi tega ne, ker bi drugače po vojni gotovo ne obiskal domovine. Nadalje smo poročali, da je bil Telič zavzet sodelavec šmihelskega prosvetnega društva ter da ga poznajo v Šmihelu kot prepričanega narodnjaka, ki ni sovražil Slovenije. Zvestobo do slovenskega naroda sta tudi potrdila predsednik NSKS dr. Grilc in bivši predsednik ZSO, dr. Franci Zwit-ter v posebnem pismu: to pismo je prebral odvetnik dr. Košorog zadnji teden, ko sta bila na programu ple-dojeja odvetnika in javnega tožilca. Vsekakor se trenutno glasi kazen 15 let zapora. „Presenetljivo visoka kazen", kot je povedal mdr. avstrijski konzul v Ljubljani, dr. Peter Štern. Ta obsodba pa je tudi zelo presenetjla naše domačine, predvsem iz Šmihela in okolice. „Jaz tega ne verjamem", tako Mi hej Sad-jak, ko je prvič slišal o obsodbi. Podobno so se izrazili drugi in mdr. dejali: „Vsa ta zadeva v resnici škoduje nam Slovencem. Naši narodni nasprotniki si pač mislijo, naj si Slovenci kar sami zmeljejo glave." S tem v zvezi bi omenili današnjo gloso „hs“ (Heinz Stritzl?) v „Kleine Zeitung" o obsodbi Teliča. Tam piše, da se je Telič močno vključil v življenje koroških Slovencev ter da je ljubljansko sodišče pustilo spregovoriti koroške Slovence ter njene organizacije. „A nič ni pomagalo", tako „hs“. Tisti, ki pozna „hs“, ve: to zveni zelo posmehljivo —- na račun koroških Slovencev ... Janko Kulmesch i m naš tedniki Znanstveno srečanje o Slomšku v Rimu Papež sprejel Slovence o likovnih upodobitvah škofa Slomška, sta o podobonostih in različnostih med škofoma Baragom in Slomškom spregovorila lazarist Tone Zrnec in župnik Andrej Pirš. Ob koncu simpozija je odkril in blagoslovil v avli Slovenika kardinal ka-merleng Paolo Bertoli kipe treh velikih mož, posebej pomembnih za Cerkev na Slovenskem: škofa Slomša, papeža Pavla VI. in prvega slovenskega metropolita nadškofa Pogačnika. Pod papežem Pavlom VI. je bil ustanovljen papeški zavod Slovenik. Kipi so delo akademskega kiparja prof. Franceta Gor-šeta, kateremu so udeleženci simpozija poslali ob njegovem 85-letnem življenjskem jubileju brzojavne čestitke. Med 20. in 25. septembrom 1982je priredila Slovenska teološka akademija v Rimu ob 120-obletnici Slomškove smrti Slomškov simpozij. Ob tem srečanju seje zbralo v Sloveniku 35 duhovnikov in laikov, ki so v predavanjih in razgovorih na visoki znanstveni ravni razpravljali o liku Antona Martina Slomška in njegovi mnogovrstni dejavnosti. Za izredno gostoljubje pa je poskrbel rektor Slovenika, prelat msgr. Maksimilijan Jezernik. S Koroške sta se udeležila simpozija župnik Vinko Zaletel in šolski nadzornik prof. dr. Valentin Inzko. Veselje in radost nad srečanjem s sv. očetom sta vtisnjena ljudem v obraz. Na sliki srečanje papeža z gospo Marijo Inzko, ki je spremljala svojega moža v Rim. V okviru srečanja je sprejel papež Janez Pavel II. udeležence simpozija v Castelgandolfu. Šestnajst slovenskih duhovnikov je na čelu z mariborskim škofom dr. Francem Krambergerjem somaševalo skupno s papežem in njegovima tajnikoma v zasebni kapeli. Maša je bila latinska, petje pa slovensko. Mašno berilo je prebral dr. Valentin Inzko, evangelij pa dekan Teološke fakultete prof. dr. France Perko. Po maši se je papež mudil še okrog dvajset minut s slovensko skupino v salonu blizu kapele. Potem, ko ga je nagovoril škof dr. Kramberger v latinščini, se je ustavil papež pri vsakem posebej in z vsakim izmenjal nekaj besed. Predstojnik Zgodovinskega inštituta pri Teološki fakulteti v Ljubljani dr. France Dolinar je podal na Slomškovem simpoziju v Sloveniku širok zgodovinski oris dobe, v kateri je živel in deloval Slomšek. Prof. dr. Anton Trstenjak je pripravil za simpozij študijo o Slomškovem značaju na podlagi njegove pisave. O virih Slomškove duhovnosti je spregovoril Slomškov naslednik na mariborskem škofijskem sedežu škof dr. Kramberger. Prof. ljubljanske Teološke fakultete dr. Fance Oražem je predaval o Slomšku in evharističnem češčenju. Dr. Jošt Martelanc, šenpeterski župnik iz Ljubljane, je predstavil duhovnikom in bogoslovcem Slomška kot učitelja duhovnosti. Šolska sestra Avguština Zorec — vodila je na Koroškem več let tudi provinco šolskih sester — je predavala o razmerjih med Slomškom in šolskimi sestrami. Voditelj pastoralne službe v Ljubljani dr. Janez Ambrožič je govoril o Slomškovi družinski pastorali. Šolski nadzornik prof. dr. Valentin Inzko pa je prikazal Slomškove zasluge pri ustanovitvi Družbe sv. Mohorja. Poudaril je pomen vseh treh vej Mohorjeve: celovške, celjske in goriške za versko-kulturni razvoj slovi naroda. O Slomškovih odnosih z apostolskim sedežem sta spregovorila arhivarja prof. Anton Ožinger in prof. Peter Klasinc. Ciril-Metodovo gibanje je obdelal dekan Teološke fakultete v Ljubljani prof. dr. Perko. Medtem, ko je docent na ljubljanski Teološki fakulteti p. dr. Roman Tominec govoril ob diapozitivih Ob slovesnosti v Sloveniku je razložil rektor dr. Jezernik, da so se odločili za kipe teh velikih mož iz sledečih razlogov: Slomška imenujejo nekateri očeta slovenske Cerkve, Pavel VI. je uredil slovenske škofije v enotno cerkveno pokrajino, dr. Jožef Pogačnik pa jih je kot prvi metropolit vodil. Lepo je bilo srečanje s kardinalom Bertolijem. Z udeleženci simpozija je spregovoril tudi v slovenskem jeziku. Bil je nekaj let diplomat v Beogradu. Slomškov simpozij so zaključili udeleženci z mašo v cerkvi sv. Klemena. Somaševanje na grobu sv. Cirila je vodil tajnik škof sinode nadškof Tom ko. Kljub nepričakovanemu in izrednemu Kardinal Šeper v Sloveniku blagoslavlja Goršetove kipe Slomška, Pavla VI. in nadškofa Pogačnika. srečanju udeležencev Slomškovega simpozija s papežem v Castelgandolfu, je sv. oče pri splošni avdijenci pred stolnico sv. Petra še enkrat pozdravil slovensko skupino. V slovenskem jeziku je dejal: „Prisrčno pozdravljam udeležence znanstvenega teološkega simpozija o slovenskem mariborskem škofu in božjem služabniku Antonu Martinu Slomšku, ki je v preteklem stoletju — umrl je ravno pred 120 leti — zaoral globoko brazdo za duhovno in kulturno prenovo slovenskega naroda v duhu svetih apostolov Cirila in Metoda. Blagoslavljam vaše prizadevanje in želim, da bi iz naukov svojih velikih prednikov gradili Cerkvi in narodu lepšo bodočnost. Hvaljen Jezus!" Udeleženci simpozija so predlagali, da bi rimski simpozij o Slomšku ponovili v primerni obliki tudi v Sloveniji. Dr. Valentin Inzko »Trgovina" in nenasilje Kdo danes ne pozna na Koroškem „Odra mladja KDZ“? Mislim, da ne bi našli več veliko kulturnikov, ki ne bi vedeli s tem imenom več kaj početi. Malokdo pa ve, da od vsega začetka vodi in dela s skupino znani ljubljanski mladinski režiser Franci Končan, ki se že leta trudi, da bi nekdo nadaljeval njegovo delo. Saj leto za letom zrase nova igralska skupina, ki doseže svoj višek z maturo igralcev, potem pa se razide. Zato nas tem bolj veseli, da sta se našla vsaj dva igralca iz te skupine, ki samostojno nadaljujeta dramsko delo. To sta Helena Verdel in Lipej Ogris-Martič. Prva se je samostojno odločila ob sodelovanju kolegov iz dunajskega kluba za inscenacijo zahtevne igre „Trgovina“, drugi pa doda igri s svojim naravnim talentom brez dvoma posebno interpretacijo. Gre za igro „Trgovina“ Jeani-ne VVorms, s katero Klub slovenskih študentov pravkar gostuje na naših odrih. Sodobno igro o nasilju v zakonu, v med- človeških odnosih in naši družbi postavijo klubaši v problematiko oboroževanja. Sami pravijo, da „je nasilje bistvena sestavina in tema drame Trgovina". Nasilje v zakonu prav dobro pokažeta Rupert Gasser in Fini Kelih v vlogah Leopolda in Lui-se, pa tudi ostale vloge tja do stranskih so prav dobro zaigrali Martina Ogris. Maja Haderlap, Helana Verdel ter že omenjeni Lipej Ogris-Martič. Za tehniko skrbi Tomo Weis. Kako dobri igralci so se našli v dunajskem klubu, se vidi tudi ob dejstvu, da igrajo posamezni več vlog prav prepričljivo. Ni mi pa čisto jasno, zakaj so tudi moške vloge zasedli z ženskami. Ali je bil namen doseči še večjo alienacijo ali pa je temu botroval čisto preprost vzrok, da ni pripravljeno več moških sodelovati pri igri Kluba slovenskih študentov na Dunaju. Da ne bo nesporazumov: tudi tako so dobro odigrali moške vloge. Sicer pa bi priporočal obisk igre, ki je vredna večje pozornosti. boce Ob uri najkrajših 3. Zalajalo je: žival, kakršne na Vrtu ni bilo, vzkrik po krvi, kakršnega na Vrtu ni bilo slišati. „Ti si bila še v mojem rebru in jaz sem hodil še sam po Vrtu, ko me je včasih obšla misel: kaj, če bi le poskusil tisti sadež?" je rekel Adam. „Kako naj bom celosten človek, če ne poskusim vsega, tudi upora?" „ Kača ti je prišepetavala tisto misel," je rekla Eva. „Ne, “ je Adam udaril s pestjo po zemlji, „tisto mi je prihajalo na misel tudi brez kače." „Tega ne morem verjeti." „Samo to ti bom rekel," je povzel Adam. „Nekega dne sem že iztegoval roko k drevesu, pa je zapihal dnevni vetrič — saj veš, kdo je prihajal za tistim vetričem ..." Adam je začutil, kako se mu je Eva zasesala pod uho in ga poljubljala. „Kako čudovito je, da si mi to povedal," je govorila v njegove lase. VI Takšna je bila torej njuna prva izgnanska noč, mešanica tolažbe in groze, znano blaženo utripanje v višinah in neznani stekli lajež v nižinah. Eva je počsi zdrknila v sen, Adam pa se je zastonj trudil, da bi zaspal. Neka neodjenljiva sila je tirala njegovo misel nazaj na Vrt, tam si je dajal opravka z nekimi prhkimi blaženimi grudami, se kopal v Četverorečju in se na svetlem peščenem produ ljubil z Evo. Njena polt je bila bolj sveža kakor jo je videl danes, mlajša je bila Eva z Vrta, s kretnjo, od katere je vzplameneval, poln sle po potomstvu. Je bilo zdaj tudi tega konec? Sta on in Eva pustila na Vrtu, tam za pregrado kerubovega meča, tudi svojo ljube- zen, in ta, ki je ostajala, ni bila več edenska, ampak dolinska, podvržena prekletstvu Doline? Bi ostalo vsaj v njuni ljubezni nekaj sledi Vrta, če je že bil Vrt vsenaokrog neusmiljeno izbrisan? Ostajale so zvezde, Vrt je bil tam gori nedotaknjen, edinole tam v ne-doumnih daljah. A kaj bi s tistim nebesnim ostankom, če bi ne bilo med njima ljubezni, s katero sta hodila po Vrtu? Ali ne bi bilo bolje, da bi ostalo za kerubovim mečem tudi nebo nad Vrtom, da bi namesto zvezd in meseca ne bilo ničesar, ampak praznina in tema? Zakaj so morale zvezde ostati nad njima, ko se je vse drugo pogreznilo? Mar ne v edini mučilni namen, da vsaj on, Adam, ne bi mogel pozabiti Vrta? Ne-ne bo ga pozabil, dokler se bodo vračala njegova ozvezdja na nebo. Z njimi se bo vsako noč vračal nadenj Vrt. Le kako bo mogel spati pod njim? Bo mogel kdaj spati tako, kakor spi zdajle Eva? Sklonil se je nadnjo, čisto mirno je spala, z zdravim dihanjem z Vrta. Je bila res tak odrugačna od njega? Ali pa se ni povsem do kraja zavedala, kaj sta bila izgubila tisti dan? Tako prebrisano je znala pogledati in obenem otroško, Eva, neoprijemljiva, ženska . . . VII Zdanilo se je v jutranjo meglico in potem v sonce, ne povsem v isto meglico in ne povsem v isto sonce kakor na Vrtu. Toda bila je le svetloba, kakršnakoli že. Toliko je je bilo, da se skozi stvari ni bilo treba pretipava-ti na slepo, ampak jih je bilo mogoče videti, videti je bilo celo grebene na obzorju. Bila sta v nekakšnem gozdu z olesenelimi listi. Adam je vstal neprespan, a z manj razdejano dušo kakor prejšnji dan. Sonce se je vsipalo na olesenelo listje in kuhalo vonje iz lubja. „Saj celo diši v tej gošči, “ je rekel začuden Adam. Nikoli ni bil mislil, da se bodo preselili sem z Vrta vonji, čeprav sirot-nejši — „ln voda teče tamle!" je vzkliknila Eva. „Pojdiva se umit!" Kaj je bilo torej s tem izgnanstvom? Tudi čar tekoče vode je poznalo, ki se zliva med kamni. Se Vrt torej ni raztegoval samo na nebo nad njima, ampak je v manjši meri vdiral tudi v Dolino? „ Tu kaj ostaniva, Adam," je predlagala Eva. Spočita se je zdela Adamu lepša kakor sinoči in mlajša — ko da se je sled Vrta lovila tudi na njej, na njeni poti. „Ne, naprej bova šla, Eva, še bolj proti hribom," je rekel Adam. „ Za kaj? Se ti zdi, da je tukaj še premalo sledov Vrta?" „Dovolj jih je," je rekel Adam. „Samo da jaz hočem priti do nekega drugega sledu." „Kakšnega?" „Se spominjaš pogleda z Vrta proti severu?" je rekel Adam. „Misliš tisti porasli zob?" „Tisti zob mislim, črn, kakor od alpskega bora. Kadar se spomnim na Vrt, se mi v mislih prikaže Zob." „Pa misliš, da se je vredno mučiti naprej, da najdeš nekaj podobnega Zobu?" „Moram najti," je rekel Adam-„Mislim, da bi se brez takšnega po-gleda ne mogel umiriti." „Ti ne zadostujejo zvezde?" je rekla Eva, tisti Adamov Zob ji ni šel v račun, zakaj neki je zmeraj moralo riniti nekam to ljubo kosmato bitje, siliti nekam s podbradkom naprej . . ■ ^ „Zvezde občutim bolj kot izzivanje," je rekel Adam. „Saj ti morajo vendar biti v uteho!" „Mogoče mi bodo kdaj v uteho," \e povzel Adam. „Zaenkrat jih dojemamo kot izziv, kot nekaj nesramno prelepega za tole Dolino. Hočem neki manj izzivalen spomin, ki ne bo razgrebal naš tednik Petek, 8. oktobra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Zabavne melodije — Spominjamo se. Sobota, 9. oktobra: 09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Nedelja, 10. oktobra: 07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo. Ponedeljek, 11. oktobra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz ljudstva za ljudstvo (o pravilih, še- gah in navadah nekdaj in danes v oktobru) 16.00—16.15 V. Polanšek: Iz Koroške slovenske mladinske literature (slov. šolska oddaja za šolarje od 4.-8. šolske stopnje). Torek, 12. oktobra: 09.30—10.00 Land an der Drau — Dežela ob Dravi. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Glasba za mladino — Otroci, poslušajte! Sreda, 13. oktobra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Za oddih in premišljevanje. Četrtek, 14. oktobra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Glasbeni mojstri. wi Izobraževalni tečaj ZNAMENJA UPANJA Izobraževalni tečaj je eden izmed prispevkov k duhovni pripravi na Katoliški shod. Avstrijski radio bo od 13. oktobra naprej oddajal 10 oddaj, ob sredah, med 19.00 in 19.30 na 01. Ponovitev ob 22.25 na OR. Pismene podlage za osebno poglabljanje so na voljo v slovenskem in nemškem jeziku. Krajevni skupinski sestanki nudijo možnost, da se verniki srečavajo, razpravljajo o svojih izkušnjah ter se med seboj utrjujejo v drži upanja. Podrobnejše informacije dobite na župnijskih uradih ter pri Katoliški prosveti v Celovcu, Viktringer Ring 26, tel.: 0 42 22/51 11 66. ZAHVALA Ob smrti naše drage Krotnikove mame Marije Blažej, se zahvaljujemo vsem, ki so ji v zadnjem času skušali olajšati trpljenje. Prisrčen Bog lonaj sosedom za pomoč v težkih urah in vsem, ki so našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi cerkvenemu zboru pod vodstvom Miheja Sadjaka. Prav posebno pa duhovnikom dekanu Sriencu, dr. Čegovniku, g. Dersuli in mag. Stanku Olipu za tolažilne besede in pogrebni obred. Sinovi z družinami rane’ ki bo samo blažil in pomirjal . . . ■ »Kako veš, da te tudi Zob ne bo razburjal?“ je vprašala Eva. »Čutim, da mi bo takšen pogled samo v uteho.“ »Ali ni škoda, da ne ostaneva tule’“ je rekla Eva in se zrla po goš-cayju, ki je molelo v sonce svoje olesenele krošnje. Adam se je ozrl proti svoji tovarišici. Stala je tam, sveža v svoji suknji iz kož, čisto razpoložena, da bi se naselila tam, pozabljala na Vrt in živela, 2,vela in se ljubila — »Ce bi šlo za kraj, bi ostal," je rekel Adam. „Potem ko si videl drevesa na Vrtu, moreš gledati brez bolečine samo takšnole rastlinsko spakovje. To °kolje bi mi prijalo. Previs bi mi pri-lak To je okolje, ki te ubira v prihod-nost Prahu. Toda na severno stran bi rnoralo biti nekaj podobnega Zobu. si drugi spomini bi morali biti izbri-Sani> ta pa ne." Adam je preveč trmasto suval s Podbradkom, da bi ga Eva skušala še naPrej pregovarjati. e ko sta segla vsak po svoji | s a dalje. Z debel v nizkem gri Se je cedila smola, praskala s d Sl i° nosila v usta. Tla so bila ie 1 njih odtekla poplava, v: peščenih rjuhah, s suhimi rožljajočimi travami. In šlo je na pomlad. Vlil S časom se je podoba gozda spremenila, z nižav sta se začela dvigati v gričevje, zašla sta v mešan gozd. „Listavci in iglavci kakor tam!" je začudena vzkliknila Eva. Tudi Adama je presunilo — ni si mogel predstavljati, da se tudi zunaj Vrta drevesa odevajo v takšen sijaj, sploh si ni mogel priti na jasno, kako je bilo s tem izgnanstvom . . . „Pomladi pa ne bo takšne," je rekel s treznim glasom. „Kaj pa veš?" je rekla Eva, zmerom otroško naprožena. Ko da Vrta nikjer nikoli ni bilo, tako je hodila, vsa hvaležna zemlji za kakršnokoli zeleno šaro — Končno je Adam zagledal na obzorju kos odlomljene gore, ki ga je lahko poimenoval Zob. Ni bil čisto na severu, toda zelen kožuh na njem je presunljivo spominjal na edenskega. „ Tu kaj bova ostala!" je Adam udaril s palico po tleh. Ozrl se je in videl Evo, ki je klečala z dvignjenimi rokami. „Kaj pa delaš?" (Dalje prihodnjič) 1 AVSTRIJA PETEK, 8. oktobra 1982; 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Humoreska — 12.15 Sršeni — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Hallo Spencer! — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan op-tikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari — 21.20 „Darilo neba“ — 22.05 Šport — 22.15 Nočni studio — 23.15 Poročila. SOBOTA, 9. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Mi — 11.05 Panorama — 11.55 Nočni studio — 13.00 Poročila — 14.25 In ti ljubček se pelješ z mano — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Od otrok za otroke — 17.30 Fliper — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Na znak se začne — 22.05 Šport — 22.25 Sascha Distel — 23.20 Poročila. NEDELJA, 10. oktobra: 11.00 Ura tiska — 12.00 Vizualna izobrazba — 15.10 Dogodivščina Mr. Topperja — 16.35 Risanka — 17.05 Gibati se — to je vse — 17.35 Klub seniorjev — 18.30 Narodna glasba iz Avstrije — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Valček tore-ra — 22.00 Šport — 22.15 Poročila — 10.30 „Der Zinker“ (pon.) — 11.55 Ptice — 12.05 Klub seniorjev. — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Pet prijateljev — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pogled v lonec — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Skag — 21.05 Svoboda videti, kje ostajaš — 22.05 Šport — 22.55 Poročila. PETEK, 8. oktobra: 16.15 Iz parlamenta — 17.30 Vizualna izobrazba — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Biedermeier — 21.05 Raziska-vanja — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Grom v soncu — 23.35 Poročila. SOBOTA, 9. oktobra: 14.30 Avstrija II — 16.00 Dvakrat sedem — 16.50 Ljuba družina — 17.35 Prepoznate melodijo? — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Ljudski odvetnik — 20.15 Shogun — 22.10 Vprašanja kristjana — 22.15 Cigan — 23.55 Sto mojstrskih del — 0.05 Poročila. NEDELJA, 10. oktobra: 10.00 Maksimilijan Kolbe — svetnik — Izobraževalni tečaj TELEVIZIJA bo ob petkih, med 15. oktobrom in 5. novembrom 1982 oddajala 4 polurne time. FS 2, 17. do 18. ure. Ponovitve ob nedeljah, FS 1, ob 12. uri. KNJIGA z naslovom „Pisma staršem" razpravlja o vzgoji in razvoju otroka v prvih šestih letih. KRAJEVNI SKUPINSKI SESTANKI nudijo staršem možnost, da se srečajo ter razpravljajo o svojih izkušnjah ter rešujejo odprta vprašanja. Podrobnejše informacije Vam nudi Katoliška prosveta 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, tel. 0 42 22/51 11 66 PONEDELJEK, 11. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Prosim za mizo — 10.00 Šolska TV —- 10.30 Dogodivščine Mr. Tropperja — 11.55 Oče in sin — 12.00 Iz parlamenta — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Bil je nekoč ... človek — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Ljudje in živali — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.10 Profesionalci — 22.00 Poročila. TOREK, 12. oktobra: 9.00 Poročila —■ 9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Ti moj ljubček se pelješ z mano — 12.10 Šport ob ponedeljkih — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dick Turpin — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Prisma — 21.00 Narodni komad. SREDA, 13. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Oddaja z miško — 9.35 Francoščina — 10.05 Šolska TV — 10.35 Grom v soncu — 11.50 Komodo — 12.15 Prisma — 13.00 Poročila — 17.00 Lutkovna predstava — 17.30 Pinokijo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Tele-ski — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 „Der Zinker" — 21.40 Slike v ogledalu — 21.55 Poročila. ČETRTEK, 14. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV 15.30 Športno popoldne — 17.00 Velike reke — ogledala zgodovine — 17.45 Profesor Rock’n Roli — 18.30 Okay —- 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Morilec — 22.00 Soap — 22.25 Priznanje — 22.50 Sto mojstrskih del — 23.00 Poročila. PONEDELJEK, 11. oktobra: 18.00 Perspektive — 18.30 Bonanza — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Princ — 21.10 Mila revolucija — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Skrivnost Obervvalda — 0.20 Poročila. Zguba tradicije: Biedermeier — to kulturno-zgodovinsko dokumentacijo si lahko ogledate v petek, 8. 10. ob 20.15 uri v FS 2 TOREK, 12. oktobra: 17.45 Šolska TV — 18.00 Orientacija — 18.30 Bonanza — 19.30 Shogun — 21.03 Ustinov — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2. SREDA, 13. oktobra: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Bonanza — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Umetnine — 23.30 Poročila. ČETRTEK, 14. oktobra: 17.30 Od severa proti jugu — 18.00 Na poti po Avstriji — 18.30 Bonanza — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Avstrija II — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Novosti na knjižnem trgu — 22.50 Poročila. 1 LJUBLJANA NEDELJA, 10. oktobra: 8.45 Poročila — 8.50 Živ, žav —'9.40 Človekova glasba — 10.35 Skag — 11.40 TV kažipot — 12.00 Čez tri gore — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.30 Poročila — 14.10 Radost Evrope — 15.25 Calamity Jane — 17.10 Poročila — 17.15 625 — 17.45 Športna poročila — 18.00 Poravnava in god — 19.05 Risanka — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Partizanska šola — 21.00 Športni pregled — 21.30 Človek brez meja — 22.00 Poročila. PONEDELJEK, 11. oktobra: 8.35 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 16.50 Poročila — 16.55 10. Kongres zveze sindikatov Slovenije — 18.30 Obzornik — 18.45 Pop godba — 19.15 Risanka — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Ujet na vlaku — 21.35 Kulturne diagonale — 22.20 V znamenju. TOREK, 12. oktobra: 8.35 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 15.50 Šolska TV — 17.10 Poročila — 17.15 Mali pingvin — 17.30 Pustolovščina — 18.00 Jesenska serenada — 18.30 Obzornik — 18.45 Mostovi-Hidak — 19.00 Knjiga — 19.15 Risanka — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Skupno — 20.50 Berlin — Alexan-derplatz — 21.50 V znamenju. SREDA, 13. oktobra: 17.30 Poročila — 17.35 Ciciban, dober dan — 17.50 Gusarji kapitana Gancha — 18.30 Obzornik — 18.45 Risanka — 18.55 Nogomet: Norveška : Jugoslavija — 20.45 TVD — 21.10 Vreme — 21.15 Večer športnih in turističnih filmov — 22.30 Poročila. ČETRTEK, 14. oktobra: 8.35 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 10.55 Oktober v kraljevu — 15.50 Šolska TV — 17.10 Poročila — 17.15 Jesenski veter — 17.35 Zapisi za mlade — 18.05 Mozaik kratkega filma: Tak je bil nekoč šport — 18.30 Obzornik — 18.45 Kako vzljubiti kravo — 19.15 Risanka — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Mednarodna obzorja — 21.30 Fantazija — 22.30 Poročila. NEDELJA, 10. oktobra: 15.40 Rokomet: Radnički: Osijek — 17.00 Beograjske glasbene svečanosti 82 — 19.30 TVD — 20.00 Jazz na ekranu — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Berlin-Alexanderplatz. PONEDELJEK, 11. oktobra: 17.25 TVD — 17.45 Šola za junake — 18.00 „Cepelepeletilica“ — 18.15 Kako vzgajamo otroke — 18.45 Concertino za orkester — 19.00 Športna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Po sledeh napredka — 20.45 Zagrebška panorama TOREK, 12. oktobra: 17.25 TVD — 17.45 Informativni mesečnik — 18.15 Čas knjige — 18.45 Amaterji — 19.30 TVD — 20.00 Irske zvezde — 20.50 Neporaženi — 21.40 Zagrebška panorama — 21.55 En avtor, en film — Ko te moj nož zabode. SREDA, 13. oktobra: 17.25 TVD — 17.45 Radost Evrope — 18.15 Obramba in samozaščita — 18.45 Risanka — 18.50" Premor — 19.00 Ona — 19.30 Dramski večer — 20.50 Zagrebška panorama ČETRTEK, 14. oktobra: 17.25 TVD — 17.45 Trnjeva trdnjava — 18.15 Znanost — 18.45 Humor Vojvodine — 19.30 TVD — 20.00 Gibljive slike 1 M naš tedniki Po nedeljski tekmi ima Slovenski atletski klub štiri točke več kot KAC, ki trenutno zaseda 2. mesto na lestvici vzhodne podlige. Slovenski nogometaši so po napornih 90 minutah na Koša-tovem igrišču premagali doslej „najtr-šega konkurenta" KAZ z rezultatom 1 : 0. Za odločilni zadetek je poskrbel v 52. minuti Martin Hobel, ki je tako s prelepim strelom zagotovil svojemu moštvu obe točki. Treba pa je ugotoviti, da je 9. kolo prvenstva vzhodne podlige bilo „kolo SAK". Največje presenečenje je pravgotovo zmaga Šmihelča-nov v VVolfsbergu. Šmihelčani so premagali svojega nasprotnika z 2 : 0. Tudi izguba obeh točk Dobrle vasi „ni bila v programu". Počasi, a sigurno pa se bliža vrhu lestvice Št. Andraž, ki je tokrat premagal Velikovec z 2:1. Gra-bštanj in Možberk sta si točki delili, pravtako ASV in Žrelec, medtem ko je enajsterica iz Brež na domačem igrišču premagala Sinčo vas z rezultatom 3:1. časa ostati v bolnici. Tako se je ob začetku vsiljevalo vprašanje, kako bo moštvo igralo brez „vodilne roke". Ni nobena tajnost, da zna trener Avdič svoje moštvo odlično pripraviti na tekme in bi presenetili vratarja Mrkuna. Zmaga domačega moštva je bila zaslužena, kar so potrdili po tekmi tudi igralci KAC. Upamo, da se bo odlična serija uspehov nadaljevala. K temu pa lahko Martin Hobel je bil ponovno najboljši napadalec SAK Najboljše napadalce ima SAK, saj so le-ti doslej bili uspešni kar 29(!)-krat — 10 zadetkov je doslej zabeležil Velik, 9 pa Hobel. Sedem tekem je slovensko moštvo odločilo zase, enkrat so atletiki dosegli neodločen rezultat (Breže — SAK 3:3), Šmihel pa je doslej edino moštvo, ki mu je uspelo premagati uspešno moštvo trenerja Avdiča (Šmihel — SAK 2 : 1). Tekma proti KAC minulo nedeljo na Košatovem igrišču je potekala prvič v letošnjem prvenstvu brez trenerja Avdiča, ki bo zaradi bolezni moral še nekaj da zna igralce pravilno in dobro motivirati. Slovenska enajsterica je odsotnost trenerja kolikor toliko dobro premostila. Veliko število navijačev Slovenskega atletskega kluba je prav gotovo doprineslo svoj delež k uspehu moštva. Ob Košatovem igrišču se je zbralo nad 700 gledalcev, velika večina od njih v taboru SAK. Tekma sama je bila zanimiva vseh 90 minut, možnosti za zadetek je bilo malo, treba pa je priznati, da gostje niso imeli niti ene resne priložnosti, da doprinesejo svoje tudi navijači, ki so jih igralci vedno veseli. Vsi pa želimo trenerju Radu Avdiču, da se bo kmalu lahko vrnil v svojo „nogometno družino". Postava: Mrkun, Sadjak, Kreutz, Lampichler, VVoschitz, Zablatnik, Lu-schnig, Salkič, Lazarevič (Velik), Polan-šek (VVieser), Hobel. KM-PLIBERK-ŽVABEK-SUHA-KM Otroško olimpijado v soboto, dne 9. oktobra 1982 v LIBUČAH pri šoli Spored: 14. uri — maša 17. uri — nagrade in malica 15. uri — tekme Dragi starši! Naprošeni ste, da poskrbite za prevoz vaših otrok. Prireditev bo ob vsakem vremenu. BHi Ji ■IB Jk mm Naš športni reporter 1 * 2 t.-i piše Silvo Kumer V soboto pride v Celovec dunajska Avstrija. Vstopnice, ki so jih imeli zato tekmo v predprodaji, so bile že sredi tedna razprodane. Upravičeno pričakujejo Celovčani poln štadijon, kajti v primeru zmage Celovčani lahko prevzamejo vodstvo na lestvici 1. avstrijske zvezne lige. To bo seveda privabilo veliko gledalcev iz vse Koroške. 10.000 gledalcev — to je bil doslej najvišji obisk nogometne tekme celovške Avstrije in sicer pred 8 leti: tudi tedaj so igrali proti dunajski Avstriji. Danes se obetajo za Celovča-ne po dolgem zopet boljši časi. Po doslej odličnem poteku prvenstva, zaseda celovška Avstrija odlično 3. mesto, le eno točko zaostajajo za prvim, namreč Avstrijo z Dunaja. To je bolj ali manj tista senzacija v tej novi ligi, ki si je bivši predsednik avstrijske nogometne zveze, Se-kanina, in dunajski časnikarji nikoli niso želeli in tudi ne pričakovali. In ravno ti gospodje se še do danes niso spoprijaz-nili s tem, da lahko igra tudi moštvo iz „province“, kot celov- ška Avstrija, dober in atraktiven nogomet in se vsekakor lahko meri z dunajskimi milijonarskimi klubi. „FC Eierspeis" ali „FC Blu-mentopf", kakor zna dunajski časnikar Michael Kuhn imenovati novince v 1. zvezni ligi, s tem misli tudi Celovčane — proti več milijonov šilingov bogati enajsterici dunajske Avstrije, bo torej potekal v soboto velik duel za krono v prvi ligi. Na tej tekmi se bo izkazalo, ali spada celovška Avstrija med najboljša moštva v 1. zvezni ligi ali pa je bil dosedanji uspeh le začetni elan, ki smo ga po navadi vajeni od moštev v prvi sezoni po vstopu v višjo ligo. Mogoče pa, in to je zame bolj verjetno, bodo Celovčani v tej tekmi pokazali, da so enakovredno, če ne le boljše moštvo. Morda bodo nato le utihnili časnikarji ter drugi; glasovi naprot-niki nove lige z Dunaja? Za koroški nogomet bi bil to velik uspeh in ob enem zadoščenje po tolkih letih odsotnosti v vrhunskem nogometu, ter poniževanja, ki smo ga navajeni od dunajskih gospodov — časnikarjev ter drugih vodilnih funkcionarjev avstrijskega nogometa... Bo Avstriji uspelo presenečenje? Ob robu povedano Bilčovške gartrože... Čudimo se, zakaj ga je dopisnik „Dela“ spregledal. Zlasti še, ko je registriral, da je celo deželni glavar „nekaj besed spregovoril po slovensko". Največ od vseh jih je spregovoril dekan Poldej Kassl. Zadnjo nedeljo torej so v Bil-čovsu odprli novo šolo. Ni kaj, lepa stavba, kljub temu da so nekam hudo sramežljivo skrili dvojezični napis „SCHULE/ ŠOLA" v zatemnjeni kraj nad vhodom. A tisti, ki prav po riso vs ko pogleda tja, navsezadnje napis kljub temu še zaloti. Da ga le. Marsikaj seveda tudi moti. Gotovo ne dvojezični zunanji napis kot tak. Moti npr., da znotraj ni nobenega dvojezičnega napisa. Ne verjamemo, da „so se morali odpovedati dvojezičnim napisom v notranjosti šole zaradi nasprotovanja občinskih odbornikov ljudske stranke", kakor je zapisal dopisnik ljubljanskega „Dela“ (ponedeljek, 4. oktober 1982). Ne, ni bilo treba od- Dekan Poldej Kassl je blagoslovil novo ljudsko šolo v Bilčovsu bomikov OVP, ki jim nikakor ne podtikavamo, da so zagovarjali dvojezične napise v notranjosti. Tudi bilčovški socialisti so že pokazali in dokazali, kod jih je. Novo šolo je blagoslovil župnik Poldej Kassl. Kar je povedal in kakor je opravil cerkveni obred, je bilo zares vse v redu. Za statistike bo zanimiva ugotovitev, da je deželni glavar VVagner vsega spregovoril že devet besed po slovensko. V Ži-tari vasi lani, ko so odprli šolo, je rekel „Dragi prijatelji", v Pliberku ob začetku letošnjega jor-maka »Spoštovani gosti", v Bilčovsu pa „S tem predajam novo šolo". Lep začetek vsekakor. Pa mu menda ne bo nihče vzel etikete »pristnega Korošca". Saj je rekel pred kakim desetletjem VVagner sam, da je pristen Ko: rošec, saj ne zna nobene besede slovensko. A propos Žitara vas. Ko so lani oktobra odprli tamkajšnjo šolo, so povabili vsaj enega predstavnika koroških Slovencev. V Bilčovsu so povabili marsikoga, samo nobenega predstavnika koroških Slovencev ne. Tako je tristrankarski sporazum uradno obveljal končno tudi v Bilčovsu, v eni redkih koroških vasi, „ki imajo dvojezične napise", kakor piše čisto pravilno že prej omenjeni dopisnik. Skupnosti s postopanjem v Globasnici, ko tudi niso povabili slovenskih predstavnikov, so pač zelo očit- Za zaključek še pripomba zaskrbljenega domačina. Kar je na šoli in v njej kovinastega, so skoraj vse rdeče pomazali. Tako so pač že na zunaj vsem očitne večinske razmere v Bilčovsu. Oblast imajo socialisti, torej je vse rdeče. Ako bi se utegnilo kdaj zgoditi, da si pribori večino OVP, bodo kajpak vse premazali črno. Upajmo torej, da ne bo napočil čas, da bi vse to moralo začeti rjaveti ... ježek Ulrichsberg ponovno zaklical Ferdinand Kofler je bil za »Kleine Zeitung" na kraju samem. Očitno je bil od proslave-Ulrichsberg (proslavili so padle obeh vojn in zato mahali z zastavami) tako ganjen, da je pozabil na ustrezno — in logično — žurnalistično poročilo. Schantl se je razhudil nad zlobnimi poročili, ki jih proslava-Ulrichsberg pogosto dobiva. Da so taka poročila napačna, je utemeljil tretji predsednik deželnega zbora s tem, če naj verjamemo Koflerju, da je proslava-Ulrichsberg uprizorjena »vedno v našem duhu". Se pravir ker sodelujejo pri tej proslavi vedno nemškonacional-ci, so kritična poročila o tem srečanju brez pomena. To je logika nekega Koflerja. Namesto, da bi zapisal, da so prav zato, ker tam sodelujejo nacionalni, kritike upravičene. Kofler pozabi tudi na ustrezno poročilo. Namesto tega piše: »Proslava je izražala pestro sliko — koroški »gvant" in noša sta bila v ospredju, bilo je lepo število zastopnikov tradicionalnih skupin z njihovimi zastavami ... bur-schenschaftlerjev in veliko vencev". V ozadje sta stopili najbrž potrebi po spravi med narodoma na Koroškem in po skupni bodoči poti. Pa čeprav so govorili o miru, o prijateljstvu in o razumevanju med narodi. Pa čeprav so govorili o zedinjeni Ev- ropi, o človeškem dostojanstvu in o božji pravičnosti. Dejstvo samo, da imajo navzoči problem brezposelnosti vsaj v tej meri kočljiv kot nevarnost ponovne vojne pri nas, kaže in ponazarja, da so reprezentanti Ul-richsberga militantni tradicionalisti, ki pod pretvezo domovine, Boga in zvestobe skrbijo, da se na Koroškem prav nič ne spremeni: tu Herren — ljudje, tam Unter — ljudje. Vsako leto je treba blagoslavljati še več zastav, še več emblemov, še več »gvantov": da imajo ljudje, ki v teh »gvantih" tičijo, moralno legitimacijo do samo po sebi nečednega, nevrednega početja. Človek, ki pusti blagoslavljati kos blaga, v katerega je všitc germansko runo, je zrel za spraševanje svojega duha. Je zrel za otok. duh-Ulrichsberga Uredništvo Našega tednika razpisuje mesto urednika Interesenti (interesentke), ki imajo ustrezno izobrazbo, obvladajo oba deželna jezika in so že odslužili vojaški rok, naj se javijo pismeno na naslov: Naš tednik — uredništvo Viktringer Ring 26 9020 Celovec ter priložijo prošnji življenjepis. Plača po dogovoru. Vstop takoj možen.