162. številka
Ljubljana, v torek IS. julija.
XV. leto. 1882.
Izhaja vsak dan »ve^er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v st r ij sk o-ogersk e dežele za v«e leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za čotrt. leta 4 jrld. — Za Ljti bljano brez pošiljanja na dom za vse leto IS gld., za četrt leta M gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po tO kr. x;i mesce, po 90 kx, za četrt
leta. -   Za t nje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr.  ce se dvakrat, in po 4 kr., fe se trikrat ali v»i'krat tiska. Dopisi naj se izvolu trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo je v Ljubljani v Prana Kolmana hiši .Gledališka stolba-4. D pratnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rt &] a m arije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
-
1   LJubljani 18. julija. — .r.—   Naši   kranjski   nemškutarji   imajo v svojih nesrečah navado,  da  se v silnej svojej revščini in pri usmiljenja vrednej političnej svojej ničnosti tolažijo z našimi nezgodami.   Kadar se jim tre soče srce drugače pomiriti  ne da,  kadar se lastne raztrgane  strehe gola rebra nikomur več prikrivati ne dajo, tedaj vržejo se znanej trivijalnej logiki v roke ter se tolažijo, češ,  vsaj morajo drugi tudi pod  raztrgano  streho živeti, vsaj  se  drugim tudi Blabo godi,  kakor se godi slabo  nam kranjskim Nemcem, ki zdaj glede politične eksistence ob kruhu in vodi živimo!  Yselej pri tacih priložnostih najmo kacega gimnazijalčka, »li kako drugo tako bitje, da zapiše goreč dopis iz Kranjske, ki se potem pošlje v Gradec ali na Dunaj, na čelu nesoč „vidi" gospoda dr. Scbreyja  »Ii  pa  Dragotina Deschmanna. V tem dopisu pa se pripovedujejo krvave stvari^ kako da hira in umira  narodna stranka slovenska, kako  po  Slovenskem vse  razpada, kakor razpada stara podrtija  vrh gore;  kako da se vse prepira, da nij nikacega vodstva,  in da se bode kmalu odprl grob, ki bode nas Slovence pogoltnil vse od prvega do zadnjega.   Ni' tega dolgo časa, kar je izdala graška „Tagespost" jednak mrtvašk list ter 8  širokimi ustmi  prerokovala smrt in pogin slo-venskej  narodne j  stranki, ki je toliko  bolj posvečena gotovemu propadu,  ker jo je zdaj zapustil še celo ljubljanski Kleon, ki  je bil, kakor izvemo zdaj iz nemških listov, glavni steber narodnemu našemu napredku, ki je jedini mej nami Slo venci imel še nekoliko političnega takta. Prosit! Če hočejo, napravimo mi tem Nemcem še denes cesijo, s katero jim odstopimo dotičnika popolnem, kakor  sope  in diha,  samo da plačajo  koleke in druge pri tako važnej cesiji potrebne stroške!
Kadar Čitamo jednaka smrtna poročila o slo venskej  narodnej  stranki,   koje  pošiljajo   naši na sprotniki mej nemški svet, tedaj nam je vselej srce veselo.   Ker  človeško  srce je uže od nekdaj tako, da vselej, kadar  tiči v  strahu,   pomanjšuje grozo-vitosti na svojem   nasprotnü'u.  češ, vsaj  nij tako hud, kakor si mislimo!   In tako je tudi z našimi nemškutarji. Dobro čutijo, da je nemštvu mej nami odbila zadnja ura, in  da jim je biti boje, v kate rili bodo podlegli z absolutno gotovostjo.   Boje se boja, boje se pred vsem gotovega konca njihovemu gospodovanju! In za tega delj vohajo v svojo tolažbo po slabostih narodne stranke ter napravijo iz vsak« pegice, ki jo morda opazijo,  velikansko petro ter zatrobentajo  na vse štiri strani  sveta: sloveuska narodna stranka umira, je brez  vodnika,  in mej sabo  v srditem prepiru!   Ta  krik je neopravičen in samo ob sebi se ume,   da je ves ta hrup o bolezni narodne naše stranke izvir fiksne ideje, ki je, kakor zgoraj povedano, po čisto naravnej  poti morala nastati v preplašenih možganih naših Nemcev. Kar pa se tu pise o prepirih mej narodno stranko, tako je mogoče, da kak vohun zaleže to ali ono bridko besedo, ki se je morda denes ali včeraj izustila mej nami. Ali pri tem o prepirih govoriti je najivno. Pač pa si naj ti nemški gospodje uže ven der jedenkrat zapomnijo, da je zdanja sloven ska generacija z oliko  napredovala tudi v ljubezni do slovenske domovine, in da bolj kot je olikan Slovenec, bolj je vnet za idejo, da se mora pred  vsem razbiti nemški jarem, ki je smrtonosno stoletja tlačil nas Slovence ter  nas  še  tlači — smrtonosno!  Naj je mej nami o tej  ali onej stvari živahna debata, naj se prepiramo o tem al onem sredstvu, s katerim bi  se  pospešil narodni
napredek, jedna stvar nas vselej vedno /.jedini, jedna stvar nam takoj pomiri valovje srca, kafcor pomiri olje valovje morja! Ta stvar pa je kipeče sovraštvo proti tistim Nemcem, ki se nam z germanizacijo šopirijo v deželi ter nam i o č e j o politični z a p o v e d O i k i biti pod našimi strehami! Kolikor časa živeli bodejo ošabni tfemci mej nami, hoteč v svojej pesti združiti političen absolutizem, toliko času bode naša parola: roti Nemcem ! Toliko časa pa tudi ne bode prepirov mej nami Slovenci, in vedno se bodo zjedinile čete, in vse slovensko duševno orožje pokorno bode jednej in istej sili, to je sili, ki bode konečno polomila politične vplive naših Nemcev ter nas privedla do tistih pravičnih časov, ko bodo pravi Nemci kot sodržavljani visoko cenjeni mej nami, ko pa vender ne bodo hoteli imeti svoje, slovenskemu narodu sovražne politične stranke. Ker toliko je resnica, danemštvomej nami nikakor nij opravičeno, da bi na svojo pest gonilo lastno, nam sovražno politiko mej n a r o d o m n a š i m!
Novi tržaški zastop.
Po živahnih agitacijah in nenavadnih borbah dobil je Trst za-se in za slovensko okolico v mestni svet in za deželni zbor f)4 novih zastopnikov, ki so se kot mestno starešinstvo uže ustanovili in si oni teden tudi uže izvolili župana in dva podžupana. Kakor ob volitvah, stojita si konečno tudi v tem zastopu dve stranki nasproti, ki se kažeta vsaj po številu starešin, oziroma poslancev, jeduako močni. Ali ta jednakost je samo navidezna, in slepilna samo za površen pogled. Pač šteje tako imenovana patri-jotična stranka 27 svojih, kakor nnaprednjaška"; ali poslednja je vender močnejša in si bo v vseh pomenljivih in imenitnih slučajih pridobila še celo brez
LISTEK.
Izpovedna tajnost.
(Poslovenjeno.)
Seznanil sem se z duhovnikom „očetom Roach" na nekem pokopališči. Ko sva potem vkupc šla proti jedno miljo oddaljenemu stanovanju, bila mi je zabava z mojim spremljevalcem toli prijetna, da sem drage volje vzprijel povabilo, obiskati ga drugo jutro ob zajutreku.
Pri tem izpoznala sva se duhovnik in jaz še bolj in kmalu bilo je mejsobno zaupanje toliko, da sva si pripovedovala dogodbe svojega življenja.
On bil je potomec rodbine, ki je imela nekdaj velika posestva v istem kraji, kjer je zdaj on stanoval v bornej koči. Njegovim prednikom odvzela je krivičnoBt angleških tlačiteljev polagoma ves imetek, vso lastnino. Njegova starejša brata, zapustivši domovino, kjer jima je njijina vera stavila neprelaz-Ijive ovire k napredku v življenji, stopila sta v avstrijsko vojsko in našla smrt na bojišči, on in mlajši brat Frank pa ostala sta v „tuinej Irskej."
Mej zabavo prišel je tudi govor na izpoved. Najini nazori v tej zadevi nij so  bili jednak i. Jaz
sem opomnil z vso previdnostjo, da se vender utegne pripetiti slučaj, v katerem treba izpoved grešnika objaviti z ozirom na občni blagor.
„Ne, ne," prestriže mi govor z živahnim glasom in lahno zarudelega, poprej bledega lica, „nikarte sumiti, da zlorabimo oblast, ki nam je dana v roke. Pomislite, da je glavno pravilo naše cerkve, da vsak pri izpovedi razkrit zločin in če bi bil še tako grozen, ostane v tajnosti."
„Vsikdar?M vprašam jaz. „Brez razločka," odvrne on. „Tedaj se Vam ne zdi dolžtost, morilca izročiti pravici?"
Pri tem vprašanji opazil sem posebno pre-membo v „očetu Roach". Obraz obledel je še bolj, nego navadno. Zakril ga je obema rokama in zdelo se mi je, da ga je prevzel notranji duševni boj. Bal sem se, da sem ga razžalil, in jecljal sem nekoliko besed, naj mi oprosti.
»Pomirite se", pravimi s tresočim se glasom, „saj nijste rekli ničesa, kar bi me žalilo, a Vaše besede zadele so t meni tako struno, ki ne vtihne brez globoke bolesti za me." Pripovedoval mi je potem naslednjo dogodbo:
nPravil sem Vam uže, da sva, moj mlajši brat in jaz, ostala pri materi.   Nu,  Frank  bil je njen
ljubljenec in nič bolj naravnega, kakor to. Ko sta starejša brata odšla v inozemstvo in sem jaz zaradi študij bival nekoliko let v St. Omer-u, bil je Frank sam deležen brezkončne materine skrbljivosti, katera se je prej delila mej vse štiri. Kmalu po mojej vrnitvi iz St. Omera nastopila je tudi za Franka potreba, ostaviti očetov dom."
Nekega večera, ko sediva mati in jaa pri ka-menu,  čakaje na Franka, ki je jahal v sosednje selo poslovit se pri  nekaterih prijateljih, vzklikne nenadoma mati z nenavadno  bojazljivim  naglasom: „0 da bi bil Frank uže pri nama!" „Zakaj to V" vprašam jaz. „Ne vem", mi odvrne, „a h krati polastil se me je občutek straha poln".
nPomirite se, ljuba mati!" dejal sem jaz, „pred jedno uro ne more Frank biti nazaj."
A mati nij se pomirila. Vznemirjena hitela je po sobi sem ter tja, šla večkrat pred vežo poslušat, da li se ne fcuje iz daljine klopot podkve.
Več nego jedna ura je pretekla in nemir materin dospel je do vrhunca; jaz sam začel sem na tihem sam pri sebi grajati brata, da izostane tako dolgo. Vender se mi posreči, pregovoriti jo, da se je 8 knjigo v roci vsedla k ognji. Pa jedva je pre-
posebne težave potrebno veČino. Pomisliti j«*, da sta izvoljena v ta zastop tudi dva državna poslanca, gg. Nabergoj in Burgstaller, katera se morata vsled te časti mestnemu svetu odtegovati najmeuj po 6 mesecev na leto. Uže samo žara d te nopriličnosti bodo skušali „progressovciu važne predloge odlagati za dobo, ko bo?ta ona dva zastopnika sedela v dr-žavnem zboru na Dunaji: tdko bi ^Iadependentova" stranka prodirala v najimenitnejših slučajih vselej z gotovo večino. Ali take pozornosti glede izbiranja ugodnega časa jim še treba n»i bo Tudi ko bi O-sare, poslanec za slovensko okolico, ne hotel glasovati za odločilne predloge „naprednjakoYu, šteje pa konservatJvna stranka več takih udov, kateri so bili v raznih dobah in tudi v poslednjem ča^u kandidatke „pro-gressovcevus in na take se nij zanašati, da bi vedno uvesti ostali na strani konservativcev. Da je novi župan dr. Bazzoni sam bolj „progred30vec" nego konservativec, da si sta ga obe stranki kandidirali, ka^e izjava „lndependentovau, ko se je razveselil nad „našincem", taslišavši, da je zop?t izvoljen. Dr. B z-zoni je pokazal tudi lanskega leta svajo nrvidezno ^onemoglost", kj je šlo za imenitno glasovanje glede pospeha in izvršitve tržaške razstave. Taka none mog^st^ je umevna onemu, ki pozna politično delovanje progressistov v Trstu Nadmoč poslednjih se je pokazala v novem za s topu tudi v tem, da je iz njih srede izvoljen, k;ikor župnn, tiko tudi podžupan (M. Luziatto). V resnici imajo torej „nipi'ed njaki" ali „IndependentOvclu zagotovljeno večino v mestnem zastopa tržaškem, boli si v mestn-.mi svetu ali pa v deželnem zboru, ki je v Tr>tu iz istih u lov sestavljen.   Cesar se ie tržaška vlada najbolj b«la, j
življe tržaškega mesta nase potegnila. Progressovci imajo po takem dejansko veČino v mestnem za s to j) u in še mogoč nišo večino v mestnem prebivalstvu. Patrijotske stranke vo-lilci kar izginejo pred številom   Bln lipendentovcev".
Taka je torfj v Trstu, nikdo ne more tajiti, da je v Trstu vlada propala. Vnanji svet nij poni-en. in utegnil bo mileje in ugodneje soditi, nego e katvjo dejanske razmere. V mestnem zastopu tržaškem bo nadvladal prejšnji, vsa) Slovencem znani duh; na zunaj pa se bo slepilo, in tako se za-brani tudi pot do prehoda na bolje, ker bodo na najvišjem mestu slišali druge glasove, nego se pojo ob Adriji. Prikrivanje faktičnih razmer bo trajalo tudi na dalje, in oni elementi, katere bi bilo treba po«pe>evati, se bodo tudi na dalje prezirali in — potujčevali.
Z vsem bojem si avstrijski duh v Tistu nij ničesar pribonl; razloček tiči zdaj samo v tem, da so se pomnožili elementi s krinko, katera bo nevarnost zakrivala še v večjej meri nego doslej, in Avstriji soviaž.ii elementi se bodo pa širili in šopirili toliko varnejše.
Ako se pa z novim zistopom tržaškim nij ničesar priborilo državi v prid, tem manj se je nadelati, da bi se stanje tržaških Slovencev zboljšalo vsled novih volitev.        Pk.—
Politični razgled.
\of raiaj dežele.
V Ljubljani 18. julija. Naučno  na-e   ministerstvo razpisuje z nova
nij mogla zabraniti. in napredna';« jej utegnejo hudo i 2000 Sonarjev za   najboljše  sistematično delo v . .* m „ „ n av*trsf*kem javnem pravu zdanidi časov.
nagajati Tržašk' zastop se torej nij izj>remen»; a*- &sa ,e do konct 18g4. Ha atrijski duh se n i j pomnožil v njem, in ;       ..Kemika narodna stranko" imela zaradi te tirne strani utegnejo pribruneti še temni j bi se ustanoviti na shodu, kateri se je sklical v ta oblaki nad „n.ijzvestejše me>to".
, Progi e isovc." bo lo  tuli   na  dlje gospodi-
[namen predvčeranjim na Dunaji, Volilcev dunajskih i zbralo se je na njem nad tisoč, a v sobano prerili , so se tudi furijozni nemško-nacijonalni žurnalisti in rili? tržaškem zastopu, kakor y. prek in pr 'k prepre- študentje z jasnim namenom, delati škandale in ro-deno vse tržaško  mesto s njih  mrežami   in  zazna- pot, po tem pa teči po ubcah in vpiti:  z nnemsko movano z  njih   gospodarstvom in gospodstvom.    In ' narodovo stranko" ne bo nič, njeni ustanovitelji so kar je najhujše, oni  imajo trdo zasl.mbo in realno %* blamlralU To se jim je tudi posrečilo v resnici.
,   , .      ,        .        ...      .       ... Zaganjali so se v slavne govornike, pobalinsko vpili
podlogo /a dosledno obnašanje ia delovanja tudi od uko d a je komisar moral razpustiti
strani novega zastopa. Oni se iiarmve [ehko s*li 1 r !t zn„r. Ker sta na tem shodu poštenjaka dr. cujejo n:t svoje volilce, katerih imajo toliko število, Fischhof in baron W a 11 e r s k i r ch e n izprego-kakerŠno ne  stoji  skoraj v nobenej   razmeri  z vo- vorila važne besede, poročali bomo jutri več  o tem
liki -patrijotov".   Ako pomislimo, da so vladni, ali ne,nS;em »hodu.
Društvo  »Matica Opavska"   hoče založiti v
Opavl  češko  »rakclnfo  h >l«».  ali to se jej
brani in nedavno odbilo je prošnjo tudi naučno ministerstvo. Proti temu odloku pa je »Matica" vlofcila pritožbo n. državno sodišče in tako stojimo zopet pred interesantnim in važnim vprašanjem.
Dr/.avni   zakonik   od   včeraj objavlja konvencijo, sk I en en o s sultanom marok-
kar je tu jednako, patrijotskl kandidati prodrli samo mej velikimi posestniki, katerih je pa tuli v bogatem Trstu raz nemo majhno številce, in de, je bilo še drugih deset konservativcev izvoljenih samo od uradnikov, in še tu / veliko težavo, je ra-: vidno, da neugodnejših a 11 šib k e j i h tal glede na   široko   podnožje  nij   skoraj mogoče
imeti,   in   da je torej  progressovska  stranka vse kan s ki m glede izvrševanja varstvenega prava, —
d.lje potrjen zakon, kako je finančnej upravi ravnati s koledarji in igralnimi kartami, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine v Avstrijo.
Čuje se, da ima baron Dahlen odstopiti iz uprave bnscitsko- liorcegpovlnske. — Iz Mostara se poroča, da pripravljajo po vsej Hercegovini sijajen sprejem za ministra in vrhovnega upravnika zasedenih dežel pl. Kal lay a, ko dojde doli na jug k njim. Pri tej priliki narodni prvaki gotovo ne pozabodo, čisto in jasno razkazati gospodu ministru vse narodne težave in pregre>ke dozdanje uprave.
„ Na rodne Novine*' priporočale so nedavno, da bi bilo dobro ustvariti nekako sp(»razum-Ifenjo mej Srbi in Hrvati. Na to oglasi! se je srbski liberalni list rZastava" iz Novega Sada. Tudi njemu bila bi po mislih složna in skupna hoja H vatov in Srbov, ali prijateljstvo da se t oko dolgo ne bode ukoreninilo, dokler se bodo Hrvatje obotavljali pripoznati cirilico, dokler bodo skušali pravoslavne Srbe i/preobrniti k katoliške) veri vsled zjedinjenja obeh cerkva in na podlagi staroslovenske maše. dokler se bodo Hrvatje v bo-senskem Vprašanji obnašali naravnost protivo srbskim težnjam. Dokler se bodo, — pravi nZastava", — Hrvatje tako vedli, tako dolgo je prazno, govoriti o prijateljske! zavezi obeh teh narodov. Ne bo dolgo tega, — piše „Zastava" na dalje, — da bodo graničarji stopili v deželni zbor, ali nič se še ne čuje o predlogah, ki bi določevale o pripoznavanji srbskega imeni in srbskega pisma, o izpremembah zdanjega Šolskega zakona in zagotovilih narodno-cerkvenoga samoupravstva Zdaj, ko bodo graničarji prišli v deželni zbor in tako znatno pomnožili srbski živelj, zdaj je zadnji čas, da Hrvatje pohite izpolnit srbske zahteve. Ako ne, bodo Srbje organizirali samostojno srbsko stranko tako močno in odločilno zasekavali v strankarske razmere.11 Do tu ^Zastava". Če je to glas večne srbskega naroda, po tem res do srbsko hrvatske zveze ne bode prišlo kmalu!
Viuuije države.
Iz .11 r k Kam«! r 3 jo : Potihnilo je bilo uže precej, angleški in drugih vlasti vojaki pomirili so prebivalstvo Aleksandrije in pogasili uže večinoma tudi požar. Ali kmalu na to uže v soboto razširil se je glas, da je A vabi paš., pred mestom in da namerava napast;. je, zatorej zbrali so brzo vse vojake, da odbijejo naskok Arabcev. Ali je prišlo res do kake prask«, se zdaj še ne ve, ker raznim poročilom nij verjeti na prvi mah. V dopolnjenje včerajšnjega nagega telegrama treba je povedati, da ima Arab! paša v Kafr-el Daufi krog sebe štiri regimente pehote, jeden refiim°nt konjikov, 36 Krupo-vih strehi in 12 mitreljez. Tako oborožen zamogel bo Arabi paša delati neprilike kolikor toliko, in ker je islamitski fanatizem nenasitljiv, bati se je, da z nova ne počijo nemiri in še drugi kraji ne zapadejo strašnej katastrofi, katera je zadela Aleks-jindrijo. Z i tega delj mora zgodovina ostro obsojati turškega sultan», da zadržuje v delu konferenco, ki bi ruda v red Bpravila deželo ob Nilu. Porta še zdaj nij dala odgovora na vzajemno noto konference, če prav se jej je nujno priporočilo, da stori toč.m preje tem bole. Najbrž« ne ugajajo preveč pogoji. Ti pogoji za turško posredovanje, katere stavi vzajemna nota, bili  bi po poročilu angleškega lista
čitala jedno stran, kar me zgrabi za roko in nagne j glavo proti oknu, kakor bi hotela vleči na uho. „On je, «,n!u z »kriči, „.'*ujem ga prihajati;" Zda] začujem tudi jaz brzo klopotanje konjske podkve.   Miti vstane hitro raz svoj stoliček in gre z globoko v/.dibnenim »hvala Bogu!" iz sobe. Z lajci pa čujem njen  glasni   krik,   in  ko stopim v vežo, najdem jo omedlevšo ni tl"h.   Dekleta prišia so jej uže na pomeč.   Hitim  pred hišo in vidim Franko-vega konj* s praznim sedlom,   puhteeega in penečega pred soboj.   Piva  misel b U jj,  da je konj brata vrgel raz sebe, a ta misel vmakne  se nepopisnemu strahu, ko zipa-am na sedlu  kri. Ir.prem-Ijan po nekaterih sosedih  odhajal sem takoj, da zvem  usodo. Od velike ceste bi je stranski pot, po katerem, ker je bil najbližji,   moral  je   jahati moj brat. Ko sem na bratovem konju sedeč hotel zaviti na ta stranski pot, uprl se je konj in nij hotel na prej.   To me je potrdilo v mnenji, da se je pripetilo kaj groznega. Spodbode! sem konja z ostrogami in zajašil na ti stranki pot. za menoj  pa Frankov pes. Moji  spremljevalci nijso mogli z menoj. Vsakih deset korakov skočil je konj divje v stran in pes je letal sem ter tja ter cvilil, zdaj pa zdaj moW. nos v vzduh, kakor bi hotel nekaj izvohati. Kar vidim, da glasno laja in obteka jeden in isti kraj. Ko tja do-
spem, vidim pri luči svetilnice, da so na tleh znati sledovi boja. Mej tem prišli so tudi moji spremljevalci in kmalu zapazimo lužo krvi v pohojenej travi. Iskali smo trupla mojega brata veliko ur, pa brez vspeha. Ko smo se vrnili domov, se je uže danilo.
Mojo ubogo mater smo le za trenutke prebudili iz smrti slične omedlevice. Če je kdaj bdo katero srce počeno, gotovo njeno. za malo tednov preživela je svojega ljubljenega sina, mej tem Časom pa je klicala le njegovo ime.
Stud in groza o tem groznem činu bila sta splošna, a zločinca nijso dobili in jaz, ki se.m bil n tjmailjivejši, razkriti grozno to tajnost, nijsem prišel niti na najmanjši sled. Tudi vsa preiskovanja po ostankih mojega ubogega brata bila so brezvspešna.
Preteklo je menda leto po tem usodepolnem dogodku. Kar poklekne nekega dne zanemarjen človek k izpovedi pred me, da mi Šepeče vse grehe svojega dolzega pregrešnega življenja v uho, kajti do tedp.j še nij klečal v nobenej izpovednici. Strašna bila je vsota njegovih pregreh, brezmejna sebičnost, maščevanje, najbolj divje strasti, podlost v vseh oblikah, potisnile so ga globoko. Pretreslo me je in grešnika samega bila je skoraj groza svojih zlih dejanj, ki so stala pred njim kakor tudi pred menoj v strašnej vrsti. Z v srce sezajočo besedo hotel sem
ga opominati, a vzdignil je loko, Češ: Še nijsem povedal vsega. Prigovarjam mu, naj v korist svoje duše izpove vse svoje grehe, zvijal se je pred menoj kakor črv, na knterega se stopi. Naposled, po odmoru divjegs ihtenja, mi pove z zamolklim glasom, da je morilec. Zona me je spreletela in vprašam ga, kje in kdaj je človeku vzel življenje. Nikdar, niti na zadnjo uro ne pozabim pogleda, s katerim je v istem trenutku zrl v me. Oči so osteklenele, obraz bil rau je smrtno-bled; roke vil je meni nasproti, kakor da prosi milosti, in na to vzdihne s krčevito tresočimi se ustnami: „Jaz jaz umoril sem Vašega brata !"
Moj Bog, kak je bil ta trenutek v mojem življenji! Zdaj čez mnogo let spominam se še dobro občutka, ki me je tedaj prevzel. Bilo mi je, kakor da gre vsa kri k srcu, da sem mislil, razpočiti mora; potem sem parkrat krčevito potegnil sapo in kri vrnila se je v žile nazaj. BrezzaveBten zgrudil sem se v svoj stol. Ko sem prišel k zavesti, jel sem jokati. Morilec podpiral me je prestrašen. Bac-nil sem ga od sebe, kleče me je prosil, naj ga ne izdam.
„Ne bojto se za svoje pregrešno Življenje," rekel sem mu, „ tajnost izpovedi pokriva to, kar ste izpovedali, v tem bodite brez skrbi.   A pustite me
„Times1* naslednji: 1. Arabi paša naj se prežene iz Egipta; 2. ko se napravi red in mir ter ustanovi kedivu veljavo, v kar določil se je primeren čas, po tem morajo turške čete ostavki E/ipet; 3. dva evropska komisarja spremljala bosta tur^k^ čete; 4 evropske vlasti trpele bodo stroške. Tej zadnjej točki nij dosti verjeti; gotovo pa je, da bi se javno mnenje odločno upiralo, kakor drugodi tako tudi pri nas, če bi se hotel naš denar trositi za take oddaljene namen**. Pravedno bilo bi, da plača Euipet, in tako se tudi v resnici poroča od več stranij — Da se s sultanom tako govori, to se ve da turškemu napuhu ne more biti po voli'. Ali eneižija ga bode upognila. Arabi paša pred Aleksandrijo, ta bod" zdaj toliko uplival, da se bodo podvizale vlasti, oso-bito Anglija in Francija, ki sta si po polnem složni ter bosta najbrže z Italijo in Grško vred prinesli red in mir v egiptovsko deželo. Sultan pa bo ležal, kakor si je postljaL
Novi trnki posilni zakon stopil je uže v veljavo. Sedemnajst grofij in osem mest. mej tem' tudi Dublin, prišlo je pod nekatere določbe tega zakona. Poroča se iz Newyorka, da so v 14. dan tega meseca zaprli dva brata, ki sumijo, da sta b;la
pričujoča na onem umoru v parku Phoenix.   Doma I naš i poročevalci — ki so ga  vsi  i mol i sta iz Londona, a iz domovine da sta Sla v 12. dan' maja meseca.
Dopisi.
Iz JP0II1 <B v«'4».» diradcii 17. julija. [Izv. dop.| Denes 17. julija bil je tu precej močan potres, prihajajoč od se vero-vzhoda. Čutili smo tri precej močne udarce razen več malih, katere so čutili le nekateri. Prvi, precej močan udarec je bil ob 4. uri 20 minut zjutraj; trajal je 7 sekund. Drugi ob 8. uri 50 minut dopoludne, trajajoč 5 sekund. Ti je bil tako močan, da se je obok pri farnej cerkvi razpočil na štirih straneh; v zvoniku so se jedi zvonovi glasiti; opeka je padala s streh; steklo v oknih je žvenketalo; skale so se valile z gor v dolino. Tretji udarec je bil pa ravno ob 12. uri 15 minut popoludne; trajal je samo 2 sekundi in ju bil slabši od prvih dveh. Škode sicer nij bilo posebne; a ljudje so bili vsi zbegani in prestrašeni, bežali so iz hiš na prosto boječi se, da bi kaj huiš^ga ne prišlo. Nekatere stare ženice so trdile, da Bog s tem hoče pokazati svoj srd nad tem, da se na več krajih prikazujejo — „krivi preroki."
greha pri tem in tem gospodu. Navajala so se imeno najboljših firm in vsebina telegramov, kakor smo jo priobčili mi od besede do besede Jeden gospodov v del nam je celo čas natančno povedati, namreč ob 5. uri 20 minut zjutraj. Nij čuda tedaj, da srno vest, razširjeno po vsem mestu, vzeli tudi mi ad notam, zlasti ker na naš ob 2. uri popoludne oddani po-vpmševalni telegn.m do polu 10. ure zvečer nij bilo odgovora Totres v Zagrebu je tedaj, h val a Bomi ! le raca, katero bodemo v bodoče zdaj dobro poznatim „ račji m pastirjem" dali v oskrbo Kako se pa neistinite vesti širijo in razširjevaje raso, preverili smo se sinoč, kajti ob 8 uri zvečer eu'i smo v krčmi pri sosednjej mizi uže govoriti, da je v Z » grobu vsled potresa uže nad 100 mrtvih i. t. d. — Ker nam včerajšnja „raca" le nij dala miru, poizvedovali smo denes, iz katerega vira raznesla se je ta mistifikacija, in pri tem dobili naslednji résultat; Telegram kazal seje več osobam — do zdaj nam je pet znanih,  m e j temi tudi
v
rokah in čitali, — a bil je falsificiran po brezvestnem človeku, katerega naj bi c. kr. telegrafi č no vodstvo pozvalo na odgovor, kako si drzne v tako resno b-ne j stvari slepiti in vznemirjati občin s t v o.
— (Iz zvonika padel) ter takoj n« tleh mrtev obW.al je včeruj v Šent-Vidu nad Ljubljano 23 leten delavec Matija Košir iz R»tije pri Loškem Potoku. Plezal je po vrvi do line, a ker navzlic  vsemu  svnrjenju nij hotpl  napraviti si
šolskega leta na ondotnej gimna/ji 17.") dijakov, od teh 159 Slovencev, 1 Srbo Hrvat in 15 Nemcev. Po veri bilo lih je 174 katoličanov in 1 pravoslaven. Šolnine prostih bilo je 00 8 na pol oproščenih, 81 plačujočib. Vplačana šolnina iznašala je 1452 gld. Glede starosti bilo ''e 8 jednajstletnih, 13 dvanajstletnih, 25 trinajstletnih, 12 štirinajstletnih, 30 petnajstletnih, 27 šestnajstletnih, 21 sedemnajstletnih dijakov itd., 4 po 21 let bili so najstarši. Lintj vseh djakov dovršili) jih je 17 svoj razred z odiiko, 100 dobilo je prvi razred. 2"» dvojke, 13 pa trojke. Knjižnica se je z nakupom in po darilih zdatno pomnožila, tudi podporno društvo dijakov dobro napreduje, ker ima v vrednostnih papirjih 300O gld., v gotovini nalož"nih pa 310 gld. 3 kr.
— (Z Z i d a n e g a M ost a) se nam piše 17 t. m. Utonil je 15. t. m. v Savinji pri tukajšnjej olj.irnici železničen kondukter Lesnik iz Siska, ko se je šel n« večer s tovarišem kopat. Zapustil je vdovo z dvema otrokoma. — Denes pa so našli v host' nad postajo onega Jesenka, kateri je pred kakim poldrugim mesecem izginil, — obešenega in uže na pol razjedenega. Bil je davkarsk pristav v Brežicah, a zndnji čas se mu je v glavi mešalo. Tudi ta je zapustil vdovo z deco.
(Ogenj.) I z II r e n o v e c se nam piše 17. t. m.: Včeraj, to je 16, t. m., ob l/aH« uri, ko je bilo skoraj vse pri dopoludanskej Hlužbi božjej v Hre-novcah. pričelo je v bližnjej vasi, in daleč po svojem gradu slovečej, Prediami goreti. Ogenj upepelil je 6 pos'opij s shrambami vred. Skoda je precej velika, kajti seno je vse pogorelo, katero so ubogi
zadrgulje,   nij   si   mogel več pomagati,   ko   mu  je Pred jamči do zdaj sj»ravili.   Le malo jih je /avaro-bila otrpnila jedna  roka. in tako je  padel na tla. vanih. 0*enj zanetili so otroci. Starši, pazite na svojo — (Iz Višnje Gere) so nam piše: Znani deco! Ravno ko to pišem, nastal je pol minute tra-
Domače stvari.
— (Opravičenje.) V včerajšnjem listu nahaja se mej domačimi stvarmi tudi vest, da poročajo zasobni telegrami o groznem potresu v Zagrebu. To nij res, kajti v Zagrebu potresa nij bilo. Dolžni smo p. n. čitateljem nasproti, da povemo, kako smo prišli do te neistinite vesti. Vsa Ljubljana bila je polna, da je i v Zagrebu grozen potres in v redakcjo prišli so zaporedoma trije Bicer popolnem verodostojni gospodje, vsak z novico, da je videl  telegram  iz Za-
Župan višnjegotski Franc Wouk se je v s ji dne 16 t. m odpovedal daljnemu slu?.hovanju! Upamo, da bodemo tudi ml vender jedenkrat dobili narodnega župana, kateri bo za nafte mesto in njena napredek bolj vnet nego je bil dozdanji. Naj v miru po iva.
— (Idrijska čitalnica) priredi v nedeljo 23 dan julija 1882 veliso narodno veselico na go^p. J. Leskovčevej pristavi ▼ prid „Narodnemu Domu" s sledečim programom. 1. Naprej, Jenko, godba. 2. Slovan, J. Vašak, moški zbor. 3. Slavnostni govor. 4 Cavatina i dne foscani, J. Verdi, Overtura, godba. 5 Tičica, F. M.i|er, Cveterospev. 6 Venec narodnih pesni, A. Sdmič, godba. 7. Jadransko morje, A. Ilijdrili, moški zbor. 8. Vinska poskuSnja, komičen prizor s petjem 9. Tombolo 10. Ples. Zi gospode vstopnina k plesu 50 kr.
— (Poročilo c. k r. g i m n a z i j e v II u d o 1-i o v e m ) prinaša razpravo: nDer absolute Genetiv be-, Homer von Johann Teutsch" in šolske vesti, katerim povzamemo, da je bilo koncem ravno pretočenega
jajoč poires.
zdaj in ne pridite več, dokler vas ne pokličem." Od šel je iz cerkve.
Pokleknil sem in molil za jakost k Njemu, ki mi jo jedini dati more. Morilca svojega brata in prouzročitelja smrti svoje matere imel sem v rokah, a nijsem ga smel izročiti zemskej pravici!
Čez nekoliko časa poklical sem morilca k s 'In. Naložil sem mu pokoro po predpisih naše cerkve in ravnal ž njim kakor vsak drug izpovednik.
Pretekla so leta in morilec izpolnoval je svoje cerkvene dolžnosti v redu. Po vspj okolici govorilo se je, da je postal mirneji človek, odkar hodi k izpovedi k „ očetu Roachu". Vender ogibali so se njegove družbe in v resnici, jaz ga nijsem imel za zboljšanega, da si njegovo vnanje življenje nij dajalo povoda niti labnej graji. Preverjen sem bil, da mu strah, ne pa pravo kesanje narekuje zdanje življenje.
Pa povedal Vam še nijsem uzroka groznemu činu: Ljubosumnost je bila. Mlada brdka deklica, katera, tega sem preverjen, bi bila pozneje soproga mojemu Franku, da nij morilčev nož prerezal vezi, predno sta se združila za življenje, dala je prednost mojemu blagemu bratu kot snubitelju pred onim grešnikom. Slednji prežal je tist večer ob močvirnem potn, ter zabodel nož v hrbet mojemu ubogemu ' Roacha*. — Franku, ko je, ničesa se nadejaje, jahal mimo.
Pa da hitim h koncu žalostne povesti. Nekega mrfičnega dne v sušci naletim na istem mestu, kjer je mojega brata zadala smrt, na morilca. Ne vem, kaj naju je tu sem privelo vkupe; bila je roka previdnosti, ki prej ali slej izroči vsa-eega zločinca pravici Sicer nijsem Bel nikdar po tem potu.
„Ne daleč od onega kamena leži vaš brat pokopan," nagovori me morilec. Ko bi se bil prikazni moj brat sam. ne mogel bi biti jaz bolj začuden. rTam zagrebel sem ubogega dečka," pravi nadalje, ,.ko sem ga umoril".
„ Pravični Bog," vzkliknil sem in prijel konja za vajeti. nZgodi se volja Tvoja. Pregrešni zlodejec! Priznal si. da si prelil nedolžno krv, ki kriči uže deset let v nebo za maščevauje. Ti si moj ujetnik."
Postal je bled kakor zid in momljal  s trepetajočimi ustnami, da sem mu obljubil ne izdati ga, „To obljubil sem v izpovednici, ne pa tukaj," odvrnil sem mu.
Pobit in brez ugovora Šel je z menoj v bližnje mesto, kjer je kmalu prejel zasluženo kazen za umor mojega brata.
To je bila povest mojega pogostovalca „oče
Poročila o potresu.
Iz Kamne Gorice: I) nos zjutraj, 17. t. m., ob 4. uri in 28 minut bil je potres, spremljan z votlo donečim grmenjem, udarci so trajali do 3 sekunde.
Ob 8. ari in 50 minut zjutraj ponavljal se je zopet potres, a še močnejši kot prvi, in je trajal 4 do 5 sekund, ravno tako s podzemeljskim grmenjem naznanjajoč se.
Z Rakeka 17. julija: D-mes v ponedeljek čutili smo pri nas dva precej močna potresa. Prvi bil je ob štirih 2s minut zjutraj z močnim sunkom, dfl je ljudi splošno prebudil iz sladkega jutranjega sp»nja. In drugi nas je pretresel ob 8. uri pa 50 minut. Zašumelo in zabobnelo je, kakor bi grmelo v daljavi, ali kakor bi počasno prihajal tovornik; treslo se je kake tri sekunde in prišlo od jugozahodu.
Iz Bistre 17. julija: Denes zjutraj ob 4. uri 20 minut Cul se je precej močan potres; najbolj Čudno je pa to, da voda BtBtra. ki izvira izpod tukajšnjega hriba je kmalu potem zelo kalna postala in še le zdaj ob */§9. uri se je počasi zopet čistiti začela. - Ob 'Vi. zopet močnejši potres, kakor poprej, in voda zopet bolj kalna.
Iz Ilotederšice 17. julija. Denes bil je tukaj zjutraj ob 4'/2 tiri precej močan potres. Temu je sledil druui, a veliko močnejši malo pred deveto uro. Podzemeljsko bučanje se je potem še večkrat ponavljalo. Prihajalo je od vzhoda proti zahodu.
Iz Krope 17 julija. Denes zjutraj ob ljt6. uri potres, s prvega bobnenje, potem se je streslo. — 7 minut čez */* na 9. uro zopet bobnenje, potem potres.
Iz Tržiča 17. julija. Denes zjutraj ob 4. uri 35 minut smo imeli precej močan, od juga proti severu ti i do štiri sekunde trajajo': potres. Drugič ae je še močneje streslo, ravno ob 9. uri dopoludne.
Iz Prest ran k a 17. julija. Ravno sem se pripravljal, da menjum predmet v šoli, ura je kazala 8 ur 57 minut, kar čujem močan ropot, mislil nem, da se kakov mogotec k meni pelje, otroci so instinktivno vzdihnili: nKajV Hišni so menili, da se pelje voz železja, ki rožlja, mlada deklica iz Orehka, katera je mimo šla. je omenila: .mislila sem, da se bode zemlja pod menoj udrla". Zvonik vis a vis so
je mogočno majal, kositar. s katerim je pokrit, in ura v njem, vse je drdralo. A kaj je prouzročilo nenavadno gibanje in rožljanje? Potres! kakovih 25 do 30 brzih sunljejev — diminuendo, da se muzi-kalično izrazim.
Iz Borovnice 17. julija: Nenavadno močan potres čutili smo denes zjutraj ob 4. uri 30 minut. Prišel je od južnovzhodne strani, spremljan z močnim bučanjem. Drugi hujši potres bil je ob 8. uri 45 minut.
Od Device Marije v Polji 17. julija: Denes čutili smo dvakrat potres. Prvi okolo pete ure zjutraj. Ob 8. uri 47. min. ponavljal se je po tres ter trajal kakih 5 sekund. Culo se je tudi podzemeljsko bobnenje, jednako, kakor bi se peljal voz po debelih deskah. Treslo, prav za prav valilo se je od južno jugo-zahoda proti severno se vero-vzbodu. Ležeč v postelji majal sem se malo, pa prav dobro čutilo dvakrat.
Iz Idrije 17. julija. Denes imeli smo tukaj tri potrese, prvi zjutraj ob ll§5, uri, drugi ob »/48. uri in tretji ob 3/49. ur', zadnji bil je silno močan in je trajal blizu l/a minute,
Omeniti moram, da smo uže v soboto v 1. dan julija zvečer ob Val°. ari čutili potres, kateri pa je obstal le v dveh kratkih a krepkih sunkih.
Iz Razdrtega 17. julija. Denes zjutraj čul se je še precej močan grom in to ob 7a9. ure, potem pa potres, trajajoč kaki 2 sekundi, prišel je od severovzhoda.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 18. julija. „Fremdenblattu piše: Za mesto civilnega adlatusa pri deželnej vladi v Bosni in Hercegovini izbran je baron Feodor Nikolic, sin jednega največjih posestnikov v Ba-natu, po materi z rodbino Obrenovičev v bližjem rodu.
Aleksandrija 18. julija. (Reuterjevo poročilo). Pismo Ragheb paše na Seymoura konstatuje, da je Arabi vojne priprave delal proti volji kediva in egiptovske vlade. Kedive sklenil je odstaviti Arabija, a odložil je pro-glašenje, ker se boji nemirov v Kajiri in po drugih mestih. Mejnarodno sodišče in uprava pošte je zopet urejena. 5800 mož se je uže izbarkalo,
Aleksandrija 18. julija. (Daily News) Iz Kajire pribegle osobe poročajo o umorih Evropcev v Tantahu, Massnahu in Zazazigu. V Zazazigu umorjen tudi jeden konsul.
Darila za   Narodni Dom".
470 avstr. zlata rentx, davka prusU .   . 95 .
Ograka stlata rmta *>"/,...... 120 .
•     *•/....... 8«
„      papirna renta .V/#..... 87
5°/., štajerske z«'inljišč. odvez, obli^. .   . 104
Du navu r«*^. srečke .r>0/.     •   •    100 gid. 113 „
Zcudj. obč. avstr. 4,,'t°/o ^luti znat. listi  . 120 „
}'iinr. oblig Klizaberine zapad. železnice g?
l»rior. oblic. Ferdinandove sev. železnice 108 .
Kreditne rfrc?k.e.....100 gld. 176 „
Rudolfov« srečke.....                       10   ., 20 .
Akcije anglo-avstr. banko .   .    120   n 123 „
TrainiuwHy-druôt. vel j. 170 >jl<l. a. v. "22f> .
IjOtcrijiic «reèke 15. julija.
Na Dunaji:   57,     33,     40, 0,
V Grad ci:     12,     80.      9, 75,
Poslano.
90
gft 50
50 50
K
16. 45.
Prenesek   . .
G. Jakob Avšič, uradnik banko „Slavijeu
G. Franjo Florjančič, zastopnik „Slavijea v Žužemberku........
G. A. Glovvacki v Vrdniku.....
Iz Knežaka:
G. Anton Ponikvar, župnik .......
G. Anton Požar, nad-učitelj......
G. Anton Zgonc, trgovec ......
G. Anton Logar, trgovec
G. Jurij Češnik, trgovec
3681 gld. 10 kr. 1   «   - .
35
20
30 50
Vkupo . . G. Josip Bezjak,  zastopnik „Slavijeu v
Gruškovci...........
G. Janez Rozman, župnik pri sv. Jakobu
v Ljubljani..........
Gg. petosolci v Ljubljani......
Gg. šestoSolci v Ljubljani......
Gg. ud|e akadem. društva  „Triglav" v
Gradci............
Gg. bogoslovoi v Ljubljani.....
Vkupe   .   . .
6   - -
10
22 18
27
32
24
10
3800 gld. 70 kr.
IDunaj sira, "borza*
dne 18. julija. (Izvirno telegrafično poročilo^)
Papirna renta.........
Srebrna renta .... ....
Zlata renta........
London ........
Srebro........
Napol..........
C. kr. cekini.......
Državne marke . , . . . 4°/0 državno srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 . .
250 gld. 100 „
77	gld. 20		kr
78	B	—	71
95	9	10	n
131	n	25	
827	n	—	n
326	n	—	»
120	TI	55	n
9	n 71	57	n t
5	n	67	■
58	n	85	n
120	n	30	n
172	rt	25	H
(54-25)
GLAVNO S K LADI STE
najfiistije fužne poznate kas najboljo okrepijujucc pice,
I kas izkušan liek proti trajnom kasljn pluéevine i želudoa bolesti grkljana I proti mèhi rnlm kataru,
""pSKUS?" (PASTILLEN)
»»a Hinke Mattcniia
Karlovi variu Ceskoj).
Prežalostnega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, mojo preljubo, ne-pozabljivo soprogo, gospo
Jerico Bertolovo, roj. Šimic,
dones dné 18. julija ob 5. uri zjutraj, v 32. letu svoje starosti, po dolgej in hade] bolezni, previ-dena s sv. zakramenti za umirajoče, v boljše življenje poklicati.
Truplo predrage ranjce bode v sredo dne 19. julija 1882 ob 6. uri popoludne, iz hiáe na Mestnem trgu št. 24 k sv. Krištofu preneseno.
Sv. mašo zadušnice se bodo brale v stolnej cerkvi.
Nepozabljiva pokojna se priporoča v blag spomin in molitev.
(475)
V Ljubljani, dné 18. julija 1882.
Janez Bertolo,
stružni nadzornik.
Št. 3698,
Razpis
(472— U
2, štipendij za učence živinozdrav-ništva na ces. kr. živinozdravniškej šoli na Dunaji.
Da se pošljeta dva Kranjca v živinozdravniško šolo v c. kr. živinozdruvniški zavod na Dunaji, se razplete dve štipendiji, vsaka po 300 gld. na leto. Poduk v tej šoli tr*:ja tri leta ali šest semestrov.
Za sprejem v živinozdravniško šolo je treba dokazati 6 dovršenih latinskih sol ali 6 razredov realke, znanje nemškega in slovenskega jezika in starost mej 18. in 26. letom. Za poduk se nič ne plačuje, za stanovanje, hrano, obskrbo, knjige in učne pripomočke pa si mora vsak sam skrbeti.
Za sprejem v to šolo oglasiti se je prvih 7 dnij meseca oktobra in sicer osobno pri vodstvu učilišča.
Prošnjiki za jedno teh štipendij naj svoje z rojstnim listom in s šolskimi spričevali obložene prošnje vlože
do 15. avKii^a
pri deželnem odboru kranjskem.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, vil. dan julija 1882.
Deželni glavar: Thurn.
Št. 3901.
Razglas
(457-3)
zastran izpraznjenih deželnih siro-tinskih ustanov.
Začetkom šolskega leta 1882/3 bodo zopet na deželne stroške nekateri dečki in deklice v tukajšnjo sirotišnico sprejeti, morebiti tudi kake sirotinske ustanove na roko podeljene.
Prošniki za te ustanove naj dokažejo svojo starost po rojstnem listu, uboštvo, način sirotinskega stanu, (ali popolnem sirote ali na pol, po očetu ali po materi), bivališče, telesno in duševno zmožnost z» sprejetje v sirotišnico po zdravniškem spričevalu; potem naj dokažejo, ali uže kako šolo obiskujejo, tudi je navesti, kdo da je siroti postavni ali od sod-nije nastavljeni zastopnik (jerob).
Nekolekovane prošnje naj se vlože po dotičnih c. kr. okrajnih glavarstvih, v Ljubljani po mestnem magistratu
do lO. avfrusta
Za taiste sirote, za katere se je nže v teku tega leta deželni odbor naprosil, da naj jih v sirotišnico sprejme, in odlok dotičnim osobam še nij došel, nij treba zdaj prošenj ponavljati, ker se bo pri prihodnjem podeljenji na taiste po mogočesti primerni ozir jemal.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 10. julija 1882.
Deželni glavar: Thurn.
jako dobro ohranjen, z vso opravo vred, s« zaradi pomanjkanja prostora ceno proda. — Natančneje o tem pove
F ran Ar k o
(455—4) v Do len je m Logat ci.
Št. 357.
Natečaj.
(471)
Izpraznjena je služba učitelja III. vrsto jednorazredno mešane ljudske šolo v Tatrek in služba učiteljice III. vrste dvorazredne ljudske šole v .Irlsumiii s slovenskim učnim jezikom; služba učiteljico III. vrste ljudske šole v Ru-havcu in služba podučitelju štirirazredne ljudske šole v liiiNi vit s hrvatskim učnim jezikom.
S temi službami združena je plača po postavi dno 3. aprila 1874 št. 30 in dnč 10. decembra 1878 št. 14.
Prosilci naj blagovolijo prošnje s prilogami v 6 tednik c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Voloskcm poslati.
C. kr. okrajni šolski svet v Voloskem,
v 16. dan julija 1882.
Bengalična užigala,
zanimljivo za mlade in staro. Kupcem na debelo primerno nižjo ceno,, pri
Ernestu Jevniker-ju,
kupčija z mirnberžkim, drobnim blagom, z galanterijo in igračami, Dunajska cesta št. 10. (473)
Hiša se proda,
nova, s 4 sobami, z živinskim hlevom in b 470 Q0 obseza-jočim vrtom, uu opekarske) cesti v Trnovskem predmestji št. 7. Na polovico plačila bi se nekoliko časa počakalo.
(388—11) Janez Xnršlč.
TiBjci:
17. julija.
Evropai Leban iz Ajdovščine. — Aman, Giovani iz Trsta. —
Pri slonu: pl. Schnei-der z Dunaja. — Serza iz Trsta. —
Pri Malici: Borgenicht z Dunaja. — Arneth iz Rakeka. — PoBhaski izDraždan.
Pri avstrijskem cesarji: Kastner iz Celovca. —, Maborič iz Policah.
C1
Tinctura Rhei composlta vulgo
1 stoklenica 10 novcev a. v.
Ta tinktura narejena je iz rož, in je zato tako priljubljena, ker je ozdravila uže mnogo tisoč ljudij, kar se vidi iz pohvalnih pisem, ki jih izdelovatolj dobiva.
To zdravilo pomaga pri boleznih v želodcu in v trebuhu, ozdravi krt in ščipanje v črevesu, prehodno in trebušno mrzlico, zapretje, hetnorojide, zlatenico, glavobol itd. ter je najbolje zdravilo za otroke zopet, gliste.       (451—2) Naročila se proti poštnemu povzetju točno izvršujejo.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".