USTEK. Švarc — Nacl. (Spisal Januš Golec). (Dalje.) Nace se je prestraSil jeznega obraza gospodoveg.a, zacepetal je z nogaini in mislec, da drži klobuk, je na trdo ušeipnil murica. SestradanimaSek pa, ki je gledal že precej časa skozi koŠaricno Šibje brezskrbnega rumenjaka, je še uščipnjen kot blisk planil iz košarice, Skok do okna je bil pa dolg, tudi za muri6a preširok, radi tega se je rajsi ustavil s tacami na sredi mize, na gospodovem tintniku, ki ga je prevrnil po tistili velikihbukvan. Pero se mi ustavlja, da bi popisal že itak namrdnjetni župnikov obraz pri pogjedu na macka in od crnila polite krstne bukve, Veudar tudi Nace je ugaiiil, da je taista iz usnja spletena kača, ki _so jo sneli gospod iznad vratnih podbojev, nekaj za udariti, radi tega pa se je obrnil tudi z urnostjo fanta 20. let, zavrtel na pravo tisto znoL ranjo bučko in se ustavil pred krčmo: ,,Dedec, pretepaja pa me še «>6e in mati nista, pa bi me ti". Ali so si gospod ohladili jezo na zaostalera muriču, pi znano, le toliko vem, da je Nacl razložil svoje prestrasene ude za mizo v krčjni in si naroSil frakl. Zakril si je obraz v lopataste roke, nemo zrl v žganje in gotovo razmišljal usodo nedolžnega, ziasfon] darovanega mncka. Tz žalostnega premišljevanja ga je predramil vstop šoštarja in coklarja Lek.ša, Ze njegove smolnate in za dober pede'nj prekratke hlače so bile prica, da se mož ukvarja z dreto... Bil je za laket nižji od Nacla, pa prav na koncu tnmpasti in cvetoči nos ie govoril vsakemu, da je Lekge pobratim žganja in spl<M alkoh,olne pijaše. Med glasnim pripovedova. njem, takb, da je Še celo Tumpl razumel, je razkladaJ krčmarju, da prihaja iz Marenberga, kjer se je poročil oni ,,ledrer" po protestantovski Segi, Samo besedica ,.,porocil" je zanimaia Nacla in bi bil kaj več rad izvedel o tem; radi tega Je tucli ponudil Lekšu frakelc, reko^: ,,Smolec, potegni ga, da se ne prebladiš", Lek&e je tudi ubogal, ker je pustil zatlnji groš v Marenbergu in se je že takoj pri vstopu prestrašil kromarja, ki je že grabil po kredi^ dia bi niu pritisnil par debelih črt na vrata. Zaupljivo sta se pogovarjala naša gosta in Svarc-Nacl je razodel prijatelju vse: o olroi Mioi, o iezi udanem fajmoštru in, nedolžnem muricu. Dretar fe posluSal resnega obraza, si liladil postno grlo in tolažil Tumpla, da je še ve5 takib gospodov, ki z.riajo poročiti, ne samo remšniški fajmo.ster. ,,Kaj bos, Nacl", je z.a.rjovel šoštar, ,,tudi marenberškega ,,ledrarja" niso hoteli še tehant zvezati, pa ga je tisti protestantovski gospou, ki baje tudi zna," ,,Hm", se je namrdnil Nacl, ,ymed restante pa že ne grom; saj so mi pravili sam rajni oče, da so jih bili pridržali zaradi tistib kokoši nekaj dni v Marenbergu, da je kaj hudio med restanti," ,,Ne tako Nacek, ne tako", _se je odkašljeval cevIjar, ,^protestanti ti niso restanti; samo neto drugo vero rniajo kakor mi, e — tisto lutriš." ,,Pa v Boaa vendar verujejo", je "še povpraševal Nacl? „.111, kaj bi ne; toliko ti povem, da ko bi jaz ne im«l svoje Bare, bi se tudi pustil pri njih porociti, ker ni.treba prav nič plačati, ampak še dobi vsak nekaj okroglega od njili v pest." ,,Lej ga", si je mislil Tumpl; ,,prase je prignala Mica, v koci imam pri Krampicu 11 ra.fniš, pa se nekaj tistih. luštnih okroglih, pa bi bilo za skupno aužn,go". Nacl je na vse vesel}e poklioal še euo merico žganja, LeKše je zadovoljno pokinial, razložil vse, kar je sli&al o novi veri, Še nakriž ni pozabal, ki ga bode moral Nace napraviti po poroki, pa ne jia telo, ampak Srnega na — papir. Ženin je znal sedaj vse, in kar do solz ginjen je potrkalLekM po raini, Toliko še nikdar ni zapil Tnmpl v krcmi, Dego s coklarjem; pa je tudi sklenil^ takoj pustiti košarico y krčmi in iti v Marenberg, da se pomeni z onim lutriš-gospodom, ka. ko in kaj. Toliko je še znanega taisti vecer o njem, da se je bolj opotekal kakor po navadi, istotako zadel v Solski vogel, da je šolmoštra vzbudil, Glasno "je krevsal po kolovozu in sam pri sebi zaba.vljal na fajmoštra. Ni6 Imdega se mu ni pripetilo dolgo na potu, samo parkrat je zašel z levo nogo pregloboko in se malo odpocil v jartu. Pa zopet je vstal z izgovorom: V temi samo moj murič zadene pravo. IIL Po pravi stezi je kolovratil naš fant, pa saj ni mogo&e zaiti, ker vodi samo edjeii, pa precej prostoren kolovoz do okrajne oeste. PriSel pa je do Virtifievega križa; tedaj se pa oepi pot; kolovoz gre naprei po ovinkib, dio ceste, druga stranslka pegpot pa kar povprek čez gošSo, travnike in njive. Nace je stal kot nekoe Herkul na razpotju, pa se je tudi on odločil za globil v misli. 2e je sligal, kakb bodo cingljali tisti, s crnim križem zasluženi goldinarji. Le ria Micko ni pozabil, ki jej je v mislili, pa prav za trdno obljubil brkalasto ruto. S terai mislimi in obeti zaposlan, seje zaletel v smreko in slišati je bilo votli bo—ink! Prevrail se je, da je kar šibje pokalo. Un» se je pa potipal Nace za glavo, ki se pa ni bila razletela, še krvi ni pušcalat; zanotovilil sie je na noge in liotel naprej. Kamorkoli pa je položil nogo, povsod je naletel na kaj trdega^ — ,,Smentana para", je godel, ,,pijan nisem toliko, zašel sem, pa kako pogoditi pravo pot ?" Zravnal se je kakbr sveča in, biulil okrog, v kateri Simeri bi bil pac Sv. Jurij, ali vsaj Sv. Pankrat? Toda povzpel se je do spoziijan,ia, da- v temi in smrekovem gozdu ni mogoče dolociti teli leg; na zvezde pa se ni spoznal. Naceta je spreletelo nekaj takega kakbr strali, Vedel je, da gošfia ni široka, pa dolga. Pokrižal se je in vzdihnil k patronu, pa — zopet se Je bušil. Oglasila pa se je tudi vest, glasnu mu ocitajo^: Naoe, na krivi, grešJii poti si. Dušo hcn-eš prodati hudimerju, pa še v znamenju Srnega križa; sam ta rogati ti je poslal coperoice na pot, da ne more§ naprej. Copernice, dekle samiega peklenšceka, ta misel je pretresla drugace junaškega Tumpla, da so mu kar zobje šklepetali,. Sesedel se je na tla, zaJcril obraz z rokami in Itotel moliti, da bi popravil greli, Tudi niolitev ni sla, Ker se mu je pred očmi vrtel peklenšcek1, oikoli njega pa pošasti — v ženski obleki. Pa Še križ, tisti črni na papirju, k*i ga je namenil prihodnje jutno napraviti, kako velikega je gledal pred sie»boj. Nacl se je zmislil na blagoslovljeno vodo; Kar celi pisker bi je zlil pred zlobe, kako bi jo potegnile. Pa zastoinj, Žegjiana voda je bila dcuma pa polici in Nacl je za trdno sklenil, Ua se ne bode nikdar več podal na pot brez te vode. Se rožni veneo je pustil dotma. Torej prav nobene stvari ni imel pri sebi, Id se je boje duhovi. Nacl se je zasmilil samemu sebi, tak,o se je zafiutil osamljenega in povrh še preganjanega od copernic. Sv. Pankraciju ie obljubil debelo sve5o, Sv. Juriju pa, da ne bode nikoli napravil ti' stega križa, naj dobi Mico ali ne. O^unaičen in potolažen s temvenoem trdnihsklej>ov, zlezel je naprej, pa ne pokoncu, ampalc kar po vseh štirih kot medved. Pa kamorkoli je potipal, povsod vejevje in smreke* Naclu se je stožilo do solz. Ni se pokoril sarao na duši, ampak tudi na telesu. Kakt) dolgo je blodil in trl draSje po brezkonSnem gozdu, se ni zavedal natanko. — Mesec, ki je priplaval izza gor, ta ga je opomnil, da bo taiko dkrog 11. ure. Ob 11. uri pono5i si še v domaži grabi ni upal iz bajte, danes pa v gozdu še odeje ni mogel potegniti eez obraz, Brr . . ., kako ga je zazeblo po nrbtu iri želel je vse liudo drelarju Lekšu in tistim lutrovoem, ki jim sveti sam peMen&gek. Le rem&niškemu fajmoštru je odpustil nocoj zgrivani Nacl. Pri rniru ni mogel sedeti, ker so ga poSastne postave preveC .nadlegovale; pri premikanju pa se mu je zdelo, da gredo ob strani, vsaj — naprej ne. Vendar enk.rat je pTilie.zel na Jcraj, ki je bil za par sežnjev brez grmovja in smrek. Na ta prostor se je vsedel in podprl glavo, da bi se odpoc*il, Nekaj pa se je zafeelo premikati pod njim — drcal je navzdol. Grabil je na vse strami, da bi se oprijel za kako korenino, pa je slo vse prenagto, po Naclovem prepričanju gotovo samemu ta hudemu v bajto. Se grivenge ni obudil cele, že se je ustavil v jarku, ne v peklu. K sreCi se še niti pobil ni, ker je bil jarek prost običajnega kamenja, bila je namrec to drca za spusSanje h,lodov. Tumpl se je otipal, vse je bilo v redu, le pas je bil izgubil in 6uka ni bilp veS» Ozrl se je na okrog in, takoj spoznal, da ni vec v gozdu, ampaik' na travniku, Bog ve cegavera? Z obema rokama; je zgrabil za hlace in Idobacal proti razklopiotanem mlinu, ki le bil na drugi strani ravnice, ,Zak"lenjen je bil para, vendar tako postavljen, da je Nace brez posebnega napora stopil s hriba na podstresje. Pred vsem si je opomogel za sapo, poriovil vse y gozdu storjene sklepe, nato pa skrbno tipal po podki, če bi bil kje kak' kupček slame ali vsaj praproti za prestraSene njegove ude. Tipal je dolgo iri slednjič zadel ob> nekaj vi' sokiega, štirivbglatega, morda je bil dimnifc. Potresel ga je malo, pa neki glasovi so se o^asili izi dimnika, ki jili Nace' še nikoli ni slišal. Nastavil je levo uho, ki je bilo bolj zanesljivo, in res, v dimniku je bilo slišati: muj—muj—muj, — brrr, brrr! jemena copernice so se potegnile v s,raufank". Saj so Naclu rajua mati razkladali, da se duh lanko potegne skbzi klju2avniSno luknjo, kaj bi se pa skozi ,,raufank" ne! Bežal bi bil Tumpl, pa kam? Na drugi strani ga je zopet 5atal gozd in gjotovo nova rajda copernic, Objupaval je, 5eš: Nikdar vec ne bo_ dem stopal po svoji grabi; misli na Mico pa je prepodil kot neumestne v tako bre'zupnem stanju, Zleknil se je po dolžini, pripravljen, da ga huUoba raztere v solnčni prah; S casom pa je potilinilo šumljanje v dimniku, vsaj maš potnik pi slišal vec. Prepričan je bil: Ukanil sem liudimerja, menil je pošast kosmata, da me bb dobil v mlinu, pa se je vlekel skozi ,,rauiank". Ta gotovost je pomirila fanta Tumpla, poniazal si je oči s sliiiami in skušal zadreraati. (Daiio prihodn»o.^