Poštnina plačana t gotovini. Članarina (naročnina) znaša letno 40 Din (10 Lir. 5 50 šilingov). Vsebina: Oskrbovanje čebel v A.-Ž. panjih.....177 Letošnja praha matic.........186 Vseslovanski čebelarski kongres in razstava Opazovalne postaje..........188 v Pragi..............180 Vesti iz podružnic..........190 Čebelna stavba............183 Drobiž...............191 Nekateri čebelarji so pomotoma dobili 10. številko »Slov, Čebelarja« z ovitkom 9. številke. Poučne hnjige za slovenshe Čebelarje: Janša-Humek, Popolni nauk o čebelarstvu,............Din 24"— Žnideršič, Naš panj.............vez. Din 40-, broš. Din 35*— Slovenski Čebelar. — Izmed popolnih letnikov se dobijo samo še letniki: 1905, 1921, 1923 do 1926 ....................a Din 40 — Posamezne različne številke raznih nepopolnih letnikov Slov. Čebelarja ima blagovni oddelek na razpolago v zbirkah po silno nizki ceni. Mlajši čebelarji, ki še niso dolgo naročniki Slov. Čebelarja, bodo v teh posameznih številkah našli zelo obilo dragocenih čebelarskih naukov in jim bodo nudile te številke mnogo zabave in pouka. Zbirka, ki obsega okoli 80 posameznih številk, stane le Din 20'—. Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani. GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI UREJUJE AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV. 14 V Ljubljani, dne 1. decembra 1927. / Številka 12. Letnik XXX. Oskrbovanje čebel v A. Ž.-panjih. F. D. Jug — na Brezju. Enotna uprava družin. [isti, ki je pazljivo čital vseh devet člankov mojega spisa ter pomni vso razlago, bo morda v prvem trenutku mislil, da je z navedenim načinom oskrbovanja čebel v A. 2.-panjih preveč posla, in to še posebno, če ima mnogo panjev. Morebiti si bo celo mislil, da je treba tako rekoč sleherni dan biti samo pri čebelah. A vendar ni tako. Čebelar, ki čebelari z večjim številom panjev (10—20), se mora pred vsem prilagoditi potrebnemu enotnemu oskrbovanju panjev. Kakršno opravilo opravimo pri prvem panju, takšno zaporedno tudi pri drugih. K temu bo pa marsikdo pripomnil: kako, če se pa panji ne razvijajo vsi enako? Toda spreten in praktičen čebelar si bo znal tudi glede tega pomagati, da se mu bodo vsi vsaj približno enotno razvijali. O tem je bilo že v prejšnjih člankih dosti govora; naj dodam le še nekaj. 1. Čebelar mora biti trezno misleč in hladnokrvnega značaja. Ne sme se v no- beni stvari prenagliti, ampak mora vsako trikrat premisliti, preden kaj ukrene. 2. Čebelar ne sme nobenega panja odpreti, ne da bi poprej vedel, k a j m u j e v njem opraviti. Zato mora za sleherni panj v čebelnjaku vedeti, kaj čebele v njem počenjajo in kaj je treba v njem storiti. Ako bi panje odpiral brez smotra, v njih plodiščih brskal in šele preiskoval, kaj je treba storiti, bi ne ravnal prav. 3. Čebelar mora panje odpirati le, kadar je potreba kako opravilo izvršiti. Naj navedem nekoliko primerov; a) Spomladi treba ob določenih časih razširiti gnezdo, b) Rojilna doba ima tudi določena in zelo važna opravila, ki jih je tedaj v določen dan v tednu p r i vseh panjih izvršiti. Mogoče je delo tudi vsaj približno tako uravnati, da, razen panjev, vse obenem izvršujemo. c) Jesenska doba ima tudi taka opravila, ki se dajo pri vseh panjih obenem izvršiti, kakor n. pr. opazovanje plodišč, združevanje itd. č) Za zazimljenje in uravnavanje zimske zaloge. Tudi to lahko izvršimo v primernem jesenskem času vse v nekoliko dneh. d) Za zimo mora vsak umen čebelar svoje ljubljenke o pravem ča- s u vestno odeti in zadelati ter jih zavarovati proti mrazu in prepihu. Potem jim da popoln mir in jih med zimskim počitkom ne moti, dokler ne pride prvi pomladanski izletni dan. Orodje. Pri oskrbovanju A. Ž.-panjev potrebujemo poleg dobrega razuma in spretnih rok prav malo orodja. Pred vsem moramo imeti priročno kožico, da nanjo postavljamo zasedene sate iz panja. Praktično je tudi, ako imamo še posebno stojalo za ogledovanje satov. Stojalo mora biti 1 m 50 cm visoko od tal, da nam posebno dobro rabi takrat, kadar iščemo ali lovimo matico. Mora biti tako narejeno, da na njem sat lahko zasučemo. Rabimo tudi kakršenkoli kadilnik in omelce za ometanje čebel s satov. Najpripravnejše omelo je še vedno perutnica od kakega večjega ptiča (gosja, puranova). Poleg tega potrebujemo pripraven sipalnik, v katerega ometamo čebele, da zlezejo zopet v panj. Najpri-pravnejši sipalnik je tako zvani »Ideal«, ki je za A. Ž.-panj nalašč prirejen (glej »Slov. Čebelar« 1. 1923., str. 100). Večkrat potrebujemo tudi 50 mm dolgo šilo na daljšem ročaju za razmikanje satov v plodišču in praktičen nož za izpodrezava-nje satja ter še en nož za snaženje satnikov. Imeti moramo tudi nekaj praktično urejenih matičnic. Čebelar sam zase potrebuje tudi primerno krinko, ki pa ne sme biti iz pregoste žične tkanine, sicer skozi njo ne vidi dobro. Imeti mora tudi delu primerne rokavice, ki pa ne smejo biti iz volne, ampak iz goste tkanine. To je vse orodje, kar ga potrebuje čebelar. Orodja za rabo v čebelarstvu izven čebelnjaka tukaj ne omenjam, ker ne spada k vsakdanjim opravilom. Premični deli v panju. Premični deli v panju morajo biti lično in pravilno izdelani. Posebno mrežnati okenci, ki sta zadi za satniki, moramo z lahkoto, brez tresljajev snemati. Ako je okence pretesno, da ga je treba s silo odstraniti, je v e 1 i k a napaka, ker s tem čebele razburimo že poprej, preden smo pričeli delati. Baš tako na lahko se morajo odpirati tudi panjeva vrata, vendar morajo biti tako narejena, da dobro zapirajo. Čebelar si mora sam pomagati, kadar postane kak premičen del panja pretesen. Mora ga postružiti in po robeh n a -mazati z lojem. Isto velja tudi za matično rešetko. Najlaže se oskrbujejo taki panji, k i s o vsi po enotni meri izdelani, da je vsak premičen del poraben tudi v drugem panju. Kjer pa tega ni, mora biti kajpak vsak premičen del zaznamenovan s številko, kakršno ima panj. Najvažnejši del panja so satniki. Ti si morajo biti v vseh panjih, kolikor jih imamo, po širini, dolžini in višini popolnoma enaki, sicer nam delajo velike težave. Zato proč s satniki, ki niso pravilne mere! - , , . , Čebelnjak. Prva in najvažnejša lastnost vsakega čebelnjaka je, da ni v njem prepiha. Prepih je človeku škodljiv in tudi čebele ga nimajo rade. Zato takoj postanejo n e -mirne, ko ga začutijo. V čebelnjaku moramo imeti tudi primerno svetlobo: imeti mora vsaj eno okno, ki mora biti, med tem ko opravljamo čebele, odprto. Ako jih pa opravljamo pri odprtih vratih, mora biti okno zaprto in zadelano, da se čebele v steklo ne zaletavajo. Tla čebelnjaka morajo biti lesena in gladka brez večjih rež, da lahko poberemo čebele, ki padajo. Spodnja vrsta panjev naj bo 60 cm o d t a 1. Če bi bila niže, bi bilo oskrbovanje panjev zelo otežkočeno. V čebelnjaku mora biti tudi metla, da po vsakem opravilu tla p o m e t e m o. Pri vseh rečeh morata biti red in snaga. Pazimo še posebno na pajke in drug mrčes. Oskrbovanje panjev. Ako je v panjih v zgodnji spomladi kaj važnega opravila, moramo to storiti le kakega južnega, toplega solnčne- ga dne med 10. in 14., v poznejši pomladi in poleti pa med 8. in 12. uro. Popoldne, dokler se mlade čebele prašijo, ni pametno plodišča pregledovati, ker so tudi v panju nemirne, sicer so lahko ob matico. Najlaže opravljamo delo v plodi-ščih kak lep solnčni dopoldanski dan med časom, ko je mnogo čebel na paši. Mala opravila v panjih lahko opravljamo brez dima in brez rokavic. Pri večjih opravilih pa, ako moramo plodišče izlagati zaradi pregledovanja ali prestavljanja, se moramo oborožiti z vsem potrebnim. Ne prezrimo, da moramo hitro in mirno delati. Ako pa čebele brenčijo okoli glave, da se jim moramo umikati, je umevno, da ne moremo dela v redu opraviti. Nekateri čebelarji imajo celo za poniževalno in strahopetno, ako si nadenemo krinko na obraz in rokavice na roko. Tem bodi povedano, da so njih nazori pretirani in neumestni. Dima pri čebelah ne smemo mnogo rabiti. Samo toliko ga na lahko puhnimo skozi mrežnato okence, da se čebele pomaknejo na satje. Ko okence odstranimo, ako je na njem še kaj čebel, ga postavimo med odprtino ali pa zunaj čebelnjaka na kak lesen predmet. Stare čebele odletijo, mlade se pa zbero, da jih po končanem delu zopet z okencem vred prenesemo v panj. Kadar se v čebelnjaku nabere mnogo čebel, nas pri delu nadlegujejo; zato naj bo tako prirejen, da nastane v njem tema, ko zapremo vrata in zadelamo okno. Okno mora imeti znotraj še posebno leseno zapiralo. Pod stropom pa mora biti na primernem kraju 15 cm2 velika linica, da prihaja skozi njo svetloba. Čebele kmalu vse odletijo skozi linico; tako se iznebimo nad-ležnic. Kadar imamo opravilo v plodišču, pazimo, da ne bomo satov po nevednosti zamenjali. Ako hočemo dobiti sat iz sredine plodišča, odmaknimo poprej levega in desnega. Kadar izlagamo celo plodišče, pričnemo pri kraju na desni ter sate v istem redu zlagamo na k o z i c o in v panj nazaj. Najtežje delo pri čebelah je v rojilni dobi, ko je na satih čebel na kupe, vendar pa niso tedaj hude; še zakaditi jih ni treba. Kadar pa hočemo vzeti matico, te pote« vosek iz lastnega telesa. Poizkusi z zaprtimi čebelami, oziroma v brezprašni dobi so pokazali, da je stavba satja drago delo, ker porabijo čebele, ki jih prisilimo, da ga stavijo, za 1 kg voska 10 kg (tudi več) medu in 2 kg obnožine. Ta ugotovitev je bila vzrok, da se je večina čebelarjev bala, da bi čebele stavile satje. Dandanes je čebelarski svet drugega mnenja. Napravili so poizkuse s čebelami, ki niso bile razpoložene za stavbo satja. Zato je ugotovitev glede porabe 10 kg me- du za 1 kg satja dvomljive vrednosti. Natančnejše proučevanje čebelnega življenja je pokazalo, da opravljajo v raznih dobah življenja razna opravila. Najprej je čebela dojilka zalege. Tedaj mora veliko hrane použiti, da jo pretvarja v sebi v redilni sok, s katerim krmi žerke. Da sama zaradi obilne hrane odebeli, je umevno in verjetno je, da se mora iznebiti prekomerne telesne maščobe, da postane dovolj lahka .;a polet na pašo. Maščobo pa izgubi, če stavi satje. Potemtakem bi takrat, ko je v panju mnogo zalege, stavba satja, oziroma proizvajanje voska ne stala čebelne družine prav nič, nasprotno, »odebelelim« čebelam moramo celo nuditi priliko, da morejo staviti satje. Naj bo pa temu kakor že hoče; stavba satja tiči že v naravi čebele, in gotovo ni čebelarstvu v korist, če ta naravni nagon rjen zatiramo. Nobene škode nimamo, ako damo čebelam prav veliko satnic, da jih izdelajo. Lep zgled, kako blagodejno vpliva stavljenje satja na zdravje čebel, je ozdravljenje za gnilobo obolelih družin s stavljenjem satja. V Ameriki se je bila svoj čas gniloba zalege tako razpasla, da so bila cela ogromna čebelarstva ogrožena. Nobeno zdravilo ni pomagalo. Položaj čebelarja s 400 do 600 panji, ki so zapadli gnilobi, je res obupen. Tedaj so našli edino zdravilo, s katerim je bilo mogoče čebele ozdraviti. Na bolni panj so naložili panj s satniki, ki so bili v njih pritrjeni samo trakovi satnic. Okužene panje so prav polagoma potapljali v vodo, da so čebele prisilili, da so se prerile v novi panj. Okuženi panj so razkužili, vsebino deloma zažgali, deloma pa porabili za človeško hrano (med), novi prazni panj s čebelami pa priprli 48 ur, da so čebele porabile ves med, ki so ga prinesle iz okuženega panja. Nato so žrela odmašili in čebelam pokladali zdravega medu, če ga jim ni dovolj nudila narava. Po poročilih prizadetih čebelarjev, ki so zdravili svoje čebele na ta način, se ni tekom let pojavila več gniloba zalege v njih čebelarstvo. Ta način zdravljenja panje\ je mogoče izvršiti edino pri panjih ameriškega sestava. Izplača se le tam, kjer gre za rešitev velikega čebelarstva in kjer imajo čebele dobro pašo. Kakor povsod, je tudi pri čebelah mnogo lažje bolezen preprečiti nego zdraviti, zlasti če se razpase. Ako se je tedaj stavljenje satja izkazalo za edino sredstvo za ozdravljenje te grozne bolezni, ki ji pravimo gniloba zalege, vemo, da preprečimo najlaže bolezni čebel in zalege s tem, da gradi ob času, ko je čebelna družina za to razpoložena, kar največ satja. Velikokrat slišimo čebelarje, kako se pritožujejo zaradi pomanjkanja voska, ki bi ga rabili za izdelavo satnic. Vzroki temu so razni, največkrat tile: 1. Čebelar meni, da čebele ne smejo staviti satja in hrani čez zimo vsak zverižen sat, ko naj bi ga rajši prekuhal. Nazadnje mu ga razjedo črvi. 2. Veliko čebelarjev ne zna kuhati voska ter trati ta dragoceni pridelek s kuha- njem v loncih na štedilniku. Ne bo dobil mnogo voska čebelar, ki stlači voščine v vrečo, jo vrže v lonec, zalije z vodo in začne s tolkačem za krompir stiskati iz njega vosek, ko je komaj voda zavrela. Kdor ga ne zna kuhati, naj prepusti to delo tistim, ki ga znajo. 3. Mnogo čebelarjev veča prenaglo svoje mlado čebelarstvo, vsaja vsak roj in ga napodi na satnike. Ko pridejo slabe letine, pa prekuha voščine na katerikoli način in nese vosek svečarju, da je vsaj nekaj has-ka od čebelarstva. Ko pridejo boljše letine, pa bi rad videl čebelnjak zopet poln, pa zopet išče voska za satnice. Vosek je dragocen pridelek čebelarstva, ki ima danes nizko ceno proti svoji vrednosti. Zaradi tega ga ne prodajajmo za sedanjo slepo ceno. V vsakem čebelarstvu mora biti razen zaloge medu za hude čase tudi zaloga voska. Kdor pa proda med in vosek do zadnje trohe oziroma drobca, je podoben kmetu, ki prodaja gnoj, s katerim bi moral pognojiti svoje sestradane njive. Letošnja praha matic. I. Majer v Dobu. recejšnje število let že čebelarim, toda letošnja pomlad je bila pri meni značilna za praho matic. Leto 1926. se v mojem .edanjem bivališču nikakor ni obneslo. Spo-mladno pašo na borovnicah in tudi na sadnem drevju je ne le pošteno zalilo, travniške cvetice so bile celo dvakrat pod vodo. Vse poletje nič bere — panji so umirali! Ajda je bila naše edino upanje in rešitev. Z združevanjem sem dosegel, da so bili panji zelo močni, ko je ajda začela cvesti. Vsi A, Ž.-panji so nabrali dovolj zimske zaloge. Vsem onim, ki govore in pišejo proti našemu A. Ž.-panju, povem: letošnja zima je strahovito gospodarila po ulnjakih s kranjiči. Enemu jih je prešlo do 16, dru- gemu 12 itd. itd., ostali pa so vsi meni znani žnideršiči po okolici. Letos sem že zgodaj spomladi imel dobro razvite panje. Nekatere sem prestavil že zadnje dni aprila meseca, druge pa 4. in 5. maja. Nadaljnji razvoj je bil prvi čas nad vse povoljen, Medišča so se polnila, da je bilo veselje, dokler ni slana pritisnila in čez noč uničila vse čebelarjeve in kmetove nade. Ne mislim nadaljevati svojih tožb o nadaljnjem slabem in vedno slabšem razvoju. Drug pojav pri čebelah me je zanimal in tega hočem v tehle vrsticah objaviti. Precej pozno v prvi polovici maja meseca je šele rojil A. Ž., ki sem ga določil za vzrejo matic, ki jih rabim za jesensko izmenjavo starih. Družina je imela matico iz leta 1925., torej v najboljši dobi. Obe leti sem pri tem panju opazoval izredno večjo zalogo medu, preko zime pa manjšo porabo nego pri drugih družinah. Tudi se je zalega množila nad vse lepo in močno. Roj iz tega panja je bil sicer razmeroma pozen, vendar krasen. Razvijal se je lepo, izdelal precej hitro vseh devet satnic in se začel proti sredi junija meseca pripravljati na roj, dasi res ni bilo posebne paše. Takrat, ko sem dobil ta roj, sem satje izro-jenca vzel iz panja. Izbral sem šest satov z najlepšimi matičniki in vse sate s čebelami malo porazdelil v matičnjakove pra-šilčke. Skrbno sem pri tem pazil, da je dobil vsak prašilček po en sam pokrit matičnik, dovolj pokrite zalege in medene zaloge. Oboje sem zajemal iz drugih že prestavljenih žnideršičev. Šest prašilčkov sem tako napolnil. Zunanje opazovanje teh narejenih rojev je kazalo, da je v prašilč-kih vse v redu. Nekateri so bili tako natrpani s čebelami, da so prisedale v velikih grozdih po bradah. Vse sem pač pre-radodarno opremil s čebelami! Nekega dne okrog 10. ure dopoldne me pokliče sinko k čebelnjaku, češ, da se sip-Ije roj iz »male hišice«. Res je rojil četrti prašilček! Zakaj?! Saj sem skrbno uničil vse napihnjene matične celice razen ene. Odprem prašilček, družina je še vedno močna, medene zaloge dovolj, na zaznamenovanem satu odprt matičnik. Uganka je rešena; spominjam se te celice. Bila je majhna, komaj zasnovana, v njej pa malo hrane. Prerezal sem jo po dolgem in odstranil vsebino z nožem. Skoro gotovo je že bila zaležena, pri premalo natančnem delu sem odstranil le hrano, črvička pa pustil. Le zaradi tega je bilo mogoče, da so čebele v tem prašilčku izpodredile še eno matico. Zaprl sem prašilček in ga določil za nadaljnje natančno opazovanje. Še precej čeden roj sem vsadil v plodišče praznega žnideršiča. Toda prava zmešnjava se je šele začela. Dva dni po tem dogodku mi je rojil tretji prašilček. V kolikor se spominjam, sem vsem izrezal matičnike. Odprem in pregledam: en sam matičnik najdem na treh satih! V njem se je izvalila mlada matica, ki se je pravkar veselo spreletavala po vrtu. Dvakrat, trikrat sem to pot pregledal vsak kotiček in vsako celico. Ni bilo in ni bilo nikjer drugega matičnika, ki bi opravičeval in pojašnjeval rojenje. Belil sem si glavo, zakaj je rojil, a nisem dobil rešitve. Radoveden, kaj bo s prašilčkom-izrojencem, sem ga zaprl in prepustil nadaljnji usodi ter natančnemu opazovanju. Roj sem združil z rojem iz četrtega prašilčka. Nekoliko dni nato se je začel usipati roj iz prašilčka št, 5. Že nekoliko razburjen ga takoj odprem in z zadoščenjem ugotovim, da ima en sam matičnik, drugod sama čebelna, odnosno trotovska zalega. In vendar je rojil! Roj sem vsadil v polovico medišča zgoraj omenjenega žnideršiča. Še istega dne sem natančno prebrskal ostale prašilčke št. 1, 2 in 6. Drugi in četrti sta bila natrpana s čebelami; prvi jih je imel manj. Pri vseh treh pa sem videl — enako kot pri tretjem in petem prašilčku — po eno samo matično celico. Matice nisem mogel v nobenem od teh treh prašilčkov najti. Odslej sem imel mir pred rojenjem. Stanje panjev za vzrejo matic je bilo začetkom junija meseca: šest prašilčkov, ena močna družina (združena roja v A. Ž.-panju, in en slabši roj v istem panju v medišču. Opazoval sem vse te družine precej natančno in kmalu presenečen ugotovil tole: Prašilček štev. 1 je prve dni po binkoštih imel lep krog zalege, vendar matice nisem mogel najti. Čez teden dni sem našel trotjo zalego. Izgubil je matico na p r a -hi, trotovka je pa zalegala. V prašilčku št. 2 dolgo nisem našel mlade zalege. Ni bil več tako natrpan s čebelami. Sredi junija sem prvič opazil mlado zalego. Krogi so bili lepi, strnjeni, a čez teden dni sem spoznal, da je vsa zalega trotja. Poiskal sem matico: bila je lepo razvita in brez hibe — a bila j" trotovka! Prašilček št. 3 je rojil — kot že zgoraj omenjeno — zadnje dni maja meseca, dasi je imel en sam matičnik. Čebele so rojile, čeprav ni izrojenec imel nobene možnosti, da bi si bil izpodredil novo matico. Nadaljnje opazovanje je potrdilo mojo gorenjo domnevo. Družina je hirala in pešala. Sredi junija sem našel majhen krog zalege, vendar nisem mogel najti matice. Zalega je bila trotja, gospodarila je čebela trotovka. Prašilček št. 4 je kmalu po i-ojenju pokazal mlado zalego. Od dne do dne se je žival vidno množila; moral sem odjemati sate s pokrito zalego. Matica je neverjetno rodovitna. Prašilčku št. 5 se je enako godilo kot prašilčku št. 3. Rojil je, čeprav ni imel nobene možnosti, da si i z -podredi novo matico! Sicer se je kmalu pokazala zalega, a zalegala je čebela trotovka. Kaj je bilo vzrok, da sta dva prašilčka rojila z edino matico v panju? Morda ju je zapeljalo petje matice v sosednjem prašilčku? Čudim se temu, ker so ločilne deščice debele nad 1% cm in znaša razdalja med notranjščino posameznega prašilčka 3—4 cm. Prašilček štev, 6 je pravilno vzredil matico, ki se je kmalu oprašila in obilno zalegala. Tudi temu sem moral odjemati pokrito zalego in jo nadomeščati s praznimi, že izdelanimi sati. Tudi matica — roj iz prašilčka št. 5, ki sem ga vsadil v medišče — se je kmalu oprašila in lepo zalegala. Ta družina je dobila pokrito zalego iz obeh premočnih zgoraj omenjenih prašilčkov. V plodišču tega panja sem imel dva roja združena, oba iz prašilčkov. Dolgo je lepo izletaval in kmalu začel donašati obnožino. Ko sem ga prvič pregledoval, je bil zelo hud, pikal je, čeprav sem ga dobro nakadil. Lepo razvito in debelo matico sem našel takoj na prvem satu. Zato nisem dalje brskal po precej močnem panju. Kmalu pa je vidno začel pešati. Od dne do dne je slabeje izletaval. Odprem ga in pregledam, Kmalu najdem matico sredi obilne zalege, ki pa je bila samo trotja. To je bil že drugi pojav v letošnji pomladi, da sem imel matico trotovko. Kako je to mogoče9 Dnevi v prvi polovici junija meseca sicer niso bili najlepši, vendar je bilo dovolj gorkih solnčnih popoldnevov, ko so množice čebel in trotov brenčale nad vrtom in se opajale na božjih solnčnih žarkih. Ali sta bili ti matici na prahi? Rekel bi, da. Vse družine imam močne in troti so v vseh normalno razviti, vsaj za moje oko. Drugo, kar sem dognal, pa je, da sta dve družini rojili in nista pustili v panju nobenega matičnika ali druge možnosti, da bi si izrojenec lahko izpodredil novo matico. V obeh primerih je bila v panju ob rojenju samo stara, povečini že pokrita zalega. Posebno ta zadnja ugotovitev me je zanimala in sem z vso vestnostjo natančno opazoval. Opazovalne postaje. Jos, Verbič v Ljubljani. V oktobru so bile čebele živahnejše nego druga leta v tem mesecu. Posebno velja to za prvo in zadnjo tretjino meseca, ko smo se veselili najlepšega vremena. Pri mnogih čebelnjakih smo opazovali, da so čebele donašale obnožino. V Št, Vidu in v Valpči vasi so trumoma oblegale napajališča. Gg. poročevalca sklepata, da so čebele zastavile zalego na novo. Postaja Dobrava-Vintgar izkazuje nekaj donosa. Gospod poročevalec meni, da je vzrok dviganja tehtnice zaleganje zaradi toplega vre- mena in zavetne lege. Bolj gotovo pa je, da je opazovalec hodil nepovabljen v goste. Nek ljubljanski čebelar nam je sporočil, da mu je panj pravilno prelegel matico. Staro je našel na bradi, mlado pa v panju v bližini lepega matičnika, ki so ga 'čebele napravile na robu sata. Zelo dvomljivo pa je, da se je oprašila, četudi smo tu in tam še vit e1i kakega trota. Posebnega opravila s čebelami nismo imeli. Glede varstva pred mrazom smo izvršili le tista dela, ki j h brez ropota in daljšega vznemirjanja čebel pri hudem mrazu ne moremo izvršiti. Mesečni pregled za oktober 1927. Razpredelnica i. Kraj (z morsko višino) Označba opazovanega panja Panj je n a teži Toplina zraka Uni j* bilo pridobil v izgubil v v mesecu čistih dkg največ pridobil najvišja najnižja srednja mesečna izletnih deževnih s snegom oblačnih pol jasnih jasnih vetrovnih 1. 2. 3. 1. 2. 3. mesečni tretjini dkg pridobil porabil dkg dne C° Ljubljana (305 m)...... A.-Ž. _ _ 55 15 10 80 + 20 + 1 +-10-4 21 9 9 5 17 5 Vič pri Ljubljani (298 m) . . A.-Ž. — — — 60 10 10 — 80 — — + 19 + 1 + 10-2 18 10 — 10 _ 21 9 Št. Vid nad Ljubljano (314 m) A.-Ž. — — — 25 35 20 — 80 — — + 20 — 2 + 8-9 18 10 _ 10 10 11 3 Tacen pod Šmarno goro (314 m) A.-Ž. — — — 85 25 40 — 150 — — + 24 — 1 + 10-9 22 5 — 9 4 18 15 Škofja Loka (349 m) .... A.-Ž. — — — 50 44 40 — 134 — — + 18 + 2 + 10-6 19 8 _ 11 5 15 12 Virmaše pri Šk. Loki .... A.-Ž. — — — 40 40 35 — 115 — — + 17 + 3 + T- 19 10 — 12 3 16 14 Dobrava-Vintgar (577 m) . . A.-Ž. — — 130 90 175 70 _ 205 — _ + 17 + 1 + 9-9 22 10 — 3 11 17 _ Javornik n. Gor. (553 m) . . A.-Ž. — — — 135 55 60 — 250 — — + 20 + 2 + 10"- 12 7 — 11 8 12 6 Dob (305 m)........ A.-Ž. — — — 30 10 20 — 60 — _ + 21 — 3 + 8-7 — 8 — 11 5 15 4 Rova na Gor. (350 m) ... A.-Ž. — — — 60 10 25 — 95 — _ + 19 0 + 9'8 21 9 _ 10 8 13 6 Breg-Križe (483 m)..... A.-Ž. — — — 50 20 40 — 110 — _ + 20 + 1 + 10-4 20 8 _ 8 6 17 7 Vrhnika (293 m)...... A.-Ž. — — — 10 15 18 _ 43 — _ + 20 + 1 + 9-7 12 3 _ 12 8 11 4 Cerknica (575 m)...... A.-Ž. — — — 85 25 50 _ 160 — _ + 19 0 + 9-5 23 7 _ 9 5 17 15 Sv. Gregor pri Ortneku (736 m) A.-Ž. — — — 26 — 46 — 72 — — + 16 + 3 + 6-- 18 9 _ 12 (2 7 24 Valpča vas p. Semiču (280 m) A.-Ž. — — — — — — _ — _ _ + 26 + 3 + 13-5 17 9 _ 9 13 9 15 Novo mesto (180 m) .... A.-Ž. — — — 25 25 30 ___ 80 _ _ + 24 — 1 + 11-5 21 8 _ 12 5 14 5 Ptuj (221 m)....... A.-Ž. — — — 120 100 80 — 300 — _ + 19 — 2 + 8-5 14 3 _ 14 15 2 7 Hrastnik (250 m)...... Gerstung — — — 37 10 22 — 69 — — + 23 + 1 + 11-2 11 10 — 10 8 13 13 Sp. Ložnica pri Žalcu (252 m) . A.-Ž. — — — 30 25 50 _ 105 — _ + 13 — 1 + 7-8 20 4 _ 10 10 11 19 Orehova vas p. Marib. (270 m) Gerstung — — — 35 30 25 — 90 — _ + 19 + 1 -h 102 17 6 _ 9 17 5 17 Sv. Duh na Ostr. vrhu (536 m) A.-Ž. — — — 70 55 60 _ 185 — _ + 20 0 + 7-3 24 3 _ 8 12 11 12 Vržej pri Ljutomeru (176 m) A.-Ž. — — _ 70 70 25 — 165 _ _ + 19 0 + 8.5 22 4 _ 14 12 5 15 Cezanjevci (182 m)..... A.-Ž. — — — — — — — — — _ + 19 + 1 + 10M 15 4 _ 8 18 5 22 Guštanj (398 m)...... A.-Ž. — — — 130 90 170 — 390 — — + 16 — 1 + 8-1 14 2 — 9 4 „ 20 Vesti iz podružnic. Ljubljanska podružnica ima odborovo sejo dne 13. decembra 1927, ob 8 zvečer »pri Nacetu«. Podružnica za Ljubljano in okolico ima redni občni zbor v nedeljo, dne 18. decembra 1927, ob pol 10 na moškem učiteljišču v Ljubljani, Res-Ijeva cesta, pritličje, prva soba na desni. Poleg običajnega dnevnega reda bo razgovor o nabavi avtomobila za prevažanje čebel. Povoda je dovolj, da se udeleže občnega zbora vsi člani. Podružnica v Radovljici ima redni občni zbor dne 18. decembra 1927, ob 9 v restavraciji Kunstelj v Radovljici. Dnevni red: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. Poročila. Razni razgovori. Ako ob napovedani uri občni zbor ne bo sklepčen, se vrši pol ure kasneje drug občni zbor, ki bo pravnoveljavno sklepal ob vsaki udeležbi. Podružnica v Radovljici. Člani kakor tudi čebelarji, ki še niso člani, opozarjamo na vabilo k občnemu zboru, katerega naj se vsi zanesljivo udeleže. Pri tej priliki se bomo, poleg drugega, seznanili na kratko s pravili, društvenimi in podružničnimi, ter na podlagi teh govorili o važnosti podružnic za čebelarje. Obenem bomo pobirali članarino za leto 1928. — Tajnik. Podružnica v Predgradu ima občni zbor dne 27. decembra t. 1. — Tajnik. Podružnica v Kamniku bo imela občni zbor dne 6. decembra, ob pol 10 v Kamniškem domu, I. nadstropje, po običajnem dnevnem redu. Podružnica na Jesenicah ima občni zibor dne 18. decembra 1927, ob 9 v risalnici osnovne šole na Jesenicah z običajnim dnevnim redom. Vabi Vas vse čebelarje in prijatelje čebelarjev — odbor. Podružnica v Črnomlju ima občni zbor dne 18. decembra 1927 po tihi sv. maši v prostorih osnovne šole. — Tajnik. Podružnica Kapela-Radenci bo imela letni občni zbor dne 18. decembra 1927, t. j. na kvatrno nedeljo popoldne po večernicah v gostilni Rudolfa Horvata pri Kapeli. Želimo, da se zbora udeležijo predvsem vsi dosedanji člani, ki naj pa ne pozabijo čebelarjev, ki še niso člani, in naj jih privedejo s seboj. Čim močnejša bo podružnica, tem močnejša bo blagajna, ki bo morala plačati nekatero prepotrebno čebelarsko orodje, ki bo društvena last in vsakemu članu na razpolago. Zatorej, združimo se v večjo gručo! Vse druge skrbi in poti ta dan odložite! Na svidenje! Alojzij Knez, predsednik. Šoštanjska podružnica bo imela redni občni zbor dne 26. decembra t. 1., ob 10 dopoldne v osnovni šoli v Šoštanju z običajnim sporedom. Vabimo vse člane, da se zbora točno udeleže. — Odbor. Podružnica Breznica. Redni občni zbor z običajnim dnevnim redom bo dne 18. decembra, ob 3 popoldne v Smokuču št. 37 (pri predsedniku). K obilni udeležbi vabi odbor. — Franc Zupan, predsednik. Podružnica za Poljansko dolino bo imela občni zbor na sv. Štefana dan ob 3 popoldne v Srednji vasi pri »Anžonovcu« z običajnim sporedom. Prosimo obilne udeležbe članov in nečlanov, ker ta dan se bo pobirala članarina za prihodnje leto. Čebelarski pozdrav! — A. Pintar. Domžalska podružnica bo imela redni občni zbor dne 11. decembra ob 9 dopoldne v prostorih osnovne šole v Domžalah (soba I. razreda). Pobirala se bo tudi letna članarina. Vsi člani in tudi nečlani se s tem kar najuljudnejše vabijo, da se občnega zbora gotovo udeležijo. _ Košir, tajnik Ljutomerska podružnica vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 4. decembra, ob 9 v meščanski šoli v Ljutomeru. Glavna točka je izvolitev novega odbora, ker je stari odstopil. Pridite vsi, da bo mogoče sestaviti nov odbor, ker drugače je obstoj podružnice ogrožen. — Kantušer. Podružnica pri Sv. Trojici v Slov. gor. bo imela občni zbor v nedeljo, dne 18. decembra, ob 8 zjutraj v samostanski dvorani z običajnim sporedom. — Tajnik. Podružnica v Vodicah nad Ljubljano bo imela občni zbor dne 27. decembra t. 1. [Sentjanžev dani ob 10 v Vodicah na »Pošti« po običajnem sporedu. Člani, udeležite se zborovanja gotovo in pripeljite s seboj tudi druge čebelarje, posebno pa mlade fante, ki se zanimajo za čebelarstvo. — Tajništvo. Podružnica za Slovenje Bistriški okraj bo imela občni zbor dne 18. decembra 1927 v prostorih ljudske šole v Črešnjevcu ob 10 dopoldne. Vabimo vljudno vse stare člane in želimo, da se gotovo udeleže občnega zbora. — Jožef Poršak. Podružnica v Rogaški Slatini bo imela redni letni občni zbor v nedeljo dne 11. decembra ob 9 dopoldne pri »Tirolcu«. Dnevni red: Zapisnik zadnjega občnega zbora. Tajniško poročilo. Blagajniško poročilo. Organizacija prodaje medu. Nabava rojev. Volitve odbora. Slučajnosti. — Ferk, t. č. predsednik. Cerkniška podružnica bo imela občni zbor na dan sv. Štefana popoldne ob 1. uri v stari šoli v Cerknici. Vabimo vse čebelarje, da se zanesljivo udeležijo, ker le v združenosti je moč. —- Bečaj, tajnik. Podružnica za Savinjsko dolino bo imela svoj občni zbor z običajnim sporedom dne 8. decembra, ob 2 popoldne v šoli v Grižah. — Načelstvo. Podružnica v Leskovcu pri Krškem bo imela občni zbor dne 8. decembra t. 1., po jutranjem opravilu ob pol 8 v prostorih osnovne šole. Vabimo vse člane in jih prosimo, naj vsak pripelje še nekaj čebelarjev na zbor. — A. Bizjak, tajnik. Podružnica v Vel. Laščah bo imela občni zbor v nedeljo, dne 18. decembra t. 1., po jutranji maši v šoli. Spored običajni. — Petrič, tajnik. Podružnica za Šmartno pri Litiji in okolico bo imela občni zbor v nedeljo, dne 18. decembra t. 1.. v šolskem poslopju v Šmartnem. Spored: Izvolitev načelstva, poročilo blagajnika in raznoterosti. Vabimo vse dosedanje člane in prosimo, naj pripeljejo na občni zbor tudi prijatelje čebelarje in tako pridobijo novih članov, da se podružnica okrepi. — Franjo Peklar. Podružnica za konjiški okraj bo imela občni zbor v ponedeljek, dne 26. decembra (na praznik sv. Štefana), ob pol 10 dopoldne v Zrečah v šoli. Spored običajni. Čebelarji — člani in nečlani — udeležite se občnega zbora v najobilnejšem številu! — Odbor. Podružnica v Dobrepoljah bo imela redni občni zbor dne 26. decembra t. 1. v zadrugi ob 1 popoldne. K obilni udeležbi vabi —- Odbor, Podružnica Tacen bo imela redni letni občni zbor dne 26. decembra t. I. pri predsedniku Ivanu Snoju v Tacnu št. 19. Začetek ob 2 popoldne. Pridite vsi! — Iv. Snoj, predsednik. Podružnica v Središču ob Dravi bo imela svoj redni letni občni zbor dne 11. decembra t. 1., ob 2 popoldne v gostilni g. Horvata. Dnevni red običajen. Ker bomo obenem pobirali članarino za pri- hodnje leto, člane uljudno vabimo, da se občnega zbora zanesljivo in polnoštevilno udeležijo]. — Lovrec, tajnik. Podružnica za Celje in okolico bo imela redni občni zbor dne 7. prosinca 1928. 1., ob 3 popoldne v klubovi sobi v hotelu »Evropa« v Celju z običajnim dnevnim redom. Čebelarji, udeležite se tega občnega zbora točno in polnoštevilno! — Tajnik. Celjska podružnica. Na zadnji odborovi seji dne 15. novembra t. 1. se je poslovil od nas celjskih čebelarjev naš dični predsednik, g. profesor Raič. Imenovani pa ni bil samo vzoren in vesten pred- sednik podružnice, ampak je bil tudi pravi in iskren tovariš ter prijatelj nas vseh celjskih čebelarjev, ne glede na naše različne poklice in stanove, od delavca do visokega uradnika. Zato ga bomo ohranili v najboljšem spominu. Upajmo, da tudi on ne bo pozabil nas in lepega Celja. Prepričani smo, da bo našel gospod profesor tudi v Ljubljani med čebelarji kmalu prijateljev. Mi celjski čebelarji pa mu želimo prav srčno v novem službenem kraju, v beli Ljubljani, obilo sreče in zadovoljstva v vsakem oziru, posebno pa pri čebelah. — Tajnik. Drobiž. Avgust Bukovec. Nepotrebna jeza. V letošnji novembrski številki smo med »Drobižem« omenili, da »so čebelarji sami krivi, da se jim je (gniloba) razpasla«. To je našega štajerskega prijatelja Blaža tako raztogotilo, »da bi se najrajši zaradi tega z urednikom stepel, ker bi ga potem še najprej jeza minila«. Piše nam, da je naš očitek prišel baš takrat, ko je objokaval svoj najboljši roj, ki ga je moral zažveplati zaradi nekaj gnilih celic. Ima nov paviljonček, nove panje, novo satje, letošnji roj, v jeseni pa gnilobo v enem panju. To ima človek od tega, ako zatira gnilobo po drugih čebelnjakih . . . Potem pa pride urednik »Slov. Čebelarja« in reče, da je to čebelarjeva lenoba in malomarnost. Gospod Blaž postaja v pismu tako boja-željen, da nas je bilo strah, ko smo grožnje čitali. Dragi g. Blaž! Vi ste našo notico površno čitali. Mi govorimo o čebelnjakih, v katerih se je gniloba razpasla, to se pravi »razširila« v več panjih. Razumete? Menda nam ne boste ugovarjali, če rečemo, da se brez čebelarjeve krivde ne more gniloba razpasti po vsem čebelnjaku. Če je zanesena iz drugih čebelnjakov, jo vesten čebelar kmalu opazi, kajti tedaj obole najprvo le posamezni panji, morda eden, dva, ne pa deset od dvajsetih. V dveh letih, če ne prej je pa že ves čebelnjak okužen. Ali bi bilo to mogoče, ako bi bil čebelar pozoren in bi bil svoje čebele vsaj dvakrat na leto temeljito pregledal? Če je pri vas, ki čebelarite v okuženem ozemlju, obolel en sam panj, bi bilo nespametno govoriti o malomarnosti, zlasti ker ste bolezen ugotovili sami in jo v kali zatrli. Še ena Blaževa želja. V 10. letošnji številki »Slov. Čebelarja« smo med »Drobižem« objavili stvari, ki so se dogodile na Štajerskem ob ajdovi paši čebelarjem, ki so čebele pripeljali v pašo. Gospoda Blaža je notica spravila iz ravnotežja in nam očita vse mogoče, med drugim tudi, da udrihamo po »Štajercih«!!!) Piše nam: »Meni se zdi, da zaradi par dreves ne vidite šume. Ali mar res tistih deset veleče-belarjev, za katere se potegujete, predstavlja čebelarstvo v Sloveniji? Trdite, da je čebelarstvo bolj koristno kmetijstvu in sadjarstvu kot pa čebelarju. To je resnica. Zato pa premislite, od katerega čebelarja kmetijstvo več profitira, ali od velečebelarja, ki vedno prevaža, ali pa od domačih malih čebelarjev, ki jih je pri nas zelo mnogo. Ako naj bi razven velečebelarjev vse druge vzel vrag, potem bi mi bili samo ob času ajde tako srečni, da bi videli čebele pri nas.« Kot posebnost omenjamo še, da je g. Blaž zašel med hudomušne pesnike, kajti dopis uredništvu je bil poslan pod geslom: »Idealistov je vedno manj, denarcev pa nič, zato pa organizacijo jemlje h ... č...« Kdor je čital vse naše notice glede dogodkov pri prevažanju v pašo, notice, ki so bile objavljene v raznih štev. »Slov. Čebelarja v zadnjih treh letih, nam mora priznati, če sodi nepristransko, da smo se vselej zavzemali za pravico čebelarjev, domačih in tistih, ki prevažajo. Posebno smo opozarjali na večje pravice domačih čebelarjev in grajali brezobzirno ravnanje nekaterih tujih čebelarjev. Naloga »Slov. Čebelarja^ je, da opozarja na vse napake, ki se gode. Nam niti na misel ne hodi, da bi dali kaki »stranki« prednost. (Zato nas je očitek o »udri-hanju po Štajercih« osupnil. Mi poznamo samo Slovence, pa nič drugega. Ne poznamo niti velečebelarjev niti malih čebelarjev, ampak samo čebelarje, kajti nagajivost ni odvisna od števila panjev. Kaj pa, če bi tudi v našem primeru veljalo, da resnica v oči bode? Gospod Blaž, le oglasite se še kaj! Veseli nas, če brez olepšavanja poveste, kaj mislite. Samo pristranski ne smete biti. . . Stara pesem. Odlomek iz nekega pisma uredništvu »Slov. Čebelarja«: »Čebelarstvo ni nikjer talko tvegano (riskirano) kakor ravno pri nas. Zato je težko zasnovati organizacijo in jo uspešno voditi, posebno ko čebelar spozna, da od takega društva kakor je naše res nima druge koristi kakor zavest, da je organiziran in da podpira, oziroma omogočuje izdajanje dobrega ali slabega čebelarskega lista, katerega naročnik je obenem. Koliko pa to pri večini čebelarjev tehta, znate pa tudi Vi.« Tudi urednik ni z našim društvom zadovoljen. Zakaj bi pri nas ne bilo tako, kakor je n. pr. v Ameriki. Naročnik čebelarskega lista, ki plača letno naročnino 2 J4 dolarja, dobi od društva za novo leto krasno darilo: mali Fordov avto ali pa veliko zlato uro s težko verižico. Če ima slabe zobe, mu napravi zdravnik na društvene stroške novo zlato zobovje. Ob slabih letinah dobivajo člani sladkor zastonj kolikor ga hočejo. Našega nazadnjaškega društva mora biti konec! V marcu 1. 1928. bomo ustanovili novo na zlati podlagi. Gospod dopisnik, ali mislite, da bodo čebelarji potem zadovoljni? Jaz že ne! Kako ocenimo vosek po kakovosti? V glavnem razločujemo tri vrste voska. Prve kakovosti je vosek, ki je zlatorumene, rdeč-kastorumene ali pa bledorumene barve, popolnoma čist, brez kaleža na spodnji strani kolača, sploh v vsakem pogledu brez hibe. Duh mora imeti prijeten. Druge kakovost i je vosek, ki je sicer lep po barvi, toda ni bil pred ulivanjem temeljito očiščen. V njem najdemo dele čebel, »srajčke« (zapredke od ličink) in drugo nesnago. Kolači imajo na spodnji strani več ali manj kaleža. K tej kakovosti spada tudi vosek, ki je sicer čist, toda rjave ali pa zelenkastosive barve. Rjavo barvo dobi od železnega kotla, zelen-kastosivo pa od pocinkanega. Vosek tretje vrste je zelo grd v barvi in jako nečist. Na spodnji strani ima za prst debelo plast kaleža. Semkaj spada tudi smrdljivi vosek, ki je bil kuhan iz plesnjivih voščin. V čebelarstvu je mogoče uporabljati le vosek prve in druge kakovosti. Za industrijske namene, n. pr. za čistilo za čevlje je dober tudi vosek tretje vrste. f A, J. Wagner, znani avstrijski tvorničar satnic (umetnega satja), je umrl dne 24. avgusta t. 1. Bil je v Evropi prvi, ki je začel izdelavati satnice s stroji, katere je izumel Američan Weed. Stroji so čudo moderne tehnike. V stroj dene delavec večjo množino čistega voska, vse drugo pa opravi stroj, ki ga predela v dolg voščen »trak« in ga navije na vreteno. Delavec prenese polno vreteno v drug stroj, ki odvija trak, vtiskava celice, razrezava satnice na povoljno mero, polaga izgotovljene na papir in jih sklada v kupe po 1, 2, 3 ali več kilogramov. Človeku pri tem ni treba ganiti. Z Weedovim strojem izdelane satniice so nenavadno lepe, prosojne, prožne in trdne. »Figovci« med čebelami. Marsikdo je že opazil, da se nekateri panji ropnicam prav nič ne branijo in se brez boja vdajaijo v svojo usodo. Zlasti v pozni jeseni in zgodnji pomladi so »figarji« čebelarju prava zagonetka. Nekega dne opazimo, da pri kakem panju čebele živahno izletavajo in naletavajo, toda ne tako številno, da bi sumil rop. Čebelarju pa se vendarle odpro oči. Največkrat prepozno. Pri pregledu napadenega panja zapazi, da sedi družina prav mirno na stranskih satih in se za ropnice ne meni; ne zasedeno satje je pa — izropano. Imel sem tak panj. Vse sem poizkusil, da bi ga ojunačil, toda zastonj. Končno sem žrelo zabil in imel panj zaprt več dni, le vratca so bila malo odprta. Komaj sem žrelo odmašil, že so bile ropnice v gosteh in moral sem vzeti iz panja tiste ne zasedene medene sate, ki sem jih zamenjal z izropanimi. Čez teden dni sem medene sate zopet postavil v panj. Takoj so se pojavile ropnice! Nič ni pomagalo, moral sem medene sate zopet pobrati. Zanimivo je, da se ropnice zasedenih satov niso lotile in da tega niso niti poizkušale. Iz-ropani panj se je razmeroma dobro razvijal. Iz previdnosti sem mu kasneje dodajal le posamezne medene sate, ki sem jih postavljal med dva zasedena. Včasih v zgodnji pomladi začne padati od lakote kak panj, ki je imel jeseni lepo zimsko zalogo. Osupli ga pregledamo in z začudenjem ugotovimo, da je brez kaplje medu. Kam so ga čebele dale? V mnogih takih primerih imamo opravka s »figarjem«, ki so ga drugi panji »po tihem« izropali. Odkrij se tudi regratu, ne samo bezgu! Ta najprva spomladanska »solata« starih ženic in revnih slojev je vredna tudi čebelarjeve pozornosti. Po travnikih je je ponekod mnogo in čebele jo posebno rade obletavajo ter pridno nabirajo med, zlasti pa pomarančasto rumeno obnožino, ki je ob lepih dneh mnogo dobe. Kadar regrat bujno cvete, se panji naglo razvijajo, tako dobro bero imajo čebele na njem. Vesele božične praznike in prav srečno novo leto želi vsem sotrudnikom in čebelarjem — uredništvo. Izdajatelj za Čebelarsko društvo za Slovenijo in urednik Avgust Bukovec. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čeč. Cenik čebelarskega orodja in potrebščin, ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo (poleg stolne cerkve). Predmet Cena Din P 1« Pripomočki za pomirjen je čebel oziroma za varstvo proti piku. 160 — 8 — 90 — 85 — 45 — 46 — 30 — 34 — 46 — 70 — 8 50 Razpršilnik za steklenice, zelo učinkovit, tudi za vrtno porabo....... 30 — 80 — 125 — 2. Pitanje čebel. 8 — Baloni za 1 liter z odprtim podstavkom za pitanje iz medišča......... 16 — Baloni za 1 liter z zaprtim podstavkom za pitanje iz medišča......... 18 — Pitalnik za A. Ž.-panj iz bele pločevine................. 18 — 3. Matica. Barva za označevanje matice..................... 14 — 13 — Matičnice z oddelkom za hrano za razpošiljanje po pošti.......... 3 — 4. Točenje, shranjevanje in konserviranje medu in voska. čistilnik za med z dvojnim sitom, iz zelo močne pločevine, emajliran...... 130 — Leseni obod za dozo za pošiljanje po železnici.............. 12 — Nastavek s taco za odkrivanje satja ob točenju medu............ 100 — 10 r 10 — Pločevinaste posode za med, a 4 kg.................. 12 — Pločevinaste posode za med, za 55 kg................. 200 — 50 — Pločevinasto sito za čiščenje medu................... 20 ' — Stekleničica za pošiljanje medu kot vzorec............... 3 50 Pločevinasto točilo, neemajlirano, z železnim okriljem, za 3 satnike...... 1000 — Pločevinasto točilo, neemajlirano, z bronastim okriljem, za 3 satnike..... 1100 — Pločevinasto točilo za med, najnovejšega sestava za 3 satnike, 27X41 cm, emajlirano 1120 — ■ Pločevinasto točilo za med, z bronastim okriljem in emajlirano........ 1220 — ': Pločevinasto točilo za 10 okvirov, obojestransko, za velike obrate...... 3580 — - 80 — 28 — 5, Satnice in žičenje. 6 — Garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za lepljenje) .... 30 — Predmet Cena Din P 14 18 — Luknjač za okvirčke ...............■......... 44 — 65 — Satnice, izdelane na dva valjarja.................... 70 — 53 — 3 — Topilnik s svetiljko in žličko za lepljenje satnic.............. 50 — — 40 6. Panj in njega deli. A. Ž.-panj na 10 satnikov...................... 280 — A. Ž.-panj na 9 satnikov z verando................... 325 — A. Ž.-panj na 10 satnikov z verando.................. 350 — Kovinski deli za A. Ž.-panj: a) 6 finih palic, 40 cm, a Din 1'25.................. 7 50 b) 2 nosilca za matično rešetko, d Din 1-50............... 3 — c) 2 tečaja za vratca, k Din l-40.................. 2 80 d) 4 tečaji za brade, a Din —"75................... 3 — e) 2 mreži za okenca, a Din 4-—................... 8 — f) 4 zapahi za okenca, ž Din —-75.................. 3 — g) 2 zaporici za zaklopnico, a Din —-20................ — 40 h) y* kg kvačic ......................... 5 — — 35 12 — 8 — 40 — 1 75 2 — Matična rešetka, močna (domačega fabrikata), za 1 panj.......... 12 — Matična rešetka, nemškega fabrikata, kvadratni meter........... 150 — 18 — Zapahi za žrela: 2 — 1 50 7. Pripomočki za delo v in izven panja. 34 — 26 — 33 — 25 — 10 — 8 1— S. Razno, 10 — 3 24 ■ 1150 V področju osrednjega odbora se je ustanovil poseben odsek za blagovni oddelek, katerega naloga je organizirati nakup in prodajo čebelarskih potrebščin, voska in medu ter na ta način pomoči tako članom kakor društvu. Imel bo v zalogi le prvovrstno blago po zmernih cenah. Čebelarji! Podpirajte to društveno ustanovo s tem, da svoje potrebščine le pri njej kupujete. Dobrodošli so odseku vsi dobri nasveti in misli s strani članov.