Obnova in gradnja
Razvaline minoritske cerkve v Ptuju
Ne bomo razpravljali, čigava je kriv-da, da še niso odstranjene ruševine mi-noritske cerkve v Ptuju, čeprav se bliža-mo že četrti obletnici naše osvoboditve. Vsekakor je nujno, da čim preje podre-mo ostanke cerkvenih zidov, da ne bomo zaostajali za drugimi mesti, ki 6o imela več razvalin, a so ee pri obnovi boljše izkazala.
O minoritski cerkvi, tej zgodovinsko pofmembni stavbi, so pisali pred vojno veliko. Ker bodo kmalu odstranjeni nje-ni zadnji ostanki, se bomo še enkrat ozrli na njeno zgodovinfiko ozadje.
Minoritsko cerkev 6o začeli zidad cJtavbni mojstri in podložniki opatov mi-noritskega samostana v 13. stoletju. Mi-noriti so bili, kakor mnogi drugi samo-stanski redovi, cerkveni fevdalci, ki so stremeli po razširitvi svoje posesti. Leta 1399 je Bernard III., ptujski fevdaiec prepustil minoritom poeestva na Gojko-vi in Podlehniku z vsemi fevdalnimi pravicami n-ad podložniki. Tako so mino-riti odslej vršili davčno in sodno oblast aad po-dložniki tja do leta  1850.
Kmetje &o samostanom Uačanili. Brez plačila so delali na samostanskih pose-6tvih, dokler delo ni bilo opravljeno. V najlepših dnevih so delali cerkvenim ali posvetnim gospodarjem. Za abdelavo lastnega polja jim je ostalo prav malo časa; včasjh je ostalo celo neobdelano, če &o morali tlačaniti pri zidanju gra-dov, 6amostanov, cerkva, mostov itd. Na vieoke hribe so prenašali težko kameiije, prav tako po šibkih lestvah na visoko rastoče zidove. Mnogi so 6e s težkim bremenom zrušili v prepad, ali z visokega zidu na tla in zgubili 6voj€ življenje za tuje koristi Delo ni bilo odmerjeno na 3 ali 10 ur. Tlačani so garali od zgod-njega   jutra  do poznega večera.
Ko gledamo sedanje razvaline srednje-
veških gradov, samostanov in cerkva, tedanje in poznejše še danes prelepe in zanimive stavbne velikante, se mora-mo spomniti dejstva, da so jih uetvarjale žuljave roke brezpravnega, irpečega de-lovnega človeka, pod težkimi delovnimi pogoji. Medtem, ko so po-dložniki oprav-'jali težko tlako, so se po grajskih in samo6tanskih sobanafo pogoeto prirejale pojedine in zloglasn« orgije z ženskami. Vislice ob vhodih v nmoge gradove in samostane pa so podložnike opozarjale, da je njihovo življenje odvisno od več ali manj razuzdanih goepodarjev. Pogo&to so na takih vislicah viseli kmetje, ki niso plačevali desetine od svojih 6kroin-nih prideLkov ali pa niso opravili tlake grajskim in samostanskim gospodom. Urbarji in mučilno orodje v ptujskem muzeju so žive priče zgodovine podlož-nikov ptujekih fevdalcev.
Ni čudno, da 6O v 16. stoletju izbruhni-li močni kmečki upari proti gospodi, ki so jih do zob oboroženi fevdalci zadu-šili, upornike pa etrašno kaznovali. Za-čeli so nastopati tudi verski reformatorji, ki so razkrinkavali gnilobo v katoliški hierartiiji — od papeža do ostale du-hovščine. Meščanj in km«tje eo začeli množično zapuščati katoliško cerkev. To je bila pri na6 doba Primoža Trubarja. Katoliška cerkev je nasilno zatrla pro-teetantizem in druge reformacijske ve-roizpovedi. Začela je tudj prenavljati in na novo zidati cerkve, v novera, bogatem baročnem slogu, da bi cerkve z lepoto privabljale ljudi.
Tako }e tudi ptujska minoritska cerkev v 17. in 18. stoletju spremenila svoj pTVotni golski obraz šiljastih, proti nebu kipečih lokov. Spet so tlačani prenavljali cerkev in prenovili v baročno umetaino ob vodstvu 6tavbnih mojstrov. Šele sto let po cerkveni obnovi so se kmetje povsem osvobodili fevdalnUh vezi cerkve in grofa. Osvobojenje 6o jim prinesli upori meščanskega razreda, ki so &e ši-rili po Evropi. Meščaneki razred je strl oblast plemstva in cerkve ter prevzeJ oblast v svoje roke.
Zgodovina je tekla ob baročni umetni-ni minoritske cerkve v Ptuju nemoteno dalje; zgodovina krivic, zgodovina bo-gastva, kapitaJističnega razreda na eni strani in siromaštva delovnega ljudetva na drugi strani. Cerkev je siromakom obljubljala raj na drugem svetu — sama duhovščina pa ]e etremela po bogastvu na zemlji. Pri 6iromakih je bogata du-hovščina brez srainu pobirala zbirco. Ni čudno, da so mncKji ljudje postajali ob fakih   dejstvih   versko   mlačni.
Vojna je uničila stavbo minoritske cerkve- CKtanke nekdanje lepote &o iz ruševin odbrali m jih prepeljali v ptuj-6ki muzej. Tam bodo ofitali v spomin na mračne čase tlačanstva tudi obiskoval-cem kinetom-zadružnikom prelepe ptuj-ske okolice. Zadovoljnim zadružnikom s 6vojimi lepimi domovi, zmernim delom ter kulturnim živl]€njean, se bo zdela zgodovina mmoritske cerkve od njene-ga n>aetanka do propada težka, moreča doba, v kateri 6o morali živeti njih kmeč-ki predniki, dokler jhn liud«ka oblast ni dala   pogojev  za  srečnejše   življenie.
V. R.