Štev. 273.
9 Ljubljani, s sredo, dni 29. novembra 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti: U celo leto naprej K 26-— u pol leta „ „ 13-— %i tort leta „ „ 6-50 ti en meje« „ „ 2-20
V upravništvu:
n celo leto naprej K 20'— d pol leta H „ 10°— n četrt leta „ „ U <n mesec „ m
Zi poillj. na dom 20 ta bss mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOV
Uredništvo 1* v Kopitarjevih ulicah St 2 (vhod ?tz
____ dvorIKe nad tiskarno). — Rokopisi se
oe vračajo; nefranklrana pisma se n« sprejemajo. (JrcdniSkcga telefona Stev. 74.
Političen list za slouenski narod
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrai .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trlkrai . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■	Vsprejema narofnlno, Inserate Ir»
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Po triletnem boju.
Dr. S u s t e r š i č je v ponedeljek na shodu zaupnikov razvijal sledeče misli: Koliko se je izpremenilo pri nas v treh letih od zadnjega shoda zaupnikov 1 Tedaj sme li ob pričetku velikega boja, ki ga je naša stranka zapečela za splošno in enako velilno pravico. Neizprosno srn« vodili ta boj in barona Heina nesrečnega spomina je ljudska velja pregnala iz dežele (Odobravanje) in bo pregnala vsakoga, ki se bo drznil ustavljati pošteni volji našega ljudstva. Danes se ne da več vladati proti ljudstvu. Z veseljem smo pozdravili besede novega deželnega predsednika, ki je priporočal uradnikom: Mi moramo tako delovati, da bo ljudstvo imelo zaupanje de nas ; ljudstvo mora vedeti, da ga mi ljubimo. Se bolj bomo veseli, če slede tem besedam primerna dejanja (Dobro!).
Ke se je ministrski predsednik dr. toerber začel nagibati na stran nemških liberalcev, smo smatrali za svojo dolžnost, da tudi na Dunaju stopimo v najostrejše opozicijo — in tudi Keerber je sklenil svoje dni za vedno. (Odobravanje.) Tudi novo vlado bemo sodili edino le pe njenih delih.
Boj za splo&no in enako volivno pravico.
Daleč smo napredovali v tej kratki dobi treh let. Danes se je ministrski predsednik izrekel že po nalogu cesarjevem za splošno volilno pravico, kdo bi bil slutil to pred 3 leti ? Danes stojita cesar in ministrski predsednik na istem stališču, kaker mi pred 3 leti.
V deželnem zboru so se nam tedaj še smejali in dr. Tavčar je delal še neslane opazke o splošni in enaki volivni pravici. Letos jih je pa smeh minil, in dr. Tavčar je sam pedpisal predlog, proti kateremu je par tednov prej še gevoril v držav, zboru (Živahna veselost), češ splešna in enaka volilna pravica ne sme priti, ker potem ne bodo več izvoljeni taki ljudje, kakor so Tavčar, Ferjančič ali Plantan (Veselost). Maš predlog je bil sprejet, in januarja meseca mora priti deželna vlada s predlogom volilne reforme na podlagi splošne in enake volilne pravice. (Tako je!) Prej smeh in zaničevanje — danes pa stoji večina za nami.
Nasprotnike to grozno jezi, in zato so začeli v preteklosti iskati dokazov, da ta ali oni od nas včasih ni bil za splošno in enako volivno praviao. Tudi o meni so rekli, da sem leta 1896. bil proti splošni in enaki volivni pravici. A ta trditev je laž, ena izmed onih laži, ki jih vedno mrgoli po Narodu«. Jaz sem že kot revni dijak sanjaril o tem, da bi v državnem zboru govoril za splošne in enako volivno pravico. Moja sanje so se uresničile: Ponosen sem »a to, da sem res govoril v državnem zboru za splošno in enako volivno pravico. Odobravanje.) Sicer pa ni nič sramotnega, £e kdo izpregleda zmoto. Danes stoji vsa naša stranka kot en mož na stališču splošne in enake volivne pravice.
Kako morejo liberalci komu očitati nedoslednost, oni, ki so sami do par tednov bili še nasprotni splošni in enaki volivni Pravici! Le iz najzaničljivejše strahepetnosti So prisiljeni izpremeniti svoje mnenje.
Danes je pa boj za splošno in enako Olivno pravice v odločilni dobi, in mi sma-
tramo to vprašanje kot tako važno, da se mu morajo zapostaviti vsa druga vprašanja.
Mi dajemo cesarju, kar je cesarjevega, a hočemo, da dobi ljudstvo, kar je ljudstva. V ustavni državi se mora deliti moč med cesarjem in med ljudstvom*s«daj se pa deli med cesarjem in med privilegirana, ki imajo več smisla za srne in jelene, kot za ljudstvo. Le kdor med ljudstvom živi, more občutiti ljudske potrebe in zahteve v borbi za vsakdanji kruh. Zato je splošna in enaka volivna pravica predpogoj za zboljšanje, da postane ljudstvo svoj gospodar na svojih tleh. (Dobro!) Potem se bo ljudstvo tudi bolj zanimalo za javnost in bo klicalo poslance na odgovor, in postave bodo petem bolj ustrezale splošnemu blagru.
Tudi sedaj se stori marsikaj dobrega; a če privilegiranci sklenejo kaj ljudstvu koristnega, mislijo, da so s tem ljudstvu miloščino dali. A danes se ljudstvo ne sme vladati z miloščino, ker je zmožno da samo sebi kruh reže. (Tako je!) Mi hočemo pravico, ne pa miloščine!
V tej borbi gremo skupaj s socialno demokracijo. Res, da nas ločijo bistvene stvari, ker naša stranka ni stranka revolucije, ampak stranka mirnega razvoja in stoji versko sa katoliškem stališču. Vendar v tem vprašanju imamo skupen cilj, ko si priborimo splošno in enako volivno pravico, se bo izvojeval veliki boj med krščansko in med socialno demokracijo.
Tudi glede narodnostnih razmer bo splošna in enaka volivna pravica koristna, ker priviligiranci imajo danes pač čas, da si izmišljujejo narodne programe. Ljudstvo pa treznejše sodi ta vprašanja, in zastopniki ljudstva bodo mislili bolj na dejanske potrebe kmečkega, obrtnega in delavskega ljudstva. (Tako je!)
Vera v politiki.
Imeli sme dolžnost, v deželnem zboru odvračati tudi napade na duhovščino. Mi nismo klerikalna stranka, ampak čisto avtonomna stranka, ki si svobodno voli svoje vodstvo. Onega klerikalizma, katerega nam vedno očitajo, med nami sploh ni. A mi vidimo v duhovnikih služabnike božje in služabnike našega ljudstva. Naj reko, nasprotniki, kar hočejo: Duhovnik drži z ljudstvom, in naše ljudstvo stoji na strani duhovščine. (Tako je!) Mi vkljub temu nismo klerikalci, a če kdo napada naša verska čuvstva, če kdo blati to, kar je nam najsvetejše, potem pa imamo takega človeka za siroveža in za neizobraženca. (Odobravanje.)
Zastopnik banke „Slavije" poslanec Hribar je v deželnem zboru predlagal .Kanzelparagraf". Ko sem jaz povdarjal, da mora duhovščina vendar imeti priložnost, da se brani proti napadom in obrekovanju, je rekel Hribar: „Duhovn ki naj se branijo tam, kjer so napadeni". Ali je ta izrek bolj hudoben ali neumen? Da bi se cerkev ne smela branita na svojih lastnih tleh? Kje naj se pa brani? Ali naj se gredo duhovniki branit v uredništvo »Slov. Naroda" ? (Smeh.) Saj se Hribar kot župan tudi proti Slovencu" brani v ljubljanskem občinskem svetu, kjer mu potem vedno pritrjujejo : Dobro! Živio! (Veselost!)
Namen takih predlogov je le ta, ker nasprotniki hočejo, da bi duhovnik bil mu-tast pes. (Tako je.) A ljudstvo naše tega ne bo pustilo, ker ve, da slovenskega ljudstva že davno ne bi več bilo, če bi bila usoda
slovenskega naroda izročena liberalnim advokatom (Burno odobravanje) Slovenska ljudska stranka.
Iz katol narodne stranke se je s časom razvila prav demokratična ljudska stranka. V naši stranki bo i v bodoče prostora za vsakega poštenega Slovenca, ki hoče delati za blagor ljudstva. Nikogar ne izključujemo, ki hoče pošteno delati; le oni so izključeni, katerih edini program je sirovost in bogo-skrunstvo. (Tako je!) Proti tem bomo pa vodili boj do uničenja, da izbrišemo s slovenskega naroda ta sramotni madež. (Burno pritrjevanje.)
Naj vendar nehajo že enkrat stari predsodki o klerikalizmu! Za nas stoji v prvi vrsti kmet, ki nam je najvažnejši stan. Izbrišimo kmeta in izginil je slovenski narod. (Tako je!) Zato se bo naša ljudska strrnka v prvi vrsti z vso odločnostjo borila za blagor kmeta. (Burno odobravanje.) Druga skrb nam bo za obrtni in delavski stan. Obrtnik in delavec smeta vedno računati na nas. (Odobravanje.) Tudi drugi stanovi, ki so morda doslej nezaupno gledali na nas, imajo prostora v naši stranki. Trgovci naj izprevidijo, da je za poštene,, n. trgovca naša stranka boljša, nego liti* tisa. (Tako je!) Trgovec, ki se drži gesla: Pošteno blago za pošteno ceno, je naš. To velja tudi za industrije. Ponosni smo, da imamo v svojih vrstah tudi velikih industrijcev, ki se niso še nikoli pritožili, da jim dela stranka kako krivice. Seveda so to ugledni krščanski možje, ki so pravični tudi do delavca.
In slednjič še besedo naši inteligenci! Boli me srce, ko vidim, da še korakajo med liberalci možje, ki se imenujejo inteligentne. Med njimi so tudi možje, ki so v zasebnem življenju popolnoma krščanski, a vendar ne izprevidijo, da je njihove mesto le pri nas, ne pa pri sirovežih in bogo-skruncih. Odganja jih le strah pred „kleri-kalizmom", a to je strah, ki je notri votel, zunaj ga pa nič ni. (Tako je!) Tudi oni bodo izpoznali, da je treba proti stranki bogokletstva združiti vse sile in napraviti konec sramoti slovenskega naroda! (Odobravanje.)
Naj to razumništvo pomisli, da stojimo na pragu splošne in enake volilne pravice. Odslej bo vsakdo, ki bo hotel igrati vlogo v javnem življenju, moral biti z ljudstvom združen. Naj pomislijo, da kdor bo ločen od ljudstva, bo izločen iz javnega življenja! Prišel je torej čas za inteligenco, da si izpraša vest in vrže proč svoje zastarele predsodke, med katere spada stara pošast „kle-rikalizem", ki ga v naši strogo demokratični stranki ni.
Naša moč.
V treh letih smo napredovali bolj, nego prej v 30 letih. A kaj je zmagovalo?
Zmagala je moč naših idej in naša edinost —: edinost v vodstvu, edinost med poslanci in ljudstvom. Na tej poti bomo vztrajali: Ne odstopimo od nobene ideje in ostali bomo edini. V vojski je treba discipline; izdajavec se ustreli. Tako strogo disciplino smo držali doslej. S ponosom in z največjo hvaležnostjo do Boga, do tovarišev poslancev (živeli!) in do. vodstva stranke izjavljam tu shodu zaupnikov, da se je strogo držala disciplina (Odobravanje) in vsikdar smo nastopili kakor en mož. Ta naša sloga je imponirala na zgoraj in ta edinost je zmagala. Zato pa naprej po tej poti; in jaz
izražam danes veselo upanje, da ko se čez tri leta zopet snidemo, bo že zmagala splošna in enaka volilna pravioa, in slovensko ljudstvo bo svoj gospodar na rodnih tleh! (Burno, dolgotrajno odobravanje.)
Državni zbor.
D o n a j j 28. nov. Vaino zasedanje.
Danes je zbornica pričela zadnje zasedanje šestletne volivne dobe. Velevažno, zgodovinsko za državo utegne biti to zadnje zasedanje že davno na smrt obsojenega parlamenta. Grof B a d e n i je poizkušal poživiti in okrepiti parlament s peto kurije, jezikovnima naredbama, z zbornično policijo in drugimi radikalnimi sredstvi. Vsi poizkusi so se izjalovili. Dr. K č r b e r je uporabljal umetna sredstva, ki so mu jih pripravljali razni dvorni svetniki in zaupniki. S polnimi rokami je sipal milijone, da bi žel na politični njivi jekleno pšenico. Podpirali so ga mogočno časopisje, birokracija in drugi vplivni krogi. A zidal je na pesek, ki mu ga je odnesla izpod nog mogočna povodenj splošne nevolje in ljudske nezadovoljnosti.
Baron Gautsch pa je danes v zbornici obrazložil nov volivni red, s katerim upa prenoviti, poživiti, preroditi avstrijsko državo. Sedanji parlament naj napravi „harakiri", izreče naj sam sebi smrtno obsodbo, sklene naj nov volivni red, da pridejo novi ljudje v poslansko zbornico, da pride nova kri v državni organizem. Ako cel polk odpovč svojo pokorščino, ustrelč ▼sacega desetega moža. Mogoče je, da kazen zadene tudi nedolžnega in je sreča bila mila uporniku, toda krivda mera biti kaznovana. O tem je sedaj prepričana tudi vlada.
Stranke in volivna reforma.
O tem pa so prepričane malone vse politične stranke. Da veleposestniki s svojimi privilegiji niso zadovoljni s tekom časa in da ne ploskajo vladi, ki javno proglasi splošno in enako volivno pravo za državni zbor, to je naravno. Ravno tako pa je tudi naravno, da so bili neopravičeni privilegiji plemstva že tedaj, ko so odpravili tlako in graščinske jerobstvo nad tlačani.
Tudi češki in nemški agrarci niso navdušeni za splošno in enako volivno pravico. To je nedavno naglašal v zbornici češki agrarec Prašek in včeraj pri posvetu nemških strank posL P e s c h k a. Nemška ljudska in napredna stranka sta le pogojno za splošne in enako volivno pravico. Ta pogoj je, da novi volivni red ohrani nemške posest. Z drugimi besedami: Vlada naj predloži in državni zbor naj sklene tak volivni red, ki zagotovi Nemcem sedanje število poslancev. In vlada hoče vsaj deloma ustreči tej nemški želji.
Baron Gautsch je namreč naglašal v svojem govoru, da se mora vlada ozirati na zgodovinski razvoj države, na davčno moč in kulturo posameznih narodov. V tem grmu tiči nemški zajec Za tega zajca bode najhujši boj, v katerem bodo odločevali Poljaki. Znano je, da se Poljaki nočejo sprijazniti s splošno in enako volivno pravico. V Galiciji in v dunajskem klubu odločujejo vedno poljski plemenitaši.
Po novem volivnem redu pridejo na površje razne poljske ljudske stranke in se pomnoži tudi število ter vpliv rusinskih poslancev. Kakor pa kaže, je baron Gautsch
nekoliko pomiril Poljake z obljub«, da dobe deželni zbori le četrto kurijo in torej še ostane kurija veleposestnikov. Tudi ta točka v govoru barona Gautscha bode povod burnim razpravam.
Volivna reforma je torej na dnevnem redu sedanjega zasedanja. Načrt predloži vlada šele v svečanu. Vprašanje pa je, ali državni zbor do konca julija reši novi volivni red, kakor upa vlada. Že danes se je oglasilo okoli 100 govornikov, ko je vlada le naznanila svoj načrt glede volivne reforme.
Ako vlada šele svečana predloži zbornici načrt zakona, bode samo v odseku ležal na rešetu tedne in tedne. Iti zorele bodo morda češnje, ko pride načrt v zbornico.
Današnja seja
je bila jako zanimiva. Pred parlamentom je bilo nad 200.000 delavcev, ki so demonstrirali za splošno in enako volivno pravico. Tako ve likanska demonstracja je tudi na Dunaju neka posebnost. Ob 10. uri so prišle prve vrste delavskih polkov pred parlament, kjer so stale tudi velike množice radovednega občinstva in mnogo poslancev. Demonstracija je bila mirna, a impozantna. Posebna deputacija, na čelu ji poslanci P e r n e r -storfer, Daszjrnski, Eldersch in H y b e š so šli skozi glavna vrata v parlament.
Medtem je bilo v zbornici nenavadno živahno. Na galerijah je glava pri glavi. Ko pa stopi v zbornico baron Gautsch, ▼se nestrpno pričakuje njegove izjave.
Baron Gautsoh govori.
V	začetku svojega govora izjavi, da vlada zahteva začasni državni proračun za šest mesecev. Ta proračun ne velja vladi, ampak državi. Dalje vlada vzdržuje skupno armado. Od leta 1876. pa velja načelo, da ima v vseh polkih vsak jezik svoje pravice, ako ga govori vsaj 20 odstotkov moštva. Kar velja za Avstrijo, mora veljati tudi za Ogrske. Ravno take zahteva avstrijska vlada, da ostane carinsko ozemlje nerazdeljeno. (Stein in Ire: To so prazne sanje!)
Deželni zbori so marljivo delovali. Veselo znamenje za bodočnost pa je sprava med češkimi in nemškimi strankami na Moravskem. Novi volivni red na Moravskem zagotavlja v deželi red in mir. Ta kompromis bodi vzgled tudi za ostale deželne zbore in državni zbor.
Kar se tiče večkrat izražene zahteve po vpeljavi splošne volivne pravice v nadomestilo splošne volivne kurije za dež. zbore, meni vlada, da pri zelo različnih delokrogih deželnih zborov in državnega zastopstva splošna in enaka volivna pravica nikakor ni poklicana, izpodriniti i z d e ž e 1 n i h z b o r o v princip zastopstva interesov, ker posebne gospodarske zadeve, ki jih imajo reševati dež. zbori, imajo v tem sistemu boljšo zaščito, ko pri splošni volivni pravici.
Nate začne govoriti min. predsednik o volivni reformi. Konštatuje, da zbornica s svojim sklepom od 6. okt. tormelno sicer ni priznala nujnosti vprašanju o vpeljavi splošne volivne pravice, s svojo tedanjo večino pa vsekakor priznala neizogibno potrebo volivne reforme. (Živahno odobravanje.) Samo 25 glasov je manjkalo za dve tretjinsko večino, pomisliti je pa pri tem, da 156 poslancev ni bilo navzočih. Dolžnost vlade je, gibanje za volivno reformo, sedanj
v redni, mirni, postavni tek.
V	zborničnem sklepu zadnjega zasedanja je bil nujen poziv na vlado, to vprašanje skrbno in natančno preučiti, vsled tega si je takoj nabavila potrebno tvarino in odredila jo predelati. Iz tega naj zbornica povzame, da vlada ni potrebovala vzbodbude od zunaj, najmanj pa so megle njeno naglico pospešiti demonstracije. (Medklici.) Vladi je zadostoval sklep zbornice in jasno prepričanje, da vlada, ki v tako temeljnih vprašanjih ne gre kot nrva naprej nima pravice nositi ime vlada. (Živahno odobravanje.) — Min. predsednik govori najprej o različnih volivnih metodah z ozirom na posebne avstrijske razmere, povdarja, da mora biti parlament fotografija države in tudi pe odstranitvi posebnih kurij tvoriti kolikor mogoče novo sliko Avstrije. (Stein: To bode lepa slika 0
Vlada pripravlja načrt, ki se bede oziral na zgodovinski razvoj Avstrije, na narodnostne in kulturne razmere v državi. (Klici: .Te je pač splošna, a ne enaka volivna pravica!")
Absolutno dobra inedino prava volivna pravica je nemogoč a. Properčni zistem je megoč za matematike, a ne za politike v državi,
ki seje po zadnjem za-pomnožilo, spraviti
kakor je Avstrija, kjer se beji med strankami v posameznih deželah. — Tudi pluralni zistem se popolnoma ne priporoča za Avstrijo vendar bo vlada študirala v koliko bi lahko ta volivni zistem prišel v veljavo
Pač pa hoče vlada predlagati v o 1 i v-ne »kraje, da bod« zavarovane narodnostne manjšin e. (Klici: Za Nemce!) Ravno tako ne bode vlada pred lagala, da bi se mandati razdelili po matematičnem ključu, po številu prebivalstva, kakor v Nemčiji in Franciji.
Tako bodo vse kulturne narodne moči države zopet dobile primerno zastopstvo z ozirom na historični razvoj volivne pravice v Avstriji, ki je zadobila sistematiško obliko. Nato skicira min. predsednik temeljne misli v poštev prihajajoče reforme, povdarja, da mora tudi pri novi volivni reformi ostati načelo, da poprej pridobljene javne pravice morajo veljati dalje. Vlada torej ne-more nato misliti branja in pisanja nezmožne in sedaj odvzeti volivne pravico, niti jo omejiti na gospodarsko samostojne osebe. (Odobravanje, ugovori. Posl. W o 1 f : Analfabeti se gibljejo. Poslanec Suklje Wolfu: BJaz sem nekoliko več čital, nego Vi!") Pač pa je utemeljena odločba koliko časa mora kdo biti v kaki občini, da ondi zadobi volivno pravico; ta odločba se torej lahko izpremeni, posebno ker se na ta način doseže večja trajnost v narodnih volivnih okrajih, obvaruje narodna posest proti trenotnim izpremembam. — Nadaljno skrbne pazljivost zasluži vprašanje popolne hranitve svobode in čistobe volitev, prepre čenje vsakega terorizma, (Živahno odobravanje) najvažnejše vprašanje pa je, čuvati narodne manjšine proti premoči števila. — Vlada je mnenja, da je najboljša zaščita narodnih manjšin v malih kolikor možno narodne omejenih volivnih okrajih, ki volije posamezne poslance.
Zbornici bo vlada predložila razdelitev volivnih okrajev, ki bo oziraje se na narodnostne razmere omejila narodnostni bej na najmanjšo mero in odpira p r i -hednjost misli narodne avtonomije. (Živahno odobravanje). Popolnoma neporabna se zdi vladi navadna razdelitev mandatov po odstotnem razmerju prebivastva, posebno ker ne sme odločevati mehanično razmerje številk, ampak le narodno in kulurno razmerje sil. (Pritrjevanje). Ze § 6. tem. drž. zakona stipulira razdelitev mandatov po kraljestvih in deželah Izkiv šajmo tudi na enak način v novem drž&v-no-zborskem volivnem redu, tudi po odstranitvi posebnih kurij biti pravični pomenu kronovin. Vlada ima najprvo pred očmi kolikor možno narodno enotno omejitev volivnih okrajev. (Pritrjevanje). Narodni obč. okraji naj se, kjer je le mogoče, zve-žejo v enotne volivne okraje, pri čemer je vsaka občina volišče, tudi si morajo pismeno zavarovati industrijsko važm kraji. Vlada bo ta načela izpeljala v vladni predlogi, ker to vsled svoje izredne važnosti in težavnosti ter svojega upliva na skupno javno življenje potrebuje najskrbnejšega proučevanja. Vlada je odločna, to vprašanje privesti do konca, ki se ne da več pustiti vnemar brez rešitve. (Odobravanje) Vlada bo vse storila, da predloži predlogo najkasneje meseca februarija prihodnjega leta tej zbornici. (Živahno ugovarjanje in odobravanje.) Vlada računa na podporo zbornice in je pripravljena ozirati se po možnosti glede razdelitve volivnih okrajev ter števila mandatov na posebne razmere dežel in na želje strank, kajti ona le želi, da pridejo državo ohranjujoče stranke pri tako temeljnem vprašanju do besede in imajo tudi v bodočnosti možnosti dajati veljavo zastopanim interesom in načelom.
G. ministrski predsednik je izjavil, da čim večja so pričakovanja prebivalstva z ozirom na boljše razmere po volivni reformi, tembolj nujna skrb m>ra biti, da to upanje ne doživi razočaranj.
Da splošna volivna pravica m o r e i z v r š i t i svoj reform" ni namen, bo vlada predložila tudi nov poslovnik za državni zbor, ki bo omogočil redno delovanje. (Vpitje pri Vsenemcih). Vlada namerava reformirati tudi gosposko zbornico. — Gautsch je izjavil, da je za tako reformo vladi treba mnogo žrtev in da ve, da je trtba premagati mnogo ovir, vlada pa hoče, cakor rečeno, to svojo nalego izvršiti do conca, (Živahna pohvala) ker je prepričana, da stori državo ohranjajoče delo, če za državno upravo zainteresira najširše sloje. (Posl, Stein: To ni druzega, nego stara limonada. Nikar ne poslušajte te neumnosti ia ne pustite se preslepiti od tega starega klepetanja!) Gautsch se je tekom svojega govora izjavil tudi za odpravo kurij, za katere se pri zadnji debati o splošni in enaki volivni pravici ni noben navzel,
ter je dejal, da bo za varstvo narodnih interesov skrbljeno pri ureditvi volivnih okrožij. Ker bo vsled odpadlih mandatov trgovskih zbornic in splošne kurije prostih 178 sedežev, zbornica pa ostane pri številu 425 poslancev, bo treba napraviti nova yolivna okrožja in sicer bo treba več malih volivnih okrožij, pri katerih se bo oziralo na razne narodne strukture. Sedanje interese v bodoče odpravljenih kurij se bo skušalo varovati na ta način, da kuri j i veleposestva in trgovskih zbornic dobe svoje z a s to p s t v o v g o s p o s k i zbornici.
Ministrski predsednik je izjavljal, da postavna izpeljava tako velikih reform ni izpeljiva, č v« j e p o t do nje zaprta po drugih predlogah: proračunskem provizoriju, trgovinskih pogodbah, kontingentu vojaških novincev, v interesu hitrejše rešitve volivne reforme je, če se pripravi njeni hitri rešitvi prosta pat. Ako se napravi nova volivna pravica, tedaj naj Avstrija nastopi novo pot s tistim upanjem, ki vodi do reda, ne pa do novih izkušenj in zmešnjav. Naj bo potreba volivne reforme še tolika, vendar cilj avstrijske politike mora biti pred vsem ta, notranji mir in pravno varnost narodov zagotoviti in moč Avstrije pomnožiti. (Ploskanje. Ministrskemu predsedniku čestitajo. Poslanec Stein kriči: „Abzug Gautsch! Abzug s starim sleparjem ! Proč od Ogrske. Z volivno reformo imate še čas, proč od Ogrske je važnejše!" — Tudi med govorom so Vsenemci ministrskega predsednika neprestano motili.
Položaj.
Torej splošna, a neenaka volivna pravica! Ta načrt predloži vlada v svečanu.
Obenem pa vlada predloži tudi nov poslovnik za zbornico. Ta izjava barona Gautscha pa je poparila osobito nemške stranke. Bojč se namreč, da vendar le izgube nekaj mandatov in jih pridobč Slovani. Že tem potom bi utegnili Slovani dobiti večino v zbornici. Ako pa ta nenem-ška večina dobi še nov, streg poslovnik, potem je konec nemški hegemoniji v zbor niči in državi. Zato je skoraj izključeno, da bi sedanji parlament poleg volivne reforme rešil še poslovniški zakon. Ako pa je vlada 1. 1861. kar oktroirala volivne rede, more to sedaj storiti vsaj glede poslovnika.
Vladna izjava glede volivne reforme ni zadovoljila nobene stranke. To je tudi naravno. Kar je všeč demokratom, ne more biti drago veleposestnikom. Kar je vlada obljubila Nemcem in deloma Poljakom, ne more ugajati Jugeslovanem, Rusinom in Ce hom. Nihče neče izpodžagati vt je na kateri sedi.
Gautscheva izjava je posebno pri Nemcih in Vsenemcih neugodne uplivala, Vsenemci so posebno glasno dajali duška svoji nezadovoljnosti. Poljaki s® nekoliko zado voljni, ker bodo analfabeti še volili in ker bodo dobili mala volivna okrožja Nemci javno izjavljajo, da ne odobrujejo od zadnje Gautscheve izjave popolnoma izpremenjenega Gautscbevega stališča in da Gautschu vsled tega ne bodo dovolili proračunskega provizorija.
Novi poslanci.
Danes je prišlo v zbornico 15 novih poslancev, ki so storili obljubo, in sicer: Wierzowski, Gorski, Dobrzewsky, dr. Jager] Buleger, dr. Veleba, sturm, Seifrietz, dr. Adler, dr. Silli, dr. Onciul, Giinther, Combi, dr. Pitaeco in Malfatti. Trije mandati so še prosti, Ztčkarjev, Drexlov ia Foftov.
Razprava.
Po govoru barona Gautscha je češki poslanec dr. R y b a predlagal, naj se takoj prične razprava o vladni izjavi. Oglašenih je b lo že 99 poslancev; med sejo so se oglašali še novi govorniki. Za 14 dai vsaj so odprte zatvornice govorniški pevodnji. Vlada naj izvč, kako sodijo stranke o volivni reformi in glavnih načelih.
Govoril je prvi poslanec grof S t e r n -b e r g , ki je dejal, da hoče Gautsch od poslancev politične sleparstvo, katerega bi storili, če bi mu voiirali proračunski pro-vizorij. Največja Gautscheva napaka je njegova nedeslednost. Prvi pogoj vsakega politika je politiška č*st, ministrski predsednik pa tega ne pozna. Č ; je resničen pregovor: „Kdor enkrat laže, temu se ne verjame in naj tudi resaico govori", kaj naj še le mislimo o ministrskem predsedniku, ki še nikdar v svojem življenju ni govoril resnioe. Gautsoh je emwar bankerotne vojaške diktature. (Posl. Holansby: ,Oa je slepar".) Vlada ki nima poguma prepovedati takega demonstracijskega izprevoda, ka-koršen je bil današnji ni nobena vlada. (Predsednik pokliče Sternberga k redu.) Poslanec Sternberg: Bom še kaj hujšega povedal. (Veseknt) Socialni demokratje naj bi raje demoisirirali pred vojnim ministr stvom. Sternberg očita nato justičnemu ministru, d« je ponaredil neko listino. (Predsednik govornika zopet pokliče k redu.)
Sternberg: Ponaredil, stokrat pravim, pona redil! Jaz sem stopil v zvezo z vodji ogrske koalicije in izjavljam, da je mogoče rešiti Avstrijo le, če se pusti avstrijskim narodom prosti razvoj. Sternberg končuje z apelom naj vladar izroči usodo države mlajši modi Nato je govoril še poslanec Onciul K 1 o f a č je interpeliral radi postopanja praške policije 4. in 6. novembra, poslanec B r e 11 e r je vprašal vlado, kaj namera?* storiti, da se varuje pri novih nemirih na Ruskem imetje avstrijskih državljanov, p0. slanel B r e i t e r je interpeliral za takojšnjo odpravo ovir, ki se napravljajo pro. metu v tržaški prosti luki, dr. S u s t e r. š i č v zadevi ljubljanske tobačne tovarne Ob 3. uri popoludne je bila seja koa čana. Prihodnja seja v četrtek.
Zasebni uradniki.
Na razna vprašanja odgovarjamo, daje načrt zakona glede zavarovanja zasebnih uradnikov kot 5 točka že na dnevnem relu Vprašanje pa je, ali pride do 15. decembra na vrsto, ako se preje ne zaključi razprava o volivni reformi.
Uime.
Dr. Susteršič in tovariši so danes nujno predlagali, naj vlada dovoli izdatno podporo po povodnjih oškodovanim posestnikom na Kranjskem; posl. P o v š e in tovariši zahtevajo podporo posestnikom, katerim je sneg polomil drevje; poslanec P f e i f e r je nujno predlagal podporo za posorelce v Smečiou pri Krškem. Več o tem prihodnjič.
Manifestacija v Ljubljani,
Včeraj je v Ljubljani počivalo vse delo, dasi je „Slovenski Narod" pisal, da ne sme. V tem tiči eden glavnih pomenov včerajšnje manifestacije. Gospodi iz »Narodne tiskarne" je bilo dekazano, da so minili časi, ko je kaka .Narodova" notica terorizirala vso Ljubljano. Ob enem je ljubljansko delavstvo pri svoji manifestaciji za splošno in enako volivno pravico pokazalo teliki red, tak mir in dostojanstvenost, da je lahko tudi s tem za vzer »liberalnim" nasprotnikom. Ravno s tem je delavstvo dokazalo, da je zrelo tudi za volivno pravico. „Prijatelji* delavstva so imeli pripravljene puške in bajonete; govorilo se je, da so pripeljali v Ljubljano 15 voz patron, vojaštvo je bilo pripravljeno za takojšnje odkorakanje, v vojašnico niso smeli civilisti, a vsa ta skrb se je pokazala za popolnoma nepotrebne.
Vse trgovine so bile včeraj zaprte. Gospodje trgovci so videli, da bi bilo brez-miselno poslušati „Naredova" povelja. Tudi mnage pisarne so bile zaprte, istotako razne banke in mnogi zavodi. Podjetja so dala delavstvu prosto, tudi mestni delavci so praznovali, le tobačna tovarna je hotela, da bi se delalo, a včeraj zjutraj je delavstva iz drugih tovarn zaprlo ceste v tovarno in tako je bilo tobačnemu delavstvu nemogoče iti na delo Kakih 200 delavk sj je prerilo skozi kordone, vendar so bile potem tudi te delavke izpuščene iz tovarne,
Pred „Mestnim Damorn" je ob 10. uri do poldnebila zbrana velikanska množica. Izmno-gih tovarn so prihajali delavci kerporativno.
Dohod delavstva.
Delavstvo nekaterih tovarn je na zbe-rovalni prostor pred .Mestni Dom" prišlo korporativno pod tablicami, na katerih je bilo ime pedjetja. Sooialni demokratje so prinesli seboj mnogo rdečih zastav ter so hoteli dati na ta način manifestaciji socialno demokratični značaj. Socialni demokratje so prišli vsi do zadnjega, in ker je vsak imel znamenje, se jih je moglo prešteti. V nekaterih tovarnah so dali rdeča znamenja tudi onim, ki niso socialni demokratje. Ker se je šlo za volivne pravico, se kršč socialci niso kregali radi barv in so pustili socialnim demokratom to veselje, ki pa ni bilo umestno, ker bi bilo bolje, da bi se bilo pokazalo pri tej priložnosti samo ljudstvo, ne pa stranke. Krščanski socialci niso prišli z nikakimi znamenji kake stranke. Delavstvo iz predilnice je prikorakalo ped slovensko trobojnice, delavstvo iz tovarne za lep ped tablico obrobljeno s slovensko trobojne barvo in napisom: »živela splošna in enaka volivna pravica*. Tudi sicer je bilo opaziti mnogo tablic s primernimi napisi. Veliki oesarja Jožefa trg je bil kmalu natlačeno poln. Množice so segale do Mahrove hiše in dalje do kostanja na bivšem gimnazijskem dvorišču. Lahko se računa, da je bile navzočih 10.000 oseb. Nekolike je rešilo z neba, toda množica se zato ni zmeaila in je še vedno naraščala.
Ustavljen promet električne cestne železnice.
Upraviteljstvo električne cestne železnice ni imelo niti najmanjšega ozira na to zbrano množico in je hotelo, da bi vozovi vozili skozi gosto natlačeno množico. Množica je zahtevala, naj opusti to brezozirnost, a vozovi so vozili dalje. Zahteva množice je bila vedno glasnejša, a znani reviz«r
podreberšek je zavihtel iz voza električne železnice volovsko žil« ter je pričel mahati j po ljudeh Množica je dvignila dežnike — j v hipu je bil voz ustavljen in razbite vse Sipe. En voz je pobegnil nazaj. TudivPrd reberšek je bil krvav po obrazu Zupan Hribar, ki je tudi došel k manifestaciji, je telefoniral upraviteljstvu električne cestne železnice, da ustavi za dobo manifestacije promet, kar se je tudi zgodilo Nato je nastal mir, ki se ni tekom man festecije niti najmanj kalil.
Shod.
Shodu je predsedaval T o k a n Ze govornike je bil napravljen na trgu oder, a vsled ogromne množice so govorniki morali v dvorano „Mestnega Doma", odkoder so mntžici govorili skozi okno.
Prvi je govoril stdrug E t b i n Kristan, ki navaja običajne dokaze za splo šno in enako volivno pravico ter nadaljuje: Ljudstvo protestira proti trditvi, da še ni zrelo in da ne zasluži pravic. Tu izjavljamo, da v tej državi ne b< de miru, dokler volivna pravica ni splošna in enaka. S tem, da ste ustavili delo, manifestirate svojo meč. Danes ob pol 12 uri svarimo takozvane merodajne faktorje, naj se ne igrajo s pravicami tega ljudstva. Ljudstvo je dosedaj vse storilo, da mirno ostane pri demonstraciji. Tudi danes hočemo biti mirni. (Odobravanje.) S tem pokažemo toliko prezirano kulturo ljudstva, ki ravno s tem nastopom pokaže, da je zrelo. Ce bi se mogel iz vseh grl dvigniti en glas in bi ga mogli poslati gori na Dunaj pred parlament, bi se glasil: Svarimo vas, dokler je še čas!
Govori o revoluciji na Ruskem ter pravi: Ne želimo revolucije v Avstriji, ampak mir, dokler je mogoče. Če pa narede mirni boj nemogoč, bo slovensko ljudstvo poka-Zilo, da zna govoriti po rusko. Se danes b«mo potrpežljivi in bomo marširali brez glasu, tiho in mirno. Ta mir in tišina pa bodi zgovorna in dokazuj važnost naše manifestacije Ce se pa naša dobra volja ne bo upoštevala, moramo biti pripravljeni na vse za splošno in enako volivno pravico.
Gospod Ivan Kregar je izjavil: Kot član izvrševalnega odbora »Slovenske ljudske stranke" izjavljam v ime „Sloven-ske ljudske stranke", da bo ta vedno nastopala za koristi slovenskega ljudstva, ^Slovenska ljudska stranka" stala bo vedno v prvi vrsti v boju za splošno, enako in tajno volivno pravico. Csnjeni zborovalci! Sprejmite to izjavo na znanje in kličem vam: Živela splošna in tnaka volivna pravica!
Dr. Triller pravi, da ga je iz vi Sevalni odbor narodno napredne stranke pooblastil, da gi zastopa na današnjem mani-festačnem shodu; to pa „v dokaz, da t idi naša stranka iskreno in brezpogojno priznava opravičenost apela organuovanega avstr jskega delavstva (Klici: Ker morate, ste prisiljeni!) na ceniralni parlament za vpeljavo splošne in enake velvne pravice." (Klici: Dr. Tavčar!) On da je .za svojo osebo" do dna duše piepričan, da je ta akcija združenega delavstva kulturen boj v najlepšem pomenu besede. Izreka dve želji svododomtselnega meščanstva: Delavstvo naj nikdar ne pozabi, da se n hajajo proletarci trpini ne le med stanovi, temveč tudi med narodi in da je eden izmed najbolj stiskanih in tlačenih proletarcev narod slovenski, kateremu je treba tudi ket takemu pridobiti si najelementarnejših pravic. Tudi v to naj nam ponudi oiganizovano delavstvo svojo krepko pomoč.
Druga želja je ta, naj bi se ob današnjem boju obistinile proroške besede pisatelja velike francoske revokcije Frar.§ois Mignet a, ki piše: Čim je radikalna pre ustrojba človeške družbe postala neobhodno potrebna, tedaj je ne more zidrževati nobena sila več; vsak odpor jo le pospešuje. Blagor človeštvu, ako bi ob takem velikem momentu eni rade volje odstopili to, kar im»jo preveč pravic, diugi pa bi se zadovoljili s tem, kar jim v resnici manjka. Potem bi zgodovinop sec ne imel več beležiti krvavih revolucij, temveč le veselo dejstvo, da je postalo človeštvo modro in vsled tega svobsdno in srečno. — Tako naj bi bilo in v tem smislu kli čem: Slovenskemu delavstvu, borečemu se za svoje pravice: Slava!
IvanStefeje govoril v imenu slovenskega krščanskosocialnega delavstva. Dejal je: Neki list je te dni mnogo pisal o terorizmu Res je: vsi smo terorizirani, a ne po posameznih pristaših ljidskih strank, ampak po terorizmu krivičnih privilegijev. Zato se pa dvigamo, da stremo ta terori zem, da na razvalinah neutemeljenih privi legijev vzide našemu narodu nova, lepša doba. Izdajalci svoje domovine bi bili, če bi ne zbrali poti, po kateri edino more srečnejša, svobodnejša postati vsem nam draga naša domovina: poti splošne in enake volivne pravice. Zato izjavlja: Nas bodete našli vedno v vrstah odločnih b»rilcev za splošno in enako volivno pravico. Živela skupnost slovenskega delavstva v tem boju!
Govornike so opetovano prekinili gro-moviti živio klici.
Sklepno besedo je imel sodrug K r i stan: Današnji dan bo zapisan z zlatimi črkami ne le v zgodovini organiziranega slo venskega delavstva, ampak celega naroda sploh. V tej zavesti, da je to ves narod, da smo v vrstah armade, ki šteje na stotisoče, gledamo s ponosom v bodočnost, ki prinese sadove naše setve: splošno in enako ve livno pravico.
Manifestacijski izprevod.
Po končanem shodu se je manifestacijski izprevod delavstva razvil mimo ško fi|e, po Spitalskih ulicah, Marijinem trgu Prešernovi ulici, Selenburgovih ulicah, Gra dišču, Rimski cesti, po BIe>we:sovi cesti mimo palače de ž vlade do „Narod. doma". Delavstvo je korakalo po 4 v eni vrsti, de loma tudi po 6 in po 8 OJ prvih, ki so prišli mimo dež. vlade in do zadnje vrste je preteklo rol ure in dve mir.uti, za Ljub ljano torej pač izvanredno velika manifesta cija. Vse ulice je napolnjevalo radovedno občinstvo. Posebno številno so bili zastopani tiskarji, ki so korakali pod tablico »Tiskarska organizacija". Tudi železničarji so bili v sprevodu jako številno zastopani. Delavska deputacija je šla k g. dež. pred sedniku, kateremu je izjavila, da je shod na Cesarja Jožefi trgu pokazal, da soglaša vsa slovenska javnost v zahtevi po splošni in enaki volivni pravici. Gosp. dež predsednik je obljubil zahteve zboro-valcev sporočiti min. predsedniku. Omeniti moramo še, da so gostilne in kavarne imele zaprta okna, tako tudi kazina, na katere verandi ni bilo živega človeka. V kazin skem poslopju je b la baje skrita močna straža, ki pa ni imela drugega opravka, nego da je prezebala. Pred „Narodnim domom" se je množica mirno razšla. Tako je ljubljansko delavstvo manifestiralo svojo zahtevo po volilni pravici.
Popoldne je bila v gledališču delavska predstava „ J e r n e j Turazer".
Tobačna tovarna.
Poročali smo o shodu tobačne tovarne, na katerem je delavstvo soglasno sklenilo, prositi vodstvo tovarne, naj da dne 28. delavstvu prosto. Ker je mnogo privatnih pod jetij dalo delavstvu prosto in ker se je po ločalo tudi z Dunaja, da so železničarji drž. železnice dobili ondi vsi, razun onib, ki so neobhodno potrebni prosto, je vsak pričakoval, da bo tobačno delavs'vo dobilo prosto za manifestacijo, ki niti v najmanjši meri ni bila obrnjena proti tobačni tovarni. Vse je torej presenetila vest, da je delavstvo dobilo neugoden odgovor
Naši poslanci so posredovali in dr. S u s t e r š i č je v tej zadevi brzojavil glav nemu ravnatelju. Prišel je včeraj opoldne od generalne direkcije brzojavni odgovor, d a nibilo mogoče pridobitido-v o 1 j e n j a. Iz tega sledi, da je f i nančno ministrstvo nastopile proti praznovanju in da tu torej koga drugega krivda ne zadene.
Soc a'no demokratično politično društvo je sklicalo v ponedeljek zvečer v areno „Narodnega Doma" shcd, na katerem je Kristan govoril o stališču tovarne. Posledica tega shoda je bila, da so stali včeraj pred tovarne jako številni kordoni delavcev iz drugih tovarn, ki so tobačnemu delavstvu zabranili iti na delo. Delavke so se bale dejanskih napadov. Popoldne je nekaj delavstva prišlo na delo. Naše stališče je jasno. Mi smo bili za praznovanje 28. novembra, čudno se nam pa zd', zakaj socialno demokrat črta zveza tobačnega delavstva ni preskrtela, da bi praznovalo tudi delavstvo drugih tobačnih lovarn in so ka kor se čuje, druge tobačne tovarne delale. Gospodje secialni demokratje v tej zadevi niso pi kazali preveč odkritosrčnosti
V včerajšnji seji drž. zbora so dr. Š u-s t e r š i č in tovariši nujno interpelirali finančnega ministra: V vseh podjetjih v Ljubljani se je delavstvo pripravljalo za današnjo manifestacijo v korist splošne in enake volivne pravice. V ta namen so dala vsa podjetja delavstvu prosto, razven enega podjetja. To edino podjetje je bilo žalibog c. kr. podjetje tobačna tovarna, ki je bila mnenja da mora delavstvo danes delati, dočim so vsa privatna p.djetja dala delavstvu prosto in so rada pristala na delavske zahteve. Ljubljanskega delavstva se je zato polastil« upravičeno »ogorčenje, ki lahko privede do komplikacij, za kar bodo pa odgovorni, ki delavstvu niso hoteli omogočiti udeležili se mirne ma-n fcstrcje Zato vprašajo podpisani finančnega m nistta: Kako more tako postopanje zagovanati in ako hcče vse storiti, da se v bodoče kaj takega nič več ne zgodi? Slede ptdpisi.
Za ljudske pravice.
Shod za splošno enako direktno in tajno volivno pravico v Mariboru.
Tudi mariborski Slovenci so priredili slednjič shcd za splošno enako in direktno volivno pravico ki se je vršil preteklo nedeljo dopoldne ob 10 uri v »Narodnem domu". Navzočih je bile okolt 300 ljudi, med temi tudi nekaj socialnih demokratov. Kanonik dr. M I a k e r kot predsednik „S!o-vensktga društva", ki je sklicalo shod, pozdravi došle n predlaga izvolitev predsedniška.
Enoglasno se izvolijo : predsednik g. Vera s, zastopnik banke „Slavije" ; podpredsednik g. S t r ž i n a , stavec (soc. demokrat); zapisnikarja gg L e s k o v a r in B a 1 a n t (soc demokrat).
Po običajnem pozdravu da predsednik besedo g. dr. P i p u š u
G. dr. P i p u š opiše v poljudnem go voru zahtevo proletariata, splošno enako t8jno in direktno volivno pravico. Direktno in tajno volivno pravico smo že dosegli v nekaterih deželah, tudi splošna volivna pravica ima nekaj podobnega v V. kuriji, samo enake volivne pravice še nimamo. Potem governik opiše v čem obstoji enaka volivna pravica. Sedaj voli n. pr. v štajerskem de želnem zboru 75 veleposestnikov, ki so vpisani na deželni deski, enega poslanca, 300 000 volivcev pa tudi samo enega. Te je krivica ! (Sramota !) Različne stranke, ki se sicer imenujejo na^rednjaš1'e, uvidijo po trebnost novega volivnega reda, toda bojijo se za svoje predpravice, zato hočejo z različnimi priveski otežkočiti to zadevo ali ji pa dati tako lice, da bo samo spakedran sedanji volivni red. Eni se smatrajo za boljše ljudi, zato hočejo imeti nekake predpravice. Drugi hočejo dati tistim, ki plačujejo večje direktne davke, tudi večjo volivno pravico. Nato pa ti ljudje nočejo pomisliti, da pla čuje delavec dandanes indirektne davke, ki znašajo v Anstriji trikrat več kakor direktni I/govor z direktnimi davki je sama sleparija. Volivno pravico imej vsak državljan, zato, ker je državljan. Zakaj se pa iaczemcem ne dd volivna pravica, saj tudi plačujejo davke? Ta ugovor je torej popolnoma ničeven.
Krvni davek moramo plačevati hujše, kakor tisti privilegirani stanovi.
Tudi izgovor, da kdor ne zna brati, naj nima volivne pravice, je podlo govoričenje. Kdo je pa kriv, da ne znajo brati, kakor tisti, ki so dosedaj imeli večino pri viadoiaji. N. pr. v Ciljski okolici se že leta in leta borijo za ljudsko šolo in se jim ne da. T® je ravno tako, kakor če eden diu-gemu ukrade denar iz žepa in mu potem pravi, ti nisi moj tovariš, ker nimaš denarja. Sicer smo pa že imeli volitve v peti kuriji, kjer so tudi volili analfabeti.
Od tretje strani se zopet ugovarja, kako bo kmet s svojim hlapcem volil To je neumnost! Z^kaj ne bi kmet volil s hlapcem, ki je ž njim iz iste sklede, dela isto delo, mnogokrat počiva na isti slami Bližje je hlapec kmetu, kakor pa kmet grajščaku
Volivna pravica je pa tudi dolžnost! Kdor te dolžnosti ne izpol nuje, škodi sebi in drugim. Mnogoteri sedi-j ne pošiljajo radi otroke v šolo, ker so brez zavesti m ponosa. Če se mu pa da volivna pravica, bo postal mož, čutil bo odgovornost. Skrbel bo za državo, katere državljan se bo čutil, skrbel bo pa tudi za dobre državljane, skrbel bo za svoje otreke. Z veseljem bo branil pravice države, katero po-5 maga tudi on vladati po svojih poslane h.
Kar se dandanes piše od nasprotnikov I novega vol vnega reda, je samo budalost. : Toda v Avstriji lahk« tudi takšne budalosti postanejo postava, zato se moramo postaviti i v bran in naš klic ne sme prej presehati, dokler ne dosežemo naše pravice.
Govoru je sledilo burno prizadevanje.
Nato prevzame besedo g. dr. D i m -n i k. Danes se prirejajo po vsi Avstriji shodi za splošno, enako, direktno in tajno volivne pravice. Kaj je temu vzrok? Žalostni stan delavskega stanu ia nenemških narod©y ter razmere na Ogrskem. Olje na te tako razburkane valove političnega življenja pa je bila zmaga ruskega proleta-rijata. Ze pred 25 leti se je. začela akcija za to volilno pravico. Ce se tore> letos ista doseže, obhaja njena misel istočasno pet indvajsetletnico. Takrat so Nemci to preprečili, ker so se bali, da izgubijo nadvlado nad nenemškimi narodi, ki tvorijo dve tre tjini avstrijskega prebivalstva. — Zakaj smo ravno Slovenci za to volilno pravico? Ker smo Slovenci narod delavcev in kmetov. Socijalna demokracija je sicer proti Slo vencem, toda sedaj pride počasi do spoznanja, da je nji v korist, čo gre ravno ob rami s Slovenci v boj za volilno pra vico. V novi parlament bodo prišli možie iz naroda, ki bodo skrbeli za narod. Pravičnost nove volilne postave mora uvide-vati vsakdo. Tudi najbolj neumen grof ni
tako neumen, da bi ne u videl, da 20 grofov ni več vredno kaker 100.000 drugih ljudi.
Tudi temu govorniku je sledilo burno priznanje.
G. dr. Korošec predlaga, da se izreče protiizjava mestnemu zastopu mariborskemu, ki se je v zadnji seji sicer izrekel za volilno pravico, toda z zahtevo, da se osigura nemškemu narodu nekaki privilegij. Ako se to stori, izgube sicer privilegij stanov, toda ne privilegij naredov in miru ne bo kakor do — sedaj. Izginejo naj tudi vsake gospodarske predpravice. Kdo pa dela južni železnici in tovarnarjem dividende, če ne delavec in sicer slovenski delavec.
G. dr. P i p u š predlaga sledečo resolucijo:
Na poziv ^Slovenskega društva" v Mariboru dne 26. listopada 1905 zbrani zberovalci zahtevajo odločno, da se za vse javne zastope, v prvi vrsti za državni zbor nemudoma uvede splošna, direktna in tajna volilna pravica, ki bodi enaka v vsakem oziru. Za določevanje volilnih okrajev bodi odločilno edino le število prebivalstva in po mogočnosti tudi jezikovne meje. Zborovalci hočejo z vsemi silami podpirati vsak za dosego te volilne pravice namenjen boj.
Soc. dem. S t r ž i n a predlaga naj se ta resolucija sprejme in poziva navzoče, naj se udeleže popoldne vsi soc. dem. shoda na glavnem trgu
Resolucija se sprejme na to enoglasno, ist.tako tudi predlog gosp dr. Korošca.
Ob tričetrt 12. uri zaključi predsednik shod s pozivom, naj neustrašeno in brezobzirno nadaljujemo boj za splošno, enako, direktno jn tajno volilno pravico.
Manifestacija dunajskega delavstva
za splošno in enako volivno pravico se je pričela včeraj ob 10. uri dopoldne. Vse ceste, ki vodijo proti cesarskemu dvorcu, je policija zaprla Skoro vse tovarne, preda-jainice in mnogi uradi so bili zaprti Ob 10. uri dopoludne je otvorilo delavsko m anifes t aci j o 8000 čeških narodnih delavcev, ki so vsi nosili rdečo bele nageljne. V tem sprevodu je bilo veliko čeških, s'ovanskih in husitskih zastav. Nato je sledil odmor. Med tem je več ostb predrlo policijski kordon, vsled česar je nastala mala zmešnjava, a policiji se je posrečilo množico potisniti nazaj. Ko je zopet nastal red, se je pričel izprevod soc. dem. delavstva. Na čelu izprevoda so nosili preko širine ceste segajočo zastav o z napisom: „Vun s splošno in enako volivno pravice." Izprevod se je urejal na Karlovem tigu, četrt ure pozneje, ko se je pričel izprevod pomikati dalje, so prvi manifestantje prišli pred parlament. Z-a zastavo je korakala deputacija 25 mož, ki je imela na'ogo iti v zbornico. D.lavstvo je bilo v izpre-vodu urejeno po okrajih in po strokah Vseh m ani festantov jebilonad 2 00 0 0 0. Ob eni uri je prišlo nrme parlamenta 100.000 man festantov. Uiice, po katerih se je izprevod pomikal, so b le natlačene radovednega občinstva. Posebne veliko ljudstva je stalo na Rmgu. Man festacija se je razvijala v popolnem redu Delavska deputacija se je podala v parlament, delavske množ ce so pa defilirale mimo parlamenta. Predsednik državnega zbor?, grof V e 11 e r je iziavil, da je dolžnost zakonodajalnega zastopa, ugoditi iz vseh socalnih razredov prihajajočemu klicu po razširjenju volivne pravice Grof Vet ter 'e izjavil, da mu bo deputacija pač pritrdila, če pravi, da tako globoko sega o?e reforme more za oba dela ugodno parlament rešiti le, če more parlament delovati v polnem miru in ne uplivan pri svojem odgovi masti polnem delu. Deputacija naj zaupa dotri volji zbornice, on, predsednik, pa se bo t u iil na vso moč, da bo delo zbornice v tej smeri podpiral. Predsednik gosprske zbornice knez W indiseh-g r a e t z je deputaciji izjavil, da noče prejudicirati kakorkoli stilišču gosposke zbor niče, to pa lahko reče, da bo gosposka zbornica ne oz raje si na vpliv od zunaj, vršila svojo patrijotično dolžnost. Deputacija je ministrskega predsednika Gautscha nagovorila: »Dolgotrajen boj je bilo avstrijsko delavstvo za splošno in enako volivne pravico. Ta boj je stopil danes v odločilni stadij. Sedanje politične razmere v Avstriji delavstvo ne more več dolgo prenašati
;>plošna in enaka volivna pravica je neizogibna, to izreka]o danes pied parlamentom in po velikih trgih vseh avstrijskih mest. Gospod ministrski predsednik! Vaša vlada je izjavila, da hoče ustvariti moderno volivno reformo, ki bo odgovarjala zahtevam časa, taka volivna reforma pa more biti le splošna in enaka volivna prav ca. Potrpljenje brezpravnih mas je postavljeno
na hudo izkulnjo. Manifestajoči stotisoči so nas po< blastili izjaviti, da brez odlašanja predložiti blagovolite vol vno reformo Ura odločitve je prišla, ne zamud.te zadnjega trenotka Vsaka ura je stdaj dragocena
Ministrski predsednik Gautsch je odgovoril, sklicevaje se na zadnje izjave vlade v „Wiener Abendpost", na izjavo, katero je podrti industrielcem, v kateri je zavzel stališče napram volivni rtf »rmi Podrobneje se bo izjavil v parlamentu, na poklicanem mestu, tako da bo v najkrajšem času o vladn h namerah popolna jasnost. Trdno je prepričan, da sta red in mir najboljši sredstvi za pospeševanje volivne re forme.
Manifjstacija delavstva se je končala šele ob pol 3. uri popoldne. Delavstvo je korakalo mimo parlau enta popolnoma tiho. V Pratru so delavci podrli barako nekega žganjetoča, ker ni bila zaprta. Pred univerzo je zadnji del manifestačnega izprevoda nemško dijaštvo zasramovalo. Nemški dijaki so klicali delavcem „Fej!"
Italijanski dijaki sov klicali delavcem „Evivaw, jugoslovanski „Ž vio". D.lavci so ignorirali nFe)" klice in korakali dalje, ko je bil pa končan manif.stačni izprevod, se je par sto delavcev vrnilo ter naskočilo rampo. Delavci so pretepli nemške dijake, ki so morali zapustiti rampo. Nato je neki urednik „Arb iter Zeitung" z rampe nagovoril delavstvo, naj se mirno razide. Delavci so mirno sledili pozivu.
Zvečer je bilo na Dunaju 2 0 delavskih shodov, na katerih se je delavstvu poročalo o včerajšnjih izjavah barona Gautscha. Sprejete so bile resolucije, ki izjavljajo z.dovoljstvo z Gautscheve izjavo, a nezadovoljnost, da bo šele meseca febru varja predložil predlogo.
Včerajšnji dogodki na
češkem.
V Pragi so napadli delavci Union banko, ki ni bila zaprta. Delavci so metali v banko kamne. Vojaštvo je razkropilo delavce. Demonstracijski izprevod je trajal v Pragi do 2. ure popoldne. Več sto delavcev je poizkušalo vdreti v poslopje ravnateljstva „Buštjehradske železnice", kjer so zahtevali, da se pridružijo uradniki demonstraciji. Stotnija vrJakov je napravila red, generalni ravnatelj Botim je pa dal uradnikom prosto. Tudi v nekaterih dunajskih bankah v Pragi in industrijskih podjetjih so prisilili na ta način uslužbence, da so se pridružili ue monstrantom. V L a v n u so vdrli na kolodvoru državne želez niče v delavnice, kjer so zelo poškodovali stroje in prerezali transmisijska jermena. V kurilnici so razdrli lokomotive in signalske aparate. Več kurjačev in železničarskih dc-Iavcev so pretepli do krvi, ker so se ustav ljali izgredn kom. Tudi postajenačelnik je bil težko ranjen. Popolnoma so opustošili restavracijo. Popoldne so došli dragonci in pehota. Povzročena škoda je jako velika. — V Karlovih Varih je mirno demonstriralo 10 000 delavcev.
V Gradcu.
Gradec. V Gradcu je bilo včeraj jako živahno. Cestna železnica ni vozila. Na trgih ni bilo stojališč prodajalk z živili. Vozili so le vozovi za kruh, mleko in ži vila. Zaprtih je bilo več trgovin. Ob 11 uri se je pričel izprevod na Francov trg, udeležencev je bilo približno 20 000. Govoril je dr. Scbacherl, ki je naglašal, da prične delavstvo s splošno stavko, ako ne dasta vlada in zbornica ljudstvu splošne, enake, direktne in tajne volivne pravice. Ievoljeno je bilo odposlanstvo, ki je neslo resolucijo za splošno volivno pravico namestniku. Gr»f C aiy je izjavil, da je vlada že začela delovati v tem zmislu. Deputaciji je prifo ročal, ns-j se delavstvo izogiba demonstracij. Delavstvu je naznanil obč. svetnik Pongratz namestnikov odgovor. Ko je še pozval delavstvo dr Schacherl, naj se mirno razide, se je množica mimo razšla. Tudi krščansko socialni delavci so odposlali k namestniku odposlanstvo, ki mu je izročilo resolucijo, ki zahteva splošno, enako, direktno in tajno volivno pravico.
Demonstracija v Mariboru
katero je priredila socijalna demokracija, se je včeraj vršila popolnoma mirno in v redu. Udeležilo se je je okoli 2000 ljudi. Zbirališče je bilo pred socijaldemokratiškim kon-zumu v magdalenskem predmestju ob 9 uri dopoldne. Oltam so korakali soc. dem. v dulgi vrsti, noseči tri rdeče zastave čez dravski most, Gosposko ulico in Tegett heff>vo ul co pred okrožno glavarstvo, kjer je izročila deputacija petici|o delavstva za splošno, enako, direktno in tajno vo'ivno pravico. Okrajni glavar je obljubil, da bo peticiio izročil na pristojnem mestu Ko so ta rezultat razglasili navz. čim, podali so se po isti poti nazaj pred k«nzum, kjer so se j mirno razšli. Z-ečer ob 8 je bil v Goizovi i dvorani soc dem. shod, kjer so se prebrali od parlamenta došli telegrami in se vnovič demonstriralo za volivno pravico.
28, novembra v Celju.
Celje, 28 novembra 1905. Slovensko in soc. demokratično delavstvo in slovensko obitništvo je danes demrnstri ralo za splošno in enako volivno pravico. Sprevod broječ nad 600 mož se je mirno pomikal po mestu in se ustavil pred okr. g'avarstvom. kjer je deputacija obstoječa iz gg. Rebek, Majcen in Kos šli k okrajnem glavarju nato pa k županu. Glavar baron Apfaltrern in župan Rakusc^i sta deputacjo prnazno sprejela ter ji zagotovila, da bosta o ljudski zahtevi poročala na višjem mt-stu, to tem rajše, ker vidita, da ljudstvo dostojno manifestira za svoje pravice. Pred glavarstvom je čakalo razven udeležencev sprevoda na vrnitev deputac je nad 1000 ljudstva, ki ie z navdušenjem spreiela na znanje poročili gg. Rebeka in Majcena. Sprevod se je potem zopet pomikal naprej po mestu in se razšel pri gostilni .Pri Jelenu*. Ob času sprevoda t. j. od 9 do 11. ure dopoldan so imeli slovenski trgovci in obrtniki svoje prostore zaprte. Počivale so tudi slov. odvetniške pisarne. Slovenci so bili pripravljeni imeti zaprto cel dan, pa tega niso mogli izvesti, ker so se Nemci temu odločno uprli. C^liska policija je prav taktno postopala, zato ni priš!o do najmanjšega nemira. — Slovenski delavci so praz novali ta praznik v svoji društveni gostilni.
Celje, 28. novembra 1905. Nemške tovarne niso pustile svojim delavcem da bi se smeli udeležiti manifestacije. Delavstvo je skrajno nejevoljno nad tako sa-molastnim in lakomnim postopanjem nemških delodajalcev.
Včerajšnji dogodki po raznih avstrijskih krajih.
V	Slavkovu (Austerlitz) je tekla kri. Dopoldne so bili shodi, po sho dih so pa šli delavci pred R dlichove to varno za sladkor, kjer so delali delavci na lastno zahtevo. Demonstranti so vdrli v tovarno, podrli stroje in pometali iz skladišč sladkor na cesto. Došlo je orožni-štvo, katero soobmetavalis kamni, nakar so orožniki streljali. Težko ranjenihje bilo sedem, lahko pa d v a j -setoseb. Edenjeumrlnalicu mesta, drugi pa med potjov Brno. Zvečer so pa pobili judom okna.
V	Moravski Ostravi se je izvršila demonstracija mir
n o. Delali so le v W ttkovitzovih tovarnah za železo, kjer je delalo vsih 14 500 de lavcev.
S t. H i p o 1 i t Tu so prisilili delavci s silo, da so morali prenehati delavci de lati v Eibemiihlu Pri tovarni Salzerjevih sinov je stražilo tovarno orožništvo, ki so ga obmetavali delavci s kamni. Orožniki so se morali umakniti delavcem, dasi so se branili z bajoneti in ranili nekega delavca. Izprevoda se je udeležilo 12 000 delavcev.
V	B r n u so priredili socialni demokratje in naiodni socialci demonstracije za splošno volivno pravico. Trgovine, tovarne in manjše gostilne so bile z, pite.
V	O 1 o m u c u je bila dopoldanska so-cialnoddmokraška demonstracija za splošno volivno prav co mirna. Popoldne sopaoko-ličanski kmetje in narodni socialisti razrušili Donathov žganjetoč Le s težavo je na pravilo vojaštvo red. Zaprli so dvanajst oseb. Demonstrirali so pred stanovanjem poslanca Začeka, kjer so odstranili firmo, pred stanovanjem poslanca Hrubana in pred stanovanjem poslanca Primavesija, kjer so pobili okna.
V Trstu.
V	Trstu je izjemoma v Servoli včeraj povs«d počivalo delo. Počivali so v Trstu tudi kočjaži in električna cestna železnica Vozili so le vozovi z zdravniki. D »poldne je bilo šest shodov, po katerih so priredili delavci izprevod po mestu. Mir ni bil moten. Večja povzetja je straž lo orožništvo Na javnih trgih v Trstu ni bilo včeraj niti ene branjevke. Delavstvo je na shodih skle nilo štrajkati, ako vlada ne predloži volivne rt f .irme Manifestacijskega izprevoda se je udeležilo nad 5 000 udeležencev. Za red je skrbelo 300 rediteljev. Vse vojaštvo je bilo s častniki I konsignirano v vojašnicah. Vojaških uniform včeraj v Trstu sploh ni bilo nikjer videti. I Policija iz okolice je bila v mestu, v okolici so nastavili orožnike. Popoldne ob 5. uri je Pittoni z balkona društvenih prostorov naznanil Gsutschev odgovor.
Cesar za splošno in enako volivno pravico.
Predvčerajšnjim je zaslišal vla.iar bol canskega župana dr. Perathonerja. Vladar je začel govoriti tudi o raztmrah v zbornici. Ižjavil je, da upa na ozdravljenje zbornice p« splošni in enaki volivni pravici. V p e -liava splošne volivne pra-j vice je potrebna in se ne da več zavleči. Cesar je tudi obžaloval, da tirolski deželni zbor ni v preteklem za-
sedanju rešil izpremembe deželnega volivnega reda.
Napovedan pasivni odpor praških poštnih uslužbencev.
Praški poštni pom. uradniki groze s pasivnim odporom, ako ne bodo izpolnjene njihove zahteve. Imeli so shod, ki ga je pa razpustil vladni zastopnik, ker je zaklical neki udeleženec: »Hočemo tudi krasti".
nemiri In upori u Rusiji.
Vojaški upori.
V	Sevastopolu je bil lahko ranjen pri nem;rih 24 t. m. admiral P i s a -r e v s k i. Upornim mornarjem so se pridružili 25 t. m. pristaniški delavci. Sevasto-poljsko prebivalstvo zapušia mesto. .Nov. Vremja" poroča, da se je Brestov polk ločil od upornikov. „Rusj" poroča, da so uporniki izpustili zaprtega poveljnika trdnjave in nekega generala. Vodovod straži vojaštvo. Iz S mseropola je došel v OJeso neki polk, tudi iz Pavlogradska je napoti v Odeso vo jaštvo Ladje so naznanile po signalih upornikom, da simpatizirajo ž njimi. Uporniki so razdjali železnico de Inkermana.
„L»kalanzeiger poroča" iz Peterburga: Vojaški upor v Odesi je prepričal vlado, da se ne more zanesti na vojaštvo. Iz raznih mest dohajajo poročila o vojaških nemirih. Na poizkus vlade, mobilizirati drugo vrste donskih ka-zakov, je došla prošnja, naj se opusti, ker ostanejo potem doma le še starčki in je že tudi ob Donu razširjeno uporno gibanje.
Witte je brzejavil predsedniku kongresa zemstev, da prekašajo sevastopoljski dogodki po svoji resnosti vse dosedanje dogodke. Prosil je. naj vpliva pomirjevalno na kongres. „N®voje Vremja" poroča iz Sevastopola, da so nastala med uporniki nesporazumlienja.
Za železničarje
je v ruskem proračunu za 1. 1906 vstavljenih 15 milijonov rubljev.
Kongres zemstev.
Sklenili so odposlati Witteju odposlaništvo, da predloži kongresove sklepe. Witteju so izrekli zaupnico, Durnovu pa nezaupnico. Odobrili so tudi vse predhg?, ki jih je predlagalo predsedništve. Glede Ruske Poljske so je izrekel kongres za avtonomijo, za odpravo vojnega stanja in za svobodno porabo poljščine. Predvčerajšnjim so zaprli predsedništvo ravnokar sklenjenega kmečkega kongresa.
Velika stavka v Peterburgu.
V	Peterburgu stavka 24 tisoč delavcev. Delavski izvrševalni odbor je sklenil prisiliti peterburške tovarnarje s splošno stavko, da zopet odpro zaprte tovarne V ta namen hočejo agitirati med mestnim in kmečkim prebivalstvom, med armado in mornarico. Po š 1 i s e 1 -burškem mestnem delu kroži 6000 oboroženih delavcev, ki pravijo, da hočejo vzdržavati red, a v resnici le branijo revolucionarje proti policiji in vojaštvu.
Upor v azijski Rusiji.
Vladivostoški nemiri so bili resnejši, kakor so jih opisovala poročila. Zažgana je vsa kitajska last in tudi last mnogo drugih inoztmcev. General Linevič je izgnal več agitatorjev ki so došli iz evropske Rusije. Povzročitelje vladivostoških nemirov bo sodile vojno sodišče. »Rus" poroča o nevarnem g banju v Mandžuriji. VHarbinu je zaprtih več častnikov in vojakov. Tudi v Sibiriji je razširjen upor. Pri nemirih v sza-marskih zaporih je bilo ubitih in ranjenih več kaznjencev, nekaj j.h je pa ušlo.
Izpred sodišča.
Afera Lowy pred sodiščem.
Obtožena je „madama" Matilda Lowy oderuštva in po § 5 Danes se je obravnava pričela pri tukajšnjem dež sodišču. Obto ženka ni navzoča, češ, da je bolna na srcu. Sodišče je sklenilo, da se obravnava vendar le vrši. Lowyjeva je bila rojena v Novem Sadu 1. 1861, pristojna je v Pečuh, Židinja, doslej, kakor pravi obtožaica, „unbean-stiittdet". Sedaj biva v Veliki Kaniži. Lowy je imela tolerančno hišo v Ljubljani od leta 1897. do leta 1904. Obtožnica trdi, da je Lowyieva javne deklice sistematično odirala in izrabljala njihovo lahkomišljenost ter njihov bedni položaj Dekleta so bila pripeljana v javno hišo iz raznih drugih h š in je bilo takoj pri vstopu priznati 200 do 400 K dolga ali še več, neglede nato ali so dolg res printsle seboj ali ne. To je bil potem stalni dolg, ki ga je Lowy še zviševala. Takoj pri vstopu se prostitutkam vzeli obleko za izprehod, perilo, kovčtge ] ter jim dali le takozvano salonsko obleko. | To je imelo namen da se jim onemogoči zapustiti hiš«. Od svojega zaslužka so morale prostitutke plačati 234 K za hrano in
stanovanje, od ostalega denarja pa, ki so ga zaslužile, so morale dati polovico Matildi Lowyjevi kot njen zaslužek, druga polovica pa je ostala njim, toda Ie nominelno ker se morale s tem plačevati prvotni dolg in pa kupovati od L6wyjeve razne iedi,li§p in obleko in plačevati to 2 do 3krat dražje kakor pa je to dobiti na trgu. Izkoriščanje posebno označuje dejstvo, da niso nikdar prišle iz dolgov, akoravno je večina njih zaslužila 400 - 600 K na mesec in še več Nikdar niso imele nobenega krajcarja. Kadar so hotele ženske iz bordela, se jim je grozilo, da jih bode policija poslala po od-gonu. Tega so se ženske silno bale. Lowy jim je pridržala ves denar in vso boljšo obleko. To vse pa bi ne bilo mogoče, ko bi tega ne bil podpiral šef mestne policije Franc Podgoršek, ki je poslal na c. kr. deželno vlado popolnoma enostransko poročilo , hoteč s tem seveda prikriti neznosne razmere v eni hiši. Poročila stražnika Večerina je vrgel v koš, ni več dopustil, da bi opravljali službo v Zvonarski ulici oni stražniki, ki se Lowi-jevi niso hoteli ukloniti. Slednjič je dovolil, da so v policijskem zaporu občevale z dekleti osebe Mat Ide Lowy in j h nagovarjale, naj se vrnejo nazaj. Lowy si je pri tem zaslužila velikansko premoženje, žrtve so pa bile v vedno žalostnejšem položaju.
Zagovornik Žid dr. Fischer predlaga, naj se javnost izključi. Sodišče sklene, da se predlogu ne ugodi. Gospod državni pravdnik T r e n z pravi, da ta zadeva zanima celo Ljubljano, ki bo videla, kaj se godi v takih hišah. — Nato se prične z zaslišavanjem prič Povabljenih je 23 žensk, od katerih je došlo le 7, drugih prič je 10, med njimi tudi župan Ivan Hribar. Prebere se izjava Lowyjeve, češ, da vse ni nič res, kar se ji očita, in da je bilo vse dogovorjeno.
Zaslišane so bile dopoldne sledeče priče: Gospod župan Ivan Hribar, mestni je-čar P i r h , odgonska paznika K u p f e r in M a s s a k , g. Svigelj, referent v edgonskem uradu, stražniki V e č e r i n , Jezeršek in Palčič, ter slednjič prostitutka Jožefa Kotar, ki je v zloglasni hiši imela ime E 1 v i r a.
Izpred porotnega sodišča.
Specialist v izpraznenju nabiralnikov. V podružnici na Visokem so v cerkvi trije nabiralniki za cerkvene potrebe, katere klučarja skupne odpirata. denar preštejeta in v zapisnik zapišeta. Ko je dne 14. oktobra v zvoniku zvonilo večernice k prazniku ter je bila cerkev odprta je cerkvenika vdova Neža Jelar zasačila neznanega moža, ki se je plazil okoli nabiralnikov. Ko je čula zveketanje denarja, si je takoj mislila, kaj tujec namerava, povedala mu je to v obraz, potem pa jela na pomoč klicati. Tujec j' brzih korakov zapustil cerkev, a Janez Okorn mu je sledil, ga kmalo došel in prijel, da bi ga privedel k cerkvi nazaj. A tat se mu je izvil in se urno vlegel v cestni jarek. Koj po tem je našel Miha Pikež na tem kraju ruto, v kateri je bilo zavezanih 3 K 26 v. dve cele in eno razrezano limanco; denar kakor ruta so kazali sledove lima. Prijeti tat se je izgovarjal, da je hotel v cerkvi le moliti, a kmalo se je izkazalo, da je to 68 let stari France Kottnik iz Konjic, tujemu imetju zelo nevaren človek, ki ni bil nič manje kot 9 krat zaradi tatvine kaznovan, torej tat iz navade. Petkrat je bil kaznovan zaradi kraje iz nabiralnikov, komaj je prišel iz zapora, že je storil enako hudodelstvo. Porotne sodišče v Celju ga je leta 1899. zaradi slič-nega slučaja obsodilo na 5 let težke ječe, a vse to ga ni poboljšalo. Porotniki so potrdili njim stavljeno vprašanje, jeli France Kottnik poleg mu podtikane krivde tudi tat iz navade in sodni dvor ga je obsodil na pet in pol leta težke ječe.
Požigalka izmaščevalno-s t i. Včeraj je bila pred tuk. porotniki obsojena Marijajakelič na tri tedne ostrega zapora. Porotniki so zanikali obtožbo, da bi bila nalašč zažgala v Laborah pri Kranju Staretovo hiše. Potrdili so vprašanje o tatvini
Umor v Zagorju. Rudar Rak, ki je umoril pri Zagorju nadzornika D e -telo, je bil danes pred ljubljanskimi porotniki obsojen na 4 leta težke ječe. Porotniki so potrdili le vprašanje o uboju.
StojersKe novice.
š Koncert šoštanjske narodne godbe v Mariboru dne 26. t. m.
zvečer v Narodnem domu je izvenredno krasne uspel Občinstvo je bilo kar očarano od izvrstnega in preciznega do umetniškega igranja te mlade godbe. Eksaktnost in izurjenost je bila občudovanja vredna. Ta mlada godba se sme brez skrbi ko«ati z vsako vi -jaško godbo. Škandalozen pa je bil obisk! Taka godba bi pač zaslušila natlačeno polne dvorane!
š Socialdemokraško zborovanje za splošno in enako volivno pravico je bilo dne 26. t. m. na
glavnem trgu v Mariboru. Zbral« se je ka-k b 2 000 ljudi. Givoril je soJrug B i c h 1. V svojem govoru je napadal dunajske kršč. socialce, ki baje zahtevajo, da ima šele tisti volivno pravico, ki je dve leti v dotičnem kraju naseljen. Mariborskega občinsk»ga sveta pa ni napadel, ki je zahteval za Nemce predpravice! Ali je to tista mednared nost, na katero se sklicu ejo socialdemokrati? Mednarodnost mariborskih socialdemokratov diši močno po nemškonacijonal-nosti! Na to so razgrnili rdečo zastavo in zapeli: „Das Lied dir Arbeit!" Razšli s« se popolnoma mirno. Večina navzočih ni razu mela nemškega govora Bichla, ker so zmožni slabo nemškega jezika
k Zdravniška izvedenca pri mariborskih porotnih obravnavah sta zdravnika dr. L e o n h a r d st. m dr. K o r n f e 1 d. Oba izvedenca sta Nemca in govorita zelo slabo s'ovenski, posebno različnih slovenskih dialektov celo nista zmožna. In ta dva sta izvedenca pri strankah, ki ne znajo besedice slovenski?
š Morilec svoje žene obsojen na smrt. D ie 27 t. m. je stal pred porotniki v Mariboiu Štajercev pristaš Frtnc Plohi, 30 let star, posestnik v Gaberniku pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Imenovani je umoril, kakor smo takrat peročali, dne 20. avgusta svojo ženo, ko jt šla zjutraj k nuši s svojo materjo. Mati je jokaje pripo^ vedovala prizor, ko je skočil pcdivjani mož pred njeno hčer, nastavil na njo puško in sprožil oba strela v njeno tiuplo. Ko je že ležala na tleh, ustrelil je še z revolverjem v njo. Smrtno ranjena je žive'a še toliko časa, da je obudila kes. Zločinec se izgovarja, da je zahteval od žene hišni ključ, ki mu ga pa ni hotela dati, ampak je skočila v njega. Mati umorjene pa to zanika, on je brez vsake besede in povoda ustreM. Obtoženca zagovarja dr. Haas, ki je prišel oblečen v odvetniški talar in z baretom. To je prvi slučaj pri tukajšnjih porotnih obravnavah. V svojem zagovoru je zagovorn k grajal, da se ni v Gradcu, kjer je bil Plohi prvikrat zaslišan, tudi spisal slovenski protokol kakor to zahteva postava. V&led tega se iz nemškega protokola ne da izpoznati mtanko kako je izpovedal obtoženi. Porotniki so potrdili prvo glavno vprašanje ali je obtoženi kriv umora, z 9. glasovi in dostavno vprašanje, ali je to storil zavratno, z 8 glasovi potrdili. Plohi je bil zaradi tega obsojen v smrt na vešala.
š V Bistrici je umrl g. Jakob R o t-n e r , dolgoleten poštar in župan, oče č. g. župnika v Pamečah. Velikanski pogreb dne 26 t. mes. je vodil mil gosp. stolni prošt mariborski.
š Mariborske porotne obravnave. V torek 28 nov. sta bili dve obravnavi: Ziradi uboja je bil tožen Gregor S p e s . hlapec v Trnju. Zagnal je v gostilni Jožefu Smogavec v Alpah četrt litra kozarec v obraz in ga hudo poškodoval na obrazu ter mu prerezal oko, da je izteklo. Obsojen je bil samo zaradi prestopka telesne varnosti na 18 mesecev težke ječe. — Matej U r a k , delavec v L' gnu, je ukradel v gostilni mlinarju Lovrencu Fišinger blizu 700 kron. Obsojen je bil na 15 mes. težke ječe.
Dnevne novice.
Shod zaupnikov. Pri banketu, ki se ga je udeležilo do 400 oseb, je d r. S u-s t e r š i č nazdravil cesarju in slovenskemu narodu, g. Pollak ljubljanskemu škofu, dekan Lavrenčič poslancem, zlasti dr. Susteršiču, dr. Krek je hvalil nasprotnike, katerih neumnost je naš najboljši zaveznik, d r. L a m p e je nazdravil dvornemu svetniku Sukljetu, kot prvemu kandidatu »Slovenske ljudske stranke". G. S u k 1 j e je na to, opiraje se na velikanski shod, povdarjal, da se mu zdi, kot bi nova pomlad prihajala v našo deželo. Poroštvo za gotov uspeh imamo v dveh stvareh: V ljubezni, ki vlada med nami, in v veselju do resnega dela, ki živi v naših zaupnikih. »Slovenski Narod" je sicer pisal: Susteršič in Suklje bosta za nas največja zabava, ker se bosta neprenehoma grizla. Sodili so nas po sebi. (Veselost.) A 2 leti delava že složno ramo ob rami. cut zaupanja in medsebojne ljubezni vlada tudi med poslanci in volivci. Ne za praine fraze, ampak za resno delo se mi zbiramo. Oni naši nasprotniki, ki poznajo le frazo o narodnosti, bi bili najbolj žalostni, če bi se dosegla narodna enakopravnost, ker tisti ne vedo več kaj govoriti. A treba je, da gremo z resnim namenom na delo, da priborimo gospodarskih koristi tudi našim produktivnim stanovom. G. Hribar slavi pogumni nastop „Slov. ljudske stranke", g. K o b 1 a r govori proti slovensko nem ški zvezi, g. T r e v e n iz Idiije kot trgovec izreka zaupanje naši stranki in g. S i i
v e s t e r jo slavi v navdušeni pesmi. Tako se je končal shod zaupnikov v največje zadovoljstvo vseh udeležencev, ki so šli na dom s krepko nado, da bodo zmagala naša načela!
Manifestacija jeseniškega in javorniškega delavstva za splošno in enako volivno pravico. Včerajšnje manifestacije se je udeležilo do 4000 oseb. Pri »Jelenu" na Savi se je ljudstvo sešlo. Ondi je govoril gosp. I. N. Gostinčar o pomenu te manifestacije. Imenovalo se je potem 75 rediteljev z belimi trakovi za sprevod iu deputacija 5 mož, ki naj bi šla k županu na Jesenicah in Koroški Beli. Nato se je razvrstil sprevod: na čelu deputacija, potem kakih 60 tovarniških delavk, za njimi pa delavci in kmetje v vzornem redu sprevod je šel iz Save na Jesenice k županu, ki ga ni bilo videti. Navzoče delavstvo pa je odločno zahtevalo župana in ko se je zvedelo čez eno uro, da je skrit pri Ferjanu, so šli delavci ponj. Solznih oči vsled strahu je potem župan Klinar sprejel deputacijo delavcev-in obljubil, nato delavcem iz balkona, d a bo jeseniški občins k i o dbor vse storil, da se delavcem ugodi in vpelje splošna in enaka volilna pravica, ker so delavci glavna opora jeseniške občine. Ne ve se pa spominjati, da bi bilo to res, kar mu je očitala deputacija, da je bil občinski odbor jeseniški kdaj proti volivni pravici. Sprevod se je potem nadaljeval na Koroško Belo, kjer je pričakoval delavce ves občinski odbor. Deputacija delavcev je potem izrazila svoje zahteve zbranemu občinskemu odboru, ki jih je vzel na znanje, in obljubil v njih sklepati v prvi prihodnji seji. Ves čas sprevoda so bile trgovine zaprte. C^la manifestacija se je vršila v najlepšem redu.
—	Nadučitelj Levičnik — odlikovan. Klo ne pozna vrlega gospoda naduč.telja Jožefa Levičnika iz Žileznikov ? Ta gospod je dobil zdaj od svetega očeta križec za z sluge „Pro Pontifice et Eccle-sia". Ia zato se je lepa slovesnost vršila v Ž.-leznikih dne 16. novembra t 1. kot po-ob'aščenec premil. knezoškofa mu je staro loški dekan izročil zaslužni križec. Poprej pa je imel dekan v cerkvi peto sv. mašo in zahvalno pesem, pri kateri je bilo navzočih mnogo ljudi in povabljeni gostje Po službi božji padala se je odlična družba v žup nišče. Med navzočimi so bili: g dr. Vojteh Levičnik, deželne sednije predsednik in nečak slavljencev, učitelj Krener, zastopnik slavnoznane rodovine Globočnikov, gg.žup niki iz Krope, Zalega loga Dražgoš, do mača duhovščina. Tam je imel starološki dekan nagovor do slavljenca ter naglašal njega velike zasluge za vero in cerkev, na polju slovenske književnosti, v javnem živ ljenju, v šoli za krščansko vzgojo otrok Slav jenec si je za blagor cerkve in držive toliko zaslug stekel, da je bil že poprei od likovan od cesarja z zlatim križcem za za sluge, zdaj pa je dobil od svetega očeta križec »pro Pont fioe et ecclesia". Dekan mu je potem pripet ta križec na prsi, i če stitali so mu navzoči gospodje. Potem je slavljenec pogostil svoje goste v svoji hiši, pri tej priliki so se vrstile slavnosti primerne papirnice. Na mnogaja leta!
—	Šolske vesti. Za proviz. učiteljico v Mokronogu je imenovana gdč. E v -genija Tekavčič. Na okoličansko šolo brežiško je imenovana za učiteljico gdč. Pavla S c h i t n i k
—	Promet s Trstom. Tukajšnje postajenačelmštvo nas prosi obvestiti sledeče brzojavno poročilo: Ker so prenapolnjena v Trstu vsa skladišča in tiri, ker so napolnjena z blagom skladišča v prostem pristanišču, se od danes naprej do preklica ne sme sprejemati tovorno blago za Trst izvzemši žive živali in blago, ki se lahko pokvari.
—	Poizkušen umor. 14 t. mes zvečer je prišel dninar Franc Durn iz Gra dišča pri Vipavi v na gori Nanos ležečo samotno hišo, kjer stanuje posestnica Marija Baje in njena sestra Antonija Tomažič. Ko mu je šla Baje pokazat prenočišče, se je Durn z nekim izgovorom vrnil v hišo in hotel tam zadušiti Antonijo Tomažič. Ko je prišla Ba;c in je ležala Tomažič nezavestna na tleh, se je delal, kakor bi jo hotel spraviti k sebi in je rekel, da jo je našel nezavestno. Durna so zaprli v Vipavi.
—	Na Trati v poljanski dolini se ustanovi novo mesto za zdravnika; prav umestno je to, ker v celi dolini od Škofje Loke do Ilrije ni sedaj nobenega zdravnika.
—	Kmetijsko društvo v Le-skovici je darovalo 100 K za n<*pi<oo vodovod« v Krnicah, obč Oielica.
—	Nevarno obolel je mornariški kurat g. Ante Zupan v Pulju, priporoča se prijateljem v memento.
—	Avstrijski konzul proti Slovencem. Pretečem petek smo imeli v Novem mu>tu opetovano priliko se prepričati, pod kakim nečuvenim terorizmom vsenemštva v boju proti Slovencem se prak-tic ra napram slovenskem življu na tujem avstrijsko ustavno geslo: »Vsem narodom jednake pravice". Z dopol danskim vlakom pripelje se cela redbina slovenskega premogokopa iz Westphalena. Oče 6tero otročičev z ženo vred, vrača se onemogel, smrtnim kalom iz westphalskih premogokopov nazaj v svojo domovino. Ime mu je Jurij Stepan, pristojen v občino Suhor okr. Črnomelj. S'<ozi 30 let in med tem 16 let nepretrgano je žrtoval slovenski delavec svoje moči in zdravje pruskemu mo-lohu. Tekom vseh 30 M je bil le 1 in pol leta doma na dopustu. ZJaj pa je postal re vež žrtev svojega težkega poklica, nevarno je obolel in pruska policija ga je pognala domu. Mož je bil seveda član zavarovalne ustanove, katerim mora po zakonu vsak tak delavec pripadati. Z njegovo onemoglostjo je nastopila pravno veljavna perjoda določenih podpor, katerim je mož v svojih zdravih dnth tekom 30 let donašal tribut svojih krvavih žuljev. L,e ne ljudomilost, zavzeti bi se morala onemoglega in njegove družine zakonito odkazana pravica Ali me sto nje, kaj se je zgodilo. Kakor rečeno, policija ga je iztirala v domovino, konsulat pa mu je izrecno velel, da dobi podpore le na pruski zemlji, če pa gre v Avstrijo le v okrožju nemških pokrajin. Da se pa ta ukaz eventualno ne izlerabi, je dobil Ste pan posebno pismeno izkazilo, kjer so natančno določena samo nemška gla-varstva. Mož se je predstavil tuk. okr. gla varstvu. Od le tu so ga poslali — na policijo Se le tu na novomeiški policiji je lju domiln pravica zopet zadobila svoje ime, dali so vsej izstradani družini okrepčila in jesti, popoldne pa so jo potom voza spravili v domovinsko občino. Resnici na ljubo je le še dostaviti, da se je Stepanu na Pruskem pri odhodu izplačalo le 68 mark pod pore, katero je pa uboga rodbina seveda kmalo potrošila, tako da so prišli v Novo-mesto suhi in prazni. Do solz ganjljivo je bilo videti ves ta turobni prizor, ta pro padli bledi obraz možaka, in sestradanih šestero otročičev z ubogo materjo vred. Takov konec slovenskih izseljencev ni tukaj že nekaj časa sem nič posebnega. Ali nekaj posebnega pa so ti slučaji, iz katerih bi se dali pisati celi tragični romani za našo delavsko ljudstvo iz prazno slovenske dolenjske, katerega rodna kri izkrvavi na tujem, doma pa opustošena zemlja čaka pluga slovenskega orataria.
LlubllansKe noulce.
lj Ljubljanski občinski svet
ima jutri izredno sejo. Med drugim je na dnevnem redu: o prizivu tvrdke I. Levčeve in dr. proti sklepu občin, sveta z dne 26 sept. t. 1 v zadevi pobiranja divjega kosta nja po mestnih drevoredih; o županovih nasvetih glede najetja posojil za stavbo novih mestnih šol; o županovem nasvetu v zadevi posojila za prispevek ktroškom osuševanja barja; o prošnji Josipa Dacarja za prispevek k zgradbi š k a r p e za vrtu pri njegovi hiši v Streliških ulicah št 6; o zgradbi tržnice v Lubljani; poročilo o prošnji delavstva c. kr. tabačne glavne tovarne za posredovanje pri c. kr. gen ravnateljstvu na Duunaju v raznih zadev* h, tičočih se delavnih razmer v tej tovarni; poročilo o županovih nasvetih glede oddaje službe II. mestnega komisarja, koncipista in konceptnega prakti-kanta.
lj Nadvojvoda Jožef Ferdi nand je imenovan za poveljnika 93 pešpolka v Olemucu.
lj Umrl je včeraj četrtošolec Martin O j s t r i š — Velespoštovani rodbini naše iskreno sožalje.
lj Javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinski kleti pod kavarno „Europa" bo nocoj, v sredo, od 7 —9. ure.
lj Katoliško mladeniško društvo je priredilo 26 i. m. s-ojim prija teljem jaKo prijeten zabaven večer. Pod predsedstvom preč. gosp. Stroja to društvo vidno napreduje tako po številu članov, kakor tudi po zunanjih nastopih Pevci so nam zap>Ii ta večer tri mične pesmice. V izbornem govoru nam je preč. g prof. dr. J. Gruden pojasnil pomen prireditve miaden škega društra in njegov pomen v javnem živlienju. Nato so vrli mladeniči uprizorili znano igro .Roparji pri Mariji K u 1 m s k i ". Vsi so dobro pogodili svojo nalogo, najbolj pa so nam ugajali Otmar (Plut), Bogomil (Koželj) in Dmež (Kavčič). Po igri se je višila prosta zabava. Občinstva je bilo polna dvorana, med drugimi smo opazili tudi mil. g. generalnega vikarja in prelata
F 1 i s a, stolnega kanonika dr. C e k a 1 a in več drugih gospodov. Naj bi nas društvo kmalu zopet razveselilo s kako prireditvijo.
li Begunec prisilne delavnice v Ljubljani. Franc Zidar, 26 let star delavec, pristojen v mirno na Dolenjskem, je po svojem zločinskem živlienju vredni naslednik nam znanega Karola Stamcarja. S tem je vse povedano in prenehvaležno bi bilo, da bi sledili celi porotni obravnavi zoper njega. Eao dejanje kot drugo je pretkano izpeljana tatvina in goljufiia, tu z večjo, tam z manjšo škodo. S cer pa, kakor pri Stamcarju tudi pri njem je gotovo največ še takih zločinov, ki ostanejo zunaj dvorane porotnega sodišča. Omjimo se torej le na njegovo površno sliko. Zidar je po največ znan kot delomržni potepuh, že večkrat kaznovan, po .izvoljenem" poklicu tat iz navade in goljuf najbrže tudi iz navade. Bil je v prisilni delavnici in sicer z enim oddelkom na Jesenicah pri zgradbi železnice. Delo mu je mrzilo in ker »ni nemškega znal", kakor se zagovarja, je dnč 4. julija ubežal po svetu, najbrže, da se »nemškega priuči. Dočim je Stamcar .delal" na severovzh« du, držal se je Z dar ponajveč na jugozapadu po Belikrajini. Na Dolenjskem baje ni .delal" dalje kot do Uršnih Sel pri Toplicah Žito pa si je tam bil večkrat privoščil kak vlom v hiše, od koder je odnesel, kar je pač v naglici dobil Kakor Stamcar, imel je tudi ta gospod več imen, pod katerimi je potoval. Po največ se je izdajal za Brudarja, in sicer za Jožefi ali Alojzija, kakor je pač naneslo. Ta Brudar iz Rake doma pa je že 10 let odsoten v Westphalski, zato je mislil, da lahko »dela« na njegov konto. Tudi pod imenom „Hudorovič" znanih uzmovičev je bil znan, pa le v posebnih slučajih Če je pisal svojemu »stricu" Hudoroviču, posluževal se je drugih oseb za pisavo, le »adres" je sam napravil. To je imelo svoj poseben vzrok: »jaz nisem nič pisal" se zagovarja. Seveda ima prav, če se po njegovem vzame. Zasledovan je bil potom policijske tiralnice št. 14 in 9, iz 1.1905 ali ravno zaradi knjižice na ime Brudar z Rake, se mu ni moglo dolgo priti na sled, dokler se je naposled sam prav po neumnem vdal namesto za Jožeta kakor v knjižici, za Alojzija Bruderja. To pa zato, ker je „jože Brudar" ravno takrat zelo pridno »delal" in goliufal, — Alojzij pa je bil nedolžen kakor France Z dar. Ali ravno to je bila njegova usoda, ki je očesu pravice odkrila sleparstvo prilastenja drugih imen. Sredi meseca oktobra je bil že znpet pod ključem, pod katerim bo sedel celih 6 let, pa ne v Mariboru, kakor je on izrecno zahteval, marveč bo šel delat druščino kompanjonu Stamcarju v Gradiško, odkoder se vrneta oba zopet nazaj v prisiljno delavnico, odkoder sta ušla.
lj Vlom. V noči od 27. na 28. t. m. je vlomil neznan tat v barako pri železniškem prelazu na Dunajski cesti in pokradel za 1 krono drobiža, štiri klobase, škatljica sultan , šport- in drama-cigaret.
lj Pogreša se od 17. t m. posestnik Andrej Urbančič iz Volč pri Tolminu. Navedenec je okoli 60 let star.
lj Tatvine. Posestnikoma Josipu Tomcu in Blažu Steletu je bilo pokradenega iz kozolca vsakemu za 8 kron sena. — Hlapcu Antonu Heinricherju je bil ukraden v neki gostilni zavitek, v katerem je imel novo srajco in spoznje hlače, vredne 3 K 20 h. Tat je znan. — Postrežnici Barbari Uraničevi sta bili v noči od sobote na nedeljo ukradeni iz mostovža v Gradišču št 11 dve ženski jopi, vredni 7 kron, in predpasnik, vreden 3 K. Tat je dosedaj še neznan. — Skladiščniku Jakobu Hutterju je bilo v soboto popoldne ukradenih iz nezaklenjene miznice 30 K. Osumljenec se je v osebi nekega vajenca aretoval.
lj Pet kron izgubil. V soboto ponoči je na Marijinem trgu delavec Ignacij Starovnik tako razgrajal, da ga je moral policijski stražnik opomniti na nočni mir. — Starovnik je stražniku rekel, da je jezen, ker je izgubil pet kron, in jih ne more najti. Izgubljeni denar mu je pomagal iskati potem tudi stražnik, ker pa oba denarja nista našla, je pričel Starovnik stražnika psovati z raznimi najlepšimi psovkami. — Ko mu je stražnik napovedal aretacijo, se je Starovnik vrgel na tla in še bolj vpil. Le s težavo in s pomočjo drugih, ga je stražnik spravil na stražnico. Starovnik se bo zagovarjal zaradi žalenja iavne straže.
lj Trpinčenje živali. V soboto popoldne je nekdo brez vsakega vzroka ustrelil na sv. Petra cesti na nekega mačka in ga tako obstrelil, da je uboga žival poginila šele drugi dan. Storilec je znan.
Ij Zabavni večer pevskega zbora »Glasbene Matice", ki se vrši v soboto, dne 2. decembra, ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma" utegne postati, sodeč po zanimanju, ki ga kaže občinstvo že sedaj, zelo dobro obiskan. Lanska zabavna večera sta se občinstvu zelo priljubila, tako da je bila pri zadnjem zabavnem večeru velika dvorana »Narodnega doma" popolnoma zasedena. Saj pa tudi na
takem večeru vsakdo lthko preživi nekaj veselih in kratkočasnih uric. Tega zabava godba, drugega zanima petje, ta pričakuje komičnih nastopov, oni zopet burke, večina pa seveda končne točke — plesa. Za kakovost p>jače in jedil nam je porok gostilničar g. Bogovič, kateri je ob takih prilikah še vedno zadovoljil občinstvo. Za točno postrežbo bo zadostno preskrbljeno. Spored zabavnega večera prinesemo prhodnjič. za danes cmenimo samo, da se bo veselični odsek pevskega zbora vsestranski potrudil, da zadovolji udeležence.
Spor s Turčijo.
Z Dunaja poročajo, da je sultan voljan ustreči zahtevam velevlasti, kar je naznanila turška vlada avstrijskemu poslaniku Sultan je zahteval, naj preneha z operacijami mednarodno brodovje, ki je priplulo v Mitilene. 400 mož je zasedlo carinski urad in druge točke v mestu. Turško vojaštvo je v svoji vojašnici, katero stražijo avstrijski vojaki.
V	mestu je mir.
„Lokalanzeigerju" poročajo iz Plcdiva • upornem gibanju med carigrajskimi turškimi mornarji in častniki.
Telefonsko ln Drzoloono poročilo.
Gorica, 29. nov. Vse trgovine so bile včeraj zaprte. Dalavci so priredili majhen sprevod z rdečimi zastavami. ^Furlanska ljudska stranka" je na shodu sklenila resolucijo za splešno enako volivno pravico in za garancijo posestnega stanja vsake na rodnosti.
Trst, 29. nov. V Piranu, Poreču, Pulju, Zadru, Tridentu je včeraj delo počivalo. V Piranu so v gledišču prečitali brzojavko o Gautschevem govoru. Takoj je bila razsvetljava po mestu in godba je igrala sprevodu.
V	Poreču so demonstranti šli v deželno palačo, kjer so zahtevali, da se uradi zapič. Asesor Keržič je rekel, da ni takega sklepa dež. odbora; bilo je mirno. V Pulju je demonstriralo 4000 oseb. V Tridentu so pobili šipe v gimnazijskem poslopju in zahtevali sklep šnle.
Gradiška, 29. nor. Vse velike de lavnice tu in v okolici so včeraj stale. Ob činski svet se je pridružil zahtevi za splošno in enako volivno pravico
Maribor, 29 nov. Tu so bile včeraj trgovine odprte. Izvoščki niso vozili
Trbovlje, 29. nov. Nad 2000 delavcev se je včeraj udeležilo manifestacije za splošno in enako vol. pravico. V lepem redu, z dvema godbama so priredili obhod v Trbovlje. Trgovine so bile vse zaprte. Zvečer so imeli delavci v raznih gostilnah shode.
Kropa, 29. novembra. Shod za splošao in enako volivno pravico se je vr šil ob veliki udeležbi in lepem redu. Na shodu govori, petje, veliko navdušenje. Tudi v Kamni gorici shod ob obilni udeležbi.
Šoštanj, 29. novembra. Tu je včeraj vse mirovalo. Tovarne, trgovine, obrti so bile zaprte. Prebivalsto je pred občinske pisarno demonstriralo za splošno in enako volivno pravico.
Dunaj, 29. novembra. V včerajšnji seji je sklenil krščansko socialni klub soglasno da vztraja na zahtevi splošne, enake in direktne volivne pravice pod po goji petletnega stalnega bivanja in volivne svobode. Oni, ki še niso pet let v enem kraju, obdrže volivno pravico v domačem kratu.
Peterburg, 29. nov. Brzojavni promet z Moskvo, Kijevom, Rostovom, Odeso, Vilno je pretrgan, ker stavkajo brzojavni uradniki. V Varšavi še delajo.
Peterburg, 29. nov. Tu se še vedno razširjajo govorice, da je v Sebastopolu 6000 up«rmh mornarjev naskočilo trdnjavo in iz nje obesilo rdeče zastave. Vojaštvo, ki je bilo odposlano v Sebastopol, ni moglo priti tje, ker je bila železniška zveza pretrgana
Peterburg, 29. novembia. V mornariško mims rsiv.) so pnšla poročila, da se je uprlo vse črnomorsko brodovje. Štiri bojne ladje so pripravljtne za bombardiranje. Uporniki so na velikem bulevardu posivili topove.
Peterburg, 29. nov. Da uduše upor v Sebastopolu hočejo mesto blokirati. Tudi brzojavni uradniki se bodo pridružili stavki svojih tovarišev.
Peterburg, 29. novembra Minister Durnovoje odstavljen, ker je za Witto-
vim hrbtom politikoval na svojo roko. Danes je bilo v stanov« nje Durnovo streljano. Napadalca sta pobegnila.
Carigrad, 29. nov. Velevlasti so dobile v zasedenem carinskem uradu v Miti -lenah le nekaj sto piastrov.
Zahvala.
Z* obilno udeležbo, ob po grtbu našega očeta, oziroma brati in tasta, gospoda
Anton Cernivca
izreka najprisrčnejšo zahvalo. L j ubij a n a 28. nov. 1905.
2426 Rodbina Grošel.
Poslano.*)
V zadnji številki Jeseniške straže" me v dveh dopisih iz Dovjega neosnovano napadajo in nekatere točke seje občinskega odbora lažnjivo zavijajo, ker pa jaz niti s popravki ne maram biti sotrudnik tega lističa, zato vljudno prosim, naj slavno uredništvo blagovoli v sobotno številko svojega cenjenega lista, sprejeti naslednjo izjavo:
Trditev Jeseniške straže", da bi bil jaz sam ovrgel Zupanov predlog, da se odborniku \Vinzigu prepove nemško govoriti, ni resnična, res je le, da sem dal predlog na glasovanje, rekoč: „Kdor je za predlog, naj vstane !", in ker razun Zupana nobeden ni ostal, je bil predlog pravilno odklonjen.
Predlog, naj se Ciril-Metodovi družbi dovoli 100 kron podpore, sem jaz stavi, Zupan je le stavil dodatni predlog, naj se tej družbi zagotovi tudi v bodoče letnih 5n kron.
Tudi predlog glede darila gospodu nadučitelju Jegliču ni izšel naravnost od Zupana; meni je to stvar že nekaj tednov pred sejo opomnil obč. svetnik Ivan Janša, meneč, naj uro kar občinsko predstoj-ništvo pokloni jubilantu, jaz pa sem zadevo prihranil, kakor je pravilno, do odborove seje, in ker je v tem času došla od učiteljskega konvikta prošnja za podporo, omenil sem pri seji, da bi bilo morda bolj umestno, če bi v spomin 25letnice, občina postala pokrovitelj učiteljskemu konviktu z zneskom 200 K. Odbornik Zupan pa je bil mnenja, naj se kupi gospodu nadučitelju zlata ura z verižico, konviktu pa naj se dovoli 20 K podpore.
Glede izpričeval pač nisem dolžan odgovarjati : dovškim dopisnikom Jeseniške straže", ker ti go-I spodje so z svojimi dobrimi nasveti spravili fanta ! v ječo, sedaj pa bi krivdo radi na mene zavalili. ' Jaz nisem o Schertzu napravil nikakega izpričevala i in tudi Lakotu ne slabega. Če pa jim sedaj manjka gradiva, naj se pa le zatečejo k „Gabesovi Mini", gotovo jim bo za sto gold'narjev rada povedala ime svojega že pred dobrim letom umrlega otroka.
Dovje, dnu 22. novembra 1905.
2432
Smolej, župan.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
^Ccun enenod^trepna
hiša
z dvema prodajalnama in kletjo za vinsko trgovino se proda pod zelo ugodnimi pogoji. 2428 4 2 Pojasnila daje Fran Vodišek, gostilničar, Resljeva cesta 22, Ljubljana.
Lepo stanovanje
0 s štirimi sobami in pritiklinami 0 se odda 1W v Wolfovih ulicah štev. 12. 2429 8 1	Pivovarna Auer.
2371 iii 2	12. januarja 1905.
Gospodu
le kar ju Piccoli
Ljubljana.
Prosim, pošljite mi 12 škatljic Yaših i zbornih salmijakovih pastil.
Velespoštovanjem
Julija Milischka, Dunaj XIV.II, Ooldschlagstr. 1.
■ Cena škatljici 20 vin. — Manj nego 11 škatljic, ki stanejo 2 kroni, se po pošti ne pošilja.
.P O KOI*!
Dne l in 2. dcccmbra letos bo razprodajal gospod Luka Senica
konkurzno blago
splošnega konzumneja društva
v Spodnji Šiški pri Ljubljani, žganje, špirit, drugo blago ter trg. oprava. 2431 1—1
Marija Ojstriš naznanja v svojem in v imenu svojih olrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen srčno ljubljeni sin, gospod
Martin Ojstriš
četrtošolec
danes v torek, ob polu 1. uri ponoči, po kratki in mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 17. letu starosti mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb bo v sredo, dnč 29. novembra t. 1., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 38, na pokopališče k sv. Krištofu. Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi pri sv. Petru. Dragega rajnika priporočam v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 28. novembra 1905.
Izjava.
podpisani izjavljam s tem. da sem besede, ki sem jih govoril o g. Mihi jeraj, posestniku iz Sp. Bernika v gostilni Jožefa Burger izi ekel nepremišljeno ter iste iskreno obžalujem.	2425 i—i
Janez Marko
posestnik iz Zg. Bernika št. 106.
&mmmmmmšt
proda je eeno:
Andrej Einspielerjev sloviti ,,Slovenski prijatelj", 21 letnikov: 1856—1876; Valvazor, kraj-čeva izdaja; Slomškove slovite ,,Drobtinice", 20 letnikov: 1846 I8t5; Wolfov nemško-slovenski slovar; Anton Jane&ič: Zgodovinski katekizem ali krš.-kat. nauk v zgodovinskih izgkdih, 3. zvezki; Kari Faulmann: ,,Die Geschichte der Schrift" krasno ilustrovano. Prodajo posreduje in pismena vprašanja rešuje iz prijaznosti Ivan Bonač, trgovina papirja v Ljubljani.
2424 3—1
V najem se da takoj
hiša
v kateri se izvršuje krčmarska obrt in in žganjetoč; dalje je v mej prodajalna
mešanega blaga; istntam se nahaja tudi vsa priprava \janje kuhe. — Vse to se odda takoj ali po dogovoru. Hša je pri farni cerkvi ob cesti na Studencu it. 42, okraj Krško, Dolenjsko N tarčneja pojasn la pismeno ali na licu mesta. — Naslov:	2427 i—i
Studenec 42, z. p. Radna.
Izjava.
Obžaljujem, kar sem žaljivega govorila zoper F. Kokalia iz Rakovnika.
Frančiška Svoljšak
p«s-stnca iz Drage. 2423 1—1
Boj vragu pijanstva! Možje vkup!
Pijanstvo je najdražja strast.
Stane denarja: Na milijone kron se iznieče za opojne pijače na Kranjskem.
Stane življenje: Nebrojno ljudem vzame zdravje; mnogim ubije zdrav um, polni bolnišnice in norišnice. Od 20.—40. leta umrje vsled opojnih pijač vsak 9. mož; od 40.—60.1. umrje vsled opojnih pijač vsak 6. mož.
Ropa mir rodbinam: Potoke solza potočijo nesrečne žene; vzdihi na duši in telesu oškodovanih otrok vpijejo proti nebu. — Rodovi preklinjajo pijanstvo svojih brezvestnih roditeljev.
Polni ječe: Velik del zločinov rodi pijani vrag!
Zato s sekiro nad korenino pijanstva!
V abstinenco!
Abstinenca more edina ozdraviti pijači udanega človeka.
Abstinenca edina more prepričati svet, da alkohol ni pijača, da ni potreben!
Abstinenca edina more vzgojiti brezozirnih vojakov v boju proti pijanstvu.
Abstinenca je lahka, samo nekaj krepke volje je treba.
Abstinenca je prijetna, oblaži in razvedri življenje !
Nobenega izobraževalnega društva ne
bodi brez abstinentskega krožka ! Naročajte,
berite Piščalko! Prirejajte predavanja o abstinenci! Živela abstinenca! Smrt pijanstvu!
Društvo „Abstinent
Borzna poročila.
Ljubljanska ,Kreditna bankacv Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 28. novembra 1905.
Zaloibrai papirji.
40/0 majeva renta......
4"/, srebrna renta.....
4•/ avstrijska kronska renta . 4»la „ zlata renta . . . 4°/0 ogrska kronska „ . . . 4°/. . zlata „ . . . 4»/0 posojilo dežele Kranjske . 4'/«7o posojila mesta Spljet . . 4'/S°/g » . t Zader . . 4'i»°/o bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 4°/0 Češka dež. banka k. o. . .
4°/» • » , : ' 4»/90/o zast. pisma gal. d. hip. b. .
4'ln0/. pešt- kom- k- o- z l°°/o P*--4•/»'*/„ zast. pisma Innerst. hr. 4 V/. » » ogr. pen. dež. hr. 4'/>°/. » .. r hip banke. 4 V/o °bl- ogr. lokalnih žel. d. dr. 41/»°/o °bl- Češke ind. banke . . 4°/„ prior. Trst-Poreč lok. . .
4°/„ prior. dol. žel......
3•/. „ juž. žel. kup. •/,'/» • • 4*/j°/0 avstr. pos. za žel. p. o. Srečke.
Srečke od 1.1860'/,.....
. . . 1864 ......
„ tizske.......
zem. kreditne I. emisije . n »» H* it ' „ ogr. hip. banke . . . . „ srbske d frs. 100 — . .
„ turške.......
Basilika	srečke . . .
Kreditne	„ . . .
Inomoške	„ . . .
Krakovske	„ . . .
Ljubljanske	„ . . .
Avstr. rud. križa , . . . Ogr. , „ „ . . • Rudolfove	„ . . .
Salcburške	„ . . .
Dunajske kom. „ . . .
D ein I o e.
Južne železnice .......
Državne železnice .....
Avstr. ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . . Ogrske B „ . . . . Zivnoatenske , . . . . Premogokop v Mostu (Briix) .
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Murdnyi.......
Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . .
Valute.
C. kr. cekin........
20 franki.........
20 marke........
Severeigns........
Marke.........
Laški bankovci......
Rublji.........
Dolarji.........
Dnu
9985 99-80 9985 11815 95 40 11395 99 50 100-60 100-100-40 9975 9975 100 55 10615 10050 100-— 100— 99 50 100-25 99-90 9950 316-
100-70
190 — 298 25 159 — 397— 297 -261-—
101-~ 147 50
24-75 473 — 79"— 91"— 64'— 52-50 33-60-— 72--628--
121-10 665-50 1636 — 670 75 778— 247 -679'— 532--2620--52850 283— 584--151 —
11-34 1915 23-48 23-98 117-60 95'70 253-50 4 84
Blago
100	05 100-—
100-05 118 35
95-60 114 15
101	—
101-60
101-40 99-95 100— 101'5b 10715 10150 10010
100-40 10050
101-25
100-— 318—
192 — 30025 161 — 303-50 303 50 269-50 108"— 148 50 26-75 483-50 84-— 98--70 — 54-50 34-75 64--78"— 53b-~
122 10 66650 1646 — 671 25 778-50 248-— 680-— 533— 2630 — 52950 286— 588-— 154-50
11-39 19-18
23-56
24-06 117 80
95-90 254 — 5--
99
SLOVENEC
= se prodaja =
a


*
3*
Bivši prvi hišni zdravnik v zdravišču A lian d za bolne na pljučih
Med. univ. dr. August Levičnik
naznanja uljudno, da ordinira za notranje bolezni od 27.1. m. naprej vsak dan od pol 9.—10. ure dopoldne in od 2.-3. ure popoldne (ob nedeljah in praznikih samo dopoldne) v Ljubljani, Sodnljske ulice
it. II., pritličje.	24u (3-2)
"t

»	*>k	603 104—73
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 14
se priporoča preč. duhovščini rtuhnmiji|l0 nhlobo v izdelovanje vsakovrstne ■»»«""»'» Iz trpežnega In solidnega blaga pe nizkih oenah.
^ar- izgotovljene obleke.
posebno na baveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavllei] uniform avstrijskega društva želesnlšklb uradnikov.
Perje za postelje ia puh
priporoča po najnižjih cenah 912 47	F. H I T I
Pred škofijo St. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
h Učenea
spfejme za sodarski obut nmr* BUGGEfllG, eesta na dolfovo železnieo 5, Ljubljana.
se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. dražba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki „izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kako poroštvo, niti doposlati po-2304 9 samnih delov.
Zahtevajte zastonj
In franko moj veliki, bogato iluatrovan glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrat nlkelnastlh, srebrnih in ilatlh ar z znamko Boskopf, II »hn, Ornega, Schaflbausen, Gluhiltte kakor ludi vseh vrst solidnih clatnln in arebrnln po larlrnln torarnlSklh cenah.,
Nikel. remont, ura......K 3 —
• ist. Roskopf patent ura .... . 4-— . , črna jekl. rem. ura , 4-— Svic. izvir. Roskopf pat. ura . . , 5-— Ooldin rem. ura .Luna* kolesje , 7 50 srebr. , . .Oloria' . . 760 , » . dvojni plaši . , 11-50 . oklep, verižica z rinčico na pero in karab., 15 gr. teika , 2 50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z .Luna" kolesjem , 9-50 ura s kukovico K 9-50, budilka K 2 90, kuhin|ska ura K 3 — ivarcvaldska ura K 2-—. Za Tuko uro Sletno pismeno jamstro! Nlkak risikol Zamena dovoljena, ali denar nacaj !
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Briix) št. 843, Češko. 100-47
odslej v naslednjih tobakarnah, ozir. trgovinah:
V Ljubljani:
Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10; Blaznik Lovro, Stari trg 12; Blaž N., Dunajska cesta 12; češnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33; Kristina Weinert, Južni kolodvor; Elsner Marija, Kopitarjeve ulice 1; Fuchs H., Marije Terezije cesta 14; Kališ Alojzij Jurčičev trg 2; Kane Albin, sv. Petra cesta 14; Kristan Ivan, Resljeva cesta 24; Kuštrin Agneza, na Bregu 6; Mrzlikar Avg., Sod-nijske ulice 4; Omejc Terezija, Karlovska cesta 32; Pihler Ivana, Kongresni trg 3, Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101; Saje Anton, Dunajska cesta 19; Sever Marija, Gosposke ulice 11; Sušnik Josipina, Rimska cesta 24; Swatek Jos., Mestni trg 25; Soukal Fran, Pred škofijo 12; TenenteRud Gradaška ulica 10; Tonich Ivana, Flori-janske ulice 1; Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg; Vesel Andrej, Prešernove ulice 20; Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52. Graj-žar Ivan, Sv. Martina cesta.
Mteljičii
in učiteljica glasovira
želi vstopiti v službo k boljši družini.
Ponudbe na upravništvo „Slovenca".
Prodajo se nevezani, še dobro ohranjeni letniki 2408 3-3
»Dutiovn. pastirja'
in sicer: 1. 1887, 1888, 1889, 1890,
1891, 1892 po 5 kron vsak.
Naslov rove upravništvo »Slovenca"
FRAN ŠUSTERŠIČ
mehanična mizarska tovarna = Vidmarje nad JLjubljano =
se priporoča velecenjenemu občinstvu, ter naročevalcem ja izdelovanje vseh v stavbinsKo ter pohiftveno mizarsko obrt spadajočih predmetov v najsolidneji izdelavi in po najnižjih cenah.
Obenem priporoča svojo
-—— velijo zalogo raJ^ev =====
ter vseh ja mrtvaški oder potrebnih predmetov, ter prevzema naročila na popolno opremljenje mrtvaških odrov in sob.
U obilna naročila se uljudno priporočujoč biljejim velespoštovanjem
7ran £u;terjič.
2380 3—2
2341 Novoizšel 65
Stenski koledar za 1906
aena 40, po po&ti 45 vinarjev,
Hali skladni koledar za m
cena 40, po poŠti 50 vinarjev
priporoča založnik \ Jernej Bahovec v Ljubljani.
!!Božična priložnost!!
presenetljivo!
komadov za samo 3 Marke
1 prekrasno pozlačena, precizijska ura, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, i moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarenjem žlahtnim kamnom, i dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broša, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double-zlata s patentiranim zaklepom, mičen album s slikami, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo veliko veselost, 10 kom. najlepših božičnih kart, 1 jako koristno navodilo za pisma, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo 3 marke. — Razpošilja proti poštnemu povzetju, ali če se denar naprej pošlje 3401 3—3
en gros razpošiljaina tvrdka
Ch. Jun$wirfh, Krakov II.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Koledar za kmetovalca
spisal držav. mlek. nadzornik J. Legvart.
Prepotrebni ročni zapisnik
za slov. kmet. podružnice, posestnike, trgovce mlekarje itd. itd.
Vsebina: Koledar za leto 1906. Poštne določbe. Živinoreja. Mlekarstvo. Vinoreja. Kletarstvo S^djareja Živino zdravništvo. Važne postave. Zapisnik za knjigovodstvo. Zapisnik za beležke.
Cena močno v platno vezane knjižice z žepnicama Kl-80, s pošto K 2' —
Pri naročilu od 10 kom. višje se razpošilja poštnine prosto, na kar opozarjam pesebno kmetijske podružnice. Naroči se pri založništvu	2402 5—2
Iv. Bonač v Ljubljani.
ki je mnogo let preživela v Ameriki in perfektno govori angleško,
otvori
zasebni delavni tečaj
za mlade dame z angleško konverzacijo.
Podučuje tudi angleščino in daje konverzacijske ure.
Več pove iz prijaznosti upravništvo »Sloveaca".	24I8 3—2
se proda iz prosfe roke
na Dolenjskem blizu železn. postaje. Pri mlinu je vodni padec (10 m). Pripravno za napravo kake tovarne. 2078 22-16 Več v upravništvu »Slovenca".
Mlin
Ljubljana
Sir, Petra cesta št. 8.
Specialist za opreme nevest,
Veliko znižanje cen!
Radi zmanjšanja svoje velike zaloge se popolno razprodajo naslednji predmeti:
suknene in svilnene jopice, vse vrste vezenin, bluze, moderci, posamni namizni prti in servijeti, brisače in platnene premete, Imkor tudi ženske srajce, hlače in korzeti, tudi posamni modelski predmeti, perila za dame. 2285 ;s)
Prav priporočlji'/ nakop. ■ ■ Prosim porabite to priliko!
Nakup in prodaja nt' vsakovrstnih državnih papirjev, arofik, denarjev itd. Zavarovanja za izguba pri žrebanjih pri is žrebanju najmanjšega dobitka, - Fromeso za vaako žrebanje. Kulantna svršitev naročil na borzi.
ifiiKimmm:
■fe žariiiiia datoteka druiba
„...4 13 ■£ C U
L Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasso 2,
kit
.sjSčF Pojasnila v vseh gospodarskih in flnanftnik »tiarah, potom o Itur/.nih vrednostih vsoh ipekal&oiiaklh vrednostnih papirje* in vostnl na«vett za dosopo kolikor Je mogoče v!s0co«a obrestovala pri popolni varnosti naloftenth SiavG{i>	18 150-128
JM.^««!
; in 1! milijonov kron. g sj 2_ *adatt.,rg I j. 190S Jez 3! milj. kron. ! ....................................................... .......................................................
Lastna glavnica K 214.843-38.
Najboljša in najsigutrnejša prilika za Stedenjel
Ljud^a posojilnica
snrpiomn hronSInn uln/vn	J.1______.	.	....
sprejema hranilne vloge vsak delav nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po poldan ter jih obrestuje po
4|I aI brez kakega odbitka, tako, da 2 0 sPreime vložnik od vsacih vloženih lu 100 K čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31. avg. 1909: K 11,531,564-77. Denarni promet do 31. avg. IS05: 37,419.749-55 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnilne položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. septembra 1905.
Josip Slika, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
O d b o p n i k i i
Dr A-H-.I v. II ' "	posestnik, podjetnik in^ovec"*'St. Vidu nad Ljubljano.
- ^	iupnSp^D.M^klju. svet.
1906 40—22
Dr. Ivan Susterllj, predsednik.
Josip Jarc,
veleposestnik
Karol Pollak,
tovarn, in pos. v Ljubljani.
Greg. Sllbar.
župnik na Rudniku.
Žepne rute
zadnje novosfi
w po nizki ceni.
flHTON ŠARC
o-Sv. Petra cesta 8.
Županstvo v Sežani.
Razpisuje se s 1. prosincem 1906
služba občinskega tajnika
LLeiLn(Lpl?Č? K za,iteva se kavci'e 400 K- Ak0 dotičnik prevzame tudi cerkveno orglanje plača za to po dogovoru.
Prošnje in tozadevna spričevala vsprejema in daje pojasnila do 22. grudna t. I
2406 (2—2)	v	.	_
__ županstvo v Sežani.
Oh/orifveno naznanilo. ^
Slavnemu p.n. občinstvu Ljubljane in okolice si usojam uljudno naznaniti, da sem otvoril^
moderno mizarsko delavnico
¥ Wolfovih ulicah i«. 8 v LJubljani CAh6inova hiša)
Posebnost! Izdelovanje pohištva v slogu kraljev Ludovika XIV., XV.in XVI. kakor tudi v angleškem slogu.
mizaral!ihVdeTm Pa ^	vsakovrstne6a tudi najfinejšega pohištva in drugih
v. Najboljša in najsolidnejša izvršitev. - Dolgoletno delovanje v inozemstvu naročnikov^po* zm ernlh^ cena h!' ^ ^ tUdi n-lr.zseinejnlJUt^T"
Priporočaje se za obilna naročila beležim z odličnim spoštovanjem
□ 2342 6-6	Ant. Rojina mizarski ______ „
^ Solidna izvršitev. ^ ^ Zmerne cene. £ ---mn-T I MM I	________tf


Primerno božična darilo!
konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice se dobe za polovično ceno v
• > i i M • . ( .
Angleškem - •
skladišču oblek
radi izredno velike zaloge
• # . .
24041(6—3)
0. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5.
Gospodične
katere se želč izobraziti
v šivanju in krojnem risanju
1828 62—23	sprejema
Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi
kroj po živorni meri.
Najelegantnejše izvršene
obleke
za gospode in dame.
Konfekcija, solidne cene,
kulantna postrežba le pri
JOS. ROJINA
920
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
nrjfinejše TELEFON 154.
brrve zr umetnike
DRR SCHOENFELDR & KO. V DGSSELDORFU
fine oljnrte brrve zr
študije DRfl- SCHOENFELDn & KO. V DGSSELDORFU (Pušicn 20 vin.) - mečila
2179 20—10
SLIKARSKI PAPIR PLATNO, ČOPIČE IN VSE DRUGE POTREBŠČINE
N
aparate, brrve im predloge za
ŽGRLNO SLIKRNJE
VELIKO IZBIRO
LESENIH IZDELKOV
za vžigamje in poslikale mnm
RPnrn frfdi t°varma OL^™ BARV,
Ulvn I n LDLIvL lakov im firmežev miklošičevr cestr 6
ljubljrnr.
ČOjpiČ^. -^BRONCE. - KARBOLINEJ. - LIM.
2291 17
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Akcijski kapital K 2,000.000--. Rezervni zaklad K 200.000*-.
Podružnica v CELOVCU.
Kupnjo in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava In ekakomptuje	Baje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurzni zapale kupone.	izgubi.
Vlnkulujo In devinkuluje vojaško ženltnlnske kavcijo.
Jg- Eakompt In lnka«»o m.nlo. >3i>	Jlf Bor.na naroiil«. "»Ji
Podružnica v SPLJETU.
Denarno vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.