Edini skrrenaki tk i ▼ Zedinjenih dretah lil lil Velja sa vse teto . . $3.00 II 1 Za pol leta......$1.50 M GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The mly gloveiriaa Bai^ is the United Statm> 8» n m m M every day cxcerf Su&^s - —s and Legal Holidays, s— •s 50.000 Readers, s« TELEFON PISARNE: 4687 COETLANDT. Entered aa Seoond-Olaaa Matter, September 21,1908, at the Pott Offftoe at New Twk, H. Yn under tha Act of Congrees of Mareh 8,1871. TELE70N PI8ABNE - 4887 COBTLANDT, NO. 175. — 6TEV. 176. NEW YORK, THURSDAY, JULY 27, 1916. — ČETRTEK, 27. JULIJA, 1916. VOLUME XXIV. m LETNO; XXIYI Pozieres je zdaj čisto v angleških rokah. berlinsko poročilo pripozna, da so angle 21 zavzeli vas pozieres. — angleški kri tiki so mnenja, da je vas zanje velike va 2nosti. — nemci poročajo, da so nekoliko napredovali. — boji pred verdunom. — francozi so imeli nekoliko uspeha. — ne navaden vojni dogodek. — izjava angle fikega vojnega podtajnika. — izgube. London, Anglija, 26. julija. — Angleži so imeli tekom zadnjega dne velik uspeh; zavzeli so namreč celo vas Pozieres, kajti del vasi je bil — kot znano, — dozdaj še v uemškili rokah. Po mnenju angleških vojaških kritikov je za zaveznike ta vas zelo velike važnosti. Angleški uradno poročilo se pa glasi: — Cela vas Pozieres je zdaj v naših rokah. Zahodno od vasi so naše čete še nekoliko napredovale. zavzele so neko močno nemško pozicijo ter vjele precejšnje število sovražnih vojakov, med njimi pet častnikov. Na drugih delili fronte ni nobene izpremembe. Vršilo se je le par artilerijskih bojev, ki pa niso imeli na splošen položaj nobenih posledic. Berlin, Nemčija, 26. julija. — Nemški vojni urad je izdal sledeče poročilo: — Na Comines-Ypres prekopu so naše čete razbile močne angleške pozicije; posluževale so se podzemskih min. Angleži so se zdaj vstanovili v Pozieresu. Dalje pri vzhodu je sovražnik vprizoril več napadov, zlasti na gozd Foureaux in na naše postojanke pri Longiievalu, toda vse te napade .smo uspešno odbili. Poskusili so tudi vprizoriti napad na Trones gozd, toda to smo jim z našim ognjem preprečili. Na levem bregu reke Meuse, pred Verdunom, smo nekoliko napredovali pri višini štev. 304. Na desnem bregu reke se je vršilo pa silno bombardiranje, zlasti živahno je bilo pri Thiaumontu. Na večjih drugih delili fronte smo odbili več napadov manjših nemških oddelkov. Tekom dne so naše infanterijske čete spravile na tla troje sovražnih zrakoplovov; eden je padel goreč blizu naših za kopov pri Lune vil le. V pondeljek je pa naša pro-t i zračna baterija izstrelila z zraka nek francoski aero-plan, ki se je pojavil nad bojiščem v dolini Somme. Pariz, Francija, 26. julija. — Uradno poročilo francoskega vojnega urada se glasi: — V južnem delu doline Somine smo vprizorili na sovražne pozicije nenaden napad, v katerem smo zavzeli še eno hišo, ki se nahaja 150 metrov od Estreesa. Zajeli smo tudi nekaj vojakov, potem smo pa zaplenili tudi pet težkih topov in nekaj drugega vojnega materijala. Na ostalih delih sommeske fronte je bilo danes precej mirno. Na desnem bregu reke Meuse je bilo več hudih artilerijskih bojev, zlasti ljuti so bili oni pri Fleury. Sovražnika smo prepodili iz nekaterih pozicij pri Chapelle St. Fine. Na drugih delih fronte je položaj čisto neizpreme-njen. Berlin, Nemčija, 26. julija. — Nek dopisnik 4'General Anzeiger-ja" je poslal sledeči dopis iz fronte, ki je gotovo zelo zanimiv in nenavaden: — Nek francoski častnik je hotel vprizoriti napad na nemške postojanke in je zaklieal svojim četam: "En avant!" ter skočil iz zakopa, misleč, da so Čete za njim. Tekel je par korakov proti nemškemu zakopu, toda tedaj se je ozrl in zapazil, da nima za seboj nobenega vojaka. Nemci niso streljali. Potem je francoski častnik nekaj časa stal, pogledal enkrat na svoj zakop, enkrat na nemškega, nakar je salutiral in zlezel nazaj, odkoder je prišel. London, Anglija, 26. julija. — Angleški vojni pod-tajnik Lord Derby, ki se je zadnje dni mudil na fronti v Franciji, se je napram nekemu ameriškemu časnikarske niu poročevalcu izrazil, da je prepričan, da bo zmaga za vezniška. Rekel je: — Kdor je videl angleško armado, kdor je videl njeno veliko delo, potem ne more imeti niti najmanjšega dvoma, da bo zmaga naša. Ti možje, ki pred petnajstimi meseci he niso vedeli kaj je vojaščina, so zdaj — smelo rečem — boljši vojaki kot so Nemci. Vse čete so v najboljšem stanju pri najboljši volji. V angleških za kopih ni vojakov, ki delajo dolge obraze, ko vgibajo, ako bodo Nemce štrli, ali ne. Naravno £e, da niso naše izgube majhne, kajti to je vedno, da una napadajoča armada vedno več izgub, tori »nemške niso veliko manjše kot naše. "Deutschland". Submarin jo bo najbrže odkuril te. kom prihodnjega tedna. — Kako je z "Bremenom". — Zavezniške bojne ladtje. Baltimore, Md.. 26. julija. — Nemški trgov, submarin "Deutschland" najbrže še ne bo odplul ta teden, kljub temu, da ima že vse tozadevne listine od ameriških o-blasti. Tako se je izrazil danes zvečer nemški konzul C. A. Luederitz. Zakaj tako misli,, ni pojasnil. Podmorski čoln je popolnoma pripravljen, da jo bo pobrisal; ali pa vsaj. da bo šel iz pristanišča in čakal v Chesapeake zalivu za ugodno priliko. Domneva se. da bodo zavezniške ladje, ki čakajo na "Deutschland" izven trimiljskega nevtralnega vo dovja, submarin potopile kjerkoli ga bodo dobile, čeprav v nevtralnem vodovju. Zategadelj je v Chesapeake zalivu mnogo ladij, ki vedno pazijo, da se ne bi kaka angleška, francoska ali ruska ladja približali. Kako je z "Bremenom", nihče ne ve, pač pa vsi mislijo, da je moral kapitan Koenig že dobiti kako poročilo o njem. Beaufort, N. C., 26. julija. — V bližini tukajšnje obale je več zavezniških ladij, ki čakajo na "Bremen". Rusi v Erzinganu. Rusi so prepodili vse Turke iz Ar. menije. — Brzojavka velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču. ■ VI t nw v Laško bojišče. Italijani so odbili več avstrijskih napadov na Monte Cimone. — Avstrijci pravijo, da Lahi niso uspešni Rim, Italija. 26. julija. — V noči od 24. do 25. julija so italijanske čete odbile hude sovražnikove napada na Monte Cimone. katero s o izguili v bojih prejšnjih dni. Italijanski vojni urad je izdal poročilo, glaseče se: V Lagarina dolini in v okraju Borcola so naše čete obstreljevale avstrijske, ki so bile na pohodu. Na Posina-Astico črti je sovražnik nadaljeval s svojimi protinapadi na Monte Cimone celo noč od 24. do 25. julija, toda vse smo u-spešno odbili. Na Astiago planoti nadaljujemo s svojim napredovanjem. Tekom včerajšnjih bojev smo vjeli trideset avstrijskih vojakov. V Trevignola dolini je nek sovražni zračni oddelek bombardiral lepe parke in postaje v Delia-monte. Na soški fronti je bilo sieer par artilerijskih bojev. Poroča se tudi, da se tam poslužujejo Avstrijci plinovih bomb. Berlin, Nemčija, 26. julija. — Avstrijski vojni urad je izdal sledeče poročilo, tikajoče se bojev na avstrijsko-italijanspd fronti: Na tirolski fročki se vrše hudi boji. Italijani si 'prizadevajo na vse mogoče načine, da bi imeli kak uspeh, toda dozdaj morejo zaznamovati le malenkostne. Sovražnik ima velike izgube. Ogri in Rusi. Govor grofa Andrassyja. — Ogrski diplomat pravi, da bodo zavezniki opešali. Spopadi na vzhodni fronti. Turške čete proti Rusom. (Že večkrat smo povdarjali. da je cilj Rusov Ogrska nižina. Če se nemci poročajo, da so hindenburgove če z, zavzele nekaj ruskih postojank. - v kor skleniti separaten mir. — Ogr-1 najkrajšem času bo dospelo v galicijo ski diplomati se na skrivaj poslu-1 veliko tur&kih vojakov. — poročila z ra- ti jptpn r^otv^odto^! znih feont. - rusi pripoznavajo, da se je sko, ter prosijo vlado pomoči. Jav-1 nemcem posrečilo nekoliko napredova- Petrograd, Rusija, 26. julija. Ruski generalni štab poroča, da so zavzele ruske čete važno turško mesto Erzingan. Tozdevno poročilo se glasi: Pod poveljstvom generala Ude-ničina so zavzele naše čete v torek mesto Erzingan. — Zdaj imajo Rusi v rokah vso Armenijo. Vrhovnemu poveljniku kavka-ških čet, Nikolaju Nikolajeviču, je poslal car sledečo rzojavko: — Z veseljem sem bral poročilo o zavzetju Erzingana. Iz vsega srca čestitam vam in slavni kavka-ški armadi na tej zmagi. V Erzinganu je bil štaeioniran deseti turški armadni zbor. Mesto leži na visoki planoti in je važna strategična točka. Osemdeset milj severovzhodno leži Erzerum. katerega so bili Rusi zavzeli mesca februarja. Turki se v divjem begu umikajo. Protest Angliji. Vlada v Washingtonu bo poslala Angliji oster protest. — Poslanik Page ni dobil informacij. Angleški pamik potopljen. London, Anglija, 26. julija. — Iz Alžira poroča Reuterjeva agen-tura. da se je potopil angleški par-uik "Olive". Moštvo se je rešilo. DENAB SE LAHKO ODPOŠLJE V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU. Naslov velja: vsaka beseda 65 centov; zaradi natančnosti je treba upoitevati tudi hišno številko in zadnjo poŠto, ako se ista ne nahaja v kraju. To »voto je dodati dnevnemu kurzu; manj od 50 kron ni mogoče poslati in ne več kakor 10,000 K. Brezžične pošiljatve gredo vse ▼ Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedel!, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan ▼ 20 dneh. Zgodi se pa kaj lahko, da pošiljatev traje tudi dalj časa in to, ako ae napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more izgubiti, pač pa je mogoča aakas-nitev, ako ae urina kje kaka napaka. Kdor ieli poslati na ta način denar v staro domovino, mora n a-t a n č b o napisati naslov in do* dati: paiUe saj pa po liniifiaem ■:>}# .v. m - "i - ■ Washington, D. C., 26. julija. — Dasi je angleški poslanik Spring-Rice po naroČilu svoje vlade sporočil državnemu departmentu, da je značaj angleške "črne liste" malo drugačen kot se je skraja domnevalo, bo vlada Združenih držav vseeno poslala Angliji oster tozadevni protest. Vlada Združenih držav bo za htevala. da Anglija ne ogroža tr govine katerekoli ali kakršnekoli ameriške tvrdke. V državnem departmentu je 'črna lista' zadnja dva dni, odkar je angleški poslanik dal svoja pojasnila, manjše važnosti. Washington, D. C., 26. julija. — Protest, katerega nameravajo Zdr. države poslati angleški vladi, bo šel proti Londonu že najbrže v teku par dni. Poslujoči državni tajnik Polk se je danes daljčasa posvetoval predsednikom Wilsonom, nakar se je vrnil v državni department, kjer je sestavljal protest. Državni department je dobil danes od ameriškega poslanika Pa* ge-a kabel-brzojavko, v kateri pravi, da mu angleški diplomati, ki imajo to stvar v rokah, niso hoteli dati nikakih zadovoljivih podatkov glede črne liste. no se pa repenčijo m na vse nači- mj ne varajo ljudstvo. Najboljši dokaz je sledeča brzojavka.:) Berlin, Nemčija, 26. julija. — Sem je dospel vodja ogrske opozicije, grof Andrassv in bo ostal tukaj #el teden. Kaj je namen njegovega potovanja, ni znano. — Nekemu časnikarskeu poročevalcu je rekel sledeče: — Mi toliko časa ne smemo misliti na sklenitev miru, dokler bodo zavezniki upali na zmago. Misli o zmagi se bodo tedaj otresli, ko se bodo začeli Rusi umikati. — To se bo .zgodilo prejalislej. Vsakemu je jasno, da ruske čete ne bodo nikdar dospele preko Karpa- - VROČI BOJI SEVERNO OD BARANOVICEV. OBSTRELJEVANJE POSTAJE V GAMIRI. Petrograd, Rusija, 26. julija. — Četam generala Hindenburga se je posrečilo pri Kemmera nekoliko napredo-vati. Mesto Kemmeru se nahaja 26 milj zapadno od Eige. Tem četam bi se bilo knialo posrečilo prodreti rusko vojno črto, toda ruska artilerija j.e stopila pravooasno v akcijo in pognala sovražnika v beg. Uradno poročilo se glasi: — Pri Kemmeru so vprizorili Nemci dva napada. Ko so bili v neposredni bližini naših postojank, je začela naša artilerija s tako silo streljati nanje, da so se morali z velikimi izgubami umakniti. Pri napadu so se Nemci po- to v*. Bdi^"ne\rTrna"točka"je"ozem"! služevali eksplozivnih krogelj. ^ lje pri stohodu ter ozemlje seve- Severno od Baranovičev je prišlo do vročega artile-rovzhodno od Lvova. Naravnost rijskega spopada med našo in sovražniško artilerijo. Mi izključeno je. da bi se Rumunska1 smo na nekaterih mestih za par milj napredovali ter do-vmešala v vojno. Sem sem prišel.'bro utrdili zavzete pozicije. Na postaji v Gamiri se je pojavilo šest sovražnih letalcev, ki so vrgli vsega skupaj dvaintrideset bomb. Postaja je precej poškodovana. Železniško štacijo v Pogorjelcih, severno od Baranovičev, je obstreljevalo enajst nemških zrakoplovov. Ponoči se je posrečilo neki_ sovražni stotniji po vročem boju prodreti preko reke Ščare ter se približati na- da se bom posvetoval z nemškimi uradniki. — Prepričani ste lahko, da se ne bomo posvetovali o miru. Prihodnji teden bo sprejel Andrassyja v avdienci avstrijski cesar. Danska Zahodna Indija in Združene države. Washington, D. C.. 26. julija. _ šim žičnatim ograjam. Napad je odbila naša infanterija Domneva se, da senat ne bo delal veliko ovir pri nakupu danskih za1 hodnoindijskih otokov. in pognala sovražnika z velikimi izgubami v beg. Pri Slonovki v Voliniji so se začeli Nemci na celi črti umikati. Naše čete, ki so prekoračile to reko, jih ne-Iz omenjenih otokov je prišel prestano zasledujejo. akdišča. K0t skoraj vsi ruski napadi, je bil tu-slovnik kaj več, včasih pa tudi kaj ^ ta brezuspešen. Sovražnik se je moral z velikimi izgu-manj. List dospe na sapad pona- bami umakniti. vadi par dni kasneje in med Um, | Armadna skupina generala Linsingena: Severozapad- ko dobi naslovnik Ust v rotot, m no od Lutska smo pognali v beg nekaj ruskih poizvedoval-prijoaiMMM morda še vačkra*^ oddakoVm TVBDKA RANK iam« Severozapadno od Berestečna niso mogli Rusi kljub T.. silnemu prizadevanju ničesar opraviti. ^^ Čangtehfu. kjer je imel predsednik svoja velikanska posestva. Pozor pošiljatelji denarja! Kdaj bo prišel odgovor glede sa-plerijevanja pošte. London, Anglija, 26. julija. — Ameriški poslanik Page je izrazil angleškemu zunanjemu uradu zahtevo svoje vlade, da bi angleška vlada odgovorila na ameriško noto glede nepostavnega zaplenjeva-nja pošte. Zunanji urad je odgovoril, da bo vlada v Washingtonu dobila odgovor takoj, ko se bosta angleška in francoska vlada sporazumeli glede tega. 8. 8. McClnre ne sme v Anglijo. London, Anglija, 26. julija. — Angleške oblasti zo obvestile ameriškega poslanika Page-a, da mora S. S. McClure, newyorski časnikar. sotrudnik 'New York Evening Mail* zapustiti do sobote Anglijo. Obdolžell je, da je za časa svojega bivanja v Nemčiji, kakor tudi v Ameriki, bil v zvezi z " vse-nemlkimi aktirnostmi". Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena is Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, DA 8E VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAB NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati za-morejo lt zamud«. Mi jamčimo xa vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo »im-ljive ameriška banka, s katerimi smo sedaj v sveti radi vojna in radi popolne sigurnosti pri pošiljanju denarja. Oene: K| K $ 5--------.90 120.... 16.80 10.... 1.80 130____ 18.20 15.... 2.30 140.... 19.80 20.... 3.00 150.... 21.00 25.... 3.70 180.... 22.40 30.... 4.40 170.... 23.80 35.... 6.10 j 180.... 25.20 40.... 5.80 190.... 26.80 45---- 6.50 200____ 28.00 50.... 7.20 250.... 35.00 55.... 7.85 300.... 42 00 80.... 8.55 350.... 49.00 65.... 9.25 400.... 56.00 70---- ' 9.95 450.... 63.00 75---- 10.65 500____ 70.00 80.... 11.35 600.... 84.00 85____ 12.05 700____ 98.00 90.... 12.75 800.... 112.00 100.... 14.00 900.... 126.00 110____ 15.40 1000____139.00 Ker se sdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših oenah in bomo tudi nakasovaU po njih. — Včasih se bo sgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včaaih pa tudi kaj manj. List dospe na sapad pona-vadi par dni kasneje in mad tam, ko dobi naakmrik Ust v roke, ae pri nas oene morda ie večkrat "JTV*DKA RANK BAZSEft, m Oartkadftflt, Wm T«* V. T. === GLAS NARODA, 27. JTTU 1916. 1 "GLAS NARODA" I IBUmdi Dmfly.) r~ (M »i hMMMi pLovuio ruBusHora oo. Sot? »motSS. r>i>l!ulSL. ud iMimi ot ibon «mom: V OortUndt BtreeC Bonagk af Mm»-fcattM. Mir To«fc OUy. M. X. 0Klo teto t*U* JI* m Ameriko 1» Outfo 18«) • pol Wt»___________ lJO • MoMo« motto N«w TorK. 4.00 ■ pol lata m moto Now lor*-, 2.00 • »TTopoao Tooleto ----- 4JS0 ■ • ■ ptlktan.w«. 9M m_o # htrt lotaL70 "•LAB NAHODA" isbsja ink tea lirwoil nedelj in pnunltof. •ti L A B N A I O D A" (**¥<*» oC um PooploT) ftPMfl mor daj except Snadaja fead Hotklaya. _BaEoertptlon yearly HJO. Poslal taoo podpisa. In c**teo*t N ao prioMoJeJo. »M feai w biacoToii pdUJetl h v Money Order. W oprtai Mahi kraja naročnikov pra- sUao, da oo nem tudi prejtaje M-' Mrtiih naient. do hitreje m*y _tltain aaitoraSka._ f*t**m la poMljatras naredit« ti ^ buIOT: "6LAI NARODA" ii Oootlaadt BL._Now Tori CM* Telefon 4087 OortiaadU rabili tako. kot jih uporabljajo zdaj za prodiranje. Vsi vojaki, od prvega do zad njega, i maj g globoko v svojem srcu skrito Željo po boljših časih. Vsi, od prvega do zadnjega pro-klinjajo natihem gospodarja, kateri se ni usmilil ne njihovili žena, ne otrok, ampak jim je pokazal pot, vodečo v smrt. In po njej stopajo, ne zastran lastnega prepričanja, pač pa zara di povelja, ki ga je izdal človek, kateri si lasti božjo oblast in se smatra za božjega namestnika. Sedanja vojna se bo končala tedaj, ko bodo rekli kralji, cesarji in vladarji: — Zdaj smo se naveličali, vedoč, da ne moremo ničesar doseči. Vrnite se lepo na svoje domove, in popravite škodo, ki ste jo povzročili vsled našega povelja. - Mir, splošen mir, bo pa takrat, ko bodo ljudje izprevidgli, da se z zlom ne more napraviti dobrega, in ko bodo z mečem kaznovali vsakega, kdor bi jim hotel potisniti meč v roke. —k. Dopisi. Dveletnica. Danes je tlve leti, odkar je začela blazneti Evropa. Najhujše je, ker do danes ta blaznost ni skoraj čisto nič pojenjala, in ker bodo njene posledice čutili še pozni rodovi. Ni' bomo naštevali, koliko jih j«' padlo, koliko je ranjenih in koliko stane ta grozna žaloigra, povzročena od nekaterih oseb, ki pa nočejo prevzeti nobene odgovornosti. Vemo le toliko, da je ljudem vsak dan hujše. Hog ve, kako je hudo onim, ki so še pred vojno rekli, da jim je hudo T Vsi smo smatrali dvajseti vek kot najbolj prosvitljen in najbolj napreden. Zdaj dobro vemo, kakšen je. Dobo iznajdb smo ga imenovali, dobro napredka in prosvete. Zdaj vidimo, kaj so nam dale iznajdbe, namenjene v dobrobit celemu človeštvu. Poljska, Belgija, Severna Francija in Srbija nam pričajo kako je napredovala veda, in v kakšen namen so bili vporabljeni njeni uspe hi. — Samo dve leti, pa se je vendar skoraj ves svet tako čudovito iz premenil. Vsi od prvega do zadnjega so se izpremenili po srcu, po duši in po pameti. Vladarji vrhovni in drupi poveljniki žanjejo pri nekaterih slavo. nekaterim so pa v zasmeh. Primorski Slovenec mora biti prepričan, da je avstrijski cesar najboljši in najboij pravičen via dar na svetu, doeim mora biti beneški Slovenec, stanujoč par milj vstran od njega, uverien, da je italijanski kralj najboljši, ter da na celem svetu ni večjega lopova kot je avstrijski cesar. Podobno je z vsemi naroai. Neka neznana roka je naslika la na steno pošast in odnekod je prišla zapoved, da se mora vse bo riti proti tej pošasti. Diplomati in visoki častniki se de pri zelenih mizah in hladnokrvno računajo s številkami — ljudmi. — Vladarji pošiljajo hladnokrvno v klavnico na tisoče in tisoče ljudi. — Njim ni mar za revščino, po manjkanje in lakoto; oni vsega te ga ne občutijo. Njihov eilj je (lalee, daleč. Vseeno jim je, če pade vse do zadnjega, sumo da bo eilj dosežen. Njihovo sredstvo je ubijanje, njihov cilj je dobiček, ki bo porojen iz prelite krvi stotisočerih; njihova edina lastnost sta pohlep in tiranstvo. Zaradi teh ljudi morajo umirati nesrečniki, njim se morajo klanjati in jih po božje Častiti. Mi ne zagovarjamo nikogar, pa? pa pomilujemo vse, katerim je po stalo nbijanje čisto navadno rokodelstvo, ki ga tako vestno opravljajo že dve leti. O, nikjer ue bi bilo sile in pomanjkanja, Če bi vsi vse svoje sile uporabili za zidanje, če bi jih upo- Del Rio, Texas, — Zadnjič sem Vam poslal dopis iz Fort McDowell, C al. £>edaj &em pa že zopet drugje. Kot se vidi, se velikokrat selimo, pa tu mislim, da ne bom ostal dolgo in jo bom še najbrže New York primalial, vsaj upam tako. Ce Vam bo prav, bom malo opisal naše potovanje od Califor-nije do tu. Kar je bilo nas vojakov obrežne artilerije, smo šli skupno do tega mesteca. Potovali smo iz Oaklanda v lx>s Angeles, ki je precej prijaizno mesto; zlasti me je zanimala državna cesta, ki je speljana vsporedno z železnico par sto milj daleč, tlakovana je asfaltom iu se vidi gladka 'kot po mizi. Avtomobili so se z vlakom skušali, tako lepa cesta je to. Ko smo prišli v Los Aiigeles, smo si malo ogledali mesto in nato smo zopet drvili z vlakom skozi krasne Zahvala. Ognjišče lastno že imaš, moj rod, nič več ti nisi tuj! Dom reven je sicer, — a tvoj, zato raduj se, rod, čadu j! Slovenci imamo slednjič vendar tudi v New Yorku svojo lastno cerkev, svoje lastno ognjišče, svoj dom. Spolnile so se dolgoletne želje in komaj vrjamemo svojim o-čein, da je to resnica. Slovenci so v New Yorku v pol leta postavili svojo cerkev, župoišče in dvorano. Vse, kar potrebujejo, so dobili, dobili v času, 'ko se po Evropi, po naši stari domovini rušijo domov-ja in cerkve. Ne moremo domov, brani nam strašna vojna. Bo-g pa je nam na tujem dal dom, kamor se v tem hudem času zatekajmo mi, ki smo obvarovani grozot vojne. Tu smo združeni kot sinovi in hčere nesrečne matere domovine, srečni mi, ki smo proč od nje, v varnbsti. Zato se pač zdaj združimo vsi pod streho ene hiše. Hvala Bogu za ta nepričakovan dar. Od Njega pride vsak dar in ga cenimo. Hvala Bogu. ki je obvaroval ves čas to delo, da se ni niti najmanjša nesreča zgodila. Cast tudi podjetniku Slovanu, ki je s svojimi delavci samimi Slovani v tako kraflkein času dovršil veliko delo, česar ni nihče vrjel; kajti 30. maja je bil blagoslovljen vogelni kamen in 4. julija je bila cerkev že blagoslovljena ter oddana svojemu namenu. Koliko veselje je zavladalo med newyorskimi Slovenci ta dau. Kolika vnema je prignala uiože in žene, fante in dekleta, ki so sami od sebe prihiteli, da dostojno ozalj-šajo novo cerkev za dan siovesue blagoslovitve. Napočil je dan 4. julij, dan svobode iu prostosti tudi za newvorške Slovence. Vrlo društvo sv. Frančiška K. S. K. J. je hotelo to veselje prvo pokazati. Sklenili so, da korakajo z zastavo in s slovensko godbo na čelu k poslovit veni službi božji v nemško cerkev in s tem prvi pokažejo Nevvvorčanom začetek slavnosti. Za njim je prišlo društvo sv. Jo- nasede raznovrstnega sadja; tam žef* K' K- J- P° številu najobil- sem videl 4000 a krov farmo same vinske trte, potem velikanske nasade oranž in ne vem kaj še vse. Ko smo se bližali Arizoni, je bilo pa vse drugače, same prerije in kamenje. V Deining-u, N. Mex., smo se zopet w:alo ustavili, . kjer sem se zopet na gledal sveta, ki je zelo podoben okolici Trinidad-a, Colo., kjer sem bival več let. Zajcev sem videl ob progi na tisoče in sem si mislil: Ah, ko bi imel puško in da bi se vlak ustavil, koliko bi bilo to streljanja! (Če bi bilo kaj zajcev, je seveda dvomljivo.) Pa želja se mi ni spolnila, ne j se, društvo sv. Petra, podporno društvo "Orel", kot gostje so prišli zastopniki nemškega društva sv. Nikolaja, zastopniki poljskih in slovaških društev z zastavami. Vsem bodi izrečena prisrčna zalivala, da so tako lepo povzdignili »lavno&t blagoslovitve nove cerkve. Hvala tudi društvu sv. Ane K. S. K. J. in Dekliškemu društvu za obilno udeležbo. Posebno zahvalo pa si je steklo ta dan vrlo naše pevsko društvo "Domovina za krasno slovensko petje v nemški cerkvi in tako precizno latinsko petje prvič v slovenski cerkvi. drvili smo kar naprej proti Texa- Cast ji! su. V Del Rio smo prišli v dobrih dveh dneh, in srcer ponoči. Ko smo s postaje odkorakali proti šotorom, je pa začel pihati veter, ki je nesel prah (in menda še kamenje, tako se mi je zdelo), da še takega v -mojem življenju nisem videl. Prvi večer smo ležali kar na prostem in smo bili do zjutraj do poloviee zasuti s peskom. Ko smo se nato uredili, smo v naše veliko veselje opazili precej velik potok prav poleg šotorov in smo se šli takoj kopat, da smo se malo očistili. Tam, kjer se ta potok zamenja, je veliko studencev, ki izvirajo kar na sredi prerije. En sam studenec teče 69,000 galon na minuto in je speljan malo višje, da je za porabo mesta in irigacijo (namakanje) farm. V potoku, ki je po nekaterih krajih do 12 čevljev globok, je polno rib in rakov, ki j ill ab prostih urah vedno lovim. — Kar se tiče vojaških stvari. pa nimam kaj posefonega poročati. Oboroženi smo dobro, pa ni nikakega vznemirjanja z mehiške strani. Meja ob Rio Grande je dobro zastražena, tako tudi železnica vsporedno ob meji. Tu smo samo regularni vojaki in nič milice in smo (primeroma še dosti zadovoljni s tem krajem; dosti drugih je veliko slabših kot je ta. Slovenci-vojaki se nahaja jo -skoro v vsakem mestu ob aneji in si pogosto dopisujemo med seboj. — Ker se je dopis precej razširil, moram končati. Pozdravljam vse zavedne Slovence sirom Amerike, naše nove domovine, posebno pa čitatelje tega lista. — Josip Marela, slov. vojak. Nemški 'sistem' v Mehiki. List "New York niške oprave ter zelo veliko blagajno. To se je dogodilo pretekli teden. Zdaj pa vsi Amerikanci, kakor tu- Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. i i "i * t • JlCralf ^ -eidi dru=i kako to nio dobil iz Tampico, Mehika, sledeče poročilo: Tampico, ( Potom sla Mehika, 22. julija, v Galveston, Tex., 23. julija.) —t Da so se Nemci zelo in-teresirali za odnošaje med Mehiko in Združenimi državami, je znana stvar in neovrgljiva resnica. V Združenih državah, v Angliji in v nekaterih drugih tujih drža- Upraral odbor ! Predsednik: Anton Plevel, 410 E. 5. St., New York. Podpredsednik: Ignac Zaje, 1407 Do Kalb Ave., Brooklyn, N. 1'. Tajnik: Vinko Zevnik, 20 Gamma Place, (ilendale. N. T Blagajnik: Ivan Maček, 2S01 Catalpa Ave.. RldRewood, N I, Zapisnikar: Ivan Gerjovich, «2 Union St., Brooklyn. N. X. goče, da bo ta inteligentni Nemec zdaj vstauavljal banko, ko je me-i hiška fiuanca vendar na stališču, j ki je slabše "kot bogsigavedi kaj.' Zdaj ima sicer "banko", toda cela banka obstoji iz omenjenih pisalnih miz in blagajne; kupčije ni nikake. "Bankir" bo moral j zdaj plačevati $500.00, ameriške vrednosti, davka za svoje pod-j vali se je večkrat pisailo, da se jetje. j Nemci v Mehiki na vse načine tru-j v takih razmerah je torej zelo' dijo, da bi na katerikoli mogoči težko razumeti, zakaj je Weinarg Bedne društvene seje .e vrte vsako ČETK naiein spravili Mehiko m Zdruze- pričel z banko. Nihče ne more re-jftvenl dvorani "BEETHOVEN-llALL". 210 B ne države v vojno. To je sicer. ei. da ne sme; on je opravičen, da Yorkn. N. Y. In se prtčno točno «>b 8. aH EvcCer težko dokazati, kakor ie tudi tež-! prične kakršnokoli podjetje, lah-] ^ggj. gE GOZDARJE ko dokazati, da so nemški špioni ko prične tovarno za snežene čev-: Za delati $133 ^ klaftre Nadsornl odbor: Joalp Pogarhnlk. M Ten Eyck St., Brooklyn. H. *. Anton Cvetkovlch, 440 Union St.. Brooklyn. N. I. Viktor Volk. 68 Maujer St., Brooklyn. N. Y. DrnStvenl idravnlE! D*. Hairy U. Boblnaon. «8 M. 7tn St^ New York. Y, Gth St. bllxu BPWCtl V > Av«. V h flm-N«w zakrivili, da je bilo v municijskih; ]je. katere bi potem oksportiral 'za rezati kemični les tovarnah Združenih držav toliko na Ekvator. Istotako tudi ne " eksplozij. (re Amc-rikancem iu Angležem od kosa ali pa v keinpah Za izdelovanje cedra; plaea od kosa za rezati logse, ste- Ti Za lupljenje; najboljša plača. Nemški agentje in špioni so o-^če kratiti pravice, da izražajo K° P~eha ^^ jG d°V°lj ^ pravi j ali svoje delo pazljivo in svoje mnenje o najnovejšem Za izdelovanje cedra; največja tajno, tako kot so ga zadnji cas v "pojetju" Mr. Weiuarga. 1 ' IUJVUJJ Združenih državah, tako kot so ga] Potem je tudi več drugih nem- trarae £vel iri > itd več lot pred vojno in še tekom škili rezervnih Častnikov, ki imajo' ' ' vojne opravljali v Franciji, An-|podoibne vzroke, da bivajo v Tam-|ja 1>la-a gliji in Kusiji. ipicu. Za splošno delo v gozdu; najviš-Stalno delo skozi celo r - ■leto. Zmuio je menda, da 111 takihj 1'udno je tudi, da je v celi Me- j S711<]P1JPXS()\ co Trustees mojstrov v tej stvari kot so Nem-jhiki samo en nemški klub, in si- m_y v ^ * Wells Mich' - ni pa menda naroda, ki bi nio- eer tukaj v Tampicu. " | —-—---—--" loveku Življenje otrok odvisi naj-- skoro vsi večkrat od mater. Nemci. Nemci prišli i/, mehiškega glavne- V Mehiki .je vsepolno nemških ga in drugih mest v Tampico. rezervnih častnikov, ki so iprišli iz- * južnoameriških repulblik in Zdru-| Angleška mornarica dobi več ženili držav. Ti častniki so prepo- kot šestdeset odstotkov vsega tovali vse mehiške zemlje in se po-jolja, ki ga rabi za kurjavo, iz Me-bratovali s častniki Carranzovc bike; največ tega pride iz okolice •ci; ni pa menda naroda, ki bi mo- eer tukaj v lampicu. gel ta posel vršiti 'bolj sistematič-J Na prvi pogled se zdi čl no in bolj tajno, kot ga znajo tudi nerazumljivo, da so ske armade, kakor tudi s častniki reakcij o«ijskili armad. Veliko jih stanuje v mehiškem glavnem mestu, kakor tudi v drugih mestih, kjer mislijo, da bodo lahko delovali, kar jim naroča njihov "sistem". Tampica. To olje pošilja v Anglijo Aguilla družba, ki jo kontrolirajo interesi Lorda Cowdrava. 0 it at el j i že mogočo slutijo, kaj bo namen nemških rezervnih častnikov v Mehiki. Ako se nemški vladi potom nje-, ,r ... . , . . . ni'h agentov posreči vsai za nekaj Mnogo jih je tukaj v lampicu, , » .. , ... ,. . časa razdreti mehiške oljnate ja- todu, večina teh nima nikakih vid- I me in se ji tako vsaj /.a nekaj ča- nlh dohodkov, a kljub temu žive , ... .. . , .... i ' -i i --i isa posreči vstaviti uvoz olja v An- v lepili in razkošnih stanovanjih,1 , ..i , . . ... iglijo iz Mehike, potem je to za kajti na razpolago imajo velike ... ... , Nemčijo velrkanskega pomena. Srčno zahvalo izrekam ČČ. duhovnim sobratom, ki so prihiteli k tej naši slavnosti, osObito slavnostnemu govorniku Rev. A. J. Blazniku. Zahvala bodi izrečena vsem in vsakemu, ki se je kaj trudil, da se je ta slavnost izvršila tako lepo. Zahvala še enkrat vsem mojim dragim župljamom, ki so s toliko svojo požrtvovalnostjo o-mogočili ta preveseli dan, osobito pa velecenj. g. Franku Sakserju, brej čegar darežljivosti bi ne imeli no cerkve, ne krasnega dneva 4. julija. Bog bodi njemu in vsem obili plačnik! Nova župnijska cerlfev sv. Cirila in Metoda v New Yorku je do kaz' žive vere draigih mi rojakov, nova cerkev bodi tudi vsem vir tolažbe in x>okoja, bodi naše središče in ognjišče! Zato pozdrav ti. cerkvica, kak' -te veselo je srce! Saj poznim nesla boš rodom slovensko vero in ime! P: Benigen Snoj, župnik. Na belem dvorcu. Cesarjev set je poblaznel. London, Anglija, 25. julija. — Kodanjski dopisnik "Express-a" poroča, da je vojvoda Brunswick, zet nemškega cesarja, poblaznel. Ob pamet je prišel na bojiaeu v Galiciji, ko je poveljeval nekemu večjemu oddelku armade, ki je pa malone cel poginil pod sovražnim r —i r...... ■ ii m i n n i i 11 n Megla je vstala z jezera nad beli dvorec pod goro, na belem dvorcu pod goro je tiho vse bilo___: V ponočni mir kostanja dva sklonila trudne veje sta, da vzdihov ne bi slišalla, tki vzdiha siva jih gospa nocoj za hčerko miljeaio. — Pod oknom tihi {hoji dve natgnili temne sta vrhe, da ne bi zrli grenkih solz, ki plaka žalostna g m . , vsaki lokami: oe tra n -dobita pri vas. potom i itd. šljit« rlonar naravnoa: ra: KOPP'S baby'S muend company. york. pa. la prijeli boa o. Edine pravi v.em pod isom. Rojaki naročajte se na "Glas Na roda", največji slovenski dnevnik v Zdr. državah. Dr. LORENZ, Socialist moških boleznL Jnz sem edini hrvaško srovore-C1 socialist moških bolezni t Pittsburgh«!, I*a. 1 DR. LORENZ. 611 Penn Av. II. nadst. na uliro. Uradne ure: dnevno od D. dopoldne do S. ure zvečer. V petkih 4. uri popoldan. Vstopnina /.a moške je en dolar; (litine so vstopnine proste. Tem pot o m opozorim vse člane na sklep /adnje seje, pri kateri ji' bilo sklenjeno, da mora vsak član društva llarbare postaja št. ."iT plačati $1.00 v društveno blagajno. potem naj se vdeleži piknika :i!i ne; oddaljeni člani pa ie .">0e. Zaeno vabimo vsa sosednja društva ter posamezne rojake in rojakinje. tla nas omenjeni dan pol-noštevilno obiščejo. Za vsestransko zabavo, dobri prigrizek in sveže pivo bo preskrbljeno. Na veselo svidenje dne o. avgusta ! Odbor. (26-27—7) Importirane Franz Lubasove harmonike | bo razprodane. Imel bom zalogo zopet po končani vojni, ter se za pozneje rojakom priporočam. Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonike po dogovoru; izdelujem nove KOVČKE po $C.00 ter nove mehove od $6.00 do $10.00. Delo trpežno in zanesljivo. Alois Skulj, 323 EpsiJon Place, Brooklyn, N. Y. BRAT. POMAGAJ TRPEČEMU BRATU! Nemške izgube. London, Anglija, 24. jlija. — Kopije nemških seznamov izgub nam nripovedujejo grozno povest. Malokdaj so bili izgubili seznami tako veliki kot so zadnje tedne. Cele kompanije, celi bataljoni in celi polki izginjajo. Neka dvodnevna lista kaže, da je padlo 16,000 mož. Glasom teh list je razvidno, da je padlo od 1. do 15. julija 120,000 mož. Rotterdam, preko Londona, 24. julija. — "Vossi&che Zeitung" je dobila od svojega posebnega dopisnika Maksa Osborna s fronte sledeči dopis in f»a priobčila: "Po skoro dveletni vojni je pričel nad našo armado angel smrti opravljati svoje delo z največjo krutostjo in neizprosnostjo; človek bi mislil, da se je vojna komaj pričela. Mi danes bolj občutimo združeno sovražno moč kot smo jo kdaj poprej, odkar divja vojna. — Zdaj je nastalo vprašanje obstoja ali razpada našega naroda. "Velika in nepremagljiva moč Nemčije je pokazala, da lahko kljubuje vsem zahtevam, ki jih zahteva vojna. Treba je, da smo združeni kot par panOftib m» » droge P^ uae feilj avgust* 1914", MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA vsakovrstne tiskovine izvršuje po nizkih cenah. • • • • delo okusno. • • • • izvršuje prevode v druge jezike. unijsko organizirana. POSEBNOST SO: društvena pravila, okrožnice — pamflete, ceniki l t. d. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SL0VE9HC FUSLiSHMfi O, 82 Cortlandt St., New York,.M. T. T Pohojeni biser. Fr. S. Finigar. Morda človeška duša res sluti prihodnjo«! ?.... Živo se spominjam one noči. — Blizu polnoči je bilo. Ob postelji je še pore I a luč, moja roka je trudno držala Tolstega roman "Vstajenje". Oči so me že sklelele, več nisem mogel brati, a zaspati tudi nisem mogel. Ob voglu mojega stanovanja je piskala burja, ostra kakor britev, da si je uaAia pot skozi okno pri najbanjai špranjiei in pomajala zdajpazdaj zavese nad oknom. — Pod oknom sem slišal že tretjič br-/e, škripajoče stopinje. Vojaška stra/.a je bila; ni se mogla dolgo vzdržati na silnem mrazu in se je češee menjavala. Koraki straže# pa so me še bolj razburjali, in vkljub ukeleeim očem ni bilo spanca. Prižgal sem si zadnjo cigareto, iskreno že leč, da bi me omamil nikotin. Tedaj je /aškrta električni zvonček nad posteljo. 'Saj sein vedel!' Hem vzkliknil in v trenutku sem bil pri vratih in odprl oknice. — Nadpaznik prisilnice mi javi, da zeli bolni Friee z menoj govoriti. "Takoj!" Z« par minut sem že hitel čez široko dvorišče za trdimi koraki nadpaznikovimi. Burja je žvižgala in i»o strehah je čudno cvililo. Nebo je bilo pa jasno in zelo se mi pe. da je i z. samega ledu. Šla sva po koridorih mimo trudnih straž, ki so se zavijale v težke burnuse iri v klobučinastih škor-nih bojevale pred vrati, da so zmaga vale zimo. Krut mraz je gospodaril. da je človeka spreletavalo do mozga. Vkljub ostremu zraku pa i«* udarjal v obraz tisti grozni duh. katerega ne pozna nihče, kdor ni hodil po mračnih celicah tistih nesrečnih bitij, ki jih je izločila iz sebe človeška družba, ker so se ji zdela na kvar. in jim je pritisnila za celo žvljenje znamenje — nic-vrednežev. Pred vrati bolnice sva se ustavila toliko, da je bil odrinjen za-^ah in odklenjene ključavnice. "Sedaj vas ne potrebujea!*' — sem velel spremljevaveu. Stopil sem v veliko sobo, sredi katere je visela izpod stropa luč, zasenčena z zastorom, na katerega je naslikala roka bog ved i katerega siljenea okorno nekaj okraskov. I >eset bolnikov je bilo v sobi. Večina so spali. I^e pri vratih tisti me je toplo pogledal. Bil je edini, ki ine ni mogel trpeti. Strašna, na lezi ji \ a bolezen, sad razuzdanega življenja, se mu je zajedla v celo telo. Njegov um je bil mračen, odgo varjal ni nikomur; ko je pa zagledal mene. s«' je obrnil v zid in za-skrtal z zobmi, čez katere je bruh nila grozna kletev. Stopil sein pri jazno do njega ; on je pa skril o braz v odejo, in izpod nje sem čul zoj>et škrtanje z zobmi.... Ker se ni nihče ganil, sem šel po prstih skozi sobo do bolnice si-1 jene ko v. Rahlo sem odklenil in za seboj zopet zaprl. V kotu na postelji je sedel Fri ce. Oči so mi bile vdrte in komaj komaj je dvigal trepalnice. Vse telo je bilo izmozgano in izsesano. ustnice brez krvi, roke voščene in sam skelet. "Friee, kako ti je? Slabo, kaj ne?" "Strah me je !" "Strah T < 'esa se bojiš?*' "Tako strašno nekaj hrusta in škriplje. Smrt gre po mene. Ali ne?" N*e Iv »j se. Friee! Veter tuli in brije!11 "Ni veter! Veter nima zob!" Veliki navihanec, ki je z desetimi leti dozorel za prisilnieo. je bil otročje-naiveit. Posmejal sem se mu. Brzo je opazil smeh in bil je razžaljen. Majekena rdečica mu je pod plula obraz. "Nalašč ne verjamete?" Trudno glavo je naslonil na zid in me gledal z mrtvimi očmi. "Verjamem, verjamem, Friee, da si čul. A pravim, da si se rao til. Ali pa si slišal iz sosednje sobe hreščanje, kjer spijo drugi bol niki". Friee me je gledal zdržema z mrtvimi očmi, kot bi s pokopališ-čnega vogla gledala vame naslikana smrt. Prijel sem ga za roko, da bi zbudil v njem zaupanje. Roka je bila mrzla in polita s tistim potom. ki oblije človeka tedaj, ko se bori zadnji plamenček življenja s smrtjo. "Friee, slabo ti je, kaj ne? Ali hočeš kozarček konjaka?" Pokimal je. Nalil sem posodico. Tresoča ro- ka je segla po nji hrepeneče, kakor bi se dvignila iz morja roka po-tapljajočega in segla po slamnati bilki, da si otme z njo življenje. Močna pijača ga je nekoliko po-krepčala. "Povejte mi, ali bom res umrl?' "Nič se ne boj, Friee, saj si pripravljen, in na svetu te itak ne čaka nič dobrega!" "Saj bi rad umrl, ko bi samo še enkrat videl, kako sije solnce zu-naj ječe". ... Po njegovem licu se je razlila tolika bolest in se zasvetilo tako gorko hrepenenje, da nisem mogel za čas govoriti, in moja duša je čutila njegovo žalost. Počasi so se mu zaklopile oči, izpod njih je pripolzela solza, in za zdelo se mi je, kot bi bil ugasnil. 'Friee, ali boš zaspal? Zdaj lahko grem, kaj ne?' "Ne, ne, ne smete iti!" S tresočo roko je iskal moje, da bi me pridržal. "Saj bom pri tebi. Le miren bodi!" " Bogve. ali oče imajo delo.... ali so mati še lačni Debelej- ša solza mu je pritekla po obrazu. "Nikar ne skrbi! Gotovo imajo službo oče in mati imajo dosti kru ha; gotovo sta preskrbljena." Nevrjetno me je pogledal in zopet naslonil glavo na zid. Obsedel sem tiho pri njem in gledal vanj — v nesrečno žrtev, ki jo je rodil boj za obstanek. • Dve leti poprej je bilo. Friee se je vrnil iz šole, z veli ko slastjo je použival kos kruha in prigrizaval jabolko. S komolci je slonel na kolenih matere, ki je ši vala prav zanj novo perilo. Mat je bila šibka, v obrazu je ležalo nekaj gosposkega, in njeni prst so bili tanki in prozorni. Večkrat je pogledala Frica. ki je neprenehoma izpraševal in hotel vedeti stvari, o katerih sama ni vedela večkrat odgovora. In tedaj je vpr-la velike rjave oči v oko svojega edinca, in radost ji je žarela v o-čeh, velike misli so se ji snovale o lepi bodočnosti tega otroka. Vrata se trdo od pro. Oče. To ni bila njegova ura. Vračal se je iz tovarne navadno točno ob sedmih zvečer. Njegova obleka je bila sicer sleherni dan zamazana, a obraz je bil čist. brez megle, brez težkih, temnih oblakov. Danes pa se ga je mati prestrašila. Obraz je bil jezen, obrvi na-mršene.... Fricu ni prinesel nič s seboj. Neljubo ga je pogledal in vrgel jopič na posteljo, sedel za mizo in strmel skozi okno. Materi je zastalo delo. Zadrhte-la je po vsem životu, sree ji je burno zaplalo in glas se ji je tresel, ko "Kaj se je zgodilo?" "Pripravi mi lepšo obleko! Bomo že pokazali tem vragom!" — Friee se je prijel materi za krilo in hitel z njo v sosedno sobico. Nikoli še ni videl očeta takega, nikoli ga še ni slišal kleti. Žena je molče slušala in mu znesla na posteljo pražnjo obleko "Pa umiti se moram tudi, nel Ali bom tak !"-- Zopet nobene besedice, a v trenutku je bil opripravljeno umiva nje. Mož se je naglo preoblekel, zahteval nekaj denarja in odšel brez slovesa.-- Žena je obstala pri vratih in v groznih slutnjah gledala po stop nicah. dokler niso utihnili njegovi koraki. Potem je bolj omahnila kot sedla k mizi, sklenila roke, pogledala proseče v podobo. Žalostne Matere božje in zaihtela____ Friee je ihtel z materjo____ Precej pozno zvečer se je vrnil oče in privedel s seboj dva človeka. Friee se ju je silno bal in iz druge sobice plašno gledal divja obraza. Oče je zahteval pijače. Bil je že nekoliko vinjen. Žena je zopet slušala brez ugovora in brzela po stopnicah v bližnjo gostilno, da naglo ustreže možu. Friee je gologlav tekel za njo. Mož in oba neznanca so sedeli v pozno noč. Govorili so grde besede. cesto so kleli, srd in sovraštvo so sipali na vse ljudi; onadva sta hujskala moža in mu slikala nebesa, če bo stanoviten.... Žena je v gostilni izvedela, da delavci v tovarni štrajkajo, in da je kolovodja — njen mož____Navidez malomarna, brez čuvstva, v licih, je hitela z vinom domov. Ko- le.na P®.80 86 ^ tresla' strašna slutnja ji je stiskala srce, in tujea v sobi sta se ji zdela kakor dva rablja, ki stajjrišla z golim mečem, da zakoljeta tako lepo, tiho domačo srečo -------- GLAS NAHODA, 27. JUL. 1916. Minulo je štirinajst dni, tistih strašnih dni, ki so se vlekli kakor večnost, ki so pogoltnili zadnji novec, v katerih so mladi ženi poble- dela lica. oči od joku zardele, v ka-| terhi je bil Friee večkrat lačen in nikdar od očeta ljubkovan, često pa ozmerjan s trdo besedo. Iz tovarniškega dimnika se je zopet začel valiti črni dim, kolesa strojev so oživela. Zvonec je zopet klical oddihe in delopuste. Izboljšali so delavstvu plačo, silno malo sicer, a doma je gledal stradavec skozi okna — morali so na delo, zakaj obetane podpore ni bilo. Prišli so — vsak je stopil na svoje mesto, prijel za orodje in zdelo se jim je. kot bi bila pretekla dolga doba velikih nad, ki se jim niso izpolnile. Krik otrok po kruhu je razdrl zračne gradove.... Vsi so prišli — tudi Frieov oče. Vsi so prijeli zopet za delo — tudi oče Frieov. Vsi so smeli delati — le njemu se je s trdo besedo odreklo delo in se mu pokazala vrata — njemu, ker je vodil stavko.... Kakor bi ga kdo s silnim sunkom prebudil iz težkih sanj, tako je gledal krog sebe in proseče vprašal tovariše: "Ali dovolite to? Zakaj se ne dvignete za me — svojega voditelja. ki vam je izvojeval priboljšek ? Vi imate boljši kruh — jaz naj pa gladu ginem?".... Njegove oči so švigale in begale po tovariših — ti so pa molčali in zrli zamišljeno vsak v svoje delo. Skrivaj ga je srečal pomilovalen pogled — a on je moral odhajati brez dela in kruha. Železna kolesa so brezčutno svičala, in ko so se zaprla, za njim težka vrata tvor-uice. bilo mu je, kot bi ga pognali lastni otroci v prognanstvo, ga sunili na cesto, da bo povožen in po- hojen kakor črv.... • S tistim nesrečnim dnem se je naselil sloka in bleda žena. koščenih rok, vdrtih lic in lačnih oči v stanovanje pred kratkim tako srečne delavske družine — prišla je strašna gostija — beda. Friee je hojeval poslej v šolo brez zajtrka. Suha žemljica je bila njegova večerja. Mati je bila vedno žalostna, njene oči zaplaka-ue, oče ga ni več božal, ni mu nosil boljših prigrizkov. Njegov o-braz je vpadal, po dnevi je pole-gal, šel često po mestu iskat dela. a se vračal brezuspešno, in vselej je tako zoprno zadišala po žganju v sobi. kadar se je vrnil.... Lepo junijevo jutro. Otroci so hiteli rdečih lic v šolska poslopja. Friee je pa stopal lačen, da se je tresel. Njegova obleka je bila zanemarjena ; mama ga ni več snazila in čedila. kakor nekdaj. Snoči tudi suhe žemljice ni dobil. Pot ga je privedla mimo prodajalke kruha. Kako je to dehtelo in vonjalo! Mehki hlebčki, rmeni štruklji — in cele skladovnice jih je bilo. Frica je vleklo h kolibi, šel je desetkrat mimo, pa se je zopet vrnil. Ura je bila osem. Ni je čul. Samo eno žemljico ali en strukel.i-ček! Kako bi bil srečen! Pa so mu vstajali nauki matere, Mojzesa je videl z resno brado in ostrim pogledom. kako je držal table in kazal s prstom na VII. zapoved. Friee se je oddalpil od kolibe. Pa so mu klecala kolena in zavidal je matere in gospodije, ki so stopale k skladom kruha in polnile košarice in cekarje. da dobe njih sinčki in hčere, vrnivši se iz šole, dober prigrizek. "Seda j-le____Friee!"____ Gneča je bila velika krog prodajalke. Skoro ni mogla vsem po-streči. Prsti so se razširili na lačni Fri-eovi roki — kar sami od sebel Tresli so se in z nepremagljivo silo ga je privleklo do kolibe. — Še en kratek boj----"Nikar!" — Friee je stisnil prste, in v roki je obstal lep štrukeljček.... Kakor bi ga nekaj zaskelelo konec prstov, tako se mu je zdelo. Zbežal je s kruhom .... Revež ni znal krasti. Prodajalka ga je z ostrim očesom hitro zapazila .pričela kričati in teči za njim; odurne priimke so sipala njena usta. klicala je stražnike na pomoč .... Friee se ni zavedel, kaj se prav za prav godi, ko ga je že držala roka stražnikova in ga skoro tirala h kolibi, kjer mu je bil vzet štrukelj. Gneča ljudstva se je nabrala, na trgu. Samo radovedne oči, zasme-hi. vzkliki: "Seme semensko!" "Tat!" "Tako mlad!" "Aha, sin tistega puntarja!" "To je zalega!".... Takih besed Friee še ni slišal nikoli. Jokati ni mogel. V goltu ga je nekaj davilo, trese se je kot šiba, knjige so mu padale iz rok, ko ga je tiral stražnik po ulicah.... Kaznovan je bil samo v šoli. Pa od tega dne ni videl prijaznega lica. Součenci so ga kazali s prstom, •nci teti ga je presadil ▼ zadnjo klop--kjer je apatično in brezdelno presedel cele ure. V mladi duši je vstajalo silno sovraštvo do ljudi; spoeela se mu je zavist in začel je tiho kleti, da-si se je zgražal ob teh besedah, ko je videl, kako jedo součenci maslene štručke in okusni kruh. • Doma je bilo vse narobe. Sobe so bile oropane. Vse je bilo popro-dano, le najpotrebnjse je ostalo še v stanovanju. Pa tudi stanovanje so morali zapustiti — stanarina je potekla — denarja ni bilo. Preselili so se v zaduhlo pritlično sobico, ki je bila bolj klet nego stanovanje. Mama je šivala noč in dan sta ro obleko, tla je zaslužila nekaj za živež. Za Frica se ni nihče več mnogo brigal. Nikdar ni bil vprašan, zakaj ga ni bilo tako dolgo domov, ali je bi! v šoli ali ne.... Zato je Friee začel opuščati šolo. Sovražil je vse součence^ sovra žil učitelja. Hodil je iz mesta, klatil se po polju, iskal živeža na nedozorelem sadju. Nekoč naleti na tri dečke. Bili so nekoliko starejši od njega. Kurili so v gozdiču in pekli kokoš. Ko se jim približa, ga obkolijo in mu zažugajo. da ga obesijo na hrast če le besedico zine o tem, kar je videl. Spočetka se jih je Friee bal. Ko jim pa pove vse, kaj je in kako mu je, so sklenili z njim prijateljsko zvezo. Dobil je bedro pečene kokoši, in povedali so mu. kam naj jutri pride. V gozdu je bila majhna duplina Tam je bil brlog mladih tatičev tam je bila poslej šola Fricova.... Ko je izostal prvo noč in stražil pri nekem hlevu, kjer so kradli pi-ščeta, mu je bilo neznosno. Zdelo se mu je, da so se gibala tla pod njim. da se odpira peklo, da čuje rožljanje verig. Ob vsakem hrest-ljanju ponočnega hrosta je zadr-getal. klic skovirja ga je vznemiril. da je hotel bežati---- Prebil je prvi poskus. V jutru je zaplapolal ogenj, in Friee se je najedel po davnem času do sitega — najedel okusne peoenke. Sedaj ga ni več skrbelo. Le doma se je nekoliko bal. Ko je potožil tovarišem strah, so ga naučili pretkano laž, in s to naučeno lažjo se je opravičil doma ter dobil dovoljenje, če ga rabijo pri onem kmetu, da lahko še gre pomagat na polje, kadar hoče.... Friee je bil svoboden — svoboden. pa vendar tako žalostno ujet v zanke hudobnih tovarišev.... • Za pet mesecev je pa stal ubogi Friee pred sodiščem. Ko je izvedel sodbo — devet mesecev v zapor — mu je posijalo z vso mogočno lučjo v dušo bridko spoznanje. Sesedel se je na zatožni klopi in pričel jokati solze izgubljenega sia. Verjeti ni mogel, da je resnica, kar se godi. "Mama, moja mama!" je donelo po sodni dvorani; ljudstvo je mrmraje odhajalo, sodniki so urejevali akte. njegovega joka ni poslušal nihče.... Zaprla se je za njim celica in začel je živeti ono strašno življenje, katero mu je izpilo ves mozg. Ljubeznive bešede ni slišal več. Kletev je bila hrana njegovi duši. pso-vanje — namesto materinskega ljubkovanja; ostudne reči je moral poslušati, o groznih grehih je izvedel med tovari!i, ki so se smejal is satanskim smehom njegovi — nedolžnosti. Ne — ne — z njimi on ni mogel! In radi tega sovraštvo. pikanje. zaničevanje! Če se je pritožil, dvignilo se je sto glasov zoper njega, in bil je on. ki je zakrivil vse, — drugi so bili nedolžni. Klonila mu je glava, pobledela so lica. oči so se mu skrile globoko pod čelo. Jed mu ni dišala, žalost mu je objela dušo.. in v tihih nočeh so se kopale te bolne oči v solzah .... Minuli so oni meseci____ Svobode ni bilo. Iz ječe v ječo — v prisilnieo. Železni paragrafi so ga tirali dalje, da zadosti pravici do zadnje nitke. To ni bil deček — to je bila smrtna senca. • Za nekaj dni si je sicer za spoznanje opomogel. Sumljiva rdečica je pobarvala bledi obraz — pa to je bila le iskra, ki je z zadnjo močjo zažarela — potem je pa umrla za vedno____ Po strehah je cvilil vihar tisto noč. Friee se je zdrznil pred menoj na postelji. Smrtni boj-- Posinele ustnice so poljubile razpelo, iz mrtvih oči je pritekla zadnja solza. Vračal sem se zamišljen čez mrzlo dvorišče. — Biser, pa poho-jen ▼ lužo! Angleščina - mednarodni jezik. "The Boston Herald" je prinesel zanimiv članek, ki sledi: — Ko so visoki zastopniki zavezniških sil — Anglije, Francije, Rusije, Italije, Japonske in Portugalske — imeli nedavno v Parizu svojo ekonomično konfe reneo, so se posluževali angle ščine. V času minule generacije je bilo kaj takega težko mogoče; go tovo ne bi bilo angleškega dele gata, ki bi se drznil kaj takega želeti oziroma predlagati. Skoro gotovo bi se razpravljalo in debatiralo v francoščini. " Pred par stoletji bi zastopniki svetovnih sil ob takih prilikah rabili latinščino. Velikanska obširnost angleškega kolonijskega kraljestva in na raačanje ameriškega ljudstva, kakor tudi naraščanje drugih angleško govorečih narodov, ki potujejo po tujih deželah, dalje vedno naraščajoča angleška in ameriška trgovina je pripomogla, da je vedno večja in večja možnost, da bo angleščina mednaro dni jezik, pa ne samo državnih iu diplomatičnih zadevah, temveč tu di na potovanju in drugod. Celo Japonska, ki je domovina najbolj ponosnega naroda, ki se ogiblje vsega, kar ni japon sko, je vpeljala všole angleščino. Dijaki na univerzi v Vasedi so nedavno igrali neko angleško i-gro in občinstvo jo je razumelo. Ako se bo angleščina v prihod njem stoletju v polovico manjši meri širila kot se je dozdaj. potem bodo oni, ki se zdaj trudijo vstvariti "vesoljne" jezike, uvideli, da je bil ves njihov trud le prazno delo. Kako je zdaj s pošto. Ravnokar čitamo v nekem slovenskem listu članek, v katerem priporoča, da naj rojaki pošiljajo svojo pošto s švedskimi parniki — "Hellig Olaw", 'Frederick VIII.*, "Unites States" in "Bergens-fjord", — češ, da so ti parniki najbolj varni. Resnici in previdnosti na ljubo na tozadevno nekaj pripomnimo, namreč zato, da se rojaki ne bodo preveč zanesli na te parnike in iz zaupanja do njih oddajali v tem čas" kako važno in vrednostno pošto ter bili pri tem prepričani, da bo pismo, ali karkoli je že, zanesljivo prišlo v roke naslovniku. Avstrijske pošte sploh ne vzamejo drugi parniki kot švedski in danski, vsled česar je tudi zanesljivo, da ameriška pošta ne bo pisem oddajala na druge parnike. Poročila, ki so došla zadnji teden nam naznanjajo, da so Angleži zaplenili vso pošto s parnikov, ki so gori navedeni; parniki so bili vsi na potu iz New Yorka. Toraj rojaki, dandanes se nikakor ne morete zanesti, da bo pismo prišlo v roke naslovnika, temveč vedno računajte na možnost, da se je pismo vstavilo v Kirk-wallu in tam tudi ostalo. Toliko v pojasnilo. Cesar Viljem si želi v za-kope, toda... Iz Berna, Švica, poročajo, da se je nemški cesar Viljem ravnokar mudil na zahodni fronti v Somme dolini, kjer je pred ranjenimi vojaki držal govor, ki je napravil v celi Nemčiji veliko govorjenja. Cesar Viljem je baje rekel: "Največja tuga mojega življenja je. da se ne morem te vojne na bolj aktiven način vdeležiti. Moja resna volja je, da bi zavzel svoj prostor v zakopu in zadajal od tam sovražniku take udarce kot bi mi dopuščala moja leta in moje moči. "Prepričan sem, da bi mi sovražnik ne ušel brez znamenja. Toda Vsemogočni je hotel drugače. V moje varstvo in mojo oskrbo je izročeno vodstvo dežele, njene armade, njene moči na suhem in morju. "Breme premišljevanja, odloče-vanja in vodstva je prišlo nadme z vso težo, in ker se tega zavedam, ne smem izpostavljati nevarnosti svojih telesnih občutkov, svojega življenja. "Moje življenje se mora dobro varovati za dobrobit Nemčije, da mi bo mogoče izpolniti veliko nalogo. — — SI o> eniko Jct t o 1 IJJr.o, m sviti Barbare podp. društvo ZA ZSDINJENE DR2AVE SEVERNE AMERIKE Sedaž: FOREST CITY, PA. fefawperfeM* Amm 21. Jnuij* lt02 v Mtfi GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box OS W11 lock. Pa. I podpredsednik: K AROL ZA L AR, Box 547, Forest City. Pa. IX. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Bock Springs, Wyo. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707. Forest City. Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN. Box 492, Forest City. Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537. Forest City. Pa. PooblaJčenec: JOSIP 7.AT.AR, 1004 North Chicago 8L, JoUet, ELL VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. MARTIN IVRO. 800 Chicago St. Jollet, Hi. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, «325 Station St E. E.. Pittsburgh. Pa. (. nadzornik: JOHN TORN I(X Box 622. Forest City, Pa. II. nsdzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh. Pa. IIL nadzornik: ANDREJ SLAK. 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBORI Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral. L porotnik: MARTIN STEFANČlC, Box 78, Franklin, Kans. IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 628 Davson Ave.. R. F. D. 1, Greenfield, Detroit. Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR. R. F. D. No. 2 Box 11 H, Bridgeport, a L upravnik: ANTON DEMŠAR, Bor 135, Brougbton. Pa. IL upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt. IIL Dopisi naj se pošiljajo L tajnika Ivan Tel ban, P. O. Box 707, Fcrtst Ctn. Petina. Društveno glasilo: "G L A S NA BO D A". Srbija in Bolgarija. "Narodni Prava", bolgarski list. ki izhaja v Sofiji, je v nekem članku izrazil svoje mnenje, da ne sme Srbija — naj bo že v kakršnikoli obliki — več priti na površje in da morajo bolgarski diplomati pri mirovnih pogajanjih na tem stališču vstrajati. "Narodni Prava", ki je glasilo bolgarske vlade, pravi: "Kmalu bodo morali bolgarski diplomatje govoriti na veliki mirovni konferenci. Zahtevati bodo morali bolgarske pravice do ozemlja, katerega zdaj držimo s pomočjo našega orožja. Reševati se bo moralo veliko vprašanje glede bodočnosti Srbije in razpravljati se *bo moralo glede naših odnosajev .s sosedi. V tej stvari, namreč pri ^vprašanju glede bodočnosti našega edinega pravega sovražnika — Srbije —, bodo morali biti naši diplomati neuklonljivi in edini. — Bolgarski diplomati bodo morali takrat položiti na stran vse pomisleke. vsa osebna mnenja itd. Na-daljni obstoj Srbije, bi pomenil za Balkan toliko, kot večni boji z Bolgarijo, vsled česar bi bil tudi svetovni mir še vedno ogrožen. — Zato je treba, tla se drže naši diplomati pri sklepanju miru Bis-marekovega gesla: — "Nikakega usmiljenja pri sklepanju miru." Nizozemski parnik je zadel na mino; se je potopil. Haag, Nizozemska. 24. julija. — Nizozemski parnik "Maas" je zadel na neko mino in se potopil. Utonilo je deset mornarjev, drugi so se rešili. Ni znal izbirati. Mož, ki je imel silno oblastno ženo. si kupi blaga za novo obleko. Koipa pride ž njim domov, ženi ni bilo prav nič viseč, in &>tna kot je bila. začela ga je oštevati: "I je> kako moreš kaj takega vzeti! No. pa saj nisi še nikdar znal dobro izbirati!" "To je .pač res", vzdih ne mož, 'sicer . svota II. izkaza $9.50. svota III. izkaza $19.; skupna svota $38.50. Naročilu na brošuro in denar '50 centov za vsaki zvezek brošure i naj se blagovoli poslati na: VICTOR J. KITtELKA. 17 Battery PI., New York. N. Y. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem žm nad 18 let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-•korfino kdo zahteva brez nada!jnl& vprašanj. JOHN WENZEL. Ifll? East f»2nd St.. Cleveland. Ohto. Pittsburgh Phonograph Co, 1331 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. Naš slovenski cenik je prav dogotovljen. Ta eenik vsebuje vse Colnuihia tirafonole na lahka mesečna odplačila na vse kraj«* v Združenih državah. Pišite po cenik in pojasnila. Tu zdolej označimo nekaj naših komadov: E 2788 DOMOVINI (Dr. B. I|«avec» 75c. . . E 1873 KAŽI MI. KAŽI. — CVATI. CVATI RUŽICE. (Vilhari. Z glasovirjem. 75c. E 1873 O ZAKAJ SI SE MI VDALA. . S spremljevanjem orkestra. 75c. E 1871 OJ ROŽMARIN. OJ ROŽMARIN. (Volaričl. 75c. E 1871 STRUNE. MILO SE GLASITE. (Jenko). 75c. E 1465 JOŠ HRVATSKA IN BOŽE ŽIVI BLAGOSLOVI. 75e. 1465 OJ TI VILO, VILO VELEBITA. 75c. E 14«« VESEIA). Koračnica. 75e. E 14«« TRIGLAV. Koračnica. 75e. E 1523 JUNAK IZ LIKE. Koračnica 75c. E 1523 J UGOSLOVENSKA KORAČNICA. 75e. E 2788 PO JEZERU (Vilhar). 75e. pittsburgh phonograph co. 1231 FINN AVENUE, PITTSBUBGa, PA. am QLAg NAHODA. 27. JUL. 1916. [■p— Jflgtsidvanska ®= m Katot. Jedneta B Inkorpormma dne 24. januarja 1901 v državi Mtm>?«oUL Sedež v ELY, MINNESOTA GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way o* Sox 07. Prmd dock. Pa. Podpredsednik: ALOIS BALA NT, Box 106. Petri Ave^ Lokala, Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN G0UŽE, Box 105, Ely, Minn. Zanpnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Col*. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dir. MARTIN IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, DL NADZORNIKI: ZUNICH, 421 ^ 7th St., Calumet, Mick. PET ER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kara. JOHN AUSEO, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KBŽIŠNTK. Route 2. Bur ley, Idaho. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JCPEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springo, Wyo, G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waak, POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila In Metoda, »ter. J, Ely, Minn. LOUIS CI1AMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne >ošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna sli neuradna pi&ma od strani članov se n« bode osirslo. Društveno glasilo: "G L A S NABODi" katera druga da je stopila v sa- kein godeu. Veste, nosil je dolge! mostan, da se odtegne prevaram iu hude brke, zasmejal se je z! sveta... glasnim in hrupnim smehom, vse- Tiste dni je obiskal Dobravni-(lej naenkrat in nepričakovano, a kovo sorodnico učitelj iz bližnje ,v istem trenutku je bil zopet — vasi, in Feliks se je seznanil ž njegov obraz resen in igral e iz-njim. Učitelj je bil star in prija-, borno klavir. Veste, ta godec je zen mož in v svoji prijaznosti je stid nekoč pred mestnim hotelom, povabil Dobravnika na svoj dom.(držal v naravnost od sebe izteg-Hotel mu je razkazati lepe nasade OJcni roki ključ veznih vrat in in bogato sadno drevje, lepo go-.M čisto resen in miren. Pivci, ki jeno vinsko trto in svojih hčerie (so prihajali iz hotela in ga videli krasni cvetličnjak |*aito reSneCa in mrnega, s klju- V učiteljevem stanovanju in(čem v iztegnjeni roki, so se mu ob tistih nasadih in cvetličnjaku smejali in ga vpraševali: je občutil Dobravnik vselej tiho ~~ H^jr kaj ti je? zadovoljnost in neizrazno srečo: Pa je govoril zelo mo- plavali sta kakor skrivaj po vseh dro: teh prostorih. ~ se \Tti v moji glavi, vse Učitelj ves prijazen, dober in j hiše celega sveta plešejo okoli šaljiv, njegova priletna goKpa vsaimone? Pa čakam, kilaj pride na ljubezniva in s prisrčnim nasme-jvrsto tista, kjer stanujem jaz, da hom na obrazu, in tisti dve hčerki | vtaknem ključ kar v vezna vra-drobnih obrazkov in temnih las, j*3- — in vsa tista neizgovorjena ljube — Gospodična Mira, kaj ste zen, ki je plavala med njimi in tako zamišljeni? Tam sedite med jih družila tesno in tesneje — vse to je vplivalo na Dobravnika s čudovito močjo. In prigodilo se je da si e zaže- temnobarvnimi vejami tako mirna. in vaše oči sanjajo. Gizela se je smejala na glas, in tudi Mira se je nasmehnila pri Na valovih mladosti. Roman Romanov. (Nadaljevanje). Krog njegovih ustnic le legel kratko« its«'ii nasmeh, in prijetno mu j«* bilo pri spominu na to današnje slovo Spominjal se je natančno in l«*po povrsti. kako mu j«1 prinesla stara gospodinja čaja /ii zajutrek. kako mu «' vsv lepo z materinsko skrbjo naroča la, naj se varuje prehlada, naj s. zdrav zopet kmalu povrne — in zlasti s«- je natančno spominjal, kako so se odpr's pri tej priliki vrata v sosednjo sobo in se j< prikazal zaspan obrazek, obdan od razpiiMČenih las in z napol zaprtimi očmi: — Dobro jutro, gospod Feliks! Prigodilo se j»- prvikrat tisto jutro. . * ^ Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, potem ie tvoi, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE. ^ ' • < r Našel bol tukaj polje, ki ga ni nikjer na svetu leplg-ga; vrtove, aelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli dižave v Ameriki Našel boš vsako.vrstno sadje, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem. Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsakovrstno sočivje, kar si ga sploh kdaj jedel. Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je saj en dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 galonov kosiruilje (goosberry). Našel boš tudi polne pajne najfinejšega meklu in de* ■elo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mal? kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine. dE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ. ' -i Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter čole, eno do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo boš katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tukaj tako dobri kot kjerkoli drugje. Videl boš. da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z vspehom prideluje, kakor y tukajšnjih fcrajib. s Pronašel boS, da vedo oni ljudje, ki te deželo nikdar videli niso. povedati o suši in bolezni, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da imamo izvrstno pitno vodo. Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer. PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO fl FRANK GRAM, NAYLOR, MO. POSEBNE PONUDBE SO: ' 40 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker izčiščen. aker $25.00. 60 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $26. 120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aker po $23.00. 200 akrov ravnine, gozd Izsekan, aker po $24.00. 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, B akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00. Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v na-}e)n ter plačam po $5.00 od akra. 4 Imam valovite kmetije, deloma čist svet s hišami od $10.00 do $30.00 aker. Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam ifaet let časa za izplačati z 5ali 6% obresti z garancijo, ta m s*et čisti JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. 4 Vse navedene ponudile so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 180 dreves razBžnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban co-War dobitO panjev čebel pod obvezo da da meni junija polovico medu kot popolno plačo. FRANK GRAM. Navlnr. M«. 1 j i utmjeuost — ali v t«ib ere- upravljat postue z#deve, ia k 1»» kr»tkoč§*ii9 Anekdoto O oe- tev osigurati, pošljite več. GLAS NARODA, 27. JUK. 1916. Domači obrti na Kranjskem. V. * - Spisal Janko Jovan. V. ŽEBLJARSTVO. Blagostanje kak«* dežele je gotovo zelo odvisno od njenih nator-nih zakladov. Kranjska »kriva lete v velikih, nepoznanih ninoži-imih pod svojo rušo. Izmed vseh rudnin pa ae je izkopavalo na Kranjskem ie v davno pozabi j«niih časih največ železne rude. Valva-J eor nam piše o tem, obravnava pa vprašanje tudi profesor Mullner,' ki nam je |K>dal svoja raziskava-' IKJ« v članku: "Das Eisen in' Kram*' v listu "Argo"', a priča nam nadalje o živahnem delova-' nju v tem ožini cela tropa razpadlih fužin, kjer vejo dandanes hlad, doe i m je nekdaj velika vročina tajala železo. Mala podjetja1 so reginita, na njih mesto pa je stopila močna akcijska družba, s katero bi prejšnja podjetja nikdar ne mogla konkurirati. Velika riba je pogoltnila malo. • Kakršen preobrat so je izvršil z dviganjem zakladov izpod zemlje, prav tak je moral dosledno priti v izdelovanje železnih predmetov. Kar rasa se je lilo na Kranjskem železo, prav toliko je bil star kovaški domači obrt, ki je pa v zadnji j>olovk*i preteklega stoletja rad ali nerad legel k |»o-čitku, ko je zavladal preko njega kapital. Glavno opravilo v kovaškem obrtu je bilo že nekdaj žebljar-' stvo. Kovali so so žeblji na Xocev-skeru. kovali okrog Kamnika v Mekinjah in na Bistrici, kovali v Tržiču, v Bohinju in zlasti v Železnikih. Posamezni sledovi so dan«*s S*- preostali, ljudske pripovedke nam še poročajo o nekdanji živahnosti in blagostanju, pokopanem danes v žalostno preteklost. Železniških kovačev skoro ni več. Bo-] h in j. ki je bil nekdaj znan radi iobljarskega obrta, počiva, Koro-| £ka Bela skoro ne ve več o kovačih in še ondi, kjer je bilo nekdaj majvee dela in zaslužka, obrt naza-1 dnje. Nič več ni videti v Kropi in Kamni gorivi v nedeljah pečenega petelina na mizi, in kovači, ki so t»o nekdaj v sobotah utrudili, pre-( d«-n so sešteli svoj zaslužek, zra-"u-nijo danes skoro na prste, koliko kronic je njihovih. A ko ramo pa žebljarstvo vidno propada, se vendar še sedaj vednoj izvozi s Kranjskega ogromna maio-j žinažebljev, in v tem oziru Kranjsko ue vedno prekaša skoro vse druge dežele Avstrije. Največ žeblje v se izdela v Kropi! in Kamni gorici poleg Krope. Žeb-j Ijanftvo pa je tudi tukaj v teku časa izgubilo dotnaloga značaj do-mačeiga obrta in postalo, če ne ve-l Irki, pa vsaj samostojni mali obrt.' Izdelki k roparskih žeblja rje v in1 kovačev so prav različni. Največ' se izdela žeblje v "kladvicev", ka kršui se rabijo pri železnici. Ker morajo biti železniški žeblji še vedno kovani in jih ni še mogoče nadomestiti z litimi, naroča državna železnica velike zaloge teh "kladvieev" pri kroparskih kovačih, kakor tudi kovane "numare". VHiko s«- skuje tudi konjskih *'podkovakih'', nadalje mnogo tesarskih " kranjskih" žebljev raznih \ r>t in velikosti ter tudi čevljarskih žebljev. Poleg žebljev izdelujejo Kroparji tudi razna železna orodja, kakršna rabijo tesarji, mizarji, zidarji itd., med njimi pač največ "klamf. Klad-vice in kamfe delajo le moški, ker tu je treba imeti že precej moči, predno se, četudi težkemu kladivu, vda trdo železo; a navadne manjše žeblje pa izdelujejo tudi1 ženske, katerim tupatam pomaga-] j« tudi otroci. Kropar je priden' iti prične ratio zjutraj ob štirih ter vihti svoje kladivo do šestih zvečer. Kadar pa gre za denar posebno trda, pričenjajo še prej in konča vajo z delom šele pozno -zvečer. Kljub tej pridnosti zaslužek ni u-goden. Pri težkem dehi zasluži srednji delavec 2 K na dan. pri kovanju konjskih žebljev 1 K 40 vin., od malih pa dostikrat ne več kot po SO vin., a omeniti moramo, da mora delavec kupovati oglje win, ravno tako tudi orodje iu še plačevati najetnščino od delavnic. Ze4>|jarji namreč ni**o več domači obrtniki, temuč le delavci delodajalcev. Ker pa deiodajaki radi velike konkurence spuščajo pri ceni, pavja hkrati tudi plača delavcev. Kaj čuda potem, če »e število delavcev leto za letom krči tako, da bi jih »edaj v Kropi morda ne na- Dočun je žebljarstvo v Kropi iz- frrta, dobiti je T Kftmn* gorici le i ? • . S — udrC H sedaj šest družin, v katerih je še ostal domači obrt v pravem pomenu besede. Brez obilnega lista, a tudi brez pomočnikov izdelujejo še nadalje na svojo pest žeblje in imajo nekateri izmed njih svoje i delavnice, drugi pa tuje najete. ] Oče, mati, sorodniki in otroci, do- < stikrat v starosti 10 do 14 let, kujejo, dokler je kaj dela, neprestano ob nakovalu. Prosti dnevi so : jim le nedelje in prazniki. Vendar svojih izdelkov ne morejo druga- < če spraviti v denar, kakor da jih ■ prodajo drugim samostojnim obit- j liikom, od katerih pa kupujejo na- i vadno tudi železo in živila. Tako J torej tudi ti niso na boljšem kot drugi delavci; ki ne delajo na svo- : je, ampak le kot uslužbenci delo- j dajalce vi. Drug kraj. kjer žebljarstvo še ] ni popolnoma izginilo, a je vendar'j gotovo, da v par letih o njem ne * bode več sledu, če se razmere ne 1 predrugačijo, leži proti severu ve-'< like kranjske ravnine ob južnem ' vznožju Karavank. V Zgornji in'1 Srednji Beli je še danes dobiti « kmetovalcev, ki sc pečajo post ran-; 1 sko z žebljarstvom, kadar jim čas 1 pripušča. Sezona v njihovem obr-J 1 tu se prične jeseni, ko je že žito j spravljeno v žit nice in krompir iz- 1 kopan, teir traja toliko časa, do-j' kler spomladi ne skopni snog; te- j Llaj je triiba zamenjati kladivo s' i f)l'Ugoin. Delavnice so postavljene > ob vodi B"li. katera goni mala ko-'> lesca za kovaške mehove. Tudi tu- s kaj je bilo nekdaj živahno življe-j] nje, a danes se peča s kovaštvom 3 le še sedem družin, obsegajočih 1 skupno oO delavskih moči. med i njimi 12 moških, 12 ženskih ter 6 ' mladoletnih delavcev. Glavni iz- 1 ilelek so konjski podkovsiki in eev-'i Ijarski žeblji. Dočim se je tu še; pred dobrimi dvajsetimi leti na ti-'j s oče in tisoče izkupilo, se cenijo ^ sedaj vsi izdelki komaj na 4000 K.'; Svoje izdelke pošiljajo v Ljubija- v no. Gradec, Celje, Roko. Trst itd.,l< vse |>otom prekupcev iz Kranja in ] Ljubljane. |j Slednjič omenimo "še kraj, čigar j žobljarski obrt sega še v srednji'; vek nazaj, katerega zgodovinski1, razvoj je pa vendar zavit v megle-'j 11 < > odejo ljudskih pravljic in pri- • povedk. Verjetno je. tla datira ob-:( stoj obrta v tem kraju še iz ča.sov,: j ko je bila ozka dolina Idrijce in , ilnigih rek skoziinskozi obsuta s • fužinami. (Konomla, Spodnja in , Zgornja Idrija. Sturja-Ajdovšči-' 1 ita. Vipava itd.) |, V mislih imamo namreč visoko^ ležečo vas Vojski. Vas Vojsko leži1 nad 1000 m nad morjem. Glavni /.aslužek Vojaka rje v je živinoreja, j veliko jrh dela tudi v idrijskem , rudniku, drugi se pečajo s škafar- ( Ktvom, sodarstvom, ženske s člp-karstvom. pred, vsem pa jim dobro I služi žebljarstvo. Komaj je deček svojih 11 ali 12 let star, že mora prijeti za kladivo. da se nauči zgodaj, kaj pomeni: v potu obraza služiti si kruh. PričvTtkoma gre trda: roke so šibke. a tudi neokorne in vsak že-belj se ne posreči. Ko pa kuje par let, imate že opraviti z izurjenim kovačem, žebljarjein — vojskar-:-kim domačim obrtnikom. — Tudi na Vojskem se ne kuje celo leto. V smislu 'značaja malega obrta prevldauje poleti delo na polju, pozimi pa v kovačnici. Poleti kmet ne utegne kovati, tembolj se pa poprime tega opravila v dolgi zimi, ko res skoro nima drugega dela, kot krmiti živino. Tedaj se razlegajo udarci kladiv od ranega jutra do poznega večera. Ni je skoro hiše, kjer bi se ne kovalo. Nad 35 družin, obstoječih iz 150 do 200 glav, išče v žebljarstvu pozimi zaslužka. Kovačnice so preprosto opremljene. V malem, kleti podobnem prostoru stoji malo kovaško ognjišče. Za ognjiščem je postavljen meh, pred ognjiščem pa na močni "'•oli*? pritrjeno nakovalo — "na-kovo''; na njem je vdelano jekleno sekalo. Glavno orodje kovačevo je kladivo in vliti modeli za žeblje v raznih velikostih. Model obstoji iz dveh železnih stožcev, ki imata na vrhu vdelano luknjo v obliki žeblja. Stožca sta pritrjena na 2 cm dolgem ozkem koscu železa, in sicer vsak na enem koncu, a v nasprotno stran (antiparalel-no). To je vsa priprava in orodje vojskarskega žeblja rja. Treba je le še železa. To pa kupijo že nalašč za to pripravljeno v 1.5 m dolgih in kakih 5 mm širokih palči-cah. Te palčiee — "cajnarce" — kupujejo žebljarji pri domačih tr-govcih-prekupcih, v birtarce — "pušeljne" — zvezane. Treba je le še na ognjišču zanetiti ogenj, zagnati meh in delo se prične. "Cajnareo" segreje kovač na enem koncu v ognju in jo žareč o potolče na koncu, da se poostri ali naredi "rep". V dolžini, kakršen naj bi bij iebelj, nweka kowc1 ' cajnarce" na sekaiu s kladivom ter ga vtakne nazaj v žerjavico, ker se je medtem želelo že precej sbladilo. A da ne zastane z delom, vzame takoj drugo v roke in jo prične ravno tako obdelovati kot prvo. Medtem se je prva ''eajnar-ca" zopet razgrela; kovač jo vzame iz ognja in vtakne nalomljeni konček v luknjo na "nakovo" nastavljenega modela in ga odlomi. Luknja na modelu je toliko velika, da zadnji konec 40 žebljev srednje vrste, manjših tudi do ">000 — kajpada se natančno ne da določiti število. Na leto se naredi 8—10 miljonov žebljev. Ako raču-niino 1000 žebljev po 50 vin. do 3 K 80 vin., bi znašala okrogla vrednost vseh izdelkov okrog 60 tisoč kron. Seveda to ni čisti zaslužek, ker od te svote moramo pač odšteti vse, kar je potrebno pri delu, to je sirovina, katero kupujejo 1 kg po 36 vin., oglje, poprava orodja itd., tako da zasluži delavec na dan 80 vin., ali od oktpbra do konca aprila, dokler dela (180 dni), odštevši nedelje in praznike, približno 150 K, in vsi skupaj 30.000 K. Žebljar j i oddajajo svoje izdelke domačim trgovcem, ki jih potem razpečavajo po Kranjskem, Tirolskem, Primorskem. Istri j t in Dalmaciji. I)asi so tudi Vojskarjefu veliko zaslužka že odtrgale tovarne, vendar se ti v primeri z drugimi kraji dobro hranijo. Gotovo pa je, da roka s strojem težko konkurira in je nevarnost, da propade žebljarstvo tudi na Vojskem, kot je propadlo drugod. Ako gledamo statistiko, nam kaže ista število izseljencev iz rodne zemlje kranjske vedno večje. Vojskarji dosedaj, hvala Bogu, niso te borne NAZNANILO. vojske množili, a da se jim vzame tako zdaten postranski zaslužek, tudi iije kmetijstvo samo živeti ne bo moglo in bode sila tudi nje vabila preko dolge luže v novi svet. REŠIMO SLOVENSKI NAROD _LAKOTE!__ NAZNANILO. Tempotom naznanjam vsem rojakom in rojakinjam, v Meadow Lands, Pa., in okolici, da priredi naše društvo "August Bebel" štev. 259 v nedeljo 30. julija PIKNIK, ki se prične ob 10. uri dopoldan. Vstopnina za moške je $1.00, ženske so vstopnine proste. Za izvrstno pijačo iu dober prigrizek bode dobro preskrbljeno. Vljudno vabimo vse rojake in rojakinje tukajšnje okolice, da nas polnošteviliio obiščejo. Torej na svidenje 30. julija! (27-28—7)_Fr. Koren. Iščem rojaike: JOHNA DEBELAK, JOHNA JSMISSKO, ali kakor se on tudi podpisuje SUM ITT, ter MARTINA STA-LIOK. Prvi in zadnji sta doma! iz Poljanske doline, pošta Gorenja vas, srednji je Poljak, visoke postave ter rad s Slovenci občuje in tudi rad prebira slovenske časopise. Prosim cenjene rojake, kdor ve 'za njihov naslov, da ga mi naznani, za kar mu bom iz srca hvaležen, ali naj se pa sami javijo. Martin Sta-lick je baje umrl, zato prosim njegove brate Johna v New M«-xic*o in Valentina v Rock Springs, Wyo., da mi o njem kaj pišejo. — Frank Erznožnik, Box 410, Front enac, Kansas. (27-29—7) NEHAJ DELATI ZA DRUGE. Postani svoj gospodar. Mi vanj lahko pomairanio lot star« ......$11.00 Kudera Ohio vina ner Kal. ......5.V, <">0i'.. 7~x\ r - Za ~> in 10 ,cal. intsodo računam« za -"» »nil. zn vtrja nart let je stara? — jev prašal Moulin. Ni ve«". 2** ce|o leto je nisem videla. — Samo Antonija mi je povedala, da jo jc pred kakimi štirimi leti srečala. — Torej, kako bomo storili? — Ne veni jp odvrnila ženska. Kak«» bi ne vedeli. sc je začudil Moulin. — Taki pobožni /piisk« k"t ste vi. se bo in»nda že vsaj posrečilo iztrgati mlado deklico iz zlodjevih kremljev. Papajraj je zaklel. Žensko t<> tako vjc/ilo. «la je zakričala: — C'e ne boš takoj tiho. ti bom zavila vrat. Moulin se je zasmejal - Pustiva to — je rekel slednjič. Zakaj pa ravno to deklico in ne kake drupe? — je vprašala Samte < "olomb". — Ne vem. No, bomo že napravili. — Meni se je že marsikaj posrečilo iti upam. da y lepo mlado žensko ter se zaljubil vanjo. — Tudi o-na me je ljubila. Tod i ker sem bil izdal svojega gospodarja, so zdaj tudi metli- izdali. — Nesramno izdali. — Ali veš zagotovo? — Počem sklepaš? — Ona žcn-ka ni z menoj več tako prijazna kot je bila prej. — Včeraj je dosegla zadeva svoj višek. — Ne samo, da ni uslišala dolih prošenj, ne poiskala si je nadomestila v naročju drugega. — Kje si pa vse izvedel ? — ga je vprašal princ. Nek <" lovek mi je sporočil, kateremu se smilim. — Osebno ga ne poznam. — Kaj. če te pa vara? — Obljubil mi je. da mi bo dokazal. — Na kakšen ?ia«"-in? — Omogočil mi bo. da boni sam vse videl, slišal in presodil. •— Kaj si pni pa odvrnil na ta predlog? — Ničesar, preljubi princ. — Sklenil s»»m. vas vprašati za svet. Džalma nekaj <"*asa ni odgovoril. - Srce mu je močno utripalo. Služabnik se je blazno zasmejal in vzkliknil: — Da. la. škoda, da sem se obrnil na vas. Boljše bi bilo, ako bi bilo. ako bi se poslužil svojega hattdžarja iu ga omočil v krvi. Princu s«' zaeel smiliti ta ubogi, prevarani človek. — Pokazal ti boni je rekel. — da nisi samo moj služabnik, pač I a nekaj ve«"-. Ravnaj po nasvetu onega moža. — I)ohro šel bora. — Toda. sam ne boš šel. Faringhi — mu je rekel prie. — Kaj? — Kako to? — K«lo me bo spremljal tja? — Jaz te bom spremljal. Faringhi ?e poljubil Džalmi roko in vzkliknil: — O. princ, o princ, kako naj se vam zahvalim. še isto n» <• sta se odpeljala princ Džalma in njegov služabnik Faringhi proti stauovaniu gospe Sante Colombe. Deseto poglavje. PRI SANTE COLOMBE. Po polurni vožnji se je voz vstavil. Faringh: je odvede! princa v predsobo, kier ni bilo "nobene luči. Ko so se zaprla za njima vrata, sta se nahajala v popolni temi. — Da i te mi roko. princ — je šepetal služabnik. — Jaz vas bom vodil. — Tih«» stopajte. Molče sta šla naprej skozi dolge prostore, skozi več vrat. Faring-hi se je vstavil in zašepetal : — Prin<-. odločilni trenutek se približuje. — Počakajte malo.... Tem besedam je sledil globok molk. — Naenkrat je postalo tako temno, da princ ni mogel razločiti roke pred svojimi očmi. Slišal ie. kako se je Faringhi odstranil, kako so se neka vrata odprla in zaprla. Pri srcu mu je postalo nekako tesno. — Nehote je prijel za bodalo in napravil par korakov naprej, hoteč najti izhod. Od ne kod j.- prihajal Faringhi jev glas. toda princ ni vedel, odkje. Faringhi je govoril: — Princ, hoteli ste biti moj prijatelj. — Iz hvaležnosti se vas pri-vedel sem. — Poslužil sem se zvijače. — Nisem mogel drugače. — Ako bi vam doma povedal kaj takega, bi me smatrali za norca. — Torej poslušajte- — Agricol Baudoin je vaš tekmec. — Prepričajte se sami. — Prepričajte se sami. Princ je mislil. «ia prihaja glas iz kota prostora ,v katerem se je r.ahajal. — Prepozno je spoznal, da so ga spravili v past. v Po vsem životu se i? stresel in zakričal: — Faringhi kje sem? — Faringhi, kje si? — Odpri vrata! — Odpri jih takoj* Tipal je ob zidu in prišel do vrat. — Vrata so bila zaprta. Se enkrat je poklical Faringhija, toda nobenega odgovora. — Globok mir je vladal naokoli — Zastonj si je prizadeval odpreti vrata. Šel je nazaj in dospel do kamina, v katerem ni bilo ognja. — Iz kamina je prihajal oster, prijetnodišeč zrak. Toda Džalma je bil preveč razburjen, da bi kaj takega opazil. — Žile na sencih so mu začele močno biti. Tedaj 3e je nekaj pripetilo: *"" " Prostor, v katerem se je nahajaj Džalma. je imel vee oken, ki »o bila pa vsa zamrežena z debelo mrežo. — Srednje okno~še je polagoma razsvetilo. __ Džalma je pogledal skozi in opazil za oknom prostor, ki je bil sijajno opremii<*n. — Med zagrnjenima oknoma je stalo veliko ogledalo. — Nasproti kamina, v katerem je še žarelo oglje, je bila dolga široka zofa. Na zofi je pa sedela ženska, zavita v črn plašč, s kapuco na gla-\i. — Njenega obraza in postave ni bilo mogoče razločiti. Toda Džalma je na prvi pogled spoznal plašč, in pot ga je polila po celem telesu. — V ušesih mu je začelo šumeti. Džalma ni odvrnil pogleda od ženske, ki je sedela na zofi. Naenkrat je vstala, stopila pred ogledalo in odgruila plašč. Džalmi jc bilo kot da bi ga zadela strela. To je bila Adriena Cardoville. — Da. ona je ila. — Prejšnji dan jo je videl v sobi njene tete v isti obleki. — Ker je bilo v sobi preeej temno, seveda ni mogel razločiti obraznih potez. — Toda vedel je. da se ne moti. — Ženska pred ogledalom ne more biti nobena druga kot Adriena Cardoville. V glavi s«* mu je začelo vrteti, globoko je sopel. V sobi j«1 postalo še bolj temno. — Začela se jc slačiti. — Princ je ugledal krasna bela ramena, ter dvoje dolgih kit, spuščenih na prsi.,— (Dalje orihodnjič). HIŠE NA PRODAJ nove na lahka odpiafila. kakor tudi prazne lote In farme. Zavarovanje proti ognju. JOHN ZULICH, 1165 Norwood Rd., Cleveland. Ohio. Slovenska Društva po vseh Zjed i njenih državah imajo za geslo, dm kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI druitvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko linijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne. tiskovine. Naša tiskarn« je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam dru-gam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine- CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA Č119 ST. CLAIR AVE CLEVELAND, O, VSAK PRI SVOJEM POSLU. Kadar zl»nlite a I i so kaj pobi Me. je gotovo, rtu pošljete po zdravnika, ne pa |>o krojni1«. Ko vas zdravnik pregleda. napisu listek. -strečl. ker ne zna (Mlati kljuk, katere napiše zdravnik. Ravno tako je ako želite hišo kupili, gotovo ne Ivoste sli k čevljarju, pač pa na Številko 1.178 na 40. *-esti, kjor d«»hite na jstnrejSoca slovenskega prodaja len hiS in zastopnika najbolj zanesljivih družb proti ognju. ^e pripor«K^am JOSEPH ZAJEC 1378 E. 49th St. Cleveland, Ohio. Tel. Central 64D4 R gigfaiaiaaraiaia^^ CENIK KNJIG katere- ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO 82 CORTLANDT ST. NEW YORK. N Y s Dr. KOLER, 638 Peon Ave., Pittsburgh, Pa. HRVAT8KI ZDRAVNIK Dr. Koler Jo nuj- Ptitrfjši slovenski zdravnik, Specialist v rittsburicliu. ki ima 13letnn prak so v zdravljenju tajnih moških bolezni. Sifilis aH zastrti-pljenjo krvi zdravi s glasovi t i ni KO«, ki pa je tzumel dr. prof. Erlioh. Ce 1-mate mozolje al) mehurčke po tele-su, » snu, Izpadanje las. bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bo kri. Ne čakajte, ker ta Iml^zen se nalaze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali tri* per In tudi vse dnifre posledice, ki nastanejo r;uli izrabljivanja samega se-he. Kakor hitro opazite, da vam po-nehujt» moška zmožnost, ne čakajte, temveč i>ririite in Jaz vam Jo bom zopet povrnil. Sušenje cevi. ki vodi Iz mehurja ozdravim v kratkem <*asu. Hydrocelo aH kilo ozdravim v JO urah in sicer hrez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi nrl spuščanju vode. ozdravim ■ gotovostjo. Reumatlzam, trqan|e, bolečine, ote kline, srbečico, Skrofle In druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni potrebno ipfcatt. Uradna ure: V ponedeljkih, smdnh In petkih od R. zjutraj do 5. popoldne. V torkih, »'■pfvrtkih in sobotah od H. ur« zjutraj do R. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne. S poštu ne delam. — Pridite osebno. — Ne pozabite imo in Številko! iobiU "GLAS NARODA" ikosi itiri m«Mc« dnevno, lsvsemii nedelj In postavnih praznikov. "GLAJB NARODA" Izhaja dnevno na iestlh straneh, tako, da dobite tedensko 86 strani borila, ▼ mesecu 156 strani, ali 624 strani v itirih mesecih. "GLAS NAHODA'' donaia dnevno poročila s bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 11,0001 — Ta številka Jasno govori, da Je list zelo razširjen. Vse ocobje Usta je organizirano in spada v strokovne ulje. Pozor! Pozor! V salogi imamo iz starega kraja importiran« SRPE. Cena 60 centov s poštnino. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, Hew York, N. Y. Kos letos nimamo v zalogi, ker jili ni mogoče dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali ie od prejšnjih zalog. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) T GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR 12 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije slede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno po- strežen!. tu ■»t Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih drža?, Velikont J« 21 pri 38 palcih Cena 15 cen Lot. POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški —.25 Ahnov nemškoangleški tolmač, vezan —.50 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Hitri računar —.40 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-angleški in angl.- slov. slovar —.50 Trt na uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Veliki slovensko-angleški tolmač $2.00 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: j Božični darovi —.15 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po Ilustrovani vodnik po Gorenjskem Leban, 100 beril 'Mesija, 1. in 2. zvezek Na različnih potih O jetiki Odvetniška tar'fa Pregovori, prilike, reki Titanik Trojka, povest Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 Zgodovina c. in k. pešpolka št. 17 s slikami Zgodba o povišanja Zgodovina slov. naroda 5. zvezek Zlate jagode, vez. Življenja trnjeva pot Življenje na avstr. dvora ali OPOMBA: Naročilom je prilo tovini, postni nakaznici, ali poštn cenah še vračunana. — 20 —.20 —.20 —.80 —.20 —.15 —.30 —.25 —.30 —.50 —.50 —.30 —.40 —.30 —.50 Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meverlingu) —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 RAZGLEDNICE: Newyorske s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.03 ducat po —.25 Z slikami mesta New Yorka P« —.25 Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali •—.35 POZOR ROJAKI!] "■'"-potni]« »uilo m Imak« iu*. kakor to«1 m (soška brk* In brado. Od tmra mazila srastajo a Mb tadolh kraanl *o*tf id doltri Uaj* kakor tarif moikliB krasni hrlti In brada lo oebodo odpadali la osiveli. Rermatizem. kovtibol aH t r Kan i« t rokah, nogah in t križn. v osmih dnah popolnoma otdra- vim. rane. opekline, bala. tara, knute in crmte. potna pok® kurje očesa, oieblin* t par rine h popolnoma odstranim. Kdor bi moja idravila brez o^pehs rabil mu iamčim za SS'00. Pišite takoj po cenik, ki cm takoj pošljam zastonj. JAOOB WAHdO. 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali veliki Astrijsko-Italijanska vojna mapa Balkanskih držav Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali veliki vezan Celi svet Velika stenska mapa U. S. na drogi strani pa celi svet _ žiti denarno vrednost, bodisi ih znamkah Poštnina je pri —.10 —.25 —.15 —.15 —.15 —.50 $1.50 —.25 —.25 —.10 —.50 s—.25 $1.50 ▼ go-vseh Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. Lahko se pošlje denar sorodni, kom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo v ujetništva v Rusiji ali Italiji. Potrebno je, kadar se nam denar poči je, da se priloži tudi ujetnikova dopisnica ali pizmo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati denar ujetnika, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako U odlašali, bi so lahko dogodilo, da bi ga ne našli ved na istem mestu in mu ne mogli uročiti do-narja. TVRDKA FRANK 8AXBER, tt Cortlandt gt„ New York, N. T, NAZNANILO. Rojakom v Lorain, Ohio in okolici nasnsnjsmo, da jih to obiskal na| Mztopnik JOHN JLUMiflp U Jo pooblaHaa pobirati surf. ilmaiuft^iinvid«, : • .-i", i: : • Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi __ Stensko mapo cele ETrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani /jrdi njene države in na drugi pa ccli svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Ki an jske in Dalmacije z mejo Av8tm-Osrrske h Italijo. Cena je 15 centov. Veliki vojni atlas ojskajočih se evropskih držav in pa k» niij-sVih posestev vseh velesil ^ Ob«««« 11 resnih temljevldot; ^ Ona samo 25 centov; Naročila in denar pošljit* «ias Slovenic Publishing Company, 82 CORTLANDT STREET. NEW YORK, N. T. i Kaj pravijo pisatelji učenjaki la drtavntU o knjigi Berts p!| Buttner. "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevi« Tolstoj je pisal: Knjigo sem s velikim ofllt kmn prebral In r njej na§el veliko koristnega. Ta knjiga Ml« vpliva na človeka in obsega oebroj lepih misli. Friderik pL Bodeostedt: Odkar je nmrla madame Staei al bHo na svetu tako slavne pisateljice kot Je Snttnerjova. Prof. dr. A Dodet: 'Doli t orožjem* Je pravo ogledalo sedanje ga fasa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da K bližajo Clovefitvu boljftl časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lod. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajAe poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger pita: Beds J sem v nekem gozdu pri Grleglacb in sem bral kn^go s naslovom "Doll > or o* jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj labko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem esŽelel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi Jo tudi v Solata ne smelo manjka tL Na svetu so družbe, ki ra »SI rja Jo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti druibo, ki bi rasglrjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem JU kdaj bral-- C. Neumann Hofer: — To je najboljfia knjiga, kar so jih spi' •ali ljudje, ki se borijo za svetovni mir. Hans Land (na shoda, katerega je imel leta 1800 v Berlina)1! Ne bom slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom po. radii. Naj bi tudi u knjiga naffla svojo apostoljo, ki bi HI in Jo križem svet in učili vse narode. Finančni minister Dunajewski Je rekel v nekem svojem gov