195. Stranka.
I LJrtlfMl. i pihk ZZ. ngnti 1919.
HI. lito,
IshalB titk dn vrečar, imen* nedel|e la praaalke.
Iitsarafi: Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne ra male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 rtu., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu
nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upr v ništvo „Slov. Naroda" ln „Narodna Tiskarna" Knaflovs ulica št 5, pritlično. — Telefon it 90.
„Slovenski
v ingotiavltl:
celoletno naprej plačan polletno .......
3 mesečno......
1 „ .....
K 84—
• 21—
- V-
po noStt
i
Narod" velfa v L|aMjaai
V
celoletno...... K 95—
polletno....... „ 50*—
3 mesečno ...... „ 26*—
o-_
•t ...... m j
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno po nakaznici.
Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati.
Naroda4' Kneflova nUoa it S, L nedatrople. Telefon eter. 34.
a le podpisane ln zadostno frankov Rokopisov no vrata. "W
Posamezna Številka velja 40 vinarjev.
se le doslej podpirala slo-vensko Indostrila Id trgovina.
Na Slovenskem imamo veliko in-dutsrjjo za pridelovanje lanenega olja. Na leto podela okoliko 900 vagonov la-nega semena. V Sloveniji se pridela okoli 40 vagonov, na Hrvatskem pa okoli 400 vagonov tega semena. Srbski pridelek nam še ni znan. Okoli 500 vagonov lanenega semena se je uvažalo pred vojno iz Italije in Egipta. Pridelalo se je okoli 300 vagonov olja, od katerega se je podelalo nad 100 vagonov v firnež. Izvzemši kakih 10 vagono olja in firneža, je šel ves izdelek v nemške dežele in od tam smo potem dobivali lake, barve, zamazke. Lanine tropine ali prge so dobra živinska krma. Laneno olje se rabi v prvi vrsti v tehnične namene, kuha se firnež, pripravlajo barve, laki. zamazki. frnolej itd. a v alpskih deželah in rudi na Ogrskem rabijo laneno olje kot zabelo.
Kakor je razvidno iz zgorajšnjih podatkov porabi naša industrija mnogo več semena, kot ga pridela doma.
Sedaj pa se je kratkomalo dovolil izvoz lanega semena, medtem, ko se mora imeti za izvoz lanenega orla in firneža posebno dovoljenje iz Beograda. Tedaj surovina sme neovirano ven. fabrikat pa ne. Naša industrija in naš delavec ne sme delati in zaslužit!, nas kmetovalec-ne imeti tropin, pač pa sme delati in zaslužiti nemški tovarnar in delavec, sme imeti nemški kmet tropine iz slovenskih surovin. Iz nemških rok smemo potem kupovati po visokih cenah barve in lake.
Da se v bodoče taki birokratski kozli onemogočijo, se morajo poklicani činitelji nekoliko bolje zanimati za naše razmere. Izvoz lanenega semena se naj sploh prepove, uvoz firneža. laka in barv pa močno obdači, ker fireža pridelujemo nad potrebo, tovarna za lake začne v kratkem zopet obratovati a tovarna za barve se snuje. Izvoz firneža in olja pa se naj ne ovira.
Navedemo še nekatere zanimivosti. Naši trgovci so že spravili nekaj naših proizvodov na francoski trg. Glsom naredbe bivšega financ, ministra g. Nin-čiča morajo dostopiti valuto našemu financ, ministru s tem, da založijo tuij denar pri kaki banki v dotične dežele. X Parizu bi naj prevzemale denar Banque Franco - Serbe alf Banque rm-periale ottomane. Naši trgovci so hoteli založiti denar pri teh bankah na račun našega financ, ministrstva, ali banke so fejavile, da niso dobile nobenega poverila in  navodila od
našega ministrstva in tedaj tudi ne morejo sprejeti denarja na ta račun.
To Vam je dokaz, kako se je do sedaj delajo. Novo demokra. ministrstvo ima sedaj neprijetno nalogo, da dovrši to, kar so drugi zamudili. Upamo, da se bo poprijelo z vso vnemo dela in ga bodo pošteni Jugoslovani tudi podpirali.
Radovedni smo. ali Še tudi švicarske in italijanske banke niso ničesar slišale od našega finančnega ministra Ninčiča. Ce Credito italiano v Milanu ali one banke v Švici nimajo nobenih poveril, bodo imeli naši trgovci lepe sitnosti. V Italijo je slo že za nekaj milijonov lir blaga in tudi v Švici je naše blago že na trgu.
Tudi naša devizna centrala z raznimi svetniki na čelu še sladko spava in naše JPS poslance poživljamo, naj podrezajo!
Mm dlsKusija?
Za ublažitev naših političnih razmer je predvsem ootrebno. da nikdo ne odreka nasprotniku one poštenosti, ki io pripisuje sebi samemu. To velja za politične stranke in aiihova glasila ravnotako .kakor za zasebnike. To se nanaša ne le na poročanje iz Beograda, na primer, ampak tudi na razgovor o načelnih vprašanjih.
S splošnimi osnovnimi mislimi se država ne upravila. Treba iih ie uporabljati praktično.
Vprašanje o »dobrem namenu« na ni postransko. In če se stavi vprašanie. ali »so demokrati odklonili sodelovanje z radikalci radi teza. ker imoio ti namen, ugonobiti državo«, potem moramo mi proti temu vprašaniu odločno protestirati. V njem se ne zrcali niti blagodušnost. niti razum in načelna jasnost. Predvsem nismo mi -demokrati« pod ušesci. marveč demokrati, brez demagoških načel in brez neizvedljivih obljub, zato na hočemo izvesti naloge, ki iih smatra ves narod za prve in glavne.
Potem moramo Drotestirati oroti formulaciji vprašanja. Nismo mi odklonili sodelovanja z radikalci. ampak oni so to sodelovanje onemogočili s fantastičnimi zahtevami. Ali nai bi bil ostal finančni resor še nadalje eosp. NinČiču, da se stotisoč nerešenim aktom, ogromni draginji nekaterih predmetov vsled pretirane carine in rušenju naše industriie pridruži popoln valutni oolom? Ali nai čakamo, da se prvemu stotisoču aktov pridruži še drugih stotisoč?
In glede namena, ugonobiti drŽavo. — gospoda, ni treba, da imajo radikalci ta namen, ali tudi ni treba, da ga izvajajo, ne da M se ga zavedali. Ne pozabite izjav in dela srbskih radi-kalcev v inozemstvu in če to ni dovoli, čitaite iziave njihovih    listov, čitaite
brošuro Jaše Tomiča ... Po niih delih jih boste spoznali. Ali se agrarna reforma izvede ali ne? Radikalci so zahtevali, da ne, da naj torej ostane narod v Hrvatski in Voivodini še nadalje izročen veleposestnikom. Tudi nas Slovence zanima agrarna reforma, sedaj še mnogo boli. ko io ie treba raztegniti tudi na Prekmurie!
Demokratski in absolutistični način v upravi se ne striniata. Toda videti v črnomaljskem slučaju absolutizem? Ali naj glasujemo, ali naj odloča referendum o odstranitvi glavarja, ki ni vršil svojih uradnih dolžnosti? Ali ie absolutizem, če smatramo, da nima nikdo pravice, pasivno podpirati nemire? Objavili smo popis črnomaljskega slučaja. Ali naj prosimo vlado, da v parlamentu objavi ves dejanski stan? Zdi se, da bi bilo potrebno to storiti, da se že vendar enkrat konča podtikavanie neresničnih dejstev, da se konča blatenje oseb. da se konča politična laž. ki bi ie ne smela zastopati stranka, ki hoče biti re^na, razumna, jasnih načel fn blagodušna.
Glede Bolgarov — kdo ie »netil upravičeno sovraštvo«? Kdo onemo-gočuie končno združitev? Menda vendar ne zahteva VLS takoišnie združitve, sedai. ko nismo konsolidirani niti mi, niti Bolgari? Ali pa trdi v.siovenec«, da ie naš pred dnevi ori-občeni članek bil načelno proti zjbliža-nju? Ali pa je morda VLS celo za neko konfederacijo SliSB. ne pa za popolno jugoslovansko edinstvo, in šele potem za 7vezo z Bolgari? V teh vprašanjih bi res bila notrebna jasnost,
Končno pokr "inski zbor in ženska ir^lilna pravica. Poslednja ie v našem pr^rrnmu bila prej nego v drugih, zato nočemo o tei stvari izgubliati besed, samo prosimo pri nasprotni stranki toliko razuma in blagodušnosti. da ne krivi nas, da polagamo stvar do daljne bodočnosti. < To ni resnično in to ni lepo.
T:i pokrajinski zbor? Gospoda, o
ie d;sVu5ra že končana. Berite one številke *SJry. Naroda«, — saj se jih še gotovo spominjate. — in potem od-g jrfte, ali želite pokrajinski zbor kot zakonodr^io ali kot upravno - posvetovalno *t!o. In aH želite, da bodi sredi-c,1ii rarlnircn1: re^n:čen jzraz volje celega naroda, ali pa da bodi ta volja dru-gačna v Beocradu in drugačna v Ljubljani? Povcite. potem bomo videli, ali je ^kupen rrstop nemogoč, kakor pravite, ali ie mogoč.
Pa bodi. da je nemogoč. Toda — ali je res. ki kor smo tolikokrat trdili in kakor ste nam že tudi pritrdili, — ali je res. da je mnogo nujnih vprašanj, ki jih je treba *ako? rešiti, kakor valuta in agrarna refrrma? Ali je tudi pri teh vprašani{h sodelovanje nemogoče?
Gospoda, mi ne prosimo, mi zahtevamo: da se združijo v delu vsi. ki jim je ljudstvo in domovina resno m n r. Mi ponavlja-
mo: Nimamo pravice žrtvovati strankin interes narodnemu. Zato pozivamo k Nkupivmu delu vsled tega svojega prepričanja in ne zato, ker se čutimo slabe. Ce bomo sami. bomo delali sami. Poskusiti pa hočemo vse da delamo vsi, vsaj ona dela, kjer in dokler se strinjamo. In naglašamo, da nima nikdo pravice nas pri tem o v j r a t i.
K preustroju liceja.
V dveh prejšnjih svojih člankih sem govoril o potrebi reforme liceja, to je o preosnovjtvi liceja v realno gimnazijo, o nje učnem načrtu in o potih, ki so odprte absolventkam realne gimnazije. Povedal sem, da bi bilo ustreženo z ustanovitvijo realne gimnazije seveda vsem onim gojenkam. ki še le pričnejo s srednješolskimi študijami, a se spomnil tudi številnih onih licejk, kterim je obisk realne gimnazije nemogoč in predlagal za te ustanovitev reformnorealne gimnazije, o bistvu ktere sem tudi spregovoril. Tozadevni učni načrti in predlogi za otvoritev obeh tipov so bili predloženi pristojni oblasti, da jih vpoš-lje Višjemu šolskemu svetu, ki jim daj svoj placet. Kakor sem se prepričal, je Višji šolski svet te predloge, deloma že pod vplivom stremljenj novega učnega načrta, z nekterimi spremembami odobril, tako da ima občincki svet priliko v prvi svoji seji o stvari razmišljevati in otvoritev teh tipov skleniti.
Pri tem svojem dejanju bo imel občinski svet premostiti dve težkoči. Prva in glavna težkoča nač obstoji v tem. ajl bo prenesla mestna blagajna to breme? Za nekternike je bilo potem tudi mero-dajno, da bi se z ustanovitvijo gimnazije prejudiciralo podržavljenju liceja, to se pravi, izrekla se je bojazen, da bi vlada ne hotela morda podržaviti tudi gimnazjie. Prav kratko bi zavzel stališče k obema točkama.
Kar se tiče finančnih težkoč, ne pridejo te v poštev v slučaju, da se otvori samo prvi razred ženske realne gimnazije. Kajti, če se prvi razred gimnazije otvori, potem odpade I. licej za šolsko leto 1919/20. Izdatki, ki so vendar stalni za vzdržavanie I. liceja, se prenesejo kratkomalo na I. razred gimnazije in niso bistveno večji kot oni za licej. Torej tu nt nobenega pomisleka. Drugačna je stvar pri otvoritvi ref. realne gimnazije. Ce izda občinski svet dovoljenje, da se s tekočim šolskim letom otvori V. razred ref. realne gimnazije, v kte-rega bi prestopile one liceike, ki so dovršile IV. razred liceia. potem nastanejo za prihodnje šolsko leto enoletni novi stroški v znesku 6000 K. kajti to-
LISTEK.
Fr- Vajda:
O srednješolska v^govi. Dlfaškl domovi.
Vprašanje srednješolske vzgoje je pri nas zelo zanemarjeno. Profesorji skrbijo za umstveno izobrazbo srednješolcev in glede učenja smemo reči, da naši dijaki niso zaostajali za drugimi, večinoma so bili celo boljši-
Toda učenost sama še ne zadostuje, treba je tudi družabne olike. V tem ozi-ru pa so bili naši dijaki prepuščeni sami sebi- Nikdo se ni brigal za nje. Stanovali so v podzemeljskih, podstrešnih ali drugih luknjah pri raznih gospodinjah- Nekatere od njih so dobile sloves kot študentovske matere, v družabnem oziru pa večinoma niso nudile dijakom nič izobrazbe- Naši premožni sloji so tu in tam dajali dijakom brezplačno hrano, toda to hrano je dobival dijak v kuhinji v družbi kuharic, hlapcev in beračev. Svojega >dobrotnikac je videl le začetku leta, ko ga je prosil za hrano, in na koncu leta, ko mu je pokazal izpričevalo, če sta se >milosti-yi gospod in gospa« tako ponižala, da
sta ga sprejela- Ali se je potem čudiri. če je ostal naš dijak plašljiv in boječ ter se je rajše izogibal takozvane boljše družbe?
To se ie nadaljevalo na visokih šolah in ko se je novopečeni doktor ali profesor vrnil v domovino, je v družabnem oziru dostikrat zaostajal za kadetom ali komijem- Njegova plnšljivost se je izpremenila v trmo. ko je videl, da nezmožnejši nemški oblizanec pri predstojniku več velja, kakor on s svojim solidnim znanjem. Izogibal se je olikane družbe in zahajal v zakotne beznice ter v svoji trmi gojil svojo robato st kot nekaj narodnega in demokratskega. Demokratstvo pa ni v tem, da se izobražen človek v svojem izražanju ravna po prostaku, ampak izobraženec mora dvigniti nižje sloje ter ublažiti robatosti-
Druga posledica zapuščenosti našega srednješolskega dijaka je bila, da se ni brigal za godbo in drugo umetnost in je tudi v tem ozira ostal v svoji primitivnosti.
To se mora temeljito izpremeniti. Pri velikih narodih je srednja šola združena z internati, kjer se skrbi za vsestransko izobrazbo naraščaja, ki je poklican, da postane cvet naroda* V naših krajih so ustanovili Nemci dija-
ške domove, seveda iz političnih nagibov, da so napolnili nepotrebne nemške srednje šole med nami. Toda po uspehih, katere sem videl v nemškem dijaškem domu v Ptuju, moram tem zavodom priznati veliko vzgojno vrednost.
S političnim prevratom postali so tudi ti zavodi naša last- Zlasti ptujski dijaški dom, ki je bil po Ornigovem organi z Moričnem talentu ustanovljen od nesrne občine, je z upravo mestne občine sam od sebe prešel v slovenske roke. Sreča je hotela, da je na ptujski gimnaziji bil nameščen profesor, ki je bil več let prvi prefekt na vzornem internatu >Landerziehungsheimc pri Dunaju.
Vladni komisar ptujske občine mu je poveril vodstvo dijaškega doma, ki bo v prihodnjem šolskem letu sprejemal slovenske dijake* V tem zavodu bodo dijaki poleg stanovanja in hrane dobili dobro nadzorstvo družabno oliko, v skupnem življenju socijalni čut, z raznimi prireditvami bodo si pridobili siguren nastop, gojili bodo šport, godbo in druge umetnosti vsak po svojem nagnenju. Ptuj je edina občina v Sloveniji, ki je ustanovila mestno glasbeno šolo. Ta bo nudila gojencem dijaškega doma glasbene izobrazbo- Novo idejo je sprožil vodja zavoda.  Na Ru-
skem je navada, da se vsak dijak izuri v kakšnem rokodelstvu. Še le ročna spretnost izpopolni izobrazbo, da gojenec ne o^r.ne enostranski- Pri marsikaterem na videz slabo nadarjenem učen- j cu se je z ročno spretnostjo razvil tudi um do nepričakovane bistrosti.
Pri vladajoči draginji bodo prispevki gojencev morali biti precej visoki, da se krijejo stroški. Kuratorij zavoda pretresuje vprašanje, da bi se del prispevka lahko plačal z živili, da bi rudi kmečki dijaki, katerih je pri nas večina, lahko vstopili v dijaški dom-Razgovor z očetom enega naših dijakov me je tudi v tem pogledu pomiril. Plačeval je na privatnem stanovanju za svojim sinkom prvošolcem mesečno 70 K v denarju in dajal toliko živil, da je vse skupaj po sedanjih cenah doseglo mesečno vsoto 300 K. In to je srednji kmečki posestnik- Dražje tudi v dijaškem domu ne bo prišlo. Denarni zavodi javne korporacije in premožni posamezniki pa naj ustanovijo ustanove, s katerim se deloma ali popolnoma vzdržujejo revnejši gojenci. Tudi ptujska mestna občina bo storila, kolikor more v sedanjih razmerah-
Z   dijaškimi   domovi   stopi naša srednješolska vzgoja na nova pota-
liko približno bi veljalo vzdrževanje enega razreda. Seveda bi se ti stroški drugo leto še za enkratno vsoto pomnožili, če sledi V. razredu VI. razred itd.; toda pri tem je premisliti, da ne bo mestna občina s temi izdatki trajno obremenjena, ker bo vendar prej ko slej država prevzela vse naše Šolstvo ali bo morala saj nekaj storiti zanj; to stanje bi bilo torej le prehodno. Izdatki za ta tip bi pa menda mestne blagajne ne obremenili tako močno, tudi če bi ta Stadij trajal nekaj let, torej bi se tudi to težkočo premostilo pri količkaj dobrem razpoloženju, posebno če premislimo, da gre za prvi poizkus ženske vzgoje po ženski gimnaziji.
Kar se pa tiče druge vrste težkoč, prejudiciranj?, mislim, da zopet ne bo tako hudo. Ce je vlada *ploh pripravljena, mestni licej podržaviti, potem ne bo tako malenkostna, da bi morda iz na-gaiivosti ne podržavila tudi ženske gimnazije, ki bi vsled preustroja sčasoma nastajala iz liceja, zlasti ko bo slej ko prej vendar sama primorana skrbeti za to, da se ustanovi v Sloveniji saj ena ženska gimnazija. To bi bilo otročje. Obratno mislim, vladi mora biti edino no volji, če najde za to teren Že pripravljen. Dozdeva se mi, da niso to toliko resni pomisleki, kot diši to bolj po zavlačevaniu iz bogve kakšnega vzroka.
Ce bi pa vkljub vsemu imeli voliti med enim in drugim tipom, dam na vsak
način prednost ustanovitvi ref. realne gimnazije, tudi če nastanejo novi stroški. Kajti goienke. ki se mislijo še le po-i vetiti srednješolskemu gimnazijskemu študiju, pridejo pri tem tipu po štirih letih licejskega šolanja z lahkoto v gimnazijo, med tem. ko so vse dosedanje Lojenke liceja od I. do IV. razreda izključene od te udobnosti, če se ne :vori ref. realne gimnazije. V imenu leh 230 licejk I. do IV. razreda povzdignem svoj glas za ustanovitev ref. realne gimnazije in upam. da najde primerni odmev v srcih merodajnih faktorjev in to tem bofi, ker se vedno iz nova in nova pokaže nepraktičnost liceja. N. prče hočejo absolventke liceja vstopiti v bančne ali trgovske službe, morajo najprej dovršiti najmanj še trgovski tečal. V tega pa lahko vstopijo tudi samo s štirimi razredi liceja, ste torej dve leti tja vrženi. Ako hočejo postati učiteljice, morajo iti še eno leto na učiteljišče, da se tam izvežbajo v pedagogiki. Pri pošti se je zadnjič zgodilo, da se je licejke z maturo postavilo v isto vrsto kakor absolventke s štirimi gimnazijskimi razredi itd. itd. Hočem torej reči, absolventka liceja je uboga para, ki ima sicer maturo, pa se ž njo praktično uveljaviti ne more. Licej je torej danes zastarel in je potreben nujne reforme, reforme v gori rečenem zmislu. Vzemimo pa tudi shčaj, da bi vlada res podržavila samo licej, no, potem je pa menda občina itak razbremnjena glede liceja in ima tem lepšo priliko, angažirati se samo pri ref. realni gimnaziji.
Tako dajem te vrstice v premislek staršem gojenk in javnosti za primerno postopanje, odločilnim krogom pa v blagohotno naklonjenost. —u—
Sokolom u KoCevju.
Govoril na župnem zletu v Kočevju 17. t. m. župni starosta dr. P. Pest o t n i k.
Dragi bratje in sestre!
Po letu 1913 smo se danes prvič sestali na župnem zletu. Bolelo nas je srce, rosile so nam oči in skoro z obupom smo gledali, kako so se poslavljali naši bratje odhajajoč na vojno. Globoko smo občutili v svoji notranjosti ostro nasprotje med sokolsko idejo, namenom naše sokolske vzgoje in sokol-skega dela in namenom vojne. Naši bratje so bih* prisiljeni da se bojujejo v svetovni vojni na strani one moči, ki je napovedala smrt Slovanom. Ta je hotela uveljaviti z orožjem novo morajo germanske race t. J. morala impe-
Stran X
„SLOVENSKI NAROD** dne 22. avgusta 1919.
*95 štev.
rJJ&IIzma, gospodarskega terorizma, narodnega in kulturnega nasilja.
S paznjm očesom smo motrili vse dogodke. Naša bratska sokolska ljubezen je spremljala vse naše brate v gališke in ruske ravnine, na Savo, Drino in Soča Nastopilo Je krvopreiitje in Dede, ječanje krvavečih na fronti, doma solze ljubečih in trpeGk Mnogo najdražjih pogrešamo danes v svoji sredi. Slava neprostovoljnim žrtvam!
Grobokopne nakane Slovanstvu se niso uresničile.
Človeška kri ni tekla zastonj. Svetovna vojna nam je prinesla svobodno Jugoslavijo. Naše ljudstvo je ohranilo svoje ideale in vero v borjso narodovo bodočnost In napredek. Sokol s tv o se Je naglo oživelo in danes s ponosom lahko trdimo, da naše število raste in ž njim naše delo.
Prvič smo se zbrali v svobodni Jugoslaviji na svojih domačih kočevskih tleh, ki so nam bili doslej sredi nas in med nami toliko stoletij odtujena. Za nas ni več zadnja postaja v tej smeri Ribnica. Ni več zadržkov, ne prihajamo kot gostje, ampak prihajamo v našo do-,mačo zemljo obiskat brate in sestre, da Lpb podpremo pri delu, da čim preje zbližajo, asimilirajo v državnem in narodnem pogledu vse, kar bi se utegnilo še Šteti med tuje.
Bratje in sestre! Svečan je pogled na nepregledno množico izbranega so-kolskega občinstva na tem prostoru v Kočevju. V moji notranjosti drhti in pre-.kipeva čut rodoljubja, ker se nahajam sredi številne množice, ki enako misli, enako čuti in se po svojih društvih v enakem zmislu udejstvuje: delati za naj-vzvišenejše interese, ki so nam po sokolski skupini za srečo in napredek celokupnosti, naroda, domovine.
Ob tej svečani priliki in v tem mesecu pa smatram za svojo dolžnost, da se   spominjam   velikega ustanovitelja Sokolstva   in   duševnega utemeljitelja sokolske misli dr. M. T vrša. Bratski češki narod se je pred dobrimi 60. leti postavil gospodarsko in kulturno na lastne noge. Poizkusi po politični osvoboditvi se niso posrečili. To je bila doba narodnih osvoboditev po celem svetu. Nemci in Italijani so se pripravljali na narodno združitev v eno državno telo. Slovanska plemena so se morala zadovoljiti s prizadevanem, da si zagotovijo jezikovne pravice in da se v ljudskih šolah  uči  mladina v materinščini, da smejo izdajati lastne časopise in knjige. .{Češkemu učenjaku je bil pred očmi svobodoljubni stari grški narod. Iz slovstva *tega naroda je črpal vero, upanje in lju-ibezen do lastnega češkega  in ostalih slovanskih narodov.    V svojem proro-Jškem duhu je videl, da pride tudi za e dan popolne državne svobode, o takrat pa je bilo treba ljudstvo obo-iti z vsemi duševnimi in telesnimi vr-ami, da se ohrani, da napreduje, da J!se ne izneveri sam sebi in da se ne pusti raznaroditi.
Ustanovil je Sokola v Pragi. Napi-pal je več knjig, v katerih je utemeljil Ipotrebo nravne vzgoje v narodu in potrebo po jačenju slovanskih plemen s .pomočjo premišljene, sestavne telo-Vadbe. Njegovi nauki so postali odrešilni evangelij zatiranim Slovanom. Sokolstvo se je s čudvito naglico razširilo povsod na Češkem in od tam prišlo kaj hitro med Jugoslovane in Poljake.
Kaj je hotel doseči v narodu. To, !kar Grki tkzv. Kalokagatijo, t j. lepoto, Jzdravje, telesno moč, odporno silo, po ;duševni strani pa dobroto in plemenitost srca, jasnost misli in naprednost v jsplošnem svetovnem naziraniu. Znanstveno in filozofično je utemeljil sokolsko nalogo in sokolska gesla: bratstvo, svo-iboda, enakost demokratija. To je bil za ■prosvetljene. socijalno in politično zasužnjene Slovane v preporodni dobi jpred 60. leti nov Kristov nauk. Tvršova idela in njegove ideje imajo za nas večno vrednost. Citamo jih danes radi globine in vodilnih misli, ki ne pustijo na-iroda nikdar umreti, ako se po njih rav-•na. Biti Sokol, sokolski narod, se pravi biti v glavnem na znotraj tako oboro-ižen, da mu nobeni razkrojevalni zuna-jnji vplivi ne morejo škodovati. Biti So-».kol se pravi pozitivno po Tvršovem na-!uku biti dober, značajen, s trdno voljo ;za delo, imeti srce za enakost stanov in poklicev »Narod mu je Živ pojem, za njegovo dobro se mora vsakdo v svojem delokrogu in poklicu v najboljšem i zmislu udejstvovati. Kot Sokol se izogibaj vsega, kar manjša tvoje delavne in ^moralne sposobnosti; bodi zmeren in 'zdržen, ne išči neplemenitih življenskih užitkov.
8. avgusta 1884. so našli dr. M. Tyr-ša, moža narodnjaka s temi idealnimi ;pogledi na slovanske narode, mrtvega ;na skali deroče Aabe v Otztalskih alpah •na Tirolskem, kamor si je šel odpočit • utrujene živce. V tem mesecu praznujemo torej 351etnico njegove smrti. Odšel !je davno, toda njegov duh živi med nami večno in hvaležnosti se ga moramo j spominjati posebno letos, ko so Tvrše-ve ideje postale za vse Slovane resnica In dejstvo.
Mnogi so dvomili in obrekovali Sokolstvo. Iz pofitičnih strankarskih ozi-jrov in pa vsjed kulturno reakcionarnih (gm"1?*"! 3» nastopili In še nastopajo
sovražniki Sokolstva, hoteč mu škodovati s tem, da ustanavljajo svoje strankarska telovadna društva. Ni jim za idejo splošnosti, ampak na tem, da dobijo mladino v svoje roke in da jo vzgojijo politično in kulturno za svoje stranke. — Sokolstvo se na to polje ne podaja. Mi smo za vse, za celi narod, ne širimo nikakih strankarskih načel. Gotovo pa Je, da je bistvo Tvrševih naukov v splošnem zmislu napredno, t J. da resnične sokolske lastnosti nujno ženejo narod k napredku in notranji osvoboditvi in da so nasprotne nadvladi enega stanu ali stanovske kaste. To smer vzgoje pa mora vsak pameten in narodno pošten človek odobravati. Pozitivne dobrote te vzgoje je bil med vojno in po prevratu v največji meri deležen češki narod, ki je bil v širokih plasteh prožet s sokolsko mislijo. Bataljoni In polki češkega naroda so se borili proti nemški armadi. Sokolstvo je vzflržalo red in disciplino v osvobojeni češki državi in pridobilo v zunanjem svetu češkemu narodu naklonjenost, dobro ime in zaupanje.
Bratje in sestre, spoštovano občinstvo! Zvestobo do sokolskih naukov in pridno delo sta nam danes bolj potrebna kot kedaj popreje. V teh naukih je močno poudarjena narodna, demokratična in socijalna misel in Sokolstvo podpira uresničitev najnovejših zahtev v našem javnem življenju, toda na temelju postopnega razvoja, miru in reda. Lepa je naša domovina po svoji naravi. Kadar pa doseže Sokolstvo svoj popolen uspeh, da bo narod jugoslovanski v vseh plasteh telesno jak in zdrav, duševno pa vzgojen, prosvetljen, dober, vztrajen in sestaven pri delu in kadar bo vse te sokolske lastnosti dičila ljubezen in zavest jednotne domovine, potem bo naša domovina najlepša. Verujem v krasno bodočnost Sokolstva in sijajno bodočnost Jugoslavije.
Skrbzanarodnozdravje je važen del naše splošne narodne in državne naloge. Do svetovne vojne so vse države posvečale temu vprašanju mnogo pozornosti. Zdravje — eugenetika race — je postajalo javna ekonomska in kulturna zadeva.
Vojna nam je vzela mnogo mladih, krepkih ljudi. Žrtvovali smo cvet ljudske moči in narodnega zdravja. Pomanjkanje krepke hrane je oslabilo matere, deco — vse, mlado in staro. Odporna sila proti boleznim se je zmanjšala. Padlo je zdravje kot kulturna, gospodarska in socijalna moč, ž njim pa je močno padla tudi morala: mesto bratstva in iskrenosti je zavzela zavist in sovraštvo, mesto prijateljstva škodoželjnost, mesto značajnosti in ljubezni do bližnjega surova sebičnost Mesto brhkih cvetočih lic, veselje do življenja žarečih oči — vidimo podrtijo telesne lepote, upadle oči, ki pogosto razodevajo izgubljeni in zapravljeni interes do življenja in bodočnosti.
Vsi javni činitelji, prav posebno pa mi Sokoli, smo dolžni v novi narodni državi pridno in vestno sodelovati, da zgradimo zgradbo krepkega narodnega zdravja in velike, jake morate.
Ozkega in sporazumnega sodelovanja javne uprave in privatnih institucij ter organizacij je treba, če hočemo pomagati ozdraviti naš narod in regenerirati našo raso. Dolžnost do človekoljubja, do naroda in dejanskega napredka nam veleva, da se ne plašimo dela in truda. V naraščaju je bodočnost nacije. Uspehi in plodovi dela na tem polju so plemeniti in trajne vrednosti.
Slovensko Sokolstvo si Je v tem pogledu steklo ogromne zasluge s svojim trajnim, sestavnim in skrajno požrtvovalnim delom za ojačenje telesne izdatnosti in zdravja med slovanskimi narodi. Neskončne hvale smo dolžni za njih vztrajno in samozataje val no delo našim vaditeljem in vaditeljskim zborom. Večer za večerom, posvetijo svoja najboljša leta mladini in ne zahtevajo za to od zunanjega sveta niti časti, niti slave. Bratje vaditelje in sestre vaditeljice, naj vam zadostuje naše spoštovanje in priznanje ter hvaležnost staršev. Sokolski vaditeljski zbori so narodu zvesti in vdani častniški kori, ki vzgajajo v naši | mladini jekleno mišičje, pa tudi ojstrino misli, radosti in junaštvo srca fn nrav-nega pojmovanja življenja. Visoko dvigate prapor, okrašen z narodno troboj-nico vi vodite našo mladino po poti znoja in dela, toda k cilju, kjer je zmaga duševnih in nravnih vrlin. Zgodovina o razvoju Sokolstva napiše vaša imena s črkami nepozabljivosti in narodove hvaležnosti. Na zdar sokolskim vaditeljem!
Slovenci in Jugoslovani še nismo rešeni. Vsa znamenja kažejo, da ostane velik del naših najboljših bratov in sester zatiran, preganjan in okovan v težke okove naSega neprijatelja. Toda vsaka krivica ln nasilje se maščujeta. Tudi za nas napoči dan osvete ln nove borbe za pravico. Za to pa potrebujemo notranjega ozdravljenja, jednotne misli v Jugoslovanskem svetu, gospodarskega ojače-nja in konsolidiranja države. Sokolstvo pa se hoče med tem pripravljati v zmislu sokolskega Tyrševega gesla: v misli domovina, v srcu svoboda, v roki moč! — Odrekli bi se dolžnosti do naroda, spoštovanja sami do sebe, če W
se odrekli bratom ln sestram v neodre-
5 eni zemlji. Dokler živi v nas sokolska misel, zre naše sokolsko oko v našo solnčno Goriško in na našo sinjo Adri-jo Dokler kroži v nas kapljica sokolske krvi, resimo za naše rojake onkraj meje tople čustvene solze večne zvestobe m ljubezni.
Kakor je neumrljiva pesem našega velikega pesnika S. Gregorčiča, tako neumrljivo Živi v nas misel, da Soča voda je šumela in bo šumela po slovenskem ozemlju.
V Sokolu biva narodni ponos, storjena krivica je v nas vzbudila za vedno čut narodne užaljenostl; ta nam sproži korak na zapad in pest za spopad. Oddaljeni so še časi — pride pa gotovo dan osvete in dan zagrgljenja z najdenimi primorskimi sinovi!
Bratje in sestre, resnica, poštenost, naprednost in svoboda so imele v svetovni zgodovini vedno mnogo nasprotnikov. Ti se tudi danes zaletavajo v nas, mrzijo Sokolstvo in obrekujejo naše pošteno, vsemu narodu brez razlike političnih strank posvečeno sokolsko delo. Sokoli, naša pot je ravna, jasna je naša ideja. Pojdimo s sokolskim delom krepko naprej, vedno dalje in vedno višje nai nas nese sokolski polet.
Spoštovani navzoči! Mi potrebujemo vašega zaupanja. Približajte se nam vsi, vstopajte v naša društva kot Člani, podpirajte sokolske težnje gmotno in s svojim sodelovanjem. Kakor bo vzgojena naša mladina, taka bo naša bodočnost. Zaupajte nam. izročite svojo deco, svoje sinove in hčere nam. da jih vzgojimo v sokolskem duhu.
Burne in težke čase imamo za seboj. Nova, politično osvobojena domovina nam daje priliko, da služimo v bodočnosti sebi.f Preboleti moramo še marsikaj, predno preživimo slabotno otroško dobo in stopimo v novi državi na trdna tla zrele, produktivne molke dobe. Vidim pa pred seboj lepo bodočnost, polno solnčne svetlobe in toplote, pclno zvezd. Bratje in sestre, odrekanje in delo vodi naš narod k končni zmagi.
Na zdar!
Politične vesti.
— Krajevna organizacija .TDS v Celju je imela v ponedeljek, dne 18. avgusta zbor zaupnikov iz Celi a in okolice. Na zboru je poročal poslanec dr. Kukovec o političnem položaju s posebnim ozirom na izoremembo v vladi kraljestva SHS v Beogradu. Stvarnemu referatu gosp. poslanca je sledila živahna debata, z odobravanjem ie vzel zbor na znani e, da naša stranka v trenutku najtežje državne krize ni prevzela hvaležnejše, lažje in večkrat tudi popularne j še vloare ob strani stoječega opazovalca, kritika opozicijo-nalca, ampak se je odločila za odločno aktivno delo za izboljšanje uorave v vsem državnem ustroju za utrjeni e edinstvenosti, ki ie mladi naši državnosti tako nujno potrebno. Pri tem svojem koraku je Demokratska zajednica storila odkritosrčno vse Doskuse. da pritegne k delu vse skupine predstavništva, kf vidijo nedostatke in imajo voljo delati za odpravo istih. Ako ti odkritosrčno mišljeni poskusi niso uspeli, pada krivda na one. ki v splošni nezadovoljnosti in neurejenosti stopajo v vrste neiteresiranih gledalcev, mesto da se pošteno lotijo dela, dasi je težko in odgovorno.
— Bisirica v Rožu. V nedebo, dne 17. avgusta vršila se ie v Podsinii vasi v Rožu »pri Gašperju« manifestacijska veselica. Ljudstvo ie prihitelo iz vseh krajev Rožne doline. Ob 15. uri so prikorakali z godbo in jugoslovansko tro-boinico na čelu. učitelj^ orožniki in železničarji s prebivalci Sveč, Mač in Bistrice. Pri kolodvoru lih je sprejel g. nadučitelj Majer s pevskim zborom. Po pozdravu so odkorakali skupno na slavnostni kraj. Množica, okolu 2000 ljudi, je napolnila vse orostore. Pozdravni govor je imel gosp. nadučitelj Majer. Zbrani množici ie č. g. dr. Ar-nejc tako prepričevalno in navdušeno govoril, da so bili vsi globoko srinienL Po končanih govorih ie bila enoglasno sklenjena resolucija, katera se Je brzojavno sporočila vladi: »Na stotine zbranega prebivalstva iz vseh kraiev Rožne doline, najostreiše protestiramo, da se popolnoma slovenski del Koroške prisodi Šele potom glasovanja Jugoslaviji. Slovesno izjavljamo, da smo se vedno zavedali kot del Slovencev, s katerimi hočemo združeno deliti vsako usodo. — Svečano proglašamo, da ne maramo priti pod nobeno drugo državo, kakor pod našo. od vseh naših bratov izvoljeno Jugoslavijo.« Pokrajinski vladi v Ljubljano se ie poslala tudi brzojavna prošnja, in sicer: da se nemudoma da slovenskega zdravnika za Rožno dolino s sedežem v Bistrici v Rožu. Da se družine, katerih člani se proti nam bojujejo in katere spadajo v inozemstvo, takoj odslovilo Čez meja Da se sploh najstrožje nastopi proti najetim hujskačem; da se tudi privatna podjetja orunorajo. da zamenjajo nemško uradnlštvo s slovenskim, da se tako nemški vpliv na delavstvo enkrat za vselej odstrani — Po sprejemu resolucije se Je razvila prosta zabava, katera Je zelo leno potekla. Cisti dobiček 2200 kron se porabi za jugoslovanske Invalide, v prvi vrsti za domačine. Vsa čast prirediteljem te slav-nosti. posebno pa še domačim dekletom m fantom, na čelu Jim gosp. nadučitelj Majer. kateri so po vseh svojih
močeh prispevali, da se ie vsa manifestacija tako krasno izvršila.
Celjska občina. Kar istočasno sta se oglasila dva dopisnika iz CeUa. Id v »Jugoslaviji« in v »Slov. Narodu« grajata razna nedostatke nove mestne uprave. Na vsej tej kritiki ni nič neresnice: od preobrata sem Da do danes imamo občutek, da mestna uprava ni na višku, da ie delo za njeno izboljšanje prepočasno. Priložnostnemu dopisniku Vašega lista oa se je hote ali nehote vrinila neka oomota, če misli, da je mestni gerent gosp. komisar dr. Poljanec. Dosedaj ie namreč vsakokratni celjski okrajni glavar obenem tudi mestni gerent. ki ima kot tak vse vodstvo in vso odgovornost za mestno uoravo v rokah. Izražala se ie že ponovno iz stvarnih razlogov nreoll'ii-e poslov in preobširnega delokroga želja in zahteva, da se da mestni upravi na čelo samostojnega eerenta. bodisi političnega uradnika, bodisi moža iz prakse, iz vrst našega meščanstva, kar pa se do danes, ne vemo iz kakih vzrokov, še ni zgodilo. Mani umestno se mi torej zdi. zaletavati se v uradnike, ki vodijo magistratne posle ter so preobloženi z delom in naravnost oblegani od strank. Krivda za neuspehe ali bolje za stagnacijo v važnih vprašaniih mestnega gospodarstva ne leži tukai. leži višje v vodstvu in se tiče v polni meri mestnega sosveta, v kojega so vse tri stranke sporazumno poslale svoje može. Vprašanie mestnega vodovoda, pomanjkanje vode do celem mestu je tako nujno in pereče, da ga brez težke škode za prebivalstvo več ni mogoče odlagati, saj so pritožbe vsak dan večje, podrta brvica v mestni park bi bilo še naimaniše zlo. dasi ie zelo mučno, da nam ie \sled te*a ne" dostatka baš v tem letnem ča^i dostop v mestni vrt mogoč le do kapucinskem mostu. Vprašanje mestne hranilnice le še vedno nerešeno, ta zavod, za kolega jamči mesto, deluie nemoteno, nekontrolirano naDrei. Tu se človek zares vprašuje, ali je tu popustljivost. aH je brezbrižnost. Strokovnjaki v občinskih poslih bodo vedeli še marsikaj, kar treba priieti in izboKšati, vse to oa spada v posle sosveta, ki ga v Celiu imamo, stranke so ž" niim menda zadovoljne, kako pa sodi mestno niebival-stvo, je danes drueo vprašanje. — Na naslov deželne vlade ponaviiamo želio, da se mestna uprava osamosvoji in ne tvori samo nekega priveska okrajnemu glavarstvu, dela ie na obe strani dovolj.
— Regent na ootovaniu. Beograd, 21. avgusta. Regent je odpotoval včeraj popoldne v Zapadno Srbiio. da obišče bojišča iz leta 1914. V Valie-vu se namerava regent muditi dva dni.
— Protićeve nakane. B e o z r a d. 21. avgusta. Zanimanje za prvo sejo Narodnega predstavništva narašča dan za dnem. Poslanci prihajajo že v obilnem številu z vseh delov države. V prostorih raznih klubov se vrše neprestano posvetovania. Tako radikalci kakor demokrati se trudijo, da pridobe čim več pristašev. Radikalni klub ie imel včeraj dolgo seio. na kateri ie razpravljal o situaciji. Bivši ministrski predsednik Protič je poudarjal svoje stališče, da je treba porabiti že prvo priliko, ko bo mogoče razrušiti vlado. Protič je pozval v imenu radikalnega kluba tudi vse ostale opozicijonalne klube na skupni boi oroti demokratsko-socijalnem ministrstvu. Druži klubi dosedaj še niso odgovorili
»Epoha« o novi vladi. Beograd. 21. avgusta. »Epoha« pozdravila s simpatijo program nove vlade in izraža nado, da ga bo vlada tudi v resnici izvedla. To ji bo toliko lažje, ker Je sestavljena iz sorodnih elementov in nima v svojih vrstah več toli)«? radikalnih sil.
Upanje v uspešno delo. Zagreb.
21. avgusta. »Jutranji List« ooroča iz Beograda, da vlada v krogih Demokratske stranke vedno večji ootinrizem. Vplivni člani stranke izjavliaio. da bodo kritični samo prvi štirje dnevi. Ako vlada srečno prebrodi to dobo. se bo njen položaj nadaUe vedno boli utrjeval.
— »Narodna Politika« o nadaljevanju dogovorov. Zagreb. 20. avgusta. »Narodna Politika« poroča iz Beograda, da se še sedaj nadaljujejo neobvezni dogovori med člani Demokratske zajednice in pristaši raznih manjših parlamentarnih skupin, ki niso zastopane v vladi in se še niso odločno izjavile proti vladi.
— Dr. Pogačnik in Stane Banič na agHacijskem potovanju. Zagreb. 20. avgusta. Iz Osieka poročajo, da prirejata v tamošnji okolici poslanca Jugoslovanskega kluba dr. Pogačnik ln Stane Banič shode, na katerih nastopata proti sedanji vladi in zagovarjata idejo koncentracijske vlade.
— Gibanje dnhovnlštva na Hrvatskem. Zagreb, 20. avgusta. »Hrvat« priobčuje članek, v katerem se peča z reformnim gibanjem med mlalšimi duhovniki. Članek, katerega je podpisal neki starejši duhovnik, poudarja, da zahteve duhovnikov niso samo trenutne alure, ampak rezultat modernega časa in da bo potreba tem zahtevam zato v večii ali manjši meri ugoditi. Škofi m višji duhovniki naj tega ne pozabijo. Sedanja sredstva, s katedml poskušajo vdušiti duhovniško gibanje, zlasti rigorozna prepoved reformistič-nega glasila »Reforma« (duhovništvu je bilo najstrožie prepovedano sodelovati, naročati, ali sploh čitati ta list), ne bodo Izdala ničesar. Tudi cerkev se bo morala prilagoditi spremenjenim kulturnim razmeram.
— Gibanja češkega klera. Pariz. 20. avgusta. »Agence Havas« poroča iz Rima: Ceho - slovaško duhovništva
■ zbrano v Pragi. Je izrazilo svoio žalost, ker sveta stolica ni dala pnvolj-nega odgovora na zahteve, ki jih ie predložila čeho - slovaška svečeniška delegacija, zato je sklenilo, da pošlje novo delegacijo v Rim. — Informativno dodaje »Agence Havas«. da ie prišla^ pred dvema mesecema v Rim delegacija čeho - slovaškega klera, kateri je papež izjavil, da je Drioravljen. zadovoljiti njeni zahtevi, kolikor se bodo" zlagale s kanonskimi predpisi in cerkveno disciplino. Zahteve se nanašajo v glavnem na sledeče: 1. umakniti se mora praški nadškof Huyn in uvede naj se na Češkem primat. Papež je nato odgovoril, da je mislil na to spremembo že preje,   predno   ie prišla v
i Rim delegacija, a Huvn je Že nodal svojo ostavko.   Tudi   pri sponolnitvl
! ostalih škofij bo dela! papež v smislu zahtev čeho - slovaških duhovnikov. 2. Delegacija je zahtevala neke vrste jurisdikcijo praškega nadškofa nad ostalimi škofijami. Cerkvena disciplina dovoljuje nekatere pravice, strogo odmerjene, kjer ie Drimat. a ne pripu-
; šča večjih koncesij.   3. Delegacija Je
j zahtevala, da se mora pri celebraciil maše   čitati   evaneelii   po latinskem
i tekstu tudi v narodnem jeziku. Ta obl-
I Čaj je že uveden pri cerkvenih obredih pri več drugih   narodih,   zlasti v več
l italijanskih škofijah. 4. Vprašanje celibata. — Glede tega vprašania mora sveta stolica ostati nepremično pri disciplini latinske cerkve.
Knnec boHševlške glorlie na Ruskem? Helsingfors. 20. avgusta. V moskovskih ulicah ie prišlo dne 8. in o. avgusta do velikih demonstracij meščanstva proti sovietskemu režimu. Ob tej priliki je prišlo rudi do krvavih spopadov meščanstva z rdečo gardo. Del rdeče garde se ie Pridružil demonstrantom in zahteval odstranitev Lie-nina. Situacija v Moskvi ie zelo opasna, tako da se more pričakovati vsak Čas važnih dogodkov. Kakor se zdi. se nagiba slava boljševikov svoiemu zatonu.
Krvavi spopadi v Sofiji. London, 20. avgusta. »Daily Mail« javlja, da je v Sofiji prišlo do krvavih spopadov med radikalnimi elementi m vojaštvom. Pred kraljevim dvorcem ie nri-šlo do manifestacij, pri katerih se ie zahtevalo, da se krali Boris odpove prestolu. Vojaštvo ie z orožiem v roki razpršilo manifestante.
Madžarom prihajajo na pomoč. Budimpešte, 20. avgusta, šef italijanske misije na Dunaju^. Segre, je prišel v Budimpešta da sodeluie pri razgovorih zavezniških misij. Te misije delajo z vso silo na to- da se čim-preje dvigne blokada in da se pomaga Madžarom pri njihovi narodni restavraciji. Popravljajo se že železniške proge, ki so fOi Madžari sami pokvarili, da se nmogoči hitri dovoz živilskih vlakov iz Reke in Trsta na Madžarsko.
Kraljevina
Srbov. Hrvatov in Slovencev«
Iz Prekmnrja- Ljudski tabor v Be-latincih. Kako je 9096 ljudstva v Prek-nmrju veeelo in zadovoljno, da je pri-klopljeno k Jugoslaviji, nam je pač v dokaz ljudski tabor, ki se je vršil 17-avgusta t- 1. v Belatineih- Belatinci, malo, čisto in snažno mestance, ki je oddaljeno kakih 8 km od Murske Sobote, bilo j© ta dan praznično ©kinčano, a že zgodaj zjutraj hiteli so Prekmurski Slovenci trumoma proti njemu in polnili obširno trg© in ulice. Slavoloki, okin&ane hiže in slovenske zastave naznanjal© so. da s© bode tega dne vršilo nekaj posebnega, nekaj, na kar se je sploh že pozabilo kako to v naravi izgleda* Okoli 9- ure dopoldne j© pa izgledalo to naše najnovejše mestece, kakor mravljišče. Šolski otroci, dekleta v belih oblekah, fantje pa na okinčanih konjih, vsak pa slovensko trobojnieo v roki; tako je izgledalo oficijelno Prekmurje ta dan, ko je pričakovalo svojega novega guvernerja g* dr. Lajnšiča in rešitelja, poveljnika jugoslovanskih Čet v Prekmurju, gospoda podpolkovnika TJzorinca* Dve godbi zasvirali sta himno, a ves narod od 15 do 18 tisoč po številu, pel je odkritih' glav himno >Lepa naša domovina«- Bila je to slika, kakršnih se je do tega dne moglo le malo videti v naši Jugoslaviji. Avtomobil z guvernerjem in vojaškim poveljnikom se je približal in pod krasnim slavolokom ustavit Drobna decica poklonila je obema gospodoma šopke, a dekleta obsula so s cvetjem avtomobil- Ko je bil službeni pozdrav gotov, krenila je cela povorka proti cerkvi % godbami in konjiki na čelu, kjer se je brala na prostem zahvalna maša- Po maši počelo jo ljudsko zborovanje- Nastopilo je 11 govornikov, in sicer 3 domači duhovni, duhovnik Kovačič, član naše komisije v Parizu, podpolkovnik TJzorinac, glavar dr. Lanjšič, poveljnik legije, dr. Puše-njak, Tono Vahtar, (v sokolskem kroju), Kukovec iz Ljutomera in kot zadnji se en duhoven- Ljudstvo je veselja ihtelo- Videl sem točiti solze veselja-Bila je to zelo dirljiva slika. Gospodične obsipale so govornike cel Čas • cvetjem. Tabora udeležil se je Murc-poljski Sokol skoraj polnoštevilne, kakor tudi mnogo rojakov iz Ljutomera, Radgone in drugih muropoljskih krajev- Inpozantno je bilo videti, ko je t» velikanska množica soglasno prisegla na poziv, da hoče z vsemi močmi delatf
štev. 195.
.SLOVfcNSrU NAKOLT. duc 22 avgusta
Stran S.
v blagor naše mlade države Jugoslavije- Po zborovanju prirejale so se razne zabave po mestecu in izven mesta, kjer je narod v objemu slavil ta dan, ki mu je prinesel po več kakor 1300 letih, zopet popolno svobodo- Možnarji so pokali, godbe so igrale od vseh strani odmevala je Slovenska pesem še pozno na večer.
Ne pretiravam, če primerjam narodno zavednost teh prekmurskih naših rojakov z ono primorskih Slovencev, pa si lahko vsak sam predstavila navdušenje te ogromne mase tega dne.
Belatnici so edino večje mestece, kjer se je takoj prvi dan osvobojenja pognalo vse zidove čez mestni prag, katerih je bila ena najlepših ulic polna-
Prekmurje- Prekmurje samo po sebi je eno najlepših in najrodovitnejših pokrajin v Evropi. Rodovitna Furlani-ja mora pač odstopiti prvenstvo v vsakem pogledu Prekmurju. Je to planjava kakih 30 km dolga in do 18 km široka- V glavnem je to pravi raj, kjer se v normalnih časih cedi med in mleko-Nič čudnega, da so se Madžarje z vsemi grabežljivimi kremplji držali te pokra jine. ki njim je bila velikansko skladišče vseh poljskih pridelkov, — ogrski zaklad, s katerim so se bahali po celem svetu-
Murska Sobota* To je največje mesto v Prekmurju- V njem se še danes nahaja najmanj 60% judov in tudi precejšnjo število kalvinov. Zavednost okoličanov proti odrski meji, je podobna oni renecratskih krajev v Spodnji ijerski. Dela v narodnem pogledu bode tu dovolj- Naši trgovci in obrtniki bodo pač morali nadomestiti žide-
Prepoved odsvojitve veleoosestev. LDU Zagreb, 20. avgusta. Uradne »Narodne Novine« priobčuieio naredbo prestolonaslednika regenta Aleksandra o preoovedi odsvoiitve veleDO-sestev. Naredba preDoveduie vsakršno odsvoiitev potom pravnih poslov med živimi kakor tudi potom dražb, bodisi prostovoljnih, bodisi iavnih. Nadali e se prepoveduje tudi obremenienie prizadetih veleposestev. Poiem velepose-stva je^različen v različnih delih države. V Sloveniji se smatraio za veleoo-sestva vsa tista, ki meriio nad 75 ha obdelanega zemljišča ali 200 ha zemljišča sploh. Na Goriškem, v Istri in Dalmaciji so veleposestva ona posestva, ki meriio 50 ha obdelanega zemljišča ali 100 ha zemljišča sploh. V drugih pokrajinah države se giblieio meie med 100—300 ha obdelanega, oziroma med 300—500 ha zemljišča sploh. Za vsako odsvoiitev, oziroma obremenitev teh zemljišč je potrebno posebno dovoljenje ministrstva za agrarno reformo.
Zdravniški študij. LDU Beograd, 20. avgusta. Ministrstvo za narodno zdravstvo ie sklenilo, da co-šlje v prihodnjem šolskem letu šest zdravnikov na inozemska vseučilišča, da tam izpopolnijo svoie študre, in sicer dva zdravnika, ki se hočeta specijalizirati za bakteriologjjo. dva za ve-nerologijo, enega za tuberkulozo in enega, ki so hoče specijalizirati za Šolsko higijeno. Zdravniki, ki niso v državni službi, dobe ustanovo v letnem znesku 10.000 dinarjev. Zdravniki, ki so državni uradniki, dobe ooleg svoie nlače letni štipendij 5000 dinariev. — Prosilci se morajo zavezati, da bodo po dovršitvi svojih studii služili na ozemlju SHS najmanj trikrat tako dolgo, kakor bodo uživali ustanovo. Prošnje je vložiti do 15. septembra Natančnejše podatke daio zdravstvena
poverjeništva   v   posameznih pokra-
Tmrnr
HeoMno domovina.
Počasna dela. S t. O e r m a i n, 20.
avgusta. (DKU). »Temps« javlja, da glavni odsek mirovne konference sicer še ni mogel obdelati vsega gradiva glede mirovne pogodbe, ki so mu ga predložile posamezne komisije, da je pa vendar upati, da današnja popoldanska seja v glavnem dovrši spremno pismo, ki bo izročeno avstrijski mirovni delegaciji.
Iz Avstrije, Madlarske, Nemčije, Turške.
Nemška Zapadna Ogrska. LDU. Dunaj, 20. avgusta. (DKU). Nemško-avstrijska vlada je v odgovoru na dne 17. avgusta po ogrski vladi izročeno protestno spomenico poslala ogrskemu ministrskemu predsedniku verbalno noto, kjer ugotavla najprej stremljenje, ohraniti med madžarskim in nemškim narodom prijateljske odnašaje, nato pa stavlja načelo, da se je najskrbnejše ogibati vsakega vmešavanja v notranje stvari svojega soseda. Nemško - avstrijska vlada opušča vsakršne osvoje-valne poskuse, kakor tudi poskuse, vplivati na javno mnenje v Nemški Zapadni Ogrski s kako propagando. Nota se nato sklicuje na spomenico, s katero je odgovorila mirovna konferenca dne 20. julija, kjer je sklenjeno, da pripade Nemška Zapadna Ogrska Nemški Avstriji in kateri sklep smatra Nemška Avstrija za neizpremenljiv. Nota po-vdarja, da vztraja Nemška Avstrija pri svoji zahtevi, da se ljudsko glasovanje neovirano izvede. Pri tem Nemški Avstriji ne gre za vojaško zasedenje, nego za ohranitev reda in miru. Ljudsko gla-
sovanje, k| ga zahteva Nemška Avstrija, naj se izvede na ta način, da zasede sporno ozemlje tretja nevtralna
sila.
Komedija na Ogrskem. LDU Dunaj. 20. avgusta, (DKU) »Neues Wie-ner Abendblatt« piše: Vodia ogrskih socijalistov Qaramy odpotuje iutri v Budimpešto, kjer se bodo obnovila Dogajanja glede sestave vlade, katerim bo prisostvoval tudi grof Andrassv. Nadvojvoda Jožef odstopi nemara na ta način, da se umakne v zasebno življenje, ali pa da se mu poveri vrhovno poveljstvo ogrske armade. Garamv pa bo najbrž zahteval, da se nadvojvoda popolnoma umakne iz političnega življenja. Razen Garamvia vstonita v kabinet tudi Paver in Peidl. Lovaszv bo ministrstvo za zunanje posle najbrž odstopil grofu Andrassviu, sam pa prevzame mesto ministrskega Dredsed-nika. Sestava kabineta bo nemara v petek ali soboto končana.
Bfllllfl.
Laški glasovi o Reki. LDU Solit 20. avgusta. »Secolo« od nedelie ori-občuje od svojega pariškega poročevalca Campolonghiia dopis, kier ooisu-je dalmatinske Italijane v kuloariih italijanske delegaciie. Camoolomrht se je razgovarjal z nekaterimi in veli. da so vrlo poparjeni in da tih ubiiata tesnoba in negotovost. Naprosili so ga, da jih po možnosti obvesti o usodi iztočnega Jadrana. Odgovoril jim je: Bojim se. da Reka ne bo z veseliem soreiela odloka konference in boiim se. da dobi Zader žalostno svobodo, kakor hči. ki jo tirajo iz roistne hiše in io nuščaio samo na potu. Za dej; je poslednji pe-denj dalmatinske " zemlje, kier se ie Italija še borila s še neznanim uspehom. Opisuioč Zadrane v krogih italijanske delegaciie. nravi CamDolonghi. da so tudi oni skoro Dodlegli teži svoie resignaciie. vendar da so onj še edini goreči plamen v kimu ugaslega pepela. Ti dalmatinski Italijani se mu zde podobni stari obitelii: tako se bodo vedli do dne, ko bo zastopnik italiianskega Zadra, že popolnoma uverlen o svoii zmagi, izšel iz kroga razočaranih sku-nln šibeniških in snlitskih Italijanov. Tedaj se bo obitelj razkropila in vsakdo bo šel za svojo usodo. Toda iaz z Jezo mislim na tesnobno ljubosumnost, katero bodo Italiiani Šibenika in Solita motrili odhod zadrskega Italiiana. Dopisnik nadaljuje: More se trditi, da Dalmacija večjidel nI naša. Bratie, združeni v bodočih in aktivnih skupinah manjšine, moraio biti prepuščeni sami sebi brez zaščite in iamstva. Kaj bo z njimi jutri? Reka avtonomna. Zader morda avtonomen. Split soloh jugoslovanski. Dopisnik završuie. da le stanje še negotovo in pravi, da ie to čas tesnobe.
Povrate* srbskih dijakov Iz Francijo.
Dne 20. t. m. okoli 13. ure došel je v Ljubljano tretji transport srbskih dijakov, rodbin in sirot, ki jih je bila vojna Pregnala na rodoliubna francoska tla. Transport je štel 816 oseb. Vodil ga je major Ilič. Sočasno je potoval s transportom iz Pariza tudi načelnik prosvetnega oddelka g. Mirko Popovič. Transport se je vkrcal v Parizu 16. t. m, vožnja preko Italije je zahtevala tri dni. Prišedši na jugoslovanska tla, okrasili so potniki vlak z zelenjem in tako je pri-vozil na glavni kolodvor ljubljanski. Že od daleč je veselo pozdravljalo, nebroj trobojnic, nebroj belih rut in rok slovensko prestoljco. Občinstvo, med njimi mnogo vrlih ljubljanskih gospe in gospodj'čen, je došle goste prisrčno pozdravljalo. Dobrodošlico v imenu mesta ljubljanskega je govoril magl-stratni ravnatelj gosp. dr. Mjljutin Zar-nik, v imenu pokrajinske vlade-in v imenu naučne uprave pa gosp. poverjenik dr. Vrstovšek. Zahvalil se Je za pozdrav in sprejem g. Mirko Popovič. Srbski gostje so zapeli naše Jugoslovan- j ske himne: »Naprej zastava Slava*, j *Bože pravde«, in »Liepa na^a domovi-na«, ki jih je občinstvo poslušalo odkritih glav in goste burno aklamiralo. Go- j stom se je postreglo na kolodvoru s pivom, na kar so si ogledali mesto, kolikor je bilo v kratkem času mogoče.
S transportom se je vozilo tudi 85 srbskih sirot Ti malčki bi bili ostali kmalu brez okrepčila na postaji, da ni priskočil na pomoč požrtvovalni restav-rater na glavnem kolodvoru, g. H o -rak, ki je priskrbel vsem tem otročl-čem in strežajkam izborno kosilo: pečenko, prikuho (krompir, zelje), kruha, kolikor si ga Je uboga deca le poželela in malinovca. Restavrater, opozorjen, naj predloži račun v poravnavo, izjavil je vrli mož, da za srbske sirote ne sprejme nikakega plačila in da daruje iz svojega lastnega, kar so povžili. Gospodu Horaku gre za ta plemeniti čin vse priznanje in to toliko bolj, ker je pokazal na enak način v dejanju svojo narodno zavednost že v prejšnjih prilikah, ko so se vozili skozi Ljubljano srbski dijaki. Dejanje samo toplo priporoča vrlega moža. Sirote so bile svojemu gostitelju hvaležne in mu zapele par lepih pesmic.
Kakor pri sprejemu, zbralo se je rudi ob odhodu ob 15. uri precej vernega občinstva na kolodvoru. Sedaj je bila tudi vojaška godba tu, ki jo je občinstvo ob dohodu vlaka tako težko pogrešalo. Vnovič so zadoneli pozdravni klici, vno- i
vič plapolale trobojnjce, rute, vnovič pozdravljale roke in vlak se je skril v daljavi — Vodstvo transporta je bilo pred dvema dnevoma oddalo brzojavko v Italiji, ki je imela naznaniti prihod, kje je brzojavka ostala, si lahko mislimo ... Vsled nepravočasnega prihoda na kolodvor je bilo zaostalo v Ljubljani 65 potnikov, ki so se kmalu po odhodu vlaka odpeljali s posebno garnituro ^do Litije, kjer jih Je čakal glavni vlak.
Spomenica.
Sklicujoč se na svoječasno vposla-ni dve spomenici (z dne 1. januarja 1919 in z dne 9. marca 1919) predložimo, z ozirom na razne zakulisne spletke nam neklonjenih, sovražnih elementov, pred-stoječo resolucijo kot poslednji opomin merodnjnim faktorjem in še zadnjikrat povemo, kai smo in kaj hočemo .
Poštni adjfmkti ' ficijantl in aspi-ranti so uradn'lr poštne uprave {odredbam list št. 12 [Z leta 1009 § 17). Oni opravljajo Ista de'a in z isto odgovornostjo, kakor pragmatični uradniki (maturanti in nematurantO in se z njimi memava o v službi, katero vrše tako administrativno, kakor prometno V največjo zadovoljnost — a za sramotno plačilo.
Oni edino so kvalificiran naraščaj poštarjev, imeli so tudi pravo, da se jih je po 8 službenih letih sprejelo v prometni tečaj in imenovalo pragm-ličnim uradnikom z istimi pravicami in istim napredovanjem kakor maturante.
Najhitrejša in najboljša pot d ! runa je bila za to uradništvo, im< i an biti poštarjem, kar se je zgodilo s tem, da je dotični adjunkt. oficijant ali asui-rant kompetiral za razpisano mesto. Po petih letih sluŽb< vanja kot poštar je napravil nadpostarski izpit, s katerim Je bil upravičen prositi za nadpoštarsko mesto in istočasno s podelitvijo bil imenovan nadpoštarjem (odgovarja IX. čin. raz.). S tem je dotičnik celo daleko prekosil svojega, istočasno v poštno službo vstopivšega tovariša maturanta.
Naravno je, da vsled prevelike množine (največja kategorija) te vrste uradništva niso mogli vsi postati poštarji, deloma ker ni na razpolago toliko poštarskih mest, delno ker so se razmere posameznikov tako izpremenile, da jim ni kazalo premeni ti kraja svoje namestitve, ali ker ne bi mogel kot starejši oženjeni adjunkt utrpeti stroške za premestitev in radi Šolskega obiskovanja svojih otrok, ali ker ni bi mogel kot starejši adjunkt utrpeti znižanja plače z imenovanjem poštarjem itd.
Preostajalo je še za sprejem v prometni tečaj prositi. Ker je bil stan ad-junktov, oficijantov in aspirantov ustvarjen leta 1902., so se leta 1911., 1912., 1913. začeli priglašati prvi prosilci, katere pa se je navadno po vrsti, brez vsake motivacije, odklanjalo, ker se ie vpoštevalo v prvi vrsti certifika-tjste, potem maturante, a za adiunkte, oficijante in aspirante ni preostalo nič prostora; le malo jih je imelo srečo, da so bili sprejeti, in to so bili Italijani — dočim je moral Slovenec molče trpeti.
Ker je bil prometni tečaj iz leta 1913. poslednji in pozneie ni bil radi nastale vojne nobeden več otvorjen, na katere pa bi prvič odklonjeni prosilci mogli z vso gotovostjo računati na spreiem, je zadeva ostala nerešena.
Ni pa se delalo pri vseh ravnateljstvih enako. Tako n. pr. je poštno ravnateljstvo v Inomostu vsakega ofl-cijanta, ki je dovršil 8 službenih let. samo pozvalo, da vloži prošnjo za spe-jem v prometni tečaj.
Ker je bivša Avstrija slednjič že sama uvidela, da je treba to zlo, ta ne-stvor odpraviti, je sklenila s koncem leta 1918. ta sjan uvrstiti v dovršeni službeni dobi odgovarjajoče činovne razrede pragmatičnih uradnikov, in sicer brez vsakega izpita, ker tega že itak imajo in ker iih je dolgoletna služba žc sama kvalificirala.
Ta naredba ni zagledala belega dne. ker jo je prehitel preobrat.
Nanovo nastali državi — Ceho-Slovaška in Nemška Avstrija sta že pričetkom tega leta ta stan odpravili in ga uvrstili v status pragmatičnih uradnikov, medtem ko se pri nas cela stvar namenoma zavlačuje in se nam hoče napraviti suženjstvo, hujše od prejšnjega. V področju poštnega ravnateljstva v Zagrebu je zadeva že davno urejena in vsi, tudi uradnice, so uvrščeni v odgovarjajoče činovne razrade. In pri nas?
Ce se je imenovalo pri našem čekovnem uradu nekvalificirano osobje, brez predpisane pred izobrazbe, brez prakse in brez izpita po štirih mesecih v X. in IX. činovni razred, zakaj se ne imenuje nas kvalifikovane, ki smo napravili trimesečno prakso, trimesečni tečaj in strog strokovni izpit, in imamo najmanj predpisane štiri srednje šole? Ali nismo tudi na podlagi daljšega (do 30 let in črez) neoporekljivega službovanja gotovo upravičeni isto zahtevati?
Vidi se zmožne tu, vidi se jih tam, ki vrhutega niti zmožni niso, a nas, ki smo svojo zmožnost In sposobnost dokazali z izpiti in dolgoletnim službovanjem, nas se ne vidi, na nas se neče ozirati? Naj H trpimo še nadalje vsled prenizkih plač in tem odgovarjajočih dra-
ginjskfh doklad v najnižji izmeri? AH naj še nadalje izvršujemo isto delo, naj imamo iste dolžnosti, kakor naši pragmatični tovariši — ne pa isto plačo in iste- pravice?
Poštni adjunkti, oficijanti Jn aspi-ranti so najmočnejši faktor poštne uprave v Sloveniji. Omenimo samo mimogrede dejstvo, da vzdržujemo celokupni promet na Koroškem in štajerskem skoro izk'jučivo le adjunkti, oficijanti in aspiranti. Dočim je bivša Avstrija, ki je vstvarila ta stan kot cenen materijal, ki na bi le delal, drugi pa počivali, že sama izprevjd:Ia. da so take razmere nevzdržne in sklenila, kakor že omenjeno, ta stan uvrstiti v status pragmatičnih uradnikov z istim napredovanjem, vidimo, da naše kompetentno mesto rešitev našega vprašanja še vedno zavlačuje in nima namena ga pravično rešiti..
Vsepovsod se poudarja beseda de-mokratizem, a dela se v nasprotnem zmi-slu. Mi razumemo pod to označbo pravico za vse, za enako delo enako plačilo.
V zadnem, odločilnem trenotku še enkrat povzdignemo svoj glas, da smo stan, na katerega se mora v prvi vrsti ozirati, in da se ne bomo nikdar strinjali s tem, da bi se za isto delo ustvarili dve skupini uradništva, katerih prva bi za boljše plačilo, druga pa za slabše rabotala.
Omenimo tudi še, da je ravno sedaj bilo imenovanih v novo pridobljenih krajih Slovenije na Štajerskem in Koroškem mnogo mladih oficijantov in aspirantov poštarjem, ktert bo kot taki baje uvrščeni v skupino »C« sedanje službene pragmatike.
Popolnoma se strinjamo s tem, ker so poštarji naši tovariši z isto predizo-brazbo, z isto strokovno naobrazbo, z istim strokovnim izpitom in se oni re-krutiraio iz naših vrst zahtevamo pa, da se tudi vsi ostali adjunkti, oficijanti in aspiranti uvTste v isto skupino in sicer istočasno s poštarji. Poudarjamo, da bi se onim tovarišem, katerim ne kaže prositi za poštarska mesta radi družinskih razmer, ali ker ni več pošt na razpolago, zgodila vnebopijoča krivica, ako bi se Jih prezrlo, ker bi na tak način, ne iz lastne krivde zaostali proti lastnim tovarišem z Isto šolsko Izobrazbo, z isto strokovno naobrazbo, z istim uspehom napravljenim izpitom in z isto službeno dobo.
Omenimo, da imamo tovariše s 15-do 30- in večletno službeno dobo, ki niso prosili za pošte, medtem ko so bili imenovani osobito sedaj poštarjem tovariši tudi s petletno službeno dobo. Ne samo torej, da bi vsi ti preskočili vse starejše tovariše, zadal bi se ostalim najkrivičnejši udarec ker bi se tem zaprla proti lastnim in najmlajšim tovarišem pot do enakega napredovanja.
Končno poudaramo, da nam je to našo zahtevo po takojšnji uvrstitvi v skupino »C« sedanje pragmatike priznala tudi zveza poštnih organizacij (razen društva maturantov v Ljubljani, katero takrat še ni pristopilo k zvezi) v spomenici z dne 9. sušca 1919 v točki L, 3. odstavek, in vse poštne organizacije celega kraflestva v resoluciji L skupščine v Beogradu, pod točko 11.
Na podlagi navedenega ponovno zahtevamo:
1. da se vsi sedanji poštni adjunkti, oficijanti takoj, in sicer še pred malo pragmatike kl Ima baje v kratkem iziti, uvrste na podlagi službene dobe v odgovarjajoče razrede sedanje skupine »C« pragmatičnih uradnikov,
2. Ugotavljamo, da so poštarji prejeli odgovor, v katerim se jim zagotavlja uvrstitev v skupino »C« pragmatičnih uradnikov še pred ureditvijo uradniškega vprašanja, dočim še vedno čakamo na odgovor In ga tem potom urgiramo.
3. Ker smo poštarji, adjunkti, oficijanti in aspiranti, sprejeti še za časa bivše Avstrije, eden in isti stan (ne-pragmatični uradniki poštne uprave) z isto izobrazbo In izpiti, zahtevamo skupno in istočasno rešitev tega vprašanja, osobito skupno uvrstitev v isto skupino.
V LJubljani, dne 12. avgusta 1919. Društvo poštnih adjunktov, oficijantov
fn aspirantov v LJubljani.
ff
Afera".
V pojasnilo resničnega položaja utegneta služiti naslednji izjavi:
Gospodu dr- Mihajlu Rostoharju
v Ljubljani-
Na podlagi predloženih mi uradnih izkazov sem se prepričal, da ste bil od inklusive 1. do inklusive S. novembra 1918 le Vi adjutant štacijskega poveljstva-
Eo sem dal g* Uhlifu na njegovo željo v »Slovencuc objavljeno potrdilo, sem mu izrecno povdaril, da se na datum ne spominjam več- Misleč, da potrebuje g- Uhlif dotično potrdilo le za svojo osebo, nisem pripisoval takemu potrdilu nobene važnosti.
V Ljubljani, dne 21. avgusta 1919*
Polkovnik Ludo vik P o u r-
Uradno potrdilo*
Štev- 610
20. avgusta 1919-
Ljubljana.
Iz ukazov Komande mesta Ljubljana, oziroma Stacijskega poveljstva v Ljubljani je razvidno sledeče:
Dnevni ukaz štev- I- od 1- novembra 1918, točka 4 se glasi: Stacijsko poveljstvo: Komandant polkovnik Ponr, prideljeni: adjutant por. dr- RoBtohar, namestnik por. Bučar-
Dnevni ukaz štev- 2 od 2- novembra 1918 in Dnevni ukaz štev. 3 od 3- no-% novembra 1918 sta podpisana: Komandant: polkovnik Pour 1. r- Adjutant: por- dr- Rostohar L r«
Na ustmeno prošnjo gospoda dr« Rostoharja 6e ugotovi, da se ne more konstatirati iz sJužbenih dnevnih ukazov gornje Komande, da bi gospod Hugo Uhlif v navedenem času pri gornji Komandi oziroma Staeijskem poveljstvu v Ljubljani imel kake službene funkcije.
Komandant: Krušič m- pw
Sokolstvo.
Sokol Moste pri   Ljubljani. Brate in sestre — netelovadce, ki so že obljubili ali ki bi še hoteli   sodelovati   pri naši javni telovadbi in nato vršeči se veselici dne 31- t. m, obveščamo, da »e   vrši zaključni   sestanek Veselične-ga odseka v nedeljo, dne 24, t. m- ob 10. uri dopoldne v brivnici br> Novaka v Vodmatn in prosimo,   da se tega sestanka zanesljivo udeleže- Pripeljite s seboj tudi prijatelje in znance, ki bi hoteli sodelovati po paviljonih in pri razprodaji. — V nedeljo, dne 24. t m- popoldne pa se polnoštevilno udeležimo javne prireditve našega Benja-minčka — Sokola v Polju pri br. Kuharju v Vevčah- Na zdar! — Odbor.
Delni zlet, ki ga je napravila novomeška sokolska župa 15- t. m. v 8t* Ru-pert, se je vršil v mnogobrojni udeležbi nad vse sijajno- Vsem sodelovalcem na prireditvi ki je prinesla šentruper-skemu Sokolu v moralnem la materiel-nem ozira nad pričakovanje velik uspeh, bodi izrečena iskrena zahvala) Zdravo!
Pozor! Sokolski zle* v Lahkem ie vrši nepreklicno in aicer tudi ob slabem vremenu v nedeljo, dne 31. avguv sta t. 1- Zle: se je preložil na ta dan nd željo celjskega Sokola, ker se namera-* va udeležiti taistega tudi hrvatsko inj srbsko dijastve* Priprave so v polnem teku. Telovadba se bo vršila sredi senčnatega topliškega parka, ljudska veselica istotam v najširšem obsegu- Ia* Celja se obeta krog 500 izletnikov, Trbovlje jih pošljejo nad 200, med njimi pevski zbor g. Oskar Moli a. ki na» stopi tokrat prvič ■ nad 60 pevci- Prosimo ponovno in nujno tudi druge, »lasti posavske kraje, da priglasijo približno Število udeležencev še tekom tega tedna, pripravljalnemu odboru, kj oskrbi posebne vlake zlasti za odhod, ki bi bil okoli 9. ure- Pridite se veselit z nami prerojenja Laškega trga, pridite in povzdignite sijaj tega sokolske ga zleta. y
Sokol Litija - Šmartno opozarja, da so priprave za proslavo njegove lOlet-niče, katera se vrši dne 7- septembra t-1. v polnem teku. Vesel lčni odsek že marljivo posluje- Zlasti živo je pa v telovadnicah v Litiji in v Bmartnem, kjer se člani in članice pripravljajo za društveno tekmo, s katero hočejo svoj lOletni jubilej častno proslaviti- Brat* ska društva, katera nas nameravajo posetiti, prosimo, da nam pravočasno javijo morebitne želje glede kosila lđ drugo.
Dnevne vesti.
Iz Most Ce greš proti večeru mimo moščanske šole. opaziš okrog nje nenavadno vrvenje in Življenje. Danes punčke in dekleta: iutri zopet fantki in fantje — vse hiti veselih lic In žarečih oči v sokolsko telovadnico. Kai pa bo, se vprašaš začuden: in že smukne mimo tebe drobna oostavica. »Kam pa, kam, punčka?« »Na zdar! — V telovadnico!« in že hoče dahe. »Pa tako hitro?« »Ja, se mi mudi; veste, dne 31. avgusta Imamo nastop In moramo biti pridne, da bomo leno telovadile.« Nasmehnem se: »Pa že kaj lenega znate?« »O, znamo, znamo — pridite pogledat pa boste videli« in že se obrača, da bi odhitela. »Kie oa boste nastopile?« vprašam še v naglici in že ti žvrgoli: »Na Ulčarjevem travniku, na-^'^i Le^ni^r- ob Zaloški cesti — le pridite pogledat Klanlam »e! Na zdar!« in že hiti. kakor mlada srnica v telovadnico. — »Pridemo! pridemo!« kličem še za njo; pa Je že Izginila za ovinkom.
Pozor starši! PoverieniŠtvo za uk In bogočastie je razglasilo sklep celokupne deželne vlade, da bodo ukinienl s prihodnjim šolskim letom vsi zasebni trgovski tečail. med katere spadajo tudi vsi drugi tečaji, ki tmaio trgovski značaj. Kliub temu razširjajo nekateri lastniki in voditelli takih tečajev veliko reklamo In begalo javnost Vsled tega se opozarjalo starši v njihovem materiialnem Interesu, da takih tečajev prihodnj* leto ne bo in da
Strna 4.
r
.SLOVENSKI NAKOD-, one 22 avgusta 1*15*.
!95 Itev.
se bo vladni sklep strogo  hrvajai —
Za poverjenika: Jos. G o g a l a.
Vsi   visokoSolci,   ki nameravajo
štadirati v Švici, zlasti se tisti, kl so že vložili, se prosijo, da se gotovo ndeleže sestanka v gostilni pri Mraku na Rimski cesti dne 22- t- m- (petek) ob 7- uri zvečer. Poročalo se bo o prošnjah oziroma o uspeha dosedaj vloženih proženih prošenj-
Mislinjska podružnica slov. plan* društva Slovenjgradee naznanja, da se Je nekdajna nemška koča na gori Urška vzela od podružnice v oskrbo in se je ista dne 15- avgusta 1919 otvorila- Za hrano in izvrstno pijačo je preskrbljeno. Ker je Urška gora radi lahkega dohoda, kakor krasnega razgleda znana po celi naši štajerski in Koroški, se slavno občinstvo vabi, da isto mnogoštevilno poseti-
Vintgar. Raztrosila se je govorica, da Vintgar letos ni pristopen; zaradl-tega so došla razna vprašanja na Tou-rist - Office v LjubUani. Poročamo, da je Vintgar izletnikom vseskozi dostopen.
Bistrica v Rožu. K nam bi morala priti dva učitelja in ena učiteljica. Prišla sta dosedai samo nadučitell In učiteljica. Prosimo pristojno mesto, da se nam rudi tretja učna moč nulno oošlie. ker se ravno pri nas Ista zelo ooereša. Z ozirom na današnie In posebno še na tukajšnje razmere, prosimo, da se vendar malo požuri.
Celje. Kraljeva državna oollciia celjska se preseli v prostore gospodarskega urada v nekdanji hotel Dri zamorcu, gospodarski urad okrajnega glavarstva pa se nastani v hotelu Re-bevšek pri pošti.
Pri ravnateljstvu Železnic kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani je razpisana služba železniškega zdravnika za zdravstveni okraj Št Vid pri Zatični. Rok za vlaganje prošenj do 1. septembra 1919. Podrobnejši podatki so razvidni iz razpisa v uradnem listu deželne vlade za Slovenijo.
Ljubljanska    gamlzriska godba.
Pni vrtni koncert orkestra na lok Ljubljanske garnizijske godbe se vrši v nedeljo, dne 24. avgusta na vrtu restavracije »Novi svet« na Gosposvet-ski cesti (preje Marije Terezije cesta). Začetek ob pol 17.
Popravek. V zadnjem dopisu o prodiranju Jugoslovanskih čet na Prek-murje vrinila se je neljuba pomota. Podpolkovnik, ki je pregledaval čete ua meji se ne imenuje Krstić, ampak Uzorinac. kar s tem radi popravljamo-
T- V.
'Tečaj   za   državno računoalovje
otvori z 2- septembrom t- 1. in sprejema prijave 29. avgusta- Poljanska cesta št- 2. soba št. 16 od 3- do 4- popoldne, Franc 11 o v a r, računski revident-
Redkost za Ljubljano. Prijatelj vinogradništva nam je prinesel zrel grozdiČ zgodnjega Črnega burgundca z vrta zavoda za tehnične m elektrotehnične naprave na Viču.
Malomarnost staršev. V torek. 19. avgusta popoldne je streljal mladi sinko hotelirja gosp. Z. pred hotelom Ilirija v zrak z brownlng - samokresom: ćula sta se dva strela. Okoli mladeniča so bili navzoči še drugi U udje. katerim je nadebudni mladenič razkazoval samokres, se norčeval in uganjal burke. Nesreča se res pri tem ni pripetila, ali kar se ni zgodilo danes, zgodi se lahko jutri. Ravno v tem hotelu se je zgodilo že par nesreč, ki so imele žalostne posledice. Priporočamo staršem, da boUe pazijo na $yoio mladino.
Umrla je v Ljubljani ga- Uršula S o u v a n roj. Kušar v visoki starosti 83 let- Prizadeti rodbini naše sožaije!
Umrli so: v Ljubljani Čevljarski mojster g. Avgust Mate in sinček Milan rodbini M. Škerjanc, v Velenju pa g- Hans B e r 1 i s g- N- v m- p-!
Kno Ideal, Danes se prične zopet nov spored- Med drugim krasni izgro-kaz v štirih" dejanjih >Ljubezen van Rovkac- Naj sledi tu kratek posnetek besedila tega pestrega filma- Van Rovk. ki je rešil življenje turškemu policijskemu komisarju Mehmed paši, pride v Turčijo, kjer se zopet snide z Mehmedom- Van Rovk, ki je spoznal in vzljubil baronico Mary Romney, jI hoče pomagati v ločitvenem procesu, - proti njenemu brutalnemu soprogu, dasi posvarjen od Mehmed paše. Z zvijačno komedijo ee posreči baronu Romnevu pridobiti svojo soprogo, da privoli v ločitev in se obenem odreče svojemu otroku. Poln Jeze zahode sedaj Van Rovk barona- Reši ga Mehmed paša, ki pregovori jetnika morilca, da prevzame nase tudi ta zločin, vendar pa se Van Rovk razstane od ljubljene žene, ker bi, kakor ji Je pisal, neprestar no stala med njima senca umorjenčeva-— Predstave se vrte odslej ob 4-, pol 6-, 7. in pol 9, zvečer, zadnji dve predstavi na vrta-
Vremensko poročilo.
fUtaa nad morje« Mit Sraiajl mM tlak 7M Mi
s <	čas opazovanji.	Statjt bare-■lul	i-	Vetrovi	Nebo
• 21	2. pop 9. zv, 7. tj.	788-9 73« 9 T887	281 22T 17*8	brezvtt • •	jasno a •
Padavina v 24 urah 0.0 mm «— Srednja včeraj Sni temperatura 22*4* nor-■Mina 18 4° — Vremenska napoved, sa j utrl: Lepo, vroča in mimo vreme,
Kritora.
Rogaška Slatina. Na Vel. Šmaren le posetilo naše kopališče hrvatsko akademično pevsko drultvo »Tomislav« iz Varaždina. Goste (40 akademikov) so sprejeli na kolodvoru letovi-ičarji, pozdravil jih je roso. gerent Olinšek in tehnik Sigi y injenji akademikov. Dvorana je bila zvečer nabito polna. Pevci so nastopili pod vodstvom dirigenta dr. Krajanskega z leno Izbranim sporedom slovanskih umetnih in narodnih pesmi, ki ie dosegel sijajen uspeh. Lepi ubrani glasovi in precizno izvajanje je očaralo poslušalce, istotako op. pevka Thierrv. Po koncertu je bil komerz, na katerem ie co-ste v imenu Slovencev pozdravil dr. Lah. z željo, da bi naša letovišča postala kulturna središča, kier bi naša pevska društva kazala lepoto naše pesmi. V imenu eosfcftv se ie zahvalil predsednik. Koncert se ie druerl dan z istim uspehom ponovil.
Dramatično društvo v Celju. Po daljši pavzi nam ie priredilo naše dramatično društvo v četrtek, dne 14. avgusta lep, umetniško poln večer z uprizoritvijo »Volkašina«. Ta izvirna domača narodna pravliica s neti cm je napolnila mestno gledališče do zadnjega kotička, zopet ie bilo rfedal&čc premajhno in mnogo iih je moralo oditi brez listka od blasraine. Ta zunanji uspeh večera ie dramatičnemu društvu po onih »praznih večerih«, ki Celju niso bili v čast, v resnično zadoščenje. Predstave dramatičnesra društva so bile pri nas vsikdar dobro obiskane, občinstvo ima do društva zaupanje, in dramatično društvo ie vsikdar tudi stremelo za tem. da si to zaupanje ohrani in še noveča. Zato pa ie rudi treba, da izginelo z našega gledališkega odra vsi mogoči slučajni »umetniški pojavi« in da ie nodana traina garancija, da služi gledališki oder res le lepemu umetniškemu stremljenju. Dramatično društvo ie imelo tokrat srečo, da je predstavo vodil in kot eost igral v vlogi starešine režiser Narodnega gledališča v Ljubljani gosp. Pov-he. Petje je vodil gosp nevovndfa Celjskega pevskega društva Ciril Pre-gel, pomnožena mestna godba na ie spremljala posamezne nevskp točke Imeli smo urJs, da ie vsled godbe, oet-je manj učinkovito prišlo do veljave, kakor bi si biji to želeli in kakor igra to zahteva. Večer je bil izredno leo. vloge naravne. Izklesane, i ara živa. resnična, celotno na prekratka.
fZdmond de Goncourt: Dekle Ellza. Preložil PastuSJdn. V Lfubljani. 1919. Izdala in založila Tiskovna zadruga. Str. 112. Cena 6 K (?>.
Naturalistična kniiževnost ie Imela v Franciji pred I. 1914. samo nekaj zakasnelih zastopnikov. Vsled voine ie dobila novih pristašev: George Duha-mel, Henri Barbusse s oroslulim »Ognjem«, Roland Dorgeles z usoellmi »Lesenim! križi« (les Croix de bois — ki je pisana najmanj polovica v argotu) L t. d.
Zola in njegovi učenci so bili naposled umetniško viziio, temeliečo na pesimističnemu naziranju, priobčili v sistem: odtod izviralo vse niih zablode. Če pa gledamo na prirodovce z drugega zrelišča, če iščemo orvega vzroka njihovemu nastanku, uvidimo, da znači ta struja nastop preprostega ljudstva v slovstvo. Plemstvo In meščanstvo ie nudilo malone izkliučno pisateljem 17. in 18. veka snovi za umetnine. Romantiki kot Hugo so sicer skušali ustvariti ljudske like iz širokih slojev, toda niso se brigali za istinitost: imeli so predvsem na umu. očrtati reprezentativne poedince, izrazito simbolične junake. Čim ie realistična šola s svojo neizprosno metodo stopila v predmestje, proučevat Šege in navade v nižjih plasteh, je bila obsolena na turobno, silovito In odurno delo.
Jasno pa je, da nekateri predmeti nujno zahtevajo verizma. Med tako tvarino spada vojna, nič mani na tudi okolica gorenjega romana, ki mu ie prevajalec dr. Andrej Budal Iz Gorice pridejal 6 strani dobi. pregleden sestavek o pomenu bratov Goncourtov ter o prlrodovcih na sploh. Pričujoči orevod pomenja resno knjigo, ooremlieno s tehtovltiml umetnostnimi oodalki* po-wrhu pa bo zanimalo vsakogar že do svoji vsebini. Gre namreč za javen zavod, ki ga je čista bela Ljubliana odpravila nedavno temu. Prvoboriteljica povesti je živčno bolehna hči pariške babice, »pohufšana« v najnežnell dobi. fz lenobe uide Eliza svoji surovi materi ter opravlja vlačugarstvo no raznih mestecih In v Parizu, doživlja razočaranje v svojem koorneniu po netvarnl ljubezni, se zagleda končno v navadnega vojaka, ki na ne kroti doleo svoje poltenostl. Njo oa le bila obšla nenadoma živa žella. da bi ljubila, kakor mlado, pošteno dekle. V svolem studu postane morilka ... z malim priokusom sadizma. Tako se zakllnčuie prvi del. V drugi knjigi je predočeno Elizi-no životarenje v prisilni delavnici in poboljševalnici: zbog večnega molka zapade pocestnica v slaboumnost. Dovolijo ji govoriti lele. ko le oreoozno.
S tem seveda delanje le daleko nI izčrpano. Sleherni čitatelj bo našel gotovo marsikaj po svojem okusu, za to jamčita oba prevladujoča milieia. Mestoma naletite na dušeslovne ooazke o prostituciji, romanu, človeškem govoru itd. Za nameček pa se seznanite z Zp-lovim predhodnikom. Brata Goncourta sta se namreč izdajala kot ttnalditefla naturalizma in japonlzma — poentiH-stlčnega sloga. Glede leposlovne vrednote naj navedeni mnenje sorbonskega profesorja Gustava Lansona. staroste literarnih kritikov: »V svolem naporu sta brata Gonootirta zlasti srečno do-
godila izvestne predstavnike rmešan-cev ta prooalic. umetnikov, slovstveni-kov, glumčev: s posebno Izvirnostjo sta izrazila oblike naipoli izumetničenih duš, ki jih je rodila prerafinirana prosveta* mladenke iz velikih pariških krogov, na pr. v romanu Renče Maupe-rin, ki bo po moji sodbi ostal med značilnimi deli oa£e dobe.«
A. Debeliak. Nove knjige. V založbi »Narodne knjižnice« je Izšla povest odličnega pisatelja In priljubljenega pripovedovalca VI. Levstika »Gadie gnezdo«, povest dni trpljenja In nad. Snov le zaieta iz onih težkih časov, ko se ie bližala vihra, ko se je vnel boj na severu in jugu in ko je naš slovenski rod trpel toliko krivic in preganiania. da je skoro omagal pod težkim križem, ki so mu ga sovražniki naložili na njegove nedolžne rame. Z moistrsko roko oriše pisatelj v osebi matere Kastelke. slovenske žene. kremeniteea, jeklenega značaja in neskončne liubezni do svodih otrok in svoje zemlie. značai žila-lavega slovenskega rodu. ki ie v svoii neskončni Veri, neomajnem Upanja, In ; kreni Ljubezni, ter oprt na s\mo sveto Pravico - Resnico Izvojeval zmago. T'nč"joČa povest ni suhoparno pisana zgodovina, neiro ie uiiT£tniško tako dovršena, da jo brez pomisleka lahko postavimo ob stran Cankarjevim »Podo-bam iz sani«.
V isti založbi ie izšel izpod oeresa dr. Jože Glonarja mojstrski orevod Leonid Andrejeva »Gajdeamus«. komedija v štirih dejanjih. V tem prevodu je pridobila slovenska literatura zonet odlično delo. ki ne bo smelo manjkati v nobeni hiši.
V založbi Zvezne tiskarne so i7sie pesnitve dveh odličnih pesnikov: »Slutnje«, pesmi Ivana Albrehta, in »Pohorske poti«, pesmi Janko Glaseria. Oboje se odlikujejo po svoji nežnosti In mehkobi, a so obenem tako nolne mladosti in živllenia. radosti in hotenia. da jih more Človek vedno in vedno znova prelistavati.
Cena knjigam ie v očigled prvovrstnemu papirju in krasni onremi iako nizka: »Gadje gnezdo« stane vez. 10 K. broš. 8 K: »Gaudeamus« 6 K: »Pohorske poti« in »Slutnie« oo 4 K. — Vse ŠHri knjige se naročajo v Zvezni tlakami v Ljubliani. Naše občinstvo naj pridno sega po teh najnovejših prvovrstnih proizvodih slovenske literature.
Sport.
Football. V nedeljo, dne 24. avgusta otvori športni klub »Ilirija« jesensko športno sezono v Ljubliani s football - tekmo oroti hrvatskemu šoort-skemu klubu »Sparta« iz Zagreba. Prva tekma med obema kluboma dne 10. avgusta v Zagrebu ie, kakor poročano, končala po ostri, živahni igri z rezultatom 2 : 2; pričakovati Je torej v nedeljo skrajno napete igre. Tekma se bo vršila na novem športnem prostoru pred državnim kolodvorom, ki ga ie S. K. »Ilirija« no dolgem trudu javnim prireditvam primerno uredil.
Praška »Šparta« je v nedeljo, dne 17. avgusta zmagala v Zagrebu nad hrvatskim akad. športnim klubom z 10 : 0! Hrvatsko Časopisje se divi dovršeni igri Čehov, na drugj strani pa toži Čez slabo formo HASK. Tekma »Šparte« s hrvatskim prvakom »Gra-djanskim športnim klubom« oričakuie-jo v Zagrebu z veliko napetostjo. (Upamo, da se pri tej priliki ne ponove znani dogodki in da pri Gradjanskemu nastopijo Hrvati, ne pa Nemci z Dunaja.)
Football- Zagrebški Jugoslavenski Sporte piše v nedeljski številki o tekmi >Tlirijac. Ljubljana: >Šparta<, Zagreb, dne 10- t. m-: >Moštvo slovenske > Iliri je« se je v Zagrebu dobro uvedlo. Skupna igra kakor tudi lepa tehnika sta ji poglavitni odliki- Z marljivim treningom in s tekmami se bo tem lastnostim pridružila tudi potrebna rutina, nakar bo >Tlirija< zavzela v našem športu gotovo odlično mesto- V moštvu se zlasti odlikujeta levi krilec in vratar, ki je ustavil mnogo ostrih žog v najlepšem stilu- >5parta< se je odlikovala zopet z lepo kombinacijo In je bila v drugi polovici v premoči. Slovenci so vodili že z 2 : 0. pa vkliub temu je >Spartac mogla Še izenačiti« Revanche-tekma, ki se vrši v nedeljo 24. t- m- ob 17- uri na športnem prostoru pred drž. kolodvorom v Ljubijnni obeta biti torej z ozirom na enako razmerje sil skrajno ostra In zanimiva in bo nafto športno publiko gotovo zadovoljila-
Gojpoitantoo.
Ne kvarite nam Izvoznih tržišč.
Začel se je izvoz Jajec v Švico. Ali naši trgovci si predstavljajo Švicarska tržišča taka, kot je bil n. pr. Trst, kamor so pošiljali vse, kar so hoteli Zato tlačijo sedaj Švicarjem vse, kar dobijo pod roke. To je napačno In za našo bodočo trgovsko zvezo s Švico Jako kvarno. Švicarski trg hoče le lepa čajna jajca, enakomerno blago, so tedaj plavci, zamazane! itd. izključeni. Zato se morajo jajca natančno preiskati, presvetlih" in sortirati. Sedaj pa so začeti nošUlatl nepresvetljeno in nesortirano blago, k{ le po 10 do 14 dni na poti v tej vročini. Lahko si sedaj predstavljamo v kakšnem stanu bo to blago prišlo tja In kakšne obraze bodo Švicarji delali Lepo mnenlc si bodo ustvarili o nas in nali trgovski poštenosti. Izvoz se naj dovoljuje it poštenim in zmoi-
n I m slovenskim firmam, ki so v stanu ščititi naš dober trgovski ugled in pošteno ime in pošiljati primerno blago.
Ne dajajte dovoljenj ljudem, ki tega niso v stanu oziroma delajo kupčije le sedaj In Jim je vseeno, kaj bo pozneje.
Ustanovni odbeni zbor »Gremija trgovcev za politični okraj Kranj« se vrši v nedeljo, dne 24- avgusta 1919 ob 9. uri dopoldne v dvorani >Narodne Čitalnice« v Kranju- Na dnevnem redu je čitanje pravil in volitev načelstva- Gg trgovci v političnem okraju kranjskem, naj se tega občnega zbora zanesljivo udeleže- Ako bi kdo pomotoma ne prejel vabila, naj ga zahteva pri pripravljalnem odboru v Kranju.
Električna zadruga v Spodnji Šiški naznanja vsem pristopivžim članom, da se vrši v petek 22 t. m- ob 20- uri popoldan (zvečer) ustanovni občni zbor in sicer v telovadnici ljudske šole- Nh tem ustanovnem občnem zboru se bomo dogovorili o vseh važnih točkah in \ -led tega pripravljalni odbor poživlja vse člane, da se ga zanesljivo udeležijo- Istega dne se bodo vpisovali Se novi člani in sicer od 19—20. ure zvečer udi v telovadnici ljudske sole Kdor še ni pristopil kot član. naj ne zamudi v *>efek svojega pristopa k zadrugi- — Pripravljata! odbor-
\% slovenske hotelske obrti. V Slo-Venfenlgraden je sekvester Sehullerje-vih posestev g- Stanko KoMr dal v najem takozvani Bchnllerjev hotel >Sand-
\virt< znanemu narodniakn g- Andreju 0=et. ki je bil na Koroškem v Tolstem vrhu ob priliki, ko so Nemci zasedli Koroško popolnoma oplenjen in uničen- V bo*eiu. ki se bo poslej imenoval Hotel Beograd, je tudi kavarna in mesarija- Na razpolago so tudi Fobe za tujce in vozniki Vsem bližnjim in daljnim Slovencem ter potnikom novo urejeno podjetje najbolje priporočamo- G. Oset bo imel v hotelu tudi veletrgovino z vinom ter bode imel vsak čas na razpolago najboljša bela nova in stara vina ter pristna črna dalmatinska vina na drobno in na debelo- Gostilničarji se naj otresejo nemških vinskih trgovcev in potnikov ter naj naročajo od domačih vinskih trgovin, ki jim bodo gotovo vsaj jednako dobro postregle, kakor nemški judovski agenti ia trgovci-
Jugoslavenski kompas izide le v toliko izvodih, kolikor bode naročnikov, ker ga vsled pomanjkanja papirja in visokih tiskarskih cen ni mogoče na zalogo tiskati. Potrebno je torej kompas naročiti pravočasno- Vseh pet zvezkov stane vplačanih vnaprej 200 dinarjev, vsak posamezni petero zvezkov: trgovski, industri jalni, obrtni, agrarni in financ i a ln i pa 50 dinarjev. Dinar se računi po uradno določenem kurzu a 3 K- Prvi zvezek (nad 600 strani) izide koncem tega leta in bo obsegal vse trgovske tvrdke in vse za tr-govstvo pomembne podatke. Zahtevajte prospekt pri uredništvu Kompasa Gospodarska pisarna dr* Ivan Cerne, Ljubljana-
Društvene vesti in prireditve.
Domžale. Podružnica Z- J. 2- v Domžalah priredi v nedeljo 24- avgusta ob 15- uri in pol popoldne veselo igro >Težke ribe« v »Društvenem domu«. Sodeluje tudi orkester domžalski- Po igri bo veselica in prosta zabava s petjem pri A. Miillerju na vrtu- Odbor podružnice vabi člane Z- J. Z- na to igro in pripeljite 6eboj tudi goste- — Odbor.
Zveza jugoslovanskih železničarjev priredi v nedeljo, dne 24- avgusta vrtno veselico v Trnovem nasproti konjske bolnice, restavracija Soklič pri g- Novaku- Začetek ob 16- uri. Vstopnina 2 K- vSodeluje godba ZJŽ. Za dobra jedila in pijačo je preskrbljeno- Šaljiva pošta.
Podružnica družbe sv- Cirila ln Metoda za Savo. Javornik in Koroško Belo priredi v nedeljo dne 24. t. m- veliko vrtno veselico v prostorih in na vrtu sokolske telovadnice (nekdanja nemška šola) na Savi- Začetek ob 15-uri (3- uri) popoldan. — Spored: sreč-kanje, petje, šaljiva pošta in razne druge zabave. — Sodeluje društvena godba- Ker je to po dolgem času prva večja prireditev v prid naše prekorist-ne eolske družbe, ee naprošajo vsa društva z Jesenic ln okolice, da se na ta dan po možnosti udeležijo te veselice in s tem pripomorejo do povoljnega uspeha-
Velika gasilska prireditev ribniške gasilske iupe se vrši dne 24. avgusta pri Sv« Gregorju s sledečim sporedom: 1- Ob 15- uri zborovanje vseh gasilnih društev ribniške gasilske župe na vrtu gostilne Oblak. 2. Ob 16 H url »Veriga«, ljudska zgodba ▼ treh dejanjih-Vprizore domači gasilci v dvorani »Gregorskega domač v prid domačemu gasilnemu društvu- Vstopnina: I- sedež 4 K, II. vrata 3 K, stojišče 2 K. Gasilci v kroju polovične cene- S- Prosta zabava na vrtu gostilne »Oblak* Šaljivi nar stopi- Janjec na ražnju itd- Vral se ob vsakem vremenu- Na pomoči — Pripravljalni odbor*
Šoštanj* Za invalide so nabrale nase Sokoliće in šolska mladina na Petrov dan 587 K 20 v, kateri znesek se je nakazal poverjeniitvn aa aoc. skrb*
Z radostjo ffledamo na razvoj ŠoštanJ-akega Sokofa, ki se vedno zaveda svojih dolžnosti do naroda 1
KainoveiSs poročila.
Vesti LDU. OGRSKE HOMATIJE.
LDU. Budimpešta, 20. avgusta. (Dun. KU.) OKU. Danes se je vršila seja ministrskega sveta, ki se je bavila z volitvami v narodno skupščino. Minister za notranje stvari je predložil načrt volilne pravice, ki ga je na to vlada podrobno obravnavala- Načrt temelji na načelu, da se volilna pravica raztegne tudi na ženske in da se glasuje, kakor do sedaj, po okrajih v nasprotju s skru-tjnjskim načrtom, ki ga je svoječasno predložil Karoly. Glasovanje naj bo tajno. Ministrski svet je odredil, da se imajo volitve vršiti dne 20. septembra. Glede izvedbe volitev se bo ministrski svet posvetoval z antantnimi misijami.
LDU. Deutschaltenburg, 21. avgusta. (Brezžično.) »Wiener Mittags-post« javlja iz Budimpešte: Položaj vlade le nevzdržljiv. Zadnjih židovskih pogromov v Trapsdantibiji so se udeležili tudi častniki szesedinske armade.
NA REKI ZOPET ZAČENJAJO. LDU. Reka, 21. avgusta. (Brezžično.) Povodom godu italijanske kraljice je Consiglio Nazionale poslal kraljici brzojavko, kjer se ji kranja in ji oblju-buje, da bo italijansko krono ozaljšal s kvarnerskim biserom.
PLOVSTVO. LDU. Rim, 21. avgusta. (Brezžično.) »Poroto Romano« naznanja, da se z 28. avgustom uvede polmesečna paroplov-na proga med Trstom, zapadnim Sredozemskim morjem in Marokom.
D' ANNUNZIO VELIKI. LDU. Rim, 21. avgusta. (Brezžično.) »Popolo Romano« pjše: Priprave za polet Rim - Tokio in nazaj, ki si ga Je zamislil D' Annunzio, so skoraj končane. Letelo bo pet letal, ki se dvignejo prve dni oktobra na letališču Baraca in ki jih vodijo piroti Casagrande, Bilislo, Perrarin, Ancillotto in LocatelH. DT Annunzio se udeleži poleta In sicer z Lo-catellijem. Crta znaša 16.700 km. Polet se vrši v desetih odsekih.
Spominjajte se zaklada ..Slov, sokolske zveze".
Aprovizacija-
+ Zdrob za otroke do 3- leta dobe stranke na zelene izkaznice in sicer: št- 1 do 400 dne 22. avgusta; 6t- 401 do 800 dne 23. avgusta; it- 801 do 1200 dne 25- avgusta: št. 1201 do 1600 dne 26- avgusta: st- 1601 do 2000 dne 27. avgusta; 6t- 2001 do 2400 dne 28. avgusta; Rtev-2401 do konca dne 29 avgusta v vojni prodajalni v Gosposki ulici- Za vsakega otroka se dobi 1 kg zdroba, ki stane 4 krone-
Aprovizacija južne železnice se bo
prihodnji petek 22. t- m- selila v svoje nove prostore ob Cesti na južno železnico tik tvrdke Ranzinger- Zato se bo ta dan samo kruh prodajal in sicer v starem lokalu, od sobote naprej pa vse skupaj v novi prodajalni.
Poizvedbe.
V noči od 18—19. avgasta je bila ukradena posestniku Franc Tršarju na Vrhniki 6t. 260. velika močna kobila »Fuksc z veliko belo liso na glavi-Vredna 10-000- Kdor izsledi dotičnoga storilca dobi veliko nagrado.
Izgnbila se je vsota okoli 400 K denarja 19. avgusta od glavne poste do magistrata v tramvaju- Pošteni najditelj se prosi, da naj odda Žab jek štev-7, proti dobri nagradi.
Zgubila se je včeraj v jutro črna listnica z večjo vsoto denarja od Ceste na Loko do Mestnega trga. Pošten najditelj se prosi, da jo odda proti nagradi na policiji-
Našli sta se dve zapestnici na Sokolski prireditvi 10. avgusta v Matja-novem gaju v St- Vidu pri Ljubljani-Dobita se v gostilni brata Kratkvja v 8t. Vidu-
Dne 15- t. m« popoldne se Je izgubila v Dravi j ah ali pa na poti Dravi je-St- Vid zlata ženska ura. Pošteni najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v upravništvu >Slov- Naroda«-
Včeraj se je na tramvaju 'od mestnega doma do mitnice zgubila bela bluza, kamrika8ta z ovratnikom, ima črne in plave pikce. Odda naj ee proti dobri nagradi Grad, baraka Franc Carli-
TJbog mladenič, begunec, ki je dovršil srednjo solo. želi podučevati dijaka proti primerni nagradi. Morebitna vprašanja na uredništvo >Slov- Na-rodac.
Na Triglavu je našel neki turist del daljnogleda (okular)- Dobi se v na-š>m uredništvu-_
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina la tfafc »Narodna tlakam*
i 95. štev.
.SLOVENSKI NAROD* dne 22. avgusta 1919.
H Htt Mj giVn K? tonjE Adčress a* the office of this paper. ' _8191_
Rnrflla sistem SOss, se ceno proda. PiiJUlti, Naslov pove: Anončni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Cankarjevo oabreije 5. 8126
Icrnm Podjetnika za spravljanje ca. ldlctl! 600;» ms hlodov po drči. Delavci in podjetniki te stroke nai se obrnejo na parno 2ago A. Kajfež. Kočevje. 8190
ITT 0 TI 01* za trgovino z mešanim blagom ULci'cL primerno šolsko izobrazbo, se sprejme  pri   tvrdki  Vinko Karat v v Slivnici url Se nt. Jurjn ob iui nI železnic: 8195
Drva ali Mi gozd m
železnice
... ...... lesna izvoz-
na tvrdka. Naslov pove Anončni zavod Beseljak & Rožanc, Ljnbljana. Cankarjevo nabrežje 5. 8127
Thfnm stanovanje s tremi ali Štirimi IH t lil sobami  v Ljubljani   ali predmestju.    Ponudbe    na   uprav ništvo „Slov. Naroda'* pod »odvetnik 8181" _8181_
Drndam 50 P^tlitrskih vložilnih ko-rlUlldlil zarcev iz belega stekla ro 9 K komad K. Seljak, Ljubljana Žipovska ulica l/lil. 8175
f nh« se išče za 1. sept. za eno osebo uUliu event. s hrano. Ponudbe na upravnistvo „Slov. Naroda" pod „dobra plača,8173". 8173
Rlflnssnirnrln    zanesljiva, zmožna DldyCjU!LdlMt strojepisja se išče.
Ujnebi rniii ia2nin velikosti so v večji llUini ivul množini naprodaj.
Pisalni strojse kBpl
Različne vožnje jyssss?i.d^
vprežni vozovi. Naslov pove Anončni zavod Beseljak & Rožanc, Ljnbljana Cankarjevo nabrežje 5. 8128
7sa hI Uina večinoma belega, letnik ZjU HI VlDfl, 1918, ima oddati kmet jska podružnica Globoko tri Brežicah. Cena po dogovoru. 8171
Kupujem jelove i smrekove deSe
od 3 4 col do «4 col, Iatve raznih di-menzacij. Prosim ponudb z najnižio ceno na-V. Uršič, Zagreb, Ilica. 8056
Dottfinin dobro in 2anesljivo, k trem rcMUU U, otrokom, iščem za takoj. Popolna oskrba,  plača dobra. Naslov pove upravnistvo „S!ov. Naroda" _7955__
Na prodaj je
hiša sredi mesta
Vprašanja na naslov ,hisa sredi mesia 8214" Ljnbljana poštnoležeče. 8214
Klinim hivfl v Ljubljani Cena 60.C00 IiJIlilli lliill do 200.000 K. Ponudbe takoj na upravnistvo „Slov. Naroda" pod šifro ..Nakup 8198. 8198
Imam naprodaj zi, *ŠŠŠŽ,
poštni voz (samec) in steklen voz z enim sedežem (brun). A. Ea'fez, Ko ćev[c. 8189
D'talni ctrni Prva znamka, slovenska ruallii iti U j tastatura, se takoj po ceni proda. Pogledati pri Splošni zavarovalnici. Gledkllska ulica št. 7 111 (ulica
pri Slovenskem gledališču). 8172
Hi?* ■ gosUlno in trgovino ter 2 ora-IIIaQ la travnika se vsled smrti lastnika takoj proda. Naslov pove Anončni za?od Beseljak & Rožanc, Cankarjevo nabrežje 5, Ljubljana. 8129
HtKfllUDTlt trg°vske šole »Alina« na HUdUliclll Dunaju, želi posla v kakem podjetju ali trgovini. Zmožen je slov. nem. in francoskega jezika v govoru in pisavi. Ima prakso kot potnik. Po-' nudbe pod §t. ,,8187'» na upravnistvo Slovenskega Naroda. 8187
i
+
Faci Berllsg, naznanja vsem sorodnikom, prijateljem .in znancem, da je iskreno ljubljeni nenadomestljivi soprog, oče, brat in svak, gospod
HANS BERLISG
tržan, posestnik In krojaški mojster
po dolgi mučni bolezni v 47. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bode v sredo dopoldne iz hiše žalosti v Velenju na pokopališče k Sv. Martinu v rodbinski grob.
Pokojnik se priporoča v blag spomin.
Velenje, 18. avgusta 1919.
Žalujoči ostali.
Mestni pogrebni mod v LJablJao].
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nas ljubljeni, zlati sinko in bratec
Milanček
danes ob 1. uri popoldne po dolgem mučnem boleha-nju. izdihnil svojo dušo.
Pogreb bo v petek, dne 22. t. m. ob 2. uri pop. iz hiše žalosti, Zeljarska ulica 11, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 20. avgusta 1919.
Žalujoča rodbina M. Čkerjanc.
Brez posebnega obrtstfla.
Mestni psarebn: zavod v Ljubljani.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri, prebljubljeni soprog, oče, stric in tast, gospod
Avgust Mate
čevljarski mojster
danes ponoči ob 1. uri v 61. letu svoje starosti nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega rajnika bo v petek, dne 22. avgusta 1919 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Frančevo nabrežje št 7 na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo ga v blag spomin in molitev!
V Ljubljani, dne 21. avgusta 1919.
Žalujoča rodbina Mata.
ki je vešča likanja,  in vsaj nekaj šivanja, sprejme Valerija Cveskel.   S?.  Pater ? Sailaski dolini.
8067
Itrn fo stanovanje za 3 srednješolce-IHC ll brate pri dobri družini. Ponudbe na upravnistvo ..Slovenskega Naroda" pod „Nojno 8IS0*-. 8120
lite» staiof nje z dobro hrano
za dečka, 6 gimnazij, ra zreda iz boljše rodbine. Ponudbe na tvrdko Tt. KoUmann v L|nblfan£. 8135
Bora bolor gozd
800 — 1000 sežnjev drv, ter 400 smrek, prsne visokosti, 13 40 cm debelih, se proda. Naslov pove uprav .Slov. Naroda*. 8119
Kompletea oarodoa nota "£0£aPs,o°
da. Cena K 4000 -. Ponudbe pod .Narodna noša 8076" na upravnistvo Slov. Narodau 8076
Pozoren pes se kopi. S2Lrs*-S
goČe dobennan, ovčarski pes ali jazbečar, dresiran, najmanj 7 mescev star. Dopisi na Dr. H. Luckmaan aa Bledu
8081
Rnliti rlolauor i5*e 11 ese*no sobo oz.
DLIjM Ucldicl prenočišče za takoj ali pozneje. Ponudbe na Anončno ekspedicijo Al. Marelic. Ljnbljana, Kongresni trg S.
________8106 __
f1U9 nntnnrl!) trg" stanu iščeta 2 ali 1 U• d yUi|lllUu sobo z dvema pos elje-ma za 1. september. Ponudbe na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljnbljana, Kongresni trg 3. 8105
vt^lfiunnio na Dunaju, obstoječe Iz 3 tfluuuluUjc ozir. 4 sob, kopalnice, električne in plinove razsvetljave se radi selitve zamenja z enakim ali manjšim v Ljubljani. Ponudbe na tvrdko Fr. KoUmann, Ljubilana. 8134
Več ziiann
dobi proti dobri plači delo v tukajšnji tobačni tovarni. 2glasiti se pri Robertu Smie-lo\vskem, mestnem stavbeniku, Rimska cesta 2. 8143
llrnnl/3 5 primemo šolsko Izobrazbo ULellnd poštenih staršev, v starosti 14 do 16 let, bolj močne postave, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Franc Kalao, Žirovnica, Gorenjsko. 8121
Kupujem smrekov les. M
si okrogel ali rezan. Cene ka les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048
MllUl ll Rit ^faK^i^tigovSo?11" Ktagresiri trg t, desne. «154
lifta za tako] gobo s popolno oskrbo HICU ali brez nje. Jate Siepaiovski. Narodne gledalište. 8116
ffjf Hiterjev sprejme proti dobri plači KI iiCPUJCI tvrdka F. Kora » Ljoblja-ni. Poljanska cesta 8. 8133
ttaHiniil s nr>no ali brez nje išče dlODOfalJC boljši uradnik pri samo stojnl gospodični ali vdovi proti dobri plači v denarju in živilih. Ima svojo posteljo. Ponudba na upravo „Slov. Naroda4* pod šifro „Ljika* 8097
um m n. 3i
močni in čisto novi (zimski) amerik. fazona iz fine teleUne se ceno prodajo. Vprala se od 12. do 1/22 pop-in od 6 do 7 zvečer v Kolizeju, vrata 49, Gosposvetska c 13.
MtfffJlItlra dobra, okretna in poštena ncsianilo, kuharica voljna, da pomaga tudi v drugih hišnih poslih, more
nastopiti mesto v Zagrebu v dobri hiši takoj ali za par tednov. Pismene po* nudbe in pogoji naj se mi depošliejo. Naslov v uprav. Slov. Naroda. 8144
Hfotn tO ^ve mla^' dostojni, pošteni lalCIfl služkinji za hišni posel na deželi. Ena mora znati za družino kuhati in krave molzti ; krave so štiri, druga sobe pospravljati, malo perilo prati. Mesečna plača K 80*— potni trošek plačam jaz. Ponudbe na gospo Ivano Novak. Severin kod Belo vara. 8114
Pri 55 rodolon K.SL";
razpisano mesto samostojnega Jamo-raerca. Prošnje s prepisi šolskih in službenih spričeval ter z navedbo zahtevkov plače se naj vložijo najpozneje do 1. septembra t 1. Držarno nadzorstvo la udrifnllto T Mežici. 8110
Složio taloita S^K:
šnje naj se vložijo na upravo ,Slov. Naroda" do 10 septembra t I. pod šifro „tajnlk/8213\ Služba je po poskusni dobi stalna. Plača po dogovoru. Pogoji: vlSja naobrazba, primVna govorniška In organizacijska zmožnost, samostojno foastvo pisarne. 8213
OeloTodia za kamnolom SS°i„'^
jena moč, vešča slovenskemu pismenemu jeziku za korespondenco se sprejme. Doti oženi saperjl, pionirski podčastniki oziroma invalidi imajo prednost; nastop službe septembra. Ponudbe s spričevali, navedbo nahtevkov takoj pod .Kamnolom/804844 za uprav. Slov. Naroda. 8048
Proda n bitja utaja. »
8148
DAflMtill 2eP™h ur, zlatnine in sre-nliUlfaM brnine sprejme F. Čuden Sin — nasproti glavne pošte v Ljubljani. Točna in solidna Izvršitev. S531
Wkakor tudi več aćencev se •prejme proti dobremu pUfilu v trajno delo. Anton atafaor, aaeatnl tasaurskl saotster, I^mkllauia« J arsenova ulica št 13 4844
Prtdasts
«2 zofi, 5 foteljev in kredenca. Poizve -e: Škotja
■L ittt. 13. lil nadstr. vrata 17.
8144
lalzu krava
se proda blizu Ljub* ljane. Naslov rove: Kun» čijska pisarna .Merkator". Ljobliana* Ja* čice? trg 3. 8052
Zastopnik inozemske tvrdke kupi večjo množino Že [IDU Obvezne ponudbe s izgotovljenih Ulll skrajno ceno, dobavnim časom in opisom aa: Ljubljana, poStni pradal 191. 7820
ttaiaiaiil -nJazno» z 2 sobama in tfldBOiuDJc, pritiklinarol, kopalnico ter
električno razsvetljavo, se zamenja za večje s 3 sobami, kopalnico, električno razsvetljavo Ponudbe pod „Za-□eajava stanovanja/ 8124'* na upravnistvo
..Slovenskega Naroda". 8124
Viocilir (vioitar) ^
nogradu in v kleti, ki zna ceniti trsje in sadje. Nastop službe 1 novembra. Plača po dogovoru. Fran Hočevar, Per-javlca, prsta in želez, postaja Stenjevec
pri Zagreba. 8123
Proda se lepo peseslio.
20 minut od železniške
postaje, poleg glavne ceste, je tndl za gostilno sr osobno. Hiša ima balkon, 3 sobe. kuhinjo, klet, hlev, sploh vse gospodarske shrambe. Zraven še njiva, lep vrt, nekaj hrastovega gozda In tfk poslopja se nahaja vodnjak. Kdor želi kupiti, naj se zglasi pri Lenartu Pod-hostnik.   Lisička vas štev. 8., Poličane.
8150
Komisijsko trgovina
Pilip Pečenko, Ljubljana, Dunajska c,7 priporoča svojo bogato zalogo manu-fakturnega blaga: cefirja, tiskovine, barbenta, klota. Mačevi ne, nogavic, robcev, sukanca, svile za šivanje, bombaža za pletenje nogavic, gumbov, pritiskačev, rinčic za čevlje in drugih izdelkov čeških tvornic, katere zastopa
Gratis iagon drv ali enako vred-
aatt u flnturin dobi, kdor mi premi I UHOdijU skrbi takoj ali za pozneje moderno stanovanje, obstoječe iz 3 — 6 sob s pri tik lina m i. Stranka brez otrok. Lepo nagrado dam tudi onemu, ki mi preskrbi v sredini mesta lokal za pisana. Ponudbe na aprav-ništvo Slov. Naroda pod:   .1010 E'
8103
Sedlarskega obrta fant iz poštene rodbine, ki je dovršil 4raT. ljudske šole. Ponudbe: Franc Kračnik. Mozirje. 8169
»stanovanje z zajtrkom za dva dečka 16 in 14 let stara. Pismene ponudbe na upravo ,.Slovenskega Naroda" pod ..dva dečka 8199. 8199
VOm a* stenograflnja, vešča perfektno IJIB SE slovenske stenografije. Ponudbe pod podpredsednik 8060" na upravnistvo „Slov. Naroda". 8060
Proda se vet IraiuiproTn^:
4 40 m dolgib, profil 26 cm, 5*50 m dolgih, profil 24 cm. Ponudbe z naved« bo cen pod .Traverzo* na Anončni zavod Beseljak a Roiaac Cankarjevo nabr. Jt. S. Ljnbljana. 812$
Špatae ja jediloe sobe. op^šT
stelje, spodnje la vrhne m od roče, umivalnike, vsakovrstne omare, miza in stole iz trdega in mehkega lesa. priporočata Brsta Sever, zaloga po-blitva In tapetalikz delavnloa L|ubl)ana, Rollsel- Vabimo na ogledi
"PRODA SE:~
nekaj   vagonov  suhega, brezprašnegft bukovega oglja.
KUPI SE
deset vagonov bukovih drv, 1 m dolgih^ dobro suhih v polenih. Cenjene ponudbe z navedbo cene na poStni predal SL 160. 8200
Odprl tem
hotel Beograd
(dosedaj Sandwirt) v Slovenjgradcu, kjer se nahaja gostu> na, kavarna, mesarija, prenočišča, kegljišče, krasen vrt, in se dobe vozovi na vse strani. Točil bom vedno najboljša vina, pivo in kavo. Vsak Čas se bodo dobila mrzla in topla jedila. Imel bom na zalogi vina vseh vrst te; sadjevec v sodih In steklenicah na drobno In na debelo za razpošiljanje od 56 1 naprej. Za obilen obisk in naročila se priporoča An dret Osel, hotel Beograd.
Slovenjgradec. 8184^
Brez posebnega obvestn«.
Mestni pogreba! uvod v L|nbifanf.
Naša predobra, nepozabna mama, gospa
Uršula Solkan roj. Kušar
je včeraj ob 11. uri ponoči v 83. letu svoje starosti, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, nenadoma preminula.
Pogreb blage pokojnice bo v petek, dne 22. t. m. ob pol 6. url popoldne Iz hiše žalosti, Šeleaburgova ulica Štev. 1, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJubljani, dne 21. avgusta 1919.
Marijana Kump roj. Souvan, Franc Ksaver, dr. Hubert in Brlglta Souvan, seeur Marle-Franz de Slon, otroci. Blatila Kump in Leonlja Souvan roj. Souvan, zet in sinaha.
Vsi vnuki in pravnuki.
Stanje vlog ie znašalo koncem meseca Jonlla 1918 K 280,000400"—.
rS£ Češka tndustrljalna ba
Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih
Vsakovrstne bančne transakcije.
Blavaloa K 80,000000-—.
Ivam Stritarjeva ««•  ulica št 9.
papirjev.
bančne traneakolje.
4
1
17
40
^006
C46C
Stran 6.
„SLOVENSKI NAROD- dne 22. avgusta 1919.
r95. Štev.
^tipim večjo količino zlomljenega jek>-
vega in smrekovega
ia (tresla).
Ponudbe za dobavo od vagona predaj na postaja na
Sf- Heriinger, trgovina gradjevnim i rezanim drvom  v Karlovcu, Hrvatska.
pujemo
vse vrste količino
in vsako
od proizvoditeljev. Em. Wefss 1  drug, Zagreb, Kurelčeva
Kupi se
his ali vila
;v italijanskem okupiranem ozemlju z mobilijami, pisarniškimi opravami, terjatvijami in vrednotnicami 'Ponudbe pod: „Eisa in drago' se Wosi;o na Anončno ekspedicijo Al. Mate-Ljnbljana. 8002
Baipoiltlaaa lepa nmkovu
dr na
žagana, cepljena in metrska, franko na dem. Cene nizke, dobava točna. Bre-botnfak, Kolodvorska al. SI. 7062
LE!
ilii množini strolll« M tovarn« SAMSA ICo.v LJubljani Marila Terssijs c 2. 8205
se sprejme za obrezovanje lesa prot dobri plači in preskrbi z živežem. Po nudbe na tvrdko Mihael Omanen, Višnja gora. 8009
Josip Jug
stavbni in pohištveni :::  pleskar in Ittar ::i
Rimska cesta št. 16.
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom.
Izvršitev točna Zmerne cene.
Za vsa  izvršena dela jamčim  dve leti
vsake velikosti po zmernih cenah nudi tvrdka
T^rnsžic t Pipan,
Ejubljana, Sv. Petra cesta 5.
Šampanjec
vinski in mašancker iz edine tovarne v Jugosl. nudi v vsaki množini zastopnik
Karol SeljalLjuliliaDa,^
nHca l. lil.
od vseh vrst olja in petroleja, kakor tudi vrče od amerikanske-ga petroleja zza boji vred kupujemo v vsaki množini. Horvat & Komp. Ljubljana, Vegova ulica 6 (Poleg realke). 8133
trda ali mehka, vsako količino kupim za takoj ali pozneje. Pismene ponudbe do 29. avgusta na
„Adria-Woodex"
Ljubljana. Hotel Union.
r
Vinko Narat
trgovec
Lina Narat roj. Eichberger
poročena
Rogaška Slatina avgusta 1919 Slivnica pri Celju. ^
Kdor p ©tre
apno, strešno in zidno opeko, štukaturni mavec, portland-cement, betonsko železo, tračnice, fine kose in brusne kamne, kolomaz, vinski kis, novo rdeče in staro belo vino, kremo za čevlje kakor „Erdal", „BieleroJ" „Eulin", voščilo za čevlje (biks). žveplo, zeleno galico, kavo. raznovrstni) sukno, gotove obleke za dečke in druge potrebščine naj se obrne na trgovsko agenturo Franc Petan v Lubliani Orafska planoto   tev. 1. 8088
Najmodernejše obleke za gospode, Jesenske površnike, Jesenske kostime,  najmodernejše plašče za dame po najnovejši modi izdelale
RAZGLAS
V nedeljo, 24 t. m. popoldan ob 2. uri se bo v pivovarni v Lescah prodajalo raznovrsten materijal, kakor trami, deske, stop-niče, okna, vrata i. t. d. Kupci se vabijo. 8204
Gospodinja ki rabi
(f štedi s perilom, časom, trudom in »>,I»»? l*»*^A™** s knjigami) narjem.   Poiskusni zavoji  a 4V2 kg vsebine. IGNAC   FOCK, tvornica mila in sode« Kranj.
(mužlje), jamski les in materijal za rezanje vseh vrst takoj in po-pozneje dobavno kupi Holfmannfabrik A. 6. Pečuh (Pecs.) Ponudbe eventuelno brzojavno. 8080
Velika omara za knjige
iz treh delov, se lahko popolnoma razdeli, iz orehovine, ročno zrez jana v
t, n.t
se proda.
Gradtsee
8174
Absolvent trgovske iole
iz ugledne trgovske hiše na Štajerskem želi vstopiti v veletrgovino da se priuči korespondenci in vzornemu knjigovodstvu. Stroške prevzame če je potreba sam. Nadaljna pojasnila daje: Dr. Vane Radej, LJubljana. (Trgovsko obrtna zbornica.) 8188
Sprejme se gospodična,
dobra pisarniška moč, za knjigovodstvo s prakso In lepo pisavo pri večji Špecerijski trgovini v Ljubljani. Vstop takoj ali pa po dogovoru. Pismene ponudbe na  upravništvo Slov. Naroda pod šifro .Pisarniška moć 8179".
Motorno kolo
s priklopnim vozom, 6 konjskih sil, z 2 prestavama v jako dobrem stanju, se proda. Naslov se izve v upravništvu .Slovenskega Naroda-. 8203
za avtomobile vsake vrste niporoča r. FLORJANĆIĆ, trgovina s kolesi, motor]! In avtomobili. Mehanična delavnica. Selenbnrgova ulioa S.
Trgovina z rožnimi deli
Toni lager
Židovska ulica it. 5.
Ljubil
Židovska nlUa št. S.
Predtiska —■ ažurira — tamburira — plisira :-: :-:   vezenine in risbe za obleke. :-:
Gospodarsko zveza v Ljubljani,
priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno pristnih vin, osobito:
10    staro ogrsko, letnik 1917,
12% ogrsko belo L 1918 Is okolice Bela cerkev-Vršeč, 10 banažko, 1. 1918 vsi brez kisline, nadalje štajerska, hrvatska ln dolenjska vina, po najnljilh cenab v lastnih posodah.
Vina so dobro obležana in prevzame Gospodarska zveza glede pristnosti vso odgovornost. 8082
prašna, pšenice, kukuruza kao    svih ostali životni namirnica može se dobiti u
tkoj količini kod
T O S E V U C K O * 1Ć A, Mitrovica, (Srijem).
Železo In železno blago, pločevino, železne sode, orodje, knhinfsko posodo, jedilno
pripravo
nudijo za takoj z izvoznico postavno carinarsko iranzito skladišče samo na veliko ^^—engroslsto. ^————
mam
)BERNIS & DRUCKEB, WIen L Tegettbofttrasse 7.
Brzojavi: „Binarno" Wlen. 8i6S
F. Potočnik,
16,
Izvršitev v 8 dneh po naročilu.# V smrtnem slučaju tekom 24 ur.
Francoske toalete za dame! HfJf
Zaradi točne postrežbe se  prosi naročiti  pred sezijo.
7953
8159
Odvetnik
NL Kil. t. JOSIP H AON
je otvoril pisarno
v L]nblfantf Kolodvorska nI. št. 8.
(Rojinova hiša nasproti hotela Štrukelj.)
V.
Jeklarna RAVNE
(preje  „Stablwerk Strelteben")
poŠta in že!, postaja Guštanj Koroško
proizvaja jeklo za: kose, srpe, vozovne vzmete, kolesna obročja, orodje; jeklo za konstrukcije in osi ter zabojno jeklo (acalonsko in brežijansko) kakortudi v žlebih kovane dele za avtomobile, vagone, poljedelske stroje in dr., vozne osi surove in prirejene, osi z glavico, transmisijske valjevce surove in ostrugane, ingote za izdelovanje orodja. Prevzame tudi strugarska in škobljarska dela.
Ravnateljstvo Jeklarne Ravne.
kupi za sukcesivno takojšnjo dobavo spodaj označeni mehki rezani materijal in stavbni les.
7 vagonov desk    20 mm močan
Na" večja zaloga manufakture ter prvovrstnega inozemskega modnega blaga — Velika Izbira oblek lastnega   Izdelka po   nafnovefšem pariškem kroje.
Srajce, kravate samovezn se, nogavice \\t Na debelo I Solidne cene.' Ha drobno I
Prva kranjska razpoš.ljalnica
Schwab & Biz.sk,
Ljubljana, Dvorski trg 3. Pod Narod, kavarno.
na jako prikladnem prostoru za obrt in trgovino, z izhodom na glavni trg pred župno cerkvijo in na dovozno cesto poleg Save so naprodaj. — V glavni enonadstropni hiši z mnogimi stanovanji se nahaja mesnica, klavnica, ledenica, delavnica in prekajevalnica za mesne izdelke. — Druga enonadstropna hiša stoji na vrtu. — Tretja pritlična se dotika vrta in tvori priliko za zgradbo trgovske hiše, ker stoji ob glavnem trgu tik pred župno cerkvijo.   Podrobnosti:
Aurel Rauer, Bedekovčina. soil
Brašno (moka), pšenicu, kukuruz, Ječam, zob (oves), posije (otrobi) i ostale zemaljske plodine 1 proizvode nud{a samo
na veliko
15.
10 18
8 6 6
25 30 40 50
ali
„     tramov za podlage (Polsterhčlzer) 6X8 8 X 10 cm, 4 m dolgih, 2      ,     merkantilnega obrezanega stavbenega lesa 5 X 6
col 4 m dolgega 2      m     merkantilnega obrezanega stavbnega lesa 5X6
col 6 m dolgega 2      »      obrezanega stavbnega lesa (StaffelhČlzer) 10 X 10
cm, 4 m dolgega 2      „     obrezanega stavbnega lesa (Staffelhčlzer) 10X13 ali 12 X 12, 4 m dolgega. Deske so lahko dolge 4 m in 3.80 m.   Ponudbe je vposlati na Trboveljsko premogokopno družbo, Ljubljana, Knafljeva ul. 13. Tudi ponudbe na delne pošiljatve se vpoštevajo proti ugodnim cenam. 8146
P VIII 76/14
8196
išče zveze z zmožnimi lesnimi trgovinami ter tvrdkami za živila (posebno riž, stročje, krompir, južno sadje: slanina, mast, namizno olie, mlečne kon» zerve, itd.) toda samo na vagone proti takojšnjemu plačilu ali kompenzaciji v sledečih predmetih, 1. s. vseh vrst pismenega tiskovnega in ovojnega papirja, kartonov, anllinskih barv, barv za kamenotisk, cementnih barv ter strupa prostih barv, stekla, porcelana, železnlne, jeklene robe, poljedeljskih in   induslriskih strojev, železa v šibikah, pločevine, orodja, kes, srpov,
voznih os, brusov itd. 8100
Prosi  se vz. cev, kateri so v kolikor mogoče, tudi tukaj na razpolago.
Korespondenca: nemško, ogrsko, francosko, angleško, rusko.
I. KUBERT & Co.v
D U K A J, II., Komodiengasse I.
Točno dobavno
z izvozom ¥ Jugoslavijo
Švedsko rastlinsko maslo, Ameriška svinjska mast, Ameriško kondenz. mleko, Nemške kocke za govejo juho, Švicarska Čokolada in kakao, Švicarska vina, sekti in konjak, Kokosovo in olje iz soye, Celebrske mineralne barve, Celebrski instalacijski klej, Celebrski polimenti.
Ponudbe za cele vagone sprejema
Rlld. GriindlBf, Linz a/Donau D. flsterr
(Želi se nemška korespondenca.)
8185
posestva pod vi. št. 147 k. o. Vodmat s bilo it. 198 v Vod-
matu se vrsi vsled sklepa okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 6. avgusta 1919 P VIII 76/14/58 na prošnjo lastnikov dedičev Avgusta Heuffel iz Vodmata št. 158
dne 29. avgusta 1919 ob 9. url dopoldne
na licu mesta v Vodmatu št. 158.
Izklicna cena znaša K 100.000 in se ponudbe pod izklicno ceno ne sprejemajo. Prodajalci si pridržijo pravico pomisleka 8 dni glede odobrenja prodaje. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Draž-beno izkupilo po odbitku prevzetih tabularnih dolgov se poravna v 8 dneh od dražbenega potrdila.
Ostale dražbene pogoje je mogoče vpogiedati v pisarni podpisanega sodnega komisarja, Slovenski trg štev. 2.
¥ LJubljana, dne 19. avgusta 1919.
Dr. Fraa Prialam 1. r.
Baterije žarnice vseh tipov elektrotehn- predmeti Gen rep za kraljestvo    SH S lanko Pogaear Ljubljana Me m m
y Eksport & lupin. j§j
I51I51I51I5H5H5H5^5J|B1
27
3%%*
RA
^72$2B
GY
38
9U
661917
U.
VWC
009801
15
19
7HA
7
97