Leto LUID. SteullKQ 16Z. u Ljubljani, v toreb 16. mala 1925. Cena Din rso Uuaja vsak dan popoldni, livsamsl nadeli« Is praznike. — Inaaratt: do 30 petlt a 2 D, do 100 vrst I D 50 p, vetji Insersti petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — lnseratni davek posebej. — vv8lOtf*a*kl Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D Upravatatvoi Knaflova nllca stav« 5, prltllofe. — Telefon ste?. S04. uredništvo: Enaflova tülca i L 5# I. nadstropje. — Telefon štev. 34. |^ Poitnina platema v gotovini. Imprimatur (Prispevek k klerikalni agitaciji za svobodo*.) Tako se imenuje označka za syo* bodo. ki jo uživajo klerikalne prosvet* ne in kulturne ustanove v Sloveniji. Če profesor ljubljanske univerze, Član teološke fakultete napiše znanstveno knjigo, mora najprvo v Kanoso v kne* zoškofijski ordinarijat, kjer mu delo pregledajo znanstveno povsem impo* tentni in nepriklani ljudje, nato pa pri« tisnejo zloglasni svoj «imprimatur». pač po tem, ali jc poslušen in veren slu^a svojega «rprevzvisegea pastirja»! Čisto v smislu te svobode je tudi, da se nastavljajo na škofovskih zavos dih samo profesorji, ki zvesto poslu« šaio politiko «prevzvisene» SLS. Tem pobornikom «svobode» nikdar ne pri« ha j a na misel, tem pride ua dnevni red verifikacija spor* nih radičevskih mandatov, ker ta zadeva ni nujna in .ie potrebno, da sc najpreje rešijo vsi nujni zakoni. Pred otvoritvijo današnje plenarne seje je bila konfernca načelnikov parlamentarnih skupin. Na dnevnem redu današnje seje je bila volitev petih članov v upravni odbor Državne hipotekarne banke. Dosežen je bil med načelniki sporazum, da se ta izvolitev na krmilu. — Kratka plenarna — Delovanje odborov« preloži na jutri, ker je večina poslancev od* šla na pogreb umrlega prvega skupščinske* ga podpredsednika Ljubomira Bakiča. Skupščinski predsednik Marko Trifko* vi§ je današnjo sejo otvoril ob 10. dopol* dne. Po končanih formalnostih je izjavil: «Visoki zbornL' sporočam tužno vest, da je umrl bivši prve podpredsednik na* rodne skupščine Ljubomir Bakič. Bil je ne* umoren in marljiv namdni delavec in pro* sim zbornico, da v znak spoštovanja vstane in mu kliče «Slava mul*. — Načelniki so na današnjem sestanku privolili v to, da narod* na skupščina izkaže umrlemu zadnjo čast in da se udeleži pokojnikovega pogreba. Zav to predlagam, da se današnja seja zaključi in določam prihodnjo za jutri cb 9. dopols dne z istim dnevnim redom.» Seja je bila ob 10.30 končana. Na jutrišnji seji odgovarja fin. minister na različne interpelacije. Po končani seji so se sestali ministri v ministrski sobi ter reševal! nekatere tekoče formalne zadeve. Za danes ob 17. popoldne je določena seja Narodnega bloka. Popoldne ob 16. je seja verifikacijskega odbora. Na dnevnem redu je volitev predsednika mesto odstopivšega dr. Nikole S u-b o t i č a. Popoldne je tudi seja parlamentarnega odbora za proučavanje zakona o razdelitvi občin. Konferenca Mule anten Popolno soglasje držav Male a ntante. - Razmerje Male antante do Bolgarske, Avstrije m Madžarske. - Ugoden potek pogajanj. ml, ki streme za spremembo sedanjega pravnega stanja okrepljenega z obstoječimi mirovnimi pogodbami« Države Male antante bodo primorane, da sprejmo te pojave na znanje in onim, ki se pre-greše, pripišejo tudi vse posledice. Zelo temeljita je bila razprava o avstrijskem vprašanju. Ugotovljeno je popolno soglasje, da je treba nadaljevati politiko finančnega ozdravljenja, inavgu-rirano po Društvu narodov. Države Male antante so mnenja, da je predvsem treba, da se integralno ohranijo točke mirovnih pogodb. Koniernca je n**to proučila situacijo v Evropi po zadnjih dogodkih. Nato je prešla k ostalim vprašanjem, ki so bila stavljena na dnevni red« Prihodnja konferenca bo v Eeogradu. Gostovanje slovenske drame v Beograd — Beograd, 11. maja. (izv.) Kakor znano, je v soboto ob 10. dopoldne pričela konference Male antante v Bukarešti. O konferenci prihajajo kratka poročila, ki javljajo samo rezultate posvetovanj. Med državami Male antante vlada popolno soglasje. Na včerajšnjem sestanku je dr. Beneš izčrpno poročal o novi politični situaciji v Nemčiji, Avstriji in na Poljskem. Poročal je o stališču, ki ga naj zavzame Mala antan-ta napram Nemčiji po izvolitvi Hindenbur-govi Govoril je dalje o stališču Male antante k novim predlogom garancijskega pakta, ki jih ima proučavati Društvo narodov n a septemberskem plenarnem zasedanju. Pred zasedanjem Društva narodov se še enkrat sestane jo vsi trije zunanji ministri Male antante, da končno ugotove stališče napram garancijskemu paktu. Sestanek je dogovorjen sporazumno za nekaj dni pred zasedanjem društva narodov v Ženevi. Na tem sestanku se določi tudi prihodnji rok za konferenco Male antante v Beogradu. Popolnoma soglasno je bilo odobreno stališče Male antante glede predloga bolgarske vlade za povišanje vojske. Povišanje Mala antanta odločno odklanja. V stvari podaljšanja roka za odpust 10.000 bolgarskih dobrovolicev je sklenjeno, da se to vprašanje prepusti v reštev poslaniške konferenc! v Parizu. Ministri Male antante so bili obenem že obveščeni od poslaniške konference, da je Bolgarski podaljšanje roka nepotrebno. — Bukarešta, 11. maja. (Izv.) Čeprav bolan, je kralj Ferdinand včeraj ob 16. sprejel v posebni avdijenci zun. ministra dr. Beneša in dr. Ninčiča. Minister Duca je sprejel včeraj jugoslovenske novinarje, katerim je podal podrobno sliko o notranjepolitičnih razmerah Romunske. Naglašal je tudi nujno potrebo medsebojnega intimnega spoznavanja. Potrebni so sestanki jugoslov. in romunskih novinarjev v svrho izmenjavanja misli. Izrazil je željo, naj bi jugoslo-vcuski novinarji večkrat posetili Romunsko, osobito Besarabijo. Podčrtal je dejstvo, da na Romunskem stvarno ne obstoja boljševi-Ško-komunistična nevarnost. Ta nevarnost je prihajala od strani Bolgarske m Rusije. Finančno stanje Romunske je povoljno. Položaj romunskega delavca je ugoden. Moskovska tretja internacijona!a stoj? pred. katastrofo. Včeraj je romunski narod na zelo svečan način praznoval državni praznik narodnega osvobojena. Vse mesto je bilo v zastavah in zelenju. Ob 9. dopoldne sta Češkoslovaška in jugo5lovenska delegacija položili venec ca grob neznanega romunskega junaka. Po končani dopoldanski konferenci ie bila opoldne velika vojaška parada, ka- pa so na sramoto slovenske napredne javnosti povzeli vsi tisti pritlikavi tudi cnapredni > slovenski politiki, kj do da* nes še niso spoznali klerikalno sleparije in njih ,Federatlon BaJcanique... Ta list je zagovarjal federalistične in doloma komunistične ideje in kakor je znano, je bil ta list tudi zelo naklonjen Stepanu Radiču ter je priobčil več njegovih člankov. O razmerah v Sloveniji in v zasedenem ozemlju odnosno v Julijski krajini je list mnogo pisal, toda bolj v komunističnem smislu, članki izvirajo po naših informacijah večinoma izpod peresa nekega ekstreni-nega komunista, ki se je skušal najprejo uveljaviti v Ljubljani, pozneje v Trstu. tekma med Sparto Tn Viktor1-Žižkov, k! Je končala po ostrem 'deloma surovem boju z zmago Žižkovcev v razmerju 1:0, Sparta ie bila boljše moštvo in bi zmago zaslužila. — Dunaj, 10. maja. Prvenstvene tekme: Amateure — Admira 3 : L Amateuri, ki so si zopet priborili d%e važni točki, stoje se-daj na prvem mestu, 2 točki pred Hakonh, ki pa ima odigrati še 2 tekmi. Rapid — Sportklub 4 : 1. Wacker — Simmertng 1 : 0. Lvov: Pogon — W. A. C. 4 : 0; TV. A C. (Dunaj) — Pogon 3 : 1. Brno: Vienna — Moravska Slavija lil Praga: Vsled slabega vremena so bi.v vse tekme odpovedane, tako tudi tekni; Slavija — Xotts Coutny. HlopCeusfig teorija Slovenci smo hlapčevali in tlačanili tujcu tisoč let. Hlapčevstvo je nam tako postala že druga natura. Šest let smo že svobodni, šest let že uživamo pravice vladajočega in gospodujoč ega naroda, a navzlic temu ne moremo še otresti v tisočletnemu suženjstvu pridobljenega čustva, da smo vkljub vsemu vendarle še hlapci in da moramo ostati hlapci tudi še v bodoče. Nič ne pomaga, da narodno Časopisje od prevrata sem neprestano in dosledno kliče: ^Slovence, pokonci glavo, svoboden s/, na svoji zemlji svoi gospod!« Kranjec moj mu osle kaže, da se poslužimo Prešernovih besed, neverno otresa glavo in pravi« da hoče tudi še v bodoče ostati — »sluga narodov.« So tudi med nami takozvani narodni voditelji, ki so vzeli patent na samoslo-venstvo in ki se pri vsaki priliki samozavestno irkajo na prsa kričoč: »Slovenec sem, kdo je več!« a ti zakupniki Slovenstva v svojem glasilu pišejo ta-ko-le: Dokler ni bilo svetovne vojne, si Slovenci nismo upali misliti na svojo politično in gospodarsko neodvisnost. Tre-notek, ki se nam je ponujal 1. 1918., smo srečno zamudili vsled nepripravljenosti in nesposobnosti naših političih voditeljev z dr. Korošcem na čelu. Obsojeni smo torej še za naprej na odvisnost. Med dobo, ki 30 preživljamo danes, in v kateri smo živeli prej, pa je velikanska razlika. Prej smo mislili, da moramo ostati večni hlapci in da smemo pričakovati plačila za naše hlapčevsko trp-Ijen samo na — onem s^vetu! Danes pa mislimo drugače. Danes vemo sicer, da moramo še slažiiL Dokler pa smo hlapci, se moramo naslanjati na eno ali drugo močno oporo, prav tako, kakor moramo privezati mlado in šibko drevo na močan kol, da ga ne zlomi veter. Nam je bila sreča mila, da smo našli najmočnejšo oporo pri Hrvatih, ne da bi bili žrtvovali ali da bi nam bilo treba žrtvovati le trohico naše neodvisnosti! Na kol privezano drevo se ne izpremeni v kol in tudi kol se ne izpremeni v drevo, ampak oboje ostane, kar je! Kakšen evangelij je to, ki uči Slovenca, da je v svobodni svoji državi še vedno hlapec, kdo je tisti, ki oznanja, da je nam »bila sreča mila. da smo našli najmočnejšo oporo pri Hrvatih, ne da bi bili žrtvovali ali da bi nam bilo treba žrtvovati le trohice naše neodvisnosti*, v isti sapi pa ščuje proti bratom Srbom, proti onim, ki so nas s potoki krvi osvobodili in nam bratski priznali vse pravice vladajočega in gospodujoče* ga naroda?! Ljudje, ki oznanjajo take nauke, s*, ali tuji placeniki ali pa izdajalci svojega naroda! Politične vesti »Slovenčeve« hudobije. V nedeljskem uvodniku si je »Slovenec* privoščil neki razpis prosvetnega ministra- S tem razpisom se postavlja, kakor je prirodno in pmetno, prosvetno delo v naši državi pod nadzorstvo prosvetnega ministrstva. Razpis pravi na pr.: .»Delo za ljudsko izobrazbo bo samo tedaj uspešno, če bodo vse izobraževalne organizacije kot celota delale po enotnem načrtu.* -Slovenec* je seve proti temu! Nasprotuje državni micijativi in podpori! V blagohotnem sodelovaniu prosvetnega ministrstva, v denarnih podporah in nasvetih tega ministrstva vidi namero, ubiti v Slovencih in Hrvatih — verski čut! Nadalje pravi razpis: i>Namen ljudske izobrazbe je, da odstrani vse zmote in vsako napačno razumevanje državljanskih pravic in dolžnosti, in razvijati se mora zavest o potrebi velike ujedinjene domovine, ki sloni na neomejeni ljubezni svojih sinov . , .* Tudi to ni po godu »Slovencu«! Potem se še huduje, če se eksponenti takih njegovih nazorov premeščajo v druge kraje! Končno določa razpis: »Vse, kar ne odgovarja zakonskim predpisom, ali kar bi bilo naperjeno proti narodnemu in državnemu edinstvu, se mora iz društev odstraniti.« Mesto da »Slovenec« pozdravi to določbo, jo smeši in se zoperstavlja! Če pa prosvetni minister razpusti klerikalno društvo, ki bo nasprotovalo tej določbi, bo »Slovenec« zavpit, da minister zlorablja zakone . . . Tako nastopa »Slovenec* tudi pri drugih prilikah: Najprvo smeši državne zakone, se zaganja v državno In narodno edinstvo, blati razvoj enotnega dr-žavlajnskega Čustva, državne avtoritete, potem pa bo kričal, da vlada pobija te zakone in to avtoriteto, ko bo kaznovala separatiste »n defetlste . . . Kdor očita vladi zakonolomstvo, naj se prej postavi na stališče zakonov. Pribičevič je še vedno postopal v smislu Vidovdanske ustave, gg. Odločne Izjave oficijelnih zastopnikov čsl. vladne stranke za nase neodresene brate Včerajšnji zbor NSS proti vsakemu Dak tiran ju z radičevščino. Slaba udeležba narodno-socijalnih delegatov. V soboto In včeraj v nedeljo se je vr-*Tra glavna skupščina NSS. Zbor je potekel na zunaj zelo mirno, dasn je b3a na zboru zelo ostra opozicija proti taktiki sedanjega vodstva NSS. V soboto so v Narod-nem domu zborovali delegati posamnih krajevni!] organizacij NSS. Zborovanje je trajalo od sobote ob 15. do nedelje ob 1. ■ponoči. Delegatskega zborovanja so se udeležili r.udä odposlanci češkoslovaške soeija-listične stranke, ki so zelo vplivali na mnerjenosr razprav ?n sklepov, zlasti kar se tiče zunanje politike. Pravijo, da se je zborovanja udeležita okoli 116 delegatov. Xaj-slabse je bila zastopana, krajevna organizacija v Ljubljani, kjer je sploh med delavskimi sloji opažati velika »patija proti politiki strankinega vodstva. Debata je bila zelo živahna. Končno .ie bila sestavljena obširna resolucija, V nedeljo, 10. t. m. ob 9. dopoldne je bil ▼ veliki dvorani »Uniona« takozvani mani-festacijski shod stranke, kateremu je prisostvovalo pri pogrnjenih mizah okoli 200 oseb. Med temi so bili zelo slabo aastopani ljubljanski pristaši stranke. Zborovanja sta se udeležffla. tudi češkoslovaška nar. soc. poslanca ga. Zemino-v» in E. spatny, n redni k čem v hi tajnik šo3c. Vetrfco pozornost, je vzbudil zlasti pozdravni govor nosi. špatnega, kd se je v izredno toplih besedah spominjal bratov v Prlmorju, katerim je Italija postala tlačite-tjica. Z ostrimi besedami je ožigosal bese-dolomsrvo italijanskega naroda. katerega rimski parlament je leta 1917. obljubljal narodom svobodo, katerega vlada pa zatira sedaj Slovence in Hrvate na naravnost barbarski način ter jim v Istri ne daje nit« v cerkvi najprimitivnejših pravic, češki narod s simpatijo spremlja vsa stremljenja, ki merijo na to. da tudi tlačenemu jugoslovanskemu narodu v Italiji zašije solnce svobode ter je pripravljen krepko sodelovati. Govornik meni. da bo mogel slovanski so. cljalizem izvršiti veliko nalogo v osvobodilnem delu. Govornikova izvajanja so bila sprejeta z živim odobravanjem in kot pomembna manifestacija stranke, kateri pripade tudi čsl. zunanji minister dr. Benes. Gospa Zeminova je v temperamentnem srovoru poudarjala skupne naloge Slovenstva, ki se mora še trdnejše postaviti v bran proti nem§UI oi>asnost!. Izvolitev Hin- denburga nam kliče vsem: »Slovani skupaj !« (živahno odobravanje.) Dr. Politeo iz Zagreba je razpravljal o načelih narodnega so ci j ali zrna, razvijajoč znane misli o pomenu tega pokreta, o njegovih odnošajih napram vla-di in notranjim problemom naše države. Zelo ostro so je izjavil proti vsakršnemu sodelovanju z Radi-čem. poudarjajoč, da NSS v nobeni obliki ne more in ne sme paktiratd s tem -..histeričnim vrtoglaveem«. Poüiteova izvajanja 60 vzbudila vtis, da govornik odločno odklanja najnovejšo akcijo g?. Puclja in Prepe-luha, kateri so se nameravali brezpogojno priključiti trudi IJubljnskft narodnosocijalni voditelji. * Ko je še g. Deržič T*eročal o notranji poJStiki in se med drugim ostro izrekel proti zaščitni carini, ki ščiti le »špekulatlv-no industrijo«, Je bila sprejeta dolga reso-cja, M pravi: »Glavni zbor NSS izjavlja v soglasja s prejšnjimi resolucijami, da zmatra za predpogoj notranje konsolidacije tn s tem utrditve zunanje političnega značaja naše države iskren sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci na podlagi popolne in dejanske enakopravnosti v vsakem ozira. V dosego tega cilja je v mejah svojih osnovnih načel NSS pripravljena sodelovati z vsemi poUtlč-predstaviteljice svobodne volje naroda in so predstaviteljce svobodne volje naroda in so resnično za sporazum.« Resolucija je dalje za enotno fronto ročnega in duševnega proletarfjata, proti komunizmu, za svobodo tiska, proti 2odstotnemu davku na ročno delo. za izenačenje davkov, proti obdavčenju nujnih življenjskih potrebščin, za Izvedbo agrarne reforme ne izvzemši cerkvenih posestev, za cenen kredit malim obrtnikom in trgovcem pod kontrolo javnosti, za zaščito najemnikov in podnajemnikov, resolucija dalje za hteva takojšen razpis občinskih volitev itd. V zunanjepolitičnem delu pozdravlja resolucija delo Male antante in zlasti sodelovanje Jugoslavije bi češkoslovaške, želi, da se čimprej pridružita Poljska In Bolgarija ter da se tudi Rusija kmalu postavi pod prapor slovanske demokracije. Končno resolucija proglaša, da se NSS nikdar ne odreče neodrešenemu ozemlju ter zahteva podesetoritev dela v zaščito zasužnjenim bratom. Vlomilci p iiraniski poštni urad prijeti Dobro organizirana tolna. ki je živela udobno samo od vlomov« — Vlomilci so imeli načrt še za več drznih vlomov« — Preskrbljeni z najmodernejšim vlomilskim orodjem« ^kofja Loka, 11. majnika, V soboto 9. t. m. je bila vsa škof j a Loka pokoncu. Raznesla se je vest, da so poljanski orožniki prijeli one drzne vlomil- ce, ki so dne 14. marca t. L po noči vdrli v pčtni urad v Krnju, navrtali blagajno ter ier odrasli 64.945 Din. Navrtali so stransko sreno blagajne in nato pobrali denar *z nje. Sledovi so vodili deloma proti Tržiču, de-Toma pa po poljanski dolini, kajti drugi dan po vlomu so videli poljanski kmetje kora. kati tri sumljive osebe proti meji. Orožni-štvo je uvedlo intenzivna In najnatančnejša TKiizvedovanja. Končno se je posrečilo pri. joti tri vlomilce in so jih orožniki iz Gorenje vasi v Poljanski dolini v soboto ukle-njene in zvezane privedli v zapore škofjeloškega okrajnoga sodišča. Orožniška postaja v Gorenji vasi je bi. ia v petek ob 14. popoldne zaupljivo obveščena po kmetih iz Podgore, da se pri ko carju Boštjanu E>olinarju, čegar bajta stoji izven vasi. oddaljena od ceste in precej na samoti pod gozdom, nahajajo tri sumljive osebe, ki po opisu zelo slioljo onim trem potepuhom, ki so korakali dne 15. marca po poljanski cesti proti meji. Komandir orož-niške postaje Martin Tavčar je z enim orožnikom takoj odhitel proti Podgori. da vjp.me nevarne tičke. Ko sta prišla do Podpore, sta se previdno približala Dolinarjevi bajti In kmalu sta izvedela, da se nahajata dva potepuha v kozolcu v Ustju. Stopila sta v kozolec. Opazila sta ju, ko sta ei ravno ~ezula čevlje, da bi se zleknila v listje. Po-epuha, videč, da sta v pasti, sta se skušala Kitajiti. Orožnika sta vzkliknila: »Roke kvišku!« TJdala sta se. Takoj sta bila zvezana. Nato je bil v sobi prijet še tretji vlomilec, ki je spal na klopi ob peči. Očividno so biM zelo utrujeni od kakega novega podjetja in so iskali gotovo zavetja proti do bri nagradi pri kočarju Dollnarju, s katerim so morali biti v zelo intimnih poslovnih zvezah. Pri takojšnji preiskavi vlomilcev in njih bližnje okolici je komandir g. Tav. čar našel najmodernejše vlomilsko orodje in zelo zanimivo pismo, ki hudo kompromitira neko osebo iz oddaljenejših krajev. Odpeljali so ju nato v Gorenjo vas, kjer jih je začel zasliševati postajni komandir. Glede svoje identitete so kratko navedi! najpotrebnejše podatke. Prijeti vlomilci so: Josip M a r u § i Č\ star okoli 26 let, rodom iz Mirne pri Gorici, baje čevljarski pomočnik, znan kot lahkoživ vlomilec in tihotapec, Izidor Ciglič, prilično star 25 let, rodom iz Steverjana na Goriškem, po poklicu konjski mešetar, torej tihotapec, Josip M o r a v e c. rodom iz Gorice, star 27 let, strojni ključavničar. Vlomilci so nosili pri sebi najmodernejše vlomilsko orodje, tako sveder za navr-tanje blagajn, pile, celo železne rokavice za prjemanie raznih predmetov in druge malenkosti. Po končanih formalnostih so orožniki vplenili vse tri ter jih odvedli pod močno eskorto v zapore škofjeloškega okrajnega sodišča, kjer se sedaj vrše nadaljna kazenska po:zvedovanja. Vlomilci tale vlom v kranjsko pošto, najbolj jih komprom!rira pri njih najdeno pismo. Vlomilci moralo Sport Domače nogometne tekme. Zagreb, 10. maja. Najvažnejša prvenstvena tekma Gradjanski — HaŠk je končala z zmago favoriziranega Gradjanskega v razmerju 2 : 1 (2 : 1). Gradjanski je bil stalno v premoči ter je vodstvo dosegel že v začetku. Hašk se je sicer trudil, da izravna, a je njegov forward igral zek> nervozno in raztrgano. — Beograd, 10. maja. Tu je oba dneva igralo moštvo zagrebške Coneordije In do seglo oba dni častne rezultate. Prvi dan: ConcoTdia — B. S. K. S : 2 (1 : 2). Zaslužna zmaga Zagrebčanov. Drugi dan: Coneordia — Jugoslavija 1 : 1 (0 : 0). Jadran v Mariboru. Prvenstvena tekma Jadran — Rapid je končala nepričakovano, a z zasluženo zmago Jadrana. k5 je odigral svojo najboljšo tekmo v letošnji sezoni ter se polagoma približuje svoji nekda^i re-nomirani formi. Vodstvo je dosegel Rapid že takoj v začetku igre. a je Jadran po Martin akn, ki se Je vmtl od vojakov ter je v dobri kondlciji, dosegel izenačenje. Ze nekaj minut za tem je jamnik pobegnil na krilu ter dosegel drugi goal za svoje barve In vodstvo. Polčas 2 : 1. V drugem polčasn je Rapid ostro, deloma surovo napadel ter je izenačil. Odločilni fn zmagonosni goal je padel fz cornerja, streljanega po Jamniku, čigar krasno plasiran strel je Martinak pognal z glavo v mrežo. Bil je to efekten goal. Sodil je g. Nemec, ki je spregledal marsikaj v škodo Jadrana. Izključil je tudi centerfora Rapeta. Pri Jadranu je vratar Vidmar branil v sijajni maniri. Pri Rapl-du dobra obramba. Jadran, ki si je s to tekmo priboril dve važni točki, je momen-tano zasedel ITI. mesto v prvenstveni tabeli, a ima najlepše izglede, da se plasira na II. za Ilirijo, ker ima odigrati samo še tekmo proti šibkemu Celju. — Proslava petletnice L. A. S. K. Včeraj je proslavil mladi m ag'lni Ljubljanski akademski športni klub petletnico svojega obstoja z obširnim programom. Zjutraj se je vršil na 4050 m dolgi progi stafetni tek skozi mesto kjer je zmagala štafeta Primoria v postavi Slami, Franko, WcibJ, Slamič Ti., Vldic, ValtrIČ, Perpar v času 12:21, kot druga je dospela na cilj štafeta Ilirije in kot tretja štafeta Laska. Start je bil pri glavni pošti. Do prve predaje na Frančlščan-skem mostu je vodila Ilirija, od tu Primor-je (Weibl), na tretji progi preko gradu je pridobil Deržaj (Ilirija) zopet na terenu in je kot prvi na Karlovskem mostu predal (420 m), od tu je prevzelo inicijativo zopet Primorje po V!dxu, Valtrič in Perpar pa sta v kolosalnem finisu Primorju popolnoma osigurala zmago. Primorje si je s tem priborilo lep pokal. Proga je bila zelo težavna in je doseženi rezultat nadvse lep. — Ob pol 12. se je vršil slavnostni občni zbor Laska na univerzi, katerega so se udeležili zastonniki raznih klubov. Pred- sednik Laska. geometer Černe, ie imel slavnostni nagovor in je v markantnih besedah očrtal zgodovino in nastanek Laska. Za old boy člane Laska so bili nato imenovan* prof. dr. Fran Jesenko, N. Bu-1 j e v i č, geometer černe. Fink, Ga-berščik, Gregorčič, Hartman B.. Hartman G., Janša, Kandare L., Kotlušek, Kump in Podboj. Zvečer je bil v Narodnem domu animiran zabavni večer. Lask — CeJje 2 s 1 (0 s 0)« Vzporedno s proslavo petletnice svojega obstoja je Lask priredil včeraj svojo prvo resnejšo tekmo v tej sezoni in sicer je povabil SK Celje. Lask je po zanmrvi m fair igri zaslužno zmagal z rezultatom 2:1. Sicer je bilo Celje akademikom popolnoma enakovreden nasprotnik in ie v prvem polčasu pokazalo lepo in smiselno kombinacijo, vendar so njegovi napadalci pokazali popolno Impotenco v streljanju. V tem času se je nudilo Celjanom nebroj sigurnih šans, ki pa so ostale neizrabljene. V drugem polčasu je Lask absolutno prevladoval, a je napadalni trio odrekel pred goalom. Vodstvo je doseglo Celje po levi spojki, vodstvo pa ie dosegel po enajstmetrovki Obe moštvi sta mestoma pokazali odlično igro, mestoma primitiven nogomet. Pri gostih je ugajalo levo krilo, ki je večkrat nevarno prodrlo, kot dober taktik, ki ume razdeljevati žoge se je tudi izkazal Bleichinger, žal, da nI našel razumevanja pri soigralcih. V krilski vrsti je bil najboljši Mahkovec na sred', v obrambi je Schallcckcr dobro čistil. Pri Lasku sta ugajali obe krili, ki sta vodili žogo v lepi maniri. Trio je polomil najs:gurnejše šan-se. Centerhaü je bit samo prvi polčas na mestu in je v drugem popolnoma odpovedal, obramba pa je sprva napravila precej zle »šniclerje^, ki k sreč: niso imeli hudih posledic. Vratarja Mexhner (Zamora) in Stepančič (Celje) sta bila na mestu, Sodil je zadovoljivo g. Betetto, bil pa je glede prisojanja enajstmetrov prenatančen. — Otvoritev štadiona v Sarajevu. V soboto je bila svečana otveritev štadiona S. K. Slavije v Sarajevu. Vršila se je tekma med Saškem in Slavijo, ki je končala s 5 : 2 v korist Saška. Inozemske nogometne tekme. — Dunaj. 10. maja. (Tzv.) V soboto je gostovalo na Dunaju glasovito angleško profesijonalno moštvo Bolton Wanderes proti prvaku Hakoah in zmagalo z 2:1 (1:0). Angleži so predvedli v prvem polčasu naravnost klasično igro. Dunajski listi nag!a-šajo, da ie moštvo dobro iztrenirano in v tem oziru dunajska moštva znatno nadkri-ljuje. Vienca — Rndolfhugel 4:2 (2:0>. — Praga, 10. maja. (Izv.) V Pragi se je vršila napeta in razburljiva nrvens*v«» Politični atentat v dunajshem gledališču »SLOVENSKI N ARQD« dne 12. maja 1925. Stran 3. Italija in Balkan Nemd se zelo živo zanimajo za balkan-Oo politiko Italije, katere državniki imajo v svojih programih zasnovano velikopotezno penetracijo v balkanske dežele. Nemci M ne videli radi, da bi se izvrševal ta program, pa tudi ne marajo dviganja jugo-slovenske sile na Balkanu in ob Adriji irarveč sanjajo še vedno o tem, kako bi nemška roka zagrabila Balkanoe in jih obdala z nemäo močjo. V ta namen bi jim lahko služila tudi Italija, ako bi hotela stopiti na njihovo stran. V tem oziru je poučen članek v »Münchener Neueste Nachrichten«, napisan pred kratkim v Rimu. Iz Članka posnemamo nastopno: »Vsak vihar na Balkanu se zabeleži v Rimu s čisto posebno občutljivostjo. Tam imajo občutek, da spada vse, kar obsega pojem balkanske politike, v bolestno vrsto za Italijo zamujenih prilik. Gotovo je, da so se leta 1918—1919 v Rimu vdajali na-dam, ki puščajo glede imperijalizma Musso-Hnüev program daleč za seboj. Takrat so prokiamiraH perspektivo, da postane Italija lahko na vsem Balkanu, da na vsem bližnjem Vzhoda in Jugovzhodu Evrope naslednica avstro-ogrskega, ruskega in turškega vpflva. Somnino se je do vojnega zaključka pro-üvil popolnemu uničenju habsburške monarhije z italijanskega stališča, ako se za-jedno ne posreči, preprečiti prodrtje Jugoslavije do Adrlje. Rekel je v gledališki primeri: Kar potrebujemo, je ob Adrlfl izpre-niemba igralnega načrta, ne pa zasedbe vlog. Beograd je prevzel vlogo Dunaja in igralni načrt je isti. Odnošaji med Italijo in Jugoslavijo imajo fatalno sličnost s predvojnimi razmerami med Italijo in Avstrijo, samo da ni tu alijančne ovire. Preudarna energija Mussolinija preprečuje vsako italijansko vmešavanje v temeljni problem kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, torej vsako pospeševanje hrvatskega separatizma ali slovenskega federalizma, ker vedo v Rimu iz habsburških časov, da sede v Zagrebu in Ljubljani samo zagrizeni sovražniki Italijanov. Zato pa je italijansko-jugoslovensko nasprotje ob Adriji seglo na drugo, zelo nevarno polje, na Albanijo. Po vojni je bila albanska politika Italijanov kolikor mogoče polna nedoslednosti. Opustili so Valono, zavzemali so se za neodvisnost Albanije, poskusili so podpirati italofflsko vlado Fan Nollija, videli pa so, da je ta izginila v korist jugoslovenskofilske vlade Ahmed Zogu in ugotoviti mor?jo, da je tudi tu Beograd izpodrknil Rim. Kak sporazum med Rimom in Atenami proti Beogradu v albanskem vprašanju je nemogoč. Gre za otoke Egejskega morja, odvzete Turkom, ■ katere zahtevajo Grki, Italijani pa jih jim ' ne dajo. Namesto da bi bil Balkan prožet z italijanskim vplivom, so doživeli dogodek sovjetske propagande, katera ne prikriva svojega vseevropskega programa. In namesto ofenzive se treba zateči k defenzivi. Nasprotje med fašizmom in boljševizmom ni oviralo Mussolinija pri njegovem diploma-tičnem prilagodovanju, da je napravil korektne stike s sovjetsko Rusijo. Sedaj je doživel to, da je v onem trenotku, ko je Moskva poskušala potom bolgarskih agrarnih komunistov razpaliti Balkan, Cičerin odpoklical ruskega poslanika v Rimu Jure-uewa, ga prestavil v Teheran in na njegovo mesto poslal agresivnega novinarja Ker-genzova. Italijanski komunisti so bih* mnenja, da je Jurenew preveč korekten, preveč diplomat v starem in dobrem smislu besede. Tako je Mussolinljeva balkanska politika nakazana na zelo težavno pot, ki se bo vila med varovanjem lastnega vpliva in preprečenjem preloma z Moskvo, zlasti še, ker razen tega Italijani nimajo pravih prijateljev ne v Beogradu in ne v Draču, ne v Atenah in ne v Bukarešti. In tako je mogel eden izmed najspošto-vanejših fašistovskih listov »Mezzogiorno« v svojem uvodniku 19. pr. m. ugotoviti, da je na Balkanu samo en dostojen narod: Turki. Torej ono nemško temeljno pojmovanje o etično - etnični strani balkanske politike, proti kateri je ententa do leta 1919 na vse načine divjala. Nemezis!« Tako zaključuje rimski dopisnik velikega monakovskega dnevnika »Mönch. N. Nachr.c svoj članek o Italiji in Balkanu s konstataciio, da je prispela Italija v spoznavanju Balkana do istega stališča, na katerem je bila Nemčija že pred vojno Pa naj poskusijo Italijani Še z edino »dostojnim« narodom, s Turki, morda bo potem Isti dopisnik čez leta zabeležil nov italijanski neuspeh na Balkanu, ki se pridruži dosedanjim, kakor jih našteva v svojem listu po točnem premotrivanju razpletevanja razmer med Italijo In Balkanom. Ml pravimo, da more biti za Italijo plodonosna samo taka balkanska politika, ki sloni na najboljšem razmerju do Jugoslaviie. Vse drugo je za njo kvarno, najopasnejša in najbolj opolska pa bi bila za Italijo namignjena pot preko Turkov k Nemcem; Mussolfntja ne spravijo na njo, ker v Rimu vedo, da bo na Balkanu odločujoč faktor Jugoslavija, katera *m-ponira tudi omenjenemu nemškemu list i, kakor sledi iz citiranega članka, ki je napisan proti nji, ali pri tem le kaže Italiji važnost naše države in njen dosedanji vpliv, tako da se mora rimska politika za svoja bodoča pota v polni meri ozirati na taka dejstva. Pros ve ta Kepertoar Narodnega gledališča v Ljubljani« Drama: Začetek ob 20. zvečer. Ih maja, ponedeljek: Roka roko umije, obe obraz. Red C. 12. maja, torek: zaprta 13. maja, sreda: Narodni poslanec. Red D. 14. maja, četrtek t zaprto. 15l maja, petek: Drama gostuje v Beogradu. 16. mala, sobota: drama gostuje v Beogradu. 17. maja, nedelja: drama gostuje v Beogradu. 18. maja, ponedeljek: zaprto. Opera: Začetek ob % 20. zvečer. 11. maja, ponedeljek zaprto. 12. maja, torek: Mignon. Red A. 13. maja, sreda: Glumači — Cvetje male Ide (balet). Red B. 14. maja, četrtek: Carmen. Red E. 15. maja, petek: Gostovanje Hndože-stvenikov: Na dnu. Izven. 16. sobota: Gostovanje Hudožestveni-kov: Ženitev. Izven. 17. maja, nedelja: Gostovanje Hudože-stvenikov: Medeja. Izven. 18. maja, ponedeljek: zaprto. —Opera. fCavallerla rusticana. — Glumači.) Ga. Thierry - Kavčnlkova le včeraj s Santuzzo dosegla višek svojega umetniškega delovanja na našem odru. Poznavajoč diapazon njenega dramatične- ga glasu se nisem čudil, da se je lotila v svojem umetniškem stremljenju Santuzze, a da bo njena kreacija v pevskem, kot igralskem oztu tako sijajna, tako pretresljiva, si nisem mogel misliti. Lahko rečem, da sera včeraj v povojnih letih na našem opernem odru prvikrat slišal v resnici dramatičen glas, ki poslušalcu stisne srce, ki gre do kosti. To je bila Santuzza, ki bi imela na vsakem odru mogočen vspeh. Tudi igralski je bila neprimerno globlje zamišljena, kot smo bili Kantuzze vajeni doslej. Da bi ji dali njeni partnerji prilike do igre, segla b: še više. Žal so se Igralski tako Ro-pasova (Lucia), Korenjakova (Lola), Kovač (Turiddu) in Zathey (Alfio) gibali v še znanih mejah semtertam še celo dolgočasnega brezkrvnega gibanja. Edino Kovača je Thierryjeva iztrgala iz medle hladnokrvnosti pred cerkvijo do v resnici bravuroz-nih v:škov in smo šele sedaj videli, da bi bil Kovač odličen, naravnost sijajen tenor, ako bi se znal prijeti trdo v roke. Ropaso-va je nesrečna Turridujeva mati menda tudi zato, ker ne ve, kam bi se na odru dala, zlasti po slovesu svojega sina je v zadregi, kaj bi storila. Naj ji vendar režrser malo pomaga. Da smo videli jako jasno nedostatke ostalih, je kriva Thierry-Kavč-nikova, ki je bila kakor gora med ostalimi grički. Zbor, tako v cervi kot zunaj prav dostojen, tud; igralski. Vendar pa Je med pevci eden. ki ne more peti drugače kot »habtaht« obrnjen proti publiki. Naj si misli, da publike ni, pa bo takoj naravne j ši. Muzikalno vodstvo Je ime) g. Neffat, igrsko g. Debevec. Prvi je globokejši in vestnejši. — V »GlumaČih« pa Je pel že angažirani tenorist Orlov (Canio - Bajazzo). Kakor rečeno, ima Orlov lep In velik organ in je za naš oder srečna pridobitev. Nikakor pa še ne zmerno trditi, da je že perfekten umetnik navzlic prav zadostnemu včerajšnjemu uspehu, ki ga je dosegel kot pevec-amater. Sliši se mu, da še ne poje dolgo Časa, da nima še pravilno »postavljenega« glasu, vendar pa bo iz njega zelo izvrsten pevec, ako se loti resnega študija. Morda se mu posveti g. Betetto! Imel bo v njem hvaležnega, v kratkem času prav odličnega učenca. S prezgodnjo, tretirano pohvalo g. Orlovu najbrže ne bomo koristili Ostale vloge so bile razdeljene kot prvikrat: Fri-sekova — Nedela, Cvejič — TonJo, Popov — Silvio, Beppo — Mohorič. Zlasti Cvejič je bil včeraj briljanten v prologu pa tudi v vsej igri do konca. Prav posebno igralsk* s svojimi truluprnadami v igri »Colombi-na«. Popov je na zunanje preveč gosposki kmet, Mohorič je nekoliko bled Beppo, Ned-da je kot Colombina v vsakem oziru zadovoljiva, a kot Nedda ima malo premajhen glasek in je tudi Igralske prehladna. Zbor poje odlično, a je v svojem drv en ju pretiran. Zlasti v komediji ga Tadeo neprestano priganja »bliže, bliže,« »na prostore« itd., ko pa ta ne more nikamor bliže in že davno sedi na svojih sedežih. Nekam smešna se sliši ta reč. Sicer se pa menda tudi Italijanski kmetje v komediji ne vedejo tako otročje razposajeno. V splošnem so Glumači zaradi Orlova, Cvej ča In Popova močno ugajali. Muzika je še danes veleza-nhniva in ji je znal g. Balatka vdahniti novega čara. Zakaj je bila predstava »izven«? Škoda skoro praznega gledališča! —č. — Kritiko v »Kritiki«. Ne mislim govoriti o komediji »Lvsistrati«, ampak le to bi rad pribil, da se nekateri mladeniči vtikajo v svoji domišljavosti v stvari, ki so jim španska vas. O »Lysistrati« so pisali že dovolj naši dnevniki, tako da smo o njej zadosti informirani, le »Kritika« menda še ne. Gospod kritik St. K. bi bil moral prečrtati vsaj to, kar je napisal v »Slovenskem Narodu« g. M. Z., če si že ni mogel preskrbeti kakega prevoda aH sploh kake knjige, tičoče se »Lysistrate« — to bi mu človek še odpustil, ker je bil takrat, ko je bila vprizoritev te komedije na vidiku, v Iicej-ski knjižnici res ves Aristophanes Izposojen. Ko bi bil »kritik« prečital vsaj dotične članke v časopisju, bi spoznal, da »Lysistrate« ni mogoče vprizoriti v polnem obsegu. Gospod SL K. je namreč napisal v 3 številki »Kritike«, kjer daje gledališkemu vodstvu nasvete v tonu strokovnjaka, ki je s »ta veliko žlico« zavžil znanje o dramatiki vsega sveta pred in po Kristusu m ki že dalje časa udriha dosledno In vstrajno z betom po našem gledališkem repertoarju m vodstvu, tudi tale stavek (str. 36): »Predstavnika atiške komedije Aristofana so nam šele pred kratkim pokazali v predstavi, katere bi se morala sramovati vodstvo m prevajalec«. »Predelave« se sramovati nima povoda ne vodstvo, ne prevajalec, ampak — če se že mora — tisti, ki je to ubogo »Lysistrato« tako »predelal«. Toda tega niso v »sramovanje« šalili niti Cehi, niti Nemci — ampak seveda naš kulturni nrvo se ne sme niti zdaleka premerjati s češkim hi nemškimi Ker g. St. K. originala sploh ne pozna, naj si dä vsaj reči, da ta »Lyslstra-ta« ni »predelana« ampak le skrajšana in omiljena, da je na modernem odru sploh mogoča. Ne vem, kako si g. kritik predstavlja grški original. Ko bi ga vsaj v prevodu prečital, iz previdnosti, preden izreče svojo sodbo v reviji, ki hoče biti na višku, ki ga izraža naslov. Tega pa očlvidno ni storil. Od začetka sezone si je svoje znanje v tem izpopolnil le v toliko, da pozna sedaj naslov komedije, ki ga v jeseni še nI, kajti glej »Jutro« št. 229 z dne 28. septembra 1924, kjer čujemo, »da se uvrsti v repertoar Arlstotanov L ys istrate s«. Takrat mi je takoj prišlo na misel, da mu je bržčas izdalo gledališko vodstvo, da pride na oder »Lyseistrata«, a g. kritiku je bflo ime neznano. Spomnil sem se na svojega nekdanjega kateheta g. profesorja Toma Zupana, ki je bil strašno hud na oblike Judež itd. — hotel 'e Juda itd., češ Judež je grdo. »Jaz bi pridel še — uh — Judežuh!« je dejal, če se ie kdo zmotil In rekel Judež. Gospod St. K. pa menda oblik na — a ne mara, pa jo je pogruntal in rekel: ne Lysistra-ta, ampak Lysistrates pride na oder. — Torej človek mora biti oprezen, posebeno če piše o stvareh, o katerih nima pojma. —d — ffudožetvenlkl v Ljubljani. Prvo gostovanje znamenitega igralskega ansambla Hudožestvenikov pod vodstvom umetnice gospe Oermanove bode v petek dne 15. maja In sicer se vprizorl drama Na dnu življenja. Tej sledi v soboto 16. maja Gogo-Ijeva komedija Zenitev, ki Je povsod, kjer so Jo še igrali, dosegla največji uspeh. V nedeljo 17. pa bo na odru klasična igra Medeja z gospo Germanovo v glavni ulo-gi. Pri tej predstavi sodeluje tudi celotni operni orkester. Občinstvo opozarjamo, da so vstopnice že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. — Klavirski koncert Svetislava Stan-člča, ki se vrši v ponedeljek dne 11. t. m., ima tri dele: I. del skladbe nemške glasbene literature in sicer 4 Bachove predigre v Stančičevi predelavi m nato Lizstova sonata v h - molu. II. del obsega romanske skladbe rn sicer Busonijev Italijanski dnevnik, Debussyjeve Preludije in Albesinovo delo El Albaicln. V III. delu pa so jugoslovanska, odnosno slovanska dela in sicer Sirohla SuUa ter Konjovičevi dve narodni pesmi v Stančičevi obdelavi Koncert zaključi veličastna Skrjahinova sonata v fis-duru, Stančič je pianist najboljšega slove- sa, ki kot tak uživa velik ugled v domova ni ter v Inozemstvu, predvsem v Nemčiji. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni — Cesar Franck: Les Beatitudes (Bla- gri). V ponedeljek dne 18. maja t. 1. izvaja pevski zbor Glasbene Matice s sodelova-njem celotnega orkestra Dravske divlzijskd oblasti in delo orkestralnega društva Glasbene Matice, pod vodstvom zborovodje Srečka Kumarja veliko oratoriisko delo Cesar Franck: Blagri. Delo je pisano za šest solistov, mešani zbor in velik: orkester. Ker vsled obširnosti dela ni mogoča Izvajati celotnega dela na en večer, zato se Izvaja: Prolog, III., IV., V. in VIII. blagor. Tako boderr.o imeli priliko čuti veliko oratorij-sko delo, k{ se je izvajalo že po vsem svetu. Vstopnice za ta koncert so že v predprodaji v Matični knjigarni. 9G2r »LADY DIANA« v newyorskem Madison S quam, delo znamenitega kiparja Stanforda White. Zdaj hočejo ta kip odstraniti z vzvišenega postamenta in postaviti na drugercj kraju. Julijska krajina — Dvamilijonsko posojilo Reki. »Banco ravico zarite« vati, da sc jim pove, koliko denarja se je nabralo m kako se je ta denar pora* bil. Na drugi shrani pa so tudi naše oblasti preširokogrucne, ker dovolju* jej j brez prevdarka že vsakomur javne zbirke, ne da bi obenem skrbele za pri* memo kontrolo. Čas je ž<;, da se enkrat neha z lahkomiselno zlorabo darežIH* v osti. Vsaki stvari so potrebne meje, torej tudi v prirejevanju cvetličnih dnevov! — Veliki župan ljubljanske oblasti razpisuje več mest varnostmi] stražnikov za Ljubljano. Interesente opozarjamo na tozadevni razpis v Ur idnem listu Št. 41 do 5. maja 1925. V razpisu označena najmanjša višina 1.78 m je pomota, pravilno je 1.68 m. — Iz našega državljanstva je Izstopila Viljemina Jelene, redom iz Celja. — Iz učiteljske službe. Upokojeni so šolski upravitelji Matija K e n d a v Smledniku pri Kranju. Alcjzfi S e ž u n v Mavči-r".Th in Fran Roj Ina v Šmartnem pri Kra-sst Mayer v Korjicah je premeščen v Laško in prideljen v pisarne prosvetnega referenta. — Poreč?! se !e dne 10. m*ja na Bre- I ve*sko Matico. jah g. Vekosliv Adamič z gc Heleno | ' Najnovejše bluze blrra. «-ke drur.o Adamič, rojeno Tomšič. Obilo sreče šal Izvršiti samomor. Dejanje je Izvrši! Iz ljubosumnosti, ker ga je žena hotela zapustiti. Poljak je lahko ranjen, njegova žena pa je podlegla poškodbam. — Velik požar v St. J an zu na Dravskem polju. V petek zvečer je nastal pri posesfnrku Franu Berilu v Zlatoličju pri St. JanŽu v?!ik požar, ki se je naglo razširil. Ogenj je šestim posestnikom uničil gosp.-vdaiska poslopja. Kako je ogenj nastal še ni ugotovljeno, verjetno pa je, da se je sestrama Bertla, ki pleteta pri bratu koše, med delom prevrnila svetilika na koše, posute z žveplom. Posiopja so zgorela sledečim posestnikom: Franu Orešku, Jakobu OgrLku, Franu Ogrizku, M. Dob-niku in Janezu Pisku. £koda je zelo velika 'n se ceni na dva milijona Din. — Morilec iz naslade. V Štipu je bil te dni prijet Muharem aga Cerin Leskovač-ki, ki je obtožen, da Je za časa turške vlade izvršil nebroj zločinov med krščanskim življem. Moril je, ropal in zažigal iz gole zabave, enečašča! krščanska dekleta m se naslajal na njih mukah. Ljudem je rezal nosove, ušesa, prste in jJh pustil izkrva-teti. Sedaj, ko je biia Izvršena ekshurnaci-ja, se je ugotovilo, da so te vesti točne in ne pretirane. Zločinca, ki je po vojni pobegnil, a se je sedal vrnil, so prijeli. Na vesti ima okoli 50 umorov. Turčin pride pred sodvšče. — Velik 'om v vagon. Preteki teden so do sedi neznani storilci med postajama Zagreb in Rajhenburg vlomUi v plom-biiani železniški vagon ter odnesli 3 kovčke, ki so vsebovali perico last dr '-Vemer-Höhna Iz Zagreba Skoda znaSa 69.255 Din. — Prcvalic. Prireditev. Dne 28. jvnija 1925 priredi Korotanska zasilska 2 ipa svoj župni ziet v Prevalje in se ob tej priliki vrši tudi proslava 251ttnice obstoja Gasilnega društva prevaljskega. Vsa tovariška gasilna društva, kakor tud! vse druge organizacije so naprošene, da odstopijo na ta dan s svojim prireditvami. — Prostovoljno gasilno dmštvo Prcvalie. 964n — Prodaja kvasa na korist Jugosloven-ske Matice. Tvrdka M. 2igoc v Škofjl Loki je letos že ponovno nakazala lugoslo-venski Marici Din 1500.— kot procente za prodani kvas. Tekom zadnj'h let Je imenovana tvrdka nakazala Jugos! o venski Matici nad 15.000.— Din. Zato jo toplo priporočamo vsem trgovcem, pekovskim mojstrom in gospodinjam. Kupujte kvas pri tvrdki Zigon, ker s tem podpirate Jugoslo- — Ruska Matica. Te dni je bil v Zagrebu prvi splošni sestanek zagrebškega odele-nja Ruske Matice (centrala v Ljubljani). Za predsednika je bil izbran g. dr. A. K u 1 j -ž e n k o. S vrha Ruske Matice je podpiranje fn razvitek kulturno - nacijonalnega spoznavanja med Rusi in njegovega združenja na tej osnovi z razširjenjem ruske literature in ruskega umetnišrva sploh, a ravno tako tudi zveze s slovanskimi kulturnimi organizacijami. Član Ruske Marice je lahko kot poedinec vsak Slovan, tako tudi slovanska kulturno - nacijonalna društva. Naslov: Zagreb, Mihanovičeva uüca 30. — Razglas. Pr.: Uravnava Gradaščice, Olinščice in Malega grabna; cenitev zemljišč. Da se ocenijo prizadeta zemljišča, ki se imajo razlastiti, odnosno obremenili s služnostim! ob prilik uravnave Gradaščice, Glinščice in Malega grabna ter da se bo mogla v tem pogledu izdati razsodba po §§ 64 in 65 votinopravnega zakona bivše Vojvodine Kranjske z dne 15. maja 1872, deželni zakonik št. 16, odrejam uradno cenitev onih zemljišč, glede katerih se že ni sklenil dogovor med glavnim odborom za obdelovanje Barja in lastniki, odnosno njihovimi zastopniki. Uradna ceuilna komisija se snide v ponedeljek dne 18. maja 192t ob 9. dopoldne pri jezu v Kožarjih ter bo cenila ta d* . ter naslednje dneve, dokler ne zvršf svojega Seljak Martin Poljak iz Slankamna je abodel svojo ženo Lucijo in J« nato sku- ->blekce priporoča KrlštoHč-Bučar. 80 T, - Radloprogram za 12. maj 1925. London (365): 20—22. 22.3^-23.30 (Savcy Hotel) koncert: Chelmsiord 0600): 20 -22 koncert, 22.30—23.30 londonski p:<<; ram. Zürich (515): 13.30 (glasovir), 17 (Hote) Bar au Lac) koncert, 20.15 »Windet zum Kranze«, lirični spev! XVIII. in XIX. stoletja. Paris - Petit Parisien (345): 21.30 koncert Paris - Radio (1750): 12 30, 20.45 koncert Paris - brzojavna šola (458): 21 koncert. Bruxelles (265): 17 komorna glasba, 20.15 opereta »L* oneie Mathwinc, 21.15 koncert. Roma (425): 14—15 (Palast rtotei), 17.15 (Hotel de Russia), 17.45 (Jazzband), 20.30 koncert (Grieg. Peer Gvnt, Verdi: Don Carlos, Meyenbeer: Die Mehnäer, Bach: 6. viol. sonata. Puccini: Toscs^ Cata-lani: Walli, — Potovanje po Mariku — Bvi-£o: Mephistopheles, Mandel: viol. sonata A mol, Grieg: Die Fürstin, Monteverdi: Pustite me umreti, Leoncavallo: Zaza.), War-sawa (385): 18—19: komorna glasba. Wien (530): 11, 16.10, 20 koncert (Mozart: arie, Sarasate: Verschwiegene Liebe, Tosti: Good by, Wagner: Loheagri.i, Strauss— Grimfeld: Aschenbrödel, Schubert: Liebesbotschaft — Auf dem Wasser zu singen — Geheimes, Reger: MariL Wiegenlied* Gries: • celosonata 1. in 2., Aerr.sky: trio za violino, celo, glasovir D mol.) Berlin (505): 11 —12.50, 16.3C—18, 20.30 koncert Breslau (418): 12.05—12.55, 17—18, 20.30 (Heiterer Abend) koncert Frankfurt (470) in Cissel (288): 16.30—18, 20.30—22 (nemški, italijanski in nizozemski mojstri) koncert Hamburg (395), Hannover (295) in Bremen (330) 14, 16.15, 20 (Kntggel) koncert. Königsberg (463): 17.15—18, 20.21 (instrumentalni koncert za celo m glasovir) koncert. Leipzig (454) in Dresden (292): 20.15 koncert. München (485) in Nürnberg (340): 20.30— 22. opera »Flaute Solo«, potem koncert. Münster: 16.20—17 20.30 koncert Stuttgart: 17—18.3C, 20—21 (Symphonie) 31.15 —23 koncert. —Maz^nm. Iz Liubliane. — Javno predavanje na univerzi se vrši danes v ponedeljek //. m. od 77. do 18. v zbornični dvorani. Predava gosp. Gjur j P o po vič, Član sekretarijata Uge Narodov v Ženevi o *Ligi Narodov*. Vstop svoboden. — Stavbe in regulacija ulic. Novo tri-nadstropno poslopje Dom duhovnih vaj na Zrinjskega cesti je dograjeno in ometano in se izvršujejo v njem ie š*i profesijonistov-ska dela. Vila družbe »Phönix« je dovršena in se Že uporablja- tudi ima že položen tlak. Ob Dunajski ce.ti prične na obeh straneh še to poletje graditi gradbeno društvo »Bajtar« svoje stanovanjske hiše. Poslopja »Okrožnega urada za zavarovanje delavcev« se še sna-žijo In profesijonlstovska dela v njem nadaljujejo. Prihodnje dni prtčno kopati temelj za zgradbo palače »Poštne hranilnice ob Aleksandrovi in Tomanovi ulici. V hiši Trgovske ta obrtniške zbornice se bodo izvršHe to pomlad nekatere adaptacije za pridobitev nekaterih potrebnih prostorov. V mestni klavnici so pretekle dni položili t*r, ostala deia se pa nadaljujejo. Na Taboru so pričeli z ometavanjem Sokolske-2a doma znotraj In zunaj m boxJo ta zidarska dela tekom letošnjega poletja končana; tem slede razna profesijonistovska dela. Na Vidovdanski cesti prenavljajo poslopje hiralnice, v bivši Galletovi hiši na Mestnem trgu Izvršujejo zidarska dela pri fasadi, v pritličju so ta dela že končana. Na ResljevI cesti so prepleskali hišo št. 22, pri mestni hiši poleg plinarne so adaptacijska dela dokončana m poslopje prepleskano. Za top-ničarsko vojašnico bodo zgradbena dela pri skladišču vojne oprave to spomlad dovršena. Kamentti tlak na Sv. Petra cesti je skranjo pokvarjen m nujno potreben poprave, odnosno nadomestitve z novimi in sicer v celi dolžni oa Marijinega trga do križišča Škofje ulice. Pretekle dni so razen Streliške ulice razžirilj in regulirali tudi gornji del Strossmajerjeve ulice do polovice in je ulica sedaj v tem delu okoli 9 metrov široka. Na ravnokar dograieni prizidek mestne elektrarne v Slomškovi ulici so začel- pretekli teden postavljati strešnik železne konstrukcije. Na zemljiščih za južno železnico stoji in leži še nekaj zarj'" ~a demobilizacijskega blaga, zlasti topo\ s bi že bil, da bi državna uprava dos! ;, da bi se to blago pospravilo — Železniško g!ar"*eno društvo »Sloga«. Dne 26. aprüa 1925 je imelo železniško glasbeno društvo »Sloga« v Ljubljani v pevski dvorani Glasbene Matice svoj l. redni občni zbor, Id ga je otvorfl predsednik tovariš Ludvik ob po! 10. V kratkih in jedrnatih besedah je očrt?.! i>ot. ki jo je izbrala mlada »Sloga« in naglaŠal važnost te kulturne železničarske ustanove. Tajniško poročilo jf bilo izčrpno ter ie pokazalo lepe uspehe v tako kratki dobi njenega obstoja. Nadvse razveseljivo je bilo blagajniško poroc'lo, ki je pokazalo, kaj vse se lahko doseže s požrtvovalnim delom. Po zadovoljivem poročilu revizorjev blagajne je bil izvoljen z malimi spremembami stari odbor. Poslovilne besede predsednikove so bile združene v apelu na železničarstvo. da uvedejo p< drobno agitaciio ter pridobijo slehernega železničarja v svoje kulturno društvo. Ob pol 11. je zaključil predsednik cbčni zbor. — P. n. društva se naprošajo, da naslavljajo svo;e dopise oziroma prošnje za sodelovanje godbe Nar. žel. gTasbe-nerra društva »Sloga«, Ljubljana, začasno le na naslov: Nar. žel. glasb, društvo »Sloga« v Ljubljani, v roke tajnika g. P u c 1 j a, Ljubljanski dvor, III. nadstropje, sobj. Številka 200. — šah z živimi figurami. V soboto ob 18. -*i je vršil na igrišču Atene šah z živimi figurami- prva slična prireditev v Ljubljani in menda v Jugoslaviji sploh. Prireditev je privabila na igrišče Atene veliko občinstva, ki je zasedlo skoraj ves prostor. Med drugimi so bili navzoči tudi veliki župan g. dr. B a 11 i č, divizlonar general S t o-j a n o v 1 č, občinski gerent dr. P u c, češko-slovašk generalni konzum dr. B e n e š, avstrijski generalni konzul g. S t r a u t z, ga. dr. Tavčarjeva, ga. Milena dr. Ž e r -Javo v a fcu drugi, šah se je prišel z majhno zamudo in sicer ob 18. pod vodstvom svetovnega mojstra dr. Vidmarja in ob zvokih godbe dravske divizije. Na eni strani so zasedli šahovo polj2 3elokranjci v slikovitih In pestrih nošah- na drugi Gorenjci. Pozornost so vzbujale lične in originalne figure konjičkov, stolpov ln tekačev. Proti dr. Vidmarju sta igrala člana »Ljubljanskega šahovskega kluba i Ir.g. Vfktor Zupan in g. M r z 1 i k a r. Zmagal ;e po 25 potez! dr. Vidmar. Le šk<>da, da je pričlec na koncu možno deževati, ka- je povzročilo pospešitev tempa igre. Na koncu j6 bil efekten zaključek z rajalnim nastopom vseh igrajo-čin. — Orjuna Sv. Peter-Vodmat -r Ljubljani pozivljž vse svoje Člane in članice kakor tudi njimi naklonjene somišljenike, da se polnoštevvino udeleže Kongresa v Beogradu, Prijave za Kongres sprejema tajništvo do 14. t m. v organizacijski pisarni, v Sv. Petra Vojašnici soba 48/1. vsak dan od 18. do 20. ure. Istotako so vsi člani in Članice strogo obvezani, da se vdeleže plenarnega sestanka, ki se vrši v torek 12. t m. ob 20. v društvenem lokalu. 970/n — Mestna Orjuna LJubljana. Vse članstvo mestne Orjune Ljubljana in somišljeniki, k! se nameravajo udeležiti kongresa vseh Orjun v Beogradu na Binkošti 31. maja m 1. junija t. L, so vljudno vabljeni na v?.žen sestanek, ki bo v četrtek 14. t. m. ob 20. uri v aren* Narodnega doma. Na sestanku se bodo sprejemale tudi prijave in dajale vse potrebne informacije. Zdravo! — Mestna Ortana LfnbHana. 96* — Organizacija strojnih in stavbenih tehnikov ▼ LJubljani ima svoj izredni občni zbor dne 30. maja t. 1. ob 20, v gostflri Mrak, Rimska cesta. Program je sprememba pravil Naprošajo se vsi onič lani, ki še nfso prejeli pravil po pošti, da naj nemudin. —m Usposobi ienosmi izpiti za osnovne In za meščansko šola, ki so se vršili pred i.TpraŠevalno komisijo v Mariboru pod predsedstvom ravnatelja M. Pire a v času od 27. aprila do 5. maja t. L, so fmell sledeče uspehe: 1.) Izpit za meščanske šole (III skupina) je napravil g. Pertot Janko. 2.) Iz-pit za osnovne šole so napravili: gg. Brat kovic Anton, Erat Vladko, Šijanec Mir* (odlika), Mursa Zvonimira, Zidar Milovan Štuhec Jakob, Pavlic Esrcm, Orač Olga Rudež Josip, Logar Valentin, Jaut Rado van, Bitenc Rado, Ivanuša Angela, Roje Ol ga, ŠkaHČ 2eljko in fiumar Franjo. 3.) Re probirani so bili: 1 kand-datinja za strokov ni in 2 kmdidatinji za osnovnošolski izpit 4.) Med izpitom je odstopil 1 kandidat. —rn Mariborski drobiž. Pisarna prvi instance finančne kontrole v Mariboru s« preseli iz dosedanjih prostorov v Kopitarjevi uhci 14. v bivšo Kifmanovo hišo ns Slomškovem trgu. — V času od 11. do 16 maja se vrši v kazinski dvorrni predagošk teden, kjer bodo šolski strokovnjaki razpravljali o reformi šolstva. — Tedenski iz kaz o nalezljivih boleznih v mariborsken okolišu od 1. do 7. t. m. je sledeč: škrbtin-ka: ostalo 22, nova 2, ozdravelo 5, ostane 19; ošpice: ostala 2- ozdravela 2, davica ostal 1, ozdravel 1. —m Zgorel avtomobil. V četrtek zjutraj se je peljal izvošček Vidmar z avtom po cesti proii Pesnici. Nenadoma Je nastala v motorju eksplozija in avto je bil takoj v plamenu, ^idmar je naglo skočil iz gorečega avtomobila in si tako rešil življenje. Avtomobil jc popolnoma zgorel, na cesti je ostalo samo zveriženo ogrodje. —m Službena pragmatika za mestne uslužbence. Na skupni seji pravnega in finančnega dbora mariborskega občinskega sveta se je te dni definitivno razpravljalo o službeni pragmatik; za mestne uslužbence. Med navzočimi strankami je bil dosežen popoln sporazum glede pragmatike. ki se 12. t. m. definitivno sklene. Tekom tega meseca se vrši tajna seja, na kateri se izvrši na podlagi te pragmatike prevedba vseh mtst-n;h uslužbencev. Pragmatika stopi s 1. junijem t. 1. v veljavo. —m Pedagoški teden. Spored predavanj »Pedagoškega tedna«, ki se vrši od 11. do 16. maja t. I. v veliki kazinski dvorani dnevno ob 19.45 uri. V ponedeljek, dne 11 maja: Gonilne sile in glavne smeri šolsko-reformnega gibanja. (Gustav Šilh.) V torek, dne 12. maja: Reforma osnovne šole. (M. Senekovič.) V sredo, dne 13. maja: Reforma meščanske šole. (Fr. Fink.) V četrtek, dne 14. maja: Reforma srednje šole. (Iv. Favai.) V petek, dne 15. maja: Reforma učiteljske izobrazbe. (Dr. Fr. Žgeč) V soboto, dne 16. maja: Reforma nadaljevalnega šolstva. (Drag. Humek.) K 'ev 106. •SLOVTNMC! NAROD- dne 12. maja 1925. btran o. Gospodartsvo To in ono Kriza v industriji vžigalic Prejšnji teden je odslovila tvorni ca vžigalic v Osijeku 25% delavcev, ki so dela!! že od januarja 1925 samo sedem ur dnevno, tako da bo morala tovarna odslej obratovali samo s polovico svoje kapacitete. Ponovna redukcija produkcije je nastala zato, ker so zaloge vžigalc dnevno a^čale, iako da ima osiješka tova*m: -~ •■' v rkTadf-ščm nad 5000 zabojev vžigalic po 500 škatlic, kar odgovarja 1 % mesečni vporabi vse države. Ostale tovarne vžigalic so v istem kritičnem položaju rn urejujejo tndi z rela_'i-ranim pogonom. Razmere v industrij; vžigalic se bodo zboljšale šele tedaj, če bo cprava državnih monopolov kupovala vžigalice za svojo vporabo, to je za Srbijo, kar bi morala storiti že pred par meseci. Z:i 24. marca 1925 je bila pri upravi držav-ein ponopoiov razpisana licitacija za 55 ni-I;jonov škatljeic vžigalic kot enoletne potrebe za Srbijo. Licitacije so se lahko udeležile samo domače tvornice, ki so tudi stavile s\oje ponudbe. Uprava državnih monopolov je smatrala cene domačih tovaren za ugodne in treba je samo še. da finančno ministrstvo potrdi licitacijo. čudno ">a, da po šestih tednih tega potrdila še ni. das: ie ~e skrajni čas. da vzame uprava državnih monopolov od domačih tvorenic večjo količino vžigalic, ker je v Srbiji občutno po-ir.anfkanje vžigalic. Tovarne so preobložene z vžigalicam:, dočim je v nekaterih kraiih zgolj radi formalnosti pomanjkanje teh izdelkov. Tak bi-rekratizen] pomeni za domačo Industrijo ogromno škodo, ker morajo tovarne z ene strani odpuščati delavce in reducirati obrat, z druge pa primanjkuje prebivalstvu vžigalic, dasi jih je v skladiščih v izobilju. V Sloveniji, Dalmaciji in Hrvatskem Primor-ju cvete tihotapstvo z vžigalicami, ker tihotapcev nihče ne ovira, saj se državni organi ne zmenijo zanje, ker ne morejo dočakati izplačila po zakonu zajamčene nagrade. Vsa Slovenija, vse Hrvatsko Primorje, Lika in dalmatinski otoki so polni vžigalic tujega izvora, dasi je uvoz prepovedan. Konsum pada, industrija trpi veliko škodo, pomoči pa ni od rrikoder. Krivi so tudi bencinov! $n drugi vžigalniki, da je prišla naša industrija vžigalic v težko krizo. Od ene škatlice vžigalic se plača 66 para monopol ske takse, od zažigakrika pa 4 do S Dm trošarine, dočim odtehra en zažlgalnik najmanj 100 do 200 škatljic vžigalic. Zato je razumljivo, da ljudje vžigalic ne kupujejo. Te za-žigalnike bi morala država monopolizirati in obremeniti s primerno takso tem bolj, ker nimamo domače industrije zažigalnikov In koristimo torej samo tuji industriji. Skrajni čas bi že bH, da se država zavzame tudi za to važno domačo industrijo, ki se že nad tri leta bori za svoj obstanek in je v nevarnosti, da podleže neznosnim razmeram. Prometni minister o svojem delokrogu Novi prometni minister Ante iladoje-vič je izjavil zastonmikom tiska nastopno: »Vem, da prevzemam zelo težko mesto. Zavedam se vseh tež koč, ki me čakajo. S popolnim zaupanjem podrejenih erniteljev in s pomočjo kraljeve vlade upam premagati mnogo ovir. Ttadi bi. da vam op vem. kaj nameravam storiti In kakšni so moji nameni giede raznih prometnih nroblemov. — I>ahko vam rečem, da pazljivo zasledujem želje strokovnih, in gospodarskih krogov, kakor tudi ^irokili ljudskib slojev.Potnidini se hočem, da ustrežem potrebam gospodarstva fn industrije. Vsak človek ima dobre ideie fn načrte. Hočem delati. Prevzel sem evoj urad, da delam in. če mogoče, kaj storim. Želim, da povzamete iz tega dela moje namene in načrte in ko bo kaj storjeno, da potem sodite in daste svojo oceno.c Eno najvažnejših vprašanj je za ministra problem jadranske železnic**. V tem ozira so važna. pogajanja, ki so s** vršila nedavno z zastopniki Bleirove skupine. — Bleirovo posojilo se ima po dogovoru porabiti izključno za jadransko železnico. V vseh naših krogih, strokovnih in uradnih, naglašajo potrebo in željo, da bi Bleirova skupina sama financirala graditev, dočim bi grradila jadransko železnico država sama. Seve se mora zato spremeniti pogodba z Bleirom in sicer samo glede graditve doč:m bi ostala glede finančnih sredstev neizpremenjena. Definitivno tras trau je jadranske železnice bo morala odrediti na--odna skupščina. Za zgradbo mostu med Beogradom in Pančevom ter proge Beograd — Pancovo treba okrog 500,000.000 Din. Mostu bi ne mogli zgraditi Iz Bleirovega posojila. Zato vsi z zanimanjem pričakujejo, kaj bo doseženo z Armstrongovo skupino, M ponuja 7 in pol milijona dolarjev, od katerih bi se triu izplačevali Ameriki, i in pol pa bili dani v materijalu. Ali ta vsota ne zadostuje tn zato bo moralo vpraSanie mostu na Donavi za zvezo s Pančavom čakati, da se najrle potreben kredit. Kar se tiče novih železnic, je treba omeniti progo Beograd — Obren ovac. Trasirante se Že vrši, vsa prosa je razdeljena na Štiri oddelke. Dalj* se dela železnica Stap — Kočane in dokončava se proga Kmn — PribudlČ, tako da bo Split zvezan z Zagrebom (liska proga). Ta železnica mora biti gotova v juniju. V zvezi s tem se je pričela tudi alcoiija za povezuje splitskega pristan iS Ca. V ta namen je Z** dovoljen kredit v znesku 10 in po! mil. dinarjev. Poltvariene lokomotive so se doslej popravljale v inozemstvu. Potrebne so nam železniške delavnice n« glede na to, kje se lokomotivo popravljajo. Zato se hoee novi prometni minfster takoj lotttl tudi tega problema. Po mnenju strokovnjakov bi bdi za delavnice najprimernejši kraj mesto Kraljevo, ki bo zvezano z normalno železnico s Kragujevcem fte Kraljeva bo sla proga dalje proti Raški). Definitivno mora o tem sklepali narodna skupščina. V zvez! z ustanovitvijo tvornic se zgrade tudi novo visoke peči v Ljubiji, da bo poskrbljeno za železo. Največjo pozornost hoče posvetiti prometni minister tudi zgraditvi stanovanjskih hiš za železničarje, da jim no bo treba več stanovati v vagonih. V Beogradu je že sklenjeno, da se začno nemudoma graditi že]. stanovanj?ke hiše. Vprašanje palače promet, ministrstva pride te dni pred ministrski svet. Kar =e tiče naše glavne proge Beograd — Zagreb, se zamenjavajo na nji tračnice. Postavljajo se težje, ki :mo jih dobili na račun reparacij, lažje pa gredo za progo Niš—Prokupl.ic. Da ee zboljša naš promet, je -zdalo mjni^TT-sp. o naredbo. v kateri zahteva: 1. da se točno izvaja vozni red za potnišk? in tovorni promet; 2. sprejem in pošiljanje blaga se mora ravnati strogo po predpisih; 3. čistota vagonom sploh, zlasti pa potniških, mora biti vedno in povsod na višku; 4. službeno osobje mora biti napram občinstvu vljudno rn 5. službeno osobje mora biti dostojno oblečeno. • —g Ameriška pšenica v Jugoslaviji čedalje l>oJj pritiska na našo pšenico, ki je domači mlini ne moreio kupovati, ker obratujejo z izgubo. Kriza mlinske industrije se je čutila tudi v Sloveniji, kjer so mlini začeli ustavljati svoj obrat. Dlje časa je celo počival ^Prvi mestni mlin« v Celju. Zdaj je to podjetje kupilo večjo količino ameriške pšenice in mttn je začel zopet obratovati. —g Izvoz v I. četrtletju 1925 je za 212 milijonov večji nego v I. četrtletju 1924. — Generalna direkcija je objavila uradna statistične podatke v našem izvozu v marcu. Celokupni izvoz znaša 368,942 ton v vrednosti 817,074.000 Din proti 266.718 ton v marcu i. 1924. Vrednost našeaa izvoza je dosegla v prvi četrtini 1 1. 2.273,000.000 Din proti 2.060.000.000 Din v istem času lanskega leta. Te dni bodo objavljeni tudi podatki o uvozu, ki je bil manjši nego v prvem četrtletju 1. 1924. —g Tržišč« umetnih gnojil je v začet, kn stagnacije. Superfosfata kupujejo malo. v promet gre edino čilski sotiter In mavec Sana., ki g? radi mešajo s čilskim soli-trom. Cene v Din za 100 kg notirajo 4od-stotna kalijeva sol vštevši vreče 160 Din. lOodstotni superfosfat brutto za netto po. stavljeno na postajo naročitelja 90—95 D, mavec • Pana- 3000 Din vagon, čilski soli-ter 430 Dfn. —g Dabave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 25. maja t. 1. ponudbe glede dobave mostov za kotle, do 30. maja t. L. glede dobave delov koles ter glede raznega orodja. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije* Dne 27. in 29. Beogradu glede cigaretnega papirja. — Dne 0. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave hrastovih desk; pri direkciji državnih železnic v Subotici ^Mede dobave steklenega materijala ter glede dobave vagonskih delov. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrt. zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Prodaja starih avtomobilov, avtomobilskih gumiiev in zelezn'h odpadkov se bo vršila dne 4. junija t. 1. pri avtokomandi 1. armjjske oblasti v Petrovaradinu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Po svetu — Poljski muzej v Rappersuilu v Švici se prepelje v kratkem na Poljsko. V sta* rem velikem gradu v omenjenem kraju je bil nastanjen velik poljski muzej, katerega je posečalo vedno številno občinstvo. Na« jete so posebne špedicijske firme, ki spra^ vijo poljske muzejske vrednosti v domo? vino. — Duševne lastnina in radio* telefoni j a. Špansko avtorsko društvo v Madridu je sklenilo, da skliče mednarodni kongres v svrho dogovorov o duševni lastnini pri raz* pošiljanju in sprejemanju potom radia. — Kongres se vrši od 16—18, maja. Povabljena so udruženja pisateljev, založnikov, sploh vsi, ki so na radiotelefonijo v Evropi ali Ameriki umetniško ali materijelno interesi--ram. — Mednarodna knjižna razstava v Fi* renči. Dne 4 t. m. je bila otvorjena v Fis renči mednarodna knjižna razstava, na ka=> teri je zastopanih 18 narodov. Italija je udeležena z vsemi svojimi najbolj reprezenta* tivnimi izdajatelji. Francija s 115, Nemčija s 102, Anglija s 77. Druge organične izložbe imajo Jugoslavija, Poljska, Švica, Romuni* ja. Češkoslovaška ima krasne eksemplarje knjižne vezave in svoje narodne knjigovez« nice. • Ogniegascl — pegorelci. V državi Connecticuti je v nekem mestu izbruhnil požar v poslopju gasilskega društva, kjer je bila nastanjena stalna gasilna straža. Gasilski stražniki pa so bili dobre volje in so sladko zaspali vsi skupaj. Požar se je razvil in ko je ogeni prispel na prostor do ognjegascev, so se Šele vzbudili Dvorana z gasilnim orodjem je bila v plamenih. Komaj so se rešili »vrli« gasilci. Škode ima ta ameriška »požarna hramba - okoli 15.000 dolarjev. * Čudež v Tibetu. V Tibetu obstoji že skozi osem generacij orakelj posebne vrste, V času prve polovice lune vsako leto se natoči v Tašidingu iz nekega gorskega potoka nekoliko vode v starinsko vazo, katero zapečati Maharadža Sikima ob velikih svečanostih. Ko preteče leto, se odpre vaza zjutraj zgodaj še pred solnčirim vzhodom zoet z veliko slavnostjo in izmeri se njena vsebina. Ob začetku svetovne vojne se je tekočina v posodi potroiila, kar je pomenilo vojno, pozneje se je znižala na pol. kar je bilo znak za lakoto. Ta včudež« vzdržujejo tibetanski menihi že dolgo dobo več stoletij Serenada pred paradižem Svet so zajele nežne tople pomladanske sapice. Narava je vzklila v novo življenje, soinčece daje dovolj moči. Iu v ljudeh so se zbudili novi občutki v svežem Drstenju. Vse je napravilo poklon gospodični Prlmaveri... Novo probujajoče se žitje je privedlo v noči v tivolsko samoto čustvenega mu-zikanra. Pod pazduho je stiskal k sebi svojo ljubljeno vijolino, gori za drevesi pa je zaigral v spremstvu svoje družbe par melodij, da se je jokala celo lunica gori za oblački. Toda nehvaležnost je plačilo sveta! Ravno v trenotku, ko je muz k igral v največjem zanosu in izvabljal iz strun naj-milejše glasove ter so člani družbe v globokem molku čutili vsak po svoje, je vneti igralec na gotovem delu telesa nenadoma občutil silen pritisk Izza košatega grmovja je priskočil v sredo ginjenih poslušalcev gospod MMivoj in se ponovno lotil razžaljenega muzikanta. Razburilo ga je, da je hotelo muzikovo spremstvo sodelovati pri izražanju njegovih skrivnostnih občutkov napram ljubHeni Žefki. Kar je sedelo Je sedelo! Toda kakor gotovo cela družba niti slutila ni. da se nahaja skoro na vratih parad;ža brez jabolk in kače, tako gotovo se je poznal v muzikantovem podhrbtju žgoč pritisk. Zato se je o tem tudi neznansko veliko razpravljalo. Nenavadna vštimunga« pa je nenadoma izvabüa iz grmovja prečudne žalostne glasove. Bili s' vedno bolj tožeči, kakor preje oni mu-zikantove vijoline. Končno se je zlomi visok' »sopranski« jok uboge, po nepotrebnem zasačene 2efke in kavaürja v hreščeč bas zmagovalcev in. . siražnika. Mogoeni akordi so naposled onemeli med štirimi stenami poliejske stražnice. Tedaj pa je nastal med vrstami do takrat poslušajoče ostale »publike*, ki se ni odrekla svoje kritike, navdušen ap1avz. Najbolj jih je podžgala slovesna zatrditev, da bo »subreta« 2efka za nedoločen čas gostovala v policijskih naporih. Gospoda ka-val-'rja bi bilo pohvaliti zaradi njegove si-jnjne mimike, samo izgovarjava ne bi smela biti preveč jecljaloča Ostali igralci, kakor gospod P. L., R. P., S. O. in igralke gospodične Š. V., R. IC Z. O. in gospa Zofka so rešili svoie vloge pohvalno. Zadnji se je popolnoma posrečila njena kreacija kot posredovalka med sovražnimi strankami, kar pa seveda ni zamogla spraviti v polno veljavo. Med ^gledališkim« osobjem se je končno začulo skromno zatrdilo, da bo precej predelana in okrnjena repriza pred sodiščem prišla bolj do veljave kot prenvera na policiji. Takrat pa bo prišel upajmo, do polne veljave gospod Milivoj. Ljubljanski grad ^Pozdravi Bog te belo mesto, nad tabo sivi stari grad!« S temj besedami je pozdravil naše mesto in nad njim se dvgajoči stari grad naš pesnik Josip Stritar, ko se je vračal iz tujine po dolgem času v svojo domovino. Gotovo pa je tudi »stari grad« vreden pozdrava vsakega zavednega Slovenca. Ni dvoma, da je ravno njegova lega dala povod, da je ob njegovem vznožju zrasla bela Ljubljana. Brez pomisleka lahko trdimo, da je ljubljanski grad najstarejše bivališče našega mesta. O tem Častitljivem poslopju imamo kaj malo natančnih podatkov, gotovo pa je, da ga je v 11. stoletju zgradi! mejni grof kranjski. Povečanega je leta 1261. odstopil vojvoda Ulrik IIT. Oglejskemu patrijar-hu Gregorju. Cešk: krali Otakar je grad osvojil toda kmalu je prišel v posest Rudolfa Habsburškega ter ostal do leta 1905 avstrijska državna last. Dne 31. julija 1905. leta je prevzela mestna občina ljubljanska Grad v svojo last, katere posest je še dandanes. Vse poslopje pa gotovo ni bilo istočasno sezidano. Vzhodni del grajskega poslopja je bil sezidan leta 1543. V letih 1579. in 1580. je dal izkopati deželni knez okop med gradom in braniščem, proti severu pa sezidati močan, toda nizek zid s tremi stolpi. Pred gradom, proti starim šancam je bila prostrana ravnina, na kateri je stala košata lipa in topovi. Na razvalinah sedanjih starih šanc je staal nekdaj trdnjava z velikim stolpom, sezidana leta 1644. Med grajskim poslopjem in starimi šancami je stala smodnišnica, ki pa je leta 1919 pogorela. Do leta 185S. je bila v njej velika zaloga smodnika, katero so pa tega ^eta prepeljali v smodnišnico na Ljubljanskem polju. Nekoč so bile na Oradu tri, stolpom ! podobne smodiršnice. Dne 28. aprila 1686. leta je treščilo v eno izmed teh. Ožgalo se je okoli 500 q smodnika. Vsled zračnega pritiska je bilo porušeniii več hiš. Raz-streljeno kamenje je kar deževalo na večinoma lesene strehe takratmh hiš. V gradu so bivali dezc'ni glavarji do 18. stoletja. Tu je bilo pripravljeno stanovanje za deželnega kneza, kadar je pose-til mesto. Deželni glavar ni stanoval v gradu sam, ampak je imel poleg poslov in pisarjev' majhno posadko. Malokater: srednjeveški grad je bil brez kapelice, katero so večinoma sezidali istočasno s poslopjem. Kapelica ljubljanskega grada je posvečena sv. Juriju, ki je bil takrat deželni patron in zaščitnik našega mesta. Ni izključeno, da je bil sprejet v ljubljanski grb tudi zmaj, katerega ugo-nablja sv. Jurij s sulico. Kapelica je zgrajena v gotskem slogu, nekdaj je imela tri oltarje, Posvečen je bil samo veliki oltar, o katerem pa danes ni več sledu. Mogoče so ga razdejali Francozi, ki so imeli v gradu vojašnico in bolnico. Danes v gotskem nastavku slika sv. Jurija, katero je naslikar leta 1816. gluhonemi Kropar Janez Potočnik. Ta oltar je bil postavljen naj-brže leta 1877. Obok kaoelice k rase grbi deželnrh stanov kranjskih. Nekdaj je ime- ' la kapelica svojega kaplana, ki je vsak dan maševal. Stanoval je na grada, hrano mu je dajal deželni glavar, plačo pa je prejemal zi državne blagajne. Ko se je v 16. stoletju širila Lutrova vera po naših krajih, se ie moral tudi v grajski kapelici umaknit' katoliški kaplan protestantovske-mu pridigarju. Od leta 1560. do 1597. so obhajali protestantovski privrženci svoje verske pobožnosti, dokler jih ni izgnal ljubljanski škof Tomaž Hren, ter slovesno zopet upeljal na Gradu katoliško službo božjo. Dokler so zadoščala denarna sredstva, se je brala sv. mašs trikrat na teden, pozneje pa le vsako nedeljo in vsak praznik. Duhovnik je izpovedoval in obhajal vojaško posadko in jetnike. Že od nekdaj so obiskovali Ljubljančani radi grajsko svetišče na Jurjevo nedeljo. Za ta dan so poscdHi frančiškani, ki so imeli v onem času svojo cerkev na sedanjem Vodnikovem trgu, grajski kapelici svoje orgije. L. 1869. ali leto pozneje je »Jurejvanjev- prenehalo ter leta 1908. zopet oživelo. Kakor marsikatero narodno slavje, tako je tudi »Jurjevanje« med svetovno vojno prenehalo, zato pa tem lepše slavilo po prevratu. V malem stolpičku grajske kapelice vise trije zvonovi drug poleg drugega in so brez napisa. Leta 1895. je kupilo te zvonove Mariianišče na Poljanah, a leta 1905. so se vrnili na svoje prvotno meito. Od 19. marca 16S4. leta so zvonili zjutraj in zvečer ob 7. uri v znamenje, da bi meščani molil? v zahvalo za srečno rešitev pred Turki. Na dan sv. Filipa in Jakoba (1. maja) in sv. Elizabete dan (19. novembra) so oznanjali tudi pričetek in konec dveh največjih sejmov v Ljubijam, ki sta trajala po 14 dni. Na prostoru, kjer dandanes grme topovi ob slovesnih dogodkih in ob času požara, je stal nekdaj stolp za piskače. Ti so igrali poleti vsak dan ob enajstih dopoldne, včasih tud: pozimi Njih godba je tudi odmevala, kadar je deželni knez prišel v mesto, kakor tudi ob izvolitvi mestnega župana ali sodnika. Spodnji del grajskega stolpa je bil sezidan leta 1544. V njem so hranli znamenit rog, katerega je daroval škof Tomaž Hren. Mestni magistrat je na škofovo prošnjo prispeval k popravi stolne cerkve in zvonikov; v zahvalo je podaril škof to glasbilo, s katerim so zabavali mešačne po četrt ure na večer, včasih tud: zjutraj, zlasti ob slovesnih prilikah. Okoli stolpa je bil lesen hodnik po katerem je stopal grajski čuvaj. Dne 14. avgusta 1813. leta so zasedli Francozi Grad in porušili vse utrdbe. S težkimi topovi so streljali Avstrijci z Golovca na Grad in tako močno poškodovali grajski stolp. Leta 1815. so postav'li na njegovo mesto lesen stolp z novo uro, a leta 1848. so sezidali sedanji stolp. O zvonovih grajskega stolpa nam poroča pokojni Fran Podkrajšek Harambaša to-le: -Trije, v takozvanem piskaškem stolpu (Pfeiferturm) viseči zvonovi so se ro-d:li: prvi 1440. leta — tehta približno eno tono, drugi leta 1553. (690 kg), tretji, ki je brez letnice, a je moral biti vlit okoli 1700. leta, je bil težak 698 kg. (Ta zvon so med svetovno vojno zaplenili in ga odpeljali avstrijski vojaki. Opomba pisčeva.) Mnogo starih verodostojnih očancev je pogosto zatrjevalo, da je domoval v »piskaškem stolpu« poleg opisanih treh tudi še četrti zvon, nazvan -Lumpenglocke«, ki se je glasil točno ob enajsti uri ponoči v opomin, da je zapreti vse javne lokale, in ki je veleval hkrati slumpom* (ponočnjakom) spat. To običajno zvonenje je baje prenehalo v šestdesetih letih, ko se je vojaštvo, ki je bilo od leta 1848. nastanjeno na Gradu, preselilo doli v mesto. Takrat pravijo, da je z vojaki vred izginil brez sledu i »lum-pački zvonec«. Pripoveduje se, da je ta zvon prodal bivši posadkin poveljnik na ljublajnskem Gradu, »Schanzmajor« Giu-berti, za star bron Samassi ,a ta ga je po-rabrl za litino pri nekem novem zvonu. Na te zvonove je udarjal čuvaj plat zvona. Kadar je bila ura na veliki zvon, je moral čuvaj ponoviti udarce na malem zvonu in tako dokazoti svojo čuječnost. Mali zvon je pel nekdaj hudodelcem, katere so vodili na morišče, zato so ta zvonček imenovaii i>zvonec ubogh grešnikov«. Stolp z lesenim nastavkom, ki je obrnjen proti Ljubljanici, kjer ima drugi čuvaj svoje stanovanje in opazovališče, pokriva 700 kg težak zvon, ki je bil vlit leta 1799. V znak svoje čuječnosti je moral nekoč čuvaj ponavljati udarce ure na tem zvonu in ob požaru biti plat zvona. Do 1. decembra 1852. so oznanjal: ogenj v mestu in okolici s streljanjem. Do 20. junija 1854. po podnevi z rdečo zastavo, ponoči pa s svetilko iste barve. Od leta 1582. do 1587 so :meli kranjski stanovi v gradu svojo orožarnico. Leta 1515. so oblegali Grad uporni kmetje, toda bili so premagani truplo marsikaterega upornika je strohnelo za okopom. Na Gradu so bile ze od nekdaj globoke ječe, v katere so »zamehurjalU najhujše zločince. Mnogi so pomrli vsled gladu v njih globinah. Za časa obleganja po Turkih je marsikateri »rdečehlačar« našel v njiho svoje poslednje bivališče. V drugi pruski vojni so v te ječe zapirali ujete Pruse, izmed katerih jih mnogo počiva za grajskim zidom. Zgodovinar Valvazor omenja v svojem znamenitem delu »Slava Vojvodine Kranjske*, da so ga zone preletavale, ko jih je op:soval v svojih spisih. Isti pisatelj pripoveduje, da je bil v grajski ječi zaradi pretepa zaprt neki Plaue. V ječi pa je sklenil zvezo s hudičem, k; ga je pri belem dnevu odpelial m!mo straž na prosto. Po svojem osvobojenju je živel Bogu vdan še mnogo let kot gostilničar. Po odhodu Francozov so Avstrijci dne 1. septembra 1815. leta določili grad za kaznilnico in ga izročili vojnemu ministrstvu. Od tega leta do konca aprila 1849. leta Je bil grad ietnišnica. Dne 14. maia istega leta so pripeljali na Grad 62 jetnikov iz Ogrske/ ki so bili doslej zaprti v Budimpešti. Dne 15. junija so jih odpeljali v Kufstcin na Tirolsko. Kdaj je to pribežališče hudodelr:;-kov zopet prenehalo, mi ni znano, pač pa se je dne 52. okiobra 1S68. zopet otvori^o in ostalo kot tako do potresa 1895. Med svervno vojno je bilo sprva tu zaprtih mnogo političnih osumljencev, kasneje pa je bilo v karanteni okoli S3.000 jetnikov iz raznih stanov in krajev. Nad Rebrom je stala med leti 1907.— 1786. cerkvica sv. Rozalije; to je na mestu nad vodnjakom, ki stoji na kr zišču Ulice na Grad in Rebra. Sezidati jo je dal Ivai, Tobija Smrekar pl. Lichtental. V to svetišče so se zatekali Ljubljančani, proseC pomoči proti kugi. Leta 1774. ie požar to cerkvico uničil, katere niso vej popravi:' Podrtijo je na dražbi kupi! poštar Vischel za 200 goldinarjev ter jo leta 1786. pod:! Zadnja hiša na desni v nlici mimo cerkvice sv. Florijana ie bilo nekoč bivališče rablja »Frajmana*. Med svetovno vojno so grad popravili. Dohodi in grajska planota so dobil: v xad' njem času lepše lice. Danes je grajsko poslopje stanovališče mnogim strankam. da eden par nogavic z žigom 1 I^SlCj in zn^1]1'KO (rdečo, modro zlato) traja kakor štirje pari drugih, ako kupite eden par. Dobivajo se v vseh rrod^fa'nah Čebele in barva cvetlic Učenjaki delajo zelo zanimive poizkuse o tem, kako predstavljajo čebele po svojem naravnem instinktu nekatere cvetlice drugim. V ta namen so vzeli umetno pobarvane cvetlice. Med glavice naravne detelje so postavili plave, rumene in druge umetne { cvetlice. In čebele, ki zelo rade lete na deteljo, so v tem slučaju niso dotaknile umetnih cvetieic. Potem so vzeli učenjaki rumene umetne cvetlice, napolnjene z medom, ter jih postavili med druge naravne cvetlice. Spočetka ie Čebela priletela na umetno cvetlico, toda takoj je odletela, kmalu pa sije povrnila in začela z navdušenjem srkati iz umetne cvetlice med. Čez pol ure so bile vse umetne cvetlice polne čebel, ko so pobrale ves nastavljeni med. so napolnil' umetne cvetlice iznova in čebele so prav pridno nabirale, ne da bi vedele, da jim ?e človeška roka nalašč pripravila to vabo. Na podlagi teh poizkusov so prišli naravoslovci do zaključka, da letajo čebele sam^ na one umetne cvetlice določene barve, v katerih je med. Barva cvetlic privabi tore-čebelo od daleč, dočim se orijentira po vo-riju medu šele v neposredni bližini. Ce se čebele navadijo nabirati med v določenetr kraju na naravnih cvetlicah, sedajo tudi na enako pobarvene umetne cvetlice, posajene med naravne. Ali sčasoma pridejo človeškr roki na sled in nočejo več nabirati medu na umetnih cvetlicah. Nadalint poizkusi so dokazali, da imajo pestre umetne cvetlice za čebele tem večjo privlačnost, čim večkr<-.T so jim postregle z medom. Zanimivo je tudi. da si čebele prav dobro zapomnijo barvo, kraj in čas. Ta spomin jim pomaga, da sc lahko orijentirajo glede hrane v raznih zonah. Zato lahko nabirajo ob gotoven času med samo na lipah, akacijah, detelji itd. V tem oziru so čebele veliki mojstri. Kakor pa si z lahkoto zapomnijo kraj, ban.'' in čas svoje žetve, tako tudi lahko vse po-{ zabijo, če jih prenesemo iz enega kraja v t drugi. V tem slučaju Irtro pozabijo vse. kar so vedele v prvotnem čebelnjaku in se kmalu prilagode novim razmeram. V dveh, treh dneh poznajo že vsa pota, ki vodijo iz do-tičnega kraja na poljane z medonosnirri rastlinami. »lažna mati zastrupila G otrofe V St Paulu, država Nebraska v Ameriki so prijeli 28 letno Emanuelo Torenson. ženo sekcijskega formana, ki je obdolžena zastrupljenja osmih oseb, namreč lastnih otrek, svojega prvega moža, tega matere in treh tujih otrok. Miss Torenson je prišla pred kratkim na obisk k družini Irvina Knot-ta v Danneberg, kjer ie prinesla otrokom pogače. Dva otroka sta resno obolela in stu bila komaj rešena. Ker sta otroka obolela samo vsled zavžite pogače, so to preiskali in ugotovili, da je zastrupljena. Aretirali se takoj Torensonovo, obenem pa so oblast nadaljevale s preiskavami. Rezultat preiskave je ta, da je Torensonova obdolženL sledečih zločinov: Zastrupljenja Joe Weld-manna, prvega njenega moža, ki je nenadoma umrl v septembru leta 1920: dalje zastrupljenja njene tašče, ki je kmalu pc sinovi smrti umrla Istega meseca je urnrla šestletna hčerka Minnie; v iebruarju 1. 1924 je umrla Dolores Torenson, njena hčerka iz drugega zakona. Koncem leta 1918 je umrla Viola Cooper, hčerka sestre ge. Weidmann Leta 1923 je umrla Ruth Brock, obenem p i se Torensonovo dolži tudi umora nekega otroka, čigar identitete še niso mogli ugotoviti. Obtoženka, ki po mnenju psihiatrov ni normama, bo oddana na opazovalni oddelek umobolnice. * Petie pod vodo. Francoska artistinja, znana pod imenom »Madame Nioble«, je nastopila nedavno pred novinarji v globokem bazenu in v vodi pela iz polnega grla iepe arije. Izborno se zna potapljati, lepo telo ima in tudi glas ni napačen. Igralka r.astopi daljšo turnejo. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPU9 Stran 6 .SLOVENSKI NAROD* dne 12 maja 19 >5. Stev 106 Odvetnik D-Ciril KraSevec je o tvoril svojo pisarno v Cirknici »*» ***** 1409 jjraca Holländer (Subotica) preporučuju bogato skladište perja za jorerane i jas-tuke od najjeftinije do najfintje vrste. Najbolje poznata eksport firma, potpunu garanciju pruža. — Brza i tačna posluha. 54 T. IMulaturni papir WmW ■ kfl Din 5.- -fJK prodaja uprava slovenskega Narodac Uittjn. MatojlS |. NTib) noji nl»?i tfcžnikoT ki soinčnl-kav tir sprehajalnih paflc ti Imfifcji Iste ■ iifidü» Najstarejša slovenska jMarfta in lite \ delavnica Ivan BrtcelU Dunajska c. 19, se priporoča. Izvršitev točna, ene zmerne. I79£ POZOR! POZOR! Proslovol'na lavno dražba raznega pohištva, perila in drugih potrebščin se vrši v skladišču špedicijske tvrdke R. Kanz nger, Lfnblfana od 15. maja od 9. ure dalje in naslednje dni. C. 3. HAMANN, LJubljana Mestni trs štev. 8 Vam nudi najcenejši vir za nakup mošktga, damskegain d e č j e g a perila ter vseh modnih potrebščin In posteljnine. i 1-106 Brei posebnega obvestila. + Mestni pogrebni zavod. V globoki žalosti naznanjamo, da nam je umrla naša predobra mama, stara mama, tašča, gospa IVANA LAP v nedeljo, dne 10. maja 1925 ob 3A na 10. dopoldne, po daljšem bolehanju, previdena s sv. zakramenti, v 72. letu starosti. Pogreb predrage poko'nice bo v torek, dne 12. maja ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Streliška ulica 6 na pokopališče k Sv. Križu., Sv. maše zadušnice se bodo darovale po raznih cerkvah. V LJUBLJANI, dne 11. maja 1925. Žalujoče rodbine: Lapova, Pehanijeva» Benedlkova. 1420 »731 m: 1421 Zahvala. Os Za premnoge izraze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, deda, brata, strica in svaka, gospoda . Cirila M. Kocha, izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebej nas veže dolžnost, zahvaliti se p. n. gg. zastopnikom raznih oblasti, korporacij in uradov, predstavnikom Dravske divizijske oblasti in oficirskega zbora, zastopnikom denarnih zavodov in društev ter mnogoštevilnim prijateljem pokojnikovim za udeležbo pri pogrebu, darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, končno vsem onim, ki so nam na ta ali oni način izkazali svoje čustvovanje in nadvse številno in častno spremili predragega pokojnika na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 11. maja 1925. Globoko žalujoče rodbine: Koch - Flere-Suschvtik ■ Ferchel. ■ali oafasl, ki slulife v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 rar. Najmanjši znesek Din 6* IÜHLIOGLHSI Zanitve, donisov n!t ter oglasi strogo trgovskega saasa a, vsaka beseda Din r—. Malman'ftfznesek D*n 10 I Službe I Šo*erja-slugo krog 30 let starega — se išče za i-glednega gospe« da — Pismene nontidbe na naslov «Za—5(195 na: Publicitas d. d.t Zagreb, Gunduličeva 11 — s toč* no ozna':o svojih dosos danjih služb. 1410 Frizerka, koja i manikira — dobije stalno i debro namješte* nje; daüi uvjeti pisme* po. — Čcšljaonica Lov", Banja Luka. 13S3 Učenca snrejmem takoj v trgo* vino z železnir.o, starcija 14 let in ki je dovršil osnovno šelo z dobrim i?sT>ehom. — Fran Gtw ?tin. Metlika 1413 Knfm J Pozor! Pozor! Slare obleke, čevlie ;n pohi'tvo nllam naibc.Iie — Dopisnim zadostuje; pridem na dom. — Dra* r..c, Gallusovo nabrezie št. 29, Ljubljana. 1419 I Stanovanja J Lepa soba (opremljena") — se takoj odda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.« 1396 Opremljena soba s posebnim vhodom se išče za takoj. — Pon"d* be z navrdbo cene pod -StaIno/1368» na upravo «Slov. Naroda*. Opremljena soba z električno razsvetljavo v vili blizu Narodnega doma — se odda s 15. majem solidr mu gospo* du. — Poizve se: Kolizei* ska TPuharjeva) ulica 12, pritličje, mcJ 14. in 15. uro. 1393 I prodam i aeaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaal Prim citre dobro ohranjene prodam ali zamenjam tudi za že raMjeno kolo. — Naslov nov? uprava »Slovenske* ga Naroda«. 1412 I Dopisovanje Avgust! Kaj sem se zamerila, da ne pridete Sporočite mi vzrok. Pojd m na že« jo z Vami v Bitolj! Iva. 141 { Kaxefsks f~nt želi v svrho ženitve zna* nja s kmetsko gospoc no od 20 do 25 let staro, ki bi imela kai premožen nja. Imam 60.C0O Din. — Dopisi pod «Krasni maj 1415» na upravo »Slover* skesa Narcda». 1415 Stanovanje obstoječe iz velike sobe, kuhinje in shrambe za žu vila — se odda dotične* mu. ki odkuni pohištvo. Nahaja se v bližini Ljub* Ijane ob železniški po staji. — Naslov pove uprava »SL Nar.« 1402 Pomožni motor D. K. \V., v najboljšem stan in — se ceno proda. — Naslov pove uprava «SL Nar.a. 1404 I Posojila I Posodim do Din 70.000 brez obre* sti — za primerno sta* novanje. Pogoj vknjižba na prvo mesto. — Pisme* ne ponudbe pod «Poso* Ülo 70.000/1393» na upra* vo «Slov. Naroda». 1393 Zrs^ja želi gospod, 2*3 let star, loče* nec, z dobro službo ter nekaj premoženja. Preda nost imajo vdove aH lo* čene žene — Ponvdbe s polnim naslovom in ako mogoče s sliko — pod «Krajsi čas/13^8» — ni unravo »SI. Narcda«. — Tajnost sigurno zajam* cena. 1388 Nevesto ali ženina doaiš najlažje potom malih oglasov „ Slovenskega Naroda"! Prepričaj se I Razno I DR. PINTAR zopet ordinira. Cankarjevo nabr. 4. 1405 Najceneje se podpletajo raznovrstne nogavice — Pred Škofi jo l/L 60L Pre'*tis\?n*e ročnih del najmodc-mei* šili vzorcev po izvanred* nr nizkib cenah. — pred ^koiiio 11. 61 L e« cigaretni papir zopet stano na zalogi! — A. I ampret, Krekov trg 10 84, n D vo kolesa! Najnižja cena in naiveč* ja zaloga raznih vrst dvos krles, pneumatikc in des lov. Prodaja na obroke, ceniki franko. — Tribuna F. B. L., tovarna dvoko* les in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska c~* sta št. 4. 65 L Rabljene stvari Ti. pr. šivalni, pletilni, pisalni ali stroj sploh, a. irat, kolo, motor, po* hištvo. zlatnino, inštru= ment itd. orodast* ali kumte ugodno in hitro pri in potom zasebne posredo* valnice tvrdke «Posredo* valec», Ljubljana, Sv. Petra cesta 23/1. — Stal* na izbira! 1372 Pri »Solncu« za vodo! K. Widmayer. Perilo za gospe, gospode in otroke Vsa oprava za novorojenčke. Venčke za neveste in birmanke. — Edina zaloga abtahov (peče). Kravate, nogavice, rokavice, oblekce za otro* ke itd. Tovarniška zalo* gs» vseh vrst pletenega blaga. Vsakovrstne jopi* ce in jumperji en gros — en detail! 83/L Otroški vozički dvokolesa, motorji, pneu* matika — najceneje. — Sprejemajo se vsa nop-a* vila. Prrdaia na obr^'": ceniki franko. — «TRb Rl'NJA» F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vo* zičkov, L;"b^;ana, Ka -lovs'-a cesta 4. 107 L V r:Hfo vredro^t naložiš denar in mili;r» nar postaneš prej ali sle i, ako kupiš turške srcc'c. Vsaka zadane. — Pismo pod «Izg ;ba nemogoča 1374» na upravo »Slov. Naroda^ IVTo^rka ko^el Grpdež nri Trstu. ?ensicn «Nonna Litn» — najlepša lega. tik naproti kopalne obale. Izvrstna kuHnia. Cene zmerne: meseca ma'a zn?/rtne ee» nc! Govori se tudi sl^. vensko. Prospekti gra>M HOJ rcmicmn Naorodaj hiša, pritlična, dve družinska, ?. dvoriščem in vrtom. — Kupec ima štiri sobe ta* koj na razpolago; na pe* riferiji mesta Ljubljane. Cena ugodna. — Naslon pove uprava »slovensko« ga Naroda«. 1341 Lepa hiša, dve stanovanji, skladišče, hlev, o\ Ii 2CC0 m2 cm* 1 je. blizu kolodvora na Škofljici — se proda za 125.000 Din. Iz skladišča se labk^ napravita še dve stanovanji. — Po* jasnila daje lolski unras vitelj Leban, 5marjc*Sap. 1239 it* OIO Ana BrfGOli roj. Klemene naznanja v imenu svoje hčerke Anice vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni, dobri soprog, oče, stric, brat, svak, gospod Ivan Bricelj Šolski sluga dne 11. maja po kratki, mučni bolezni, mirno v Gospodu preminil. Pogreb dragega nepozabnega bo v torek ob četrt na 6 popoludne iz hiše žalosti, Flor-janska ulica 2, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. maja 1925. W"1«!A HUNA ISTRUGARE. Na osnovi tešenja vanrednog zbora akcionara Ujedinjenih Industrija A. D. i odobrenja Gospocina Ministra Trgovine i Industrije Broj 5536 od 14. pro*log meseca objavljujemo, da prodajemo društveno imanje sa industrijskim postrojenjima Mlinom i Strugarom u Lszarevcu — Šopiču kraj želez-ničke stanice Lazarevac iz slo-bodne ruke. — Za uslove i ostala obaveštenja obratiti se Tehničkom Preduzcču .Razvita':" inž. Drag. D. S;čmski i Komp. Beograd, Kralja Aleksandra ul. br. 10. u dvo-rištu levo. tuš Likvidacioni odbor. 1422 Pisalni stroj .IDEAL", popolnoma nov, sc proda iz proste roke. Ogleda se pri .Posredovalec", Sv. Petra c 23 r Vekoslav Adamič Helena Mamil roj. Tomšič 10. maja 1925 L 1417 i ir-ir-ir-TP kupite najceneje vsakovrstne urt, zlatnino In srebrnino pri tvrdk) Ivan Pakiž MnMtana, STARI TRG št 2C Morsko I klimatlčko kupaliste 140; VILLA NA M O R U — Hotel - Pension - Volarič a S k a na Krku Udobni obiteliskt penstonst. soba na samoai • -.orskom falo. Morske, sunčane i pjeJčjne kuoelji- Najjeitiniji bonvak na Jadianu. Dobra i obilna hrana. Izvršno vino, v!a6titi proizvod. Tražiie prospekt. 1111 Velik Informacijski zavod IŠČE reprezentanca za Liubliano Dobra pozicija, ki se lahko razširi za gospoda z dobrimi vezmi in trgovsko spretnostjo. Ugodno za boljšega meSčana ali živahnega vpokojenca, po mogočnosti z lastnim stanovanjem. — Ponudbe na naslov: Publicitas d. d.v oglasni zavod Zagreb, Gundulič va ulica 11, pod: .ZA-5096" Avtomobilne vožnje po naročilu vsaki čas na razpolago, 1 do 2 osebi za 1 klm. . . Din 5'— 3 do 5 oseb za 1 klm. . . Din 6*— 6 do 11 oseb za 1 klm. Din 8*— se priporoča Jugo-flvto« Ljubljana, Diulsta testa 35 Telefon 236 — — 134? m: JU LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA ustanovljena 1900 LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši) PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovic, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, Agencija Logatec. PoStni tek* račun Ljubljana10509 Brzojav. naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261. 413, 502,503.504 Lastnina in tisk »Narodne ^821 3222 2147