i jnvtT^C
- ... -


Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.


Glas Naroda
List slovenskih delavcev v cAmerikL

VSe first Slovenic Daily* in
the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays.

Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congssss of March 3, 1879.
Stev, 33«
INE;w YORK, februvarija, 1Q04.
Leto XI.
Naval-Poiacnik.
Slavni oaš rojak v New Yorku.
Ostane v republiki *23. aprila. Rojaki rojaku.
Vse newyorško časopisje, kakor tudi ono v druzih mestih republike, piše zelo laskavo o našem rojaku Fran Naval-Pogačniku. Ker pa nekteri časopisi trdijo, da je naš rojak nemške narodnosti, posetil je včeraj zvečer naš urednik gospoda Navala, kteri mu je v daljšem razgovoru odločno zatrdil, da ono, kar piše nemško časopisje o njegovej nemškej narodnosti ni resnično, kajti on je zavedni in napredni Slovenec, na kar je in bode ponosen.
Mr. Naval ostane na tleh nase republike do 23. aprila t. 1. in nastopi prvič v operi '"Le Dame Blanche" dne 13. februarja. Newyorska slovenska kolonija podarila mu bode venec z slovensko trobojnico, na kar mu priredi počastili banket.
V	''Le Dame Blanche" pel je Mr. Naval lani v Pragi in sicer v nemškem jeziku, dočim je predaval dialog v milej materinščini. Dne 15. t. m. odpotuje v Philadelphijo, Pa., kjer ostane dva dni, na kar se vrne v našo sredo.
Slovenski Američani moramo biti ponosni, da imamo rojaka, čegar ime slovi po vsem svetu. Y Stockbolmuna Švedskem sprejel je našega rojaka kralj v posebni avdijenci, ob kterej priliki mu je podal red Wasa, dočim mu je podelil prestolonaslednik svojo sliko z lastnoročnim podpisom v znamenje priznanja in iskrene naklonjenosti.
Iz New Yorka odpotuje naš rojak v Kodanj, Danska, kjer bode gostoval v kraljevej operi, nakar odpotuje v juniju v London, kjer ostane mesec dni.
V	septembru nastopi angagement na cesarskej dvorni operi v Berolinu. Angagement bi Mr. Naval nikakor ne sprejel, ako bi mu zdravniki ne prepovedali potovati, ker potovanje elabo vpljiva na njegovo zdravje.
200 milijonov.
Toliko dolarjev se ceni škoda, ktero je napravil požar v Baltimore.
2500 hiš jelrazdejal požar; ves trgovski delmesta razdejan.
Washingtonske novosti.
Za predsednik Roosevelt a.
Washington, 6. febr. Organizacija urednikov "Republican Editorial Association" je pri včerajšnjej seji sprejela resolucijo, vsled ktere bode zopetno imenovanje Roosevelta predsedniškim kandidatom podpirala.
Pri volitvah v odbor bil je izvoljen predsednikom John Sleicher, urednik ne-KTorške "Leslie's Weekly".
Poštni škandal.
Washington, 6. febr. Senator Mitchell. od odseka za poštni oddelek je vložil včeraj resolucijo, ktera nalaga generalnemu poštnemu ravnatelju, da mora izročiti senatu vse spise, kateri se nanašajo na poštni škandal. Resolucijo so sprejeli brez debate..
O vojne j mornarici.
Washington, 6. febr. V Hampton Roads sta dospeli vojni ladiji "Missouri" in "Texas"; v Aleksandrijo, topničarka "Machias", v Port Said, topničarka "Don Juan de Austria". Vojna ladija "Maine"- dospela je iz Tompkinsville v Hampton Road3.
Proti Mormonom.
Washington. 6. febr. Zadeva mor monskega senatorja Smoota, proti katerem se je od raznih strani agitiralo, zadobila je povsem drugo lice, še predno je prišlo do tozadevne preiskave.
Senator sedaj ni več glavna točka te agitacije, kajti sedaj se ne deluje le na odslovitev senatorja iz senata, temveč na o, da se sploh vsem Mor monom odvzame volilna pravica. Po-om imenovane preiskave nameravajo dognati, ima li senator proti mor-monskej cerkvi kake obveznosti, ktere je dolžan izpolnjevati na podlagi raznih priseg, ktere so protislovne našej ustavi. Preiskava se prične čez dva tedna. Tožba, ktera je bila prvotno obrnjena le proti senatorju Smootu, naperjena je sedaj proti vsem Mormonom. K zaslišanju je povabljenih vse polno prid.
Pomoč je zelo potrebna; nesrečno mesto je prosilo kongres za $1,000,000 podpore.
Baltimore, Md., 8. febr. Pai minut po 11. uri pripetila se je sredi gorečega mesta strašna razstrelba. Raz-strelbi je sledilo nepopisno šumenje po zraku. Cerkve v mestu so bile polne vernikov, kterih večina se je nepopisno prestrašila. K sreči pa ni prišlo nikjer do panike, toda na stotine molilcev je bežalo iz cerkev. V par trenotkih so bile ulice polne razburjenega občinstva. Takoj na to pripetila se je druga razstrelba in zrak je bil hipoma napolnjen z dimom in iskrami. Nad mestom je plaval velikanski oblak dima, kteri se je hitro premikal proti severu. V zraku so letali komadi ploščatih streh in na zemljo je deževalo isker in ogorkov.
Kmalo potem sledili sta še dve razstrelbi in na tisoče ljudi je hitelo proti mestu požara. Vendar se pa požaru ni bilo mogoče približati. Celo policaji so se morali umakniti ne-znosnej vročini in padajočim iskram.
Policaji in gasilci so se umaknili ognjenemu dežju s tem, da so našli v vežah bližnjih hiš zavetje. Razstrelba je sledila razstrelbi, toda niti gasilci sami niso vedeli, kje so se pripetile razstrelbe, kajti povsodi je šumelo in gromelo.
Na tisoče trgovcev je skušalo rešiti svoje knjige. Na stotine dečkov je vozilo knjige iz gorečih hiš.
Gasilci ne morejo mnogo pomagati, na mnoge prostore celo ne morejo priti. Tu pa tam odžene veter gosti dim in v tem trenotku je opažal padajoče zidovje, ogromne plamene, razbeljeno železo na hišah in gasilce, kteri beže pred požarom.
Takoj po prvej razstrelbi je pričelo
goreti.
Iz New Yorka so poslali v Baltimore več solni j gasilcev s. posebnimi
vlaki.
Baltimore, Md., 9. febr. Požar je končno omejen in pod kontrolo, kajti proti večeru se je gasilem posrečilo požar omejiti na njegov velikanski prostor.
Opustošenje, ktero je napravil ogenj po devetindvajseturnem divjanju, je uprav grozno. Trgovski del mesta je v razvalinah. Kamorkoli se človek ozre, opazi le črne ruševine na mestu, kjer so bile preje nastanjene največje trgovske tvrdke. Zgorelo je 75 četverokotnih blokov in nad 2500 hiš je razdejanih.
Mestu preti nepopisna beda, ako ne pride pomoč od zunaj. Toda pomoč bode prišla brezdvomno iz vseh mest republike in že sedaj prihajajo iz vseh krajev sveta brzojavi v znak so-čuvstva. Vsa mesta so brzojavnim potom obljubila pomoči, kolikor jo nesrečno mesto potrebuje. Kljub temu bode pa katastrofo dolgo časa občutiti, kajti nad 50,000 ljudi je zgubilo svoj zaslužek in kruh in mnogo trgovcev financijelno ne bode več okrevalo.
Srečo v nesreči zamoremo smatrati, da ni bilo mnogo ljudi vsmrtenih. V kolikor je dosedaj znano, bil je le je-den gasilec iz Yorka, Pa., usmrten, dočim je kacih 50 ljudi lahko ranjenih.
Dasiravno vlada v mestu nepopisna žalost in tu ga, vendarle vsakdo upa, da bode tudi ta izkušnja minola, in da bode iz sedanjih ruševin kmalo vzraslo novo življenje.
Šest osob »gorelo.
Mahony City, Pa., 6. febrr V Tren-tonu je bilo po pijančevanju 6 mo-žkih usmrtenih in sicer: Ivan Šizmi-sky in njegov sin Aleksander, potem
Na Bata.
Turčija se pripravlja na vojsko..
Zaplenila je vse''železnične vozove v Macedoniji.
Boris Sarafov prične v kratkem z vstajo.
Solun, S. febr. Ravnateljstvo ma-cedonske železnice dobilo je od porte ukaz, da mora dati vse lokomotive in vozove na razpolago turškim vojaškim oblastim in da mora imeti na vsakej postaji večjo zalogo premoga. Isto povelje je izdala porta tudi pred turško-grško vojsko.
Monastir, 8. febr. Blizu Katagas Terinu vršil se je boj med turškim vojaštvom in vstaši. Pet vojakov in štirje vstaši so bili usmrteni. V kratkem pride na pozorišče Boris Sarafov, kteri bode vodil vstajo.
Carigrad, 8. febr. Napetost med Turčijo in Bolgarsko radi reform v Macedoniji postaja vedno večja. Sultan je sprejel v avdijenco angležkega poslanika, kteremu je zatrdil, da bode izvedel rusko-avstrijske reforme.
V Drinopolju so nedavno slavili bolgarskega agenta za St. ..jiško razstavo, gospoda Matejeva. C^riiiar-ski uradniki so preiskali vse njegove stvari.
Splošno se trdi, da se bode pričela te dni vstaja.
Sofija, 8. febr. Radi energičnega protesta od strani bolgarske vlade v zadevi nadlegovanja agenta Matejeva oprostila se je turška vlada s zatrdilom, da je bila le pomota od strani carinarskih uradnikov. V poslansicej zbornici so se natančneje bavili z to afero.
Bolgarsko sobranje je zatvoi^ knez Ferdinand.
Rnsi prekoračili reko Taln. — Vsaki čas je pričakovati bitko na morju. — Rusko brodovje ostavilo Port Arthur. — Ruska konjiča na potu v Korejo. — Japonskej klenka zadnja ura.
Petrograd, 8. febr. Zastopnik "Ass. 1 Italija je obljubila biti strogo ne-Pr." obiskal je danes hotel japonske- j utralna za časa vojake med Rusijo in ga poslaništva. Tu je našel vse na-1 Japonsko.
Sokolič aretiran.
Dr. Thompson, lastnik zdravilnega zavoda New York Hall of Medicine" kteri je imel svoječasno svoj oglas tudi v našem listu, nam naznanja, da je pustil svojega vslužbenca aretirati radi poneverjenja. Dr. Thompsonu ni znano, koliko svoto denarja je pone-veril. Radi tega poživljamo vse one rojake, kteri so poslali denar imeno vanemu zavodu, ne da bi dobili za-željena zdravila, naj o temdr. Thomp sona, 237 Lexington Ave., New York, N. Y., nemudoma naznanijo, da dobe svoja zdravila.
Aretirani Sokolič je oni isti, kteri je izdal jedno številko hrvatskega "leposlovnega" lista z — sedmimi napakami na naslovni strani.
Živega sežgali.
Wicksburg, Miss., 8. febr. Tukaj so linčarji živa sežgali dva zamorca, ktera sta v Doddsville umorila trgovca James Eastlanda.
Nezgoda na morju.
Providence, R. I., 8. febr. Parnik ifLarchmond" je na potu v New York v zalivu Xarragansett obtičal na pesku blizo svetilnika Warwick. Na parniku je bilo 150 potnikov, ktere so rešili.
Mala poročila.
—	V Buckingham, Ottawa, Ontario, zgorelo je 30 his, vštevši svetišče prostozidarjev. Škoda znaša $120,000
—	Blizo postaje Corry, Pa., skočil je raz tir ekspresni vlak Pennsylvania železnice in padel v jarek. Ra njen ni bil nihče.
—	J. Pierpont Morgan je sedaj v Quebeku kot gost Lorda Minto.
—	V Bostonu so obsodili v dosmr tno ječo oba Kitajca, ktera sta pred dvema meseci umorila svojega rojaka Wong Yak Changa.
TIKET
ZA PAROBkOD AU ŽELEZNICO je najbolje kupiti pri FRANK. SA
-;s]------
^Pi	KSERJU .oi.Greenwich
Mihael Hodak, Ivan Alaska, Josip ' Str., New York. Na kolodyor te pride iskati Kaparas in Peter Gribas. Zgorelo je | »pr«n: ™ parnik; preskrbi CENO in snaino dvanajst hiš premegarjev, ker s* je v , BIVALIŠČE. Vse prednosti so dobiti pri
- . ... _M » 1	, ,	niem. Zc.to nai se vsak Slovenec in Slovenka
enej hisi prevrnila železna pe,, ko so ^ njega obrnJ. Brzojavite k *iaj in na kten
pijani premogarji plesali.	-	kolodvor pridete ▼ New York, ali ga pa po-
Stanovnilri sosednjih hiš so se re- kliiOe na teiefon 3795 Cartl&adt in potem iiU, toda njihov« imevina j© zgorel^. irinfovorite.
IZKRCALIJOJflSrVO.
Japonsko vojaštvo je že na polotoku Koreja*
zkrealo se je na južnem, iztočnem in zapadnem obrežju; japonsko vojaštvo je dospelo v Korejo s 60 prevoznimi parniki.
vskriž. Preko noči so zginoli vsi okraski iz slonove kosti. Atašeji in vslu-žbenci pospravljajo akte in arhive. Poslanik Kurino je dospel v salon k poročevalcu. 2sa njem je opaziti, da vso noč ni spal, toda tudi v tem trenotku je izgledal mirno in nikakor razburjeno.
Kurino je osobno najboljši prijatelj ruskega ministra inostranih del. Danes ni hotel mnogo govoriti o zadržanju njegove vlade. Vendar se je pa pri tem skliceval na počasnost Rusije z ozirom na njen odgovor, iz česar je Japonska morala uvideti, da bodo na-daljne diplomatične razprave zaman. Ivo je Kurino pogledal skozi okno, iz kterega je videti na Xevo, "kraj zimske carske palače, opazil je tam bataljon carske telesne straže z puškami na ramah. Pri tem je dejal, da končanje diplomatičnega občevanja še ne pomenja vojske.
Kasneje so Mr. Kurino obiskali razni drugi diplomatje, kteri so mu izrazili obžalovanje radi nepričakovane krize. Popoludne se je Kurino z svojo soprogo poslovil pri raznih prijateljih. Za odpotovanje poslanika so pripravljeni štirje železniški vozovi. Kurino odpotuje v sredo iz varšavske postaje v Berolin. Posle japonskega poslan:ka bodeta prevzela ali angleški ali pa ameriški poslanik.
Paris, 8. febr. Ministerstvo inostranih del dobilo je uradno obvestilo da je ruska vlada odpozvala svojega poslanika iz Tokio. Mogoče je, da bodeta skušali Francija in Anglija posredovati, kar se jim pa ne bode posrečilo. .
Tukajšnji japonski poslanik Ma-tono naznanja, da je nejgova vlada pretrgala diplomatično zvezo z Rusijo, ker je morala zaman čakati tri tedne na odgovor in ker je bila obveščena o ruskih vojnih pripravah.
Tokio, 8. febr. Vlada bode izdala jutri napoved vojske. Danes je naznanila vsem vlastim vzroke njenega osodepolnega koraka. Tukajšnje ljudstvo ni razburjeno.
Port Arthur, 8. febr. Japonci hipoma ostavljajo mesto. Tudi iz Daljnega se vračajo domov. Tukaj vlada nepopisna razburjenost- Parnikov za pot na Japonsko sploh ni dobiti in Japonci skušajo sedaj najeti ja-dranko. Vsi prodajajo svojo imovino. Brzojavna zveza z Japonsko je pretrgana. Ruska vlada je izgnala japonskega agenta iz Vladivostoka.
Berolin, 8. febr. Ministerstvo inostranih del je dobilo poročilo, da je del japonskega vojnega brodovja od-pljul iz Saasljo proti Koreji. Kam je brodovje odpljulo, ni znano, toda splošno se trdi, da je odpljulo proti Chemulpo v Koreji.
London, 8. febr. Semkaj se brzo-javlja iz Berolina, da je japonsko brodovje, ktero je odpljulo proti Chemulpo vjelo več ruskih trgovskih parnikov.
Italijanski minister Mirabello je brzojavno sporočil poveljniku italijanskega brodovja na iztoku, naj odpošlje italijansko križarko 'Piemonfe' iz Shanghai j a na Japonsko, v svrho varovanja italijanskih koristi v korejskem vodovju.
Italijanska križarka "Puglia". katera je sedaj vsidrana v San Francisco, Cal., mora odpljuti nemudoma na Japonsko.
Dasiravno v svrho varovanja italijanskih koristi nadaljne italijanske vojne ladije na iztoku niso potrebne, je italijanska vls.ua vendar le poslala Se dve n&daljni vojni ladiji na iztok.
Rim, 9. febr. Radi nepričakovanih vesti iz daljnega iztoka je bil papež Sarto vidno "ginjen", vendar je pa dejal:
"Jaz imam še vedno upanje na mirovno razpoloženje čara Nikolaja. Molimo, da ga Bog vodi v njegovih dejanjih."
London, 9. jan. Državni tajnik Akers Douglas je danes v dolenje j zbornici odgovoril na interpelacijo vodje liberalcev, Sir Henry Camp-bella Bannermana, da je bila angle-žka vlada oficijelno obveščena o končanju diplomatičnega občevanja med rusko in japonsko vlado, da pa o podrobnostih ni bila obveščena.
Washington, 9. febr. Državni oddelek dobil je včeraj zvečer brzojavno poročilo iz Seoula, da so se japonske vojne ladije pojavile na višini mesta Masampho. Ker je pa h»?.javna rve-za pretrgana, se poročilo ne more potrditi.
Paris, 9. febr. "Figaro" objavlja izjavo japonskega poslanika Motono, kteri je zatrdil, da Japonska ne bode sprejela niti jednega poskusa posredovanja, pa naj slednje pride od ktere koli države.
Port Arthur, 9. febr. Od tu je danes odpotovalo na stotine Japoncev v Xagasaki. Kitajci v Mandžuriji so zelo razburjeni in mnogo jih je bežalo v Chifoo.
London, 9. febr. Japonski poslanik baron Hayashi naznanja "Ass. Pr.", da je Japonska storila že vse potrebne korake za varstvo svojih koristi na skrajnem iztoku. Poslanik se je pa pri tem izrazil, da Japonska še nikakor ni pričela s sovražnostmi, temveč, da je storila le strategične korake v svoje varstvo, da zamore tako poslati svoje vojaštvo v Korejo. Tekom treh dni bode v Koreji dovolj vojaštva za vsako eventuelnost. On smatra končanje diplomatične zveze kot pričetek vojske.
Petrograd, 9. febr. Iz Mukdena je odšla ruska konjiča proti Koreji. Vojsko so zakrivili Japonci. Ob reki Yalu se je zbrala nepregledna ruska vojska. Rusko vojaštvo je v najboljšem razpoloženju. Japonci beže povsodi domov.
Par japonskih vojnih ladij je sedaj na višini Wei Hai Wei, na severnem obrežju polotoka Shang Tung, da tako zasedejo pot iz Evrope došlim ruskim vojnim ladij am.
Petrograd, 9. febr. O končanju diplomatičnega razmerja med Rusijo in Japonsko razpravlja rusko časopisje povsem mirno in pripisuje vso odgovornost Japonskej.
Port Arthur, Mandžurija, 9. febr. Japonke čete so se izkrcale v korejskem mestu Masampho. Rusko vojno ladjevje je odpljulo proti Japoncem. V Seoulu pričakujejo prihod Japoncev.
Chefoo, 9. febr. V raznih lukah Koreje izkrcalo se je japonsko vojaštvo iz 60 prevoznih parnikov. Glavna izkrcališča so Masampho in Fusan na jugu ter vse luke do Kunaana, Mok-pho in Chemulpo na zapadu. Japonci bodo zasedli glavno mesto Seoul. Izkrcanje vojaštva čuva divizija tor-pednih čolnov. Glavni del japonskega brodovja pljuje proti Port Arthuru.
Tiensin, 9. februarja. Ruske čete tabore v Kaglanu, 100 milj severoza-padno od Pekinga. Kitajska cesarica bode bežala, ker se je bati, da zasedejo Rusi Peking.
Tokio,- 9. febr. Japonci so odposlali na 40 parnikih svoje gardn® polke in dve diviziji &nw®u» Toja&tv«.
Vsako uro je pričakovati bitke na morju. Oddelek japonske vojne mornarice odpljul je iz luke Sosaho in Moji. Japonske vojne ladije so ujele ruske parnike "Silka" in "Mandžurija", ktere so odvedli v Sazebo na Japonsko.
Petrograd, 9. febr. Ruska konjiča je ostavila Mukden in odjezdila v Korejo. Ob reki Yalu je zbrana ruska vojska, ktere glavni del je že prekoračil korejsko mejo. Sibirska železnica iztočno od Irkutska. kakor tudi kitajska železnica vozitu le rusko vojaštvo in vojne potrebščine.
Tokio, 9. febr. Japonci so prerezali brzojavnov zvezo med Korejo in Japonsko, da tako Rusi ne dobe obvestila o kretanju japonske vojske.
Petrograd, 9. febr. Korejsko mejo je prekoračilo 15,000 kozakov, kterih naloga je razdejati vsako zvezo med posameznimi oddelki japonske vojske, ktera je je izkrcala na korejskem obrežju. l'o je izvrstna taktika, kajti japonska konjiča ne more proti ruski ničesar opraviti.
Paris, 9. febr. Vest, da so Japonci vjeli par ruskih trgovskih parnikov, se potrjuje, toda ne uradoma, radi česar nihče ne verjame temu poročilu.
Peking, 9. febr. Semkaj je dospel večji oddelek ruskega vojaštva v svrho pomnožitve ruske poslaniške straže.
Ko je vrhovni poveljnik kitajske vojske obvestil vlado, da se je vojska med Rusijo in Japonsko pričela, izdala je vlada posebne ukaze, s kteri-mi naročuje ljudstvu, naj ostane mirno. Rusi so kupili v New Chwangu nadaljnih 22,000 ton premoga.
Paris, 9. febr. Kitajski poslanik ponovno novdarja, da bode Kitajska za časa vojske povsem neutralna.
Dunaj, 9. febr. Avstrijska družba miru odposlala je predsedniku Theo. Rooseveliu brzojavno prošnjo, naj posreduje med Rusi in Japonci. Posredovanje je pa izključeno, kajti Rusija in Japonska sta sklenili stvar medsebojno poravnati.
London, 9. febr. Zastopništvo japonskih koristi v Petrogradu prevzelo je ameriško poslaništvo, kajti Anglija, ktera je zaveznica, tega ni zamogla storiti. Ko Rusija zmaga Japonsko, bodeta Anglija in Amerika j zahtevali, da pripozna Rusija v Mandžuriji kitajsko suvereniteto; v nasprotnem slučaju se bode merala Rusija boriti z obema deželama, čegar posledica bi bila poraz Anglije in Zjed. držav.
Posebne vojskine napovedi Japonska vlada ne bode izdala. Japonci bodo poslali svoje vojaštvo tudi v Mandžurijo. Poslanik Hayashi trdi svečano, da Rusija odgovora na japonsko noto niti izdelala ni in da bi ga sploh nikoli ne odposlala.
Niti Francija niti Anglija no mo-reti svojima zaveznicama na iztoka pomagati.
Petrograd, 9. febr. V vojaških krogih vlada mnenje, da bode vojna tra» jala dalj časa in da bode zelo krvava.
Prebivalstvo Petrograda je radi | postopanja Japonske vzrujaco in ka- " mor človek pride, ne sluši nič druze- 1 ga govoriti, nego o vojski. Ulice so | polne vojaštva v vojnej opravi. Kakor hitro je prišlo poročilo o priče tkuB vojske, ukazal je car naj se pripravi 1 njegov vlak za pot v Moskvo, vendar I pa še ni znano, kedaj tjekaj odpotuje.. Car izda te dni svojo proklamacijo svojemu ljudstvu. Tukajšnji japonski poslanik odpotuje jutri zjutraj. Vhod v japonsko poslaništvo straži ta dva roška policaja.

Ewopgske in droge vesti.
Beljfrad, 9. febr. Novi srbski kabinet obstoji iz sledečih ministrov: Gruie, minister inostranih del; Palic, finance; Paču, notranje; Protič, nauk; Putnik, poljedelstvo; Radova-novie, javna dela; Velimirovič, pravosodje.
Varšava, ruska Poljska. 9. febr. Na železniCnej progi med Varšavo in Dunajem je bilo usmrtenih 40 delavcev.
Berolin, 9. febr. Vstaja Herrerov v jugozapadnej Afriki še vedno ni končana. Središče operacij domačinov je brezdvomno pri Omaruru, kjer domačini oblegajo in postijo sotnijo Nemcev. Vendar pa položaj ni več tako neavren, kakor je bil prvotno.
Berolin, 9. febr. Cesar Viljem je naznanil ameriškemu poslaniku Tower ju, da bode pri njem v četrtek obedoval.
Paris, 9. febr. Predsednik poslanske zbornice, Brisson, sprejel je včeraj interpelacijo, ktero so podali na-cijonalisti radi ameriške kontrole panamskega prekopa. Debato so prestavili na kasnejšo dobo.
Queenstown, 9. febr. Radi viharnega vremena ni mogel iz Now Yorka došli parnik 'Saxonia' pripljuti v tukajšnjo luko in je nadaljeval svojo pot proti Liverpoolu.
Colon, Colombia, 9. febr. Ameriški prevozni parnik "Culgao" odpljul je od tukaj v Culebro. Križarka "Olym-pia", topničarka "Nashville" in tor-pedolovka "Truxtun" 30 sedaj j edine ameriške ladije v tukajšnjem vodovju.
Nicaragua, 9. februarja. Na Chi-nandiga-Vieja železniei padel je osobni vlak raz visok most. Vlak je razdejan. Nad 20 potnikov 1. razreda ej usmrtenih, mnogo je ranjenih.
"Glas Naroda".
lift slovenskih dalavoer v liMiHl Urednik:	Editor:
ZMAGO SLA V VALJI VEG. Lastnik:	Pabtiriar:
FRANK SAKSER, 10§ Greenwich St., New York Ohy.
Na leto velja list ra Ameriko . .$S—,
„ psi let«............liO,
Zs Evropo za vse leto . . .
a pol leta . . . tM " četrt lets . . L75 V Evropo psšiljamo list skupno dve številki.
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dnč 31. januarja 1002 v Pennsylranyt.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Z alar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 47S, Forest City, Pa. L tajnik: Ivan Telban, P. O. Box GOT, Forest City, Pa. H. tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhi*, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bucineli star., P. O. Box 501, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osaun, P. O. Box Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box oG9, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli ml., P. O. Box 501, Forest City, Pa. Karol Z alar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. iyan Opeka, P. O. Box 62G, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box G52, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: John Telban, P. O. Box 60?#
"Glas Naroda" izhaja vsaki daa iz-vzemši nedelj in praznikov.
"<JL,AS NAHODA"
(„Voise of ths People)
Issued every day, except Sunday aad Holidays. Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
Za oglase ds 10 vrstic se plača KO esntov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti •• ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnja bi rališče naznani, da hitreje najdem* oadovnika.
Dopisom in pošilja tram naredite tuftr:
"GLAS NARODA",
100 Greenwich St.. New York. CKj
— Telefon 87« Cortlandt. — ————
Japonski korak.
Japonska vlada je s svojim nepričakovanim sklepom, končati diploma-tično razmerje z Rusijo, razvozlala iztočnjeazijski gordijski vozel. Položaj je s tem toliko pojasnjen, da se v bodoče direktna občevanja med obema državama ne bodo vršila. Dasi-ravno so se tekom zadnjih dni pripetili na iztoka taki dogodki, da na mir ni nihče več upal, je japonski korak vendarle iznenadljiv. Da v Tokio niso smatrali umestnim čakati na ruski odgovor, dasiravno bi bila Mikadova vlada o odgovoru vsaki čas obveščena nam dokazuje, da so v japonskih kro-Kih sklenili, naj orožje odloči srečo. Radi tega nam tudi ni jasno, čemu nekteri listi celo sedaj trdijo, da so nadaljne obravnave med obema državama šr vedno mogoče. Vsekako nam zgodovina priča o raznih slučajih, v kterih bi tudi po končanem diplo-matičnem občevanju ni prišlo do vojske; toda napetost, ki vlada danes med Rusijo in Japonsko, je taka, da tudi druge vlasti v tem sporu posredovati ne bodo zamogle.
Brozdvomno 3i pa Japonska tacega posredovanja tudi ne želi, kajti v tem smislu se je izrazil pred par dnevi japonski poslanik Ilayashi v Londonu, ko ga je obiskal časniški poročevalec in zastopnik pariškega "Matin". Ha-yashi je takrat dejal, da Japonska ne ieli, da bi se kdo utikal v njene posle in da tudi ne potrebuje ptuje pomoči.
Se li bodo te ponosne besede japonskega poslanika vresničile, je zelo dvomljivo, toda o tem bodemo lahko obširno poročali v prihodnjih dnevih.
Kakoršen je položaj danes, moramo vsaki čas pričakovati prvih poročil o krvoprelitju.
Društveno glasilo jo "Glas 2s aroda",
Wm^^g	murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine.
^Sr BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
ti/B* 2Sovi cenik knjig in zlatnine i>o.šljem jjoštuine prosto. Piite ponj.
Cene uram so naslednje:
Nikel ure 7 Jewels	$6.— Bons case 20 let garancije:
15 Jewels Waltham	89.— 16 Size 7 Jewels	$15.—
Srebrne ure z enim pokro-	„ „15 „	$18.—
vom	S12.— Boss case 25 let garancije:
Srebrne ure z 2 pokrovoma 81G.— 16 Size 7 Jewels	$25.—
in višje.	„ „ 17 „	$30.—
Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltliain, kakoršnega kdo želi. Blago pošiljam po Express. Vse moje blago je garantii-mo. Razprodajalcein. knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Man ji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Naslov v uaročbo knjig je na} raviui:
M. P0G0RELC, Box 226, Wakefield, Mich.
Naročila za ure m vse druge stvari pa nuj se od sedaj naprej po-AUjajo pod naBk- rora:
<3	Care of B. Schuette,
> Jf0g02*elC? 52 State St > Chicago, 111.
Dva slovenska krojača
dobita dobro in stalno delo. J eden mora znati delati dobro hlače, žepe, in V9e kar k temu spada. Drugi mora znati delati telovnike, žepe itd. Stalno delo dobi tudi izvežbani
(presser). Ako je dobro izvežbau dobi na teden od $12—15. Dva, ktera delata na stroju, dobita po $12 na teden
Javijo naj se le dobro izurjeni krojači. Og-lasite se pismeno ali brzojavno.
Jernej Prebili č, 116% West 8th St. — Room 10
Kansas Citj, Mo. (9--11 2)
Dogodki na Balkanu.
Iz Soluna pišejo <fNo?emu Srbo-branu" o priprava za okupacijo Stare Srbije in Macedonije". Sultan je sicer suveren teh pokrajin in status quo je zagotovljen. Ali res je tudi! to, da po zaključku velesil prihajajo tjakaj civilni agent je, generali, oficirji, podoficirji in ž njimi cele čete spremljevalcev. Na videz je to dobro, v resnici pa ni. Vse to so tudi ljudje, ki ne poznajo naroda in ne ume j o njegovega življenja. Ljubezen do njega nimajo in je tudi ne morejo imeti. Poleg tega dokazuje vsa prošlost — pravi poročevalec "Srbobranov" da so veliko ob vsaki taki akciji mislile le na svojo korist brez ozira na potrebe, kterim so hotele baje pomagati. — Tako treba soditi tudi njih sedanje delo. V poli tiskih krogih da se govori, da sti si Avstrija in Rusija razdelili Macedonijo in Staro Srbijo primerno svojim političnim sferam, zapad pripade Avstriji, iztok Rusiji. Avstrija je že zahtevala od porte dovoljenje, da sme graditi železnice v odkazani jej oblasti. Ni dvoma, da bodo te železnice ne le trgovske, ampak tudistrategične važnosti. Avstrijski oficirji, ki pridejo tjakaj, se ne bodo mogli, tudi ako bi hoteli, brigati za bedo sirote raje, ker bi to izzivljalo nasprotstva toliko od službene, kolikor od arnautske strani. Njih naloga bo, da bodo služili interesom svoje države. Sestavljali bodo plane in kro-kije, sestavljali beležke o poteh in klancih, beležili bodo, koliko je hi? po selih in koliko je prostora v njih. Poleg tega strategičnega momenta je opažati že tudi propagatorsko delo. Zato je dunajsko vojno ministerstvo izdalo naredbo, da se bodo v orožni-štvo v Macedoniji sprejemali oficirji in podoficirji, ki poznajo kateri slovanski jezik — torej Slovani, v prvi vrsti Srbi in Hrvatje. Tu se zopet ponavlja ironija te tužne osode južnega Slovanstva, osobito Srbov in Hrvatov Po takem si je lahko misliti — pravi ( dopisnik zagrebškega "Srbobrana" — .kako bode narod vsprejemal te svoje
r ____osvoboditelje. Dopisnik je uver-
ien, da vse to so priprave za okupacijo Macedonije in Stare Srbije.
Narod da s tugo v srcu pričakuje
•	tega, kar se mu pripravlja. Jedina
:	naša nada je — zaključuje dopisnik
>	—, da se v osodnem trenotku najdejo
i	zbrane vse južne slovanske države, da
t	puste na strani svoje razmerice.
i	Skrajni čas je, da otvore oči ker tu
-	gre za naše življenje ali smrt. Naše
.	življenje je njihovo življenje, a naša
i	smrt bi bila tudi njihova smrt.
) _ _
I Slavizacija Mandžurije in nemška jeza.
Parižki listi poročajo iz Kitaja, da se ruski upljiv in ruski jezik vedno bolj širita med kitajskim prebivalstvom Mandžurije. Mem Rusi in-kitajskimi prebivalci po mestih in na deželi je prišlo do prijateljskih odno-Šajev. Ruski jezik ne govorijo Kitajci samo po mestih, ampak tudi — po vaseh, ker so Rusi znali pridobiti si simpatije prebivalstva. Posebno v obližju transsibirske železnice govorijo Kitajci takorekoČ samo ruski. Pravijo tudi, da si je Rusija pridobila kakih 25 do 30 tisoč Kitajcev za svojo vojsko.
To so pač vsa znamenja, da ima Rusija sposobnosti ne samo za osvajanja, ampak tudi za to, da si zadobi-va simpatije narodov, ki so došli pod njeno vlado. Nemci se radi tega, seveda, grozno jezijo.
Graška "Tagespost" pravi n. pr. da je bila ljubezen prebivalstva do Rusiji vcepljena Kitajcem v Mandžuriji $ s -knuto. Zato, da tudi ni odkritosrčna. No, mi umejemo, da Nemci ne morejo umeti, da bi si narod mogel pridobiti simpatije druzih narodov. Naravno je to, da ne morejo umeti. Nemci se sami označajo za herrnvolk. S tem priznavajo oni, kamor prihajajo, prihajajo kakor gospodje. Kdor pa se čuti gospoda, temu je že v krvi, da smatra druge za hlapce, kteri mumorajo služiti! Kdor prihaja s takim mišljenjem, tako nadutostjo in tako sebičnostjo, ta seveda si ne pridobiva simpatij med drugimi narodi in tudi ne more umeti, kako bi si jih mogli pridobivati drugi. To uverjenje o lastni superi-jornosti nad drugimi, je tisti defekt na duši nemškega naroda, ki dela, da Nemci ne uživajo simpatij med nobenim drugim narodom. Zato jim tudi noče v glavo, da bi si "barbarska" Rusija mogla pridobivati resnične simpatije med prebivalstvom v Mandžuriji. Od todi njihova jeza. Naj se le jeze. To vendar nič ne sprem inja na dejstvu, da si Rusija pridobiva simpatije in da je to ^ na korist širjenja — civilizacije. Mi, kakor odlomek velikega slovanskega naroda se le veselimo, da Rusija s humannim in civilizatoriČnim delom tako vspešno širi svojo moč in vpljiv v Aziji.
KJS JE t
Fnnk Udov č f Zanj bi reda zvedela njegov brat in sestra Pred 2 ( leti je bil t Johnstownu, Pa. Tere- < zija udovč, Box 59, Denning, Ark. («-» 2)
Frank Sakser^
109 Greenwich Street, New York, N. Y
USTANOVLJENO LETA 1893.
USTANOVLJENO LETA 1893.
Bazne male neviotu —
Izpopolnitev telefonskega omrežja. Za 800,000 K, ki so se dovolile trgovinskemu ministerstvu kot naknadni kredit za telafonične naprave, se iz-rrše najprej telefonske zveze med Dunajem in štajersko ter Koroško. — Brat in sestra — zakonska. Na Dunaju je živel že dalje časa krojač Konrad M. z Jovano M., ki jo je izdal za svojo ženo. Nedavno sta dobila prvega otroka, in tedaj se je izka alc, da Konrad in Jovana nista mo: in žena, temveč brat in sostra. Sestra •e je pri sodišču uprav romantično cegovarjala ter bila oproščena, do-čim je bil "brat obsojen v os<_niducvni zapor. Ob jednem se je naroči policiji, da skrbi, da bodeta v bn<k<«» živela ločeno. — Nevarna na*- bi. Dunajska "Kronen-Ztg." priobčujc roman, v kterem razodeva po francoskem načinu, da je tam in ta <\ v kovinski škatlji zakopan densr. Tako je bilo tudi nedavno v romanu, da je ob r rzeju zakopanih 1000 K Na sto-i ne radovednežev je tam b^kalo. Nedavno je izkopal delavec Fr. Novak res pet zamašenih kovins »*u škatelj. Ve ssrečen je. tekel ž njinr domov. Doma T>a mu je jedna škatljt padlu ra tla ter se z groznim p.kom rnzle-«.«»»a. Novaku je odtrgali levo roko. U r ga sploh smrtno ranilo. V skailjr.h bil namreč dinamit, ki ga je n:ij-jže kdo zakopal u. m:.^'cvanja do «asop:*a-
Plf^lVT A ¥j IT"} pošiljam najceneje in najhitreje v staro do-Lf d IxVivJ ti rnovino. Milijone kron pošljem vsako leto Sloven-
cem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
Sedaj pošljem lOO kron z,a $20.50
in 1« cento v poštarlne, bodisi da kdo pošlje $o ali 8500.
P Al?ORl?nn\TP I I^TI^P Podajam P° izvirnih cenah in potnikom koli-1	0 1 IVJU kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj
———— - -	—- mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v
JNow ^ ork m naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede not-n.ka v soliden in cen hotel. Ako kdo. sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali con= nect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjem
FRANK SAKSER,
lOQ GREENWICH ST.,	NEW YORK, IN. V.
u Vsa*do naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. Y tem obsto.ii zvijača in mnogokrat prevara.
Drobne novice. Štefan Ko-*& iz Solkana je bil na pet mesecev obsojen. Dal je zapreti župan di nenravnoati. Pretepal se je " i orožniki. — Pri pretepu ▼ Solat ranili Franca Srebrniia.
Dopisi.
Cleveland, Ohio, 5. febr.
Med najpriljubljeneje izvirne veseloigre, kar jih zavzemajo razni slo-■ venski odri v stari domovini, spada nedvomno igTa "V Ljubljano jo dajmo", ktero je vprizorilo dne 30. januarja t. L tukajšnje novo ustanovljeno dramatično društvo z najpovoljnejim moralnim in materijalnim vspehom. S takimi igrami je mogoče pridobiti popolnoma nove kroge za obisk, to pa tem ložje, ker je občinstvo sprevidelo, da se je storilo vse. kar se za-more zahtevati za čim najlepšo vpri-zoritev in se je sploh posvetila insce-naciji največja pozornost in je bilo dramatično osobje polno življenja — kakoršno je v resnici.
Posamezna dejanja te veseloigre so v popolni organski zvezi, zatoraj tudi lažje izvedljiva, in so bila uprizorjena z globokim čutom in finim sceničnim taktom. Vse je bilo dobro pogojeno in zanimivo izvedeno, vsi značaji odlično in krepko izvajani, tako. da je igra segala vsakomur v dušo, če ni poseben skeptik, da bi zahteval vpri-zoritev s tako dovršenostjo, kakor se uprizarjajo igre na dunajskem dvornem gledišču. Tako razvajenega občinstva pa pri nas ni iskati in tudi ne dobiti, razun kacega domišljavega blaziranca.
Priznati se mora, da se je osobje v bitje in žitje predstavljanih 030b po-i polnoma uglobilo in je društvenemu odboru in g. režiserju le čestitati, da ie imel pri izbiranju dramatičnega osobja tako srečno roko.
Najvažnejši ulogi ste bili v rokah ' gospe Medenove in g. Sršena, ki sta vršila sosebno lepo in dovršeno, na-1 ravno in skrbno preudarjeno. Ustvarila sta jako primerna, vseskozi sim-1 patična značaja. Izkazala sta se kot resolutna in rutinirana igralca, ki 1 poznata skrivnosti igralske tehnike in znata igrati s pravim tempera-1 mentom. Žela sta obilo priznanja, ka-' terega so bili deležni tudi drugi ? igralci in igralke. Gdč. Kregarjeva, " značaj naivne, samo domu in stari-" sem živeče hčerke, je ustvarila iz svoje vloge ljubko in zelo simpatično figu-. ro, kteri se mora priznati, da ima po-j trebne sposobnosti in bi bilo želeti, da c ostane zvesta odru. V ljubimski vlogi } pa jo nastopil g. Pečjak kot dr. snoj. 3 Igral je s finim temperamentom, ne da bi pretiraval, kar se sicer pri ena-, kih ulogah igralcem prav cesto pri-; godi. Prav ugodno sta nas tudi izne-j nadila gospa Zalokarjeva v vlogi dekle Neže in g. Bajec v vlogi hlapca Pavleta. Igrala sta s tisto živahnostjo in premislekom, di je potrebno, da veseloigra pride do popolne veljavi.
Druge manjše uloge ne dajo igralcem toliko prilike, pokazati svoje vrline in svojo stvarjajočo moč.
Pri komičnem prizoru "Popihal jo je" so prišle do odjave vse tri nasto-pajoče osobe, Pivček, Požirek in Gra-bež. Pristen humor in drastična ko-mika posameznih sta našla zasluženo priznanje.	;
Igralo se je splošno tako efektno in 3 tolikim umevanjem, da se je zdelo, kakor da bi to ne bila igra, temveč, da živel vsak igralec ali igralka v svoji vlogi. Občinstvo je to tudi v oolni meri priznalo in dvorana odmevala je burnega ploskanja po vsakem dejanju in tudi pri posameznih nastopih. — Želeti bi bilo le, da bi se na odru predstavljale! odvadili malo svojega dialekta.
Prepričali smo se s to predstavo, da bi se s tem izrednim osobjem dalo še marsikaj napraviti. Pridnosti je veliko, talenta tudi in zraven tega izvrsten režiser.
Po predstavi razvila se je prav živahna zabava, ktero je povzdigovala godba pod vodstvom gg. Turka in Ivorčeta, ki je med posameznimi dejanji igre in pri plesu jako fino in marljivo igrala ter žela obilo priznanja, kar je tudi v polni meri zaslužila.
V obče je bil večer jako lep. vladala je najlepša harmonija in občutek, da se je z novim društvom pridobilo nekaj pozitivnega v vsestransko zabavo slovenskega občinstva, ki se je vabilom odzvalo v prav obilnem številu ter pripomoglo, da je bil gmotni vspeh I tako ugoden.
Kot zaključek predpusta uprizori društvo na pustni torek, dne 16. t. m. dve enodejanjski burki in sicer: "Ravni pot, najboljši pot" in "Gospod režišer" ter upa društvo, da se občinstvo tudi te vrlo zanimive in smešne predstave v obilnem številu udeleži in naj se njih vrste še po- 1 množe.
Ker-se hoče nuditi občinstvu ta dan prva predpustna zabava, bodi parola ' vsacega Slovenca: Na pustni torek v' Union Dvorano.	^ g
KROJAŠKI POMOČNIK, zmožen
slovenščine in nemščine, želi dobiti s 1 už b o. Naslov pove iz uljud-
nosti upravništvo "Glas Naroda".
NAZNANILO*
Naznanja se vsem članom društva ' sv. Barbare, posebno pa onim, ko ji stanujejo izven Johnstowna, Pa. in onim ko j i se niso vdeležili izvanredne seje dne 31. januarja, da društvo' ostane i vnaprej samoatalno, to je, da na pristopi k nijednaj Jednoti. I _______ Odbor.
Telefoni 379g Cortlandt^
'-..■"" ' , ... . ' .. '"'j * ■ ' , . , ==g
^Telefon;	Cortlandt
Matija Pogorele,
prodajalec
| UE, VERIŽIC, UHANOV,
Kranjsko slovensko katoliško
svete BarSare
m mo
Jugoslovanska.
|||p} M. Jeinola.
Vestfalskem ubit. Iz Vestfalna na Nemškem se poroča: Minoli mesec sta zaklala Jožef Cer-uigoj in Jakob Šarlak nekega Antona Ferlin. Sporekli so se zaradi neke ženske. Fanta sta doma iz Pod-srede.
Inkorporirana dne 24. januarja igoi v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
Ulorn v poštni ura d. V poštni urad v Pimjanu v Istri so ulo-mili tatje in odnesli 1400 K.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely. Minn.
Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Cl_ir St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherrv Alley, Braddoek, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Mian.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC. 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa.
JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Pogorel aje prodajalnica in za-I loga trgovcu Juriju Benetiču v Gole-ku, okraj Črnomelj. Škode je 40.000 ! K, zavarovan je bil trgovec za 23.300 Kruna.
Burja vTrstuseše vedno noče pomiriti. Dne 20. jan. je vrgla z mola • nekega fijakarja z enovprežnim vo-; zom v morje. Moža sorešeli, konj pa je utonil.	_
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich,
Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: -'GLAS NARODA".
Drobnosti.
Utonil je 70letni Janez Medved iz Artic, okraj Litija.
Mrliča so našli v šumi pri Lokavcu. Obraz je ves zgnit, da ga ni mogoče spoznati.
Zaradi ošpic so šolo zaprli v Gorenjem Logatcu že drugič še za 10 dni. V Dol. Logatcu pa na novo za 16 dni.
Izpred sodišča. Kazensk* razpravo pri ljubljanskem deželnem
sodišču. Tomaž Lavtar, delavec v Selcali. je zvečer 25. listopada m. 1. prišel nekoliko pijan v stanovanje Marije Hajnrihar v Selce, kjer je uganjal razne burke in preklinjal. Lavtar ni maral za svarjenje Marije Hajnrihar, nakar ga je ta nekoliko po ustih udarila. To je Lavtarja tako razjezilo, da jo je strnil z odprtim nožem v desno stegno in ker je hotel navzoči France Cemažar nadaljno ra-buko zabraniti, sunil je tudi tega v tevo stegno in ga lahko poškodoval. Obsojen je bil na 7 mesecev ječe. — Janez Volčini, tesar v Ivatini, s svojo ženo jako surovo postopa in jo pretepa. Bil je zaradi tega že dva meseca zaprt. Ko sta prišla domu, ji je zagrozil : "Boj se me, bodeva imela še bujšo obravnavo, kakor v Ljubljani porotna." Ker ni hotela žena proti njemu pričati, ga je sodišče zaradi nevarnega pretenja oprostilo. — Lo-renc Vreček, dninar pri zgTadbi v Boh. Bistrici, je potoval s svojemu možu pobeglo Marijo Smukavc ter v njeni družbi se preživel z denarjem, kterega jo ta pred begom svojemu možu vzela. Obsojen je bil zaradi sokrivde tatvine na 4 mesece ječe. — Janez Rabič, drvar iz Mojstrane, je leta 1900 težko poškodoval Franceta Smukavca in je bil zaradi tega na 6 mesecev ejče obsojen. To je bil povod, da ga je sovražil in mu večkrat pretil, da ga bo zaklal. Dne 26. listopada ko je Smukavc pred svojo hišo drva sekal, pričel ga je psovati in mu groziti, da ga bo zaklal ter je v njega silil; obsojen je bil na 6 mesecev ječe. — Miha Bizjak, hlapec na Britofu, je dne 24. grudna na Britofu z nožem sunil Janeza Hudobivnika v hrbet, kar sam priznava, ^rdi le, da ga je radi tega sunil .ker sta ga on in Jože Bukovnik, ki se je tudi istodobno vozil z Iludobivnikom, zmerjala in da ga je eden od teh dveh hotel z bičem udariti; obsojen je bil na eno leto težke ječe. — Jožef Mikuš, posestnika sin iz Kamnika pri Vrhniki, Jakob Zemljak, posestnice sin. iz Cerovega in Jože Ule, posestnika sin iz Dolenje vasi, so bivali, mesto da bi se zglasili h naborni stavi, zunaj avstro-ogrske-ga ozemlja. Prva dva sta bila obsojena vsaki na 8 dni, Jože Ule pa na 10 dni zapora in vsaki še na 10 K denarne globe.
Na ženo streljal. J anez Zupančič iz Tlake, okraj Moravče, je te dni pijan pretepal svojo ženo. Žena je pobegnila, Zupančič je pa vzel puško in dvakrat vstrelil za bežečo ženo, ne da bi jo zadel. Zupančič sedi že v zaporu.
ve smrti neutolažljiv, je odpeljalo orožništvo r idrijski zapor.
Dve "leti zaprt radi pet minut zamude. Kaj takega se more pripetiti le Ljubljančanu. Hlapec prodajalca premoga g. K. je meseca decembra p. 1. po nesreči pri kolodvoru tako zavozil v električni voz, da je električna železnica imela zamude pet minut. Na magistrat je bil zato poklican g. K., ki je radi teh pet minut zamude dobil kazni 30 kron ali dva dni zapora. G. K. si je pa na Silvest-rovo mislil, da je bolje sedeti dva dni nego po plačati 30 kron. Šel je na Silvestrovo v zapor, iz katerega je prišel šele v novem letu. Tako je bil mož dve leti zaprt radi pet minut zamude.
Slovenci in Italijani se prepirajo pri zgradbi bohinjske železnice. Laške delavce sumijo domači slovenski posestniki, da jim kradejo. Vedno komu kaj zmanjka. Ker domačini ne kradejo, kradejo gotovo tujci. V Solkanu stanuje kolonija laških delavcev . ki jih imajo domačini za tatove. Nedavno je prišlo do pretepa, pri kterem so bili Italijani te-peni. Dva Italijana sta obležala.
— Učiteljski sanatorij. Poljski učitelji zbirajo doneske za sanatorij (zdravilišče), kjer bode sprejemal učitelj — bolnik pomoč v nadlogah.
— "Zveza staršev" v L v o-v u nuja revnim otrokom po šolskih urah v svojih hišah igrališča, učilišča nadzorstvo, pa tudi južino. Koliko bede se s tem lajšuje, je razvidno iz tega, da zahaja v te oskrbovalnice 826 otrok, izmed katerih 278 nikdar nima toplega obeda. "Bog Zaploč!" ki ga kliče vodstvo darovalcem, ima pač svoje najtehtnejše vzroke.
Novice s Hrušice. Delo v tunelu se zdaj zopet brez posebnih ovir nadaljuje. — Pri zidanju v tunelu pozimi rabijo večinoma le kamen iz Mirce, ki ni tako zelo občutljiv za mrpz, kakor loški. — Bolnišnico za kužne bolezni, ki stoji blizu postaje, bodo podrli in sezidali novo, ki bo bolj odaljena od ljudi.
Mrtvega so našli pri jezeru na Fužinah v Ljubljanici čevljarskega mojstra Majceta, katerega se pogrešali že pet tednov. Usodnega dne šel je ob 9. uri zvečer iz neke tukajšnje gostilne domov. Trdili so, da je vinjen zabredel v Ljublanico, sedaj pa prihaja vest, da niso našli pri utopljencu prstana, verižice in ure in tudi nič denarja, katerega je imel takrat seboj, ker je mislil iti kupovat kože. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri Devici Mariji v Polju. Majce zapušča devet otrok.
S sneženo kepo ga je ubil. Dne 8. januvarja je Šel posestnik Josip Kavčič, vulgo Toček, iz Dobrače-ve, nekoliko vinjen iz N<Jve vasi domov ter se med potjo po svoji navadi sam s seboi prepiral. Ko je šel mimo Lozarjeve bajte, prišel je domači sin iz nje ter se pričel ž njim prepirati in ga obmevati s snežnimi kepami. Nato sta prišla še Ivan in Jernej Gantar iz Stare vasi ter zagnala tudi nekaj kep, toda se kmalu obrnila, dočim je Lazar se nekoliko časa tekel ia Kavčičem ometovaje ga s kepami. Kar naenkrat se zgrudi Kavčič na tla. Tri dni pozneje je umrl Bržkone je bil ▼ kaki kepi kamen, ki je Kavčiča težko ranil. Mlageniča, ki je radi Kav&ie-
Dvoboj. Dne 22. jan. popoludne se je vršil v ljubljanski vojašnici dvoboj mej visokošolcem Trillerjem in artilerijskim nadporočnikom Lavtar-jem. Triller je dobil le neznatno poškodbo, dočim je nadporučnik na glavi in na prsih zelo razmesarjen. Vzrok dvoboja je neki prepir v kavarni "pri slonu", ki se je vršil preteklo nedeljo ob 2, uri zjutraj radi tega, ker je nadporočnik Lavtar baje zasmehoval slovensko trobojnico. Bilo bi pravilnejše, da je g. Triller javil tako zasmehovanje slovenskim časopisom, katerih dolžnost bi bila onemogočiti takega poročnika.
Koliko zaslužijo "naravna čudes a" IV Londonu je znanih že zopet več slučajev, da plačujejo ravnatelji raznih zabavišč zelo visoke plače "naravnim čudesom", ki vstopijo v njih službo. Tako je vžival zadnje tedne visoko plačo Johany Trund-ley, znani "debeluhar". Tega otroka edina zasluga je, da tehta v starosti 6 let 80 klg. ter meri čez prsa 44 palcev in je tako močan, da vzdigne vsakega odraslega človeka. Temu dečku so plačevali t londonskemu predmestju £00 mark na teden, sedaj mu pa plačuje Moss že 800 mark. Tako dobi otrok letno 40.000 mark, torej več, ko vsak minister. Nič slabše niso plačani drugi umetniki take v raste. Tako ima nekdo tedensko 6000 mark plače.
Ustrelil se je v Mariboru 24-letni trgovski pomočnik Brezniik.
Posl. Doberning — odsto-p i. Državni poslanec mesta Celovca, Doberning, odloži takoj po delegacij-skemu zasedanju svoj mandat. K temu ga ni silijo baje toliko politični vzroki kakor pa vedenje celovškega občinskega sveta napram ondotnemu kolodvorskemu vprašanju.
Zoper Slovane! V Trstu je imela lansko leto "Lega nazionale" dohodkov «3.396 K 46 ▼. Tako zbirajo Italijani! In Slovenci?
Ogenj. Pri Fari na Goriškem je gostilničarju Kastektnou zgorelo go-spofersk« peatero*
:— Nesreča na železnici. Na Charkov-Nikolajevi železnici se je pri godila pri postaji Novv Bug velika nesreča. Radi snežnih žametov je obstal vlak malo pred postajo, dočim je šla lokomotiva na postajo po pomoč. Odposlani ste bili že dve lokomotivi, ki sta pa s tako močjo zadeli v vlak, da sta dva osobna vozova, v kterih so se vozili kaznjenci, popolnoma razbita. 22 kaznjencev, 5 vojakov in 2 sprevodnika so težko ranjeni. Ranjence so prepeljali v Nikolajev.
— Na ženitovanjskem potovanju umoril soprogo. Zdravnik in pisatelj v Monakovem, Braunstein, je dobil svojo soprogo potom inserata. Z njo je dobil tudi 150,000 mark. Šla sta na potovanje v Švico, a vrnil se je v Monakovo —: žalujoči soprog in je pripovedoval, da mu je žena umrla na potovanju nagle smrti. Poprodai je vso svojo hišno opravo in odšel v Nervi na "okrepčanje". Od tam je iskal potom inserata — drugo ženo. Ali tu ga je zalotila usoda. Aretirali so ga vsled obtožbe, da je svojo ženo zastrupil in jo dal potem sežgati v krematoriju. Umorjena mlada žena je bila iz ugledne družine.
— Osodepolna stava. V neki gostilni v Nagyvaradu na Ogrskem je stavil 11. jan. delavec Pavel Kiss, da izpije 25 steklenic ruma. Stavili so za 2 kroni. Ko je izpil 18 steklenico, postal je smrtno blt-d, se zgrudil na tla in bil v malo trenotkih mrtev.
SrTitske male novice- —
Bolezen dr. Bresztyenszkega. Bivši predsednik hrvatske stranke prava, dr. Bresztyenszky je, kakor smo že poročali, hudo obolel, kakor "Obzor" poroča, se mu je bolezen shujšala, da se je bati katastrofe. — V belovar-skem okraju — vre. Skoro v vseh občinah belovarskega okraja se je polastilo prebivalstva hudo razbujenje, ker se ljudem mesto drv, kterre imajo pravico terjati, daje malovreden premog. Skoro povsodi so se že pojavili nemiri, vendar še ni prišlo do spopada z oboroženo silo. —Afera dr. Frank — Dr. Gaj, prof. Kršnjavi. Saborski odsek o častni zadevi dr. Franka je sklenil, da se ne bo konstituiral kot častni sod, ker ni kompe-tenten, da sodi o napadih na dr. Franka, ki so se izvršili v Časopisih, ne pa v saboru, in da ima dr. Frank priliko za žalitve si poiskati drugje zadoščenja. —Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti. Za predsednika je bil znova voljen zaslužni učenjak profesor Tadija Smičiklas, čegar izvolitev je-cesar tudi že potrdil, — Ljubljančan izginil na Reki. Z Reke se poroča, da je že pred 8 dnevi izginil tamkajšnji pek, Josip Pucihar, doma iz Ljubljane. Pucihar je rekel svoji rodbini, da gro^plačat moko; vzel je sabo večjo svoto denarja in odšel, ne da bi se doslej vrnil. Sodi se, da je postal žrtev kakega zločinca.
Kretanje parnikov. V New York so dospeli:
Brandenburg 7. febr. iz Bremena z
393 pot. Palatia 8. febr. iz Genove.
Dospeti Iznaj«:
Pallanza iz Hamburga. Arabia iz Hamburga, j Main iz Bremena, j Vaderland iz Antwerpena. t Pennsylvania iz Hamburga. Celtic iz Liverpoola. Bordeaux iz Havre. St. Paul iz Southamptona. La Bretagne iz Havre. Ivernia iz Liverpoola. Cassel iz Bremena. Lahn iz Genove. Kroonland iz Antwerpena.
Odpljuli so:
Kaiser Wilhelm der Grosse 9. febr. v Bremen.
Odpljuli bodo:
Oceanic 10. febr. v Liverpool. La Lorrain 11. febr. v Havre. Bluecher 11. febr. v Hamburg. New York 13. febr. v Southampton. Vaderland 13. febr. v Antwerpen. Umbria 13. febr. v Liverpool. Hohenzollern 13. febr. v Genovo. Anchoria 13. febr. v Glasgow. Palatia 16. febr. v Genovo. Sloterdyk 16. febr. v Rotterdam. Main lfi. febr. v Bremen. Celtic 17. febr. v Liverpool. La Bretagne, 18. febr. v Havre. Lahn 20. febr. v Genovo. Ivernia 20. febr. v Liverpool. Pennsylvania 20 febr. v Hamburg. St. Paul 20. febr. v Southampton. Kroonland 20. febr. v Antwerpen.
KJE JE!
John Lašičiz Stare Lipe pr* Vinici. V Ameriko je prišel pred 15 leti in sicer v Montano. Zanj bi rad zvedel njegov sorodnik-* John Klobučar. 500 Elm St., Calumet, Mich. (9—12 2)
Kje je resnica?
Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni.
O tem dejstvu je vsak razumen človek prepričan. Več bolezni je, ktere mora zdravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdraviti.
V sak zdravnik je sposoben za jedno vrsto bolezni, ako pa kdo trdi, da zamore ozdraviti VSAKO BOLEZEN, je to nespametnost. _	vseh veljcih meatih ustanovljajo zavode za raznotere bolezni in na
čelu vsakega oddelka je zdravnik-strokovnjak.
-r„a£?ko je	*aš NEW YORK UNIVERSAL MEDICAL INSTI-
1 uTE, samo da se izpolni ona med slovanskim ljudstvom v Ameriki opazujoča se praznota, kajti siromake, stanujoče daleč od velikih središč običajno nepošteni zdravniki osleparijo. Oni ne vedo, kam bi se obrnili, da bi se rešili bolezni, ktera jih tlači.
Universal Medical Institute ^S^SSX^JTSSSf""
Ako ste bolni. — Ako ste v New Yorku ali daleč proč.
lfirofajt> ib Hands". Zrn m
k*
hmm
Rojakom v Clevelandu, Ohio,
in okolici priporočam svoj
SALOON,
1776 St. Clair St.,
tik bančne podružnice g. Frank Sakserja iz New Yorka,
kjer točim izvrstno Leysy-jevo pivo, domača in importircna vina, whiskey, likere in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek.
Ob jednem se priporočam rojakom za
TOLMAČA,
ako kedo ponesreči in se poškoduje v tovarni, da mu iztirjam odškodnino, ker imam v tem že večletne skušnje in postopam z rojaki pošteno ter jih varujem brez-vestnežev.
GAŠPER KORČE,
1776 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Ako so drugi zdravniki proglasili vašo bolezen za neozdravljivo. — Ako so vam nevešči zdravniki odvzeli stotine in stotine dolarjev in vam kljub temu niso povrnili dragocenega zdravja.
Pišite Universal Medical Institute v New York. Pojasnite nam Važo bolezen odkritosrčno brez sramovanja, tako natančno, kakor da pišete svojemu prijatelju. Vaš slučaj bolezni bode zdravniška konferenca preiskala, m ako bode strokovnjak one vrste bolezni, za ktero Vi bolujte. uvi-del, da Vas zamore ozdraviti, poslali Vam bodemo z ekspresom zdravila v kterokoli mesto Zjed. držav, Canade ali Mexike.
V slučaju pa, da je Vaša bolezen neozdravljiva, ali da je treba, da ss V as osobno preišče, odgovorili Vam bodemo ▼ slovenskem jeziku ter Vam pojasnili Vašo bolezen.
Vedeti morate, da je več bolezni, ktere ni mogoče ozdraviti le potom vživanja zdravil in tudi več tacih, ktere ni mogoče iz Vašega pisma takoj spoznati. Universal Medical Institute ima mnogo električnih strojev, 3 pomočjo kterih se oslabele osob« krepe, organizmu (životnej sestavi) podeli se nova moč, suhi se odebel«, debeli se osuše, preskrbi se nova moč izmučenim in oslabljenim, ker stroji zamore muke in bolečine.
Rentgenevi ali X žarki omogočijo vpogled v notranjost človeka. Na ta način je videti vse notranje poškodbe, kterih s prostim oCesom ni mogoče opaziti. Radi tega pa Vas lahko ozdravimo, ako imate:
REVMATIZEM — SRČNE BOLEZNI —OTEKLO KOŽO — E0LEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU, VRATU, ALI NA PRSIH. — AKj ZGUBITE LASE. — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU, NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMER0IDE — SPOLSKE BOLEZNI — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU — AKO STE N£R-V0ZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. - IMATE ASTMO, KAŠLJATE. - NE ČUTlTE. — AKO STE BOLNI NA MEHURJU LEDVICAH, JETRIH, itd , itd.
Ali ako imate kterokoli drugo bolezen, obrnite se na Universal Medical Institute, kjer so zdravniki-strokovnjaki, kteri Vam bodo pojasnili Vašo bolezen. Ako ste ozdravljivi, je njih stvar brezpogojna gotovost, kajti v Universal Medical Institute se za vsako sprejeto zdravljenje jamoi; ako je pa bolezen neozdravljiva, se Vam to naravnost brez ovinkov naznani, da ne trosite zaman drazega denarja.
Ako ate v kteremlčoli kraju, pišite nam im zvedeli bodete, v čem obstoji Vaša bolezen.
Tu vam je naš naslov:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
NEW YORK.
30 WEST 29th ST., blizu B'way,
Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 12. dop. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. ure popoludne.
VABILO
k blagoslovljenju društvenega oltarja sv. Cirila in Metoda
rdne 14. lebraarja 1904 v Johnstownu, Pa.,
v hrvatsko-slovenski cerkvi sv. Roka
(Cambria City) na vogalu 8. Ave. in Chestnut ulice.
Vabijo se vsa tukajšnja slovenska in hrvatska družtva. Zbirališče: v dvorani pod cerkvijo ob ^10. uri dopoludne. Vabijo se tudi vsi druž-tveniki sv. Cirila in Metoda, stanujoči izven Johnstowna, da se te slavnosti polnoštevilno udeleže. Vsak, koji bi se ne udeležil, plačati mu bode^ po_ družtvu določeno kazen.	Odbor.
IŠČEM '
dva ižučena godbenika, za
solo rog (solo cornet). Preskrbim tudi službo. Ponudbe:
Josip Štrukelj, '209 Indiana St., Joliet, 111.
(5—9 2)
HOTEL MDCH1TZ,
FOREST CITY, PA.
POZOR ROJAKI 1 Bratom Slovencem in Hrvatem naznanim, da sem o tvoril na
285 Wilson Ave., Cleveland, Ohio,
tretja hiša od vogla St. Clair St, pri Germani a Garden, svoj lepo urejen SALOON, pod imenom
"GOSTILNA PRI NOTRANJCU",
kjer imam rarun raznovrstnih izber-nih pijač ter gorkih in m Triih jedil ob vsakem času tudi na razpolago prostorno prenočišče
za rojake potujoče po Ameriki ali novodošle iz Evrope.
Postrežba vsestransko solidna in točna.
Za obilen obisk se priporoča John Meden, 285 Willson Ave- Cleveland. O.
HT POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, I1J., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri „TrigIava",
D17 So. Center Ave., blizu 19. llice, kjer točim pristno uležano ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, iiajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošeli Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom I
Mohor MlacUč,
317 So. Center Av., blizo 19. uL, CHICAGO, ILLINOIS.
Tclepbooei 173» Morgan.
PARKA KURJAVA, ELEKTRIČNA RAZSVETLJAVA, FINE PIJAČE, SMOTKE, IMPOR-TIRANI LIKERJI IN PIVO PRVEGA REDA.
MARTIN MUCHITZ,
LASTNIK.
Dr. L. H. HERBERT,
dunajski zdravnik in ranocelnik, 120 East Ohio St.,
Indianapolis, Ind. New Phone: 4449.
Tega zdravnika priporočamo našim rojakom; vsak Slovenec t Indianapolis , Ind., naj se zaupljivo nanj obrne. Dr. Herbert razume tudi slovenski in poljski. (21mc)
HITROST
NARJEV V STARO DCHV )• Mjhitreji in najceneji v pofiljanju denar-
S* r: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., ew York.
ničaranje, pač samo dobre volje je potreba pri POŠILJANJU DENARJEV V STARO DOMOVINO in gotovo
Telephone 2486—79 St.
Dr. Josip Vilimek,
281 E. 73d St..
Py«w Y«rk.
O r d i n i r a : od S. do 9. ure dop ; od i. do 2. ure pop.; od 7. do 8. ure zvečer.
Govprl slovenaldt
NAZNANILO.
Slsvensko podporno društvo sv. Uojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad-locku, Pa., ima svoje redne mesečne *eje vsako četrto nedeljo v mesecu, v ivorani Mr. Kečmajerja. Rankin; Pennsylvania.
Za tekoče let« bili so izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1108 Cherry Alley, Braddoek, Pa.; Matevš Ki kil, podpredsednikom. S54 Cherry Alley, Braddoek, Pa.; Jakob Knez, L cajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad-lo^k, Pa.; Anton Sotler, Box 142, EL taj likom, Linhard, Pa.; Alojzij Hor-vat, blagajnikom, Box 154, Linhard, Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jo«. Pere, Ivan Zgone, Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali: Ivan Troha, Ivan Martinič in J os. Žefran.
Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo, da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok, ker inače jih m«ra društvo suspen* diratL
DruŠlmiiki acitirajt« t prid dru-Kv»I	ODBOR
livM
D X 71 se' ako P°tuieš v staro
r l\ /jI domovino, kupi tiket za parobrod pri F. Sakserju 109 Greenwich Str., v New Yorku; brzojavno mu naznani tvoj prihod ali mu pa iz newjorSke postaje tele-fonirej z številko 3795 Cortlandt, p« se slovensko zmenil i njim.
T »i
Cilji našega hrepenjenja.
(Dalja.)
Ko je Btopil na prosto, je videl vao ulivo pred seboj preplavljeno z zelenkastimi valovi. V njib pa so se kre-sal^ iskre, kakor bi se rumenile in rdečile čudežno luskine, eksotičnih rib. Iliše ob straneh so se zibale in se mu priklanjale do tal. Zasmejal bi se od veselja in začudenja, da mu pri srcu ni bilo tako trpko in bolno.
Stopal jo počasi in težko. Ni več pomišljal, kam naj krene; šel je naravnost proti stanovanju gospe Že-leznikarjeve, kakor bi tamkaj še bil njegov dom...
Ko ga je gospa Železnikarjeva zagledala, se je napol začudila, napol razveselila. Že preteklo noc in ves dan je bila nemirna, da ga je izgnala. "Res ne plačuje, a siromak je, Bog ve prebije noč. In ali dobi kje stanovanje ? Navsezadnje si v obupu lehko stori še kaj žalega..."
Zato ga ni sprejela osorno in ga ni spet odganjala. Še prav zasmilil se ji je, ko pa je videla stati ob vratih vsega bledega in prepadenega in s sklonjeno glavo, kakor bi se je bal.....
"Ali je spet preveč pili....' Stopila je bliže ter mu pogledala v oči. Iz njih ni gledala pijanost; upirale so se v njo otročje plašno in proseče..
"Ali Vam je slabo, gospod Potočnik?"
"Da, slab sem in truden." — Odgovarjal ji je počasi, kakor bi mu bilo govorjenje mučno, in tiho, kakor bi ga slabost že povsem potrla.
"Siromak, morda vso preteklo noč ni spal, nemara tudi ne jedel..." je pomislila vdova. A vprašala ga o tem ni, ker bi njegov odgovor lahko bila obsodba njene včerajšnje trdosrčno-»ti. V naglici je pripravila posteljo.
"Ležite, gospod Potočnik! Prespite se in vse bode dobro."
Črez obraz Silvestrov je zatrepetal komaj viden smehljaj. Hvaležno je pogledal gospodinjo, ter na pol oblečen legel.
2.
Nenadoma se mu je zazdelo, da se je spet prebudil. Se z nedoločnimi sanjami v duši in z utrujenostjo na vekah se je ozrl naokoli, in oči so se mu polnile z velikim začudenjem.
Ob njem se je na vse strani razprostiralo široko polje, nepregledna in nedogledna ravan. A ta krajina mu je bila povsem neznana. Kjerkoli je od pri knjigo svojih spominov, nikjer ni našel sledu o tem svetu in tem kraju, ki je nenadoma stal v njem.
Tudi se nikikor ni mogel domisliti, kako je prišel v to tujo in neznano krajino. Zato se je še bolj čudil in čudil.
Polje, ki ga gleda ob sebi, ni navadno polje, kakršna so polja njegove domovinn. To je morje, ki je utihnilo, zaspalo. Čakaš, da dihne ter nalehko vzdrhti v vsej daljini in širini; a čakaš zaman. Umrlo je, okamenelo, zato se ne poigra niti z enim valčkom.. Stepa je to, neizmerna in nedogledna Kamorkoli obrneš oko, glej vsepovso-di ista enolična ravnina — kakor bi pometel kdo z mogočno roko z nje vsak vrsek, vsak holmec in hribček Nedogledna je in neizmerna kakor misli Človeške, velika in brezmejna kakor njegovo hrepenjenje: nikjer meje, nikjer ne konca ne kraja, izha jajoča iz neskončnosti in zlivajoča se v neskončnost — neskončnost sama
Le tam ob desni, glej, se nekaj Črni Nemara je bilo le drevje, a Silvestru se je hipoma zazdelo, č" «»toje tam pustinji visoke, vitke postave, ki obračajo obraze in oči proti nebu in proseče stegajo dolge roke v višave.
Tudi temu se je Silvester čudil___
"Kaj pač stoje tamkaj in dvigajo roke proti nebu?" Gleda j jih je ter se zamislil— "Glej jih, najbrž izgubljeni kakor jaz! Po neznanih potih hodijo, ne vedo, ne kod ne kam, in neba prosijo usmiljenja." — Ta misel, daai sama v sebi grenka, ga je nekoliko utolažila: ni se več čutil tako osamelega.
Zavil je nekoliko na desno; počasi je stopal dalje ter se zaglobil v noč ob sebi. Globoko se je potopil v njeno tišino, v njene skrivnosti. In res je bila to čudežna noč. Ni bila črnotemna — pepelnata je bila in nekako prozorna. Tam daleč v njej se je zdajinzdaj zasvetilo — naglo in kratko kakor soj trenutnega bliska. Včasih je zaplesal V njej lep venec trepetajočih lučic. Silvester jih je videl zdaj tik pred seboj, a malone v istem hipu so bile že daleč na obzoru. Prihajale so naglo kakor nezgoda, odhajale in se izgubljale hipoma kakor sreča in radost. Kaj da so te luči in kaj hočejo, tega Potočnik ni umeval.
In še nekaj čudežnega je čutil v tihem miru te noči: kakor bi plule tik rtiad njim ali stopale tesno ob njem velike skrivnosti, globoke in neraz-jasnive kakor skrivnosti apokalipti-Ske.
Čutil jih je vsepovsodi. Kamorkoli je posluhnil, od vseh strani so se zgrinjale ob njem. Vstajale so iz zemlje, ki je stopal po njej: nemara so tisočletne misli matere zemlje 1 Nemara njene želje, njeno hrepenenje po sinjih višavah, ali odsev njene materinska ljubezni?... Plavala ao ni*-
dol iz neba, ki se je v neizrazljivem veličastvu bočilo nad njim. Ali so tihi vzdihi neba, ali njegove čudežne sanje? Prihajale so iz nedoglednih dalj. Ali so pozdravi neznanih svetov, ali ]njihovo koprnenje po zemlji ali po nebu, ali toga njihove osamelosti in zapušcenosti v neizmernih sferah vse-mirskih... ?
In kakor bi tudi one ne bi poznale cest in potov, so sledile njegovim stopinjam. Kpkor da nikjer ne bi imele doma, so silile v njegovo srce, trkale nalehko in tiho na njegovo dušo, naj jim odpre in naj jim da v njih dom in utočišče.
In Silvester jim je odpiral na ste-žaj. Dasi jih ni pozval in umeval, jim je radovoljno dal prostora. In vstopile so vanj, obenem pa se je on potapljal in pogrezal v njih... Uganke ob njem, in on sam si je bil uganka! Zato se je izgubljal v njih, obenem pa je pozabljal vsega, kar je bilo za njim.
Kar je nenadoma na levi zagledal veliko Človeško postavo. Naglo je prihajala bližje. Silvestru se je zazdelo, da se stepa oži in manjša pod prišle-čevimi koraki, za njim pa se spet veča ter polni ves" širni svet.
Silvester se ni mogel še niti prav začuditi, kar je tujec stal že ob njem. Bil je mož visoke, plemenite rasti. Obraza je bil lepega, a zelO' resnega. Silvestru se je zdelo, da ga ta resnoba dela starejšega, kakor je res. Glavo mu je pokrival širokokrajnau klobuk, izpod kterega so se sipali bogati plavi lasje. Dolgo valovito obleko, — ra-Ševo obleko meniha — je imel ob ledjih prepasano; na lanenem pasu mu je visela školjka, na prsih pa se mu je lesketal dragocen križ. V roki je držal dolgo romarsko palico.
Silvester je zavzet gledal tujca, kar tudi ta upre svoj pogled vanj. Potočnik je ob tem resnem, da si ne stiogem pogledu nehote vztrepetal. V srcu je začutil bolest, kakor bi mu žgoči žarki posvetili v njegove globočine in mu tam hipoma in jasno razsvetlili vse davno pokopane skrivnosti.
Postalo mu je težko in tesno. Tajen strah je hipoma legel na vse njegove misli. Da ga bi zadušilo, je moral dati srčni tesnobi odduška. "Kam, častitljivi oče?" "Romam."
(Dalje prihodnjič.)
KNJIGE,
ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knj-ige:
Fino vezane z imitacijo solnove 1 kosti, ali v finem usnju z zlato ob-! rezo
: Filoteja, zlata obreza, $1.20. Srce Jezusovo, zlata obreza, $1.20. Zlata šola, zlata obreza, $1.20. Sveta nebesa, zlata obreza, $1.00. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80c. Duhovni studenec, zlata obreza 60c. Nebeške iskrice, zlata obreza, 60c. I Ključ nebeških vrat, zlata obr., 60c. Vrtec nebeški, zlata .-eza, 60c Sveta noe 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati" Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po 5 ct
Druge knjige:
Druga nemška slovnica 80 ct.
Hitri raČunar 40 ct.
Mali katekizem 10 ct.
Veliki katekizem 30 ct.
Četrto berilo za ljudske šole 50 ct.
Prešernove poezije, vezane 75 centov,
broiirane 50 ct. Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pregovori 30 ct. Zbirka ljubimskih pisem 30 ct. Marjetica 50 ct.
Dimnik, avstrij. junaki vezane 90 ct. Narodne Dripovedke L in 13. zvezek
po 20 ct. Velike sanjske bukve 30 et.
Sanje v podobah 15 ct.
Slovenski šaljivec 30 ct.
Šalj ivi Slovenec 90 ct.
Naš cesar Fran Josip I.. 15 in SO et
Princ Evgenij 20 ct.
Knez Črni Jurij 20 ct.
Naseljenci 20 ct.
Naselnikova hči 20 ct.
Na Preriji 20 ct.
Poslednji Mokikanec 20 ct.
Jama nad Dobrušo 20 ct.
Nezgoda na Palavanu 20 ct.
Ciganova osveta 20 ct.
Cvetina borogr. 30 ct.
Najdenček 20 ct.
Tiun Cing 20 ct.
May Erie 20 ct.
Stezosledec 20 ct.
Pri Vrbovčevem Grogi 80 ct.
Hildegarda 20 ct.
Sv Genovefa 20 ct.
Sv. Notburga 18 ct.
Mirko Poštenjakovič 20 et.
Kako je zginol gozd 20 ct.
Repoštev 20 ct.
Izidor pobožni kmet 25 et.
Beneška vedeževalka 20 ot.
Gočevski kaketizem 15 ct.
Stoletna pratika 60 zL
Materina žrtev 40 ct.
Rodbinska sreča 40 ct.
Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $0.50.
Zemljevid celega sveta 25 ct.
Prva nemška slovnica 85 ct.
Spominski listi iz avstrijska tgada-
vine 25 ct. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov.
Opomba: Ne naročajte v prejšnjih listih objavljene knjige, ker so pošle, ker z istimi začasno ne moremo po-streči.
RABI
telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fk. Saksekju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
Compagnie Generale Transatlantiqw.
Francoska parobrodna družba


m
je
$30
Nad 3D let se je obnašal Dr. R1CHTERJEV
SVBTOVNI, FRENOVIJEia
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, P0K0STNIC0, PODAGRO itd.
in razne renmatične neprilike.
SAnOi 25ct. In 5Oct. v vs«h lekarnah ~~	ali pri
F. At Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
JOHN KRACKER
1199 St. Clair St., Cleveland, 0.
Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta nepotrebno.
Columbia Records.
Stroj govori razločno.
PiSite po brezplačne cenite 53, v kterih so oznamenjeni glasbeni in pevski komadi,
TALČKI (CILINDER).
Sedem palcev 50 ct. komad; $5 ducat. — Deset palcev $1 komad; $10 ducat.
BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS
25 centov komad; $3 ducat.
Povsem novi prcces. Mnogo bolj trpeze:i, nego vsak drug ciiinder.
COLUMBIA PHONOGRAPH CO., M
U t
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INHSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIKI	SO S
„La Lorraine", d« dva vijaka....................................12.000 ton,	«5.000 konjikih	moH.
5>La Savoie", „ „ —..............................12.000	„	aj.ooo	„	••
wLa Touraine'*, „ „ ..................................10.000	„	13.00c	„	.,
j^L'Aquitaine", „ „ „ ..................................ic.000	„	16.000	„	„
„Li Bretagce",.......-................................................B.oco 9.000	„	ti
,,La Champagne"..............................................................S.oco	,	9.000	„
„La Gascogne",..............................................................B.coc	„	9.000	„	11
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10.
uri dopoludne.
Parniki odpljujejo U pristanišče itv 42 North River, ob Morton Street:
*La Lorraine H. feb. 1904 j La Brtagne	IT. marca 1904.
LaBretagne 18. feb. 1904. *L ^voie	24. marca 1904.
•La Touraine 25. feb. 19»U T.a Chnui;-agne	31. marca 1904.
La Champagne 3. msfrca 10<n . T uraine	~• apr. 1904.
•La Lorraine	10. marca 190 i U Lorraine	U. apr. 1904.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. ^Sa
filtri« tgeieijt: 32 BROAD V AV. NEW YORK.
Holland-America Line
K a t RTA)
ito Zjf. til njenih držav
(HOLLAND-A3I Ml vozi kraljevo nizozemsko in
med NEW YORKOM in ROTTERDAMOM preko Boulogne-sj cn.
Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA, ■eter« t kakovosti nadkriljujejo vsa druga arcerikanska vina. Kude£e vino prodaium po 50c galono; belo po 70c. Najboljši DOMAČI TROPINOVEC 4l/i galone za $12, star IZBOREN DROŽNIK galone za $13. BRINJEVEC, za kterega sem importiral brinje iz Kranjskega, velja iz buteljk $18. Vino je najboljši vrste ker je pridelana kapljica v astnik vinogradih. Isto tako je tudi žganje najboljše vrste, ker je na isti način kuhano kakor doma na Kranjskem. Za države: Ohio, Pennsylyanijo in Illinois plačam prevozne stroške, posodo ne '^računam. Za mnogotera naročila se priporoča: fifcS-	]W3X?it
T JOHN;KRACKER 11
UWSt. Clair St., Cleveland,;0.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam jvoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Vedno tofiim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano 2 najboljšo postrežbo.
V obilen obisk se priporoča
taidq)
PRATIK0
Z A LETO 1904
je pri nas dobiti in sicer po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 100 komadov za $6, a morajo sami plačati ekspresne stroške.
V zalogi imamo:
Blaznikovo praiiko, Družinsko pratiko, Kleinmayerjevo veliko p atiko.
"GLAS NAHODA" 109 Greenwich St., New York, K. Y. Pratiko je dobiti tudi v podružnici 1778 St. Clair St.. Cleveland, O.
"GLAS NARODA"
prodaja po 1 «ent številko:
Anton Bobe k, poslovodja podružnice Frank S a k s e r, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Chas. Dertfanc, 215 N. Congress St., Kenosha, Wis. John Sustaršič. 1208 N. Centre St.. Joliet, HL Frank Gabrenja, 619 Power St., Johnstown, Pa. Ake želi kdo rojakov list prodajati, aaj m oelssi mi m>Tav*i£tv*-
Sloveusko-Amerikanski
...K O Li S DAR...
za leto 1904
prodajajo sledeči rojaki:
J. Zobec, Box 65, Aldridsre, Mont.
Math. Grahek, 1203 So. Sta Fee Ave^ Pueblo, Colo.
Joe Pezdirc, 1214 So- 13th Street. Omaha. Neb.
Marko Sodia, Crested Butte, Colo.
Math. Kumn, 1001 Main Street, La Salle, HI.
Fr. Keržišnik, Rock Springs. Wyo.
Math. Grahek, 430 7th St., Caivmet, Mich.
Fr. Galrenja, 519 Power St., Johnstown, Pa.
John Govžev Ely, Minn.
Josip Gorišek, 5136 Rubby St.. Pitts-burn, Pa.
M. J. Kraker, Anaconda, Mont
Leopold Krushitz, Frontenac, Kans.
Mihael Klobučar, 115 7th St., Cain-met, Mich.
Štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, HI.
John Russ, 432 So. Sta Fee Ave., Pueblo, Colo.
I. Sustaršič, 1208 N. Center St.. Joliet. HI.
Math. Grahek,
i201—1203 0or. M-isa in Santa Fee At«.
PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zaloge možkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svojo bogato zaloga
pcerijsta Map
in železnine: v zalogi ima tudi Tri jierjevo grenko vino.
tDŠF" Pošiljam denarje v sta« domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser* jem v New Yorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK, lastnik.
Lepo urejena
SLOVENSKA GOSTILNA
v Ely, Minn.t
v kteri vedno točim izvrstno plTO, fino vina in whiskey, prodajam tuili domače in importirane smodke. Dalje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje ▼ staro domovino in sem v zvezi z g. Fr. Sakser jem v New Yorku; rojake tudi rad postrežem v druzih zadevah glede vožnjih listkov, posebno ako kdo želi koga sem vzeti, ali potuje v staro domovino. Z veleštovanjem
S	JTAN G0VŽE.
Naravna kalifornijska vina na prodaj.
Dobro Črno in belo vino od 35 do 45 centov galona; staro belo ali črno vino 50 centov galona. Bees-ling 55 ct. galona. Kdor kupi manj kakor 50 galon vina, mors dati $2.00 za posodo. .
D rožni k od $2.25 do $3.75 galona , slivovics po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust.
S spoštovanjem
parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. parnik z dvojnim vijit kom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
N00RDAM RYNDAM.
STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Radi cene glej na posedu j oi> .ivljenih listinah.
Parobrodna črta ima
DUNAJ, I. Kolowratring 10.
svoje pisarne v mestih.:
INOMOST, 3 Rudolfstraase.
TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona.
Parniki o d p 1 j n j e j o: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORK A vsako sredo
-	—------- 0k u,.j zjutraj.	—	.j
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
RED STAR
LINE
(Pre k o morska parobrodna družba ,,Kmleča zvezda")
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki msd
New Yorkom in Antwerpencm, * + * * ♦ + * * * * * * Philadelphia in Antwerpenom,
ŠTEFAN JAKSHE,
P. O.
Box 77, Crockett, California Contra Costa Co.
14-11-04
MILIJONE
goldinarjev je bilo že po Slovencih in
Hrvatih poslanih po Fr. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, r staro domovina, a ni jed en cent se ni t gabil. To Laluutviča to tvrdko bolj nego dsbela knjiga.
Prevaža potnike s sledečimi postnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka 11S99 ton.' KRGONLAND..........127G0ton.
ZEELANB........11905ton.; FINNLAND............ 12760ton.
Pri cenah za med k rov je so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antrwerpen jo jedi; i najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko. Štajt-rsku, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in tirtige dele .V > stri je.
Iz NEW TORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. nrf dopolndne od pomola š^ev. 74 ob vznožju Fulton Street — Iz PI1ILA-DELPHIJE vsako drugo bredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja v ožji ji h listkov se je obrniti na:
Office, Z3 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Ste, ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN F 1£ AN CISCO, ali na njene Evato&elko*