OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered m S«eond-ClMi Matter January 18, 1915. at th* post Office at Chieaco, Illinoi«. under the Act of Aunit «i Subcriptloa pričat Far Foreign CmatriM____HJI OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd PUc% Chietfo, III. r*Upkoaet Canal 2481 No. 9.—štev, 9. Chicago, 111., 3. marca (March) 1920. NOVO JUGOSLOVANSKO MINISTRSTVO. za Belgrad, 20. febr. — (Po po ročevalnem biroju države SHS v Washingtonu). — Regent Aleksander je danes zaprisegel ministrstvo nove vlade, ki je sledeče: Stojan Protič, ministrski predsednik in minister za priprave u-stavodajne skupščine. Dr. Ante Trumbič, zunanje zadeve. Marko Trifkovič, notranje deve. Dr. Anton Korošec, promet. Stojan Ribaree, trgovina in industrija. Jovan Jovanovič, javna dela. Dr. Velizar Jankovič, finance. Dr. Momčilo Ninčič, pravosodje. Dr. Miroslav Spalajkovič, minister brez portfelja. General Branko Jovanovič, armada in mornarica. Franc Jankovič, bogočastje. G juro Surmin (profesor na zagrebški univerzi) socialna skrb. Dr. Slavko Miletič, narodno zdravje. Ivan Kovačič, gozdarstvo in rudarstvo. Aleksander Staničič, prehrana in obnova zemlje. Ivan Rosekar, (morda Roš-kart poljedelstvo in vode. Dr. Miroslav Spalajkovič, minister brez portfelja, zastopa Trumbiča v zadevah zunanjih stvari, dokler.se bo zadnji mudil na mirovni konferenci. (Op. ured.) Iz gornjega seznama novega kabineta jugoslovanske vlade posnemamo, da je v i-stem samo eden Slovenec. (Dr. Anton Korošec); morda je naš rojak-minister tudi Ivan Rosekar (Roškar) rodom Štajerc?—Socialisti nimajo pri sedanji vladi nobenega sv(ojega zastopnika. Jadransko vprašanje. London, 1. marca. — .Včeraj predpoludne se je vršila prva konferenca med Nittijem in dr. Trum-bičem, iki se jutri zopet nadaljuje. Pariz, 29. febr. — Dr. Ante Trumbič, zastopnik Jugoslavije, je dejal včeraj pred svojim odhodom v London, da je Srbija pripravljena pogajati se direktno z Italijo glede jadranskega vprašanja. Italija je vedno smatrala, da direktno pogajanje bi moglo biti edino s Srbijo, kajti ona še ni priznala Jugoslavije in se ne mara pogajati s Hrvati in Slovenci. Dalje je rekel Trumbič: "Mi se ne bojimo niti londonskega pakta, ki daje Reko HrvaŠki, toda Srbija bo odločno stala proti vsakemu poravnanju, ki ne vključuje Wilsonove črte. Srbija je za to, da je Reka svobodno mesto, toda mi smo proti koridorju z Istro. Pripravljeni smo izgubiti otoik Lo-sinj, ne damo pa Visa^ Zahtevamo, da ostane železnica od Reke do Ljubljane v naših rokah in ne damo Senožeč. Zader jo lahko avtonomno mesto. London, 29. febr. — Is tukajšnjih polnradnih krogov poročajo, da so se zavezniki podali Wilsonu in da ne bodo več silili Jugoslaviji kompromisnih načrtov brez sporazuma z ameriško vlado. Lloyd George in Millerand sta izrabila točko v Wilsonovi drugi noti, ki se glasi, da edina alternativa za odklonitev decemberekega načrta bi bila, da se Italija in Jugoslavija direktno sami sporazumeta in rešita jadransko vprašanje brez vmešavanja drugih, p<*l pogojem, da se taka rešitev ne izvrši v škodo kake tretje stranke. Oba ministrska predsednika sta takoj izjavila — in v tem smislu da se umaknejo vsi dosedanji kompromisi, ako se Italija in Juda vi ja sami pogodita in najdeta sporazumno' točko. Kolikor se je izvedelo, stopita Nitti in dr. Trumbič, zastopnik Jugoslavije Londonu, takoj v pogajanja. Zanikana vest o atentatu na regenta Aleksandra. , Washington, D. C., 28. febr. — Informacijski biro države SHS.) Vest "Havaseve' agenture" in "Journal a*koja sta prinesla nedavno iz Trsta poslano vest o a-tentatu na prestolonaslednika Aleksandra in ministrskega predsednika Protiča, je do cela neosno-vana. x Nedoslednost Italijanov. Washington, D. C., 28. febr. — (Inform, biro države SHS.) — Iz Belgrada je došel semkaj sledeči kablogram: "Iz Splita v Dalmaciji se javlja, da se je novi jugoslovansiki minister *.a Španijo — Dr, Tresič-Pa-vičič napotil od doma iz Zadra. Tamkaj so mu najeti italijanski a-gitatorji priredili neprijateljsko manifestacijo. Posledica te manifestacije je bila, da je Dr. Tresič-Pavičič takoj pozval poveljnika italijanskih karabinijerjev v svrho svoje obrambe. — Aretiranega poveljnika Tresiča so oblasti takoj zatem izpustile na svobodo, ker so ga Italijani aretirali. Dr» Trešič je sedaj na potu proti Lizboni. Sporazum med Poljsko in sovijet-sko Rusijo. Varšava. — Uradno se zatrjuje, da je Polska vlada pričela s pogajanji v svrho dosege miru z so-vijetsko rusko vlado. O tej zadevi so se vršile te dni živahne debate v poslanski zbornici. Demantni jubilej ohikažke nad-v škofije. Naša chikaška katoliška nad-škofija, ki je-waenda največja sli-čne vrste v Združenih državah ameriških, bo obhajala letos 75 letnico svojega obstanka, ali demantni jubilej. MiL chikaški nadškof Most. Rev. Miundelein je določil z ostalimi cerkvenimi prelati, da se bo ta redka spominska slavnost obhajala tri dni (od 8. do 10. junija) po vseh naselbinah, mestih in fa-rah te nadškofije. V to svrho bo izdana tudi posebna knjiga, kjer bo označena zgodovina in uspešno delovanje, ter napredek katoličanov chicaške nadškofije. Leta 1909 je štela nadškofija 1,500,000 vernikov, 333 cerkva, 50 kapel, '19 misijonov, 607 duhovnikov dijooeze in 329 raznih redovnikov. Ta nadškofija je štela pred 11 leti 202 farni šoli, v mestu z 107,000 učenci; 22 višjih katol. šol z 2172 dijaki, 25 akademij za deklice z 4600 učenkami, 11 akademij in gimnazij za dečke z 5447 dijaki, poleg tega je štela še več drugih seminarjev, obrtnih šol, zavetišč, sirotnl^nic, hiralnic, bolnišnic in drugih dobrodelnih zavodov. =F Leto VI. Volume VL Pošiljajte brzojavke predsedniku Wilsonu! Vsemu svetu je znano, da bije velikemu številu slovenskega naroda v stari domovini bas sedaj — zadnja ura. Mešetarji pri vrkovnefnu svetu v Parizu so zabaran-tali in prodali okrog 400,000 naših krvnih bratov ter sester izdajalskim ter pohlepnim Italijanom. Italija hoče s silo anektirati velik del Istre, Trst, Goriško in skoraj celo nase Notranjsko. Pravi da je do tega plena in deleža opravičena, ker je izgubila v minuli vojni toliko svojih žrtev. Kako počenja italijanska vlada z nesrečnim slovenskim ljudstvom v okupiranih krajih, o tem ste že gotovo čitali. Italija je vprizori|| atentat na ves slovenski narod. Ameriški Slovenci! -Je ti Vam znamo, kdo se v tem kritičnem času najbolj pred celim svetom poteguje za Jugoslovane? — Kdo je oni blagi mož, ki ne trpi barantanja z malimi narodi? — Kojega zasluga je, da Jugoslovani še niso vrženi v italijansko žrelo? Ta blagi mož, ta zaščitnik teptanih Slovencev (Jugoslovanov) je naš ljubljeni in vrH PREDSEDNIK WOOD-RO^Y WILSON. Sveta dolžnost vseh ameriških Slovencev (Jugoslovanov) je torej, da se izkažemo predsedniku Združenih držav hvaležne za njegov neustrašeni ter pravični nastop, borbo in zaščito nesrečnih naših sobratov onstran oceana. i ..... Baš zdaj je zopet čas za to, da se vsi zdruzmo in ga prosimo še nadaljne pomoči in vstrajnosti pri svojih načelih plravice. VSAKO SLOVENSKO POLITIČNO, PODPORNO, IZOBRAŽEVALNO, PEVSKO* ALI SPLOH KAKO DRUGO DRUŠTVO, ORGANIZACIJA, TAKO TUDI VOpiTEUI NARODA NAJ TAKOJ POŠLJEJO PREDSEDNIKU WILSONU V WASHINGTON ZAHVALNE BRZOJAVKE; ZAENO NAJ GA PROSIJO, DA NAJ OSOBITO V TEM KRITIČNEM ČASU NE POZABI JUGOSLOVANOV. Slava in čast velikemu predsedniku Woodrow Wilsonu! 2ivel še na mnoga leta naš največji zaščitnik! Velikanske sleparije s žitom. Washington, 29. feb. Razne oblasti so prišle na sled velikanskim sleparijam, katere so izvrševali zadnji čas razni trgovci s žitom s posredovanjem Zvezne žitne korporaeije. Računa se pri tem nad en bilijon škode na rovas ljudstva. Baš te sleparije so povzročile, da se je žito zadnji čas za 50 odst. podražilo tako tudi kruh. Člani kongresne ter senatne zbornice hočejo spraviti ta škandal v širšo javnost. Pred vsem se bodo takoj pričele stroge preiskave, kdo je bil največji krivec pri teh sleparijah. Vse prizadete se bo postavilo na zatožno klop, ter občutno kaznovalo na podlagi profitarske postave. Prihod slov. frančiškanov v Ameriko. Zadnje dni so dospeli s francoskim parnikom "La Savoie" trije slovenski frančiškani v New York in sicer: Rev. Hijeronim Knoble-har, Rev. Kornelij Petrič in brat Akurzij Somrak. V kolikor znano, bo pater Hijeronim prideljen za pomočnika pri slovenski cerkva sv. Štefana v Chieagu, 111., pate*-Kornelij bo pa služboval v South Bethlehemu, Pa. pri tamošnji fari ogrskih Slovencev, poleg Rev. A. Murna. S tem smo dobili ameriški Slovenci dva nova vneta delavca v Vinogradu Gospodovem. Rev. Hijeronim Knoblehar, rodom Novo-meščan, je bil več let profesor na frančiškanški gimnaziji V Kamniku, Rev, Kornelij Petrič, doma iz Vel. Lašč, je bil pa več let kate-het na ljudskih šolah v Novem mestu. Chicaški Slovenci, oziroma fa-rani cerkve sv. Štefana pričakujemo že težko prihoda Rev. Hijero-nima, ki je živel za časa vojne v Sloveniji in sicer na Brezjah. Čuli bf rAdi natančen opis slučaja ob izbruhu vojne, ko je baš on vjel znano senzačno brezžično brzo-ajvko, katero je poslal bivši avstrijski cesar v Berlin. Nadejamo se, da bo Rev. Hijeronim priredil tudi v Chicagu predavanje, kjer nam bo marsikaj zanimivega po vedal iz stare domovine. — Dobrodošli! — Zveza med farmer ji in delavci — Važen načrt pri prihodnjih j volitvah. Washington, D. C. 28. feb. George P. Hampton, vrhom ravnatelj Farmerskega Narodnega Sveta poroča o važnem koraku or- ganiziranih farmerjev in dela^ cev v Združenih državah. ' * / Povodom bližajočih se glavnih, ali predsedniških volitev meseca novembra t. 1. so se farmer j i in delavci zedinili v močno zvezo. Sestava Farmarskega delavskega kongresnega odseka bo važen faktor pri prihodnjih volitvah. V prvi vrsti bodo farmerji in delavci skušali izbrati take kongi'esni-ke, ki bodo odgovorni samemu ljudstvu, ozir. volilcem. Dalje bodo skušali le ti razbiti transpor-tacijski trust, živilski trust in denarni trust. Ti trusti bodo morali biti služabniki našega ljudstva, ne pa gospodarji. Zahtevalo se bo v obče od te Zveze da skuša izpo-slovati zopet ustavne pravice za ljudstvo, osebno svobodo in svobodo govora ter tiska. — Za to Zvezo se osobito potegujejo organizirani železničarji, ter nekaj drugih obče znanih delavskih organizacij. i Železnice zopet v privatnih rokah. Washington, 28. feb. — Predsednik Wilson je danes podpisal železniško predlogo, ki stopi-v veljavo dne 1. marca t. 1. Na podlagi tega zakona preidejo vse železnice zopet v prejšnje ali privatne roke, in vlada Združenih držav jih ne bo več nadzorovala kot zadnjih 26 mesecev. Borba v senatu in kongresu za to železniško predlogo je bila huda ter dolgotrajna. Pristaši demokratske stranke so napovedovali predsedniku Wilsonu propast demokratske stranke, če xbo podpisal ta železniški zakon; a predsednik se ni hotel na te grožnje dosti ozirati. VAŽNO ZA VSAKEGA PREBIVALCA MESTA CHICAGO Pred nekaj tedni se je vršilo po vseh mestih in krajih Združenih držav XIV. uradno ljudsko popi sovanje, ali štetje. Izid tega štetja bo uradno priobčen šele čez 2 tedna. » . - 'Ker je vsakemu mestu na tem, da bo izkazalo velik narastek prebivalstva, je poslal lokalni ravnatelj štetja za Chicago — Mr. J. J. Gaynor, 1126 County Bid g. vwem chikaškim listom primeren oklic za objavo z vprašanjem: Ali ste registrirani?" — Delujte za ponos mesta Chicago!" Dasiravno je bilo pri sedanjem štetju zaposlenih 2260 uradnikov širom mesta, je vseeno še mogoče, da se ni kaka oseba, živeča v Chicagu registrirala, ali popisala. Vsakdo, bodisi posameznik, ali z družino, ki še ni popisan oziroma Štet, naj zanesljivo piše kratko BORBA PROTI PROHIBICUI. Država New Jersey zavrgla prohibit postavo. Trenton, N. J. 1. marca. — Danes je senatska zbornica države New Jersey odobrila zakonski načrt za zopetno izdelovanje, ter prodajo piva, ki ne sme vsebovati več kot tri in pol odst alkohola. Za to ured logo je bilo oddanih 12 glasov, proti pa 9. Ta nova postava stopi v veljavo tedaj, ko bodo Združene države odobrile ter proglasile mir. Označena zakonska predloga je bila pred nekaj dnevi sprejeta tudi v kongresni državni zbornici. Guverner jo bo že danes, ali jutri podpisal, ker je hud nasprotnik teraperenčne stranke. 6 odst. pivo v New Yorku. New York, N. Y. 1. marca. — sier, naj zanesljivo piše kratko jJan zakonodaje države New pismo, da bo dobil posebno polo za | ~~ Louis A. Culliver je iz- • i • • i m * • h ai n i #>a r. 1.. — _ ~ * ____ll * individualen popis.. Naslov nare dite na kuverti pri vrhu sledeče: "Census Bureau, Official matter. — Zdolej pa: Supervisor Census Bureau, 1126 County Bldg. Chicago, III Ko boste potem izpolnili vpraašino polo, označite pri narodnosti in naredbi materinskega j«wik«: "Slovenian/' Svetovni rekord letalca. Dayton, Ohio, 27. febr. — Danes je dosegel R. W. Sfehroeder, major zrakoplovnega oddelka svetovni rekord pri poletu v zračno višino. S svojim letalom je dospel 36,020 čevljev visoko, ali za 5020 čevljev več, kot je znašal dosedanji svetovni rekord. Polet se je vršil na McCookovem letalnem" vežbališču. Nesreča je pa hotpla pri tem poletu, da je major Schroeder padel kakih 5 milj na tla, ker je vs-led neznosnega mraza v zračni vi-sočini onemogel. Pri tem se letalec slučajno ni telesno poškodoval ; samo udje so mu začasno otrpli in vid. Ko je dospel major Schroeder nad 36,000 večljev visoko, je bilo tam 67 stopinj mraza pod ničlo. Ta grozen mraz mu je povzročil, da se je moral vrniti nazaj, ker mu je vsa umetalna električna ogrevalna naprava-^odpovedala. Ko je ta predrzen letalec padel s svojim strojem na tla, je bilo na onem mestu zbranega mnogo ljudstva; vsi so mislili, da je padel kak komet ali meteor iz neba. — Predrznega letalca so takoj zatem prepeljali v bližnjo bolnišnico, kjer je v zdravniški oskrbi. Tekom diii ga bodo zdravniki zopet spravili k sebi, ker izvirajo poškodbe samo vj>led hudega premrazenja. Bambridge Colby, novi državni tajnik. Washington, 25. feb. — Predsednik Wilson je imenoval Bain-bridge Colby-a za državnega^ tajnika, ker je moral bivši državni tajnik Robert Lansing vsled Wil-sonovega pritiska odstopiti. Novi državni tajnik prihaja države New York; po poklicu je odvetnik. Leta 1916, za časa Roseveltovc predsedniške volitve je bil Bainbridge Colby velik pristaš tedanje 4'progresivne" (Buli Moose) stranke; na to je podpiral republikanskega predsedniškega kandrta Hughes-a; slednjič je pa stopil v demokratsko stranko, oziroma je deloval pri volitvah sedanjega predsednika Wilsona. Njegova zadnja državna služba je bila pri zveznem parobrodnem prometnem odseku v New Yorku. Mr. Bainbridge je velik prijatelj ter zagovornik vseh Wilsonovih idej, tikajočih se odobrenja mirovne pogodbe. "Upati je, da bo svojo važno službo izborno opravljal. delal zakonski načrt, na podlagi kojega bo dovoljena prodaja 6 odst. pive. Večina članov new-yorške legislature je mnenja, da nima zvezna vlada nikake pravice določevati za posamezne države, kaka pijača je opojna in katera ni opojna. O takih stvareh ima edinole ljudstvo samo voliti. 2.5 odst. pivo v Milwaukee. Milwaukee, Wis. 1. marca. — Zvezni sodnik Ellis Geiger je danes določil, da je izdelovanje in prodaja 2.5 odst. piva v državi Wis. ustavna, oziroma dovoljena. Pri tem je sodnik Geiger navajal 18 amendment in dejstvo, da 2.5 odst. pivo ni opojno, in da je svetovna vojna oficijelno končana. Razne pivovarne v države Wisconsin se že marljivo pripravljajo na zopetno obratovanje. To bo povzročilo, da bode zopet zaposlenih na tisoče delavcev. Navedena postava stopi v veljavo z dnem proglasitve miru. Umestna predloga. Washington, 29. feb. — Republikanski kongresnik Britten iz tllinoisa je izdelal zakoniki načrt, da zvezna vlada dovojuje prodajo 5 odst. piva in 14 odst. vina. Ta zakonski načrt je izdelal Britten v svrho odstranitve sedanjih sporov med raznimi državami, ki ne odobravajo stroge pro-hibicijske postave, kar povzroča tudi nemir med delavstvom. Ako bo Brittenova predloga sprejeta, bo imel guverner vsake države pravico dati to točko ljudstvu na odglasovanje; slično ljudsko glasovanje naj bi se vršilo tudi tedaj, če zahteva isto 15 odst. izmed skupnega števila volilcev iste države. 0 Otvoritev gostiln v .državi Mass. Boston, Mass. 1. marca. — 67 raznih krajev ter mest v tej drŽavi je pri zadnjih volitvah zavrglo prohibicijsko postavo in odobrilo točko za zopetno otvoritev gostiln. Čemu je sladkor tako draff? Uradno se poroča, da je bilo lansko leto (1919) iz Združenih držav eksportiranih sladčilc in sladkorčkov (candy) v ogromni vrednosti «12,305,000. Leta 1918 je vrednost tega izvoza znašala samo $1,225.000. Največ tega blaga je bilo poslanega na Angleško (34 odst.) ostalo pa v razne orientalske države. To je povzročilo skrajno visoko ceno sladkorja, ker velike tovarne sladkorčkov pokupijo na miljone funte belega sladkorja. Vlada bi morala odločno prepovedati temu trustu špekulacijo s sladkorjem, v svrho izvoza nepotrebnih sladkarij v inozemstvo . . , '.JHHMI^I'flMliPl ^Jl'.jl^'-*'- nbjimpvnmmms Wf 1 HHMI ' -jt'i |Aff|—' ■ .ft— sv. Štefana št. 1. Chicago, 111. Tem potom naznanjam članom našega društva, da se vrši prihodnja mesečna seja v nedeljo, dne Ijmarea ob poL3. uri popoldne. Prosim vse člane, dff«e te seje v obilnem številu udeležite. Nadalje vas opozarjam na velikonočno (versko) dolžnost, kakor je 6 tem duhovni vodja K. S. K. J. v zadnji številki "Glasila" na prvi strani oliširno poročal. O-pravite torej svojo versko dolžnost. prej ko mogoče in mi izročite spovednc listke. K sklepu še posebno prosim člane, da bi vsak vsaj po enega novega člana pripeljal na prihodnjo sejo. Bratje! Dosti časa smo počivali; zdaj se pa zdramimo in pokažimo, da ljubimo društvo s tem, da bo vsak po enega novega kandidata predlagal na prihodnji seji. Bratski pozdrav vsemif članstvu dr. sv_ Štefana in K. S. K. J. Frank Mravlja, tajnik, 3903 W. 22 Str. Telefon Canal 5733. __ CELOLETNI RAČUN Jožefa it. 2, Joliet, IH. od 1. jan. 1919 do 31. dec. 1919. Dohodki: Januar.......*........* Februar............... Marc ................. April ................. Maj .................. Junij ................. Julij Denar je razdeljen: Posojeno na zemljišč po $4,250.00 2. Liberty Loan po 4 rU. . . 100.00 3. Liberty Loan po A\rA . . . 300.00 4. Liberty Loan po 4*% .. . 500.00 5. Liberty Loan po 41%... 500.00 Jol. Nat'l Bank po V/,.... 949.43 Pri blagajn, na ček promet 287.77 Skupaj .............$6,887.20 Člani dolgujejo .,........ 193.82 Če bi bilo vse plačano, bi bilo v blagajni........$7,081.02 Inventar. Omara, pis. miza, blagajna, zastave, knjige, Služb, zastava, maršalska palica, znaki, regalije, poprečna vrednost .............$ 510.00 Cash (gotovina) v blag... 6,887.20 ■H Številu. Potrudite se vimo to versko d< in s tem pokažemo, < pri društvu edinost. ~ tlje prosim člinice, da naj vsaka zapiše svoje ime na spove- ic; to je dota. " f ' - t v nedeljo dne 7. naj se članice zbirajo ob zjutraj v dvorani; potem skupno v cerkev k sv. članica naj prinesel s sabo društveno regalijo. dni listek, in naj ga zatem izroči! Cenjene sosestre so naprošene, da tajnici. K sklepu še omenjam, da se naša »vrla dekleta že pridno pripravljajo za igro "Prjsegam", katero bo naše društvo priredilo na Belo nedeljo, dne 11. aprila tt v Pulaski dvorani popoldne ter zvečer. Več o tem se bo že še kasneje poročalo. if 'Najlepši pozdrav vsem članicam Antonija Struna, preds. 690.13 953.95 1,157.00 949.58 1,107.72 1,037.59 1,057.15 Avgust................ September............. Oktober..............................M3.W November .....1.014.20 December ..........................1.364.16 Skupaj............$12,480.71 Preostanek 31. dec. 1918 6,900.01 .. Skupaj............$19,380.72 Razdolba dohodkov: Za ases. K. S. K. J.....$10,237.45 Za boln. podporo ....... 1,507.91 Za pokritje pogreb, stroškov, regalije in znake.. 412.94 Obresti: Od posojil na zemljišča..$ Od Bondov Svobode .... Od bančne vloge........ Ases. Mlad. oddelka Dar John Filak st....... 227.00 51.04 11.22 30.15 3.00 Skupno društv. premož.$7,397.20 Opomba: V zadnjem letu je pristopilo 26 članov in 2 članice; torej skupaj 27. Umrlo je 7 članov. Suspendanih je bilo 24 članov (ic). Pristopilo otrok 85. Ob koncu leta je ^ruštvo štelo 296 članov, eden (1) za podporo, 295 enakopravnih in 106 članic; skupaj 402. Mladinski odd. štel 31. dec. 1918 skupaj 141 članov (ic). Od začetka društva do 31. dec. 1919 je naše društvo izplačalo bolni ške podpore skupaj $25,021.50. Predstoječe finačno poročilo predloženo po podpisanih uradnikih druš tva in potrjenqrpo podpisanih nadzornikih. * John Filak, preds. John Vidmar, tajnik. Anton Glavan, blag. Nadzorniki: John Zivetz st. I. John Bluth st. II. Dragi rojaki in rojakinje! Kateri še niste pri nobenem podpornem društvu ali organizaciji, pristopite k dr. sv. Jožefa št. 2 in v K. S. K. J. ker vidite, koliko dobrega je že to društvo naredilo; same boln. podpore je že izplačalo $25,021.50 (Petindvajset tisoč dvajset en dol in 50c). Odbor. Skupaj............$12,480.71 Pregled, ali rekapitulacija. Ostanek imetja 31. dec. . • 1918................% 6,900.01 Izkazani doh. za 1. 1919.. 12,480.71 Skupaj:....'........$19,380.72 Odrač. celolet. stroški----$12,493.32 V blag. 31. dec. 1919----$ 6,887.40 V blagajni 31. dec. 1918 6,900.01 Nazadovali v blag. 1. 1919$ 12.61 Stroiki za I. 1919. Januar................$ 673.11 Februar ........'............1,012.46 Marc ....................................1,104.52 April ..................................1,187.08 Maj ....................................996.33 Junij ..................................1,099.42 Julij....................................1,038.77 Avgust ...............................1,023.41 September .........................941.93 Oktober..............................1,064.37 November .........................1,067.69 December ..................1,284.23 Skupaj ............$12,493.32 Pregled izdatkov: Za ases. K. S. K. J.......$10,237.45 Za boln. podp......................1,377.50 Za pogreb, stroške . v ... 330.00 Za plačo uradnikom .... 265.50 Za nove prestop, člane... 13.00 Za razne stroške tajnika. . 1&.02 Za poročilo članov............3.60 Za 2 sv. maše Rev. J. Plevniku ........................2.00 Za rent dvorane Rev. J. ^ Plevniku .............36.00 fca društveno zabavo 1919 40.00 Za Jos. Zalar za društv. bonde ............................4.00 Za Čast. šolske sestre za imena na zastavi............6.00 Za tiskovine "Amer. Slov". 30.00 Za telefone tajnika............13.50 Za 4 prošnje: 2 po $5; 2 po $2.50........................15.00 z* regalije in znake E. Bachman........................41.25 Za protest John Panianku 3.60 John Vidmarju za vknujiž- bo odbora .......... .60 C: N. Stoli, Fire Ins. knjig 1.65 Dr. Struzijnski pregled boln. člana....................3.00 Geo. Stonich, maršal v paradi .................5.00 Asesm. Mlad. oddelka .. 30.15 Rent od bakse v banki . . 6.00 Dar za pogorelce.........10.10 Pokrivalo za blagajno .... 6.00 ZAHVALA. Društvo Sv. Jožefa št*. 2. K. S. K. J. v Jolietu, 111. je priredilo dne 8. febr. znano šaloigro "Ur ban Debeluhar" s pomočjo cerkvenih pevcev in pevk pod vodstvom sobr. Martina Cvcnk, or-ganista cerkve sv. Jožefa. Označena igra je izpadla v veliko zadovoljstvo občinstva in društva sv. Jožefa. Tem potom se društveni od bor iskreno zahvaljuje v imenu celega društva vsemu eenj. občinstvu, ki so nas posetili pri o značeni igri in vsem pevcem ter pevkam, ter sploh vsem, ki so sodelovali pri igri da je izpadla veliko zadovoljnost občinstva. Hvala lepa tudi sobratu Josip Zalar-ju, gl. tajniku K. S. K. J za lep nagovor, ki ga je imel pri obeh igrah. — V prvi vrsti se pi zahvaljujemo sobr. Martinu Cvenk za njego vtrud in požrtvovalnost, da je igralce tako iz borno izuril da so želi pri nastopu toliko pohvale. Hvala še enkrat vsem! Za odbor: John Filak, predsednik.' John Pint, tajnik. se po tem ravnajo. Kosesterski pozdrav Anna Kroteč, zastopnica. Agnes Krcel, blagaj. POZIV NA SEJO. Iz urada dr. sv. Jožefa št. 110 v Barberton, Ohio. Tem potom se vabi vse člane našega društva, da se udeleže polnoštevilno prihodnje seje, vršeče* se dne 21. marca t. 1. ; ; Ker imamo na tej seji neko fcje-lo važno točko na dnesnem redu, torej pridite vsi, da nam bo ihb-goče zadevo v redu skleniti. ' S sobratskim pozdravom Josip Lekšan, tajnik: d r* ii Skupaj............$12,493.32 Iz urada dr. sv. Cirila in Metoda It, 90 So. Omaha, Neb. 'Naznanjam vsem članom ter Članicam našega društva, da je društvo sklenilo na svoji zadnji seji in določilo dan 6. marca zvečer za skupno spoved in dan 7. marca ob 8. uri za skupno sv. obhajilo. sProšeni ste torej vsi člani (ice) da se tega udeležite v polnem številu in kar največ mogoče; vsakdo gotovo zna, da mora saj enkrat na leto opraviti svoje verske dolžnosti; zatorej sem prepričan, da ne bo nobenega, ki bi se ne vdeležjl skupne spovedi ter sv. Obhajila. S pozdravom do vsega članstva K. S. K. J. Frank Kompare, tajnik. mmu Iz urada tajnika dr. sv. Mihaela št. 113 Pittsburgh, Pa. a,i S tem progi* vse naše člane* }n članice, da vpoštevatc sledeč? U-radno naznanilo: Kakor znano, se je približa! postni čas, v katerem je dolžan vsak katoličan opraviti svojo ve likonočno versko dolžnost, da gre k spovedi in sv. obhajilu. To velja tudi za članstvo K. S. K. J. in njenih krajevnih društev. Kdor se ne ravna po teh določbah, bo suspendiran. rV' t Ker se nismo o tem na prbšli seji nič razgovarjali, zato vam tem naznanjam, da bomo in&li našo skupno spoved dne 20. marca 1920 (nasoboto večer) ob 5 uri, (sati). Kdor more, naj opravi spoved še preje ter naj vsafcdo odda svoj spovedni listek duhovniku. Kdor še ni dobil tega listka od mene, naj ga pride iskit na moj dom 93—44 Str. Dalje Vas prosim, da naj prinese v nedeljo 21. t. m. vsak svojo društveno regalijo ,(veliki znak) ko bomo imele sv. pričžsjt* ali sv. obhajilo pri prvi sv. mir ši ob 8ih. Zbiramo se v prostorih, kjer se vr^e naše redne društvene seje. Šlr bomo potem vsi sku paj v cerkev, kakor lansko leto Mislim, da bomo fmeli tudi letos vse prilike da opravimo našo versko dolžnost. Pridite torej polnoštevilno! Izkazite se tako lepo/kot lansko leto! Naznanjam vsem onim članom ki se hočejo odtegniti od te verske dolžnosti, da se bom jaz strogo držal pravil in da nočem nobenega zagovarjati. Vsakdo naj prečita Jednotina pravila. Člane, oddaljene od mesta pro sim, da mi tudi javijo kako so opravili svojo versko dolžnost Springfield, 111. Na mojo in vseh sosester dr. sv. Rozalije štev. 140, žalost, moram poročati o smrti, koja nas letos posebno v tem mestu tako silno obiskuje. Tajnica našega društva sestra Marija Barbarich je ze vedno dokončala to zemeljsko trpljenje 12. febr. in njena edina hčerka Marica, je tudi u-mrla koj 4. dan po materini smr-ti^umrli sta namreč obe za pljučnico. Pokojuica je bila stara 36 let, rojena v fari Dobrnič, Dolenjsko. V Zdr. države je prišla pred 15 leti. hčerka Marica je bila rojena tu v Springfieldu pred 14. leti. Da so bile obe zelo priljubljene, nam je pričal pogreb koje ga se je ljudstvo udeležilo v obilnem številu. Posebno naša župnija sv. BWrbare bode obe občutno pogrešala; ker bile sta obe nem morne delavke za dobrobit in povzdigo [naše fare.. Tebi tako grozno pVizadeti mož, oziroma oče izrekamo vse drnštvenice svoje najglobokejše sočutje ter Ti kličemo: "Tolaži se, da zem Ija solzna je dolina, In, da našle drage Tvoje tam so boljši svet, Ter, da tudi za nas pride hitro ura, Ko bomo morali zapustiti ta minljivi svet!" V trajen spomin od soster dr. e. Fany Potnik. Društvo sv. Genovefe štev. 108 Joliet, 111. Vsem članicam našega društva naznanjam, da bomo imele skupno »velikonočno spoved dne 6. marca pri 8. sv. maši. 1 Zbirale se bomo v stari šoli ob tri četrt na ,8., odkoder gremo skupaj v cerkev. Vsaka naj prinese s sabo svojo regalijo. Dalje uljudno vabim ter lepo prosim vse člane, da se udeleže v večjem številu prihodnje seje dne 14. marca t. 1. Isto tako opo zarjam tudi oddaljene člane, f potnimi listi da redno plačujejo svoje asesmente. da mi ne bo tre-več plsat-i po 3— 4 puta ter ga tirjati; zanaprej bom pripisal vsakemu takemu dolžniku po 10c za pismo. Plačujte redno kar jt društvenega, ker imamo vedno dosti stroškov pri bolnih članih. V dolžnost si štejem dalje, da se v imenu celega društva sv. Mihaela št. 163 lepo in iskreno za hvalim vsi onim, ki so k6j pripomogli ter kaj darovali društvu pri naši zabavi dne 16. febr. t. 1. Hvala vsem ki so darovali' vino, razne jest vine in druge stvari. Bog Vam plati! Hvala tudi.vs.cn« onim članom, ki so delali na tej d ruše ven i prireditvi ter vsem o-nim, 'ki so nas posetili. Hvala Vam iskrena še enkrat! Živeli! S sobratskim pozdravom Za odbor društva. Mat Brozenich, tajnik. Op. ured. Imena darovalcev in označbo darov smo radi pomanjkanja prostora izpustili. Iz urada dr. Mar. Pomagaj it. 147 Bankin, Pa. : S tem se naznanja vsem članicam našega društva, da je bilo sklenjeno na seji dne 15. feb. da se vdeležinio skupno velikonočne spovedi na dan 6. marca in sicer sv. /p • ,r.7 m. Waukegan, > Cenjeni sobrat urednik: izborno in gladko naprej v občno zadovoljnost številnega občinstva. Glavno ir zelo težko ulogo je ugrala gdč M,ary Čepon; boljšo igralko bi bilo težko dobiti za tako.mojsterski nastop v njeni ulogi. Drugo glavno ulogo Hariete je imela gdč. Antoineta Marinčie; tudi »borna igralka za resno ulogo.- Označe na rojakinja se ne ustraši nikake-ga nastopa na diletantskeni odr» Tretjo važno ulogo A*lb. P rosen a bogatega trgovca je fino pogodi g. Tgnae Grom; ulogo skupuškegi juda je na prav temeljito izpelja g. John llladnik. Nismo sploh ve deli, da imamo v naših slovenski! naselbinah tukaj tudi tako hude ga slovenskega Žida, ki prekaša celo pravega. Pri drugih man.i ulogah so nastopili kot Anton Dren" zaseb. — g. Frank Župec Špela, njegova žena gdč. Tinka Umek; "Janez Cviren", najemnik g. Fr. Ogrin; Marjetica, Marica Jerica (njegove hčere) gdč. Josie Remžgar, gdč. Frances Opeka in gdč. Mary Ogrin. Jože Topoglav je bil Fr. K.; "Polona", njegova sestra: gdč. Frances Artae; "Pav lina", branjevka: gdč. Katy Stal-ear;; "Minka-* služkinja gdč. Rose A. Trnek. Društvo se vsem igralcem(kam) prav lepo zahvaljuje za ves t« . in požrtvovalnost pri tej igri; osobito hvala našemu izvrstnemu igrovodji g. Math Ivanetichu. Po igri je bilo dosti fine zabave ob zvokih vrle Slovenske godbe ki ko je mojstrsko vodil g. Jakob Maček. — Žal, g. urednik, da Va' ni bilo poleg. (Imel sem gotov zadržke, pa tudi več ne plešem — Ured.) Ta večer smo imeli tin' kolinsko pojedino. Naš splošiu znani strokovnjak g. Math Slana ni samo izboren "birt1* (tempe renčni) ampak tudi fin klavec, ker nam je preskrbel tako okusne krvavice. — Društvo mu izreke iskreno zahvalo za tako okus*-klobase, katere je društvu poda ril. Hvala tudi njegovi soprogi r trud pri prireditvi tega prigrizka. In kaj Se vse to! Tudi pris* domačo "špehovko" smo im**1 katero so spekle soproga, g. John Varšek in Ig. Grom. Hvala ohe-me: (Op. ured. Škoda; čc bi bi1 vedel, da bodo poleg "Miši" 11; dnevnem redu tudi krvavice li 'špehovka' pa bi bil prišel.) Hvalo izrekam tudi soprogi g. Frank Ogrina za postrežbo gostom pr' mizah in končno hvala lepa vsem deklicam in gdč. ki so prodajale številke. Društvo Vitezov sv. Jur-ja izraža k sklepu še enkrat iskr ' no hvalo vsem skupaj in vsakemi posebej, ki je kaj piipomogel d« boljšega uspeha naše zadnje pri reditve. S pozdravom ^ Frank Kosina, preds. nih večjih slavnostih. Sploh je hil vedno na razpolago za cerkev, pa tudi za * na rodno stvar. Venčal je dvorano oskrbel slavoloke tedaj, ko se je vrSila v Wati-kegaiiu glavna konvencija na$r K. S. K. J. — V obče je bil z vsakem prijazen in uljuden, radi tega so ga vsi ljubili ter spoštov« li. Naj veljajo te moje skromne vrstice njemu v slavolok in zadnji pozdrav sedaj ko že počiva * črni zemlji; posvečujem mn jih jaz, njegova nikdar pozsbna in ljubeča ga sestra! ' Pokojni moj brat je živel pre l leti tukaj pri nas celih 16 mesecev. Med tem časom se je tudi vsem priljubil, ko smo dfradili pri nas katoliško cerkev, je bit takoj pri volji pomagati, ker & je razumed na to in na vsak » delo; celo za "bossa" so ga imeli pri tedanji gradbi naše eerkve. Vsi tuk. farani obžalujejo njegovo nepričakovano smrt. • Zdaj me pa veže dolžnost, dt se na tem mestu iskreno zahvalim Rev. Frančišku Ažbetu, slovenskemu župniku v Waukegan nu za slovesne cerkvene obred* pri pogrebu. Hvala lepa rojaku John Fucku pri katerem je moj pok. brat. umrl. Hvala za vest n.-por, trud in delo njemu, ter celi družini. Hog Vam stokrat to poplačaj! Hvala rojaku Josipu Po-lanšck za točno brzojavno obvestilo o smrti mojega brata. IIvilla mojemu sorodniku Fr. Q.;cnk-u za trud in 3 dnevno izgubo dela pri oskrbi pogreba; hvali pri srčna tudi njegovi soprogi. Di* lje se zahvaljujem vsem onim, k" ste ga prišli kropit na mrtvrš-kem odru. Osobito pa lepa !»vain vrlim članom društva sv. Jcžcfa št. S3 K. S. K. J., ker ste i/voje-vali da so ga cerkveno pokopali in ker ste ga spremili k zadnjemu počitku. Še enkrat: krat naj Vam bo dobri Bog plačnik za to. Naj še omenim, da pokojnik zapušča v stari domovini 73 let staro mater, 3 sestre, ženo in 5 o-trok. Najstarejši je 18 let star, najmlajši pa 11. Tukaj f Ameriki pa žalujem za >ijiin jaz, edina tu. živeča sestra i mu k sklepu kličem : Dragi mi pokojni brat, ki si ac že preselil v večnost! Bog Vsemogočni liaj ti podeli sv. raj! V miru počivaj! Naj ti sveti večna luč! Na svidenje *nad zvezd« mi! Bodi ti ohranjen najldažji spomin! Tvoja žalujoča sestra Johana Suhadolmk Doniphan, Mo. Cenjeni sobrat urednik:—• Ker ni nikdar čitati kakega dopisa iz naše tukajšnje farmar ske naselbine, zato se jaz oglašam s temi skromnimi vrsticami. Zelo se čudim, ko berem pritožbe naših rojakov iz raznih drugih krajev o hudi sibirski zimi, pri nas tu v Missouri pa te mrzle tetke ne poznamo, ali sploh velikega snega in ne mraza. Pri nas sedaj že or jemo in sejeAio o-ves in opravljamo raznovrstna druga poljska dela. Jaz živini tukaj ua farmi že 11 let in se mi zelo dopade. Želeti bi bilo, da bi se še kaj več Slovencev naselilo na farme, kjer bodo gotovo bolj zadovoljni, kot po zaduhlih mestih in v rudarskih krajih. Žalibog, da sem nedavno prejela iz Waukegana, 111., žalostno novico o smrti edinega mojeg-i brata Johna "Osenk, ki jV umrl dne 19. jan. Pogreb se je vrl*! dne 21. jan. Pokojni in nepozabni mi brat je bil član dveh Jed-not t>zir. društev. Dr. sv. Jožefa st. 53 KSKJ in dr. sv. Roka J. S. K. J. ' Torej dragi mi bratje društva &v. Jožefa št. 53 zares ste izgubili starega, ali 19 letnega svojega vrlega člana, ki je bil vseskozi tudi dober katoličan. On je bi! prvi, ki je kopal temelj za slo vensko Cerkev Matere Božje na 10. cesti v Waukeganu, ko so jo pričeli graditi. On je tudi zelo veliko pomagal, kar se je pri tej cerkvi delalo brezplačno. Rad je venčal cerkev ter postavljal mlaje in slavoloke pri raznih eeritve- Joliet, IU. Spoštovani sobrat urednik:— Zopet se oglašam z nastopnimi vrsticami iz nafte jolietske naselbine. Rad bi omenil o novih, krasnih cerkvenih orglah, katere smo dobili pre d nekaj tedni za našo slovensko cerkev sv. Jožefa in katere so bile slovesno blagoslovljene dne 15. febr. zvečer s prireditvijo velikega cerkvenega koncerta. * * Nove orgle* katere >smo tako nujno potrebovali v naši veličastni cerkvi, ho bile naročene že pred enim letom pri neki tvrdki v Pe-kin, 111; radi raznih težkoč pri delu in pomanjkanja gotovega ma-terijala smo morali čakati na nje dosedaj. Nove orgije ki imajo dva juanuala, veljajo okrog $7000;— za napravo istih se je pa nabralo med far&ui $7138.64. ' Ta redka cerkvena slovesnost se je pričela označeni dan zvečer ob pol 8ih s tem, da je pričel prvi proizvajati krasne skladbe na nove orgle prof. W. Middlescliul-te, organist nadškofijske katedrale v Chicagu, ki velja za najboljšega strokovnjaka te . j Dobrodošlica vrnivšim je bila prirejena t znamenitem Chicago Beach Hotelu, Hyde Park boulevard in Lake Michigan. Ob osmi uri je okrog sto oseb vštevši častne goste, častnike, člane kluba in povabljene goste, sedlo k spe-cijelno, pripravljenemu banketu, kateri je bil serviran tako, kakor ga zna samo osobje znamenitega hotela. Odvetnik R. F. Kompare je bil izbran, da vodi nazdravljanje, toda, ker mu ni bilo mogoče vdele-žiti se prireditve je Wm. F. Kom- pare, predsednik kluba, naznanil, da bo častni predsednik kluba, Mr p—Skubic prevzel to vtlogo. Air. Skubic je nakratko orisal začetek, tedanje boje in sedanji uspeh kluba in potem naznanil program, ki je obstajal iz raznih pesmi, katere so člani in drugi peli kot "solo'* in Skupaj. Navzoča godba je tudi zaigrala ene stroke in nobenega važnega dela, ki bi mu zamoglo zagotoviti epo prihodnost. Mogoče prične loditi v kgkšno večerno šolo, da jopravi kar je -bil izgubil v prejšnjih zgodnih letih, ker je naj-)rže že začel precej občutiti svojo nevednost. Sedaj ob strani moralne nevarnosti v katero se jc pahnil samega sebe oti ravno istem času, ne lastuje nobene marljivosti in potrpežljivosti. Po prefeku par tednov opusti celo stvar in potom pa postane postopač, ki stoji skozi celi dan na kakšnem ogalu, ali pa se leno pomika po ulici, zmiraj išče dela, toda ga zelo redko kedaj najde; pride celo tako daleč, da postane velika spotika in nečast za njegove stariše dokler žive; po njihovej smrti pa postane siromak, ki k večjem s slučajnim delom preganja dolgočasno življenje, dokler ga ne ugrabi nemila smrt. Sreče tak človek nikoli ne doseže, akoprav ima voljo do dela. Solze se pogostokrat pokažejo iz onih oči, ki ljubijo mladino, ko vidijo kako se izgublja-vajo neprevidni dečki po ničvrednih potih in s tako naglico hite proti pogubi iz katere se nikdar več ne povrnejo. Ako bi bil moj uamen opisovati raznovrstne črtice številnih mladih fantov, bi mi ne bilo treba iti daieč. 3.) Toda kaj naj stariši store kar po prvem Svetem Obhajilu, da rešijo svoje otroke izven takšne pogube in razuzdanosti in na drugi strani, da jih pripravijo na praktičen način za marljivo delavnost in resno življenje? Naj dam par nasvetov! RaVnajte se po zmožnosti, to se 'pravi, ako imate dosti premoženja in lahko plačate za izobrazbo vaših otrok. zglede, je tudi duševno mrtev. Ob grobu njegove dnše prelivajo solze spovedni božji prijatelj otrok, nebeška Mati in angelj varuh — solze, katere so pogostokrat bre> vsake koristi, kajti življenje mi lasti, ki jc enkrat uničeno in razdejano se ne more zelo lahko povrniti k prejšnemu življenju. Pretresljivo je, ko mora človek gledati in opazovati strašne posledi-i ce uničevanja. Moj Bog, samo prepogostokrat je to pri otrocih: že v prvem letu po Svetem Obha*i jilu. Toda moj namen ni dalje razpravljati danes o tem. Za začasni blagor otrok je velike važnosti ako še hodijo otroci najmanj šc eno leto v šolo potem ko so prejeli prvo Sveto Obhajilo. Višji razredi za dečke in deklice ponujajo vašim otrokom vrsto po-dučevanja, iz katerega zamorejo tudi po prejemu Svetega Obhajila zadobiti veliko dobrega za življenje, katero jih čaka. Ravno v tem času se nudi prilika, da posta jata um in razsodnost otrok tako pripravna, da samo sedaj zamo reta priti do pravega zaključka, kaj je prav in kaj ni prav. Samo kar so z umom razumno predelali, je in ostane njih duševna lašf katera je takorekoč pravi kapital, iz katerega bodo v poznejših letih zamogli odjemavati največje nagrade. Ravnajte torej po mojem nasvetu in pošiljajte svoje otroke po" njihovem prvem Svetem Obhajilu še za eno leto v šolo. In ako se brezmiselnost in nevednost otrokova temu zoprstaVlja: "Jaz negrem v šolo, ne maram iti; — hočem rajše iti delati ali služiti,' potem dobro, pokažite malemu gospodiču kedo je gospodar pri hiši. Vi gotovo imate in morate imeti več pameti in razsodnosti v tej stvari, kot pa vaši otroci, ti bodo pozneje prišli k pravemu spoznanju in vam bodo tedaj tudi oni hvaležno poplačali za vaše težave. Po tem prvem letu, ako absolutno potrebno med ali pred istim letom, glejte na to, da vaii Otro- 4>oramo,.da spravimo hišo in hleve do zime pod streho. Sam ne mo-Vem lahko opravljati vse živine, kolikor so je rešili ob požaru, in opravljati še razna druga dela. ITrebalo bi več rok.'* u Nande je odmajal z glavo. "Ne! Da bi gledal dan na dan Trato — ne!" Na tihem je še mislil: "In Tratnika, tega odurnega brezsrčneža B" Ift z mehkejšim srcem si je še priznal: "In Vilmo in Tinko, ki pa bi ne smel več niti govoriti z njima. Ne!** "Ne, resnično: rajši grem v tujino!" Mlinar, prikovan na rodno zemljo po letih slabosti, čakajoč že leto za letom, da se vrne v njo, ki je jKŠel iz nje, je gledal nemirno, skoro plašno. A Florijan je pokazal z očmi lia levo stran, manjkala roka. Fant, jaz poznam tujino. > jocim oecsom, in jc gledalo v dolino, kakor bi videlo v nji samo veselje, praznik, rojstni dan ali god vseh Poljanccv. A glej, nič veselja ni bilo v dolini, ne praznika ni bilo in ne rojstnega dne in ne godu. Žalosten dan je bil, ko je stopala mala procesija po cesti s ! težkimi in tesnimi srci, tako žalostnimi skoro, kakor da bi šli k pogrebu. Najvišje je molel izmed vse družbe Florijan. s poštno torbo ob strani, v roki noseč dva zavoja. Strmel jp na cesto pred sek . kakor bi razmišljal, ali prre pravo pot ali ne. V oči ni pogledal rad danes nikomur. Še manj mlinar, ki je hodil težko in je vzdihoval in jc stresal glavo, da so bingljali ob vratu beli lasje. "Pa bi vendar ne šel! Ostal bi v fari, v trgu vsaj! Kaj počne* v mestu, med tujci, neznanci, med ljudmi brez srca!" "Če pa ne mara. Sicer pa ga mesto ne ubije; jaz sem bil pet let v njem in še živim." Ivan tako na skrbmi ugovor mlinarjev. Ni pozabil šc mesta; ravno danes je hrepenel s toplim koprnenjem po njem. Zato ga je zagovarjal in hvalil. Florijan je molčal. Bil je prepričan: kakor mu jc pisano, se zgodi in se mora zgoditi. Cemu torej stopati fantu na pot, ki mu jo jc začrtala višja volja. Z močno roko ga povede po nji, preko vseh ovir in zaprek. Šli so nekaj časa. Mlinariu se je dozdevala pot dolga, Nandetu in deci kratka. Ob cesti se jc dvigal hrib, okoli ovinka se je vila cesta. "Pa 7. Bogom, Nande, vrni se kmalu!" Mlinar je stopal že zelo težko. Še težje breme bi se mu navesilo na noere, če bi zavil za hrib in bi ne videl več vasi in mlina. "Ne kmalu, stric." "In piši, Nande. Veselilo mc bo, če dobiš sIužIhj v kateri trgovin, ki sem ti jih napisal." Ivan bi šel najrajši tudi sam v mesto, zato mu je zrlo o*ko tako hrepeneče mimo Nandeta, stoječega ob ovinku, tja po cesti, spuščajoči se veselo navzdol proti trgu: ! kar samo bi se šlo po poti. Hodil-jc poln, v živ-j 1 jenjc zaupajoč, življenju naproti, A glej, zaprla mu je usoda duri iz doline, priklenila ga je na dom. V srečo? V Vedi Bog — temna je prihodnost. Poslovili so se ob ovinku. Se enkrat se jc ozrl Nande nazaj na dolino, na Poljano, na Trato. Zganilo se mu jc v srcu, zatrepetalo mu je lice; ker v istem hipu se mu Mlinar je mislil na onih malo j goldinarjev, ki jih jc imel sprav- je stegnilo nasproti ljubeče in pro-ljenih za slučaj'bolezni in za po-jseče dvoje mehkih rok. Segli sta grebne stroške. Če treba, da otro-|za njim, zahrcpcneli sta po njem, ku. Stori dobro delo, in Bog žeja ga nista dosegli več in sta oma-poskrbi ob dneh bolezni. hnili. Zavzdihnilo jc po dolini, v ,"Imam. V poštni hranilnici. Ju- vsi širini in daljini, od gore do tri vzdignem." i gore je zadrhtela bolest, in hipoma "Če bi ne bilo doma toliko dela, , je je bilo polno tudi srce popotni-bi šel s teboj. Poznam mesto bolje.jkovo, izseljenčevo. V istem hipu izza študij." "Hvala, Ivan. Bodi miren: ne izgubim se, tudi ne, če pojdem takoj jutri v Ameriko." se je porodila ljubezen, ne na še nikoli do tedaj, grenka sladka ljul>o*en. (Dalje.) m 1951 Wc --Uredništvo in upravnikvo: Telefon: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Naročnina: Za člane, na Zrn nečlane Za Inozemstvo & leto............................................... B<) .............*....................................o nO ............... OFFICIAL ORGAN of the ___u GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION UNITED STATES OF AMERICA__ Issued every Wednesday. "Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United J States of America. __- - . ,■■•■"' 1051 West 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription price: For Members, per year. For Nonmembers . •... For Foreign Countries. •f- ••••••••••• |0.96 1.50 2.00 ►81 Listnica upravništva. Navzlic temu, da smo že neštetokrat prosili članstvo da naj vsa kdo naznani premembo naslova edinole društvenemu tajniku(ici), dobivamo zadnji čas zopet številno prememb naravnost od članov, ^koto vsaka taka prememba je površna in nezadostna. ISo pisen. Pr. kak član: "Prosim Vas, da mi posilja^sedaj "Glasilo" na ta naslov:---.Pri tem pa nic neOB^STAREtrA NASLOVA IN TUDI NE DRUŠTVA, H KATEREMU SPADA. Upravnik porabi pri tem dosti nepotrebnega dela m časa, ker mora pisariti takim članom A stare naslove in pojasnilo, h kateremu društvu spadajo. Koncem konca pa dotičnik sploh še ne odgovori. V tej zadevi smo že večkrat povdarjali,da je bilo vsled priporočila nekaterih drnštvenih tajnikov na zadnji konvenciji sklenjeno, da se morajo vse premembe naslovov vršiti ter reševati le uradnim potom, ali s posredovanjem krajevnih društev. Da ne bo nihče prezrl tega zopetnega opomina, ga pnobcujemo na tem mestu trikrat zaporedoma s pripombo, da se ne bo upravnittyo za-naprej nič več oziralo na direktno od članov doposlane premembe naslova. Vsako tako pismo bo romalo v koš. Pred vsem je dolžnost vsakega člana(ice), da najprvo naznani društvu, da se je preselil(a). Društveni tajnik(ica) ima za to posebno kartico, katero izpolni ter pošlje upravništvu lista. Torej opozarjamo in prosimo še enkrat vse cenj. članstvo, oziroma naročnike "Glasila", da naj se ravnajo po tem navodilu. Dalje prosimo one naročnike nečlane, da naj pravočasno obnovijo naročnino. Vsak lahko vidi na naslovu datum, do kedaj ima plačan list. Opominov 4a"kim naročnikom sploh ne pošiljamo, ampak ustavimo vsakemu*zaostalemu naročniku takoj list. K sklepu opozarjamo tudi tajnike(ice) društev,da naj vsako premembo članov točno naznanijo upravništvu "Glasila". Takoj, ko je član suspendan^e odstopi, če je izločen, ali če umre, je treba to sporočiti upravništvu lista potom tozadevnih premembnih kartic ali dopisnic. I Društvo, katero želi, da mu vsled ureditve svojega adresarja do-. pošljemo naš najnovejši ali zadnji adresar, naj to upravništvu sporoči. K razmotrivanju bližajoče se konvencije Omenili smo že, da naj se razmotrivanja poslužujejo poeamerim člani(ioe), poleg tega pa svetujemo tudi da naj krajevna društva na svojih mesečnih sejah kaj ukrepajo o važnih točkah, katere bodo cita-li v predalih "Razmotrivanja". Letos bojno posvetili za to celo stran in še več, ako potreba . Dalje omenjamo, da srno doslej dobili že od dveh društvenih u-radnikov precej obširna dopisa, določena za razmotrivanje. Ista pri-občimo v prihodnji številki- Prvi se tiče radi zadeve ' 'Glasila K. S. K. Jednote", za premestitev Uredništva, za nakupi lastne tiskarne m po. višanja naročnine. Drugi dopisnik pa razpravlja o uvedbi splošnega sklada za člane, ki bolehajo nad 6 mesecev. Uredništvo "Glasila" bo postopalo pri priobčevanju vseh takjh dopisov kakor dosedaj. Sprejelo bo vse, kar bo pisanega v lepem, bratskem tonu. Napadi spletkarije, zabavljioe na članstvo, krajevna društva, ali pa glavne odbornike .pa ne bode pod nobenim pogojem zagledali beli dan v našem listu, tako tudi ne privatne (osebne) stvari. O tem je naš glavni tajnik dal kedaVno -prfane&n nasvet in navodilo in po istem se bo uredništvo strogo držalo. Palje omenjamo, da si bo dovolil urednik "Glasila" tudi enkrat stopiti v javnost, toda ne še sedaj. Svojo opombo, mišljenje in sodbo bomo priobčili o vsaki važni točki šele nekaj tednov pred konvencijo. Vsako razmotrivanje bo priobčeno z zaoorednimi številkami. Uredništvo bo vodilo poseben zapisnik, kjer bodo označene razne točke; ko pride čas, boste pa cenjeni člani (ice) zvedeli, koliko dopisov (razmotrivanj) je bilo za to, ali drugo stvar, ali oroti. Glavno je, da se pridno oglašate in pošiljate do sti gradiva za razmotrivanje, Vsaka izdaja "Glasila" bi morala ime ti saj eno celo stran takega čtiva. Da Vam bo pa nekaj pomagano pri tem delu, svetujemo vsakemu, da naj že sedaj temeljito prečita pravila K. S. K. J. in dostavke k istim od minule konvencije. Na ta način bo uvidel, kaj bi bilo uniesth^ za razmotrivanje. Kdor ima morda, kako novo idejo,za dobrobit nase*Jednote, — na dan ž njol Apeliramo torej še enkrat mv vse uradnike (ice) krajevnih društev in na vse članstvo Jednote, da stopite ria plan. Čim živahneja bodo razmotrivanja, tem lepše uspehe smemo pričakovati na prihodnji konvenciji. ... • ■ Vb** S sobratskim pozdravom IVAN ZU£AN, uradnik "Glasila K. S. K. Jednote." lo denarne pošiljatve, se bo isto potrudilo dobiti potrdilo od prejemnika in ako se pošiljatev izkaze v kakem slučaju kot nedostav-ljiva, si Rdeči Križ seveda pridržuje pravico, da povrne to pošiljatev prvotnemu pošiljatelju. ] Rdeči Križ bo obračal vsako i mogočo pažnjo na to, da zavaruje dostavljenje pravilnega zneska na naslov vpravičenega prejemnika, ali razun tega, da garantira največjo pažnjo v tem pogledu, ne more prevzemati obveznosti za pomote, zamude ih nedostavljenje pošiljatev, ki utegnejo nastati. VAJtČUJTE! — KUPUJTE VOJNO HRANILNE ZNAMKE. Svarilo ostavljene neveste. Predstoječa tabelica nam kaže kako hitro narašča glavnica pri hranjevanju oziroma kupovanju Vojno hranilnih znamk (W. S. S.) ki donašajo 4 odstotke obresti; narasle obresti se pripisujejo četrtletno h glavnici. Ako prihranite vsak teden en dolar ($1.) za nakup teh znamk se bo ta glavnica do dozorelosti tekom 25 let pomnožila kakor sledu Leto: Glavnica z obrestmi. 1* 2 Država IUinois priseljence. American Red Cross Foreign Language Information Service Jugoslav Division, 124 East 28 St. New York, - N. Y. • Priseljeniški odbor države Illinois (Immigrants Commission 'of Illinois), ustanovljen po zadnji Je^s gislaturi, je odprl svoj urad na 5&8 Dearborn Street, Chicaf<£ Svrha komisije je, da preiskuje "distribucijo, zaposlovanje in s*ae novanjske ter življenske raznrc* re" priseljencev njihove drij-? št ve ne organizacije in prosvetne potrebe,1n da vzdržuje prijatelj- pomoči ali ako-imajo kako suge stilo za t#nl bolj uspešno delova-__ Denarne pošiljatve vojnim ujetnikom v Sibiriji Prejeli smo od Ameriškega Rdečega Križa: AMERICAN RED CROSS. (Renska pripovedka.) Kako poldruo uro od Badena, ob vojni cesti, kjer se jame dolina polagoma vzpenjati v gorovje, stala je nekdaj altenburška graščina; od katere pa ni dandanes sledu več, razven imena, ki ga hrani neki dvorec, kateri je nastal najbrže iz nekoč h gradu spadajočega ozemlja. Rod plemi-čev altenburških, ki je imel todi svoj sedež, je že kmalu po tridesetletni vojni izumrl. Gažpar Al-ten buržan bil je poslednji svojega rodu. Še kot mladenič zaročil se je z neko krepostno, a ubožno gos^ico iz soseske; a je kasneje prelomil dano besedo in poročil mlado, premožno vdovo. Vsled tega je njegova prva nevesta toliko žalovala, da je nevarno obo lela. Ozdravila je sicer zopet, a le da bi počasi grobu aorela. Nasproti je bil Gašparjev za kon srečen; žena povila mu je četvero dečkov in. eno hčerko. Posvetnega blaga imel je v izobilju in nikoli se ni niti domislil preteklosti. A nekega dne stopi mu naglo-ma nenadoma podoba prve neveste pred duha, ne da bi si bil ve- 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • n • • • • '.i.-. • • • fUU.W 108.25 165.69 • • *}•*»•«.* , • t • 225.47.., 287.67 352.40.. • 419.76 489.85 ' 562.78 • . •»•....%••«• 638.68 717.67 . . ........ * t • •»•••••••• 799.85 . 885.38 15 . • • •...«••••• 1,066.99 16................ 1163.36 17 18. 19 20. 21 1263,56 1,368.00 1,476.60 1,589.60 1,707.19 22 .............. 1,829.56 23 .............. 1,956.89 24 , ........... 2,089.40 25 .............. 2,227.28 Varčujte torej in kupujte W. S. SI- Foreign ^Language Information del razložiti, kako se je vrinila v «Service, Jugoslav Division 1 vrsto njegovih misli in — postal East 28. St. New Je naenkrat nemiren. Kar mu Še dobrih 5 mesecev, oziroma 23 tednov iamo do XIV. ali prihodnjega glavnega zborovanja, visečega se v Jolietu. m.. Glavni odbor je na minuli svoji seji sklenil, da se prične prihodnja konvencija dne 16. avgusta 1.1. Dasiravno je do tedaj še precej tednov, se zdi tudi urednic, v u "Glasila" umestno izdati na vsa društva in članstvo nase K. S. K. J. oklic za živahno razmotrivanje. Prvi uradni poziv je obelodanil nedavno naš sobr. glavni tajnik. Vrakdo, kdor se zanima za korist in napredek društva ter Jednote, naj bi stopil že sedaj na plan s kakim umestnim nasvetom. "Glasilo" je cenj. sobrat. (sestra) tudi tvoja last; je last društva in cele Jednote, zato bo uredništvo z največjim veseljem priebčevalo vsa taka razmotrivanja. Poglejmo n. pr, v javno politično življenje. — Dasiravno bodo velike, ali predsedniške volitve šele začetkom novembra letos, že stopajo razne stranke in politične organizacije na dan s svojo .kampanjo, kandidati ter platformo. Jasno je in -umevno, da se reši tako za.-devo bol jše in v večjo sološno zadovoljnest tedaj, če se je o nji temeljito in do cela razpravljalo, presejalo in ugibalo. — Tako je tudi r. naše bodočo konvcncijo. Gradiva in snovi (točk) za rafcpravo imamo doeti, treba je samo enkrat resno začeti. V obeh oddelkih K. S. K. J. nas je sedaj že nad 17 tiscc članov in članic. To je že številna podporna družira. Ako vpoštevamo do 12*000 članov(ic) v aktivnem oddelku mislimo, da je med temi dovolj sposobnih, da lahko stopijo na plan z razmotrivanjem. Čeravno ne znaš cenj. brat (sestra) pravilno ali slovenščino pisati, piši po svojem in izjavi glavne točke, ko je misliš da bi bile koristne za napredek K. S. K. J. Uredništva dolžnost je, da take dopise izboljša in priredi za tisk. Pri tem ne bo delalo uredništvo "Glasila" nikakih ovir in težkoč. Pišite lahko na strojepisu, s črnilom, ali pa s svinčnikom, na eni ali 2 straneh papirja, samo pišite precej umljivo in razločno, saj mora urednik itak skoro vse dopise še enkrat čisto prepisati.-- Da je razmotrivanje pred konvencijo velike vrednosti v bistvenem ter tudi finančnem oziru, smo se prepričali na minuli (XIII.) konvenciji na EVelethu. Ta konvencija se je vršila zelo mirnim potom in je trajala samo 6 dni, kar že dolgo časa ne pomnimo v zgodovini nase K. .S K. J. Da. je konvecija trajala samo 6 dni, bv. lahko pripisovali dejstvu, ker so se člani K. S. K. J. tako tudi delegati posluževali predalov "Glasila" z razmotrivanjem. Skcro vse glavne in tehtne točke, koje je imela rešiti konvenčna zbornica so bile večini delegatov že znane. Večina članstva je že pred konvencijo znala, bode 1? ta, ali druga točka sprejeta, ali pa zavržena. Čuli smo torej že pred konvencijo misli in želje večine članstva, zaradi tega so se delegati in gl. uradniki opirali na te zahteve. Znano je, da znašajo sleherni dan skupni konvenčni stroški o-gTomno svoto denarja. Teh stroškov se pa lahko Jednota in krajevna društva za nekaj izognejo, ako se s konvencijo po nepotrebnem predolgo ne zavleče. Marsikdo, ki še ni bil nikdar na kaki konvenciji misli, kake bla-sre in zlate čase uživa poslani delegat njegovega društva! Prosto vožnjo, pa še po $5. do $6.— na dan!? Tako sodijo samo pesimisti, ali nevedneži; kdor je pa že vžival sladke? sadove na konvenciji kot delegat, ta zna in ve soditi drugače, iz lastne skušnje. Marsikomu je celo žal te velike? časti in udobnosti? — O tem ne bomo dalje govorili. Prihodnja (XIV.) konvencija je zajedno tudi jubilejna, ker se je obhajalo od mimile do sedanje 25. letnico obstanka naše K. S. K; J. Kako bo ta konvencija izpadla, o tem upamo najboljše. Morda bo trajala tudi samo 6 dni? Morda pa še celo manj? Največ! je konvenčna doba odvisna od pripravljenosti delegatov, tako pa tudi splošen uspeh konvencije. Ako bode torej članstvo praktično porabilo teh 5 ske4in simpatetične stike z tujimf se ^ SitiHfy-skupinami" in da "sodeluje z državnimi in lokalnimi uradi tpr priseljeniškimi in sličnimi oblastmi drugih držav iu Združenih žav. York, H. T. ti «*»«& i sporoče, da želi tuj menih govoriti ž njim, dal ga je vstopiti. Bil Ameriški Rdeči Križ je ukrenil je resnega, skoro otožnega oblič potrebito9*la' posreduje pošiljanje ja denarja"Ad poedincev v Ameriki na vojne ujetnike nemške in bivše avstro-ogrske vojske nahajajoče to Rdeči« križ bo posredoval službo, »dokler se njegovi zastopniki ne umaknejo iz Sibirije. Potem pl?%OClo bržkone vršile to "I službo'ifruge organizacije, kakor "Gospod vitez!" nagovoril ga je menih, "jaz prihajam ravnokar od smrtne postelje neke device, ki sem jo spremil na njeni zadnji težki poti. Nekoč bila je vaša nevesta. Prinašam vam njeno odpuščenje, a obenem neko prošnjo: Obrnite svoje misli proč od sveta kvišku k Bogu; kaj- Ameriška vlada odklonila veliko ' " naročilo boljševikov. Washington, D. C. 28. feb. — Te dni je došlo vladi Združenih držav od sovjetske vlade na Ruskem o-grornno naročilo armadnih črev-ljev ter vojaških oblek, koje naročilo je pa naša vlada enostavno zavrnila, dasiravno je bila ponudba jako povoljna. Vzrok temu je pripisovati dejstvo, ker Združene države dosedaj še niso uradno pripoznale .sovjetske ruske vlade in da se blaga, preostalega iz vojne zaloge ne sme pošiljati v inozemstvo. Člani komisije, imenovani m, ^vicarslf^ danski ali Švedski ti čakajo vas še velike bridkosti — . .41« 1 1 1__i " f ■ X l . A K «,/\ftil 1 1 n im AO T" '____* 1____— — . J a Mn Governorju Lowden so: Col. Ab& Davis, Charles F. Harding, John W. Fornoff iz Streater, neka št neumenovana gospa iz Chicaga, ii Dr. Francis W. S. Hepardson, rav% natelj od State Department of Re gist rat ion and Education. Gract Abbott, mnogoletna ravnateljic? od Immigrants Protective Leagu' in v zadnjem času od Child Division, U. S. Children's Bureau, jc imenovana za eksekutivno tajnteft komisijo. .Komisija pričenja delovati-času, ko je konstruktivno.delotfj nje v korist priseljencem potr norkot še nikdar poprej. Službe**' poskusi reševanja težkoč/ ki izvi rajo iz mešanega prebivalstva, s< bili v prošlosti le * ViegativneJ? značaja. Illinoiska komisija upa Rdeči Križ bo obvestil javnost, čim izve o natančnem datumu, ko se -njegovi zastopniki umaknejo iz Sibirije. : Vse pošiljatve denarja naj bodo izplačljive na Ameriški Rdeči Križ (American Red Cross) in naslovljene na: American Red Cross rHeadquarters, Siberian Prisoners Relief, Washington, D. C. V vsakem slučaju treba prilagati sledeče 'informacije': Polno ime, sarža, v kateri vojski in narodnost pre- in vi boste poslednji svojega rodu!" "Veih pač ,da sem krivico storil oni, ki se me je spomnila še o smrtni uri," rekel je vitez. 'Ali njena prerokba me ne more plašiti; saj mi cvete četvero zdravih, krepkih dečkov." "Umirajoči gledajo %često jasneje!" odvrnil je menih resno in se poslovil. Vitez se ni mogel otresti neke tesne slutnje, a mislil si je: Ako doseči uspeh potom stalnega'prdtf'gyofa $250. krila stroške ujetni- Xn.,<... mnn^nlnnili on vo vmAP IV . • 1 • t jemnikA, v katerem ujetniškem j mi vzame Bog tudi dvoje ali troje taboiH se je isti nahajal, ko se je otrok enega vsaj pusti mi gotovo, zadnjič- izvedelo o njem, nadalje da se ohrani v nje mime Alter-treba naVesti," da-li naj poslani de- bnržanov. nar služUza osebno pripomoč do-tičniku,. ali pa izključno za po-kkritjeiijegovih potnih stroškov na£aj v Mbmovino. Ceni se, da bo čevanja menjajočih se razmer ir "potom prijateljskih in simpate-tičnih stikov z. priseljeniškim skupnami" ter s tem, da njim olajša pristop k uradnim privatnim činiteljem. Mnogo dokazov je, da priseljenec trpi dostikrat na razočaranji in trpkosti vsled malenkostnih iii lahko preprečljivih zlorab, da s< mu niso povsodi nudile primerne vzgojevalne prilike in da je bil dostikrat izoliran vsled- nevednosti in ozkosrčnega symničenja s strani turodnih Ameri^anceTilH?' Koriiisija se hoče potruditi, da spremeni take razmere« irt' ^Ziaii tega upa, da boi sposobna Iti Tva r6-ko poedineimi priseljencu,, ki potrebuje nasveta in pomoči vsled svojega neznanja angleščine in nepoznavanja ameriških zakonov in navad. Že dobiva povpraševanja glede dohodninskega davka, ki ga mora tujec plačati, in kako naj se mu vrne preplačani davek, glede kolektiranja mezd in kompenzacije za nezgode, glede naturalizacije in mnogih drugih vprašanj. Na vsa povpraševanja za informacijo in preiskovanja se bo obračala največja pažnja. Vabijo se vsi naj pišejo ali pridejo v urad Komisije, ako- potrebujejo kove povrnitve v njegovo domovino. Ameriški Rdeči Križ pa ne more garantirati, da bo ta svota zadostovala za pokritje vseh transportnih stroškov, ker se ekonomične razmere v Sibiriji stalno menjalo. Kdor pošilja denar za ujetnike, naj navede, da-li naj se isti dostavi 'brzojavno ali ne. Za brzojavne pošiljatve naj se prida svota od- $6 za pokritje brzojavnih stroškov* i.y tej zvezi naj omenja-n^jja gotrebujejo denarne pošiljatve po gošti od enega meseca * r še-.najde kraj, kjer se do-a, in*(se mu izroči de- nar. Plačila v Sibiriji bo izvrševal Rdeči Križ, ako je kraj, kjer se dotičnik nahaja, dostopen za zastopnike Rdečega Križa. Kjer to ni mogoče, se * bO4 Ameriški Križ potrudil, da dostavi denar potom drugih organizacij, kakor Švicarskega, Danskega, in Švedskega Rdečega Križa.; Ako bo treba posluževati se teh agencij Rdeči Križ ne prevzame druge obveznosti irazun te,, da resnično izroči svoto denaria tem drugim organizacijam. V vseh slučajih kjer bo osobje .Rdečega Križa dostavi- Še se je bavil s to mislijo, ko vstepi služabnik z novico, da je mlajši deček pal v ribnik, večji ga je hotel oteti, a se je pri tem sam ponesrečil in oba našla sta smrt v vodi. Naslednji dan našli so starejša dečka mrtva v njunih posteljah. Strop se je vdrl nad njima in ju ubil. Sedaj je »vitez uvidel, da ga je zadela roka pravice; sam si je nalagal ostra pokorila, dajal obilo miloščino in se odpovedal vsemu svetnemu veselju. Le eno upanje mu je še ostalo: mala hčerka, ki je res ostala pri življenju in lepo rastla. Sleherni dan molila sta roditelja: "Bog nebeški, vsaj to nama pusti!" In zdelo se je res, kot da je njuna molitev uslišana. Berta, tako je bilo ime deklici, preživda je svoja roditelja. Dopolnila je osemnajsto leto, ko sta ji oče in mati urmla. Ali usoda njene hiše vzgojila je v nji nekako otožnost, ki-se je zdelo, da hoče izpodkopati njeno življensko moč. Poslovila se je od svetnega hrupa in živela v tihi samoti, tesno združena s svojim Odrešeni-kom, najboljšim tešiteljem vseh stiskanih in obteženih. •Altenburško posest pa je darila cerkvi v dobrodelne mene. I Nekoliko podatkov o kavi. Navadna kavina rastlina je doma v Abesiniji; tam so delali iz nje pijače že od pamtiveka. Iz Abesinije so kavino rastlino prenesli in presadili v Arabijo začetkom 15. stoletja. Kava je že od nekdaj turška narodna pijača. Ko so romali Turki v Meko na grob svojega Mohameda še v srednjem veku, so iz Arabije prenesli kavino rastlino v vse tedanje azijske ter evropske pokrajine. Turki so posebno radi pili kavo, v nadomestilo vina, katero jim koran prepoveduje. Kako je prišla kava prvič v Evropo, nam priča zgodovina, da je isto prinesel s sabo. 1. 1573 neki nemški zdravnik, ki je potoval po Siriji. V Benetke na Laškem je bila prvič prinešena 1. 1591, tudi po nekem zdravniku. L. 16£1 je pisal zgodovinar Burton o kavi sledeče; "Turki imajo neke vrste pijačo, katero naziva jo "kavo". To ime je nastalo po neki zeleni in grenki jagodi, rastoči na grmovju. Turki najprvo pražijo te jagode ,potem pa zmleto 'kavo kuhajo, ki je baje izborna pospe-ševateljica prebave in razburja v* • % živce. po i»a- AGITTRAJTE DNOTO! ZA K. S. K. JE- Razpisana nagrada. Francoska Akademija znanosti v Parizu bo odločevalka pri razpisani nagradi 100,000 frankov za najboljše navodilo komunikacije Marsom. Pri tem je treba sestaviti načrt, kako bi se na planet Mars tako uspešno signaliziralo, da bi prišel odgovor nazaj na zemljo. V POJASNILO. Mr. Walter Predovich v Pueblo, Colo, nam je poslal dne 1. t. m. brzojavko, v kateri pojasnuje sledeče • "Če je pri pošiljanju nekih dopisnic s Poročili chikaškega Jugoslav Reliefa prizadet kedo drugi, tako sem v prvi vrsti prizadet tudi jaz. Dotične vprašalne dopisnice razpošilja Ivan Mladiueo. Pomniti je treba pri tem, da jc bilo razpošiljanje teh Poročil naročeno se 28. decembra lanskega leta in med tem časom sem jaz o-belodanil v vseh naših slovenskih listih izjavo ter vzroke, da jaz nikakor ne odobravam zopetne pošiljatve blaga v stari kraj in da jaz iste torej nočem spremljati. Walter Predovich. ;+«...............................................»i i K. S. K. !4*§f Jednota i Ustanovljena v Joliet«, m., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne IS. Januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048. od ustanovitve do 1. januarja 1920 skupna izplačana podpora $1,724,391.50 GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. I. podpredsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago 8t., Joliet, BL Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, HL Duhovni vodja: Rev. Francia J. Aibe, 620—10 St., Waukegan, BL Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. m^ NADZORNI ODBOB: Josip Dnnda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. ' Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, I1L Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. Weet; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave.. N. 8. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis. POHOTNI ODBOB: Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Moat. Geo. Flainik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, IXL PRAVNI ODBOB: t Anton Burgar, 82 Cortlandt 8t., New York, N. T. Joseph Buse, 6517 Bonna Ave., N. K, Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Spring*, Wyo. UREDIflK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canal 2487. Vsa pisma in -denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glav nega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet*, I1L, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Death claims, due ^uti^Ko.. 6 in MlMOO-^ _ ^ Deathnc1aims reported bat not yet adjiiited No.' 7 4|500:00 37,302.08 Annual Statement OF THE Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. For the year ending December 31, 1919. Located at No. 1004 N. Chicago St., Joliet Illinois. Incorporated January 12, 1898. Commenced business in Illinois April 2, 1894. Joseph Sitar, President. Joseph Zalar, Secretary. "Balance from previous year ............................$494,582.55 INCOME Membership fees actually received................................................295.00 All other assessments or premiums .......................301,767.32 Medical examiner's fees actually received ..........................*154.00 Fees for change of certificates.............................276.75 Total received from members ....................... 302,493.07 Net amount received from members ..........................................302,493.07 Gross interest on mortgage loans..................................................4,569.55 Gross interest on bonds and dividends on stocks .........................20,515.35 Gross interest from all other sources ........................................763.59 Gross rents from Association's property, including $900.00 for Association's occupancy of its own buildings............1,929.50 Sale of lodge supplies......................................................................133.50 Gross increase of book value of ledger assets ..........................1,260.00 From all other sources, .viz: Taxes and Special Assess, refunded................................................410.07 Miscellaneous ..................................................................................18.46 Total income....,................................. 332,093.09 Sum .......................:..................... 826,675.64 DISBURSEMENTS. Death claims............r - ;..................................................129,634.07 Permanent disability claims ....................................7,850.00 Sick and accident claims .a.....................................................120.00 Total benefits paid..................................................................137,604.07 Commissions and fees paid to deputies and organizers........ 313.00 Salaries of officers and trustees, No. 18 ....................................4,845.00 Other compensation of officers and trustees ............... 1,023.00 Salaries and fees paid to Supreme Medical Examiners..............214.00 Traveling and other expenses of officers, trustees & committees 634.00 Insurance department fees..............................................................140.00 Rent, including $900.00 for Association's occupancy of its own buildings .....................T..............'..............900.00 Advertising, printing and stationery..............................................564.20 Postage, express, telegraph and telephone....................................686.55 Official publication ...............................................................12,250.00 Legal expense in litigating claims ..............................................135.00 Other legal expenses.....................................500.00 Furniture and fixtures ........................................40.00 Taxes, repairs and other expenses on real estate..........................2,811.1>7 Grqps decrease in book value of ledger assets ............................3,736.28 All other disbursements, viz: Taxes and special Assess, paid afterwards refunded....................410.07 Actuary ....................... • ........................................• 84.47 Premium of bonds for officers and Representatives....................632.50 Miscellaneous ......................................... . 111.87 Total disbursements................................ 167,635.58 Balance.............................................659,040.06 i LEDGER ASSETS Book value of real estate . .......................................17,500.00 Mortgage loans on real estate ......................................................81,780.00 Book value of bonds and stocks.............................................529,487.50 Deposits in trust companies and banks not on interest................1,000.00 Deposits in trust companies and banks on interest...........29,272.56 Total ledger assets ............................... 659,040.06 . . NON-LEDGER ASSETS Interest and rents due and accrued . ........................ 6,029.11 Market value of real estate over book value................ 11,888.65 .. «.,,. . ____ji-- —:i—K.r Subordinate Lodges not yet t-med over to Supreme Ledge...........................1,727.72 All other assets, viz: Supplies and Office fixtures ................. ?,117*Jf Official organ............................. 1,140.63 5,257.99 Gross assets .............-......................... 683,943.53 DEDUCT ASSETS NOT ADMITTED - '4117 36 Supplies and office fixtures .......................... . . ......... l,14U.Oo Official organ .................-........ 6,257.99 678,685.54 Total admitted assets ....................................* Total death claims . ............................... Permanent disability claims adjusted not yet due, No. 1 ................................ 50.00 Total permanent disability claims......................... 50.00 Sick and accident claims adjusted, and not yet due No. 1...............:............... Total sick and accident claims.................... 10.00 Total unpaid claims----- ...... • • ................. Salaries, rents, expenses, commissions, etc., due or accrued---- Advance assessments ................................... All other liabilities, vis: Supreme Medical Exam, fees...........r... 101.27 Miscellaneous ..................................»«20 37,862.08 94.00 1 58.97 110.47 Plaiali na aseement. Ki Si Ki C )ll. 1920. 1920. Opomba. r.- 1....... Total 37,625.52 EXHIBIT OF CERTIFICATES Total Bueinees of the Year Number BeAefit certificates i^.vforse December 31, 1918, as per last statement ........•...........12,517 Benefit certificates written and renewed during the ...... T year ........I........ Benefit certificates increased during the year...... 690 Amount ■ / 51 $10,986,500.00 606,750.00 Totals Deduct terminated, decreased or transfered during the year 13,107 $11,393,250.00 1,028,750.00 1,222 ' Total benefit certificates in force December 31, 1919 .......................11,885 Business in Illinois During the Year Number Benefit certificates in force December 31, 1918, as per last statement..................... 3,433 Benefit certificates written and renewed during the year ................................... 196 Benefit certificates received by transfer during the year................................... Benefit certificates increased during the year...... Totals ...............,..............3,589 Deduct terminated or decreased during the year... 433 $10,364,500.00 Amount $3,091,750.00 100,000.00 3,191,750.00 397,500.00 Amount $ 53,686.15 114,250.00 $16*7,9B6.16 $129,634.07 Total benefit certificates in force December 31,1919 3,106 $ 2,794,250.00 j Received During the Year From Members in Illinois Mortuary $71,378.02; Reserve $187.00; Diaablllty $3,825.50; All other $393.60; Expense $6,030.10; Total $81,814.22. * EXHIBIT OF DEATH CLAIMS Total Claims .. Number Claims unpaid Dec. 31« 1918, as per laat statement----82 Claims incurred during the year and interest addition.... 132 Totals ....................................164 Claims paid during the year.........................162 Balance ...................................... 12 Saved by compromising or scaling down claims during the year ................................... Claims rejected during the yeaa*,?«........*............ - Claims unpaid Dec. 31, 1919, 12 in full and 59Ja part. .12 Illinois Claims Claims unpaid Dec. 31, 1918, as per last statement...... 2 Claims incurred during the year and interest addition.... 31 Totals........ ............................. 33 Claims paid during the year.......;................20 '■ ■ ■ Balance ..................................... 18 Saved by compromising or scaling down claims during the y68r * e •• e e e • e • e • e • O e e^ oeee • e -e e e e e.e e Claims rejected during the year...................r.... $ 38,302.08 1,000.00 37,302.08 5,595.00 27,500.00 33,095.00 26,758.32 6,336.68 Claims unpaid December 31, 1919; 13 partial claims..... 13 $ 6,336,68 EXHIBIT OF PERMANENT DISABILITY CLAIMS Total Claim v, Number Claims unpaid Dec. 31, 1918, as per last'statement...... . __j .__•__ai______" j __.. . Claims incurred during the year and interest addition.. .-.110 Totals ..................... .........v*..r----HI Claims paid during the year........................110 ■ ( „ Balance .................................... 1 Saved by compromising, or scaling down clairts during the year .............................'..'.*.......... Claims rejected during the year........................ Claims unpaid December 31, 1919..........'.......... 1 Illinois Claims Number Claims unpaid Dec. 31, 1918, as per last statement...... 1 Claims incurred during the year and interest addition.... 39 Totals................... ................... 40 Claims paid tluring the year..........................40 • Balance ..................................... 0 Saved by compromising or scaling down claims during the year ................................«... Claims rejected during the year..................... i ——— _ Claims unpaid December 31, 1919.................... 0 ,. EXHIBIT OF SICK AND ACCIDENT CLAIMS .V Total Claiau Claims unpaid Dec. 31, 1918, as per last statement.... 2 $ .......crease in estimated liability................. Claims incurred during the year........'......................1 Totals .......:.........................., 3 $ Claims paid during the year........................ 2 $ Claims rejected during the year..................... Amount $ 50.00 7,850.00 7,900.00 7,850.00 50.00 50.00 Amount $ 60.00 2,300.00 2,360.00 2,350.00 0000000 0000000 80.00 50.00 130.00 120.00 .......... 4.......... 3.......... 7%......d. 8.......... 10.......... 11.......... *f.......... 1 3.......... 1 4.......... 1 5.......... 15.......... 16.......... 17.......... 20.......... n i 2 3.......... 2 4.......... 2 5.......... ......... 80.......... 3 2.......... 3 3.......... 38.......... 3 9.......... 4 0.......... 41........... 42.......... 43...»...... 44.......... 45sees* • e e o o 4 6.......... 4 7.......... 4 9.......... 50.......... 5 0.......... 61.......... 5 2........ 5 3.......... 5 4.......... 5 5.......... 56.......... 57.......... 58.......... 59.......... 60.......... 61.......... 62.......... 63.......... 6 4.......... 6 5.......... 67.......... 6 9.......... 7 0.......... 7 1.......... 72..... 73.......... 74..._____... 75.......... 7 7.......... 7 8.......... 7 9.......... 8 0.......... 81.......... 81.......... 83.......... 84.......... «5.......... Claims unpaid December 31, 1919................... . 1 Illinois Claims Number Claims unpaid December 31, 1918, as per last statement * ........crease in estimated liability.................. Claims incurred during the year................... Totals...................................... Claims paid during the year......................... Claims rejected during the year...................... 10.00 Amount None. Claims unpaid E December 31, 1919........ #./........ HIB1T OF OLD AGE AND OTHER CLAIMS Total Claims Claims unpaid December 31, 1918, as per last statement Claims incurred during the year and interest addition Totals...............*.....................; None None $7...... 88........ 8 9........ 9 0........ 9 1........ 9 2........ 9 3........ 9 4........ 95........ 9 7........ 9 8........ 100........ 101........ 10 3........ 10 4........ 105;....... 108........ 10 9........ 11 0...... I'll........ 112........ 113........ 114........ 115........ 118........ 11 9........ 12 0........ 121........ 122........ 12 3........ 12 4........ 126........ 127........ 12»........ 128;....... 12 9........ 13 0........ 13 1........ 13 1........ 13 2........ 133........ 13 4........ 13 5........ 13 6........ 13 9........ 14 0........ 14 3.......\ 14 4........ 345........ J4tf........ 147....;... 148........ 150..........1 152..........1 15 3..........! 15 4..........] 15 6..........1 15 7........ 15 8........ 160........ 161........ 162........ 163.......• 164..:..... 16 5........ 16 6........ 16 7........ 16 8........ 258.83 536.01 187.18 133.77 181.27 593.09 136.67 23.77 81.81 338.10 70.78 252.16 334.05 207.4» 168.86 30.96 70.01 79.86 52.25 11.89 560.46 416.23 364.87 85.26 191.33 114.93 19.78 146.75 121.80 169.18 158.12 277.92 66.01 58.52 130.48 70.44 611.28 356.60 69.39 141.22 236,25 64.80 124.27 223.66 130.19 87.76 242,21 65.60 123.41 31.60 »47.31 132.18 178.13 75.13 31.43 126.33 20.07 109.47 54.79 74.17 69.79 224.56 226.63 88.79 19510 361.08 .222.76 51.11 27.16 64.68 69.19 145.64 50.35 172.08 29.85 148.32 102.24 178.92 49.48 , 90.09 29.51 81.11 (Ases. 12-1-9) (Ases. 12-19) (Ases. 12-19) 74.77 111.13 85.09 77.36 128.89. 38.72 65.78 52.76 190.12 75.65 43.51 123.55 25.37 • 47.72 193.62 47.82 34.12 71.32 15.62 95.43 10L56 65.06 17.49 7.63 290.08 176.80 81.93 39.99 39.88 124,31 80:19 47.75 42.00 38.12 139.60 40.45 116.18 61.53 64.41 74.00 93.68 77.27 12.87 91.64 49.35 15.84 . 28.25 23.84 227.86 131.79 49.21 28.43 57.95 14.60 37.67 (Asea. 12-19) (Ases. 12-19) Za vsakogar. Odličen zdravnik je pisal pred-kratkim članek, v katerem pravi, da ni morebiti nobenega človeka, ki bi mu ne bilo treba od časa do v • v • • časa izčistiti črevesja, čeprav so njegove želodčne razmere redne. In to je ravno dokaz, zakaj je Tri-nerjevo ameriško grenko vino za vsakogar. Ono izeisti ,drob popolnoma. Njegova posebna vrlina tiči v tem, da odpravi zabasa-nost brez zlih posledic, tedaj brez oslabljeno. — Drugo zdravilo, ki ga morate imeti sedaj pri rokah doma, je Trinerjev Cough Sedative. Če greste v gledališče ali na koneert, se takoj prepričate, da je sedaj čas, ko ljudje kašljajo in so prehlajeni. Tisto neprestano kašljanje vam kali vžitek. Če bi vsi taknši kalilci poznali Triner-[jev Cough Sedative, bi ne mučili sebe in ne nadlegovali ostalega [poslušalstva. Vaš lekarnar in vsak trgovec z zdravili ima Trinerjeva zdravila v zalogi. — Joseph Tri-Iner Company, 1333—43 So. Ashland Ave., Chicago, IU. (Adv.) RAD BI IZVEDEL za naslov mojih bratrancev Josip in Matija Jurejevcič, doma iz O-toka st. 10. Kdor ve za njun naslov, naj ga naznani podpisanemu, za kar mu bom hvaležen. Nikolaj Guštin, 508 Ohio Ave, Kansas City, Kans. (Advr.) SVOJE ROJAKE ZDAJ ZOPET LAHKO DOBITE V AMERIKO. Prišeljniske postave ostanejo še zmeraj v veljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobite v Ameriko. Podpisani vam bo dal navodila, kako dobijo v kraju potne liste. Pišite, ali se pa osebno obrnite na znanega rojaka Matijo Skender, Javnega Notarja, 5227 Butler Street, Pittsburgh, Pa. On Vam bo stvar uredil in pojasnil. (Adv.) IŠČE SE John Kofalt, doma iz Vrtače pri Semiču, Kranjsko. Pred petimi leti živel je v Jolietu, Illinois, in se potem preselil v Steelton, Pa. PrOsi se, da se zglasi, ali pa če kateri izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli podpisanemu naznaniti, kajti imam mu sporočiti zelo važne stvari o sorodnikih iz stare domovine. Steve Kochevar, 207 Ross St., Joliet, 111. (Advertis. 8, 9, 10.) RAZPIS SLUŽBE. Claims paid during the year. Balance........... None Saved by compromising or scaling down claims during the year ................................... Ims rejected during the year...................... Claims unpaid December 31, 1919.................. Illinois Claim« Claims unpaid December 31, 1918, as per last statement Claims incurred during the year and interest addition Totals................i — — ♦••••••».»•«..»•»•»•« .................... Claims paid during the year......................... Balance..................................... Saved by compromising or scaling down claims during the year . A................................ Claims rejected during the year............i......... Claims unpaid December 31, 1919 ................... . _ None Skopaj......#17,034.75 Preostanek 1. jan. 1920... .$659.040.06 Prejemki od dwtUv jan. 1920. Plačanega od društev .............. ..............$17,034.75 Obresti ..... None None Nona Na slovenski fari sv. Jožefa v Forest City, Pa. je razpisana služIm župnika in organista vsled odstopa obeh. — Prednost za župnika imajo duhovniki, ki so bili izšolani v Ameriki. — Službe je takoj nastopiti. Vse ponudbe naj se pošiljajo na tajnika cerkvenega odbora: J. A. Dečman, Forest City, Pa. (Advertis.) Najemnina Za upravne 284.21 82,50 17,401.46 $676.441.52 Izplačali: stroške . ■ 4,377.86 Preostanek SL j«n. 1920 ............ ........... V... .$672.063.66 JOSIP ZALAR, gl. tajnik. VSEM JUGOSLOVANOM iz Chisholma ter okolice:— Prihranite vsak mesec nekaj denarja ter ga naložite v našo veliko ter zanesljivo Narodno banko. Narasle obresti, katere plačujemo 1. januarja in 1. julija vsako leto, vam bodo glavnico povečale. Ako boste tako ravnali, boste živeli bolj srečno in bolj zadovoljno. Ne bo vas skrbelo glede denarja v slučaju bolezni in nesreče; ko pa enkrat dočakate stara leta, boste veselo vživali sadove svojega varčevanja; živeli boste lahko neodvisni od pomoči svojih otrok, ali javne dobrodelnosti. FIRST NATIONAL BANK CHISHOLM, MINNESOTA. Glavnica in prebitek: $100,000.00 Skupno imetje $1,700.000.00 Za vsebino oglasov ne prevzema nik&ke odgovornosti ne uredništvo, ne upravništvo našega lista! i - , Manifestacijiki zbor v Ljubljani. 4'Slov. Narod'* piše: Manifestacijsko zborovanje, ki ga je sklicalo dne 26. januarja t. t ob 18. uri Udi-uženje jugoslo-venskih akademi^arjev — beguncev v Ljubljani v veliki dvorani hotela Union, je uspelo nad vse sijajno. Točno ob napovedani uri je bila dvorana tako napolnjena občinstva, kakor še nikoli. Zborovanje je otvoril akademik Čok. Predsednikom je %il izvoljen narodni poslanec dr. Dinko Pne, ki je burno aklamiran zavzel predsedniško mesto. V svojem nagovoru je , poudarjal razlike med današnjim in časom pred letom dhi. Pred letom dni smo bili še polni radosti in veselja, ker smo milili, da smo dosegli vse pravice, ki so se obljubljali tep-tanim narodom, med katerimi smo bili tni eden najrevnejših. Mislili smo, da si sedaj lahko sami izberemo svojo usodo. Danes pa vidimo, da je stvar drugačna. Mir, ki se sklepa v Parizu, ni mir pravice, ampak mir nasilja in mi nimamo niti besede na mirovni konferenci. Mirovna konferenca nas je postavila pred odločitev. Mi vemo, kaj nam je storiti. Storili bomo samo to, kar zahteva od nas naša narodna east in to je, da svojih bratov onstran demarkacijske črte ne bomo izdali. Pred nami je le en cilj: združitev vseh Jugo-slovenov. Prej ali slej se bo to uresničilo. Zahtevamo samo svoje pravice in dokler jih ne dosežemo, ne bo miru. Konferenca nam nudi severno Albanijo pod pogojem, da damo peščici na pol divjih Arnavtov avtonomijo. Istočasno pa je konferenca popolnoma gluha, ko zahtevna o avtftno-raijo za več nego pol milijona Ju-goslovenov v krajih, ki jih je o-kupirala Italija. Mi smo trdno prepričani, da bo narod zmagal, kajti danes nismo več v oni dobi, ko so se dajale dežele kraljičinam za doto. Še vedno je dosedaj zmagala v zgodovini ideja, tako bo zmagala prej ali slej tudi naša ideja in danes že lahko trdimo, da je Italija z onim dnem ko je začela segati po naših krajih, tu-diže začela propadati. Prej ali slej mora priti do obračuna in v interesu Italije je, da se obračun izvrši pri zeleni mizi in ne na zeleni trati. Akademik Kralj navaja, da so pet let umirali naši otroci v begunskih barakah, pet let so legali naši fantje v grobove, za plačilo nas hočejo zdaj raztrgati. Pet let se je boril za druge kraljevič Mkrko, danes ga podijo v Parizu domov. Vprašanje jadranskih po- narodni poslanec dr. Lončar, ki odklanja vsako imperialistično raševanje narodnostnih vprašanj. Soeijajno - demokratična stranka stoji na stališču samoodločbe narodov in zahteva plebiscit za vse sporno ozemlje, to s epravi sporno s stališča pariških mogotcev, ker za nas vprašanje zasedenih krajev ni sporno. Nikdar ne moremo priznati londonskega pakta, niti Wilsonove črte. Na ta način se narodnostno vprašanje, za nas ne reši, ampak le odgodi -njegova rešitev na poznejšo dobo. Italija uaj ne pozabi, kaka usoda je zadela Avstrijo. Ne obupavajmo, kajti ako lias ni stri nemški fevdalizem in turški napadi, nas ne bode stri tudi Italijan. Imamo dva mogočlia zaveznika :politični razvoj in čas. Naj žive naši bratje in sestre v našem jugosloven-skem Priniorju, naj živi naše ju-goslovensko Primorje! Za ♦dr. Lončarjem je nastopil viharno pozdravljen srbianee, ka-petan Stojilkovir. poudarjajoč v svojem govoru, da ententa m pomagala Srbiji z drugega namena kot samo vsled svoje lastne koristi, ker je Nemčija ogrožala francoske in angleške interese. Zato se moramo odslej zanašati edino na samega sebe. Naši zavezniki so nas tekom petih let, ko so nas potrebovali, oboževali in slavili, danes pa so se izkazali slabši od onih v Berlinu in na Duuaju. Za zedinjenje s primorskimi Jugoslo-veni smo pripravljeni žrtvovati vse. V kratkem se ustanovi v Ljubljani legija smrti in vabi na pristop. Njegovemu govoru je sledilo gromovito odobravanje. * Govorili so na to še zastopnik Orlov Pire in v imenu narodno-socijalue stranke g. Tavčar, ki je izjavil, da je slovenski proletari-jat prvi pripravljen, odzvati se klicu 'domovine m pohiteti na njen br^iik. Dr. Ivan Oražen je imenom '4Sokolskega Saveza SHS." izjavil: V očigled najnovejšega nasilja, katero hočejo izvršiti nad nami zapadne države, v prvi vrsti I-talija, s svojim ultimatom, podajam v imenu celokupnega Sokol-stva sledečo kratko, a jasno izjavo: i Jugoslovensko Sokolstvo je go-' jilo in se borilo vedno za svoje ideale: bratstvo, enakost in svobodo. Teh pravic nr odrekalo, nobenemu človeku in nobenemu narodu. Po celem svetu vladaj enakost, bratstvo in svoboda in v prvi vrsti med trpničenim in zasužnjenim jugoslovanskim narodom. Zato je jugoslovensko Sokolstvo mirno in -potrpežljivo prenašalo vsa preganjanja, zasledovanja in trpinčenja v letih strašne vojne, storilo je vse, kar je bilo v njegovi moči, da se zruši« nam sovražna sila, upajoč, da zašije vendar enkrat svoboda našemu izmučenemu krajih ui za nas samo vprašanje narodnega ponosa, ampak živi je- j jugoslovenskemu narodu. nisko vprašuje. Brez Adrije nam ni živeti, ker nam bo tujec zapiral kot v svet. Akademik Žigon imenuje mirovno konferenco v Parizu konferenco verižnikov, ki že leto dni verižijo v evropskimi narodi. Pred par dnevi je postavila lias na licitacijo. Ponuja nas Romuniji, Nemški Avstriji, Italiji, kdor pač Poražen jc bil naš sovrag in zasijalo nam je zatemnilo blagodejne žarke s tem, da je zasužnjil naj-zavednejši del našega naroda, da je zasedel našo krasno jadransko obal. In sedaj se hoče ta krivica ovt-kovečiti! z Jugoslovansko "Sokolstvo ne sovraži italijanskega kraljestva ii-več da. Italija se v svojih zahte- i redento, moeno, smotreno in po-vah opira na potrebo strategični j mno irredento, katera ne bo mi-mej proti nam. Ta zahteva, posta- rovala vse dotlej, da pride plačil- ne pa brezpredmetna, kakor hitro bi bila Italija voljna, živeti z nami v prijateljskih odnošajili. Sklicuje se na dvatisočletno kulturo. ni dan za naše tlačitelje in svoboda za naše primorske brate. Zasužnjeni narod, veruj v doslednost in zvestobo jugoslovcn- Vsem pa je znano, da stoji seda- skega Sokolstva! Na zelar! nja Italija na nižjem kulturnem Dobrovoljec Peric omenja, da nivoju nego mi, ker ima nepri- ak0 sprejme vlada ultimatum, stn-merno več analfabeftov. ,rj to pod~priti.skoin razmer. Vemo Teolog Žagar vpraša, ali ui po- pa, d& vsiljena prisega ne drži. vzročila dovolj prelivanja krvi.|Pozabljen je Brest-Litovsk. ali dovolj vdov in sirot petletna voj- Rusija je ostala in mi dobro vol jri na.N V Parizu nas hočejo presiliti, ■ Smo tudi ostali. Tudi danes še jo da bomo začeli kopati ponovno naše geslo, ki nas je vodilo dose-jarke. daj v boju za krst častni i svobo- V imenu JDS obrazloži pos!a-|du zlatnu: Naprej! nec Ribnikar, da izvira vse naše,——----- zlo iz londonskega pakta, ki so ga podpisale velesile kakor se sedaj izgovarjajo, v sili. Toda ta londonski pakt danes ne obstoja več, ker ga je Italija sama zrušila, ker ga ne priznava Amerika in v glavnem, ker ga ne priznavamo mi. Ker Italija tega noče uvide tj. se prej ali slej približa čas, ko začne naš narod direktna pogajanja z italijanskim. V imenu soeijaino - demokratične stranke se pridružuje prote- vsem z Rusijo. Dr. Fornazarič svari prod besedami, katerim navadno ne sledo dejanja. Od samega navdušenja narod tam doli nii*a ničesar. Pošiljali smo že neštetokrat proteste v Pariz, ki pa so tam romali v koš. Zato moramo danes stre-miti predvsem za tem, da postanemo močni. Treba je resnega, mirnega in smotrenega dela. Smrtni legiji moramo postaviti nasproti legijo šele, ko pride čas za to. Bela Ljubljana naj ne pleše in naj se ne bori stranka proti stranki v trenutku, ko gori straha nad glavo ne samo Primorcem, ampak ttidi beti Ljubljani sami, kajti naši sovražniki imajo v svojih načrtih vse drugačno demar-kaeijsko črto od sedanje. In ta demarkacijska Črta teče lam nel:-je nad Zidanim mostom. » •-."v4-' ** »........... Sprejme se med viharnim odobravanjem naslednja resolucija: Prebivalstvo ljubljanskega mesta in okolice, brez razlike jjoiitič-nega naziranja, zbrano dne 26. januarja 1920 na javnem shodul sklicanem po društvu akademikov — beguncev v Ljubljani, z ozi-rom na predstoječo rešitev jadranskega vprašanja, izraža svoje skrajno ogorčenje nad dejstvom, da sc hoče to vprašanje rešiti, ne da bi se zaslišalo prizadeto prebivalstvo, da se torej glede njega n-porabljajo principi germanskega imperijalizma, proti kateremu so sc uavadno borile države Sporazuma in Zedinjene države Severne Amerike, a ne sveti principi, katere je proglasil predsednik Wilson ; protestira najodločneje proti vsaki rešitvi jadranskega vprašanja, ki ne foi vodila računa p mnenju in težnjah prebivalstva pokrajin, za katerih usode gre, ,jn protestira dosledno temu tudi proti takozvani Wilsonovi črti. ki bi izročila Italijanom na milost in nemilost nad 400.000 zavednega jugoslovanskega prebivalstva; poživlja, .vse odločilne državne faktorje in našo mirovno delegacijo, da ne sprejmejo nikakega kompromisa, kateri ne bi slonel na principu samoodločevanja narodov, kajti vsak kompromis, ki bi se proti vil temu principu, bi dovede! v doglednem času i do novih konfliktov, ki bi bili nemarni za mir v Evropi in ki bi bili lahko usodepolni ravno za one, -ki danes ne računajo z duhom časa in ne upoštevajo demokratičnih principov, kateri edini so sposobni, da prinesejo narodom zadovoljstvo in mir; izjavlja končno, da ne bo naš narod nikdar klonil pred krivico, ki bi mu jo prizadele države ,katere so proglasile, da se bore za pravice malih narodov, in da bo storil vse, da se stre italijanski imperijalizem, ravnotajco, kakor je bil strt v svetovni vojni germanski in avstro-madžarski imperijalizem. posa-, ker se jo, poseb-gnobenc in- .....mjmdolčovalakofso j to delale v predvojnem času razne blagovne borze. Cene so sedaj odvisne od toliko momerftov, da ji! na kratko niti opisati ni mogoče. Glede najnunejštti življenskih po trebščin smo v Sloveniji odvisni od iivoza iz Vojvodine (to je Bač-ka, lianat in Baranja). Znano pa je, da so cene v vzhodnem delu naše države vedno višje kot pri nas. Naravno je torej, da se m< rajo cene od onih pridelkov, k jih uvažamo, pri nas ravnati p< cenah, ki so običajne tam, kje blago kupimo. .. J£er so cene živilom v Vojvod ni vsled brezglavi izvozne politi -ke raznih demokratskih in soeial-nodemoknitskih ministrskih, politikov preteklo jesen izredno p. skočile, so bili ljubljanski zavod' JcL uvažajo živila, prisiljeni zvišati cene. Pred vsem se je podraži la moka od 5.50 K na 8 K za kilogram. Naravno je, da so sledile temu cene .vsega ostalega blaga Tako stane pšenica sedaj 5.70 K; ječmen 4.80 K: ješprenj 6.50 K koruza 3.80 K: proso 4 K: ka-ji 6.50 K; oves 3 K; otrobi pšenio-ni 2.10 K; zdrob pšenični 8.50 K: fižol okoli 5 K; krompir 2.6£UK • zelje 1.70 K za kilogram, j Knako so poskočile cenq mesu in masti. Masti se pod 40 K že ne dobi več. Slieno, oziroma še bolj se je podražilo špecerijsko blago. Sol stane 2.60 K, obeta se pa, da bo v kratkem 3 krone. Vžigalice 50 vin. škatljica; petrolej 9 kron liter. »Najobčutneje pa so stopile cene umetnim gnojilom. Kostna moka stane že 85 K; superfosfat 190 K za sto kilogramov. Galica modra 13 K kilogram. na modroslovni 129, na racdi-na tehnični 258. Prav-fakulteta se otvori za drugo etje. Nori dinarski denar. Novi dinarski tisočaki so v sivo-plavi barvi natisnjeni na pergamentni papir in imajo v sredi vodni odtis z glavo Miloša Obiliča. Stotaki so izdelani v sivo-kavnati barvi /. vodnim odtisom v sredi. Veliki so kakor stotaki Avstro-ogrske državne Ivanke. Tisočaki in stotaki so bili izdelani v Parizu, ter MORTGAGE BANK če želite posojila na svoje posestvo ali hočete svoj denar vložiti na prvo intabalacijo, kjer vam nosi po 6'/< obresti. REAL ESTATE če želite kupiti, prodati ali zamenjati svoje posestvo, loto ali farmo. INSURANCE če želite zavarovati hišo ali pohištvo proti ognju in drugim nesrečam. Zavarujemo avtomobile d roti požaru, tatvini In vsem drugim ne-sreaftn; velike šipe (plate glass) in sploh vse, kar je mogoče zavarovati. NOTARSKA PISARNA za vsa notarska ali pravdna dela. Pregledujemo abstrakte, delamo deede in različne pogodbe ter pooblastila za tukaj in stari kraj. V vseh slučajih se obrnite na nas, kdorkoli rabi kako pomoč ali nasvet. POSLJAMO denar po dnevnem kurzu na vse strani sveta. V VSIH SLUČAJIH se obrnite na svoja rojaka, pa boste vselej dobro in pošteno pos trezen i. Pridite osebno do nas ali pa pišite. M. MLADIC & J. VERBERBAR, 1334 W. 18th St. (blizu Blue Island At«.), Chicago, 111. Telefon: Canal 2076. » PRVO IN EDINO SLOVENSKO PODJETJE TE VRSTE V CHICAGO IN OKOLICI. URADNE URE od 9. zjutraj do 6. ure »večer. V torek, etrtek in soboto do 9. vre »večer. Ob nedcljuh od 9. do 12. doi>otdan. Izvrstni Ojačevalec Zahteve, ki jih navadno nalagamo na želodec in naš pre-»wvm sistem so v splošnem pretežavne, kar oslabšuje druge dele in organe telesa. Bolnik si išče ojačevaluo sredstvo, zdravilo, ki naj mu pomaga in ob enim v redi. prebavne organe v delovno stanje v smislu zakona narave. Take slučaje se dobro zdravi s vživanjem obda se pa, da bo v kratkem *ko-rajme enkrat tako draga. Žveplo 8 K kilogram. Drva 110 K kubični meter. "Domoljub" 5. feb. Dr. Dinko Puc. poživlja*-.pridružujoč se dr. Fornazaricu, udeležence na delo. V kratkem času sc osnuje organizacija, v kateri naj se zberejo vse sile našega naroda. Če bomo delali, bomo imeli solnca dovolj, dovolj morja in tudi naši bratje bodo kmalu prišli k nam. Protest iz Ptuja. Ptuj, 26. januarja. Meščanstvo mesta Ptuja brez razlike narodnosti, prebivalstvo ptujskega o-kraja ih mnogobrojni izgnanci in begunci, iz zasedenega' ozemlja, zbrani na velikem protestnem »ho-du v Ptuju, protestirajo proti nasilni rešitvi jadranskega vprašanja, zahtevamo odločbo -brezpogojno izvedbo načela samoodločbe narodov, ki ga je autanta sama proglasila za podlago trajnc&a miru. Delegaciji naj se ukaže; da zapusti Pariz, ce se nam ne priznajo naše pravice. Nasilnega miru narod ne bo nikdar priznal. Narodni svet. Umrli so v Ljubljani: Ivan Pretnar, kurjač v pok. 75, let. — Marija Moškat, zasebniea, 8f» let*:*— lieopokl Stropnik, kovač, 35 let. — Viljem Rupreeht, zasebnik, 69 let. — Frančiška Eržen, žena postreščka, 58 let. — Anton Strupi, hlapec, 64 let. — Marija Goli, vdova dvor. svetnika, 00 let. — Ivan Boje, ogljar, 47 let. Fran Kunawar, posestnikov siu, 6 let. — Marija Kuclar, po-seetnikova hči, 3 leta. — Krvin Kredi, dijak, 17. let. — Leopold Matjašič, ključavničar, 29 let. — Marjana Maček, mestna uboga, 69 let. — Rudolf Pogačnik, mehanik, 45 let. — Andrej Mlekuš, hiratec, 58 let. — Helena Petrin, strežnica, 80 let. — Katariiri Perhavec, ključavničarjcva žena. 36 let — Fran Slovča. siniz-joščka, 7 mesecev. — Alojzija Rntar, hiralka, 25 let. — Andrej Petne, • užilkar, 78 let. — Katarina Poje, vdova* delovodje. Deželni predsednik dr. Gregor Žerjav se je odpovedal svojemu mestu. Vrgla ga je lastim stranka. Za časa njegovega še ne tro-mesečnega vladanja se je draginja nesnosno povišala, usnja je sploh zmanjkalo, 135 občinam se jc vzela samouprava, so zapirali naše ljudi brez vsakih dokazov kake krivde, so okrajni glavarji šokirali naše kmete/ se je upelja-la maksimalna cena za živino itd. Zato s polno pravico lahko rečemo, da je edina res velika zasluga dr. Žerjava, da je hotel pasli S predsedniškega stolca, potem ko je temu stolcu dr. Žerjavova stranka izpodžagala noge. Kdo bo novi deželni predsednik Dosedaj sc še ne ve. Rekli so. da dr. Kramer, dosedanji minister trgovine. A ta ni voljan prevzeti, ker ministrovati več nese. in to je pri liberalnih kapitalistih vendarle glavna točko. Na ljubijanfekem vseučilišču je dosedaj vpisahih 551 slušateljev, in tri ceh na bogoslovni fakulteti o « o o « o ♦ ♦ o o evera's m— i Esorka (preje znano kot Severov želodčni grenčec), ki je zanesljiv ojačevalce za želodec in ob enim čistileč črev, se priporoča oslabelim, starim in onemoglim ljudem. Zdravilna vrednost in nje snovi napravlja ta zdravilo za ZAPRTNICO, NE- t o t t t IJMBiW PRKBAVNOST, OSLABELOST, ZGUBO SLASTI in za sploš.l sniosio oslabele in slab telesni sistem. Poskusite steklenico lega zdravila še danes. Pojdite na pot k zdravju. — Cena je 75e in $1.50; davek 3 do 6 centov. Naprodaj v vseli letuirnah. W. F SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA. ZDRAVJE! EKONOMIJA! | NAJNOVEJŠA IZNAJDBA! ar Ž Kerozinova svetilka boljša od električne svetilke. £ Samo $8.75. | Slika k*ic aato "RAniOLITE I .AM P", ki jc Y ftijh6«e'j8a iznajdba v tem st<»}etju. Iznajriitelj V te »vetilfee je napravil korist ljudem ker je \ iznašel zdravstveno svetilko. Električna, pli- I nova alt katerakoli drue* svetilka vara ne more T boljše ugajati kot svetloba ki jo daje RADIO- 7 LITE LAM P svetilka. Da vas seznanimo s to X -svetilko smo se namenili, da jo nekoliko opišemo. X Ta svetilka jc trprino izdelana iz tistega A jekla in nlkla. Ne potrebuje ne elektrike in ne y plina, temveč v nji irori navadni kerozin. ki sc y lahko dobi v vsaki prodajalni. Ta svetilke je f tako vrejena. da producira svctlol>o is kerozina. *j' se ne kadi,,ne smrdi. In daje dvajsetkrat toliko V svitlebc kot navadna kerozinova lam pa. Poštrc v samo za Gc kerozina skoti ves teden in s tem ■ vem prihrani denar, ter vam da 300 sveč svit- Y '.obe. Ta svetilka se lahko obesi, ali pa postavi V na mizo in i»opolnoma varna, ne more je ugasiti ^ iiol>en prepih. Tako svetilko naj bi imeli v vsaki f hlii in bi s tem preprečili marsikatero nesrečo, X ki nastane iz plina ali elektrike, sicer jamčimo. \ da vam bode v zadovoljstvo. A ZASTONJ: Z vsako sveUlko priložimo vsa X natančna pojasnila, kako se ima opraviti, damo J, tudi ae posebne mantelne in ilfroče. A NE POŠILJAJTE NAM DENARJA V NA- ❖ PREJ, samo odrešite ta oglas in ga (»ošljitc V nam. prilokite $2.00 kot za jamstvo, ostalo pa V bodete plačali potem kadar se vam I »ode pri- V neslo švet4lko na dom PrtSljlte naročilo takoj. *t ker v kratkem se bode cena povišala, ker smo se odločili, da prodamo po U ceni \ le goiovo število teh svetilk. Naslov j*: VARIETY SALES COMPANY, :| 1016 Milwaukee Ave., Dept. 3807 A., CHICAGO, ILL. MATIJA. SKENDER JAVNI NOTAR x Za Ameriko in Stari Kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa. Sprejem* Tožbe, M* Pooblastila, Kupne pofodbe, Potne Liste (PAŠOŠE) ; Irtifja dolgove tukaj in v starem kraju. Izvrtajo VSA v Notarsko stroko spadajoča deU le polnih 10 let ne istem meetu. John A. Lajevich & Co. 1137 W. 18th Street, Chicago, III. Phone Canal 4116 Prodajamo šifkarte za najbrze in najsigurnejc parnike vseh prekmorskih črt. Pošiljamo DENAR v stari kraj izdajamo čeke na krone, ali dolarje katere se lahko izmenja v vsth starokrajskih bankah. Izvršujemo Odvetniške posle tukaj in v starem kraju Izvršujemo prevode in vse posle javnega notarja. Prodajamo zemljišča Preskrbujemo posojila in •prodajo zemljiških lastninskih papirjev mortgage, i.t.d. ..... .'."■ Pozor gg. tajniki krajevnih društev! nosijo naslov kraljestva SH8 v vseh treh jezikih ter podpis dr. Ninčiea, bivšega finančnega ministra. Naduti Nemci. Nemcem v Mariboru se menda predobro godi, ker so iz delavnice na koroškem kolodvoru nemški delavci pometali slovenske tovariše na cesto. Konec je naredilo vojaštvo in shod slovenskega delavstva, kjer ko zahtevali, naj se prešernim Nemcem nekoliko bolj pristrižcjo peroti. ' Velikodušen dar. — Umrli g Frančišek Habe, posestnik na Gorah pri Vipavi, je volil v svoji o-poroki velike vsote b dobrodelne namene in tudi naših največjih, re vežev ni pozabil, to so naši oslf peli vojaki - junaki. Volil jim jt lepo vsoto tisoč lir, za dar mn bo do naši fantje gotovo hvaležni ii se v ftiolitvi spominjali svojegj • dobrotnika. / V spomin na obletnico ubega ii ujetništva! Vojni ujetnik, ki j< pred letom dni ubežal iz italijan skega ujetništva nam piše: Domovina, posebno mi Slovenci ii Hrvati bridko občutimo pohlep Italijanov po naši krasno domovi ni! Z veseljem opazujemo protest ne manifestacije proti delitvi* na še zemlje. Vidi se pa tudi. da p naši ljudje še niso prebudili iz pi j^nega veselja svobode! Kamoi se človek .ozre: samo ples in veselica! Zaboleti mora človeka, ki čuti, da se še ne zmenijo, da je sf mnogo tisoč naših fantov, lačnih > robstvu Italije, da vzdihujejp A taborih internirani in da na sto tisoče ljudi pričakuje rešityc if italijanskih krempljev! — Privoščimo ljudem veselja — ali sedaj ko gre za biti ali ne biti — živeti ali umreti — ali je ta čas'primeren za ples? Vsaj sedaj naj b se odrekli hrupnim zabavam tci porabili svoje moči domovini "s korist — ker te zabave nam ni« ne koristijo, temveč nasprotno k .škodujejo! Potrebujemo dela, napornega dela! Ko bomo v brat skem objemu s Primorci, z našint' Krašcvci — in Vipavci — in Dal-matinci, takrat pa na plan s poštenimi zabavami! — Do tedaj pa na delo! Moč naroda naj in mors zmagati! — Pokažimo, da smo zvesti sinovi Jugoslavije! Delo je naš spas!" —^ "Slovenec." Jugoslovanska kri teče za Francijo. V Parizu nas Slovence da vi jo iu izročajo tretjino našega naroda v žrelo Italiji, Slovenci se pa še sedaj vojskujejo na korist Francoske. Piše nam neki slovenski vojak iz Vladivostoka r Ja; sem pri prvem jugoslovanskem ]>olkn v Sibiriji. Poslan sem bil od tega polka v Vladivostok, da nakupim tu potrebnih reči. A naletel sem na prevratu. Tu pokajo (dne 10. novembra 1919) puške i topovi. Prenočišče imam v Ameri-kanskem klubu. Povrnem se, kc nakupim zdravil na lazaret, k polku v Sibirijo.« Bili smo prej v Tomsku, sedaj stoji polk pri V dinsku — Irkutsku in straži železnico. Mi nimamo tu nikake vlade. Stojimo pod francosko komando, ta se pa briga za nas le toliko, da ji igramo vojsko. Stra-žimo na povelje Francozov, ki vle-čejo dobiček iz Rusije. Vedno čakamo. da bi prišel kdo od naše jugoslovanske vlade sem in uredil rawnere, a zaman. Ravnokar sem izvedel, da je tu poginilo nad 300 Jugoslovanov. Bila je neka vstaja in naši so zopet največ trpeli. Tako bo mnogo naših ljndij našlo v Rusiji smrt. Iz občine Predosljc nas je pri polku še 8 živih, neka; pa iz sosednih občin, kakpr: Ura-nik iz Predoselj, Bazaj in Vod-njav s Suhe, Mubi in Gašperlin ' iz Šenčurja, prof. Košnik s Prem-skovega, dr. Fajdiga in Završnik iz Kranja. Navdaja nas hrepenenje po domu. A kako naj pridemo! Nas zaslužek komaj zadostuje za vsakdanje potrebe. Kdoi bi hotel iti na svoje stroške domov, ko bi tudi smel iti, bi potreboval veliko denarja, okoli 35,-^ 000 rubljev. Rad bi bil tako srečen, da bi dobil vsaj kako vest m doma. Češka vojna pošta deluje naša ne. 2 leti že nisem dobil nobenega pisma iz domovine. Piši-ic mi na češko poljsko pošto, zna biti bom potem dobil pismo. ZASTOPSTVA .KRALJESTVA SHS. Poslaništva kraljestva Srbov Hrvatov in Slovencev: Bukarešta, Praga, Arhangelsk, Stockholm, Kopenhag. Haag, London, Bruselj, Bern, Paris, Rim, pri Vatikanu, Madrid, Lizabona, Atene, Washington, zastopnik v Omsku, Diplomirana agencija kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovence v v Kaira, Generalni konzulat stva Srbov, Hrvatov in v Solunu, Krfti in Ooritzi. eija kraljestva Srbov, Hrvatov ii Slovencev na Dunaju, Generaln konzulat kraljestva Srbov, K t*« tov in, Slovencev v Pragi in Bu karešti. Častni konralati. Konzulat kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev: v Belgiji: Louvain (K-konzul), Anvers na Danskem: Koperthague (GK); v Angliji: Manchester (K), Bradford (K), Malte (K). SydTney (K) Melbourne (K), Bristol (K), Glasgow (£>', v Italiji: Rim (GK". Milan (GK), Turin (GK), Genova (GK), Benetke (K), Florencj, K . Btitndisi (K). Bari (K), Pa-lerno (K), Reggio de Calabre (K), Catane (K), na Norveškem Christiania (GK); na Portugalskem : Lisabona (GK), Porto-O-porto (K); v Rumuniji: Braila (K), Bukarešta (GK); v Franciji: Pariz (GK), Bordeaux (K), Lyor (VK), Lile (K), Marseille (GK). Nizza (K); na Nizozemskem: Amsterdam (G K), Rotterdan (K); v Ameriki: New oYrk (O K); v Švici: Geneve (K); na Švedskem: Stockholm (G K") Norrkoeping (K); na Španskem: Barcelone (K), Valence (K) : češkoslovaške: Praga (GK). Kraljevsko srbske pooblaščene trgovinsks agencije v inozemstvu 1. Kraljevsko srbska pobltščeiia trgovinska agencija Geneva, šef Nikola Petrovič, generalni konzul. — 2. Kraljevsko srbska pooblaščena trgovinka agentcija v Rimu k filijami v Milanu in Neapolju. šef Vojislav Pctkovič, trgovinski agent. — 3. Kraljevsko srbska pooblaščena trgovinska agencija v Gjencvi, šef Stevan Brkič. — 4. Kraljevsko srbska pooblaščena trgovinska agencija v Londonu, šef Čeda Mijatovič. — 5. Kraljevsko srbska pooblaščena trgovinska a-gencija v Čikagu, šef Jovan Milo sevič. — 6. Kraljesko srbska po-loblaščena trgovinska agencija v New Yorku. — 7. Kraljevsko srbska pooblaščena trgovinska agencija v Marseille, šefi: Ljuboratr Mihajlovič, čin. dr. Emanuel Le-sič. — 8. Kraljevsko srbska pooblaščena trgovinska agencija vi ISolunn. — Lastnik: Beogradska Zadruga. __m aklonjenost." Z ozirom na očitke glede nasiteteV, izgonov, internacij in sekvestrov, se ugotavlja od merodajue shrani skeleče : 1. Nasi 1st v a s© ne gode nad nikomur, kdor se drži postav in naredb uprave SHS, tudi nad tistimi ne, ki so avstrijskega mišljenja. 2. Posedaj se je izgnalo kakih 15 oseb, ker so bili dani za to postavni predpogoji.*3. Od me, seca septembra dalje ni bil nihče interniran. 4. Pod sekvestrom ni nobenega posestva, pač pa so pod nadzorstvom v smislu naredbe ex 1919, posestva nekaterih 4ržavi sovražnih elementov. 5. Tudi se ne plaši nobena oseba. Glasom mirovne pogodbe je uprava v pasu A prisojena državi SHS ii je avstrijska republika dolžna opustiti vsako umešavanje v u-pravne zadeve tega pasu. Baranjska zarota. Pečuh, 26. januarja.' Preiskovalni sodnik dr. Kolaiovič in orožniški kapetan Karakasevie, delata dalje na odkritju zarote madžarske Bele garde. Sled organizacije je prive-del do sela Csatahada, kjer so pri Peri Janoš našli na vrtu zakopano strojnico. Moža so aretirali in izvedeli od njega povodom zasliševanja važne podatke. Pri njegovem sosedu so našli preko 250 vojaških pušk in ogromno množino streliva. Pri pečuških prebivalcih so našli do sedaj preko 600 komadov raznega orožja z naj-boji. Aretirali so osebe, ki so pomagale pri prehodu baranjskih Madžarov. Vsi obdolženci so pri preiskavi priznali svojo krivdo in povedali mnogo zanimivega o delovanju in namerah organizacije. Spomin na sarajevske atentatorje. LDU Zagreb. «6. januarja. Dne 3. februarja t. 1. preteče pet let, odkar so bili pobešeni sara- ■■ 1H. marca—La France jevski atentatorji Miško Jovahovftfl. marca—Rochambeau •jih je naučil o.d *v< Sušteršiča in pokojnega Lampe-ta. Je fanatik poln zlobe ite njrz-žnje, n^ katerega spremenjene rasmere niso čisto nič vplivale. Toda' zdi so nam, da so časi ven-dar le minili, ko se je moglo nekaznovano uganjati takšne narodne lopovščine, za to smo prepričani, da pride prav v kratkem tudi za človeka, kakršen je Oswald, dan zasluženega plačila. Zloglasna relacija v načrtu valutne reforme se končno priznava celo od strani maloštevilnih in sramežljivih zagovornikov sedaj koneno zadostno znanega projekta. Po dolge^n času! Na celem kronskem ozemlju med tem že živo in praktično čutimo posledice te tako (jj)lgo prikrivane relacije. Telefon, telfgraf, pošta, tabak, carina so štiri dovolj važne stvari, da moramo presoditi na svojih izdatkih "blagodejni vpliv službene relacije med dinarjem in krono v vsakdanjem življenju. O-gromna podražitev telefona, telegrafa, pošte, tobaka nam \ kaže praktično, kakšn posledice prinese relacija gosp. Velikoviča, katero hoče uvesti v naš novčni zi-stem, v celem našem gospodarstvu. In pri vse mtem j« poitni promet vedno slabši. Mesto, da bi šli na ty>ljše vporočilni slubi padamo nazaj z^ desetletja. —•—n®-fi—1 ■ • ■ ■if- M. I. Pupin, Božo Rankovič, podpredsednik. Aco Despič, tajnik. *r predsednik.. Pavle H. Pavlovič, blagajnik. Dušan B. Tripčevič, podblagajnik. S PARNIKOM V JUGOSLA-i -JJ VIJ O. r Dne 31. marca ima odplsti par-nik "PANONIA" v Dubrovnik v Dalmacijo. To nudi potnikom priliko, da se pripeljejo s parnikom prav v Jugoslavijo^ New York — Havre ali Cherburg. 9. marca—Royal George 10. marca—La Touraine Nemška propaganda na Koroškem. Ljubljana, 26. januarja. Nemci se še vedno ne morejo vživeti v nove razmere in upajo, da se vendarle še vrnejo zlati časi Habs-buržanov. Ker se pa zaenkrat ne da dobiti ničesar novega, skušajo vie, Danilo Ilič in Veljko ČuHri-lovič. Vse nacionalistične skupine zagrebške akademič. omladine so sklenile, da ta dan svečano proslave. Tega dne dopoldni se bo vršila spominska služba božja v cerkvi, potem pa bo atentator Vaso Čufbrilovič imel pr^davarije o zmislu sarajevske akcije. "Zvečer se bo vršila slovesna akademija, pri kateri bodo sodelovala a-jkademska pevska društva in- ki se je bo udeležil narodni guslSr . Petar PerunoviČ. Čitala se bodo pisma in spisi atentatorjev, ki bodo osvetljevala njih' življenje j in delovanje. Proslavi bodo prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti in kulturnih ustanov. Škandal brez primere. Iz Idrije nam pišejo. Kakor že znano, so Italijani imenovali za občinskega gerenta nekega italijanskega po- na vsak način rešiti vsaj celo Koroško. V to svrho se'poslužujejo dporočnika. Mož je sicer narodno vseh sredstev, *ki imajo vpliv na misi^ Italijan, vendar pa posto- najnižje inštinkte ljudske duše, ki so se razvili v trpljenju svetovne vojne. Laž, obrekovanja proti vsem kar je jugoslovanskega/ se vale po nevidnih strugah v pas. A, da bi tam pognojil zemljo, na kateri bi vzklila pangermanska pšenica. V Jugoslaviji jc lakota, v Jugoslaviji je revolucija, v Jugoslaviji vladajo koruptni advokati in samodržci, ki izsesavajo ubogo ljudstvo — to je kost, na kateri gloje in gloje nemška propaganda. Odveč bi bilo zavračati te otipljive nesmiselne — de-mentiral jih bo temeljito narod sam, kateremu so namenjeni. Ker toi-ej vedo, da se z vsem tem vendarle ne bo dalo nič doseči so u-darili na struno zunanje politike in skušajo priti po indirektni poti docilja. Neutrudljivo dopovedujejo na zunaj, da tiganjajo ju-goslovenske oblasti nasilja v pasu A, ker upajo, da se jim bo posrečilo odstraniti naše čete, kjer bi potem lahko izvajali svoj teror. Tako prinaša graški 'Arbci-terwille," z dne 16. januarja vladne izjave, kjer se trdi, da se mora priznati, da skušajo vplivati Jiigosloveni na hodoče ljudsko glasovanje v zasedenem , južnem glasovalnem pasu z vsake vrste nasilstvi proti avstrijsko mislečemu prebivalstvu, z izgoni, inter-niranji insekvestri, kakor tudi z drugimi načini plašenja. Vendar se dementira v prihodnjem odstavku vlada sama, ko pravi: 'resnici na ljubo pa moramo ugotoviti, da je pokazala vlada SHS, ki nikakor ne more biti odgovorna za prestopke podrejenih organov in še manj za senzačne vesti, ki se trosijo od neugotovljive strani, večkrat v zadnjem ' času na podlagi naših pritožb, zUistj v po kot regent, kar je treba priznati, povsem objektivno. Občinski odbor je vzel v mestni proračun tudi 250 lir kot podporo f£a šolo Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Gerent je brez vsakega ugovora odobril tO postavko. Ves odbor je, bil prepričan, da je stvar s tem končno rešena. Toda kaj se je zgodilo? Nastopil je zopet znani zloglasni katehet Oswald, ki je pod Avstrijo že povzročil toliko narodnim krogom, zroeil toliko neprilik mestni občini in narodnim krogom, ter vložil pritožbo proti postavki za podporo Ciril Metodove šole v Trstu na guvernatorja. To Oswaldovo dejanje je seve izzvalo v Idriji v vseh krogih vihar upravičenega ogorčenja. Kakor se vidi, je o- 20. marca—Mauretania 27. marca—La Lorraine 30. marba—Saxonia. 3. aprila—La Savoie 10 aprilh—La Fayette 14. aprila—Royal George aprila—-La France 17. aprila—Mauretania aprfta—Caronia 2Ž. aprila—Rochaubeau . 24. aprila—La Lorraine 1, maja—La Lorraine 1. majar—Imperator. $ew York — Trst. r 9. marfca—President Wilson. 30. marca—Argentina. V aprilu — Belvedere. New York — Dobrovnik. 30. marca parnik Panonia. Navedeni vozni red e podvržen spremembam, zato je dobro, da vsak potnik piše naprej po pojasnila. \ Potni listi. — Potnikom preskr bim potne liste in.drugo, kar rabijo za potovanje. Prenočišde. — Snažno, udobno in vamp prenočišče po primerni ceni dobite pri meni za časa bivanja v New Yorku. -I* starega kraja. — S parnikom La Savoie so prišli v Ameriko prvi slovenski naseljenci, katerim sem poslal karte. Ako želite tudi vi dobiti sem svoje sorodnike,'mi pišite. Pošiljanje denarja. 200 Krion za ........ «1 » « » « * i » * * * i SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 W. 23rd Si NEW YORK, N. Y. •• - - " - • ' t? • ' -Glavnica $100,000.00. Reservni sklad $30,000.00 Banka je organizirana po zakonih države New York, pod koje neposrednim nadzorstvom izvršuje vse bankarske posle. Za vse, kar se tiče potovanja v staro domovino, potne listine, šifkarte, davek in drugo, obrnite se piseno na našo banko in mi Vas bomo o vsem natanko teV brezplačno obvestili. PRODAJEMO ŠIFKARTE za vse prekmorske črte in za vse parobrode. MENJAVAMO DENAR po najpovoljnejših dnevnih cenah. POŠILJAMO DENAR na vse kraje stare domovine po najnižjih cenah onega dneva, ko prejmemo vaše naročilo za odpošiljatev. Jemljemo denar na pohrano (depozit) ter ga vračamo brez kakega odbitka. Vse poslovanje naše banke, knjige in račune nadzirajo ter pregledujejo organi države New York najmanj dvakrat na leto. Ko dospete v New York, pridite takoj v našo banko in mi Vas bomo povedli v prave naše narodne, poštene trgovine in hotele, kjer boste gotovo varni pred vsako neprijetnostjo' in težkočo za časa vašega bivanja v New Yorku, predno greste na parnik. TELEFONIRAJTE: 7799 WATKINS ko pridete z vlakom na železniško postajo v New York. Mi bomo poslali našega človeka da vas sprejo me in pelje v naše narodne poštene hotele za stanovanje in hrano. Zapišite in zapomnite si dobro naš naslov: Slavonic Immigrant Bank 436 W. 23rd St. New York, N. Y. To je edina jugoslovanska banka za Srbe, Hrvate in Slovence, organizirana po državnih zakonih in pod nadzorstvom države. Pišite in prepričajte se o solidnosti. " i § p © © ® s- & m i © •te te te te te te @ te te te te te te te te te te te te te Kadar potrebujete nov* društvena pravila, lično izdelana pu kuverte, vabile in vatopnise za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite ■e na največjo elovaneko unijtko tiikarno v Ameriki, na " NARODNO TISKARNO, 2146-51 Bine Island Ave., Chicago, DL Ta Vam bode izgotovila vee tiskovine v popolno Eadovoljnect glede eene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice ta člane in člnniee, izdelane v malem ftepnem formata in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zeln prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolnifike podpore in dragih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tndi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da as ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled itevila članov po skladik, ali razredih. tr Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzoree gorinavedeaik tiskovin na ogled brezplačno 1 OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo X. 8. K. Jednote". 500 Kron za 1000 Kron Za 10000 Kron za 100 lir za ... $ 2.00 4.80 9.4Q 93.00 $ 6.25 500 Ur za ............. 29.50 1000 lir za ............. 59.00 LEO ZAKRAJSEK 70 — 9th Ave., Ifew York, N. Y. TELEFON CANAL 8027 Frank Grill's Dairy Prva slov enako* fcrvaftka MLEKA RIM A 1818 W. 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mlako razvafam strankam po hišah točno vsak dan. Z velstpoš tovajam Frank Grill, slovensko-hrvaš ki mlekar iNAR V STAREM S tem dajemo naznanje, da smo ravnokar pregeli vest od PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE V ZAGREBU, da je ves denar bil izplačan. Potrdila razpoŠljemo pravočasno pošiljateljem. Vsled potežkoč katere so bile nastale vsled izplačevanja, je NEMETH STATE BANKA poslala 3 svoje uradnike v Evropo. Ti naj pa preskrbe, da se bode denar točno izpačebal ter sedaj se vsakdo pošiljatev točno fzpJača. Pošljite denar potom naše banke kko želite, da ga točno prejmejo vaši v stari domovini. 1 . Pošiljamo denar na hraniH?« vloge v vsako banko ali hranilnico v Jugoslavijo, ter vani preskrbimo hranilno knjižico brez vsacega troška. • - Pošiljamo denar tudi brxojavno. Brzojav stane 2.50 dolarja. p°aJjite denar hitro. Vrednost kronam raste. 1000 KRON ZA >10.00 PRODAJEMO TUDI PAROBRODNE LISTKE M VSW trtr. Preskrbimo našim potnikom vet pdtrehne potne H«tlne. Odplavimo, na ono irto, ki ai sami icle, preko Trata, Pubrovnika. B*w»a itd. Predno se podate na potovanje piiite nam za pojasnila. NEMETH STATE BANK * *' John Nemeth, President. * \ It E. 22nd Stre*. NEW YORK, N. Y. Praia železničarska ura 21 kamnav, jamčim za 25 lat. STANE SAMO $7.95. ZASTONJ: NAJNOVEJŠE VRSTE DENARNICA ZASTONJ. Le enkrat v iiVljenju nudi se vam tako UKodna prilika. Samo mislite si 20 dolarska ura. vsak jo lahko dobi od nas xa $7.95. Ura. ki je tu na sJiki krasno in trpeino izdelana ima prve vrste dobro Švicarsko kolesje, jamčena za 26 let-Te ure so svetovno znane za najboljše, ker drie do minute pravilen das in se ne pokvarijo. Vsi kondukterji in drujri ži-lotnidarji nosijo tako uro in vlaki sredo na ias teh ur. Torej kdpr hoie imeti eno teh dobrih ur nnu • priporočamo, da jo nabavi boti? m« kal. Te ure se navadno prodajajo po zelo visokih cenah. sicer pa ihi želimo seznaniti ob£in-elvo, da te uiV so najboljše vrste in po eini vsled te*a smo se odločili jih prodajati za kratko dobo po $7.96. Sicer ako bi ne bili zadovoljni s to uro. po nprejemu. nam . jo. lahko vrnete in mi vam povrnemo denai". ZASTONJ: Kdpr iafeie ta oslu in nart pošlje naročilo dobi POPOLNOMA ZASTONJ lepo in trpeino denarnico. * NE POŠILJAJTE DENARJA v naprej. Odrriite ta oglas in nam *a pošljite s 2f centi kot v pokritje poiiljatv«*ih troAkov. Ostalo Hodete plačalo za blajro šele potem ko se vairf prinest ura na t".»m. letite in pošljite nyočilo Se danes prodno "-na uram povila. Piiite takoj. IMPERIAL WATCH CO., Dept. 1408 A. 1016 Milwaukee Ave., Chicago, I1L _ PATENTI ubijejo, Ne dovolite, d« se kašelj raesiri. Takoj ga usta vite, predno se razvije v nekaj nevarnejšega. . Vi Zapiski iz mrtvega doma. | Spisal A. M. Dostojevski Prevel Vladimir Levstik. ^fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaitiiiifiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiaiiiitiiaiiiitiiiisiBiiuitmuiHiiaii^ (Dalje.) Oodi se takole: Recimo, da vodijo oddelek are-stantov v Sibirijo. Med njimi so razni obsojenci; ta je obsojen v prisilno delo, drug v tovarno, tretji v naselni&tvo; vsi potujejo skupaj. Med potjo nekje, na primer v Permfiki guberniji, zaželi kdorkoli izmed pregnancev menjati z drugim. Kakemu Mihaj lovu, morileu ali obsojenemu za radi drugačnega težkega zločina, se zazdi neugodno, iti za dolga leta .na prisilno delo. Vzemimo, da je zvitež in pretkanec, ki ume svojo Teč. Išče si torej v tistem oddelku nekoga, ki je bolj preprost, bolj preplašen in bolj ma-lodušen ter mu je odmerjena sorazmerno neznatna kazen: par let tovarne, naselništvo, ali celo prisilno delo, samo da na krajšo dobo. Naposled najde Sušilova, Sušilov, .podložen kmet, je pregnan samo v naselništvo. Poldru-gitisoc vrst že hodi, brez kopejke v žepu — to se razume, kajti Su-siloV ne more imeti nikdar kopejke premoženja — hodi sestradan ni upehan, ob goli erarni oskrbi, ne da bi vsaj mimogrede zavžil košček okusne hrane, v pomanjkljivi erami obleki, ter služi vsem za bore "bakrene groše. Mi-hajlov nagovori Sušilova, druži se z njim, sklene celo prijateljstvo in ga napoji naposled na kaka etapi z žganjem. Nazadnje mu predlaga, ali ne bi maral menjati? Jaz, Mihajlov namreč, tako in tako, grem v katorgo, ki ni prav-. zaprav nikakšna katorga, nego nekakšne "posebni oddelek". Katorga je že, seveda, toda posebna in torej boljše vrste. — Takrat, ko je šel bil ta posebni oddelek, niti vsi uradniki, na primer v Peterburgu, niso vedeli zanj. Bil je to takšen poseben in ločen kotiček v enem izmed kotičkov Sibirije, in tako malo obljuden — mojih dni je bilo v njem do sedemdeset ljudi — da ga je bilo še zaslediti težavno. Kasneje sem srečaval ljudi, ki so služili v Sibiriji in so jo poznali dobro, pa so slišali šele od mene pr vikrat o tem, da je na svetu "po Nabije jo te ali te celo vsaj. strašijo te tako. • In zares, ako bi tovarištvo pokazalo popustljivost le v enem takem slučaju, je konec navade menjavanja z imeni. Če se bo mogoče odpovedati obljubi ter kršiti sklenjeno kupčijo, ko si že vzel denar — kdo se je bo potem še držal? Z eno besedo, to je zade* va tovarištva, obča zadeva tako-rekoč, in zato je tovarištvo v tej reči jako strogo. Sušilov vidi naposled, da mu ne pomaga več nobena molitev, in sklene pritrditi popolnoma. To se javi vsemu tovarištvu, in če je treba, dobi zdaj še od par prijateljev darilce ali po-žirek pijače. Tem je seveda vsee no: naj gre k vragu Mihajlov ali Sušilov, žganje je izpito, njih so pogostili — potemtakem je z njih strani molčanje zagotovljeno. Na, prvi sledeči etapi, recimo,- jih kličejo po . imenih; pridejo do Miha jlova: "Mihajlov!" SaSflcv se odkline: "Tukaj!" "SuSilovP' Mihajlov zakriči: 'Tukaj!'* — in gredo dalje. Zdaj Se'nihee več ne govori o tem. V Tobolsk« razdele pregnance, Mihajlova pošljejo v naselnike, Sušilova pa tirajo z dvojno ekskorto v "posebni c delek". Odslej ne pomaga v__ nobeno ugovarjanje; in res, s čira naj zdaj dokaže? Koliko let bi se vlekla taka preiskava? In kaj se mu lahko še vse zgodi za to? Kje ima priče? Saj ne bodo hotele pričati, tudi če bi se našle. Ostane torej dejstvo, da je Sušilov prišel v "posebni oddelek" za rdečo srajco in za rubeljsrebrnjak. Arestantje so se smejali nad Sušilom — ne zato, v ker je menjal, dasi gledajo vobče na vsakogar, kdor je zamenil lahko delo za težje, z nekakim prezira-ujem — kakor pač gleda človek na opeharjenega bedaka — nego zato, ker se je prodal za rdečS srajco iii za rubelj srebra: taka cena je vendar preneznatna. O-bičajno menjavo za — sorazmerno rečeno — velike vsote. Nekateri dobe tudi po parkrat deset rubljev. Toda Sušilov je bil tako brezvesten, tako brezoseben dn GLASILO K. S. K. JEDNOTE 3. MARCA 1920 sms »i Je posrečilo, da šefu ga potolažil, in dasi mi je žačel od tistih-dob — če je mogoče — še goreč-neje služiti in "paziti name" vendar sem spoznal po gotovih, skoraj neopaznih znamenjih, da mi njegovo sijce nikoli ni mbglo odpustiti mojega ukora. Drugi pa so se posmehovali neprestano, vodili ga ob vsaki najmanjši priliki neusmiljeno za nos ter ga •včasih krepko zmerjali, dočim je on živel z njimi miroljubno in pri-jazno in ni vzel nikdar ničesar za zlo. (Dalje prihodnjič.) MILIJONSKA NEVESTA Roman v 56 zvezkih, ki stane aamo $6.50, se dobi pri rojaku: JOSEPH TOMIC, 2424 So. Harding Ave. CHICAGO, ILL. KNJIGA ZASTONJ Pilite po Slovenske knjigo, katera vsebuje vse potrebne podatke 9 iznajdbah in patentih. Pišite nam še danes in jas vam pošljem f KNJIGO ZASTONJ Jaz imam 80 let skušnje kot advokat za patente in v mojih rokah vaše stvari, ki jih želite patentirati dobe najboljšo po-Eornoat. Pišite Še*članes v slovenskem jeziku vašemu advokatu aa: A. M. WILSON, Registed Patent Attorney, 315 Victor Bidg^ Washington, D. C Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj prej«. J« sedaj potreben ta opomin, kajti Tiled vedje množina denarja med ljudstvom delajo ipekulantje velika dobičke s onimi, ki jim sredo na limanic«. **Tod J* "«»««UiT in poznan med narodom po svoji nljudni In nitri postrežbi. Ml plačujemo na "h mail, e uloge seben oddelek". V "Zbirki zako- tako brezpomemben za vse osta-nov" se omenja samo s par vrsti- Ne, da se takorekoč.niti ni bilo cami: vredno smejati nad njim. 4'Pri tem in tem ostrogu se u- P®1*0 sta živela 8 Sušilom, že stanovi poseben oddelek, dokler *}ekaJ let- Sčasoma se je nenava se ne otvorijo v Sibiriji najtežju dno name, kar sem mo prisilna dela." ral nehote opaziti; in tako sem se XT... 4 .. 4 „ ,, ,|&a zelo navadil. Nekoč pa —tega \iti arestan je ega oddelka si ne morem nikdBr oZmm 1 sami niso vedeli, ali se pokore na je y nečem zanemapil mojo vekomaj ali samo do gotove do- Ljo> dasi je bu praykar de v narja od mene; in jaz sem bil ta, Nikak rok ni bil naznačen; viko krut, da sem mu dejal: "Vidi-zakoniku je stalo samo "dokler te Sušilov, denar bi jemali, dela se ne otvorijo najtežja'.prisilna pa ne opravite." SuSilov je mol-dela", nič drugega; to je pome- čal, stekel je in storil, a postal je nilo katorgo iz dneva v dan, mahoma nekam žalosten. Minilo brez opredeljenega konca. . Nič je par dni. Premišljal sem, a ni čudnega ni, da ni vedel tega niti se mi zdelo mogoče, da bi žaloval Sušilov, niti kdo drugi iz njego- zaradi mojih besed. Vedel sem, vega oddelka, ne izključivši Mi- da ga je neki arestant, Anton hajlova samega, ki je imel kveč- Vasiljev, trdo prijel za par gro-jemu toliko pojma o "posebnem šev, ki mu jih je dolgoval. Goto-oddelku", da si ga je mogel pre- vo torej nima denarja, meni pa dstavljati po svojem posebno te- se boji reči. Tretji dan mu pra-žkem zločinu, za katerega so mu viip: "Sušilov, zdi se mi, da ste bili odšteli že tri ali štiri tisoč u- me hoteli vprašati za denar, za darcev. Jasno mu je torej moralo Antona Vasiljeva? Nate ga." Se-biti, da ga ne pošljejo v prijazen | del sem takrat na pogradu, in Su-kraj. šilov je stal pred mano. Po vsem Sušilov pa je romal v naselni- videzu ie bil s11"0 Presenečen, da štvo: kaj je torej boljše? — "Ali mu sain P^udim denar in se sam ne bi maral menjati z mano?" »Pominjam njegovega težavnega Sušilov, preprosta duša, poln P<"<«®ia, tembolj, ker je vzel od hvaležnosti do Mihajlova, ki je mene Y zrnjem času po svojem bil tako prijazen z njim, si v svo- ™neni« ™ ko preveč, tako da ji pijanosti ni upal reči, da ne. ?® Mtl »»dejati ni mogel, da do-Vrhu tega, je slišal v avojein od- bl še kaJ- Pogledal je najprej de delku že prej, da se lahko menja, P°tem meneJ ^ajci pa se je da menjavajo tudi drugi, da ni obrml In. Vs« to me je zelo torej v tem ničesar nenavadnega presenetl,°- Sel sem za njim in in nezaslišanega. Iz zmenita se. našel za kasarnami Stal je pri Brezvestni Mihajlov, izkoriščajc ostrožnih palisadah ter naslanjal nenavadno preprostodušnost Su- 1,e€ .h koIu' »tiskajo glavo k nje-šilova, si kupi njegovo ime za mu m podpiraje si jo komolcem rdečo srajco in za rubelj srebra. "Sušilov, kaj je z vami?" sem ki mu ga izroči na mestu fcred TPraSal. pričami. Drugi dan Sušilov le ni Ni me pogledal, in v svoje največ pijan, a napoje ga zopet, no večje začudenje sem zapazil, da da, in tudi premisliti si zdaj ni ga sili jok. več prav mogoče: srebrni rubelj, "Vi Aleksander (Petrovič, miki ga je dobil je zapil in kmalu slite. . V' — je pri5el s pretrga-tudi rdečo srajco. Če ne maraš, nim glasom, prizadevaje si gleda-•vrni denar. A kje bi vzel Sušilov ti v stran — 'da vam jaz. . . za cel rubelj srebra? In če ga vrne, denar. . . a jaz. . . jaz eeeh!" ga bo primoralo tovarištvo: na In spet se je obrnil k palisadam, to se strogo pazi v arestantskem tako da je kar s čelom udaril ob' tovarištvu. In naposled: izpolni, nje — in kako je zaihtel!. . . Ta-kar si obljubil — tudi to je tova- krat sem videl v katorgi prvikrat riška morala. Drugače te grizejo.'plakajočega človeka. Komaj se Liniment ali olja, U moralo bMt pri pravijeno hidi takoJSno rabo za kjer ja lokalna vporaba edino sili. takojiuo olajšavo iu ▼apefoo osdravljenje bolečin. Piai «e kupite storite, Severa j s Gothard oa (S^VtTOTO Gothardsko olje) rabite kot linim ali mašilo paj zdravljenje rev-m, izpahnjenja. e vratnih lies. Členov ter bole- lokalni vporabi matizma. nooralcije. povečanje otekUnar otrpljenje milic in čin Cene 90c 9e davka. sli 3o davka, in vseh iekaru&h. W F. SFVFRA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA SESTRE t Ali ste zdrave, krasne, vesele kot vam je namenjen dar narave! Ako ne tedaj piiite po naSa pojasnila, katere vam pošljemo zastonj, in zapečateno. JU VITO LABORATOBY, Dor-mont Branch 112, Pittsburgh, Pa. Povprašajte nas ki jih pripišemo k stavnici ako jih ne dvignete. Naša banka lo pod nadzorstvom vlade Združenih držav la dlani- Pri pošiljanju denarja V Ju*o-elavljo bodite previdni. Bresvest-ni mošetarji naatavljajo sedaj kronam visoke cene, ker ae bodejo okoristiti a nevednostjo ljudatva. ▼ staro AK° doma Lttertr Bondb, izpostavljene nevarnostim osnja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno. . Poslopje, kjer so naši m radi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven sedel j in praanikov od ». dop. do t. pop. THE JOL1ET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 JL. Savara'a a «a w — . e_____• V Sevaras Regulator (Severov Regulator) je izvrstna zmes za žene in dekleta, ki trpe in iščejo pomoči vsled raznin ne-rednosti. Mnogo nam jih je piaalo zahvalna pisma za izvrstno pomoč po tem zdravilu. Poskusite. Cena je 11.25 in 5 centov davek. Severn's Balsam of Life (Severov iivljenski balzam) je izvrstna tonika in zdravilo, katero naj bi se vži-valo kot ojačevalec pri zdravljenju, za-prtnice, slabe prebave in enakih drugih jeternih bolezni. Je namenjeno hitro pomagati jetram. Cena je: 85 centov in 4 cente davek. Ali kašljate? ---— — — - »' ""I UI mio uuucci okua in na kar se lahko zanesete. Torej poslušajte naš nasvet in vzemite £VERA'S Balsam for Luigs (Severov Balzam za pljuča). To je prijazno zdravilo proti kašlju za otroke in odra&ene. Daje hitro in trajno pomoč. Omehča zapreke, odtrga iste in olajša upade. > • Poskusita, in kmalu bodete priznali, dm. je naš nasvet bil pravilen. Priporoča se sa . zdravljenje kailja, preklada, zahrupnosti, spasmodične gripe, kailja, . influence in bronkitov. Cena je 25 in 50 centov in 1 ali 2 centa davek. Severn's Kidney and Liver Remedy (Severovo zdravilo za obiati in jetra) se zelo priporoča za pomoč pri bolečinah, ki nastanejo vsled jeternih nered nosti. To zdravilo pomoga odgnati bolečine iz hrbta, omotico in močenje postelje pri otrocih. Cena je: 75 centov Severa'a Blood Purifier (Severov Kričisti-lec) pomaga uspešno pregnati kožne izpahke, mazulje in druge enake nesnage, ki nastanejo vsled nečiste krvi. Ojači ves životni sistem in deluje zelo izvrstno kot spomladanska tonika, osveži vaše življenje. Cena je: $1.25 in 5 centov davek. Severova domača družinska zdravila se dobe naprodaj v vsaki lekarni. Uprašajte po Seevrovih m ne jemljite drugih mesto teh zdravil. Ako vam ni mogoče dobiti teh, tedaj nam pošljite pravilno svoto naravnost na nas. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA. O o o o o o o o o o o o o o o o o ❖ t SLOVANSKA TVOKNK5A. 2107 S. Hamlin Ave., Chicago, izdeluje ZASTAVE, BANDERA, REOA- LUE, ZLATE ZNAKE \ za društva K. S. K. J. Začimbe, zelišča in na j razno vr s t-nejša domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v za'ogi. Piiite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIB P. O. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY. Ustavite "FLU" Sterilizirajte nos z Mintol Va po-Cream. Za časa epidemije v Londonu 1.1891 sta te Menthol ter olje Eucalyptus izkazala najbolj uspešnim.— Mentol je obliž ( žavba) vsebujoča oboje: Menthol in Eucalyptus zmešana skupaj z drugimi antiseptičnimi in zdravilnimi olji, ki zabranju-jejo razžirjanje kali bolezni. Boston, Mass., oktobra 1918. Tukajšnji zdravniki so pronaili, da je najbolj uspeino zdravilo ta špsnsko inflneneo če se daje bolniku na piaa, , ramena, vrat in hrbet »orke obkladke suhe za dobo 6 do 10 minut. Zatem naj se nadrgne bolnika z obHžem Mintol Vapocrsan. Rabite nato zopet tople suhe obkladke in uredite iste; tako, da bo bolnik lahko vdihoval hlapove v nosnice in srlo. Na U način se mu bodo nosnice sterilizirale. kar bo povzročilo zabran je vanje razširjanje nevarnih kali boletni. Namailte si a Mintolora spodnji del jezika, kar bo dosti k sterilizaciji pripomoglo. Važna opomb«.—MINTOL VAPOCREAM, katerega se tako toplo priporoča od zdravnikov in lekarnarjev iirom driav je zdravilo posebne kakovosti, ki vsebuje Menthol, kafro, Eucalyptus in druga zdravilna olja, katera zdravniki v obče priporočajo pri vnetju rria in nosnic. To zdravilo je vsled tega teko zaslovelo, ker učinkuje izborno, ker vsebuje vse one zdravilne snovi, za uspeino zdravljenje španske influence, kjer je ta bolezen nastala. Rabili so ga tudi na Angleškem. To je najboljše zdravilo za sterilizacijo vrata pri mladini in odraslih. Imejte torej lonček MinteU vedno doma Vreden je toliko, kot zavarovalnina na hišo. Majhen lonček, ki ne stane dosti, dobite lahko pri vsakem lekarnarju. NOVA IZNAJDBA Ali ste že culi o najnovejši iznajdbi? Ali ste že videli nove C O. Prožne pete? Naša moderna iznajdba, pete s pravimi prožnimi žicami (springs) omogočijo še tako težki osobi, da hodi z lahkoto brez vsakega napora. C. O. prožne pete olajšajo bojo onim, ki imajo bolne, ali utrujene noge. C. O. prožne pete (glej sliko) so narejene močno in lično. Dob« se v vsaki velikosti in vseh bsrv»h. Pritrdi se jih lahko na vsako obuvalo, ker je pridejano navodilo vsakemu paru. Prožna postelja poživi telo, C. O. > -Ji O. proin* ^V^JT. N»ročite jih Ukoj! Omenite številko čevljev in Poskusi enkrat in pe boš več brez njih! Con« $1.50. . ----- -------* —' »J«H ven« #i.OV, rmSm ui? Pat?ntinuia .in podjetje popolnoma v slovenskih rokah. Kojaki podpirajte m priporočajte drugim to Slovensko podjetje! O. SPRING Cena $1.50 CORP. 90S Metropolitan Ave,, BROOKLYN, N. Y. || * Ml __ I ^M Edino Jugoslovansko Rudarsko ■ Podjetje v Ameriki. o S«daj je vam nudi prilika postati delničar našega velikega rudarskega podje- O tja, v katerem je zainteresiranih 1500 Jugoslovanov. Mi imamo 15 mineral- O 2 odgovarjajočim prostorom za mline. Polegtega imamo 420 akrov ze,^?!J,uča: vse«» 710 mineralnega zemljišča, tako da smo ^ Cna ?aJvoijih kompanij v bjutskem okraju, ki je najbogatejši bakreni okraj na celem svetu. J X. f'avnem »g 500 čevljev globoko. Odkrili smo več rudnih žil, - ,.inrTn