titovo velenje, 16. novembra 1989 številka 44 (1000), cena 20.000 dinarjev 4. Kmalu telefonski priključki 5. Umiranje na obroke 6. Turizem nas bogati 8. Tisoč številk Našega časa /V Hvala Zadnje zasedanje zborov občinske skupščine, je bilo dragi bralci, izjemno pomembno tudi za našo delovno organizacijo, za uredništvi Našega časa, Radia Velenje in za snovanje internega programa kabelske televizije. Delegati so namreč med drugim razdelili premoženje nekdanje delovne organizacije HPH. Polovico sredstev, ki jih bo občinska skupščina dobila od prodaje poslovne stavbe HPH na Žarovi cesti, bomo dobili za razrešitev naše prostorske problematike mi, drugo polovico pa so namenili za vlaganja v nove vsem ! razvojne programe in nova delovna mesta. HPH je imela svoje poslovne prostore tudi na Koroški cesti, dodelili so jih Vekosu in izpitnemu centru za potrebe izpitne komisije, nedenarna sredstva (obveznice za nerazvite, stanovanjski krediti...) so prenesli na občinski oddelek za proračun, denarna sredstva, ki bodo ostala po pokritju stroškov pa bodo namenili za oblikovanje občinskega sklada Mladi za razvoj občine Velenje. Stanovanjska so prenesli na tiste kolektive, ki so zaposlili nekdanje delavce HPH. Polovico izkupička poslovne stavbe HPH, po stanju 31.8. 1989 je to 4.328.844.100 dinarjev, ste torej odobrili nam. Hvala vsem, za vaše razumevanje. Hvaležni smo, da čutite, naše tegobe, da čutite, da smo v tej občini potrebni. Naj vam ob zahvali povemo, da delamo v resnično nevzdržnih pogojih. Svoje delovne prostore imamo na dveh ločenih lokacijah, upravo in uredništvo Našega časa na Foitovi 10, v stanovanjski stolpnici, radijske prostore pa celo na terasi stanovanjske stolpnice Šaleška 19. Oboji prostori so neustrezni, tesni, mnogi brez dnevne svetlobe. Prihodnje leto bo minilo že petnajst let, kar smo v občini ustanovili radijsko postajo in zanjo našli za- časno prostorsko rešitev na omenjeni terasi z obljubo, da bomo v občini naše prostorske tegobe kmalu razrešili. Ta obljuba je torej stara že petnajst let. Zdaj pa upamo, bomo našo prostorsko problematiko po vaši zaslugi delegati, vendarle razrešili. Upamo, da pred našima jubilejema, 25-letnico izhajanja tednika Naš čas in 15-letnico Radia Velenje — slavimo ju sredi prihodnjega leta, če zaradi novih spoznanj letnice izhajanja tednika Naš čas ne bomo prestavili. Na vaše razumevanja pa še računamo, saj nismo pridobi-tniška dejavnost, denarja, ki ste nam ga namenili, bo premalo, a dovolj, za naš optimizem, za naša smelejša razvojna razmišljanja. Hvala vam torej, še enkrat! UREDNIŠTVO verjetno sploh niste opazili — danes je pred Vami tisoča številka Našega časa. Pomemben jubilej, ki pa ga praznujemo samo delovno, brez velikih proslav, zvenečih besed, čestitk... Upamo, da je skozi vsa ta leta — od leta 1965 štejemo številke, lahko pa bi jih od leta 1953, saj zametki današnjega časopisa segajo prav tja — v Vaše domove prinašal obilo zanimivega branja. Včasih, tega nam vedno niste povedali, smo pa slutili, z njim tako kot mi, tudi Vi niste bili najbolj zadovoljni. V marsičem bi včasih lahko bili še boljši, a vedno ne gre tako, kot bi si želeli. Ampak, če ste v vseh teh letih, skozi vse te tedne, vsaj nekajkrat nanj težko čakali in ga pogrešali, če ga ni bilo, smo Vam za to ne samo hvaležni, temveč smo tega zelo veseli. Naša največja želja, ob jubileju je, da ostane Naš čas Vaš tudi v bodoče. Zbor združenega dela m svet! Z Mustangom v novo kvaliteto, Evropo Potrdili višje stopnje Pričakovati je bilo in tako se je tudi dogodilo, delegati zbora združenega dela velenjske občinske skupščine, so namenili na svojem zasedanju, prejšnji teden, osrednjo pozornost dvema točkama. To je bila ocena pogojev za uresničitev programa zdravstva in ottroškega varstva za letošnje leto s predlogom povečanja prispevnih stopenj in pa pregled izvajanja nalog in aktivnosti sprejetih ob obravnavi vpliva proizvodnje premoga in električne energije: na razvoj občine Velenje. Čeprav so imeli veliko pomislekov, še zlasti, da avtomatizem poviševanja prispevnih stopenj v teh časih ne more biti več sprejemljiv in da se pobude po racionalizacijah v zdravstvu ne uresničujejo tako kot je bilo zahtevano, nekaj kritik pa je priletelo tudi na račun velike naložbe v zdravstvu, so delegati potrdili predlog po katerem bomo s I. decembrom plačevali za zdravstvo iz brato OD 11,82, za otroško varstvo pa 4,33 odstotka. K temu so pridali zahtevo, da se ta proble- matika ponovno uvrsti na dnevni red decembrske skupščine in sicer v obliki analize uresničevanja sprejetih usmeritev na tem področju. Takrat bo tudi čas, da se jasno dogovorimo, kolikšen standard si lahko privoščimo, ob tem pa tudi dogovorimo medsebojne obveznosti. Delegati naj bi ob tem razpravljali tudi o ukinitvi participacije in dodatnem povišanju prispevne stopnje za zdravstvo, vendar te točke niti na dnevni red niso uvrstili. Ob uresničevanju ekoloških nalog, se je razvila razprava predvsem med »onesnaževalci« in ekologi, ki so se na zasedanju dogovorili za skupni sestanek, saj izvirajo mnoga nesoglasja iz preslabega poznavanja aktivnosti. Delegati so zahtevali od izvršnega sveta izdelavo celovitega občinskega sanacijskega ekološkega programa, ki mora vključevati vse naloge in nosilce s tega področja. Četudi so bili narejeni v zadnjem času na tem področju nekateri pomembni premiki, začrtane aktivnosti vendarle precej zaostajajo za sprejetimi roki in storiti moramo vse, da uresničimo vse za kar smo se dogovorili, saj je navsezadnje ekološka sanacija ena izmed prioritetnih in osrednjih nalog naše doline. (dalje na 3. strani) M. Zakošek Občinski komite ZKS Mozirje Volitve in priprave na nove razmere V nžazarskem delavskem domu je bila v petek popoldne voliilna in programska konferesnca komunistov občine Mcozirje. Uvodoma je spregov/oril predsednik komiteja Miirko Strašek, ki je v . svojem referatu najprej spregovoril o sedanjih razmerah in o vloDgi in mestu zveze ko-munistoov v njih. Dejal je med drugim,i, da je bilo tudi pri delu občirnske organiazcije vseskozi čuutiti stisko današnjega časa in izrazil občutek, da so pogosto prav komunisti s krizo najbolj obremenjeni. Značilno je tudi, da je prav nerazumevanja drugačnega načina dela v zadnjem času povzročila pasivnost pri delu osnovnih organizacij, ne pa vseh komunistov. Politični pluralizem se v mozirski občini ni odrazil preveč močno, zlasti ne v organiziranju novih zvez, čeprav je bila kmečka zveza v občini Mozirje ustanovljena med prvimi v Sloveniji. To seveda ne pomeni, da pogojev za ustanavljanje ni, kakor tudi ne pomeni, da lahko na pri- hodnje volitve počakajo nepripravljeni. Tudi zaradi tega, ker obstaja bojazen, da programskemu dokumentu ne bo sledila ustrezna organiziranost. V nadaljevanju je Mirko Strašek spregovoril še o trenutnem gospodarskem položaju mozirske občine, z vsemi slabostmi in lepimi dosežki, njegovo razpravo pa so tehtno dopclnili ostali razpravljala. Izvolili so tudi nove člane komiteja in njegovih organov. Za predsednika občinskega komiteja je bil izvoljen Marko Purnat, ki bo nalogo opravljal neprofesionalno, profesionalna sekretarka komiteja pa je Rezika Plaz-nik. jp Titovco Velenje Rojevanje Forma vive V tehle še zadnjih lepih jesenskih dneh, so obiskovalci velenjskega jezera lahko občudovali pri delu akademskega kiparja Jefija Be-zlaja. Po naročilu velenjskega rudnika je tu dokončno oblikoval skulpturo, ki bo stala ob restavraciji Jezero. V počastitev dneva repu-blike pa bodo odprli v avli sozda REK Franc Lesko-všek Luka, prihodnji petek, razstavo del tega kiparja. InModna konfekcija Elkroj —Mustang Kmalu mešano podjetje * I I i I I I I I I I I V prostorih Modne konfekcije Elkroj v Nazarjah so v petek podpisali dolgo napovedovano pogodbo med Elkrojem in svetovno znanim Mustangom iz ZR Nemčije. Poleg predstavnikov obeh partnerjev so se podpisa udeležili tudi predstavniki mozirske družbeno-politične skupnosti ter republiške in šaleško-savinjske gospodarske zbornice. Pogodba je sad enoletnih temeljitih pogovorov in ji vsi pripisujejo velik pomen. Na njeni podlagi Elkroj odkupuje licenco te znane firme, dogovorjena je tudi tehnična pomoč, katere prvi učinek bo modernizacija obrata v Lučah. V bližnji prihodnosti bodo ustanovili mešano podjetje z udeležbo kapitala 49:51, še bolj pomembno pa je, da se bo bistveno dvignila kakovost Elkrojevih izdelkov, saj morajo imeti Mustangovi izdelki enako in zelo visoko kakovost po vsem svetu. Promet po tovarniških cenah bo v drugem letu poslovanja dosegel 15 milijonov mark, v enakem obdobju bodo izdelali 500.000 izdelkov in jih polovico izvozili. Na podlagi kakovosti, produktivnosti in tržnosti proizvodnega programa bodo dosegli tudi ugodne finančne rezultate. Direktor Modne konfekcije Elkroj Ivan Kramer je vse to izrazil z besedami, da »gremo z Mustangom v novo kvaliteto, Evropo in svet.« Predstavnik Mustanga Dieter Hermann je izrazil prepričanje, da so podpisali pogodbo z uspešnim in zanesljivim podjetjem in da bo znamka Mustang v kratkem pojem kakovosti v Jugoslaviji. Vesel je bil tudi, da so sodelovanje sklenili brez birokratskih zapletov in poudaril Mustangovo težnjo, da pomagajo Elkroju pri približevanju Evropi. Ostali gostje so po vrsti izrekli veselje in priznanje ob podpisu, obenem pa željo, da bi temu zgledu sledili tudi drugi širom po Sloveniji. I I I I I I I I I I I Zadnja letošnja krvodajalska akcija Obči Baska organizacija Rdečega križa Velenje je letos pripravila že 26 rednih in in dve izredni krvodajalski akciji za potrebe celjske in slovenje-graške bcbolnišnice ter Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Vse pa so seveda ususpele. Prihodjdnjo sredo, četrtek in petek bo v Titovem Velenju zadnja krvodajalska a akcija letos. Tudi tokrat bodo krvodajalci naše občine, ki so se ■a vseh di dosedanjih izkazali kot že vrsto let nazaj, darovali najpomembnejšo živlivljenjsko tekočino za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi Ljubljana. Akcija ja bo v prostorih hotela Paka v Titovem Velenju, in sicer 22. no-venbra ot od 6. do 13. ure, dan kasneje od 6. do 16. ure, v petek, 24. no-veaibra pi pa od 6. do 13. ure. (jp, r^J L S slovesnim podpisom nadaljevanje uspešnega razvoja CELJSKO OBMOČJE S CaCI nad zmrzal Kratica je kratka, naj pa bi bila učinkovita: z uporabo kalcijevega klorida naj bi celjsko cestno podjetje, ki skrbi za večino cest na celjskem območju, učinkoviteje vzdrževalo ceste v zimskem času. Kalcijev klorid je učinkovit do nižjih temperatur kot kuhinjska sol, ki so jo doslej (in jo marsikje še) uporabljali, neškodljiv (manj?) je za okolje, pa tudi za vozila naj ne bi bil tako agresiven. Pri celjskem cestnem podjetju uvajajo uporabo kalcijevega klorida že nekaj zadnjih let. Sami so namreč »pogruntali« izdelavo, sami pa so se tudi usposobili za izdelavo pripomočkov, ki jih morajo imeti vozila za posipanje oziroma polivanje, kar je ustreznejši izraz za uporabo te raztopine. Njihove proizvodne zmogljivosti so tako velike, da lahko za- dostijo vsem slovenskim potrebam, pa tudi potrebam precejšnjega dela države. Seveda pa je od posameznih cestnih in komunalnih skupnosti odvisno, ali se bodo odločile za to novejšo snov proti zmrzali ali ne. Ob upoštevanju vseh prednosti, je kar čudno, da se za to še niso odločili vsi na našem območju. Katere so najpoglavitnejše prednosti, ki so jih spoznali že širom sveta in ki so privedle oblasti nekaterih pokrajin in mest (v ZR Nemčiji in Avstriji) do tega, da dovoljujejo uporabo le tega sredstva: sol deluje le do minus 7 stopinj Celzija, Cacl pa do minus 30 stopinj. Prednost je še ta, da sol pri delovanju potrebuje toploto, kalcijev klorid jo oddaja. Mnogi že tudi dolgo opozarjajo na negativne ekološke učinke uporabe soli — učinki kalcijevega klorida so prav nasprotni — zemljo rahlja in celo deluje za rastline kot gno-jivo. Ima tudi veliko večji učinek sprijemanja s cestiščem in je tako potrebno redkejše škropljenje, s tem sredstvom pa je mogoče škropiti tudi preventivno — torej ob pričakovanju zmrzali. Proizvajalci — tudi celjsko cestno podjetje — pa voznike vendarle opozarja na to, da je je tor-ni koeficient (zaviranje!) takoj po posipanju za 10 odstotkov nižji, se pa v kratkem času stabilizira. Zakaj ob vseh teh pozitivnih učinkih uporaba kalcijevega klorida vendarle tako počasi prodira med nas oziroma med naša cestna in komunalna podjetja? Pravijo, da je osnovni vzrok v ceni. V primerjavi s klasično kuhinjsko soljo, ki so jo navajeni uporabljati, je kalcijev klorid ta čas vsaj dva-inpolkrat dražji. Potrebne so tudi še nekatere dodatne naprave. Ob vse tanjših denarnicah cestarjev pa so to stroški, ki jih mnogi ne zmorejo. Predvsem ne tam, kjer ne upoštevajo vseh »plusov« uporabe tega novejšega sredstva: od manjše porabe do mnogo manjše obremenitve okolice in vozil ter še mnogo drugega. Celjsko cestno podjetje bo letos s tem novim sredstvom vzdrževalo v zimskem času v glavnem ceste na našem območju in imajo za to že pripravljena vozila. Kalcijev klorid bodo letos že tudi uporabljali pri cestnem podjetju Novo mesto in Nova Gorica, pa tudi pri mariborski Komunali. Morda le še to: kalcijev klorid bodo še letos lahko občani kupili na bencinskih črpalkah. Zanje namreč pride v poštev pri vzdrževanju pločnikov, cest in prehodov ob hišah in podobno. Je pa tudi primerno sredstvo za preprečevanje zmrzovanja raznih jaškov, podhodov, nadhodov in podobno. ^ ^ Savinjsko-šaleška naveza Čisto—nečisto Izredno začuden sem; le kako je mogoče, da imamo na našem območju tudi nečisto proizvodnjo, ko pa vendarle podatki kažejo, da prav na celjskem območju industrija porabi tudi za proizvodnjo največ pitne vode. To je tiste — tako imenovane — dobre vode, ki naj bi bila namenjena le za gospodinjstva. Pri nas pa odteka v razne industrijske bazene, za čiščenja in vse mogoče drugo, za kar še jaz ne vem. Podatki pravijo, jaz pa sodim med ljudi, ki na uradne podatke še kaj dajo, da na celjskem območju porabimo za industrijo šestkrat več vode iz vodovodov kot pa iz lastnih industrijskih zajetij. Če to ni dovolj trden podatek, naj postrežem še z enim: naše območje je edino v naši ljubi deželi na južni strani Alp, kjer industrija porabi več vode iz javnih vodovodov kot pa gospodinjstva. Zdaj pa človek obstoj in se zamisli! Zamisli zato, ker hkrati s tem ugotavljamo, da ljudje pijejo vodo, ki bi morda bila res le še uporabna v industrijske namene. Vsaj po tem sodeč, ker ima polno raznih primesi, ki bi jo bilo verjetno mogoče ob pametnih projektih uporabljati v industrijske namene. Pa da ne bi vse grajal kar po dolgem in počez naj vendarle poudarim, da so problemi največji v Celju. Pa posledice seveda tudi. Po najnovejšem jih čutijo tako, da morajo vodo za dojenčke uvažati iz — si lahko mislite — Ljubljane. In pa da bodo morali ob že eni javni pipi urediti še dve. Ne vem, če bodo te javne pipe kaj prispevale k večji javnosti dela pri končni in dokončni ureditvi oskrbe Celja z zdravo pitno vodo, ampak za tolaženje ljudi je tudi to nekaj. Sicer pa se Celjanom ni treba nič kaj nasmihati, saj tudi sami ne veste, kaj pijete. Problem je namreč v tem, da nekje vedo, kako vodo uživajo, drugod pa ne. Pa je lahko »drugod« voda še manj čista in morda bolj težka — toda dokler s pregledi tega ne ugotovijo in — seveda — tega tudi javnosti ne povedo, do tedaj je z vodo vse O. K. Vedno namreč ne moremo reči, da so ljudje s posameznega območja težki le zato, ker uživajo s težkimi kovinami obogateno hrano in vodo. Sicer je pa res, da se onesnaženost voda pri ljudeh ne mani-fesira na tako konkreten način kot pri živalih, na primer pri ribah. Tam takoj vemo: aha. če so se naučile plavati hrbtno, potem je z vodo nekaj narobe. Pri ljudeh je drugače: tu se nekateri uležejo na hrbet zato, da si ga zavarujejo. Tudi tedaj, ko vendarle zaradi svoje dejavnosti ali nedejavnosti ne bi smeli pričakovati napadov od zadaj, ampak odkrit boj. Znano je namreč, da zeleni ne skačejo od zadaj, kar pomeni, da niso nazadnjaški, ampak napredni. Tega bi se ostali morali bolj in bolj zavedati. (frk) ZREČE: NA CELJSKEM JE LEPO Morda je tiste, ki tarnajo, da na Celjskem še vedno premalo skrbimo za urejenost mest in krajev, presenetil podatek, da so v štirih kategorijah o najbolje urejenih krajev v Sloveniji, na prvem mestu trije kraji z našega območja. Tako so proglasili v petek v Zrečah na srečanju, ki ga je pripravila turistična zveza Slovenije. V skupini »najelitnejših« turističnih krajev je največ točk v ocenjevanju dobila Rogaška Slatina, v drugi skupini turističnih krajev so Zreče ž Roglo delile najvišjo stopnico z Dolenjskimi Toplicami, med manjšimi turističnimi kraji pa si je prvo mesto priborila Rečica ob Savinji. To je gotovo ustrezna potrditev naporov krajanov tega kraja, da Rečica zaživi tako, da bo prijetna za domačine in obiskovalce. Med izletniškimi oziroma tranzitnimi kraji pa je največ točk dobila Mojstrana. V četrtek, ko so se v Žalcu pričeli Gorjupovi dnevi — srečanje novinarjev Slovenije — je bila ena spremljajočih prireditev tudi proglasitev najlepše urejenih krajev in gostišč na celjskem območju. Ob prisotnosti Jožeta Smoleta, so proglasili Žalec za najlepše urejen kraj, gostišče Štorman pa za najbolj urejeno in najprijaznejše gostišče. Celje: Na led in v vodo Medtem ko Celje z zimskim kopališčem ni izjema na celjskem območju, pa je v tem času tudi za goste iz ostalega območja bolj zanimivo zaradi drsališča. Vsekakor pa kombinacija obojega: mrzlega in toplega, nudi dobro obogatitev. Žal se pri obojem v Celju srečujejo z resnimi težavami. Ogrevanje vode v Golovcu je izredno drago, pa tako delujejo pri tem z izgubo (ekonomska cena vstopnice bi bila previsoka), na drsališču pa je bilo letos sploh vprašanje, če bo drsanje — strojnica je namreč tako dotrajana, da lahko zdaj zdaj odpove. Šmarje pri Jelšah: Vsaj začasno Urejanje oziroma odločanje o tem, ali bo na celjskem območju osrednje regijsko odlagališče odpadkov ali ne, se vleče že dolgo, seveda pa se v tem času morajo posamične občine reševati kakor vedo in znajo. Pri iskanju rešitve tudi Šmarje ni izjema — še posebno v želji, da v tej turistično razviti občini odpravijo številna črna odlagališča. Za novo deponijo ni prostora, pa so se zato odločili, da ustrezno uredijo in razširijo odlagališče v Tuncovcu. To je zdaj neurejeno in bolj podobno smetišču. (fk) Stanovanjska skupnost občine Velenje Za sejo zbora uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje, ta bo v sredo, 22. novembra ob 12. uri v sejni sobi občinskega sindikalnega sveta, je značilno dvoje: debel sveženj gradiva in obsežen dnevni red. Med drugim naj bi delegati tega zbora obravnavali predloge povečanja cen stanarin in najemnin za mesec december 89, delitev slednjih za letos ter predlog rebalansa plana solidarnostnega sklada za to leto. Omenimo pa naj še obravnavo predloga prioritetne liste za dodelitev stanovanj upokojencem po razpisu ter dogovori o pripravi in sprejetju srednjeročnega plana te skupnosti za obdobje 1991-95. Društvo kadrovskih delavcev Pozornost tudi socialni problematiki »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l.maja 1965;od 1.januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plešnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955,^55-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 20.000 din. Mesečna naro-« čnina 77.500 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne : naročnike 217.500 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 375.000 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Velenjsko društvo kadrovskih delavcev je v zadnjem obdobju prispevalo precejšen delež pri usmerjanju kadrovske politike v občini in vplivalo tudi na zaustavitev negativnih trendov pri zaposlovanju. Zelo aktivni pa so bili pri vzpostavljanju kadrovsko-informacijskih sistemov vodenih s pomočjo računalnikov. V začetku prejšnjega tedna je imelo društvo, ki danes šteje že stošestinštirideset članov, v Skof-ji Loki občni zbor. Škofja Loka ni bila naključno izbrana, v njej so si kadrovski delavci ogledali in spoznali dejavnost šole za kadrovske delavce, ki deluje v tem mestu. Na občnem zboru so izvolili novega predsednika društva. Namesto Vlada Verdnika z Vzgojno-izobraževalnega zavoda Velenje, ki je društvo uspešno vodil zadnja štiri leta, dva mandata, so za predsednika izvolili Jožeta Meha iz Gorenja. V zadnjih dveh letih so se v občini Velenje že skoraj vse kadrovske službe opremile z računalniki. To bo v prihodnje imelo gotovo vpliv na še uspešnejšo vlogo teh služb tako pri razvoju, načrtovanju kot pri informatizaciji in izgrajevanju položaja kadrovskih delavcev v podjetjih. Društvo bo tudi v bodoče, tako kot je doslej, pripravljalo različne oblike izobraževanj namenjenih kadrovskim delavcem. S spremembami republiškega zakona o delovnih razmerjih se bodo seznanili že na posvetu, ki ga načrtujejo v kratkem in kjer bodo dobili vse potrebne informacije in enotna navodila za delo. Kadrovski delavci so prepričani, da bo potrebno v bodoče nameniti več pozornosti področju socialne problematike, zato bo izvršni odbor pripravil predloge za enoten pristop k problemu in oblikoval smernice za delo na tem področju. Pri njihovem nadaljnjem delu bo imelo pomembno mesto reševanje težav presežkov kadrov. Člani društva so prepričani, da je treba k temu problemu pristopiti strokovno in enotno na nivoju občine, saj bo prav povezovanje kadrovskih služb pri tem most za razreševanje tega problema. (mkp) -Emona express- Kandidati Najprej je nekje na jugu postal kandidat za državni praznik 1. december, kot spomin na dan ko je bila leta 1918 ustanovljena kraljevina SHS. Ta dan bi po prepričanju marsikoga morali »praznovati« kot opomin na to, kam nas lahko pripeljeta unitarizem in kralji, ki se vsilijo narodom, ne pa da bi iz njega delali nove bakanalije. Predlog je — razen v Srbiji in Črni Gori — gladko propadel, kar so nekateri razglasili za ponoven napad na Jugoslavijo, ki je — trdijo — vendarle nastala pred dobrimi sedemdesetimi leti. Nam so pa v šolah vbijali v glave, da se je vsa naša zgodovina začela leta 1941, marsikje pa končala 1945. leta, kot kažejo aktualni politično-gospodarski dogodki. Potem so se za kandidate za pripravo mitinga sredi Ljubljane prijavili tovariši iz srbskega odbora za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovu, ki bi se zelo radi »skupaj s slovenskim narodom spomnili na usodne zgodovinske trenutke iz preteklosti obeh narodov in tako spremenili izjemno grdo sedanjost«. Naša široka fronta jim je sicer rekla ne, kar pa je po moje napaka! Lahko bi jim miting dovolil ob nekaterih zahtevah z naše strani: da kot grdo sedanjost na primer priznajo politični proces proti Vllasiju, policijsko nasilje nad kosovskimi Albanci, grožnje z orožjem in vojsko vsem tistim, ki ne mislijo tako kot oni itn. Pa tudi okrog datuma njihovega mitinga (1. decembra, jasno) bi se morali malo pogovoriti in o trditvah, da smo jim po vojni pokradli tovarne in stroje s katerimi zdaj drvimo v naročje Evrope in 21. stoletja. Oni nas pa — kljub temu, da jim damo eno petino svojega družbenega proizvoda — nikakor ne uspejo niti dohiteti. Zato je treba priviligi-ranim in domišljavim Slovencem onemogočiti izgradnjo osimskih cest, so rekli v srbskem izvršnem svetu, ker kdo ve, kaj vse bomo mi z njihovim denarjem še gradili. Kar je seveda čista laž, ker naj bi nam na osnovi zakona federacija samo posodila 16 % celotne investicijske vrednosti teh cest, mi pa bi Italijanom ta kredit morali vračati v dolarjih. In se še zelo dolgo ne bomo vozili po avtocestah v lepo kapitalistično prihodnost, zlasti ne preko Trojan, zaradi česar so Štajerci popolnoma (upravičeno) znoreli in nekateri bolj zagreti grozijo, da se bo Vzhodna Slovenija takoj odcepila od Zahodne, »če ne bo avtoceste, pa amen!« Ko smo že pri kandidatih bi bilo bogokletno spregledati, da so se v slovenski socialdemokratski stranki dokončno razšli s svojim prvim možem Francetom Tomšičem. Iz dobro obveščenih krogov smo uspeli izvedeti, da bo malo preveč absolutističnega Tomšiča zamenjal umirjeni Jože Pučnik, človek, ki je okusil sedem let naših socialističnih zaporov kot politični arestant samo zato, ker je v šestdesetih letih pisal in govoril o naših agrarnih dilemah. Njegov naglavni greh je bil, ker je menil, da naša boljševistična oblast načrtno uničuje kmete, kar je groba laž, ker imamo pri nas po zadnjih napovedih še 9 odstotkov kmetov, kar je popolnoma dovolj, hrano pa lahko tako in tako uvažamo. S to kadrovsko spremembo bi se socialdemokrati želeli otresti grdega imidža, ki jim ga je na glavo nakopal znameniti France. Njemu so sicer za tolažbo ponudili mesto generalnega sekretarja, pa je zadnjič odločno rekel »ali predsednik ali pa nič!« in baje v ozadju kuje novo socialdemokratsko frakcijo, članov pa zaenkrat še nima. Popularni Marek Lenar-dič (o katerem sem že pisal), ki je baje v Nemški demokratični republiki opravil kar dva doktorata (in se zaradi tega pod vse dopise svoje meščanske zelene stranke podpisuje z DDR), pa je prejšnji teden na Tomšičevi pred poslopjem Kučanove stranke pripravil zares množične demonstracije, ki se jih je udeležilo 11 novinarjev po službeni dolžnosti, sam gospod Le-nardič in pet članov njegove stranke. Za javnost je g. Marek izjavil, daje to po 45 letih prvi javni napad na Zvezo komunistov in da si je to upal samo on in njegovi, vsi ostali alternativci in opozicionarji pa so samo podaljšana partijska struktura. Potem pa je od Tine Tomlje in Cirila Baškoviča zahteval denar za predvolilno bitko, v kateri bo njegova stranka nastopila samostojno. Če bo imela veliko denarja, bo tudi zmagala. Medtem pa ljubljanski kuloarji in privatni lobiji sklepajo stave o tem, kdo bo novi slovenski partijski predsednik. Milan Kučan je namreč spet odločno rekel, da ne bo več kandidiral, v igri za njegov stol pa sta trenutno Ciril Ribičič in Franci Pivec (Maribor). Kdo bo zmagal, je težko prognozi-rati, a kar zadeva Ribičiča, je že treba reči, da absolutno bolje igra tenis kot pa Pivec. Nekateri menijo, da to že ne more biti partijsko-kadrovski kriterij. Jaz pa partijo opozarjam, da je rekla v svojem prenovljenem programu, da lahko tu pa tam na volitvah zmagajo tudi ženske in predlagam za partijsko predsednico Viko Potočnik. Punca je dokazala, da je vzdržljiva in da ji je več do političnega poštenja kot pa do diplomacije. In strahotno dobre špagete kuha. Iskrici Z vsake zgodovinske seje odide kdo v zgodovino. Niko Le kako bi bilo mogoče bedakom prepovedati citirati genije? Evgen Jurič Družbenopolitični zbor Sindikat o statutu in neodvisnem sindikatu Komunalna skupnost občine Velenje Več besed vsebini j^r, . Znova več za dobrine in Četrtkova razprava v družbeno- rašča več; bilance premoga na 1 IV VJ-V/A"" j • j Četrtkova razprava v družbenopolitičnem zboru je bila še posebno živahna v dveh delih — najprej pri ocenjevanju pogojev za realizacijo programov zdravstva in otroškega varstva v občini Velenje v letošnjem letu, ki so jo naknadno dopolnili še s predlogom za povečanje prispevnih stopenj za obe področji, zatem pa še ob pregledu izvajanja nalog iz aktivnosti sprejetih ob obravnavi vpliva proizvodnje premoga in električne energije na razvoj občine Velenje. Glede prvega, je družbenopolitični zbor menil, da je dosedanje dogovarjanje na tem področju temeljilo preveč na indeksih in premalo na vsebini, kljub temu pa so se odločili, da podpro povišanje prisprevnih stopenj — ampak le do 31. decembra letošnjega leta. Do takrat pa je treba dogovoriti standard, ki ga želimo za ti dve področji v občini imeti. Glede drugega pa je družbenopolitični zbor ocenil, da so iz sprejetega programa uresničene naslednje naloge — proizvodnja premoga v Šaleški dolini ne na- rašča več; bilance premoga na ravni republike so usklajene tako, da se lignit vsaj načelno dolgoročno ne bo uporabljal več v široki potrošnji; z odpiranjem jame Šoštanj bodo pričeli šele, ko bodo v republiških planskih aktih odobrena in rokovno opredeljena sredstva za izgradnjo čistilnih naprav na vseh blokih TEŠ; rudnik pa lahko pri odpiranju jame Šoštanj pristopi h gradnji tistih objektov, ki so nujni za nadaljevanje proizvodnje v južnem krilu jame Preloge. Za vse druge naloge pa družbenopolitični zbor ni mogel ugotoviti, da so uresničene. Družbenopolitični zbor je izvršnemu svetu predlagal, da še pred koncem letošnjega leta predloži skupščini še sanacijski program celotne velenjske občine, tako da ga bo skupščina lahko obravnavala že v januarju prihodnjega leta. Vsi nosilci posameznih nalog pa so dolžni obveščati skupščino o zamudah, ki pri uresničevanju sprejetih sklepov nastajajo. (mkp) Zbor krajevnih skupnosti Se največ razprave o novem delovnem času Predstavitev težav na področju otroškega varstva in zdravstva s predlogom o višjih prispevnih stopnjah za te namene je bila na petkovem zasedanju delegatov zbora krajevnih skupnosti precej bolj uspešna kot na skupščinah omenjenih sisov. Delegati so namreč ptrišli do spoznanja, da drugih rešitev za uresničevanje že sprejetiih programov na omenjenih področ;jib od nakazanih pravzaprav nii. Gotovo niso hoteli prevzeti na ssvoja ramena odgovornosti, če bi rekli ne in s tem omogočili še hitrejše padanje ravni v otroškem varstvu in zdravstvu v naši občini. Povsem soglašali pa so tudi s predlogom za ukinitev participacije. Pričakovali smo, da bo pregled izvajanja nalog in aktivnosti sprejetih ob obravnavi vpliva proizvodnje premoga ter električne energije na razvoj občine Velenje vnesel malo več živahnosti kot pa sta jo predhodno obravnavanji točki dnevnega reda — predlog odloka o ureditvenem načrtu začasne deponije komunalnih odpadkov in razdelitev sredstev bivše delovne organizacije H1PH Titovo Velenje. Pa smo se zmotili. Delegati tega zbora so bili poivsem zadovoljni z obrazložitvijo, saj na program s komentarjem niso imeli niti ene pripombe. Morda tudi zaradi tega, ker se seje tokrat ni udeležil delegat krajevne skupnosti Zavodnje, ali pa ker med prisotnimi ni bil nihče ičlan Šaleškega ekološkega društvta. Med! točkami dnevnega reda, ki so pri delegatih zbora krajevnih skupnosti na petkovem zasedanju vzbudila malo več pozornosti, je bila informacija o pobudi za uvajanje evropskega delovnega časa. Pri uvajanju te novosti bi moral biti v ospredju delavec, so menili. Med slabostmi pa je bila tudi ugotovitev, da nimamo enakih pogojev kot tisti, ki že prihajajo na delo ob 8. uri in končajo svoj delovni dan ob 17. Vsekakor pa bi morali od tega imeti več tisti, ki bi se za prehod na evropski delovni čas odločili. Razpravo o tej informaciji so sklenili s predvidevanji, da bo razprava gotovo bolj ostrejša, ko bodo zadeve s prehodom na drugačen delovni čas nekoliko bolj jasne. Poleg omenjenih točk dnevnega reda so delegati petkovega zasedanja zbora krajevnih skupnosti sprejeli še predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Velenje za obdobje 1986—2000, poročilo o delu medzborovske komisije za uskladitev predloga krajevne skupnosti Zavodnje, kjer so vztrajali pri že sprejetem svojem stališču, opravili formalni zadevi kot sta predlog sklepa o soglasju k statutu osnovne šole Šalek, predlog sklepa pri izbrisu iz družbene lastnine v splošni rabi v k. o. Gorenje in Velenje—Trebuša, ter ob koncu poslušali še informacijo o postopku prenehanja skupnosti slovenskih občin. T.P. žnosti, le pravice Zadnja seja Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje v razširjeni sestavi, ki je bila pred tednom dni, je prinesla razpravo o dveh pomembnih zadevah za sindikat v bodoče — o novem statutu in programu Neodvisni sindikat Slovenije. Če razpravo o enem in drugem strnemo v nekaj kratkih stavkov — potem je glede prvega treba omeniti temeljne oblike sindikalnega delovanja in organiziranja, te so po novem štiri: sindikat podjetja, sindikat dejavnosti, občinska organizacija sindikatov in Zveza sindikatov Slovenije. Organiziranost sindikata v podjetjih bo poljubna, ni več določeno kaj naj bi to bilo — sindikalne skupine ali osnovne organizacije, podružnice ... Izvršni odbor sindikata podjetja in predsednika volijo po novem vsi člani. Medobčinski sveti Zveze sindikatov naj ne bi obstajali več v takšni obliki kot danes, ampak so možni samo še kot metoda in oblika dela. Mandatna doba organov sindikata naj bi bila na vseh nivojih 4 leta, nosilci funkcij pa naj ne bi bili omejeni. Gre za posebno novost, ki jo nekateri tudi precej različno interpretirajo, med drugim sprašujejo, kako dolgo sploh lahko nek sindikalni aktivist ustvarjalno dela na enem področju. Neodvisne sindikate je nekdo na seji preimenoval v Sindikat delavcev Slovenije, veliko razprave vzbujajo povsod predvsem z nazivom — neodvisni. Sicer pa je'pro-gram zelo široko zastavljen in ga imamo lahko za vizijo. Iz te razprave menjamo predvsem tri stvari: članarino, profe-sionalizem in kodeks odnosa. Glede članarine je prevladalo mnenje, da je bolje, če se z višino (0,60) ne ubadamo preveč. Bolje je, da pregledamo programe in se naj tej osnovi odločamo, smo pripravljeni odšteti več ali manj. Glede profesionalnega dela v sindikatih je težko govoriti o tem, kdo danes opravlja naloge povsem profesionalno, kdo pa le na pol. Tudi v podjetjih odkrito priznavajo, da sindikalni aktivisti zlasti v večjih organizacijah porabijo precej časa za svoje sindikalno delovanje. Bolj gre pri tem za vprašanje, kdo naj plača tega aktivista — ali naj bo plačnik poklicnega sindikalnega funkcionarja podjetje ali poseben sklad, da bi lahko bil sindikat čim bolj neodvisen. Če želimo program doreči in ga resnično uresničevati tako kot smo si ga zastavili, se pravi, da bo politični sistem v službi človeka, ne države in ne po meri funkcionarjev, potem mu moramo nujno zgraditi tudi primeren kodeks odnosov, z vidika sindikata v navezi: sindikat — organ upravljanja — poslovodni delavci — država. In še nekaj kar je zanimivo — velenjski sindikalni aktivisti pri tem pogrešajo dolžnosti, teh ni opredeljenih, opredeljene, če dobro pogledamo pravijo, so samo pravice. (mkp) storitve Biti delegat na seji skupščine komunalne skupnosti, na kateri je osrednja točka dnevnega reda sprejemanje višjih cen komunalnih storitev in dobrin, ni hvaležna naloga. Vsemu navkljub bi jo morali opraviti delegati omenjene skupščine že konec prejšnjega meseca. Ker pa je bila 18. izredna seja obeh zborov skupščine komunalne skupnosti občine Velenje zadnjega dne v oktobru zaradi preskromne udeležbe nesklepčna, so o višjih cenah oskrbe z vodo, odvajanja odplak, odvoza odpadkov ter toplotne oskrbe ti razpravljali sredi prejšnjega tedna. Njihova odločitev pa je bila tokrat takšna, kot so bili predlogi odbora za planiranje in ekonomsko politiko pri občinski komunalni skupnosti. Od 1. novembra dalje bomo porabniki tako odšteli za oskrbo z vodo 42 odstotkov več, najbolj pa so poskočile cene odvoza odpadkov, in sicer v poprečju za 51 odstotkov. Podražitev seve- da ni prizanesla tudi toplotni oskrbi. Cene slednje so višje v poprečju za 39 odstotkov. Enaki odstotki podražitev bodo veljali tudi od 1. decembra dalje. Povprečne podražitve so seveda akontativne, tako kot pretekle tri mesece, izračunane pa so na osnovi izkazane razlike v ceni za obdobje avgust—oktober 89 (12 odstotno zaostajanje) ter mesečno podanih osnovnih izhodiščih, povečane za 32 odstotkov, za kolikor naj bi po oceni Inštituta za diagnozo in prognozo pri Vekš Maribor narastle drobno-prodajne cene v zadnjih dveh mesecih tega leta. S predlagano podražitvijo so stroški komunalnih storitev in dobrin v tem letu, v primerjavi z letom 1988, narast-li z indeksom 1055, po napovedih republiškega Zavoda za cene pa naj bi slednje v tem letu po-rastle z indeksom 1096. Hkrati s potrditvijo predlaganih višjih cen komunalnih stori- Cene komunalnih storitev in dobrin so po podatkih odbora za planiranje in ekonomsko politiko pri skupščini komunalne skupnosti Velenje v naši občini nižje od cen v drugih slovenskih krajih. Tako je na primer v mesecu oktobru kubični meter vode veljal v Velenju 4.170 dinarjev za široko potrošnjo, 12.634 za industrijsko rabo; v Ljubljani 7.040 oziroma 16.090, v Celju 8.670 in 20.300 ter v Mozirju 4.080 dinarjev za široko potrošnjo in 8.910 za industrijsko potrošnjo. Ogrevanje: v Velenju 7.652 dinarjev, v Ljubljani 19.085, v Celju pa 19-320 dinarjev. Pri primerjavi je treba upoštevati, da Velenju velik del zbranega denarja namenjamo razvoju, in da se cena energije na pragu Teš vedno bolj približuje ekonomski ceni. Primerjava strukture cen toplotne oskrbe pa kaže, da predstavlja energija v drugih krajih le do 40 odstotkov v naši občini pa do 60 odstotkov cene. V mesecu oktobru so tako znašali stroški komunalnih dobrin za tričlansko družino v stanovanju s 54 kvadratnimi metri približno 770 tisočakov, kar je predstavljalo okrog 4,3 odstotke poprečne mesečne plače za ta mesec. tev in dobrin pa so delegati na sredini skupščini komunalne skupnosti občine Velenje potrdili tudi predlog o 100 odstotni revalorizaciji prispevkov za priključitev, ki je osnovni vir financiranja programa razširjene reprodukcije te skupnosti. Razprav o višjih cenah komunalnih storitev in dobrin tokrat ni bila tako burna kot je bila marsikatera na prejšnjih sejah skupščine. Namesto oporekanja predlaganim podražitvam je tokrat mnogo bolj prihajal v ospredje občutek, da delegati preprosto niso verjeli Vekosovim izračunom. Ob tem dejstvu pa dogovarjanje ni mogoče, oziroma otežkočeno. Nenazadnje pa nazorno dokazuje, da se bliža resnični konec sisovskemu dogovarjanju in odločanju. Ob koncu naj zapišemo še to, da izhodišča, na osnovi katerih slonijo sprejete višje cene komunalnih dobrin in storitev za meseca november ter december danes že ne držijo več. V njih namreč ni upoštevano dvakratno povišanje cen naftnih derivatov in enkratno povišanje cen električne energije. To pomeni, da uporabniki ob koncu leta znova lahko pričakujemo poračun. Omenjene podražitve seveda za uporabnike niso niti najmanj razveseljive. Z optimizmom o boljših časih pa ne navdajajo tudi zaposlenih delovnih organizacij Vekos, saj po njihovih trditvah ne zagotavljajo normalnega poslovanja kolektiva, ki je letoš nje devetmesečje sklenil z okrog 198 starimi milijardami izgube. Kot so na sredini seji skupščine občinske komunalne skupnosti povedali predstavniki Vekosa, je dejanska še precej višja. tp ZSMS ZSMS ZSMS ZSMS ZSMS ZSMS ZSMS ZSMS Srečanje mladih Titovih mest Po nekaj mesecih smo se mladi iz Titovih mest ponovno srečali. Tokrat je bil domačin srečanja Titov Veles. Domačini so se zelo trudili da bi nam omogočili prijetno bivanje v njihovem kraju, vendar razlike med našim in njihovim mestom so ogromne, tako, da smo se le s težavo nekako vživeli v njihovo okolje. Časa za druženje je bilo bore malo. V ospredju so bila politična stališča posameznih republik, predvsem pa mladinski problemi. Organizirana je bila javna tribuna, na kateri naj bi spregovorili kako v posameznih republikah vidimo razvoj mladinske organizacije. Seveda je vse najbolj zanimalo dogajanje v Sloveniji in naše izkušnje, ki smo jih pridobili s kongresom. Razmišljanja so bila zelo različna. Nekateri so zagovarjali stališče, da je to, kar se je zgodilo z našo mladinsko organizacijo pravilna odločitev, drugi spet, da nam je sedanje organiziranje vsililo vodstvo republiške konference. Pojasnili smo, da naš nastop na kongresu ni bil mišljen kot zaviranje razvoja mladinske organizacije, kajti dobro se zavedamo, da so spremembe nujne. Velika razlika je delovati v monističnem ali pluralističnem sistemu. Neumesno se je zavzemati za mladinsko orga-nizaciio starega tipa v dobi plu-raltzma. Seveda pa je v repubh-kah različno mnenje glede pluralizma. Nekateri se zavzemajo za stranke, driigi so zopet proti strankam, obenem pa vsi previdno čakajo, kaj se bo zgodilo v Sloveniji. O pogledih na mladinsko organizacijo na zvezni ravni, pa se bo verjetno najteže dogovoriti. Nekakšen zaključek pa je bil, da nas razlike ne smejo razdvajati temveč združevati. Zavzeli smo se za nadaljne sodelovanje, vendar žal ostajamo še naprej le kot organizatorji skupne mladinske delovne brigade. Tudi na tem področju bo potrebno veliko spremeniti in brigado pripraviti na nove oblike delovnih akcij. Bojan Kontič Nekateri vedo vse in še več Deleegati Gorenja smo bili, to lahko : sedaj »ob koncu« priznamo, naajbolj redni in verjetno tudi tvorni udeleženci na vseh sejah skupšččin v naši občini in tudi v republiliških delegatskih klopeh. Verjtjetno so bili primeri, da naša stalilišča niso zadela povsem v živo, S60 pa sigurno imela namen poštenao, smiselno in racionalno razrešititi vsak nastali problem, ki je bil ppostavljen pred delegate. Že zaradi navedenega smo prepričičani, da si nihče od nas, pa tudi če e je samo enkrat sedel v de-legatskko klop, ni zaslužil takšnega etikiketiranja kot smo ga bili deležnini v občinskem glasilu. Avtorji člčlankov so se največkrat vprašalali: Kdo neki stoji za stališči, ki j prihajajo iz Gorenja? Kaj so hoteteli povedati s tem? Mogoče to, <, da delegati nismo ljudje, da prihihajamo iz drugega sveta, iz nekega ;a Gorenja, ki je drugačno kot ga a opisujejo v člankih, ki jih prepišešejo iz že prijavljenih poročil. Vratata za novinarje in druge »pisce«e« so v Gorenju odprta tudi takrat, t, ko bi se omenjeni morali pred sv svojimi natolcevanji pogovoriti ti tudi s kom od delegatov, ali pa a s tolikokrat omenjeno ba- zo, ki so jo nekateri razširili tako kot je to njim ustrezalo. Nekomu je ustrezalo tudi to, da je zapisal: Proti povišanju je glasovala delegacija »Gorenja«, čeprav je »PROTI« glasoval tudi kdo, ki ni bil iz naše delegacije. Saj res, v imenu koga naj se izreče dele- Odmevi gat, ki dobi dodatne temeljite podatke na delegatsko klop in tudi na delegatsko vest? Kdo naj bo tisti trenutek njegova baza in na čigavo mnenje naj prisega? Čeprav je nekdo zapisal, da je sedaj že tako konec s SlS-i, ne moramo dovoliti, da piše o našem delu to, kar so lahko prebirali vsi iz naše baze. Avtor bi moral biti vsaj toliko pošten, da bi objavil zapisana stališča in tudi ustne zagovore naših delegatov. Tako bi tudi javnost oziroma baza vedela, kaj pravzaprav prinašamo delegati Gorenja na skupščine. Ne dovolimo, da nas nekdo z pavšalnim obveščanjem postavlja v dvom- ljiv položaj. Naj bo jasno zapisano, da smo vedno obrazložili svoj ZA ali PROTI! Na skupščini zdravstvene skupnosti smo v zboru uporabnikov nekajkrat zahtevali podatke, ki bi nam v vsaki normalni sredini morali biti dostopni in ker teh podatkov delegati nismo dobili, smo se izrekli proti neargumenti-ranemu predlogu. Osnova za takšna naša razmišljanja je predvsem razvojna strategija naše občine, ki smo jo kot program »Q« sprejeli vsi v občini ne pa samo delegati Gorenja. Naša stališča v zvezi s tem so zelo jasna in so bila predstavljena delegatom zbora združenega dela na 37. seji. Zaradi podobnih stališč smo bili delegati iz Gorenja pogosto tarča napadov na skupščinah ali pa tarča zasmehovanja očitno bolj osveščenih tovarišev iz izvajalskih vrst, vendar novinarji tega niste nikoli zapisali. Želimo, da-preučite vsa naša stališča, ki smo jih v pisni obliki vedno oddali na sejah in zapišete kakšna je razlika med njimi in cilji razvojne strategije v naši občini. O usodi participacije, ki jo je občinska sindikalna organizacija obesila tudi na ramena delegatov pa samo toliko: V občini bi morali vsi vedeti, da se pet tisoč in več članski kolektiv ni izjasnje-val o usodi participacije z referendumom. Z vodstvom občinskega sindikata je bilo dogovorjeno, da se v velenjskem delu Gorenja izvede anketa o tem, kaj zaposleni, (katerih približno polovica se vozi iz drugih občin) mislijo o participaciji. Ta anketa se je izvajala brez volilnega imenika in klasičnega tajnega izjavljanja! Delegati Gorenja smo na osnovi tega na posvetovalnem sestanku oblikovali stališče, ki smo ga prenesli na sejo skupščine zdravstvene skupnosti in zbora združenega dela. Sindikat pa je s svojo grožnjo v poročilu o rezultatih glasovanja pokazal kakšna naj bi bila demokratična odločitev delegatov. Naše oglašanje nima namena, da bi polemizirali s tistimi na katere se nanaša. Delegati Gorenja ne želimo, da se nas izolira. Nekdo je namreč zapisal, da je izolacija pojav, ko bolni drže zdrave v karanteni. Delegacije velenjskega dela SOZD GORENJE Utrinki z mladinskega kongresa in po njem Večini je poznano s kakšnimi stališči oziroma predlogi smo se na kongresu pojavili mladi iz občine Velenje. Naš namen je bil nadaljni obstoj mladinske organizacije, vsaj dokler se stvari okrog političnega pluralizma ne dorečejo. Vsi naši predlogi so bili zavrnjeni kljub temu, da so se v delovni skupini, ki je obravnavala statut, pojavila podobna razmišljanja tudi iz drugih sredin. Ali je bila odločitev pravilna bo pokazal čas. Ne strinjam se pa s trditvijo, da nam je statut vsililo republiško vodstvo, kajti v končni fazi ga je potrdil tudi kongres. Pokazalo se je, da tudi profesionalnim funkcionarjem v občinah odgovarja možnost neomejene ponovitve mandatov. Če so že vse ostale zahteve bile označene kot konzervativne, pa mislim, da naš predlog omejitve mandatov ne moremo označiti kot zastarelega. Dobro se zavedamo, da »uspešen« funkcionar drži vse niti v svojih rokah in ga bo zelo težko na volitvah zamenjati, čeprav bo morda protikandidat boljši, vendar celotni volilni bazi manj znan (o javni predstavitvi zaradi pomanjkanja denarja lahko le sanjamo). Zelo malo je tistih članov, ki se bodo izpostavili in morda zahtevali celo odpoklic profesionalca. Statut je bil sprejet v prvotni obliki z nekaterimi lepotnimi napakami. To pa pomeni, da kdor ne bo delal v skladu s statutom, ne bo imel mesta v novi politični stranki. ZSMS postaja odprta za vse. V njej bodo lahko delovali tudi člani ZK. Kako dolgo? Na Seji občinske konference ZKS se je oblikoval predlog, da člani ZK ne bodo smeli delovati v drugih strankah. Časi se pač spreminjajo. Ni dolgo tega, ko smo godrnjali, če v novo ustanovljenih strankah niso želeli komunistov. Dejstvo je, da se bodo mnogi od nas morali opredeliti kje bomo delovali, tudi če bodo programi podobni. Razumljivo, začenja se boj za oblast, ki pa je trd in neizprosen. Odločitev mnogim ne bo lahka. Mnogi, ki so bili do sedaj somišljeniki, se bodo razšli. Diferenciacija bo nujna. ZSMS tudi v naši občini mora začeti priprave na spomladanske volitve, kljub težavam z denarjem. Če na volitvah ne uspemo, bo denarja še manj. Igra je končana, pričenja se boj za oblast! Bojan Kontič Po zračnem jašku Šoštanj 224 metrov bližje središču zemlje Pravijo, kako se Mi dovolite, da začetek tega pisanja izkoristim za nekaj povsem osebnega? Ce mi, potem sem dolžna opravičilo vsem, ki so me leta doslej brezupešno vabili, da pokukam kako te v jami. Vedno sem znala poiskati tisoč in en način, tisoč in eno opravičilo, kako da... Priznam, v velenjskem premogovniku še nisem bila in se vedno dvomim, da bom kdaj. Vsekakor pa moram priznati tudi, da se po novem zračnem jašku Šoštanj ne bi spustila tako nitro, če ne oi bila >žrtev< presenečenja. Enostavno nisem imela izbire, preveč na hitro je šlo vse skupaj. Kvečjemu sem lahko rekla — seveda. Da me ni bilo strah, bi lagala. Da nisem bila zadovoljna, ko sem prišla ven, pa še bolj. Tisto brisanje škornjev 224 metrov globoko, pa še vedno ne do draja iz: globljenega jaška me je nekaj stalo. Pa se je splačalo, saj pravi-o, da lahko človek izredno red-co vidi, kako se dela jašek... Razen seveda, če tega ne počneš sam. Slobodan Pavlica, vodja gradbišča jaška Šoštanj II, je rekel, ko me je zagledal — >iao, jao, polna luna, pa trinajsti (v ponedeljek zjutraj je bilo), pa še ženska. Kaj dobrega že ne more biti.< Vendar je to povedal tako, da sem ga lahko slišala in je to govoril seveda zanalašč. Ven smo vseeno prišli. Vsi trije — on, Ivan Zapušek, predstavnik investitorja in jaz. Naložili sp nas kar v vedro, pa hajd do dna, ki se je v ponedeljek končal na 224. metrih, danes pa je gotovo že glob- E je, saj sta Pavlica in zapušek povedala, da vsak dan napredujejo za meter. Dela pri gradnji zračnega jaška opravlja skupina tozda RGD kombinata Edvard Kardelj. Delajo 24 ur na dan, ker so ekipe organizirane tako, da poteka delo v štirih izmenah, vsaka izmena dela 6 ur, menjujejo pa se na de-lovišču. Danes so ti fantje že ta- da redko vidiš, dolbe jašek Razširitev VATC Titovo Velenje Decembra novi naročniki ko zrutinirani, da v petih minutah napolnijo v vedro ali >kib!o< kot jo imenujejo en kubični meter izkopanine. Delajo pa seveda vse ročno. ZAKAJ GRADNJA JAŠKA ŠOŠTANJ II? »S tem jaškom nadomeščamo objekte na starih Prelogah, tam, kjer sedaj vstopa in izstopa zračni tok in je ta jašek nujno potreben za proizvodnjo na sedanji lokaciji. Uradni naslov te naložbe je sicer investicijski program odpiranja jame Šoštanj, Čeprav je ta naložba v glavnem namenjena jami Preloge. Če pa bomo odpirali jamo Šoštanj, pa je seveda jasno, da bodo ti objekti služili tudi temu namenu,« nam je po povratku z gradbišča razložil Franc Puc, vodja razvojno tehničnega sektorja Rudnika lignita Velenje. Denar za to naložbo priteka iz energetskih sredstev, pa ne brez težav. Vsi potrjeni programi v elektrogospodarstvu so namreč tako dosezni, da so sredstva, ki se zbirajo za te programe, pokrita praktično le z eno tretjino. »Zato se vsako leto borimo, aa tiste programe, ki so življenjskega pomena, spravimo naprej. Tako smo letos dobili sredstva za gradnjo jaška in za gradnjo južnih prog. Nismo pa uspeli dobiti sredstev za odvoJnjavanje. Temu smo se morali odpovedati, ker ni denarja,« pravi Franc Puc. Ljudje s katerimi smo se o tej naložbi pogovrjali pravijo, da bi v primeru, če do leta 1992 teh objektov ne bi zgradili, morali začeti zmanjševati proizvodnjo premoga. V začetku za nekaj sto tisoč ton, kasneje pa tudi po milijon ton letno. V tem primeru, s tako zmanjšano proizvodnjo, pa bi postali nekonkurenčni. »Investicijski program jame Šoštanj, druga faza, pa je odvisna od tega, ali bomo do leta 1993 zgradili čistilne naprave na TEŠ. Programi in načrti so za to izdelani, zatika pa se pri denarju. Če čistilne naprave na bodo zgrajene, bo proizvodnja po letu 2000 tudi s temi investicijskimi programi, ki jih imamo sedaj, nujno upadla,« pravi Franc Puc in nadaljuje: »To pa pomeni, da je nujno, da so čistilne naprave zgrajene, ker tudi mi za odpiranje jame Šoštanj potrebujemo določen čas. Če nočemo tudi po letu 2000 zagotoviti kontinuiteto proizvodnje, potem moramo začeti delati vsaj sedem, osem let prej.« ZA METER NAPREDKA IZKOPLJEJO 30 KUBIČNIH METROV S pripravljalnimi deli na jašku Šoštanj II so pričeli konec septembra lanskega leta in to z gradnjo objektov potrebnih na gradbišču — strojnica, kopalnice, izvozni stolp vitli za napeljalne in delovne odre, pokriti deponijski prostori, zračilna postaja. . . S temi delu so zaključili v drugi polovici decembra lani, ko so pričeli z globljenjem jaška. Nekaj težav jim je pri tem vmes povzročila voda. »Danes smo nekje na globini 224,7 metrov, globina betona pa že sega do 199. metrov. Poprečen dnevni napredek je en meter — to je kompleten izkop, primarna podgradnja, sekundarni brizgani beton in končno liti beton debeline štiridesetih centimetrov,« nam I'e ob ogledu jaška pripovedoval van Zapušek. Zanimivi so še nekateri podatki, ki nam jih je povedal — za 1 meter napredka jaška je treba izkopati približno 30 kubičnih metrov. Da nastane svetli profil jaška (5 metrov), je treba vgraditi 3,5 kubikov betona, 48 kvadratnih metrov armaturne mreže, 7 kubikov litega betona in v primarni fazi potrebujejo za tekoči meter še komplet jeklenega pod-porja. Dela pri gradnji jaška bodo sklenili, ko ga izdolbejo še za približno 100 metrov. Računajo, da bo to nekje aprila prihodnjega leta. M. Krstič-Planinc Ena od ekip, ki dela na globljenju jaška Šoštanj, zbrana okoli vedra ali >kible<, ki služi za prevoz materiala in ljudi. V takšni smo se tudi mi spustili v ponedeljek 224 metrov globoko. Jašek na površju. V Podjetju za ptt promet Celje pričakujemo, da bo kmalu končana razšitirev telefonske centrale v Titovem Velenju. S to razširitvijo bo pridobljeno tri tisoč novih telefonskih priključkov za prebivalce in združeno delo v Titovem Velenju in obmestnih krajih. Podana pa bo tudi možnost za vključitev novih oz. za razširitev in za zamenjavo obstoječih, po kapacitetah premajhnih, telefonskih central na tem območju. Z razširitvijo telefonske centrale bodo pridobili tudi dosedanji telefonski naročni- Mali skok čez kožo Tako bi lahko poimenovali svečanost ob podelitvi spričeval generaciji mladih rudarjev, ki so se ob delu izobraževali po verificiranem programu za IV. stopnjo. Velenjskim rudarjem se je tako pridružilo še 130 novih stanovskih tovarišev, ki so poleg napornega dela zmogli še dvoletno popoldansko izobraževanje, ki ga je v organizaciji TOZD — Izobraževanje — Službe izobraževanja izvajal Center srednjih šol — rudarska usmeritev. Osnovna značilnost te generacije je bila izjemna motivacija za izobraževanje, ki jo brez dvoma pogojuje visoka mehaniziranost proizvodnje. Priložnostne slovesnosti so se udeležili: predsednik PO DO RLV Franc Avberšek, tehnični vodja DO RLV Franc Žerdin, glavni inženir proizvodnje Ivan Ču-Ijak ter ravnatelj Centra srednjih šol Peter Robida in predstojnik rudarske usmeritve Ivan Kotnik. Zbranim je prvi čestital predsednik PO DO RLV Franc Avberšek, ki jim je spregovoril o vlogi znanja, ki je opredeljeno v poslovni filozofiji človek — delo — znanje, o sedanjem trenutku — reorganizaciji ter o razvojnih perspektivah rudnika. Tehnični vodja rudnika Franc Žerdin je poudaril pomen novega znanja, ki naj zagotavlja še bolj varno in strokovno delo v jami. Ob koncu pa jim je česital še ravnatelj Centra srednjih šol Peter Robida, ki je poudaril že tradicionalno dobro sodelovanje Rudnika lignita Velenje in Centra srednjih šol. Naj dodamo, da je 2. oktobra, na Centru srednjih šol že pričela pouk naslednja generacija, ki se bo v letošnjem in prihodnjem šolskem letu ob delu izobraževala v IV. stopnji rudarske usmeritve. Srečno! ki saj se bo izboljšala kakovost tovrstnih storitev. Po zagotovitvah proizvajalca opreme in izvajalca montažnih del, 1SKRE-TEL, bo centrala pripravljena za kontrolo kvalitete do 27. novembra. V PTT Celje se pospešeno pripravljamo, da bi takoj, ko bodo dane možnosti, to je po uspešni kontroli kvalitete razširjenega dela centrale, vključili čim več novih priključkov za organizacije združenega dela, obrtnike in občane. Pri tem se bomo dosledno držali določil zakona o PTT storitvah (Ur. L SFRJ, 2/86), pravilnika za določanje vrstnega reda telefonskih priključkov, sklepa komisije za naročniška razmerja pri PTT Podjetju Celje in seveda tehnološke optimalnosti izgradnje novih priključkov. To pomeni, da bodo imele prednost OZD, obrtniki in občani, ki imajo že dalj časa vloge za priklu-ček. Pri slednjih bomo upoštevali tudi tehtna priporočila, ki so jih priložili s predložitvijo vloge. Te dni bodo občani Titovega Velenja, po že omenjenih kriterijih, začeli dobivati v podpis sporazum in pogodbo za zgraditev telefonskega priključka. Prednost bodo imeli praviloma stanovalci stanovanjskih blokov in individualni naročniki na že zgrajenem telefonskem omrežju. Na ta način, bomo v najkrajšem času zadovoljili potrebe po telefonskem priključku največjem številu prosilcev. Podobno bo potekalo tudi samo vključevanje. Samo na ta način bo možno zagotoviti precejšnjemu številu novih naročnikov to pomembno pridobitev že v letošnjem letu. Zato prosimo, da s klici in intervencijami ne ovirate zastavljene akcije. Istočasno želimo opozoriti na različne izvedbe telefonskih aparatov, ki jih bo možno vključiti na razširjeni del telefonske centrale. Praviloma bo možno vključiti in seveda tudi koristiti le atestirane telefonske aparate z MFC izbiranjem. O tem bodo bodoči naročniki obveščeni tudi v pogodbi, ki jo bodo dobili v podpis. Naj vas informiramo o možni uporabi telefonskih aparatov iz programa Iskre Kranj: Iz novejše proizvodnje so to: ETA 87 PM, ETA 87 CF, ETA 88 PM, ETA 921/10, ETA 922/10, ETA 923/10, ETA 951/10, ETA 952/10, ETA 953/10, ETA 951/10 in ETA 952/10 D. Iz starejšega proizvodnega programa pa so: ETA 38, ETA 38 V, ETA 68, ETA 88, ETA 37 V, ETA 67 in ETA 87. PTT delavci smo veseli vsakega novega naročnika, zato želimo, da le-ti kar se da učinkovito koristijo naše storitve. To seveda ne gre tudi brez telefonskega imenika. Tako bodo naši novi naročniki ob vključitvi telefonskega aparata dobili tudi potrdilo o prejemu tel. imenika. S tem potrdilom bodo lahko na ptt enoti prevzeli brezplačno telefonski imenik SR Slovenije 1989/90. Glede na številne vloge, ki so se nabrale že od leta 1984, je razumljivo, da ne bo možno naenkrat ugoditi vsem prijavam, zato prosimo za strpnost. Istočasno pa obljubljamo, da bomo sproti obveščali o poteku akcije vključevanja novih naročnikov in ostalih aktivnostih na tem področju. PODJETJE ZA PTT PROMET CELJE Po 5. jugoslovanski razstavi Jurob '89 v Ljubljani Prejšnji teden, od 6. do 8. novembra, je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, 5. Jugoslovanska razstava robotizacije in fleksibilne avtomatizacije z mednarodno udeležbo — Jurob '89. Letos sta se, kar je zagotovo nadvse pomembno, prvikrat v Jugoslaviji robotizacija in fleksibilna avtomatizacija predstavili na samostojni, specializirani sejemski prireditvi. Doslej so bile tovrstne razstave v okviru razstave Sodobna elektronika. Organizatorji so trdno prepričani, da bo ta, zdaj samostojna specializirana jugoslovanska razstava JUROB v Ljubljani v naslednjih letih prerasla v eno naših osrednjih sejemskih prireditev. Med 59 razstavljalci iz Jugo- slavije in tujine so s pomembnim deležem sodelovali na JUROB '89 tudi Gorenje Procesna oprema, REK — Elektrostrojna oprema in v inovacijskem paviljonu, kjer so se predstavili jugoslovanski instituti in univerze, tudi Center sredniih šol. Na 5. Jugoslovanski razstavi robotizacije in fleksibilne avtomatizacije je Gorenje Procesna oprema prvikrat predstavila javnosti strežno napravo in prenosni industrijski terminal, pa seveda robot za površinsko zaščito (rezultat sodelovanja Gorenja Procesna oprema in švicarske firme Asea Brown Boven) ter več procesnih računalnikov. Razvito enoosno pozicioniranje je bilo osnova za razvoj strežne naprave v Gorenju Procesna oprema. Trenutno izdelujejo takšno univerzalno napravo za Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje. Ze znanim in uveljavljenim procesnim računalnikom Gorenja Procesna oprema se je zdaj pridružil še prenosni industrijski terminal, ki so ga v celoti razvili v tej Gorenjevi tovarni. Uporabljati ga je mogoče kot sredstvo komuniciranja med uporabnikom, strojem (napravo) in računalnikom. Sicer je Gorenje Procesna oprema, ki je v sejemskih dneh pripravila tudi komercialno predstavitev proizvodnega programa, razstavila na JUROB SV procesne računalnike in končne upravljalne enote za av- tomatizacijo večjih in manjših industrijskih procesov in sistemov ter programirno napravo — programski paket FEPRO za Gore-njeve krmilnike. Na ogled pa je bila še kontrolna naprava za preizkus električnih mešalnikov. Na Jugoslovanski razstavi robotizacije in fleksibilne avtomatizacije JUROB se je letos prvikrat predstavila tudi Rekova delovna organizacija Elektrostrojna oprema. Ta je bila doslej poznana kot načrtovalec in izdelovalec rudarske opreme in transportnih sredstev, v zadnjem času pa se uveljavlja tudi s sistemi za upravljanje. Na letošnji razstavi JUROB '89 je Elektrostrojna oprema prikazala del proizvodnega programa s področja krmiljenja in upravljanja ter elemente za robotizacijo strojne opreme. Tako je bilo mogoče videti oljne in emulzijske krmilnike, elemente za zveze ter razne dajalce podatkov o delovanju avtomatiziranega procesa. Rekova Elektrostrojna oprema pa je v Ljubljani predstavila tudi pilotske naprave čistilnih naprav za pepel in za čiščenje industrijskih voda s pomočjo flotantov (tudi za odstranjevanje olj in drugih nečistoč). Zraven komercialnih predstavitev programov posameznih delovnih organizacij je bila novost letošnje 5. Jugoslovanske razstave robotizacije in fleksibilne avtomatizacije JUROB '89 še pose- ben inovacijski paviljon, v katerem so se na skupnem prostoru predstavili jugoslovanski instituti in univerze. Med razstavljalci v tem inovacijskem paviljonu je bil tudi naš Center srednjih šol tehnične in družboslovne usmeritve. Predstavili so didaktični robot JUPET 3, namenjen učenju osnov dela z roboti in robotskimi delovnimi celicami. Programska oprema robota JUPET 3 omogoča enostaven nadzor tega petstopenjskega robota s pnevmatskim prijemalom, ki ga poganja pet enosmernih motorjev prek ustreznih reduktorjev. Že v kratkem bo na voljo za robot JUPET 3 tudi poseben programski jezik JUPET. Ena zadnjih novosti v ponudbi Gorenja Proce- Prvikrat se je na JUROB predstavila tudi Reko- Med jugoslovanskimi institu^ jn univerzami, ki V robotizirano celico za varjenje RC — VI, ki jo sna oprema je strežna naprava, ki je tokrat priklju- va delovna organizacija Elektrostrojna oprema so se predstavili v inovacijskem paviljonu, je bil je na JUROB '89 razstavljal ribniški RIKO, je čena na prenosni industrijski terminal tudi Center srednjih šol z didaktičnim robotom vgrajen varilni izvor s pripadajočo varilno pištolo JUPET 3 Gorenja Varstroj Foto: Hinko Jerčič Kisli dež Dež ni bil nikoli čist in nevtralen. Vedno so bile v njem sledi ogljikove kisline, ki je nastajala iz ogljikovega dioksida. Vedno je bil rahlo kisel z vrednostjo pH 5,6. To vrednost pH ima Grenlandski led, ki se je kumuliral iz dežja predindustrijske dobe. Tak dež pada danes le še ponekod na eksotičnih odsekih Tihega oceana. Na industrializiranih celinah, kot je Evropa, že dolgo ni več čistega dežja. Kisli dež povzroča v največji meri žveplena kislina (HzSo>). Nastaja s spajanjem vode (H2O) z žveplenim trioksidom (SOj). Žveplov dioksid (SO2) na zraku oksidira v (SOi). Ponekod je v ozračju močno prisotna tudi soli-trna kislina (H2NO1). ki dosega delež 20 do 30 %. Delež le-te se v zadnjih letih veča. Stopnjo kislosti merimo s pH vrednostjo. Skala pH vrednosti je logaritmična. Voda je nevtralna pri pH vrednosti 7, pod 7 je kisla, nad 7 pa lužnata. Rahlo kislo je mleko, ki ima pH malo pod 7, limona ima pH 2 do 3. Kisli dež z vrednostjo p H 4,3 razžira beton, v vodi s pH 4,5 do 5 poginejo ribe. Alkalen je amonijak, ki ima pH 11,5. Logaritmična skala pH pomeni, da je pri spremembi pH od 5,6 na 4,6 raztopina desetkrat bolj kisla. Pri spremembi od 5,6 na 3,6 pa stokrat bolj kisla. Megla in rosa sta posebni obliki padavin. Na področjih, kjer lega megla, sta ravno rosenje in megla izredno kisli. V megli in rosi se topijo tudi prašni delci, ki povzročajo dodatne poškodbe. Dokazano je, da je dež pod smrekami bolj kisel. Gostota iglic im^večjo filtrirno sposobnost, zato se jih oprime več padavin. Pri bukvah odteče okrog 10 % dežja po deblu, zato prihaja ob deblu lokalno do povečane kislosti tal. — V bližini debel ne raste niič več. Pri pomoru drevja imata poglavitno vltogo žveplov dioksid (SO2) in dušični oksidi (NOx) pa tudi fotooksiidanta ozon (Oi) ter (PAN) peroxiacetilnitrat. Dimni plini so mešanica še drugih škodljivih sniovi. V ozračju je prisoten še prah težkih kovin, ki je deloma strupen za rastline. Lokalno so prisotne tudi druge škodljive snovi. Znane so fluorove poškodbe okoli tovarn aluminija. Poškodbe, ki jih povzročajo žveplov dioksid in dušični oksidi, so posredne in neposredne. Neposredne poškodbe prizadenejo predvsem zelene dele rastlin. Zeleni deli rastlin so prevlečeni s tankim voščenim slojem, ki preprečuje prekomerno izhlapevanje vlage ter zadržuje škodljive vplive od zunaj. Pretok vodnih hlapov in plinov regulirajo režaste odprtine na spodnji strani listov in iglic. Te reže lahko rastlina odpira in zapira. V poletni vročini jih lahko popolnoma zapre, da omeji izhlapevanje vlage. SO2 poškoduje zaščitno plast in regulacijski mehanizem. Reže se ne zapro več. Preskrba z vlago ni več regulirana. Pomanjkanje vlage povzroči sušenje iglic in vej. Škodljivim snovem je odprta pot v notranjost iglic in listov. Dokler so rastline zdrave, same preprečujejo vstop škodljivih snovi. Poškodbe, ki jih povzročajo dušični oksidi NOx, je težko ločiti od tistih, ki jih povzroča SO2. Dušični oksidi zavirajo fotosintezo, zmanjšujejo listno zelenilo in končno povzročijo odmiranje listov in iglic. V naravi se koncentracija NOx ne pojavlja samostojno. Povečuje pa poškodbe, ki jih povzroča SO2. Kisli dež poškoduje tanko voščeno prevleko listov in iglic, ki varujejo drevesa. Poškoduje se regulacijski sistem vlažnosti, kar ima za posledico pretirano izhlapevanje in izpiranje hranilnih snovi iz listov in iglic ter vdiranje težkih kovin vanje, in zastrupljanje. Posredne — poškodbe onesnaževanja prizadenejo tla. Kisli dež moti življenje tal in kemične procese v njih. Kisli dež topi hranljive snovi v tleh (Ca, Mg, K, Fe, Mo). Tla izgubljajo funkcijo shrambe in dobavitelja hrane rastlinam. Rudninske snovi so sprane v globlje sloje zemlje. Če se poveča kislost tal pod pH 4, se začno razkrajati glinasti minerali. V raztopino tal pridejo aluminijevi ioni, ki so zelo strupeni za večino rastlin, bakterij in živali. Proces ni povraten. Tudi če dre. Zaradi kislih tal je moteno sožitje med glivicami in koreninicami, kar moti prehrano dreves. Tla niso le sidrni material, kamor je zasidrano drevje. So kompleksni ekosistem. Nepredstavljivo število organizmov bakterij, glivic, insektov in črvov slcrbi za predelavo in pripravo rastlinske hrane. Tvorijo se komplicirane življenjske skupnosti, ki so še slabo raziskane. Če naraste kislost tal med pH 4 do 5, začne zamirati življenje tal in se upočasni predelava organskih substanc. Približno dve tretjini usedajo-čih se težkih kovin ostane na drevesnih krošnjah. Na krošnje kontroliranega onesnaževanega smrekovega gozda se je usedlo na leto 20 g/ha kadmija in kobalta, 150 g/ha kroma in niklja, 700 g/ha svinca in bakra 1700 g/ ha cinka. Kovine se topijo v dežju, zastrupljajo listje, iglice in lubje. Z odpadlim listjem in iglicami se zastruplja plast humusa, ki je odločilnega pomena za življenje gozda. Še zlasti so za dogajanje v humusni plasti občutljiva plitvo zakoreninjena drevesa, smreke naprimer. Poškodbe povzročajo tudi foto- oksidanti. Pod vplivom svetlobe se dušični dioksid (NO2) razgradi v dušični monoksid (NO) in prosti kisik (0), ta pa se poveže z molekularnim kisikom (0;) v ozon (0i). Ozon in drugi produkti fotooksidacije škodljivo vplivajo na rastline, živali in ljudi. Pri ljudeh ogrožajo predvsem sluznice. Suha poletja in mile zime pospešujejo propad gozdov. V suhih poletjih se sušijo drevesa, ki imajo poškodovan sistem regulacije vlažnosti, zaradi prekomernega izhlapevanja. V milih zimah ostanejo drevesa aktivna, zrak pa je pogosto zelo suh: zato se podobno kot poleti sušijo drevesa. Poškodovano drevje je mnogo manj odporno proti škodljivcem kot zdravo. Zaradi onesnaževanja poškodovani gozd umira od lakote in žeje. Pri izgradnji industrije je uveljavljeno načelo, najprej zgraditi obrate, nato reševati probleme v okolju. Zaradi pomanjkanja izkušenj sledi doba oklevanja. Šele ko se pojavijo pritožbe zaradi poškodb okolja se gradi kontrolni sistem, ki omogoča raziskavo teže in obsežnosti poškodb okolja. V tem času pa so gozdovi že dodobra uničeni, tla in voda pa zastrupljena. V tem času je potekala množica nepovratnih procesov v naravi, pri katerih storjene škode ni mogoče nikoli več popraviti. Če bi katerakoli termoelektrarna, ki je brez čistilnih naprav, poskušala na celotnem področju, ki ga onesnažuje, v celoti spraviti razmere v stanje kakršno je bilo pred onesnaževanjem, bi jo to stalo več kot premog, ki ga pokuri za proizvodnjo električne energije. Zato je izgradnja čistilnih naprav za (SO2) ter (NOx) najcenejša možna rešitev, ki je še sprejemljiva. Pri obravnavi ekoloških problemov »gospodarsko realistična« struja vidi uničevanje okolja, kot nujni pogoj za nemoteno proizvodnjo. »Idealistična« struja pa za nobeno ceno ne odstopa na račun okolja. Kruto je spoznanje, da ne gre za idealizem temveč za grozečo resnico o propadanju življenjskih pogojev. Povzeto in prirejeno po raviji »Alternative« Lipi Sk kale Zaradi vpliva SO2 se zmanjša rastlinam obrok fotosinteze. To pomeni, da drevo proizvaja manj biomase — priraste manj lesa. Točna vzročna povezava je manj znana. Žveplov dioksid vpliva na zmanjšanje hitrega zelenila. Pri večjih koncentracijah SO2 začne odmirati listje in iglice zaradi ožiga. Listje in iglice že tako in tako odmirajo zaradi poškodb regulacijskega sistema. Izguba listja in iglic zmanjšuje rast. se kislost tal zmanjša nad pH5, se alumninij ne vrne več v glinasto strukturo. Tvori se lahko topljiv sloj, ki se pri povečani kislosti stopi. Skozi poti pronicajoče vode pridejo aluminijevi ioni in težke kovine v talno vodo. Predvsem prosti aluminij povzroča težke poškodbe finih koreninic. Drevo ne more več sprejemati hrane in vlage. Tudi zasidra-nost dreves v zemlji se zmanjša. Zato jih malo močnejši veter po- Onesnaženost zraka V času od 18. oktobra do 6. novembra povprečne dnevne koncentracije niso presegale dovoljene maksimalne koncentracije 0,30 mg žveplovega dioksida na kubični meter zraka. Polurne koncentracije pa so presegale maksimalno dovoljeno višino (0,75 mg) v naslednjih dneh: 22. 10. ob 3.30 (1,86) in ob 4.00 (1,74); 23. 10. ob 0.30 (0,82); in ob 11.00 (1,01); 28.10. ob 2.30 (0,77); 31. 10. ob 24.00 (1,17); 1.11 ob 11.00 (0,79). Podatki veljajo za merilno postajo Zavodnje, komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pa jih je posredoval Hidrometeorološki zavod iz Ljubljane. Vsebnost težkih kovin v divjadi Umiranje na obroke Po podatkih, ki so nam dostopni, lahko ugotovimo, da je v celjski regiji vedno večji problem težkih kovin v divjadi oziroma, da so podatki dokaj kritični. Glede na to, da je divjad v naši občini izpostavljena vplivom močnega prometa in industrije in da še nimamo nobenih podatkov o vplivu težkih kovin na divjad, smo želeli ugotoviti dejansko stanje. Rezultati raziskovalne naloge »Vsebnosti težkih kovin v divjadi« so rezultat dela oz. realizacija akcije, ki jo je sprožila Lovska družina Velenje. Vzorci divjadi s,o bili zbrani s področij, ki jih je določila Veterinarska postaja Šoštanj s predpostavko, da so to najbolj ogrožene lokacije po onesnaževanju. Pri zbiranju vzorcev (meso, jetra, ledvice) so sodelovale lovske družine: Olka, Smreko-vec, Velunja in Velenje. Raziskave pa so bile opravljene na Biotehnični fakulteti v Ljubljani v TOZD Veterinarstvo, inštitut za higieno živil in sicer je raziskave izvršil pirof. dr. Marjan Milohnoja. Ne nazadnje pa je potrebno posebej poudariti, da j«e realizacijo celotnega projekta finančno omogočila Občinska raziskovalna skiupr.ost Velenje in se ji v imenu vseh lovskih družin tudi posebej zahvaljujem. Da bomo kasneje lažje primerjali oziroma da bodo podatki sploh lahko primerljiivi, si oglejmo najprej maksimalno dovoljene količine (tolerance) za posamezne: kovine in nekovine, ki jih predpisuje pravilnik o količinah pesticidov in drugiHi strupenih snovi, ki smejo biti v živalih (veljaven od 5. decembra 1987 dalje) so>: 1. KADIMVfIJ — za meeso divjadi 0,1 mg/kg — za leddvico divjadi 1,0 mg/kg — za jettra divjadi 0,5 mg/kg 2. SVINIEC — za meeso divjadi 0,5 mg/kg — za leddvico divjadi 1,0 mg/kg — za jettra divjadi 1,0 mg/kg 3. ARZEEN — za meeso divjadi 0,1 mg/kg — za leddvice divjadi 0,5 mg/kg — za jettra divjadi 0,5 mg/kg 4. cink4 Nonrmativa ni za meso, le za konzerve in izdelke iz drobovine v konzervah je predppisana toleranca in je 100 mg/kg, v mesu klavnih živali varira vsebnost cinka moed 18 in 33 mg/kg. s. flOoor Preedpisanih normativov oz. toleranc ni. Izpod 0,2 mg/kg pa kaže na to, da je že v obkolju kjer živali živijo vsebnost fluora povečana._ Kotit je že navedeno, so bili v analizo oddani vzorci: meso, jetra in ledvice jelena inn sme, medtem ko sta bila zajec in raca mlakarica oddana cela. Rezultati opravljljenih analiz skupno z mnenjem, ki jih je ugotovil prof. dr. Milohnoja so naslednjhji: 1. SRRNA ODSTRELJENA V VINSKI GORI 2. SRNA ODSTRELJENA V ZAVODNJAH preiskava opravljena na vrsta preiskovanega tkiva vsebnost v mg/kg Kadmij meso 0,003 jetra 0,512 ledvica 1,383 Svinec meso 0,06 jetra 0,11 Mnenje: stopnja kontaminacije mesa s kadmijem, ter mesa in jeter s svincem ustreza zadevnim tolerancam, pač ;>a je vsebnost kadmija v jetrih in ledvicah iznad dopustne količine. ZATO SO JETRA IN LEDVICE HIGIENSKO OPOREČNE OZIROMA NEUPORABNE ZA PREHRANO LJUDI 3. SRNA ODSTRELJENA V FLORJANU preiskava vrsta preiskovanega tkiva vsebnost opravljena na v mg/kg Kadmij meso 0,003 jetra 0,307 ledvica 0,115 Svinec meso 0,10 jetra 0,05 Mnenje: stopnja kontaminacije mesa, jeter in ledvic s kadmijem ter mesa in jeter s svincem je nižja kot to predpisujejo tolerance omenjenega pravilnika. 4. SRNA ODSTRELJENA V SKORNEM preiskava vrsta preiskovanega tkiva vsebnost opravljena na v mg/kg Kadmij meso 0,003 jetra 0,767 ledvica 1,625 Svinec meso 0,08 jetra 0,05 preiskavcva opravljerena na vrsta preiskovanega tkiva vsebnost v mg/kg kadmij svinec cink fluor jetra ledvica jetra jetra jetra 0,257 1,331 0,29 33,91 0,5 Mnenje: stopnja kontaminacije mesa s kadmijem ter mesa in jeter s svincem ustreza zadevnim tolerancam, pač pa je vsebnost kadmija v jetrih in ledvicah iznad dopustne količine. JETRA IN LEDVICE SO ZATO OPOREČNE OZIROMA NEUPORABNE ZA PREHRANO LJUDI. 5. JELEN ODSTRELJEN V SMREKOVCU Mncnenje: stopnja kontaminacije jeter s kadmijem in svincem ustreza zadevnim tolerlerancam. Tudi vsebnost cinka v jetrih je v normalnih mejah, pač pa je vsebnost st kadmija v ledvicah iznad dopustne količine. Vsebnost fluora v jetrih pa kaže, e, da je okolje zadevno kontaminirano, čeprav zaradi teh količin jetra niso toksičrična. ledvicice so zato higiensko oporečne, oziroma neuporabne za pi prehrano ljudi. preiskava opravljena na vrsta preiskovanega tkiva kadmij svinec cink meso jetra ledvica meso jetra meso fluor jetra meso jetra 24,59 0,4 0,5 Mnenje: stopnja kontaminacije mesa in jeter s kadmijem in s svincem ustreza zadevnim tolerancam. Vsebnost cinka v mesu in jetrih je v normalnih mejah, pač pa je vsebnost kadmija v ledvicah znatno iznad dopustne količine. Meso in jetra zaradi ugotovljene vsebnosti fluora niso toksična, pač pa le ta kaže, da je okolje s fluorom kontaminirano. LEDVICE SO ZATO HIGIENSKO OPOREČNE OZIROMA NEUPORABNE ZA PREHRANO LJUDI. 6. ZAJEC ODSTRELJEN V ZAVODNJAH preiskava vrsta preiskovanega vsebnost opravljena na tkiva v mg/kg kadmij meso 0,003 jetra 0,004 ledvica 0,655 svinec meso 0,07 jetra 0,29 cink meso 9,82 jetra 35,75 fluor meso 0,2 jetra 0,1 Mnenje: stopnja kontaminacije mesa, jeter in TecTvTCTJradtlllJeiti, mesa in jeter s svincem je nižja kot to predpisujejo tolerance omenjenega pravilnika. Tudi vsebnost cinka v mesu in jetrih je v normalnih mejah, vsebnost fluora v mesu in jetrih je v normalnih mejah. 7. DIVJA RACA ODSTRELJENA NA PLE-VELOVEM JEZERU preiskava opravljena na vrsta preiskovanega tkiva vsebnost v mg/kg kadmij meso 0,003 jetra 0,337 ledvica 0,005 svinec meso 0,13 jetra 0,83 cink meso 7,44 jetra 39,52 arzen meso 0,07 ledvica 0,33 fluor meso 0,1 jetra 0,1 vsebnost v mg/kg Mnenje: stopnja kontaminacije mesa, jeter in ledvic s kadmijem, mesa in jeter s svincem ter mesa in ledvic z arzenom je nižja kot to predpisujejo tolerance omenjenega pravilnika. Tudi vsebnost cinka v mesu in jetrih je v normalnih mejah. Vsebnost fluora v mesu in jetrih pa je zelo nizka in zanemarljiva. Rezultati raziskav so dovolj zgovorni, kljub temu, da laiki lahko zaključujemo ali poudarjamo, da je meso neoporečno, pa ostali rezultati nedvoumno kažejo na takojšnjo akcijo, saj so več kot alarmantni. Namesto zaključkov bi skušal razmišljati, kaj nam v bitki za čistejše okolje ti podatki nalagajo. Brez dvoma je človek oziroma družina osnovna celica v katerikoli družbi in zato je naša naloga, da se po prebranem članku (seveda, če smo ga sploh prebrali), zamislimo nad samim seboj, kako se obnašamo v okolju v katerem živimo in še bolj v okolju, v katerem delamo. Predvsem bi tu podčrtal delovno okolje, kajti če tu ne bomo osveščeni in sami zahtevali rigoroznih ukrepov, so vse podobne akcije in analize brezpredmetne. Danes se v dolini srečujemo in zahtevamo realizacijo programov za odpravo onesnaževanja samo od Termoelektrarne Šoštanj in Rudnika lignita Velenje, kot da sta edina grešnika, vse ostale organizacije pa so »čiste«. Brez dvoma bi morale lastne programe za čistejše okolje izdelati vsi, še tako majhni subjekti združenega dela, krajevne skupnosti, občina, društva itd. Vem sicer, da so programi v marsikaterem okolju narejeni, a kaj, ko je njihova realizacija tako značilna izvajanju v naši širši družbi. V nadaljevanju svojega razmišljanja bi želel potrkati na vest našim strokovnim institucijam, organizacijam ali službam, inšpekcijskim organom in še komu. Ali ni žalostno (da ne uporabim drugega izraza), daje morala akcijo ali bitko proti onesnaževalcem začeti peščica »kmetov«, medtem ko smo vsi ostali, kljub odmiranju narave živeli v povsem drugem svetu? Če kje je, je na tem področju čutiti premalo ukrepov in prodornosti. Ekološko društvo in posamezniki smo tu nemočni, če ni strokovne in širše družbenopolitične podpore in ukrepov. Upam, da razmišljanja niso izzvenela kritizersko, saj sem v njih želel opozoriti samo na to, da moramo bitko voditi vsi, ki živimo in kakorkoli delujemo v tej dolini, kajti od drugod nam ne bo nihče pomagal. Morda še tole. Ko smo pripravljali akcijo, smo se dogovorili, da bodo rezultati predstavljeni širši javnosti in da bomo akcijo čez nekaj let ponovili. Prvi del dogovora je danes realiziran. V zvezi z drugim dogovorom pa je treba najprej omeniti, da so bili vzorci vzeti kot slučajni in v majhnem številu. K ponovitvi raziskovalne naloge bo potrebno pristopiti z večjim številom vzorcev oziroma celoviteje in seveda v ta namen načrtovati tudi več finančnih sredstev. In še dva predloga: akcijo, ki smo jo speljali v Šaleški dolini, bi morala v celi Sloveniji začeti Lovska zveza Slovenije; in poziv vsem občanom; pridite v naravo in se sami prepričajte, v kakšnem okolju živimo in vaša odločitev bo lažja, kako se obnašati v okolju, v katerem živimo in delamo! 0,003 0,439 2,509 0,34 0,17 35.81 STAREŠINA Lovske družine Velenje Ciril GREBENŠLk Novo turistično naselje Fiesa (mkp) V prostorskem planu občine Piran je za območje Fiese predvidena gradnja novega delavskega turističnega naselja, v katerem bo prostor za dva tisoč ležišč. O možnostih za počitnikovanje na tem koščku slovenske obale ste verjetno že kaj prebrali. Izvajalci del so pripravljeni morebitnim interesentom predstaviti celoten projekt izgradnje. Ce ste eden teh, pokličite na Občinski sindikalni svet Velenje, kjer bodo v primeru, da bo zanimanja dovolj, z izvajalci del navezali stike in projekt predstavili tudi tukaj. Rečica ob Savinji Najlepši manjši kraj v Sloveniji Hvala vsem, ki ste pomagali Oprešnikovim Še so dobri ljudje uspešen kamp Menina in gostišče Atelšek. Počivanje na sicer zasluženi lovoriki seveda ne pride v poštev, priznanje mora biti zlasti spodbuda za še boljše delo v prihodnje. Tega se zavedajo, zato že sedaj načrtujejo nove akcije in naloge, še letos pa morajo posaditi lipo, ki so si jo prislužili obenem s priznanjem. ; p službi. Dogovorili so se, da Oprešnikovim enkrat dnevno skuhajo nekaj toplega in poskrbijo, da je kruh vsak dan pri hiši. Vem tudi, da sta si to revščino ogledala sekretar Sob Velenje Franc Ojsteršek in sekretar izvršnega sveta Slavko Korenič. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, hvala. 0 0 0 Na Paškem Kozjaku številka 10 pa bomo morda odprli novo stran socialnih stisk. Na domačiji Stanka Prebičnika in njegove sestre Tilčke, po domače pri Cimperšeku, je sicer 16 ha zemlje, od tega polovica gozda. Za dobrega gospodarja precejšen kapital, vendar pa brat in sestra živita v hiši, ki bi jo podrla vsaka močnejša burja, brez elektrike sta, s črno kuhinjo ... Mnogokrat ne vesta, če bo kaj za v lonec, Stanko pa nam je ob obisku rekel, da je meso morda pri hiši enkrat ali dvakrat na leto ... Kot že rečeno, ne vemo še zagotovo, ali bomo to stran odpirali ali ne, ker veliko stvari govori o tem, da bi na tej domačiji bilo lahko tudi drugače. Dokler ne preučimo vseh okoliščin, o tem še ne bomo pisali. Morda pa celo sploh ne bomo. Za naš obisk pri njih, prejšnji teden dopoldan, pa je ERA, novi diskont Selo, pripravila darilo, ki smo ga bratu in sestri že izročili. Pripravili so jima hrano, tako da bosta vsaj nekaj dni lahko brezskrbno kuhala. Eri se za to prijazno gesto v njunem imenu zahvaljujemo. Naprej bomo