Urejuje uredniški odbor: Cvelbar Stanko, Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar* glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. II. kongres sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije višje kot za blago domače proizvodnje. Tu imajo ogromne profite uvozna podjetja in trgovina, kjer lahko nabijajo marže po želji, dočim na domače blago tega ne morejo. Kopičenje zalog v podjetjih povzroča skrb skoraj vsem proizvajalcem v industriji in rudarstvu. Da je bul material, ki se je obravnaval na kongresu, zelo obsežen in raznolik, priča tudi po- datek, da je na plenarnih sejah in v komisijah sodelovalo v razpravi preko 120 delegatov. Podrobnejše informacije in zaključke kongresa prinašajo sindikalna glasila, ki naj bodo kažipot dela tudi naši sindikalni podružnici odnosno tovarniškemu odboru sindikata. Karli Grčar v .č.:;.. Pred konferencami aktivov ZM Kot udeleženec kongresa bi želel napisati nekaj važnih momentov obravnav diskutantov in poročevalcev na kongresu, ki se je vršil dne 27. in 28. junija v Beogradu. Prva in glavna pozornost na kongresu je posvečena skrbi za delovnega človeka — proizvajalca. Nanizane so razne nepravilnosti, ki se dogajajo v posameznih kolektivih, kjer je delavsko samoupravljanje slabo, kjer v glavnem odloča le nekaj vodilnih ljudi. Tam je delovni človek izpostavljen raznim maltretiranjem, kar povzroča negativne pojave kot so razne prekinitve dela, protestni sestanki in podobno. Poseben poudarek je bil na tem, da se demokratizira samoupravljanje, da bo delovni človek čim hitreje in konkretno seznanjen s stanjem v podjetju, kajti prikrivanje resničnega stanja povzroča daljnosežne posledice, ki ne koristijo ne delavcem in ne skupnosti. Nagrajevanje po resničnem učinku je nujno urediti, kajti iz urejenega nagrajevanja po delu zavisi uspeh v kolektivih in doslednejše izpolnjevanje nalog za uresničitev smernic gospodarske reforme, za katero smo predvsem delavci zainteresirani, daj o uresničimo. Mnogo kritik je bilo na račun negospodarskih dejavnosti in administracije v aparatu ter poudarjeno, da je breme reforme padlo v glavnem na proizvodnjo organizacije, dočim jo ostali malo ali pa sploh ne čutijo. Posebej se je poudarjalo organiziranje raznih simpozijev in seminarjev, kjer se trošijo ogromna finančna sredstva, vendar je uspeh le-teh majhen in neopazen. Mišljenje večine delegatov je bilo, da je nujno prenesti vse kompetence v zvezi z delitvijo dohodka na osnovne edinice v kolektivih, tj. na EE, ker le s preusmeritvijo kompetenc od centralnih organov upravljanja v podjetjih na EE bomo zainteresirali širok krog ljudi, kar je tudi garant najpravičnejšega nagrajevanja po delu in odpravljanja raznih ozkih grl v proizvodnji, ki zavirajo hitrejši razvoj v delovnih organizacijah. Posebna skrb naj bi bila posvečena higiensko tehnični zaščiti delavcev. Opaža se velik porast invalidnosti pri mlajših delavcih, kar povzroča odnosno bo še povzročalo skrbi v kolektivih, kam z njimi! Bolje je vlagati sredstva v preventivo kot pa kasneje v ku-rativo. Precej obravnave je bilo glede prevelikega uvoza blaga za široko potrošnjo, za kar se porabijo ogromna ' devizna sredstva, katero blago pa je največkrat celo slabše kot domače, a cene ČETRTA STEKLARIJADA 2., 3. in 4. julija v Paračinu dokaj uspešna za naše športnike. Prva mesta smo osvojili v odbojki ženske, rokomet ženske, tek na 60 m Urlep Metka, skok v daljino Pufler Marija, krogla Krajnc Marija Skupna uvrstitev: Hrastnik moški 3 mesto, skupna uvrstitev ženske: 1 mesto si delijo Hrastnik in Paračin. V V zadnjem času opažamo ra-pidno večanje neaktivnosti v organizaciji Zveze mladine v našem kolektivu. Mnogi si zastavljamo vprašanja, zakaj tako, zato želimo tokrat napisati nekaj vzrokov, ki skoraj gotovo vplivajo na takšno stanje. Proti koncu lanskega leta smo lahko beležili vsestransko aktivnost članov Zveze mladine v našem kolektivu in to skoraj na vseh področjih delovanja organizacije, kar je pokazala tudi letna konferenca TK ZM. Po konferenci je novoizvoljeni komite sprejel programe dela za nekaj mesecev vnaprej, i jndar se ti programi niso izvedli do podrobnosti. In zakaj je prišlo do takšne stagnacije aktivnosti mladih v našem kolektivu? Vzrokov je več, le-ti pa so: Aktivisti, ki so z najboljšimi željami v svojih diskusijah na letni konferenci želeli osvetliti nekatere probleme v kolektivu in organizaciji Zveze mladine, so klonili pred reagiranjem nekaterih posameznikov, ki jih je diskusija prizadela. Nad nekaterimi diskutanti, o čemer smo že pisali in tudi razpravljali, so se izvajale sankcije na delovnih mestih, vse to pa je dalo povod mladim, ki so v takih primerih precej občutljivi, da so raje utihnili. Že takrat smo vedeli, da bodo takšne posledice, o čemer je govoril tudi predsednik CK ZM Slovenije Janez Kocjančič na občinski letni mladinski konferenci, vendar rešitve niso mogli najti. Zakaj ni bilo rešitve? Problemi, ki so bili nakazani na letni konferenci in še na nekaterih sestan- kih preje in kasneje, so ostali na papirju, nihče jih niti ni poskušal reševati. Res, da je bila formirana posebna komisija pri TK ZK, ki naj bi razčistila, oziroma ugotovila resnična dejstva o kritiki nekaterih posameznikov, leta pa ni dosegla tega, da bi lahko nato TK ZK v svojih zaključkih jasno pokazal javnosti, če so ti problemi res takšni in da bi podprl mišljenja mladih in jim dal tako pobudo za nadaljnje delo, kar so mladi tudi želeli in pričakovali. Mladi so želeli osvetliti nekatere probleme predvsem zato, da bi jih nato skupaj z ostalimi družbeno-političnimi forumi in organi samoupravljanja reševali in tudi rešili. Želje se niso uresničile) dosežen pa je bil nasproten učinek, čigar posledice (Nadaljevanje na 2. strani) POROflLO O DELI! UPRAVNEGA ODBORA Na seji, dne 26 .6. 1967 1. Obravnavano je bilo poročilo o poslovanju podjetja za dobo januar—maj 1967. Na podlagi dis-kusije je bil sprejet naslednji sklep: Akontacija za izplačilo vrednosti točke za mesec junij 1967 se določi 130 S-din; Izplača se 50 % pozitivne razlike, ki se beleži za dobo januar— maj 1967 v vrednosti ca. 47 milijonov S-din. Vrednost točke za 50 % od navedene vrednosti znaša 18 S-din. Torej se prizna za izplačilo točke za mesec junij 148 S-din. Izvrši se sestanek z izmenskimi vodji novega obrata ter seja kolegija in se obravnavajo pomanjkljivosti proizvodnje v novem obratu, plan izdelave in glede zaloge modelov in orodja. Nadalje se izvrši razgovor z izmenskimi vodji pregleda in ključavničarji. Kadrovsko socialni službi in vodji zmesarne se naroča, da določijo stalne osebe pri sušenju peska ter naj se iste seznanijo, kako naj se s sušilcem ravna. 2. Obranavan je bil rebalans družbenega plana za leto 1967. Razpravi so prisostvovali ing. Maks Mrcina, Heda Korbar, Mlinar Martin, Kralj Boris ter dali predlog, da se rebalans ponovno obravnava in potrdi po rezultatih poslovanja I. polletja 1967. 3. Ing. France Tramte izvrši službeno potovanje v Italijo k firmi Salfa, Bolognia v zvezi dogovora kriterija kvalitete izdelave. Potovanje traja 2 dni. 4. Upravni odbor je pregledal (Nadaljevanje s 1. strani) bodo verjetno imele trajnejši pomen. Zelo težko bo namreč obnoviti lanskoletni homogeni, aktivni krog aktivistov organizacije Zveze mladine v našem kolektivu. Za mladega človeka, ki si še neizkušen utira svojo afirmacijo in pot, je dejal na že omenjeni občinski konferenci Janez Kocjančič, je dovolj, da samo sliši, da so se v sosednjem podjetju nad nekom zaradi dobronamerne kritike ali diskusije izvajale sankcije, da mu zmanjka moči in ostal bo na pol pota. Ali ni to škodljiva posledica za našo družbo? Te posledice se verjetno ne bodo čutile samo v organizaciji Zveze mladine, temveč tudi v drugih družbeno političnih in samoupravnih organih, kamor so se kasneje vključevali mladi, ko so prehodili pot aktivizma v mladinski organizaciji. Enako je to škodljivo za pomlajevanje vrst članov Zveze komunistov, kar potrjuje tudi dejstvo, da že letos ni bilo toliko mladih, ki so to zaslužili, sprejetih v Zvezo komunistov. Na posameznih sestankih sekretariatov aktivov Zveze mladine po obratih so mladi iz svojih vrst predlagali najboljše za sprejem v Zvezo komunistov. Proces in razpravljanje pa je tako dolgo, da je mladim pošla volja in večkrat z zaskrbljenostjo sprašujejo, zakaj niso bili sprejeti. Kako rešiti ta problem? predvidene kapacitete za mesec julij 1967 in so precej nižje od planiranih kot prejšnje mesece. O navedenih kapacitetah naj planska služba seznani vodje enot, da bodo tudi drugi oddelki v sorazmerju z notranjim obratom koristili dopust. 5. Trem dijakom TSŠ se dodeli štipendija. Kadrovsko socialna služba naj z imenovanimi sklene pogodbo o pravilniku o delitv- vi štipendij. Na seji, dne 10. 7. 1967 1. Kadrovsko socialni službi se naroča, da določi 2 osebi za vpis udeležbe na tečaju za žerjavovod-j ev Štorah. Vršila se je razprava glede popravila lončene peči ter se UO strinja, da se izvrši popravilo. 2. Tovariš direktor je poročal, da so se izvršili sestanki z izmenskimi vodji avtomatske proizvodnje, vodji kontrole pregleda in kolegijem. Glede na to, da so izmenski vodje postavljali razna vprašanja glede zaščitnih sredstev, menjave povprečnih osebnih dohodkov za" steklarje itd., se komisiji za HTV naroča, da naj pregleda, kakšna zaščitna sredstva so potrebna v novem obratu ter dostavi potrebo v vednost organom upravljanja. Ostali predlogi, ki so jih postavili izmenski vodje, se niso upoštevali. Vršili se bodo še sestanki z upravljavci in urejevalci avtomatov ter se jih bo seznanilo z odgovornostjo pri delu. Tovariš direktor je poročal, da se je v Zagrebu izvršil sestanek o vprašanju izvoza. Dejavnost mladih je bila v preteklem obdobju usmerjena v precejšnji meri na aktivnost v prostem času in to predvsem v razvoj rekreacije vkolektivu. Prošnja mladih, da se ustanovi novo delovno mesto »rekreatorja«, je pozabljena, želja po gradnji manjših športnih objektov za Savo je neuresničljiva, čeprav so bili pripravljeni prostovoljno pomagati pri gradnji itd. Dolgoletne diskusije o gradnji bazena v Hrastniku so bile zaman, plesa ni itd. Ali ni vse to dalo povod za neaktivnost? Ti in še nekateri drugi problemi pa bodo v bodoče vsekakor še povečali mladinsko prestopništvo in dovedli do drugih bolečih problemov. In zakaj pišemo ravno danes o tem? Pred nami so letne konference mladine po aktivih, katere bodo letos že v septembru. Kaj povedati mladim na teh konferencah, kaj bodo mladi povedali ali bodo sploh uspele. Ali naj prepustimo vse stihiji? Ne, tega si ne bomo mogli in ne smeli dovoliti, zato moramo čim prej vsaj pokazati dobro voljo, da želimo in hočemo, da mladi razpravljajo o vsej problematiki v kolektivu in v vseh forumih pomagajo pri uspešnejšem .poslovanju v kolektivu, vzgoji mladega človeka in njegovi rekreaciji ter zabavi. Strgaršek Janez Ko bo dostavljeno poročilo o zaključkih se bo o tem natančneje razpravljalo. Prodaja na domačem trgu je zelo minimalna, posebno za široko potrošnjo. Finančno stanje je še vedno kritično, vendar smo delno poravnali plačilo faktur za Ina, Zagreb, Petrol Ljubljana in drugimi večjimi dobavitelji. Podjetja, ki že dalj časa niso poravnala faktur, smo dali nalog za tožbo. UO je potrdil poročilo tovariša direktorja. 3. Upravni odbor je potrdil plan proizvodnje za mesec julij 967. Skupne kapacitete so na- naslednje: Proizvodnja v kg 1,222.962 Dnevna proizvodnja v kg 40.050 Proizvodnja v komadih 12,539.000 Povprečno neto prodajna cena v N-din N-din 4,01 Vrednost proizvodnje in realizacije 4,908.514,06 Celotni dohodek 4,908.851,06 Stroški poslovanja 57% 2,988.700.00 Dohodek 1,909.814,06 Vrednost točke 1,22 4. Obravnavano je bilo poročilo o izvršenih steklarskih športnih igrah: Glede sodelovanja na steklarskih športnih igrah za naslednje leto naj obravnava sindikalna podružnica. Upravni odbor se strinja s predlogom poročevalca, da se v prihodnjem letu ne sodeluje, če se bo tekmovanje vršilo v takem smislu kot v letu 1966-1967. 5. Razpravljalo se je o razporeditvi tehnikov TSŠ na delovna mesta. S 1. 7. 1967 se izdajo začasne odločbe in sicer: Tovarišu Krsnik Franju in Vovk Erihu se izda odločba za izmenske vodje v notranjem obratu, za vodje v zmesarni pa se izda odločba Grašič Dušanu, Vidovič Francu in Percel Gerhar-du. Delovna mesta se ocenijo s 650 točkami, minus odbitek za pripravniški staž. Tovariš Surina Ivan vrši nadaljnje šolanje za HTV tehnika ter se mu izda začasna odločba za referenta HTV 550 točk, minus pripravniški staž. Imenovanemu se razlika do 650 točk, to je po vrednosti točke v tekočem mesecu izplačuje iz sredstev sklada za kadre. Izplačilo se vrši pri dvigu za izobraževanje kadrov in se izplačuje mesečno do preklica. Sedanjega referenta HTV pa naj kadrovsko socialna služba prestavi na drugo delovno mesto. Ing. Maks Mrcina, Boris Kralj in Gerhard Jože izdelajo opis dela za imenovane. 6. Pregledan je bil zapisnik komisije za reklamacije: Pripomba UO je pri reklamaciji Tehnomercator Celje, je, da se doseže sporazum za plačilo 50 % od zneska 3.776,86 N-din, UO je ostale rešitve v zapisniku potrdil. Podravki Koprivnica se prizna 4,4 % za poslane steklenice v količini 1,600.000 komadov, glede na to, da so bile slabe kvalitete. 7. Uredi, se odcep pri cesti, ki' pelje k upravnemu poslopju. O tem je že sklep CDS. Gradbeni tehnik Anton Senica je podal predračun za izdelavo vodnjakov za talno vodo, ki bi bila na razpolago za primer požara. Upravni odbor predlaga izdelavo vodnjaka pri spodnjem vratarju. Za službo industrijskega oblikovanja se izvrši nakup revije »Dizajm« in udeležba na simpoziju (1 dan) v Zagrebu. Odboru III. štajerske VDV brigade, Trbovlje se da oglas za 300 N-din. Centralnemu delavskemu svetu se predlaga, da razpravlja o sofinanciranju adaptacije bolnišnice Trbovlje. Predlog je, da se odstopijo obveznice ljudskega posojila za Skopje, ostalo pa v materialu, tako, da bi bila skupna vrednost 5 milijonov S-din. Zadrži se znesek 540.000 S-din, ki je bil po sklepu CDS dodeljen ob obveznic ljudskega posojila ZB NOV Hrastnik, terenu II, ter z istim sedaj' razpolaga UO. Izvrši se strokovna ekskurzija na Čehoslovaško in Avstrijo in sicer člani CDS in UO, ki jim je potekla mandatna doba in z eno letno mandatno dobo. Predsednik UO: Habert Adolf DOPISUJTE V STEKLARJA PRED KONFERENCAMI AKTIVOV ZVEZE MLADINE nri ITH/ nnunm/A iev 0°sP°darskih organizacijah v skladu U t Lil tv UunUUlVn gospodarske reforme z investicijami Osnovne intencije gospodarske reforme za delovne organizacije so usmerjene v to da le-te postavijo svoje poslovanje v popolnosti na ekonomske principe, tako da bi se lahko z lastnimi silami in sposobnostjo prilagodile pogojem domačega in tujega tržišča. Eden od glavnih pogojev za to je tudi nadaljnja deetatizacija v sferi delitve družbenega proizvoda med družbeno skupnostjo in delovnimi organizacijami, kar je tudi izvršeno v okviru gospodarske reforme z izmenjavami v gospodarskem sistemu, a še posebno v primarni in sekundarni delitvi; nato na področju cen; pri družbenih prispevkih, od katerih so nekateri Ukinjeni; v kreditiv-nem in devi zno-mo ne t a rne m sistemu, itd. Zaradi vsega tega so spremenjeni vsekakor tudi pogoji proizvajanja nasploh, a posebno v nekaterih vejah, kar vse vpliva na rezultate poslovanja. Osnovne mere gospodarske reforme so bile sprejete v juliju 1965, vendar se je na njo pripravljalo že prej, tako da so bila njena načela formulirana v Resoluciji o osnovnih smernicah za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema, kar je sprejela Zvezna skupščina v maju 1964. V resoluciji se med ostalim — izhajajoč iz ocene doseženega nivoja druž-beno-ekonomskega sistema in ost var j enih rezultatov v dotedanjem razvoju — usmerja nadaljnje dela v sferi gospodarskega razvoja gospodarskega sistema in poudarja, da je potrebno »pospešiti proces nadaljnjega razvoja gospodarskega sistema v procesu možne j šega naslanja na gospodarske organizacije in druge samoupravne organe«. V Resoluciji se nadalje poudarja, da je potrebno »izvesti spremembo v globalni delitvi razpoložljivih družbenih sredstev v korist delovnih organizacij in povečati udeležbo osebnih dohodkov v nacionalnem dohodku«. To so bile namreč izhodiščne osnove, na katerih so se pripravljale nove mere v okviru gospodarske organizacije, kakor tudi izdelava družbenega plana gospodarskega razvoja Jugoslavije od 1966—1970. V tem članku se na osnovi podatkov v gibanju v proizvodnji, o cenah, ustvarjenem skupnem dohodku in dohodku ter njegovi razdelitvi, daje možnost za vzpo-rejanje in oceno stanja v praksi s cilji, ki jih določa resolucija Zvezne skupščine. Karakteristike gibanja osnovnih gospodarskih pokazateljev Čas, v katerem so se uporabljale mere reforme, karakterizira počasnejša stopnja rasti proizvodnje, ob zmanjšanju števila zaposlenih in občutnim porastom cen. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko se je v zadnjih treh letih skupna proizvodnja gibala takole; Indeksi 1965 1966 1964 1965 — proizvodnja 103 105 — zaposlenost 101 97 — produktivnost 102 109 Pričakovalo se je, da bo prišlo neposredno po gospodarski re- formi do manjšanja proizvodnje, v prvi vrsti kot posledica prila-gojevanja delovnih organizacij novim pogojem poslovanja. Poudarjalo se je, da bodo nekatere delovne organizacije zašle v težji, a nekatere v zelo težak položaj in še prav posebno one, Katerih poslovanje je bilo do reforme nerentabilno ali na meji rentabilnosti, ali pa je bilo njihovo poslovanje umetno podprto z raznimi družbenimi pogoji. Vseeno pa je ostvarjena rast proizvodnje 5 % v letu 1966, čeprav je to relativno nizek porast, če se upošteva, da je bila v tem letu v kmetijstvu ostvarjena izredno visoka proizvodnja. Analiza ostvar-jene produktivnosti kaže, da je pri zmanjšanju zaposlenih za 3 % doseženo visoko povečanje za 9 % kar je samo po sebi ugoden rezultat. To pa ima tudi svojo negativno stran, zaradi stalne tendence nadaljnjega zmanjšanja zaposlenosti, kar je razvidno iz naslednjih podatkov: V zadnjih petih letih se je število zaposlenih gibalo takole: Verižni indeks 1962 3,250.000 zaposlenih — 1963 3,320.000 zaposlenih 102,2 1964 3,535.000 zaposlenih 106,5 1965 3,583.000 zaposlenih 101,4 1966 3,487.000 zaposlenih 97/3 (Podatki: Indeks SZS — 4/1967) Po zelo visokem porastu zaposlenih 6,5 % v letu 1964, je v letu 1965 prišlo do neznatnega porasta 1,4 %, v letu 1966 pa je število zaposlenih celo zmanjšano za 2,7 % glede na preteklo leto. To očitno kaže na čvrsto orientacijo delovnih organizacij, da povečajo produktivnost dela z boljšo ekonomizacijo živega dela. Ni pa bi: 10 istočasno enake angažiranosti v boljšem ekonomiziranju vloženih sredstev, čeprav pa je tudi takšnih primerov bilo dovolj. Mnogo lažja je namreč pot in hitrejši so efekti, če se išče izboljšanje poslovanja v zmanjšanju števila zaposlenih delavcev. To je vsekakor pozitiven proces, če ve: mo, da se je naše gospodarstvo do sedaj razvijalo zelo ekstenzivno ravno z visoko stopnjo rasta zaposlenosti. Vseeno pa je tudi velik problem našega gospodarstva nizka rentabilnost in ekonomičnost poslovanja, zaradi česar so stroški zelo visoki, pa je njegova konkurenčnost na tržišču zmanjšana, posebno na zunanjem. Pri tem je potrebno poudariti, da je možnost, da se nadalje zmanjšuje število zaposlenih, zelo omejena zaradi več momentov, na tem drugem področju pa je še mnogo rezerve. Enako pa bi tako zmanjšanje zaposlenosti, kot trajni proces, bila zelo negativna pojava, katera se lahko odrazita zelo škodljivo na našo celotno družbo, kakor tudi na njeno rast. Spremljevalec teh pojavov pa je bil tudi zelo visok porast cen, katerih izmena predstavlja eno od mer družbe v okviru gospodarske reforme. Splošni indeks cen na malo se je gibal takole: Prehodno leto = 100 1964 109 1965 129 1966 123 Visok porast skupnega dohod: ka Čeprav je bila v zadnjih dveh letih zabeležena nizka stopnja porasta proizvodnje, je bila stopnja skupnega dohodka zelo visoka v obeh letih, kar prikazuje tudi tabelarni prikaz delitve skupnega dohodka gospodarstva SFRJ v letih 1964, 1965 in 1966. Indeksi 1965 1966 1966 Celotni 1964 1965 1964 dohodek Porabljena 123 126 155 sredstva 121 127 155 Neto produkt Prispevki in neto 129 121 156 produkt Dohodek 112 124 139 podjetja I Prispevki iz 135 120 162 dohodka Dohodek 95 63 60 podjetja II Osebni 140 125 174 dohodki — bruto 137 122 168 Prispevki iz OD Osebni dohodki 129 105 136 neto 143 134 191 Skladi 148 131 194 Pri analizi teh podatkov je vsekakor treba upoštevati dejstvo, da so mere gospodarske reforme pričeli delovati 1. 8. 1965, tako da je bilo formiranje in razdelitev celotnega dohodka v tem letu pod vplivom dveh sistemov instrumentov delitve med družbeno skupnost in podjetje. Zaradi tega podatki sami kot taki iz leta 1965 ne dajo prave slike delovanja novih gospodarskih mer o razdelitvi celotnega dohodka, podobno pa je tudi v tem letu, kot bazi za komparativne analize. Zaradi tega je v članku upoštevana komparacija gibanja treh let. Glede na to, da je imela proizvodnja v letu 1965 in 1966 relativno nizek porast, je potrebno vire tako visokega porasta celotnega dohodka 23 % v letu 1965 in 26 % v letu 1966) iskati na drugi strani. To je v prvi vrsti porast cen, katere so se v okviru gospodarske reforme občutno povečale. Zaradi tega je v _ tem obdobju vplival na porast nivoja celotnega dohodka v večji meri vpliv porasta cen, kakor pa sama proizvodnja. Sredstva delovnih organiazacij vse hitreje rastejo V letu 1966 je prišlo do motenj med gibanjem celotnega dohodka in neto produkta. V letu 1965 je v odnosu na leto 1966 neto produkt rastel za 6 % hitreje kot celotni dohodek. Vzrok temu pojavu je dejstvo, da so porabljena sredstva rasla počasneje kakor celotni dohodek. Takšni pojavi so bili redni v preteklih letih, vendar je bil odnos nekoliko manjši. V letu 1966 v odnosu na leto 1966 pa je bilo gibanje obrnjeno. Neto produkt je porastel za 5 % manj kakor celotni dohodek, ker so istočasno porabljena sredstva porasla samo za 1 % več kakor celotni dohodek. Ko se analizira dinamika tega pojava v letu 1966 glede na leto 1964 se vidi, da so v letu 1966 odnosi podobni onim iz leta 1965 nasproti letu 1964. Izhaja torej, da je pri visokem porastu cen, porast neto produkta za pet točk manjši od porasta celotnega dohodka v letu 1966. V letu 1965 občutneje pada udeležba porabljenih sredstev, kakor je bil to primer v preteklih letih, kar je razvidno iz naslednjih podatkov: Struktura v ° 0 1964 1965 1966 Celotni dohodek 100 100 100 Porabljena sredstva 73,8 72,6 73,6 Neto produkt 26,2 27,4 26,4 Ti odnosi v letu 1965 so prvenstveno posledica sprememb v okviru gospodarske reforme, v prvi vrsti spremembe cen, a nato z manjšim delom posledica boljšega ekonomiziranja materialnih stroškov, kar je res, da je bil vse pogostejši pojav po gospodarski reformi. Tik pred gospodarsko reformo so imele gospodarske organizacije na zalogah odrejene količine raznega materiala, kot redne zaloge, ali kot izredne nabave, ker so mislili, da bo cena v reformi porasla. Enako tako je tik pred reformo del gotovih izdelkov ostal v skladiščih in je bilo tudi tu verjetno namerno zadrževanje pošiljk blaga, dokler se ne ugotovijo nove cene. Tako je bila tudi ta roba, ki je bila proizvedena po nižjih cenah, prodana po reformi po višjih. V pogojih tako velikih sprememb, so to le spremi javni pojavi, katere je bilo treba pričakovati. Pri tem je glavno, da so v letu 1965 bile to pomembne rezerve in pomembni izredni viri formiranjta dohodka. S tem je vezano tudi formiranje novih odnosov cen končnih proizvodov, cen preprodukcijskega materiala in uslug. Potrebno bi bilo analizirati, če je v kateri meri izvršeno prelivanje dohodka iz enega prodročja proizvodnje v drugo in, ali je to v popolni soglasnosti z intencijama gospodarske reforme. Sodeč po odnosih v letu 1965 in 1966, v globalu ni prišlo do pomembnejših sprememb, kar med drugim vsekakor ne pomeni, da ni prišlo do sprememb v posameznih grupacijah in vejah. Potrebno je posebej poudariti, da so prispevki iz osebnih dohodkov zmanjšani, tako da so skupne dajatve družbi relativno zmanjšane po gospodarski reformi, glede na sredstva, ki ostanejo podjetju. To kaže tudi struktura neto produkta: Struktura v % 1964 1965 1966 a) neto produkt 100 100 100 b) prispevki iz neto produkta 28 24 25 c) dohodek podjetja I 72 76 75 d) prispevki iz dohodka ’ 8 6 3 e) dohodek za delitev 65 71 73 (Nadaljevanje na 4. strani) ZAVAROVANJE VOZIL O spremenjenih pogojih za zavarovanje avtomobilskega kaska in avtomobilskih nezgod mnogi člani — šofer j i niso seznanjeni in se ne morejo odločiti, ali bi zavarovali svoje vozilo po prostem zavarovanju ali ne. Dajemo pomembnejše značilnosti .splošnih pogojev, ki jih je sprejela skupščina zavarovalne skupnosti Slovenije v letu 1967. Zavarovanje se praviloma nanaša na zavarovalne primere na področju Evrope. Jamčenje se prične ob 24. uri tistega dne, ki je v polici naveden za začetek za-za varovan ja, sicer pa ob 24. uri tistega dne, ko je premija plačana. Premija je plačljiva vnaprej (Nadaljevanje iz 3. strani) Tabela prikazuje, da udeležba prispevkov sistematsko pada po letih iz 36 na 30 in končno na 28 °/o (podatki b + d), a dohodek podjetja za razdelitev raste iz 65 na 75 % po gospodarski reformi. To so globalne spremembe, kjer se v določeni meri uničujejo pozitivna in negativna gibanja v raznih vejah in grupacijah. Glede na to, ta vsesakor pozitivna gibanja za delovne organizacije, še ne kažejo na to, če je večina grupacij blizu temu povprečju, ali so večja odstopanja v pozitivnem in negativnem smislu. Posebno zanimivo je vprašanje, v kakšni meri se ostvarja politika družbe v razdelitvi novo-ostvarjene vrednosti. Zaradi sprememb v nivojih cen (diferencirano za posamezne izdelke) in instrumentih zajemanja neto produkta in dohodka, je očitno, da se začrtana politika že v prvih dveh letih gospodarske reforme ostvarja v visoki stopnji. To jasno potrjuje naslednja tabela: V Udeležba v neto produktu v °,'o družb, skupnosti delovne organ. 1963 55 45 1964 48 52 1965 43 57 1966 38 62 V roku štirih let se je zmanjšala udeležba družbene skupnosti za 17 %, za kar se je povečala udeležba delovnih organizacij. Politika razdelitve dohodka delovnih skupnosti Kakor je razvidno iz tabele o razdelitvi celotnega dohodka so v letu 1965 osebni dohodki (bruto) porasli za 37 odstotkov kar predstavlja manj, kakor je pora-štel dohodek (40 odstotkov), tako da so se skladi povečali za več, kakor je poraste! dohodek, to je za 48 odstotkov. Vendar zaradi zmanjšanja prispevkov iz osebnih dohodkov po reformi, stvarno povečanje osebnih dohodkov znaša 43 odstotkov. Ta odnos bruto in meto osebnih dohodkov je izrazitejši v letu 1966, ko je bil v celotnem gospodarstvu porast neto osebnih dohodkov za 3 % večji od porasta skladov. Pri takšni politiki razdelitve v posameznih letih so nastali naslednji odnosi: naenkrat za vse leto ali za dobo zavarovanja, če je zavarovanje sklenjeno za določen čas izpod enega leta. Pri odsvojitvi zavarovanega vozila preneha jamčenje zavarovalnice o polnoči tretjega dne po izročitvi vozila, to pomeni, če se vozilo proda, se ob prodaji zavarovanje ne prenese na novega lastnika. Sklenitelj je upravičen terjati povračilo neizkoriščene premije za čas od prenehanja zavarovanja do konca tekočega zavarovalnega leta, vendar samo tedaj, če v tem zavarovalnem letu ni bilo zavarovalnega primera. Zavarovanje zameja poškodovanje, uničenje, in izginitev zavarovanega % izločanja za: neto OD za sklade 1964 66 34 1965 65 35 1966 66 34 Pomeni, da se tudi intencija postavljene politike, da se poveča udeležba osebne potrošnje, ravno tako ostvarja. Vendar se ta politika ni vedno ostvarjala v skladu s politiko razdelitve na principu dela, temveč se je prvenstveno vodila glede na gibanja življenjskih stroškov, posebno če se upošteva, da je porast proizvodnje daleč pod porastom osebnih dohodkov. Visok porast lahko namreč samo delno opraviči to kratkoročno politiko razdelitve, vendar gospodarska reforma zahteva, da člani delovnih skupnosti svojo celotno politiko postavijo na daljši rok, pri čemer delitev dohodka predstavlja enega od ključnih vprašanj, ker je dohodek materialna baza za ostvarjanje ciljev, ki jih določa začrtana politika. Analiza gibanja dohodka kaže očitne tendence, da je to vse bolj in bolj odvisno od poslovanja delovne skupnosti, a da je drugih »lažjih« izvirov vse manj. V tem in v naslednjih letih, pod delovanjem mer gospodarske reforme, dohodek ne bo imel več tako visoke stopnje rasti, če se bo nadaljevala relativno nizka stopnja rasti proizvodnje. V letu 1967 mere gospodarske reforme delujejo v popolnos ti, ker s e uvel j a v-jajo še zadnji predpisi, ki jih predvidevajo ti viri. V tem letu bo revalorizacija osnovnih sredstev in na tej osnovi revalorizacija amortizacije, kar bo z enim delom zmanjšalo dohodek delovnih organizacij. Menja se bančni in kreditni sistem, kateregame-re se konkretno že izvajajo, delovanje novega deviznega režima itd. V takšni situaciji se morajo delovne organizacije orientirati na povečanje proizvodnje in ekonomičnosti poslovanja, kot na osnovne vire povečanja dohodka. V tem je izpopolnjevanje sistema razdelitve dohodka in osebnih dohodkov — kakor s stališča stimuliranja delavcev, tako tudi s stališča razširjene reprodukcije — zelo pomemben činitelji. Boris Kralj, ecc. vozila :m njegovih delov, ki so v njem zaklenjeni ali na njem pritrjeni, zaradi: — prometne nezgode ali nezgode epion, dogociKa, ki deluje od zunaj; — neodvisno od skleniteljeve ali voznikove volje, nenadno, neposredno z mehanično silo na vozilo. Sem torej ne štejejo poškodovanja in defekti kot so lomi v posledici obratovanja, lomi zaradi preuti ujenosti materiala in produkcijskin napak ali zaradi drugih notranjih vzrokov, prednje ali eksplozije gume, poškodovanje vozila po stvareh ali osebah, ki so tedaj v vozilu, zaradi zaviranja, eksplozije bldka motorja, zmrzovanja hladilne vode, poškodovanja pri vzdrževanju, pranju, nalaganju in drugih opravilih na vozilu. Ce pa imajo te obratovalne škode za posledico prometno nezgodo, je škoda zaradi prometne nezgode z zavarovanjem krita; — požara, strele, eksplozije, viharja, toče, snežne lavine, padca letala vseh vrst in manifestacij; — tatvine, ropa in utaje, zlonamernih in objestnih dejanj oseb, ki nimajo upravičenega opravka z vozilom. Zavarovalnica, ne jamči: — za škode pri aktivni udeležbi na prireditvah, pri katerih gre za dosego vsaj najvišje povpreč-'ne hitrosti; — za škode, ki nastanejo v času ko je bilo vozilo mobilizirano ali zaseženo; — za škode zaradi poplave; — za škode na osnovi nuklearne energije; — za škode v času, ko je vozilo oddano v najem brez šoferja, če je to storjeno obrtoma (če se da vozilo brez šoferja za opravljanje obrtnega prevoza). Nimamo namena spuščati se v odnose tovarištva, medsebojnih obveznosti ali česar koli takega, kar naj bi vzbudilo preplah ali strah. Imamo samo namen, opozoriti in obvestiti člane delovne skupnosti iz naše delovne organizacije, da so pri določenem ravnanju, zlasti pa pri posojanju denarja, oblek, tranzistorjev, ur in drugih stvari bolj previdni, ker so se v preteklosti v zvezi s takim načinom brez pismene obveznosti pojavile težave, ogorčenja, rodilo se je sovraštvo. Vsak član delovne skupnosti po nastalih težavah išče ustrezajočo pomoč glede povrnitve izposojenih stvari ali denarja, toda v okviru podjetja je včasih tako zadevo nemogoče rešiti. Ob takih okoliščinah pa osebe, ki so stvar ali denar posodile, predlagajo, naj se jim da protivrednost ali vrne denar iz osebnega dohodka, ki ga ima oseba pri delovni organizaciji. Odvzeti zaslužen osebni dohodek na podlagi zahteve stranke brez pismeno sklenjene pogodbe pa je nemogoče in nezakonito. Zato se v Sklenitelj tudi izgubi pravico do odškodnine, če se upravlja vozilo brez voaniškega dovoljenja, razen ob upoštevanju predpisov glede uka, če je v času prometne nezgode pod vplivom alkohola, če se po nesreči izmakne nesreči oziroma možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti, če nezgode ne prijavi milici po obstoječih predpisih, če vozilo tehnično ni bilo v redu, če pride do nezgode zaradi drznega tveganja (prehitevanje na nepreglednem ovinku, v koloni, megli ali divja vožnja v naselju). Sklenitelj trpi pri vsakem zavarovalnem primeru del škode, zaradi česar se celokupne dajatve zavarovalnice znižajo za zne-sdk, ki je naveden v polici, ki se imenuje odbitna franšiza. Ce odbitna franšiza v polici ni določena, velja, da je dogovorjena v višini enoletne funkcionalne premije brez doplačil in popustov, vendar ne manj kot 50 N-din. Če pride v istem zavarovalnem letu ali dobi do več zavarovalnih primerov, se odbitna franšiza za drugi zavarovalni primer podvoji, za tretji pa početveri. Za četrti in naslednje zavarovalne primere pa sklenitelj sploh nima več pravice do dajatev zavarovalnice za tisto zavarovalno leto ali dobo. Če sklenitelj s prepozno prijavo zavarovalnega primera onemogoči zavarovalnici neposredno ugotavljanje okoliščin, je zavarovalnica upravičena, da sama določi svoje dajatve glede na še obstoječe in dosegljive elemente. Zavarovalni primer je treba priglasiti takoj, v prvi vrsti pa upoštevati določila o prijavah nezgod postaji ljudske milice. mnogih primerih zgodi, da oseba, ki je stvar ali denar posodila, v primeru odhoda dolžne osebe v inozemstvo, ne pride do svojega plačila ali povrnitve stvari, V zadnjem času smo v okviru podjetja zaradi medsebojnega posojevanja naleteli na več takih primerov, kar pa otežuje delo služb, ker se morajo pečati z zasliševanjem, ugotavljanjem dejstev, izdajanjem nalogov itd. Vse te zadeve bi odpadle, če bi posamezne stranke ob izvršitvi medsebojnega posojanja, pa čeprav gre za dobre medsebojne prijatelje, posodbo pravno uredile. Dostikrat se zgodi, da se oseba po izvršenem dejstvu, ko je ob denar ali stvar, sklicuje na to, da ni vedel, da je dotična oseba taka, da je menil, da je bolj poštena, da ne bo nikoli več storil talko nepremišljienega koraka itd. Vendar je običajno vse to zaman in ostanejo osebe brez povrnitve, iker so ponavadi osebe nedosegljive, mnogokrat pa imajo dolg tudi pri podjetju, pri družbi, ki pa sta upravičena, da si prva poravnata obveznosti. Delitev dohodka je v gospodarskih organizacijah v skladu z intencijami gospodarske reforme OPOZORILO ALI POZABLJAMO? Služba industrijskega oblikovanja v našem kolektivu, ustanovljena v vzdušju nasprotovanja in ostrih razprav, je še vedno odrinjena na rob proizvodnje in prodaje ... Na žalost pa se ravno pri naših originalih, od kupcev že sprejetih osnutkih, z izdelavo modelov odlaša po 10 mesecev ali več... po drugi strani pa se je do nedavnega v tako imenovani priprav-i dela forsiralo risanje novih izdelkov, čeprav to sploh ne spada v ta delokrog. Za te izdelke so Mii takoj izdelani modeli, ki sedaj leže na policah in z njimi težki milijoni našega skupnega denarja... To je kopiranje izdelkov ... Ko se je reševalo vprašanje službe oblikovanja, ni bil konzultiran tudi oblikovalec... Izplačani osebni dohodki v službi oblikovanja dosegajo včasih komaj polovico ali tretjino dohodkov drugih delavcev tehničnega oddelka ... neke imaginarne zasluge nekomu, ki nima s tem nič opraviti ... Vsiljuje se misel o organizirano ustvarjenemu neredu, kjer si lahko poedin-ci prilaste na bolj ali manj zakoniti način razna izplačila in ugodnosti na račun kolektiva, povrh pa še uživajo motno siavo vse-znalcev, kar je moderna industrija že davno zavrgla. Ob takem članku, ki je bil objavljen v majski številki, se je marsikateri član zamislil, ali so navedena dejstva izmišljotina ali pa so resnično opozorilo na nepravilnosti, o katerih bi bilo potrebno spregovoriti v samoupravnih organih. Vsekakor vsebina članka obvezuje vse organe in organizacije, da zadevo razčistijo in da se kolektiv obvesti o rezultatih. Nerazčiščeni odnosi in prikrivanje dejanskega stanja bi še nadalje zaostrovalo odnose med posameznimi službami, ki sicer v članku niso konkretno navedene, se pa da to razbrati iz vsebine. Verjetno smo si vsi edini v tem, da se take nepravilnosti nikakor ne bi smele dogajati, v kolikor bi se pa katera dogodila, bi bilo treba ustrezno ukrepati za odstranitev teh nepravilnosti. V večini primerov se posamezni odstavki članka nanašajo na odnos med pripravo dela in službo oblikovanja. Vsi se zavedamo, da sta obe službi v našem primeru nujno potrebni, da obe službi dajeta zadovoljive rezultate in se zadovoljivo trudita za čim boljši uspeh pri delu in poslovanju. Če obstajajo kakršna koli osebna nasprotja, bi jih bilo treba v službi obvezno odpraviti, ker osebni interesi ne smejo biti ovira pri medsebojnem delu, ker je pri tako imenovanem vzajemnem sodelovanju treba imeti tovariške odnose. Vsakdo se mora namreč zavedati, da neprimerni in nezaželeni odnosi ne vplivajo samo na rezultate posameznih oseb, temveč tudi na rezulate dela in uspehe delovne skupnosti kot celote. Ob takem dejstvu smo vprašali za mnenje dva člana delovne skupnosti, ki sta izpovedala: Tramte inž. Franc: »Menim, da ni bilo pravilno, da se je objavil tak članek ravno za 1. maj. Trdim, da pisec članka obrekuje vse tiste, ki so se trudili pri rekonstrukciji in pri izpolnjevanju planskih nalog. Poleg tega pa v časopisu ni bilo članka, kjer bi se izrekla zahvala za izvršeno rekonstrukcijo. Poudarim naj, da sva se s tovarišem Papežem predhodno o vseh nepravilnostih pogovorila, si podala roke in delala kot sodelavca ter me za to vsebina članka še bolj čudi. člani obsojajo tako pisanje, zlasti pa glede na to, da se v članku govori o tako imenovani pripravi proizvodnje, ker se zavedamo, da sicer priprava proizvodnje še ni popolna, da pa je dosegla določen napredek in tudi tuji strokovnjaki so nam čestitali, ko so videli, kako smo izvedli rekonstrukcijo. Imeli smo težave z monterji zaradi njihove stalne menjave ali zaradi tega, ker se niso dovolj potrudili, in so imeli v nekaterih primerih tudi malomaren odnos do montaže. Monterja za tretjo IS sploh ni bilo. Kljub takemu stanju pa je osebje, kar lahko trdim, prizadevno izvršilo svojo nalogo. Imamo proizvodnjo, ki je izredno težka, vanjo je bilo treba vlažiti izredne napore. Dosegamo kvaliteto, odpraviti pa bo potrebno še posameznosti, ki nas tarejo kljub izrazitemu prizadevanju. Za .penicilin lahko trdim, da je to najboljši proizvod v Evropi. Tudi odnos s službo industrijskega oblikovanja je bil določen in dogovorjen tako, da je povsem jasno, kaj dela služba oblikovanja in kaj dela priprava dela. Priprava dela pa da v proizvodnjo tisto, za kar dobi ustrezajoči na- log. V pripravi dela se samoiniciativno nikakor več ne rišejo ustrezajioči osnutki in je bil tak primer samo pred enim letom, da je član te službe narisal tul-po, ki pa je kasneje imela velik komercialni uspeh. Nikakor pa ne vem za modele, ki bi ležali na policah in za katere so bili izdani milijoni. Vem, da je služba oblikovanja napravila 18 modelov, ki so se zelo dolgo delali in sedaj ležijo brez vrednosti, ker so bili od komerciale odbiti. Glede zaslužkov naj rečem samo to, da marsikdo gre domov ob 14. uri po 8-urnem delu, medtem ko morajo ali so morali nekateri ostajati zaradi nujnega dela tako-rekoč tudi ves svoj prosti čas v podjetju. Tudi v vsem ostalem, kar tiče tako imenovanih imaginarnih zaslug in besed' glede slave vsaznalca menim, da je od člana, ki mu je delovna skupnost mnogo pripomogla, da je končal ustrezajoče šolanje, nepravilno, da na tak način daje priznanje tistim, ki so se trudili pri izvrševanju planskih nalog. Delamo z željo in mislijo, da je tisto, kar napravimo najbolje. Vsak poskuša svoje delo opraviti tako kot je potrebno, čeprav je moderno ali nemoderno, vendar se pri tem vprašujem, kaj modernega je uvedel pisec članka.« Tovariš Papež Franc: »Odnosi s pripravo dela so bili določeni. Organizacija službe oblikovanja se je organizirala po mnenjih podjetja CIO, ki pa je napeljava-lo na svoj mlin. Povem naj to, da stoji to podjetje zelo slabo in je pod prisilno upravo. Pri tem pa se istočasno sprašujem, zakaj nismo za izpeljavo organizacije službe oblikovanja navezali stike z društvom umetnikov iz Ljubljane. Postavljena je bila tudi komisija. katere pristojnost je bila, da bi pregledovala osnutke službe oblikovanja, vendar se ta komisija ni sestajala. Pri samostojnem delu pa smo omejeni. Pri razgovorih s kupci tudi ne sodelujemo, s čimer se zlasti kaže odnos do naše službe. Poudarim naj, da se naši osnutki pregledajo s tehničnega stališča, v kolikor pa se osnutki rišejo drugje, se ne dajo v recipročni likovni pregled. Izdelava modelov traja predolgo in naj navedem, da je bil osnutek št. 28 narisan 12. 11. 1965, prvi vzorci pa so prispeli v skladišče po kartoteki 19. 10. 1966. Tudi osnutek št. 41 je bil v maju 1966 odobren in izdelan, ponovno odobren v maju 1967, vendar se zavlačuje. Zahteval se je načrt plašča za tulpico številka osnutka 94, ker pa je tulpica konkavno vklenjena, ni mogoče plašča geometrijsko razviti, načrt je 1/4 tulpice, ki se štirikrat ponovi, kar po izjavi cizelerjev zadostuje. Od nas pa se je zahte- val načrt plašča. V skladišču ležijo modeli za plafonjere št. 5795, 5296, 5298, 5299, 5300. Izdelani so bili drugi modeli in zanje niti ni kartoteke. Tudi plašči št. 5996, 5997, 6006, 6007, 6008 so bili izdelani modeli, pa so v skladišču brez kartoteke. Za tulpo 5031 je bilo po skladiščni kartoteki izdelanih samo 828 komadov, za plafonjero 5343 samo 9 komadov, za plafonjero 5344 34 komadov, za plafonjero 5346 37 komadov, za plafo-njero 5347 26 komadov. To so le posamezni primeri, ker je iskanje zamudno. Vsekakor pa so bila vložena znatna finančna sredstva za izdelavo teh modelov- Službe in oddelki v proizvodnji so vedno zastopane na tehnični konferenci, kjer lahko takoj predložijo svoje težave in jih sproti rešujejo. Po novem se vršijo konference z obiskom direktorja po odelkib, vendar se za težave službe ■ oblikovanja doslej ni zanimal še nihče. Tudi glede osebnih dohodkov službe oblikovanja naj se dohodki, izplačani v letu 1966 in 1967, primerjajo z izplačanimi dohodki šefa priprave dela in tehnologov ter referenta za tehnološko gorivo. CDS je sprejel sklep za znižanje točk od 700 na 650 točk na predlog komisije brez predhodne konsultacije. S sedanjim načinom nadur in posebnih pogodb pa so se vsi proporci porušili do kraja za obe delovni mesti v službi oblikovanja. Stiki s komercialo in ostale relacije so točno precizirane pismeno in je opis teh relacij potrdil upravni odbor dne 28. 2. 1966, vendar jih nihče ne spoštuje, kar dokazujejo najnovejši primeri. V letu 1966 je CDS izdal sugestijo, da se izdelajo dekorji za avtomatske kozarce. Dekorji so bili izdelani in sprejeti na komisiji dne 13. 1. 1967. Vendar še danes kompletne risbe za izdelavo mre-nic za sitotisk leže nekje v predalu. Nikakor ni govora o kakršnikoli užaljenosti ob članku, ki sem ga napisal, ker ta ne bi bil potreben, če služba oblikovanja ne bi bila tako ovirana pri delu. Večkrat so bila posvetovanja strokovnega kadra, toda vabljen nisem bil nikoli. Vem pa to, da smo v tej situaciji dolžni zbrati vse sile za izboljšanje poslovanja, kar je naloga vsakega člana delovne skupnosti.« Izneseno je bilo nekaj mnenj in mišljenj glede vsebine v majskem članku, poleg tega pa se je s tem poskušalo članom delovne skupnosti, ki so zainteresirani za odnose med posameznimi službami, delno odgvoriti, v čem je vsebina nastalega spora. Iz odgovorov je razvidno, da je vzrok vseh nepravilnosti v glavnem samo v tem, ker ne obstaja vzajemno sodelovanje v taki obliki in taki vsebini, kot to določajo načela medsebojnega poslovnega spoštovanja. Verjetno z odgovorom v tem članku zadevo ne bomo zaključili, ker bodo morali vsi odgovorni faktorji v podjetju zadevo proučiti in zagotoviti take odnose, ki bodo obema službama zagotavljali napredek in uspeh. Tekmovalna ekipa gasilcev Steklarne Hrastnik ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT - - ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT - - ŠPORT — ŠPORT - - ŠPORT I V. delavske igre steklarjev Delavske športne igre steklarjev Jugoslavije, ki so se vršile v Paračinu dne 2., 3. in 4. julija se je udeležilo 10 ekip predstavnic naslednjih steklarn: Zaječar, Lipik, Pančevo, Paračin, Prokup-lje, Samobor, Skoplje, Straža, Hrastnik, Novi Bor iz ČSSR. Ekipa našega kolektiva je sode- 3. Pančevo 4. Prokuplje 5. Straža 6. Samobor 7. Skopje 8. Zaječar Od igralcev namiznega tenisa je bil najboljši igralec iz Parači-na tov. Milkovič Svetislav. Na sliki rokometaši, ki so bili junaki dneva — 1. mesto Pufler Dragica — rokomet, je bil a proglašena za najboljšo igralko lovala v vseh desetih panogah. Rezultati tekmovanj so* bili sledeči: Nogomet : 1. Paračin 2. Pančevo 3. Novi Bor (ČSSR) 4. Straža 5. Hrastnik 6. Zaječar 7. Skopje 8. Prokuplje Odbojka: 1. Pančevo 2. Hrastnik 3. Paračin 4. Skopje 5. Straža 6. Prokuplje Najboljši igralec je bil član Pančeva tov. Vukovac Tomo. Odbojka ženske: 1. Hrastnik 2. Pančevo Najboljša je bila članica naše ekipe tov. Pufler Marija. Rokomet. 1. Hrastnik 2. Pančevo 3. Skopje 4. Samobor 5. Paračin Za najboljšega igralca je bil proglašen član ekipe tov. Cvetkovič. Igralci odbojke 2. mesto V tekmovanju v nogometu so naši fantje imeli smolo, kajti v prvi tekmi so imeli za nasprotnika ekipo Paračina, s katero so izgubili srečanje s 3:2. Premagali pa so Skopje z 8:1 in Zaječar s 6:1. Za najboljšega igralca je bil izbran član ekipe Novi Bor ČSSR. Med najboljšimi je bil tudi vratar naše ekipe Pufler Edi in Ocepek. Namizni tenis: 1. Paračin 2. Hrastnik Potrebno je poudariti, da so naši igralci v finalni tekmi s favoriziranimi Pamčevci prekosili samega sebe in v dramatični igri z burnim navijanjem vseh naših udeležencev in ostalih prisotnih premagali močnega nasprotnika, v kateri ekipi igrajo tudi profesionalci iz Dinama — Pančevo Od naših igralcev je težko katerega izdvojiti, kajti borili so se nad vse pričakovanje, vendar gre levji delež zasluge igralcu in trenerju rokometašev tov. Kralj Borisu. Za tako lep uspeh naj veljajo čestitke vsakemu posamezniku. Rokomet ženske: 1. Hrastnik 2. Paračin Za najboljšo igralko je bila izbrana tov. Pufler Dragica, vendar tudi za lepo in borbeno igro in zmago gre zasluga vsem igralkam, kot tudi njihovemu trenerju tov. Kralj Borisu. Plavanje: 1. Paračin 2. Pančevo 3. Hrastnik Ribolov: 1. Skopje 2. Pančevo 3. Paračin 4. Hrastnik 5. Straža Najboljši uspeh je dosegel tekmovalec Skopja tov. Kočkov Ljubomir. Atletika: Tek na 100 m: 1. Košitič Dušan, Paračin 2. Ojstršek Jože, Hrastnik Krogla: 1. in 2. mesto za Pančevo itd. Tek na 500 m: 1. iin 2. mesto za Paračin itd. Skupna uvrstitev v atletiki za moške: 1. Paračin 2. Pančevo 3. Hrastnik 4. Skopje Atletika ženske: Tek na 60m: 1. Urlep Metka, Hrastnik 2. Prosenc Tina, Hrastnik Skok v dalj.: 1. Pufler Marija, Hrastnik 2. Gornik Milena, Hrastnik itd. Krogla: 1. Kranjc Marija, Hrastnik 2. Pufler Marija, Hrastnik Zmagovalke v rokometu Tek na 400 m: 1. Živadinovič Smilja, Paračin 2. Prosenc Tina, Hrastnik Skupna uvrstitev v atletiki za ženske: 1. Hrastnik 2. Paračin 3. Pančevo 4. Skopje Kegljanje: 1. Paračin 2. Hrastnik 3. Samobor 4. Lipik 5. Pančevo Med našimi tekmovalci je bil najboljši Pufler Ernest II., ki je bil na 3. mestu. Zmagovalke v odbojki, najboljša igralka Pufler Marija Srelstvo ženske: 1. Paračin 2. Hrastnik 3. Pančevo 4. Skopje Srelstvo moški: 1. Pančevo 2. Hrastnik 3. Paračin Drugi najboljši strelec je bil član naše ekipe tov. Brglez Franc. Šah: 1. Pančevo 2. Paračin 3. Hrastnik 4. Skopje 5. Zaječar 6. Straža 7. Prokuplje 8. Samobor Za najboljšega šahista je bil proglašen tov. Dinič Uroš, Paračin. ŠPORT - - ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT - - ŠPORT — ŠPORT - - ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT Jugoslavije v Paraeinu Skupna uvrstitev za moške: 1. Pančevo 87 točk 2. Paračin 85 točk 3. Hrastnik 68 točk 5. Straža 19 točk 6. Prokuplje 14 točk 7. Samobor 10 točk 8. Zaječar 9 točk 9. Lipik 2 točki Skupna uvrstitev za ženske: 1. in 2. mesto delita Hrastnik in Paračin zli točkami 3. Pančevo 6 točk 4. Skopje 1 točka Končna uvrstitev moških in ženskih ekip skupno: 1. Paračin 96 točk 2. Pančevo 93 ttočk 3. Hrastnik 79 točk 4. Skopje 33 točk 5. Straža 19 točk 6. Prokuplje 14 točk 7. Samobor 10 točk 8. Zaječar 9. Lipik 2 točki Glavna hiba je bilo točkovanje, ki ni pravično ter verjetno prilagojeno za interese posameznih ekip. Naj navedem samo en tipičen primer, kako se je točkovalo: Pokali za 1. mesto ženske Pri osvojenih treh prvih mestih smo skupno dobili 12 točk, do-čim je druga ekipa za eno osvojeno prvo mesto dobila 23 točk. mmm Pokali in spominske zastavice za najboljše Točke so se dodeljevale na število udeleženih ekip v posamezni panogi. Ne bi hotel opravičevati našo uvrstitev, venda ni bilo pogojev za boljši plasma. Prihodnje steklarske igre bodo v Pančevu, vendar o naši udeležbi naj se temeljito prediskutira na merodajnih mestih, ker so se pokazale pri tekmovanjih nepravilnosti, ki so zbudile vročo kri med tekmovalci, kar pa ni v prid zbliževanju med delavci — steklarji. Atleta Kotnik in Ojsteršek Torej naša ekipa je v skupni uvrstitvi dosegla tretje mesto, kar je zadovoljivo, če upoštevamo, pod kakšnimi pogoji so tekmovali. Pufler Dragica — pokal za 1. mesto ženske ZMAGOSLAVJE ROKOMETAŠEV Tekma rokometašic - r Paračin, 4. julija 1967. Delavske športne igre proizvajalcev stekla Jugoslavije. Tekmovanje med moškimi in ženskimi rokometnimi ekipami. Teren slab, vreme odlično, sojenje povprečno, gledalcev več sto. Vzdušje med gledalci izredno. HRASTNIK — SAMOBOR 28:17 (20:8) Strelci golov za Hrastnik: Mre-žar 3, Koren 5, Tomc 6, Ržek 1, Kotnik 5, Kralj 7, Kaluža 1. Strelci golov za Samobor: Cvetkovič 9, Horvat 2, Beketič 4, Mušič 2. V tej izločilni tekmi so igralci Hrastnika pokazali svoje sposobnosti predvsem v prvem polčasu, v drugem polčasu pa je tempo popustil, tako da so Somborčani v tem delu zmagali z rezultatom 9:8. To je bila taktična poteza Hrastničanov, ker so morali računati na težja srečanja v polfinalu in finalu. V ekipi Hrastnika velja pohvaliti prav vse, v ekipi Samobora pa Cvetkoviča ki je sam dosegel 9 golov. HRASTNIK : SKOPJE 23:7 (7:2) Strelci golov za Hrastnik: Mre-žar 3, Koren 3, Tomc 7, Kaluža 1, Kotnik 4, Ržek 2, Kralj 3. Strelci golov za Skopje: To-movski 2, Georgijevski 2, Stoja-novski 1, Hov 2. Hrastničani so se zavedali, da jim pomeni zmaga v tej tekmi sigurno drugo mesto, ker niso računali na zmago nad Pančevčani, zato so jo začeli tako resno, da so že v 10. minuti prvega polčasa vodili z rezultatom 4:0. Tempo tekme je bil tako silovit, obramba pa neprobojna, tako da Skop-pjancem ni mogel pomagati niti nadvse odlični golman Tomovski, ki je obranih več ostrih strelov napadalcev Hrastnika. To je bila demonstracija hitrega modernega rokometa, kjer so napadalci Hrastnika izvajali prave ekshebi-bicije, njihova obramba pa v nekompromisni borbi Skopjancem ni dovolila do besede. Poseben žar tej tekmi je dala tudi publi- Hrastnik — Paračin ka, ki je skoraj vsa z neprestanim skandiranjem bodrila »rdeče«, ki iso v zadnjih minutah te tekme prikazali vrhunski rokomet. V ekipi Hrastnika velja vsa pohvala odličnemu organizatorju in graditelju igre Kralju, strelcu 7 golov Tomcu, pri Skopjancih pa vratarju Tomovskemu. Ostali rezultati: Samobor : Paračin 15:13 Skopje : Samobor 19:18 Pančevo : Paračin 18:14 Vrstni red: 1. Hrastnik 2. Pančevo 3. Skopje 4. Samobor 5. Paračin Rokometašica Gornik Milena FINALNA TEKMA: HRASTNIK : PANČEVO 20:19 (13:8) Paračin, 4. julija 1967. Finalna tekma v moškem rokometu delavskih športnih iger proizvajalcev stekla Jugoslavije. Lešnato igrišče RK »Borca«, vreme neznosno vroče. Prostor za gledalce popolnoma zaseden, situacija naelektrizirana. Hrastnik: Pavčnik, Vidmar, Kaluža 2, Koren 2, Kotnik 5, Ržek, Kralj 2, Mrežar 3, in Tomc 6. (Nadaljevanje na 8. strani) ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT ’ Trdelan, 37. min. 15:10 Kralj, 41. min. 15:11 Sabo, 42. min. 15:12 Plavšić, 45. min. 16:12 Tomc, 46. min. 17:12 Tomc, 47. min. 17:13 Jankovič, 49. min. 17:14 Sabo, 50. min. 18:14 Kotnik, 51. min. 18:15 Jankovič, 53. min. 18:16 Sabo, 57. min. 19:16 Koren, 58. min. 19:17 Jankovič, 58. min. 19:18 Sabo, 59. min. 19:19 Jankovič in 59. min. 20:19 Kotnik. Igralci Hrastnika so pokazali to, kar ni uspelo Pančevčanom, ki so imeli v svojih vrstah kar 4 igralce prvoligaša Dinama iz Pančeva. Borili so se s takšno vnemo im žarom, da teh besed ne prenese papir. V tej igri ne bi mogli izločiti boljšega posameznika, temveč dati vse priznanje Kraljevi četi, ki je s fer, taktično in eksebicij.sko igro dosegla do sedaj največji uspeh. Svoj delež k uspehu so dali tudi verni navijači, ki so z neprestanim skandiranjem bodrili Hrastničane. Dali so vse od sebe in zato tudi zasluženo zmagali. Kakor v vseh športih, tako so tudi tu poskušali organizatorji s prevarami in 3. minute pred koncem tekme so izključili Kralja in tako omogočili Pančevu, da rezultat izenači. Toda tudi to jim ni uspelo. Pri rezultatu 19:19 so zmagali živci in Kotnik je v 59. minuti postavil z efektnim golom končni rezultat 20:19. Ko je sodnik zaključil tekmo, je na igrišču nastalo pravo slavje vseh Hrastničanov, saj so rokometaši edini v moški konkurenci osvojili prvo Zmagovalka na 60 m Urlepova menjeni pričeli tekmo, kakršno beležimo lahko le na najbolj »vročih« terenih I. zvezne lige. Hrastničani so že v 1. minuti povedli z golom Kralja po zaslugi nesporazuma med igralci Pančeva. Da bi bralcem čim nazorneje prikazali potek tega finala, dajemo filmski potek tekme: 1. min. 1:0 Kralj, 4. min. 2:0 Koren, 5. min. 3:0 Kotnik, 6. min. 3:1 Sabo, 8. min. 3:2 Sabo, 8. min. 4:2 Mrežar, 10. min. 5:2 Tomc, 10. min. 5:3 Sabo, 11. min. Mrežar 6:3, 13. min. 6:4 Jankovič, 15. min. 7:4 Kaluža, 16. min. 7:5 Jankovič, 19. min. 8:5 Kotnik, 20. min. 9:5 Tomc, 25. min. 10:5 Kaluža, 26. min. 11:5 Kotnik, 26. min. 11:6 Sabo, 27. min. 11:7 Jankovič, 28. min. 12:7 Mrežar, 29. min. 12:8 Jankovič, 30. min. 13:8 Tomc. Polčas. 31. min. 14:8 Tomc, 32. min. 14:9 Plavšić, 35. min 14:10 (Nadaljvanje iz 7. strani) Pančevo: Stojkov, Sič, Plavšić 2, Vujovac, Pavlov, Tabakovič, Sabo 8, Trdelan 1, Jankovič 8 in Medič. Prehodni pokal za skuono uvrstitev; dobil ga je Paračin Ekipa Pančeva je pričela to tekmo z velikim prepričanjem v zmago, dočim so Hrastničani z uvrstitvijo v finale že dosegli svoj plan in tako manj psihično obre- Naš vodja tov. Grčar čestita dekletom za osvojeno 1. mesto mesto. Veselja ni bilo ne konca ne kraja, nekateri so celo jokali, poraženi pa so stisnili roke zmagovalcem. Še enkrat: iskrena pohvala velja celotni ekipi. ROKOMET ŽENSKE HRASTNIK : PARAČIN 5:3 (2:1) V ženski konkurenci sta tekmovali samo 2 ekipi, ki sta se pome-r'ù'i na igrišču Borca pred več sto gledalci. Gole za Hrastnik so dosegle: Gornik 2, Sovdat 1, Mlakar 1 in Kolar L, za Paračin pa je vse 3 gole dosegla Kolbertova. Domačinke so nastopile sicer pod naslovom Steklarne, vendar je bila to kompletna ekipa »Borca«, kar pa ni zmedlo Hrastni-čanke, ki so v izredno borbeni in dinamični igri dokazale, da so imele res izredno slab dan na kvalifikacijah za vstop v žensko republiško ligo. Njihova igra je tako navdušila gledalce, da je nastala prava marakana, kjer ni bilo čuti sodnikove piščalke. Posebno pohvalo zasluži vratarka Puflerjeva, ki je bila tudi proglašena za najboljšo rokometašico DŠIPSJ. Čestitamo, dekleta! Še eno priznanje hrastniškim kolesarjem vseh .krajev Slovenije. Naši kolesarji so šli v sestavi: Oherčkal, Bajda in Koritnik ter branili barve junior jev. Na 45 km dolgi progi od Dola mimo Ribč do konca asfalta nove zasavske ceste in nazaj do Črnuč ter do dola so startali tekmovalci v dveh skupinah z željo, da osvojijo specialno kolo znamke »Favorit«. Že po prvih kilometrih se je dalo sklepati, da bo finiš odločil, kdo bo zmagovalec. Nekateri že precej izkušeni tekmovalci so poskušali z pobegi, toda glavna skupina nekaj desetin kolesarjev jih je vedno v pravem času dohitela. Med dirko je bilo tudi nekaj letečih ciljev, ki pa so jih v večini izkoristili tekmoval- ci ljubljanskega Roga. Kmalu po obratu v Črnučah ni bilo nobenih sprememb, naši tekmovalci so še vedno vozili z vsemi najboljšimi1. Toda bližali so se cilju. Po1 nekaj minutnem čakanju se je izza ovinka prikazala skupina desetih kolesarjev v silovitem finišu, toda proti cilju je vse favorite prehitel iunior Franc Bajda, in tako osvojil prvo mesto in nagrado; v tej skupini so bili vsi trije Hrastničani. Rezultati: 1. Bajda (Hrastnik), 54:21,0; 2. Valenčič (Rog), 3. Tulipan (Kranj); 4. Koritnik (Hrastnik) in še 6 tekmovalcev v času. zmagovalca. Medved Karl OBVESTILO ♦ I $ ♦ ♦ i ♦ Delavcu, ki mu preneha delovno razmerje zaradi izpolnjenih pogojev za polno pokojnino ima pravico na odpovedni rok, letni dopust in na druge pravice, ki jih imajo drugi delavci (obrazložitev zveznega sekretariata za delo z dne 22. 4. 1963). Po določilih Zakona o delovnih razmerjih, preneha delavcu delovno razmerje po njegovi volji, ali volji podjetja tedaj ko dopolni 40 let pokojninske dobe (35 let ženska). Če mu preneha delo ima delavec pravico na odpovedni rok kot je. določeno v samoupravnem aktu, poleg tega pa pravico da izkoristi letni dopust v višini kot ga določa samoupravni akt, istočasno pa mu pripadajo pravice, ki gredo delavcem do prenehanja dela ki so v rednem delovnem razmerju. Vsako leto je v Dolu pri Ljubljani kolesarska dirka za memorial »Jožeta Zajca«, letos so pa proslavili še 40. obletnico prve dirke v tem kraju. Organizator je vsako leto domače društvo Partizan. Na tej dirki se je letos zbralo skoraj 80 tekmovalcev iz Zmagovalec Bajda Franc Iz arhiva muzejske zbirke NEDOKONČANA POT Spomlad leta 1941. Kdo bi slutil, da bo prav v tej lepi spomladi vojna vihra prekrižala toliko lepih misli, toliko lepih načrtov, toliko mladih življenj. Okupator ni računal, da ljudstvo ne bo klonilo; ko pa je takoj v začetku zaslutil odpor, je uporabljal vse sile, da ta odpor že v kali zatre, četudi za ceno življenj. Pričele so padati prve žrtve — talci. Da rod bi oteli pogina, ste šli in vendar ne odšli, iz tal vas dviga moč spomina, ko presta spet je domovina, ste z njo in z nami tudi vi! Iz vaše srčne je krvi zacvela zarja domovini. Ne, niste mrtvi, Vi le spite, med nami tisočkrat živite! BABIC MARTA rojena 13. 3. 1922 v Hrastniku. Zaposlena je bila kot uslužbenka pni rudniku Hrastnik. V NOP se je vključila že poleti 1941. Delovala je z Menih Jožkom-Rajkom in drugimi naprednimi mladinci. Aretirana je bila 2. 7. 1942. Po težkem mučenju je bila 15. 8. 1942 ustreljena v Celju. Istega dne pa so bdi njeni starši odpeljani v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer so že konec leta 1942 umrli. Star- šem je napisala poslovilno pismo; med drugim je napisala: »Težko umreti, dragi, ni, al vas pustiti, to boli«. Poslovilno pismo hrani muzej v Hrastniku. BRUN ZDENKO je bil rojen 17. 3. 1924 v Hrastniku. Od doma napredno vzgojen se je že v gimnaziji povezal z napredno mladino. V tej ideji ga je utrdilo še zlasti poznanstvo s pesnikoma Primcem in Destovnikom (Kajuhom) ter Jožkom Menihom. Vojna ga je zatekla na ljubljanski gimnaziji. Ker ni hotel nadaljevati študija pod okupatorjem, se je zaposlil pri rudniku Hrastnik. Takoj se je pridružil osvobodilnemu gibanju. Povezal se je s tovarišem Pavlič Vidom. S kakšnim zaupanjem in neomajno vero je Zdenko deloval, pričajo njegove besede, ki jih je govoril svojim sotrpinom v trboveljskem zaporu »Fantje, vi še ne veste, zakaj mi danes umiramo!« 3. julija 1942 pa je bil v Celju ustreljen kot talec. B ERZ JAN ERNEST, rojen leta 1906 v Hrastniku. Po poklicu je bil trgovski pomočnik. V NOB je Stopil konec leta 1943, nato pa je bil ujet in 16. 6. 1944 ustreljen kot talec v Mariboru. FAJDIGA LUDVIK, rojen 16. 8. 1909 v Hrastniku. Bil je član KP. Aretiran je bil 16. 6. 1942 od gestapa in 30. 7. 1942. ustreljen v Celju. GREBENEC FILIP, rojen leta 1920 na Dobovcu pod Kumom. Po poklicu je bil trgovski pomočnik. Aretiran je bil od gestapa julija 1942 in 15. 8. 1942 ustreljen kot talec v Celju. HADOLIN ERVIN, rojen 24. 8. 1921 v Hrastniku. Zaposlen je bil v steklarni Hrastnik kot. steklarski pomočnik. Povezal se je takoj v začetku okupacije z na- FUKA ADOLF, rojen 31. 12. 1919. v Hrastniku. Izhajal je iz napredne delavske družine. Zaprt je bil že od leta 1941 skupno z očetom in bratom Strankom v koncentracijskem taborišču Mauthausen. Oče je umrl v tem taborišču. Skupno z bratom se je leta 1943 vrnil v Hrastnik in takoj stopil v NOB. Pri neki borbi pa je bil ujet in 8. 2. 1945. ustreljen kot talec v Ptuju. GORENC STANKO, rojen 13. 9. 1921. v Hrastniku. Po poklicu je bil klepar. Aretiran je bil od gestapa maja 1942. Zaprt je bil v Trbovljah in 15. 8. 1942 v Celju ustreljen. Njegova družina pa je bila odpeljana v Auschwitz, kjer sta oče in mati umrla. GREŠAK FRANCI, rojen 17. 8. 1920 v Hrastniku. Zaposlen je bil v kemični tovarni Hrastnik. Gestapo ga je 16. 7. 1942 aretiral. Zaprt je bil v Trbovljah, Celju in Mariboru. Ker ni ničesar izdal, so ga po silnem mučenju 30. 10. 1942 ustrelili v Mariboru. Starše, brate in sestre pa so odgnali v taborišča. GOVEJŠEK JUSTA, «rojena leta 1925. Zaposlena je bila na pošti v Hrastniku. Naloge terenskega aktivista je dosledno izvrševala. Ko je polagala po«sebn>o izdelane po'dkve za uničevanje avtomobilskih gum, «so jo Nemci izsledili. Zaprta j«e bila v Trbovljah, kj«er je svoje sojetnice junaško bodrila. Na vrata zapora je napisala: »Živi smo med mrliči, a vendar nas nihče «ne uniči«. Ustreljena j«e bila« 27. 7. 1942 v Celju. GREŠAK ALOJZ, rojen 22. 4. 1910 v Hrastniku. Zaposlen je bil pri rudniku Hrastnik. Aretiran od gestapa 1. 8. 1942. Zaprt v Trbovljah in 15. 8. 1942 ustreljen v Celju. Ženo Pavlo «so odgnali v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer j«e 7. 3. 1943 v silnih mukah umrla. Sin pa je bil v taborišču v Nemčiji. predno mladino Hrastnika. Aretiran je bil od gestapa 7. 7. 1942 in odpeljan v zapor v Trbovlje, nato pa v Laško. 29. 7. 1942 pa je bil v Celju ustreljen kot talec. Nj.egovi starši so bili odpeljani v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je mati umrla. Staršem je napisal poslovilno pismo, katerega hrani muzej v Hrastniku. HOLC FRANCI, rojen 31. 12. 1921 v Hrastniku. Zaposlen je bil pri rudniku Hrastnik. Sodeloval je z Matek Anico, Babič Marto, Brun Zdenko in Govejšek Justo in drugimi naprednimi mladinci. Aretiran je bil od gestapa 27. 6. 1942 in odpeljan v trboveljske zapore, od tu pa v celjske, kjer je bil 15. 8. 1942 ustreljen. Njegova družina j«e bila izseljena. HOLEŠEK JOŽE je bil roj«en leta 1905. Zaposlen je bil v kemični tovarni Hrastnik. Aretiran od gestapa junija 1942. Za,prt je bil v Trbovljah «in 22. 7. 1942 ustreljen v Celju. Njegova žena je umrla v koncentracijskem taborišču Atsschwitz. JAGODIČ IVAN, rojen 24. 12. 1919 v Hrastniku. Zaposlen j«e bil pri rudniku Hrastnik. Takoj v letu 1941 se j,e vključil v odpor proti sovražniku, zaradi česar so ga tudi aretirali in 16. 8. 1942 odpeljali v Trbovlje v zapor. Iz Trbovelj so ga odpeljali V Laško, nato pa v Marib,o«r, kjer so ga 2. 10. 1942 ustrelili. Družino pa so 3. 10. 1942 izselili v Nemčijo. JENKO JULIJANA, rojena 16. 2. 1892 pri Žirovnici na Gorenjskem. Po poklicu je bila učiteljica, toda službe ni več aktivno opravljala. Z NOV j«e sodelovala že od leta 1941. Prvič je bila aretirana že v decembru 1941, drugič pa julija 1942. Nahajala se j «e v trboveljskih in celjskih zaporih, kj«er je dajala pogum mlajšim zapornicam, še v zadnjih dneh, ko se je nahajala v celjskih zaporih in je že vedela, da bo ustreljena, je bodrila žene in dekleta, rekoč: »Za «svobodo ni nobena žrtev prevelika, čeprav bo treba umreti, milijoni bodo še vedno za nami, ne bodo vseh iztrebili.« Ustrelj«ena j«e bila v Celju 27. 7. 1942. Mož je umrl v «koncentracijskem taborišču Auschwitz, sin je padel v partiza«mh, hčerka Marjetka pa je dočakala svobodo in je nosilka naj višjega odlikovanja »Spomenice 1941«. JARC ADELA, roj«ena 7. 10. 1910 v Dobrlinu v Bosni. Izseljena je bila 6. 8. 1941 iz Hrastnika v Petrin je na Hrvatsko, nato v Sisak. V Sisku je sodelovala z NOV od leta 1942 do aretacije 17. 7. 1944. Odpeljana j-e bila v zapor v Petrinje, od tam pa 23. 12. 1944 v Zagreb na Savsko cesto. Obsojana je bila na 3 leta zapo-pora. Čez 3 mesece pa'so jo odpeljali v Lipoglavo, tik pred osvoboditvijo pa so jo odgnali v Staro Gradiško, kj«er so jo zaklali. JERAN FRANCI, rojen 9. 10. 1912 v Hrastniku. Zaposlen je bil v steklarni Hrastnik. Zaradi simpatiziranja z naprednimi delavci j«e bil že v stari Jugoslaviji večkrat zaprt. Dne 22. 8. 1944 je odšel v NOB in j«e bil dodeljen XIV. brigadi. V «mesecu januarju je bil od Nemcev ujet in nato 8. 2. 1945 v Ptuju ustreljen. JESENŠEK FERDINAND, rojen 27. 5. 1900 v Hrastniku. Zaposlen je bil pri rudniku Hrastnik. Za NOB je pričel delati že v prvih letih okupacije. Dne 24. 6. 1944 je odšel v NOB. Dodeljen je bil Šlandrovi brigadi. Dne 29. 12. 1944 pa s«o ga Nemci ujeli v Vačah. Prepelj,ali so ga v »Celjski pisker«, nato pa v mariborske zapore. V letu 1944 j«e padel »Kre-iichfirer«, njegova žena pa je zahtevala usmrtitev 300 talcev; pobrali so vse jetnike «iz zaporov, med njimi «tudi Ferdinanda in ga Ì2-. 2. 1945 o«besili na kavelj v Stranicah pri Frankolovem. Skup«no so obesili 100 talcev. Pokopan je na mestu zločina. Z objavami življenjepisov bomo nadaljevali! OD TU IN TAM V SLIKI Posnetek iz tekme v odbojki v Paračinu Tako se osvežujejo naši najmlajši v teh vročih dneh — Kdaj se bomo Hrastničani lahko tako kopali v bazenu? Nogometni moštvi suhih in debelih. Na tekmi so zmagali kljub teži debeli z rezultatom 3:2 IN BESEDI Spominski posnetek pred spomenikom padlega junaka v Paračinu Brez besed Nedaleč od tovarne stekla v Paračinu stoji lepo urejen spomenik štirim padlim prvoborcem steklarjem, ustreljnim prve dni okupacije 1941. leta Kadrovske vesti Prišli v podjetje: Škrbine Peter, Kajič Ivan, pobiralec črepinj. Požar Valter — ključavničar, Restar Miroslav — odnašalec, Grum Jože — nabiralec. Odšli iz podjetja: Valjak Štefan — pobiralec črepinj, Valjak Kata, Strniša Marija, Oberčkal Ljudmila — odna-šalka Alauf Nada — uslužbenka, Papež Nada, Vozlič Ana — kontrolor stekla, Bajda Alojz — krogličar. Maurer Viljem I. Upokojen: Samovoljno zapustil delo: Džukič Vaso Prirastek v družini: Zalaznik Jernej II — sina, Homšak Henrik — sina, Povše Alojz —■ sina, Strgaršek Janko — hčerko, Šuštar Martina — hčerko, Mešiček Stamlko — sina, Kekič Ilija — hčerko. Poročili so se: Pikelj Frančiška — odnašalka, Bervar, Jarkovič Gabrijela, kontrolor — Brenk», Kamdolf Milena, kontrolor stekla — GEC, Lisec Terezija, odnašalka in Vodenik Jože, dostavljalec zmesi. Odšel y pokoj Dne 30. 6. 1967 smo se poslovili od dolgoletnega sodelavca, steklarskega mojstra tov. MAVRER VILIJA, ki je odšel v zaslužen pokoj.. Vili je bil rojen 13. 5. 1912 v Hrastniku. Po končani osnovni šoli se je tako kat večina steklarskih otrok 15. 5. 1926 zaposlil v Steklarni Hrastnik. Že prvi dan je začel delati kot krogličar v brigadi svojega brata Viktorja. Pozneje je delal eno leto kot graverski vajenec pri očetu. Leta 1927 ga vidimo zopet v osnovni proizvodnji, delal je pri vseh takratnih mojstrih na pip-ah pri Rš in RDBO. V letu 1937 je odšel kot mnogi drugi steklarji na delo v Sisak k firmi Tesile, tu je bil že steklarski mojster. V Hrastniku ga vidimo ponovno leta 1939, v letu 1938 je bil brezposeln zaradi mladinskega štrajka, ki se ga je udeležil. V napredne delavske vrste se je vključil že kot deček. Delal je v društvu Svoboda v vseh panogah, ki so jih imeli: telesna vzgoja, dramatika in pevski zbor. V letu 1932 se je vključil v direktno revolucionarno delo, tu je .deloval v takratnih Okrožnih in pokrajinskih komitejih. Zaradi tega dela je bil stalno preganjan, nato obsojen na dve leti .robije, kazen pa je prestajal v Starem piskru v Ce- lju. Leta 1940 je bil zopet poslan v zloglasno koncentracijsko taborišče v Bilečo. Njegovo že itak šibko zdravje se je s .tem še poslabšalo, saj je bolehal na TBC. Po osvoboditvi je tov. Mavrer še nekaj časa delal kot steklarski mojster, pozneje je bil zaradi zahrbtne bolezni prestavljen za vodjo izmene pri kontroli gotovih izdelkov. Ko odhaja tov. Mavrer v zaslužen pokoj, mu želimo, da bi ga v krogu svojih dragih užival še mnogo let. PONOVNI »BUMF« Ne moremo mimo tega, da se ne bi vprašali, kako je mogoče, da si določeni člani delovne skupnosti dovoljujejo kavbojske podvige v delovni organizaciji, kjer so zaposleni. Ni minilo 14 dni, ko smo v dnevnem časopisju, kasneje pa v »Steklarju« čitali o pustolovščinah v Portorožu. Član ekipe Milenkovič Cveto, ki se je vrnil z morja in bil udeležen pri medsebojnem pretepu, je dne 10. 7. 1967 ob 23. uri ponovno poskrbel za junaški podvig, toda pri tem se zanj ni tako srečno končalo kot pri dotedanjih podvigih. Vsekakor obsojamo incident med Milenkovič Cvetom in Eminovič Jusufom, ki sta s svojim početjem ogrozila varnost osebja, zaposlenega v bifeju, kakor tudi ostalih članov, ki so tedaj bili na zakuski. Bila sta se kot dva bika, pri tem pa je Milenkovič Cveto mislil, da je torero, ko je s steklenicami piva po »prijateljskih« dotikih glave poskušal v sobojevniku vzbuditi nasprotno silo. Vnel se je pretep, razvilo ,se je metanje steklenic, edina sreča, da je prišel oddelkovodja Laznik Stanko in bojevita člana raz-družil. Ob tem se opravičeno sprašujemo, kaj imamo od tega. Najprej se je glas o pretepu v Steklarni Hrastnik raznesel po vsej dolini, oba člana pa sta v bolniškem staležu in prejemata nadomestilo, ki gre v breme ostalih mirnih članov delovne skupnosti. Na ta način se tudi veča stalež, od česar pa je odvisen dopolnilni prispevek, ki ga morajo ponovno Razvoj ženskih športov V zadnjem času daje rekreacijski odbor našega kolektiva vse večji poudarek razvoju ženskih športov. Mislimo, da je bil to zadnji čas in nujnost, .saj zaposlujemo nad 800 žensk. Za njihovo aktivno rekreacijo smo do sedaj v.se premalo skrbeli, saj so aktivno delale le strelke in deloma odbojkašice. V našem kolektivu bi lahko brez večjega truda in tudi z ne velikimi sredstvi aktivno gojili žensko odbojko, rokomet, strelstvo, atletiko in še nekatere druge panoge. Poudarek pri vsem tem bi vsekakor moral biti na masovnosti, katera pa bi kasneje dala tudi kvaliteto. V te .namene je bil na zadnji seji izvoljen tudi upravni odbor ženskega rokometnega kluba »Steklar«, ki ga sestavljajo: predsednik Janežič Alojz in člani: Pufler Ernest I, Štiher Robert, Pufler Marija in Strgaršek Janez. Omenjeni odbor ima nalogo, da v najkrajšem času ugotovi, če .so možnosti za ureditev rokometnega igrišča za Savo poleg nogometnega igrišča, na drugi strani pa mora klub pritegniti čim več žensk, ki se bodo.aktivno ukvarjale z rokometom. Tov. Sušin prejema pokal Poleg teh dveh nalog, pa bo ta ' odbor skrbel za nemoteno tekmovanje RK »Steklar« v ljubljanski ženski rokometni ligi, katero bo letos prvič formirala Rokometna zveza Slovenije. V tej ligi bo sodelovalo verjetno 6 klubov, tako, da bi bili za začetek glede na obsežnost tekmovanja manjši stroški, čeprav to ne bi smel biti problem. V ta namen so bila že prenesena določena sredstva iz sredstev rekreacijskega odbora na račun RK »Steklar«, vseeno pa bo potrebno poiskati še nove vire, kajti le tako bomo lahko nadalje razvijali to zvrst športa v našem kolektivu. Da pa bomo uresničili želje po razvoju ženskih športov v našem kolektivu, bo potrebna pomoč vseh merodajnih organov in ne samo Mladinske organizacije in rekreacijskega odbora, v kar ne dvomimo in to tudi pričakujemo. plačati vsi člani delovne skupnosti. Potem so tu še stroški zdravljenja, stroški obvez, stroški nudenja pomoči, na drugi strani pa vidimo, kakšen primanjkljaj ima zdravstveno zavarovanje, kdo ga mora kriti, poleg tega pa se iz dneva v dan črtajo usluge za delovne lj.udi, ki bi bili nujno potrebni takih uslug. Nihče ne more trditi, da zmanjšan obseg zdravlj.eniia ne gre tudi na ta račun, oziroma na račun tistih, ki s takim početjem postanejo nezmožni za delo. Vsi člani želimo, da se s tem enkrat konča, sicer bodo podobni dogodki na dnevnem redu. O zadevi bo morala izreči svoj ukrep pristojna komisija, verjetno pa tudi samoupravni organi in tudi sodišče. Nagradna križanka SESTAVIL IN NARISAL-. KARU DÖEMEL JEZERO NA FINSKEM IME PARTIZ. PESNIKA DESTOVNIKA IME FILMSKE IGRALKE VERSOIS PLAHA DIVJA ŽIVAL ABRAHAM LINCOLN SESALNIK PARTIZAN PO KATEREM SE IMENUJE CESTA V HRASTNIKU RAZVOJNA FA 7AŽUŽELK MESTO NA POR TUQALSKEM KRAJ NA PRIMORSKEM KEM.2NAK ZA URAN KOČA, KOLIBA BOGINJA NESREČE • ZAPOREDNA SOGLASNIKA REDKO MOŠKO IME LEKARNAR BRATOV SIN © ► ' GEOMETRIJSKO TELO 0-MEJEN0Z 20 TRIKOTNIKI KEM. ZNAK ZA ASTATI N REVEŽ. SIROMAK SOCIALNI POLOŽAJ DELOVANJE PO PREKINITVI OKENSKA STEKLA KRŠČANSKI ODPADNIK TRD ČRN KAVČUK © © JAKOST, SILA KROJAĆICA POSREDNIK FILMSKA IGRALKA L PO RODU ALŽIRKA ) PRITOK BOSNE MANJVREDNO KURIVO VLEČNI STROJ, TRAKTOR MESTO NA HRVATSKE!- PLOSKOVNA MERA VREDNOSTNI PAPIR NEVESTIN PARTNER 7 i PODLOŽNO DELO NASLADA, SLAST FRANCOSKI SUHAR JETNIK REKA V Svici VELETOK V SIBIRIJI ENOTA ZA iGRŠKI BA-SVETILNOST! SNOPISEC IZUMRLA PTICA ZASEDANJE CITROENOV AVTO POSEVEK m ROSANDA SAJKO BICIKL ISTKA MESTNI TRG V STARI GRČIJI r 7 POSMEH ORGAN VIDA TONA OČE MESTO V ISTR 1 KEM.ZNAK ZA RENU ČLOVEŠKA RiBlCA KONEC POLOTOKA ŽENSKO IME NOGOMETNI KLUB RIMSKI URADNIK ŠPORTNI REKVIZIT DEL KOSE DOGODKI V SPANJU STANE DOLANC GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE ITALIJE POOBLASTILO. NAROČILO, POGODBA SKEPSA SEZNAM, LISTA KONICA MESTO V BELGIJI MOŠKO IME ZLITINA ŽELEZA IN NIKLJA RIBJE JAJČECE © © JOSIP STRITAR MESTO JUŽNO OD MOSKVE RIMSKI BOG LJUBEZNI IBSENOVA ŠPANSKI SLIKAR VRSTA VRBE SOVRAŠTVO, JEZA DRAMA LUKA V ALŽIRIJI ameriška FILMSKA IGRALKA ( PATRICIA ) POTOČNA ŽIVAL DONIZETTI ČEŠKA PRITRDILNA ZGODOVINSKI KRAJ PRI ZADRU RINA INDUSTRIJ. RASTLINA • PETER AMBROZ OTOKAR KERŠOVANI PERZIJA Z USMRTITEV OSEBNI ZAIMEK KEM.ZNAK 7ANEODIM LEOPOLD SUHODOLČAN KAREL PAHOR ZNAMKA ITAL KAMIONOV KRAJ NAD ŠKOFJO LOKO KLOROVA SPOJINA STAR FRANCOSKI PLES RUSKI SIO-VANOFIL VELETOK V JUŽNI AMERIKI PUŠČAV NIK, SAMOTAR Za pravilno rešitev križanke razpisujemo pet nagrad: 1. nagrada: 20 N-din 2. nagrada: 15 N-din 3. do 5. nagrada: po 10 N-din Izrezek z vpisano rešitvijo poš- NAGRAJENI Za zadnjo križanko smo prejeli kar 65 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada (20 N-din): Kalšek Franci; ljite na naslov: Uredništvo »Steklarja« Hrastnik. Na pisemski ovitek napišite NAGRADNA KRIŽANKA. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do torka, 22. avgusta. REŠEVALCI 2. nagrada (15 N-din): Miklič Jože; 3. do 5. nagrada (po 10 N-din) prejmejo: Tacar Franc, Povše Nuša in Rancinger Marica. ČESTITKA K uspešno opravljenemu strokovnemu izpitu, ki sta ga opravila 15. 6. 1967 pri Izobraževalnem centru STT v Trbovljah tovariša SMODIĆ BOJAN in S1HUR ZVONKO — iskreno čestitamo. Tovarišem Krsnik Franju, Vidovič Francu, Vovk Erihu, Grašič Dušanu, Pertzl Gerhardu in Surina Ivanu, ki so diplomirali na TSŠ v Rogaški Slatini — iskreno čestitamo. Kadrovsko-socialna služba ♦ * ♦ « ♦ OBVESTILO Obveščamo člane kolektiva, da vsi zdravstveni domovi naročajo, da morajo zavarovanci in njihovi svojci ob obisku ambulant in drugih zdravstvenih ustanov imeti potrjene zdravstvene izkaznice s strani podjetja, kjer so v rednem delovnem razmerju. Overjena zdravstvena izkaznica velja od dneva potrditve 30 koledarskih dni. Kadrovsko-socialna služba Rešitev prejšnje križanke Vodoravno: praznik občine, Ub, rekreacija, intka, Atrans, Volga, K, trak, Ipavec, Elke, Ho, RIO, Aden, alkar, Rb, iks, G .S., gaz, risar, Ar, Napoli, Aron, A. B., stog, evolucija, kava, TNT, kinolog, kozarec, Ni, stran, aparat, Li, ikt, tiare, sla, amonal, K, obrv, oko, anoda, Ileana, gnu, B. S., Ravel, Dan borca, tur, O. K., ata, Ariosto, veranda, ded, N. T., Lagrange, ara. , (D. K.) DOBER ODGOVOR — Sem slišal, da si zidate novo hišo. — Ali ste že kdaj slišali, da bi kdo staro zidal?