GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE jMUUf at MIT ft. Lewadelo Af4 Offlas of PubOsstk»! Ati III., četrtek, 10. Junija (June 10), 1026. puvsTmgM M SVOJIH Pofl VSE! PRAVIČNIH ZAHTEV Mail iilotiB m paru v Krojaški delavci prihajalo letos zopet a svojimi originalni] zahtevani od katerih jih je bilo ppad drema letom le del sprejetih. New York, N. Y. — V letu . 1924 je governerjeva izredna komisija za pogajanja odvrnila stavko krojaških delavcev, ki izdelujejo ženske plašče in obleke. Komiaija je nekaj zahtev priznala, nekaj pa odklonila. Poročilo te komisije je bilo predloženo članstvu niz splošno glasovanje in članstvo ga je sprejelo. To je pred dvema, letoma odvrnilo stavko 86,000 delavcev. Letos je treba sestaviti novo pogodbo^ Podjetniki šo, tako trmoglavi, kot So biti pred dvema letoma. Oni ne zahtevšjo le, da se odklonijo nove zahteve, ampak ,so zat6, da se stSre pridobitve odktonijo in delavci potisnejo nazaj v stare razmere, kakeršne so bile pred več ko dvema letoma. Kaj bo sledilo »z tega? Delavske zahteve pojdejo zopet pred governerjevo komisijo, ako se ne morejo sporne točke izravnati zlepa. Toda deleči so letos odločni. Od ata-Hh pridobitev se ne sme odvzeti ničesar. Ako se kaj od atarih pridobitev odvzame, tedaj eledl stavka ne glede nato, kaj bo governerjeva komisija priporoči Delavci menijo, da komisija razpravlja le o onih originalnih točkah, ki niso bile sprejete pred dvema letoma, pa še o teh ima zadnjo besedo delavstvo, ki e splošnim glasovanjem določi, če bo ali ne bo Stavka. Pa tudi v teh zahtevah so nekatere, od katerih delavci ne bodo popustili, ker jih smatrajo za Živp potrebo v novi pogodbi. Slika o letošnjem položaju govori in pove, da razredno zavedno delavstvo ne popusti nikdar od svojih pridobitev, ampak koraka nevzdržema naprej svojemu cilju — osvoboditvi iz mezdne sužnoati. predloga PeHeo v tem zaaednaja; nižja sbomka zavrgla predlaga si odiranje v privatna stanova nja. , Waahington, D. C. — "Fronta prohibicije" je v torek dobila dva težka udarca v kongresu. Upanje suhačev, da še v tem zasedanju porinejo v zakonik Gof fovo predlogo, ki je določala no-v^jn ostre zobe za Voleteadovo proMhišfeo postavo, je eplavalo po vodi, ko je republlkaaekl "krmami odsek" v senatu pološll predlogo na polico za letos. Bikaafa v tafNJi za kaa- Indijaka komunistična apelira trn vse atnmko, naj paste vero na strani in as adra-ti jo na temelju ekonomskega prograsML Lahore, Indija, 9. Jun. — Tukaj se je porodilo gibanje za spravo med muslimani In pri* pedniki blndutahe vmo; pvi Ssif Ud Dui K i tehle w, vodja muslimanov, v Punjabu, predlaga, da se izvoli atalni odbor treh muslimanov in treh Hindujev, kateremu naj predseduje M* hatmta Ghandi, in ta odbor naj rešuje vse verske spore med ljudstvi Indije. Komuniatlčna stranka v Indiji je tudi tedala manifest, v katerem apelira na ljudstva vseh ver, naj opuste verske konflikte in as združijo/ Neodvisnost Indije bo dosežena le tedaj, kadar ljudstva opuste verski boj in se združijo na podlagi ekonomskega programa proti avo-jcmu zunanjemu izkoriščevalcu, Klasi manifest. O'CONNOR ZOPET PRIPOROČEN V PLOVBENI ODBOR. Washington, D. C. — T. V. O'Connor, bivši kpredsednik organizacije priatsniščnih delsv-cev, je bil zopet priporočen od predsednike CooJidga v plovbeni odbor. On je zdaj predsednjk plovbe nega odbora. Glede trgovske mofaarice glasuje O'Connor. vedno za taks predloge* a katerimi ae atrinjo tudiadml- nistraeija. MILIJONAR PODKUPIL DVA DAVČNA URADNIKA. New York. — Dva . zvezna davčna uradnika, Victor H. Bergholz in Joseph M. Stadler, «ta bila v torek aretirana na ob-tožbo, da aU prejela 117,600 podkupnine od milijonarja Cliffords W. Smitha iz Rocklanda, z namenom, da mu znižata Plačilo dohodninskega davka za 1100,000. Waskington, D. C. — Senator Norria iz Nebraeke, predsednik .osrednjega odbora Narodne konference o vrednosti železnic, ki so jo orgenizirale napredne sile leta 1928, naznanja, da se bo vršila preizkušnja, koliko so že-leznicc v resnici vredne, pred meddržavno trgovsko komisijo. Za Narodno konferenco o vrednosti železnic nastopi kot odvetnik Donajd Ricbberg. Zasliša- SHna povodenj v Romuniji. Bukarešta. 8. Jun.—Strašna l>ovodenj Je zopet obiskala Ru-munijo. Več eto oseb je izgubilo življenje» Vlak a 800 pasažirji, k> je vozil iz Bukarešte v Jaz, Je ""tal v valovih in bati ee Je, da vsi potniki utonili. K»«ra. Irak, 8. jun.—Vse nižine ob reki »vfrat eo pod vodo. Mnogo vaai je poplavljenih. Sr"dnji del MezopoUmije izgleda fc*kor veliko jesero. N«pil zdravice smrti In ae 1'hiladelphia, Pa^Joaeph Sun-^ovjch, star 18 let, je 8. i. m. v krogu svojih prijateljev poteg-nd Htoklenico iz žepa, natočfl ko-**rce za vee in potem je dvignil *voj l^azarec rekoč: "Na zdrav-* "o»rti, najboljši prijateljici 'nih in zapuščenih ljudi." Ko Jf 12Pil. je vzel iz šeps revolver ,n ustrelO. r Utajim VI._I 1» J m t- A I----»---1-11- iNovi iitvmani preoneoma. Riga, Letaka, 9. jun. — Dr. Orinkia je bil včeraj izvoljen predsednikom lltvlnake republike. * ■ ! Istočasno je justiČnl odsek po-slanake zbornice predlošll Goffo-vo predlogo zelo okrnjeno.. Odsek js izpulil iz predloge največji "sob", ko je črtal iz nje točkb, katera je določala, da Imajo pro-hibični agenti pravico vaak čas stopiti v vsako privatno hišo ln iskotl opojno pijačo, če alutijO, da ee nahaja tamkaj. Suhaški car, general Andrewa, je izjavil pred odsekom, da je ta točka afc-solutno potrebna, ako hočejo, da' ee izvede prohibicije. Večina od-seka jpa ni poslušala Suhačev, pač pa je zagnala točko v koš kot tlraneko ln nevarno. Suhači so naravno jezni Zdaj bodo skušali uvretUi točko v zbornici. Bkaekaeija Američana v Siriji odgodaoo. Pariš, 9. jun. — Frsneoskl vojni minister Piainteve js včeraj Interveniral v zadevi ameriškega vojaka GiLberta Clara (njegovo pravo ime js Bennett J. Doty), ki Jebifv ftirijl dbso-Jerr *** smrt radl*|Hv>ta m de-zertscije in zdaj čaka v zaporu v Damasku na eksekusljo. Ns prošnjo ameriškega poslanIks je Palnleve brzojavll francoskemu komisarju v Siriji, naj odgodi izvršitev smrtns obsodbe, dokler ae ne isvrši ponovna preiekiva. Ssstiaa Ast sf Ost S. IS1T. aathsrtssS »« J0 Sher-mano v i detektivski agenciji, da zlimi delavsko gibanje v bed-fordskih tekstilnih tovsmoh. je prknerjal Butkrje s in puščave, Zs rs je bila ustava radikalna in zelo dobra, daneepe nikakor več as odgovarja modernim raeme* imp ■: f 11 Berger hi v mvdziji črtal 18. amendment, tod| boost ril bi prvega (Svoboda ,flaws, govora in zborovanja)., 14.*iS 16. (plemen- eka enakopravnost in volflns pravicš zamorcev). Dodal bi tudi novo točko, |a podlagi katera bi. vrhovno S#Bč« ne mo več odločali o uitsvnosti naa»"..' | biti sprejets ino v obeh , predno se odajns kon-zs konven-kot Je dane» lavoliivf kot volitve koagrsenileov ln senatorjev. Auierilos šs ni Imels ustavodajne konvencije, razen prve, na kateri je bila sprejeta originslnk^mtava dne 17. sep-tsmbrs 1T9t. Kesol tričs mors ski vencija. cijo mora l^ti vseh se Mu fraok M «Ml reorganizirati podlagi koalkljs s Pariz, t. Jun. — Premljer Brisnd Jo Sinoči nepričskovano prišel is Ženeve v Psriz. Nov podse frankovne valute in kriza, ki ss kuha v kabinetu, gs Je prignala dom4v, Drsstlčnl ukrepi, ki Jih js vlada pripravila za rs-šitev franka, so razmajali kabl-net Nekateri miniatri niso zs-dovoljnl s ukrepi In groze z ostavko. Prvi, ki pojde najkasneje v enem tednu, je finančni minleter Peret. Kakor kažejo razna znamenja, namerava Hriand "preme-siti" svoj kabinet na m način, da ga pomakne t*>lj na desnico, kjer ima njegov h finančna politika Vsč podpore kakor na so-cl si i stični fsvfei. Oovori se, da pride Boksnovrski, Tardieu ali celo Poinsare v vlado. Frank Js včeraj zopet psdel na 84J nftprom dolarju. Vel u-krepi vlade ae morejo dvigniti In etsbfflšfrstl francoeke velute. UMU V voaeltčaem parku. Chlcago. — Mnogo ljudi, ki so prišli v Oedeljo ns ssbevo v Hi- Britskl radarji odklonili aajaovajii Ustniki premogovnikov ao ponudili 46 ar dela v tedna In atora meads. Rudarji ne marajo taja» konference in natjs ao m morali podati. 9. jun. — Predstavniki atavkujočih rudarjev in laatnikov premogovnikov ao ai-noči zopet konfarlrah v Londonu, ampak doaegll niso nič. Konferenoa je trajala tri ure. Laetnikl eo ponudili rudarjem nov kompromia, namreč da etsf-ra mezdna leetvlca provlsorlčno ostane, toda rudarji naj sprejmejo 46 ur dela v tednu, to je štiri ure več kot eo delali doelej. Delegstje rudarjev ao zavrgv koAfpromte. Nato je bila konferenca končana, ne da bi bili ssključili, kdaj se sopet snidejo. Laetnikl rovov ao izprva hoteli, da konferlrajo privatno le a predsednikom rudarske unije Herbertom Smithom. Kksekutl-va rudarske unije je pa sklenila, da morajo zastopniki magnotov zborovati javno a veeml člani ek-sekutive ali pa s nikomur, Laat> nlkl ao se nato podali In prlatali na konferenco. HOOVER JE ODKLONIL PO-NUJANO DIKTATURO. Waahington, D. C. — Trgov-ekl tajnik Herbert Hoover Je odklonil poftudbo tekstilnih tovarnarjev, da nftj poeta n* "car" tekstilne industrije, da jo po-atavl na zdravo podlago blagovne produkcijo in diatribuclje. Pari«, 9. jun. — Francoska zbornica Js sinoči a 180 proti 128 glaaovom porazila prsdlogo glede povtysnjs plača poalancem od 27,000 na 42,000 frankov letno, , Sil E N A Es Ll L ŽAGAJO PROPADAJOČIH M ZATIRANIH ANERISKIH FARHARJEH Veliloo govore, debatirajo, am-pak od pomoči za farmarje le nI. — Konec dolgotrajne debate je tok, da m prihodnji dan qppel nadaljuje. a bilo Je nat Je stihe Šnih 90 Washlagton, D. C. — Kako voditelji eenata izrabijo zadnje dneve kongresnega zasedanja v odpomoč farmarjem, Je bilo opa-siti na senatni eejl dne 4. junija, ko sta debatirala eenatorja Robinson Ih Underwood, sedanji ln bivši vodja demokratov v višji zbornici. Odjpomriič za farmarje Je bilo vprašanjf, ki še ni bilo rešeno, dnevnem redu. 8e. val skoraj do enaj-preden Je rešil k§k-log manjše vredno-eti. Caa Js torej prišel, ds ss rssprsvljft o Hsugenovl predlo-gi ss od]K>moč farmarjem. Po-slušalci na galeriji eo se nagnili naprej, napeli eo svoja ušesa, kajti pričakovali ao, da prične selo vatitt razprava, na katero so že koiAj čakali. Vstal pa je Oscar Underwood, ki je dobil beeedo s pomočjo senatorja Curtlsa, voditelja republikanske večine, in Je pričel govoriti o svojem predlogu zs poostrenje oprsvilnlke. Zagovarjal je predlog, i katerim ae je strinjal podpredsednik Dawes in po katerem Ishko navadna večina po enem dnevu, ko je bil naj bi bilo veljavno sa predlogo v celoti, za amendments aH pa za amendments k amendmen-tom Underwood Je vedel, da eu-ne v sršenovo gnezdo, ko prične govoriti. Vedel Je, da mu bodo oponlrall nekateri demokratje ln naprtnlnl republikanci. * On JS vseeno govoril. Zapravljeni ata bili dve url časa s odgovori la vprašanji. Vatal Je Robinson, glaean vodja demokratov, in dobil besedo. Očital ja Underwoodu, da je nshvslešen ss evobodo perls-mentansgs reds, ki mu js omogočil njsgofo politično karijero. Spominjal ga je ns chetrukcijb, ki Jo jo vodka demokratična stranka pred eno generacijo proti Lodgovl postavi za priseljevanje. ki Je bila poražena s odločno obštrukeljo. Robinson js Is-jsvil, ds Undsrwood dobro da senat ne bo nikdar glasoval* da al sam aebl natakne torbo na usta. Issvsl js Undsrwooda, češ, da naj predlaga, da ss nje» ir»v predlog sprsjms. Underwood Je odgovoril Ro» itinsonu, Reod Is Missourija pa Underwoodu. Qsrtlr GNsss Is virginije je pa aegel vmes. Zdelo ee Je, da Undsrwood nima prijateljev med demokrati. Toda čas je tekeHn mineval In odpomoč aa farmarja* ss js toliko uvažava!a kot akosl Šsst mesecev preje. H tem dogodkom so bili sodo-voljni konservativni Senatorji ol»eh strank, ker js raapTava do» kamela, da bo Roblneoo kol možni, predsedniški kandidat v letu 1988 sa omejeaja ns sktivnoat! v I mii m ____ videli, ds bodo v prihodnjp JE lllnl ksmpsnjl lahto rskll, da se demokratje sokrivi, da ss nI storilo ničesar zs Jem. ANJE ZA VIRGINSKO ODLOŽENO J sano Je, da Ijodatvo aa Vir-ginshem otočja ne dobi elvU ns vlade še letos. — Sonetni Odask aa teritorije la je zadovo odložil. nsvt, je 7 grozo gledalo, kako Je 41 letna mrs. Minnie Olson sletefa e «u-deža naglo vrteče naprive. z v» ne Mbobs", Ur ei pri tem raabil« lobanjo In za-dobifa ša Vač drngfli poškodb. Umria Je v parku, baš ko eo Jo hoteli odpeljati v bolnico. Waahington, D. C. — Upanje, ds ljudstvo ns Virginskem otočju dobi lotos ssmoodločovanje, je splavalo po vodi. To ljudstvo ne dobi niti civilne uprave, sm-pak osUne pod upravo vojaškega svtokrsU, ker Je eenatai odsek ze teritorijalne in oloSk» zsdeve odgUsovel, da lotos ne podvzame akcija v UJ sed«vi. Odsek Je dal evojemu predsedniku WIHisu nalog, da peroče, da gre letoe komisije, aeeUJeča iz senatorjev In kongresalkov na otočje, de Študira oidotm* razmere. Ta komisija pO še le poroča kongresu v prihodnjem zasedanju. Zaslišanja js bilo prsssj obširno. Zbornični odsek Je priporočil kongresni zbornici predlogo, ki priporočs, ds ss v nekds nji dsnski koloniji vqpeetsvi civilne vlsds ns podlagi Stobod ne poslovnlce, ki IzklJOČUfe vse analfObeU, katerih Js komsj 10 odstotkov, Nsmen lego poročile je U, ds ae odpravi voješki governer. V priporočilu Je za-popadeno, da se uaUnovI lokalni zakonodajni zbor, ki bo delal zakone za otočja. PredsUVnlkl o toča no v so prišli lani v mesecu decembru v VVashlngton In ao priporočali, da ae naj podvzame akcija v interesu oUŠkega ljudstva. Po-vdarjal! ae, da Je emeriške vlada obljubHš danakl vladi, da ae civilne prišv!ce otočenov ne morejo prikrajšati. Ta obljuba ae pa nI drftSla. Nezadovoljnost jo zsrsdi toga narasla na otočju. Unija za ameriške civilne svo-bodščine In napredni lietl ao opozarjali na to dejstvo in Izrekli. de Je Uko ravnanje z oto-čeni nepravično, posebno če se zapirajo oni, ki aohUvsJo prs-vico In svobodo zs otočsne. Toda senatorji Wlllis, Bin-gham iz Connectkuta in lisysrd is Delswsrs ne vidijo fmtrebe zs civilno vlsdo na otočju, ampak so prepričani, de Je veliko M J potreben izlet na otočje, pr«*den se odloči, kaj naj se stori v pogledu Uh otočanov. Zagovorniki civilna uprave za otoča-ne ao zamen neglašeli, da Je bilo na otočje poslanih že leat komisij. Večina v odseku Je odločila po svoje. Chicago. — V renes B. Goulds I stal polar, o I ve, kako ae je pričel, nsprsvfl knenovenema ku 66000 škode. Med ae je pojavila na noli v drugem nadstropju divMJe v Sirije. Bejrut, ürijs. I. Jun — Sveži i v Siriji In velike homatije v novi ltoanonskl republiki so prisilil* francoskega «ka, ki je skočila na tis. komisarja De Jouvonela. da Je po rokah lo obrazu apeliral na franci*ko vlado, naj ijma Ur ee je pri pošlje še dve diviziji vojaštva iz pretreala. Ta žensko Js mrs. Morska v Sirijo. . / _ i Clara Williams, ki Je M!» Izpu s* n« agnj.-M len Mils je hud/« Sčens Is bolnice zs duševne bo-|f«ni pfed pribllžtKi dvemi Udni ter j« od Ukrst Uvela ns domu imenovsnegs duhovnika. Rev. Gould ia ostali člani njegove družine za čaaa ognje niso bili dom s. Vlsdha kriza v Perziji. Waahington. D. C. — Ameriški poslanik v Teheranu poroča državnemu dopertmeotu, da Je pi r/ijska vlada podala Nove Uta ve v la BraailMa Ia Nemčija ara ven. feneva, 9. Jun. -i. Liga narodov ima zopat črne dni pred se» boj. Is Kio de Janelra je prišlo poročilo, da Brazilija namerava zapustiti ligo narodovi Informacije Iz Madrida aa tudi glasa, da Španije bo sledila Brasilljl. Iz Angore Je prišla veat, da TurčIJs ne pride v ligo, ako ns dobi stalnega sedela v svetu lige narodov. Delo sveU lige narodov, M zdaj elHiruJe tukaj, js v sestoja. Vodilni člani se ne morejo nikakor zedinltl glede rsorgenlairs-njs sveU. ZasUJ pa ogroža vstop Nemčije v ligo. Frsaeeski premijer Hriand in angleški zunanji min i* ter Chamberiain. ki vodita eejo, »k u lata pridobiti male države sa raaae komprss mise in s tem rešiti rsspadajočo stavil» mednarodna organizacije. Razorotitvene komieija Je tu« dl v škripcih, Tri tedne je ko-misijs poskušala dognati, kaj pomeni "oborošiUv", Pri tem so se Angleil In Američani sprli s Krsnrozi in llalljani gleda vpsažanja. če se oborožitev aa morju Ishko upošteva istošasao z oborožitvijo na euhem in v ireku. Vprašanje še adaj ni ro» šeno In komieija odgaja aadaij-ne seje, kar ee boji, da morda prid« do resnega Turki ratificirali Angora. Turčija, 9, Turška skupščine Je v tifieirela^^MMi Anglijo. ČETRTEK, 10. JUNIJA. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNI PODPORNE JEDNOTK tASTNINA SIvOVENSKE IT A RODNE PODPORNE JEDNOTB CdM OfflMM p* dogovoru. RokopUl m m vračajo. Msrnfrim Z«linJ«m dri«v« (Is v m Cbksico) $6.00 no loU, |2J0 u pol kta In S1-2S so tri mosoco; Chksfo ia Cicero $6.60 na loto. sa pol le*, fl.65 ss tri mesors. ia sa Ino—sive $8.00. Nseloe so roo. har tea otfk s "P E O 8 V E T A" MS7.5S So. Lo ■ » i «THE ENLIGHTENMENT- Orges of tke Sleeeaé Nations) Benefit Soctetf. Subscription: United SUtss (eaesft Chicago) y«or; Oleago 16.50, end foreign eetmtriee tSOO per rear. MKMBËR of THE FEDERATED PRESS" m Datum v oklepaju a. pr. (May SS, It*) poleg valefo imeae aa nselevs ds vsm le s Us daerem potekla asrefcda*. Peaevite le pravi ** ' j i il KAPITALISTIČNA ČASNIKARSKA INTRIGA V LUCÏ RESNICE. država, tedaj bi bila Sacco in Vanzetti sopet apoznana krivili umora, držav» bi pa ne bila na sumu, da namerava izvršiti dva justična umora. • * ■ naj ts dan Mtdnja društva ne prirejajo veseHc Danes, ko to pišem, Skladajo zidarji ravno veliki kamen, ki i-WaoAtegan, Illinota. — Kakor ma napi* 81d*snski delavski Iz-običajno vsako leto, tal» se je obratovalni don Ako bo vreme SLIKE IZ Hlffl BIM vaospvm Hi IOW"^" Piknik 8. N. O. v Waukegaaa. Pred nekaj dnevi smo ôitali, da je počila bomba pred ameriškim poslaništvom v Buenos Alresu v Arjfcentiniji. Škode ni napravila veliko, je pripovedovala brzojavka. Vsak, ki je pred tal to vest, se je vprašal, zsàaj je pa pačila bomba pred ameriškim poslaništvom? Kaj je ameriški poslanik storil, da so ga pozdravili,z bombo? Kdor je bil radoveden, kaj je bil vzrok, da je počila U bomba, je lahko takoj zdolaj pod to vestjo nasitil svojo radovednost, kajti tam je čital brzojavko, ki sicer ni povedali nid jasnega, ampak mu je samo nekaj sugestirala. Brzojavka je povedala, da so delavci v Buenos Airesu protestirali, ko so izvedeli, da Saocu in Vanrettiju ni dovoljena nova obravnava in da je policija uvedla preisksvo v glavnem stanu Saccovega in Vanzettijevega obrambnega komiteja, ker je počila bomba pred ameriškim poslaništvom. Poli cijs ni našla ničesar, kar bi kompromitiralo obrambni komitej. Nekaj dni kasneje je sonet počila bomba pred ameriškim poslaništvom v MontcVideju v republiki Uragvaj. Zgodilo se ni zopet nič in priobčene so bile v listih take brzojavko, kakeršne so bile priobčene o razstrdbi bombe v Buenos Airesu. Delavec, ki misli s svojimi možgani, se vpraša, čemu take vesti? Ali nimajo te vesti namen sugeetirati ameriškemu ljudstvu, da §o italijanski delavci v Buenos Airesu in Montevideju vprizorili bombni napad na ameriško poslaništvo v Buenos Airesu in Montevideju, da mašču jejo obsodbo svojih rojakov Sacca in Vanzettija in tako obenem prikazati Sacca in Vanzettija kot dva nasilna italijanska anarhista, ki ne zselužita nobene simpatije od strani smeriških delavcev? Namen takih vesli je, da se sugestira nekaj ameriškemu ljudstvu, kar je v kričečem nasprotju t resnico. Nikjer ni bilo povedano v teh vesteh, da ameriški državni départ ment ni prejel nobenega obvestila od argentinske in uragvajske vlade o motivih, zakaj sta se bofribi razleteli pred ameriškim poslaništvom v Buenos Airesu in Montevideju in ne kje drugje. Ako bi bilo to povedano, tedaj bi bilo jasno, da ima druga brzojavka namen prikazati, da se za Saoca in Vanzettija potegujejo italijanski anarhistični elementi, ki demonstrirajo z Gasilnimi čini. ,, Ako bi časniki povedali, da državni department ni prejel od argentinske in uragvajske vlade nobenega po- tudi letos prlbliisla doba razvedrila v prosti naravi. Akorevno je letos splošno mrzla spomlad, nas to ne plaši. Saj smo vajeni dobrot, katere nas obsipajo pod današnjim sistemom, ki ee obrača tako, da kmalu ne bomo i-meli pravice gibati sa v prosti naravi. Pa naj si že bo tako ali tako, veselimo se vendar radi; radfi tega se tudi ne zmenimo dosti, samo da smo daAe» veselil Kaj bo jutri, sa ne glada. Privadili smo se že vseh skromnih dobrot, katere vtivamo, ali sploh viivafi smemo. — Vendar bi morali misliti drugače. ' Zakaj bi moraM misliti? Vprašajmo na jjnrej sami sebe. Uver-jen sem, da bomo s tem premišljevanjem prišli v mnogih slučajih na drugo boljšo pot v našem Življenju, kakor jo imamo danes. Kar bi želel, da se čimprej uresniči. Ker aem zgoraj omenil glede zabave v prosti naravi, me veže dolžnošt omeniti, da bp imelo društvo Slovenski narodni dom svoj običajni piknik kakor vsako leto. Ta piknik se vrši dni 4. julija t. 1. na istem prostoru kakor lansko leto. V slučaju slabega vremena se vrši piknik eno nedeljo pOzneje. Radi tega bi o-pozarjal druga društva, da bi to upoštevala in bi se zamota ravnati. Opozarjam vse Slovence Iz naselbine in bližnjih naselbin, naj'ne pozabijo na na piknik. Program in kje se bo piknik vt-šil, bo priobčeno pqjpeje. Zeleč listu "Prosveta" mnogo novih naročnikov, pozdravljam vse čitatelje in člane.S. N. P. J. Za Slovenski narodni dom ■ I Math C. WarŠek, tajnik. Bfooklm, N. Y. — Žalostna usoda je zadela družino Matzzo nI. Po kratki in mučni bolezni je umrla Frančiška Matzzoni, rojena Mirtich. Dna 28. maja je Vesti iz Jugoslavije i ugodno, bo stavba v péSih tednih gotova. Ta teden pričnemo delati za program. Obiskali borna vse naše in tuja trgovce, da bodo dali oglase v nal program. Knjiga bo pripravljena tak6i da ne boste trgovci oškodovani. Cela stran be tamo $20, pW $10, % strani |6, manjéi oglasi pa po 18; Upam, d&iie boštefcodrnjsli, saj gre samo za korist. Vse naše trgovce, Id hočejo oglašati svoje blago, pozivi jamo,'naj nam to sporoče. O&li loeo'naših rojakov bo čitald oglas; tadi rojaki iz* bližnjih nalelbin ttorejo poslati avoj oglas. Caa je do U julija, potem gre stvar v tisk. Se priporočamo sa Slovenaki dom. — Frank Kramar, P. O. Box 441, Farrell, Pa. . i VoMcem v Misaeeoti. West Doluth, Minn. — Primarne volitve se bližajo in se bodo vršile 21. junija. Farmar-sko delavska stranka ima več kandidatov, predvsem bi pa jaz JT «rbafeeai Beigradn krpajo le vedno vlado. Največji trenutni jugoslovanski politični muče-nik Uzunovič, skuša rešiti radikalno edinstvo, vlado, sebe. U» najbrže tudi gospoda Pašiča, za /sako ceno, pa čeprav nima ve-iine in tudi ni izgleda, da bi si |o mogel vatvariti. Skrpal je «pet vlado e pomočjo «attčevcev, ¿adiča sejnega pa je izsgnal iz Belgrade, mu *epo (ali Jrdo, bog-ve!) priporočil dvomesečno kon-finaoijo v solnčni Dalmaciji, če «a noče sipet v mračno tujino. Radič je, kajpak, sprejel tudi ta pogoj. V lam je pravzaprav še večji mučenik kot Uzunovič. sam. Tako so se torej idealni zavezniki, radikali in radičevci, zopet zedinili in učvratili svoj vladni položaj. Da stoji ¿potemtakem nova vlada na trdih in neporuš-ljivth temeljih, ni treba niti po-vdarjati* Ce ima ali ie nima večino parlamenta za seboj, se bo pa kmalu videlo. Ce ae bo parlar ment namreč kdaj sešel. V ton* slučaju bomo psi imeli spet vladno krizo. In tako naprej. Vse to ima pa vendar za prizadete neko prav prijetno stran Cim bolj se javnost ukvarja z vladnimi krizami, tem bolj ppza- vsaj Radetu PaAiču všeč. Naj ma vsaj on nekaj od vsega te-"ga... Se najboljše pa bo, da se parlament razpusti in razpišejo nove volitve. Nove volitve bodo vsekakor prav kmalu. Ce bo na- sRmo mazilna olja podjetja Vacuura Oil Cqpspany* d, d. v Zagrebu (glavno podjetje v A meriki). Kamen te karavane je, da dela reklamo razen za Fordove avtomobile tudi za omenjena mazila. Karavana odpotuje iz^jubljane dalje v Celje, Maribor, v Hrvatsko in Slavonijo, Vojvodino, Srbijo do Jfcra-gujevca, od tam v Bosno, Dalmacijo in nazaj v Zagreb, kjer pridejo avtomobili in traktorji & razprodajo. ; ,1 Hffrli v Ljubljani. Ivan Zupane, mestni revež, 74 let; Jože* fa Steiner, zaSebnica, 85 let; I-vana Prek, zasebnica,. 59 let; Franc Briner, zasebnik, 50 let; Franc Maver, posestnik, 56 let; Ciril Kalin, rudniški inženjer, 28 let; Marija Stabelj, posestni-ca, 70 let; Franc Rome, prosjak, 71 let; Tita Prime, delavčeva hči, 16 mesecev; Josip Avbelj, nadsprevodnik v pok., 74 let; Ivan Jager, tisk. uslužbenec, 27 let; Ivana Pihler, trafikantinja, 61 let; Uršula Pavšek, mestna irfjoga, fi|P let; Marija Podviž, posestnikova žena, 42 let; Franc Rupnik, sin trgovca, 3 leta; Lu ka Zvoljan, dninar, 55 let; Mi livoj Ravnič, sin žel. sprevodnika, 3 mesece; Viktorija Žgaj vnar, hči poklicnega gasilca, ( mesecev; dr. Kari Triller, odvetnik, 63 let; Anton Wob*k, hlapec, 62 let; Darinka Bonča, že na policijskega agenta, 33 let ¡Alojzij Potokar, krojač, 29 let rod znal prav eodlti in obsoditi, j^p Lauter, višji žel. revident, pa še ne vemo. Delevstvo je 59 i«t; Ivan Prantar, žel. usluž- jfriporočal, da volilci glamijejo w Bfi korupdo f°tovo ^inja- w v Crni.L^ 91 let,-Josip Fink, dninar, II, kako ^^klar^in lesn- ^ Crn€ ^ prejeli: 16. maja 27 let; Ana Zolet, užitkarica, 72 J^iTr^n^ZaterH 80 86 vrtUfi oWinEke volitve, v Met; Marija Beltram, zasebna ti- Crni in stranka ranica, 29 let; Janez Knez, po- iz človeških nii.n iz Chicks te teroeljito Vračunala z demo- se8tnik, 51 let; Frančiška Arhar, ptrii;pravfee ddsn£a.■ in klerikftln0 stranjo. krojačeva žena, 21 let {JožeiŽu- so jhn pravi^ ^rovanja in g^ Soci|lli8ti dobU» 361 glasov mer, delavec, 35 let; Kari Znidar vora. Vse legalne moči^so bi)e L n mandatov. klerikalci 98 gin delavca, lS mesecev; Franja proti delavstvu, all^ Sigmond | glMQV in 4 mandate, demokrati Lampič> kuharicah let. prou Zfoglasov in 4 mandata, demoarati Slonim, ^rav^ advoKat, je m gUgQV ^ ^ndate. Socjali-na strani eUvkarjev. N^straš- I ^ ^ aaBtppnlki revnega Ijud-no je zagovarjan^koj} 300 sUv-^^ in poéteaosti, smo karjev pri državah 1 mgBdat pobili (zadnjič Minnesoti, Miehiganu ln wis-|8mo [meU 16 mandatov). kleri-consinu in s IZ PRIM0RJA T7IL .. i smo imen msnuavvv;, Nesreče v Trstu. Dne 17. ma postavil aam ^^ go ^ iïgubili 5 mandatov, ja popoldne je v uHci Meucci št. biU še zdrava, zvečer pa »o jo ^ za tarčo raznim korpora- i^pitaliatični demokrati ao pri- 4 delal 43 letni zidar Ivan Bra-napadle težav«i materinstva.^Po- cijBkim advokfto; Mvojo neu- 4 mandate." Socialistična dač na visokem zidarskem odru. klicani zdravnik ie odredil, da jo I ¡traienostjo $ mr.^Jonim »aml^^ ki je it^kor rešeni Pri dela" je" nsnsfrms osnahnfl boTniinic^! Vsa^dra?niikT^IHC» ^ 1« odbornikov, jih ima]in še predno so mu mogli pri- moč je bila brez uspeha. Dne 25. maja zjutraj ob deftetih jc zaspala za vedno v starost P 24 let. Pokoj niča je bila rojena na Gorenjskem pri Radovljici. Mati ji je umrla, ko je bila starn enajst mesecev, v Čh meni naslov tudi škodoval evojeipu poklicu Ali njAa to ni zadrževalo, on ss je zavedal, da se bori za pravico fn še dapes je ravnotako pripravljen, se boriti, za ^elav ske pravice. Toraj apeliram na na«6 volil sedaj 17; klerikalci prej 9, »daj skočiti tovariši na pdtaoč, je pa-4. Vseh upravičenih voliteev je del čez ograjo na dvorišče, kjer bilo 827, oddanih glasov je pa je obležal nezavesten na kame-bilo 589. Te volitve so lep doka», nitem tlaku. Razbil si je pri pad-da, ako se ^pošteno dela v prid cu lobanjo in dobil tudi notra-Ijudstva, ni treba posebnevagita- nje poškodbe, teko da je le malo in kričania. ker se vsako po- upanja, da bi okreval — Pri raz- gov i Mirtich Ce kdo ve o njem, ga prosim, dr. ml sporoči. Pbkojna Frančiška je bila članica S. N. P. J. štiri leta, pa jc prenehala biti članica pred osmi ml meseci, ker njenega soprogu niso sprejeli v društvo. Bil jo druge narodnosti. V starem kra , Jt . . , goletni vodja starodemokratske to je dovolj, da delavstvo gla- gtranke dr. Karel Triller, odvet- na spodnjem delu noge Slič- suje zanj. , ■ S po»dravoinl — John Robi. —m- NOVA PREISKAVA V TEKU V CHICAGU. ročila o motivih bombnega atentata, tedaj bi vsak čita-telj, ki je čita! vesti o bombnem napadu, takoj spoznal, da £ ^0uWM* m so bile vesti o policijski preiskavi na stanu obrambnega odbora za Sacca iniVanzettija namenoma priofečefte, da škodijo Saccu in Vanzettiju. Taka èasnikâirAt intriga je obaojanja vretfciaa Naj si je to intrigo izmislila že katerakoli časnikarska agencija, o nji se lahko reče, da je nepoštena. Na milijone čitateljev je čitalo vesti o teh dveh bombnih napadih ln je dobilo vtis, da Sacco in Vanzetti pripadata k skupini anarhistov Zavedno amertftko delavstvo se ne bo oziralo na taka podtikanja. Delavstvo je informirano, da so nekatere priče pri porotni obravnavi pričale po krivem. In te priče eo pričale za državnega pravdnlka. Te priče ao podale zaprisežene isjave, da so govorile neresnico pod ptisego in pri porotni ctoravnavi. To zadostuje, da se n sneli v srce vsakega poštenega človeka dvom, da ste Sacco in VanzetU kriva. Ako državni pravdnlk misli, da ao priče, ki so podala zaprisežene izjave, da so pri oorotni obravnavi pričale po krtvam. zspriscgle nekaj, kar je v protislovju z resnico, naj Jih primé zaradi krive prisege. Do danes pa le ni bilo čfttti in slišati, da ao bile priče obto- žene krive p nik boji, da izpremene V Ce sta očita in so Zikaj? Ali se mogoče držsvpi pravd-dokasi proti Saccu in Vansettiju kot morska pena? fevmia dejanje, ki ee jim da Staja forrfttla. zakaj ae državi ?Ce je vse rea, kar trdi Cl mesecev staro hčerko. V imenu žalujočih se sahva lim vsem, ki ste pokojnlco obi skali na mrtvaškem odru In pri nesli vence v zadnji pozdrav. Pokojnicl naj bo lahka ameriška gruda.—Blaaae lumbar, 1800 Jefferson avev Brooklyn, M. Y. e flev. delavski da« v ferneUa. farrell. Pa; — Kampanja sn prodajo delnic Slovenskega de lavskcga doma je bila unpešna. Dne 1. junija je bila zaključena. Stavil ' delnic je naraslo do pod pisane vsote. Hvala lepa našim lotrudnikom ln vnem delničarjem. ki ao šli na roko ter nam pemogli, da smo dosegli saAelje no vsoto. Nstsnčan račun In koliko delnic sa nahaja v bližnjih naselbinah, bo podano koncem tega meseca. Slovenaki delavski dom bo o-tvor jen na Labor day, S. sap ra ob 10. dopoldne. Proai Chicago. — Specijalni državni pravdnik Charles A. McDonald je v pondeljek začel novo velikopotezno preiskavo. Za spe eUalaega proeekutorja ga je nik v Ljubljani. Zadela ga je kap. Pokojni je bil polog dr. Tavčarja eden najizrazitejših in najdelavnejših demokratskih pr-vakov, ki je zelo vztrajno, in aktivno deloval na gospodarskem, političnem in kulturnem polju, v raznih dobrodelnih dijaških in na nezgoda je doletela 291etnega delavca Petra Blažiča. Ko je ra»f kladal zabeje iz železniškega v* za v prosti luki, je en zaboj adrknil z ročnega vozička, mu padel na desno nogo in mu jo zlomil v gležnju. Podeštatl »a tržaško pokraji S kr. odlokom so bili ime- drugih organisacijah, itd. Bil je večletni deželni poslanec, i)ub-|novani za podeštate občin trža _______ ... . ljanski občinski svetnik, nato ške pokrajine; 1. Brovedani Vir- imenoval vrhovni sodnik Lynch. ¿|an slovanske narodne vlade In gill j (za občine: Nabrežina, Sem McDonald je Ml dolga leta aod- «¿»anega narodnega predatav-| polaj. Slivno, Mavhinje, Devin); nik. Novi preeekutor McDonald I mštva v Belgradu. Bil je dober ja v pondeljek naanan«, da bo pivnik, govornik in novinar, predvsem natančno preiskal »le- »padal je k atarejii demokrat-dede stvari: 8k{ generaciji, vendar je bil o- 1. Ali so ss pri primarnih vo- ^^ zel0 socijalno čuteč čl<^ litvah 13. aprila vršile kake sle- vek. Zadnja leta j« zlasti delo^ pari je? Ako pretakava pokaže, |val v gospodarskih organizaci 2. Kavalir Dreoaai Jožef (Vreme, Gornje Vreme, Famlje); 3. Kav. Giliberti Franc (Hrenovica, Bukovja); 4. Zusjg Jožef (Do-berdob) ; S«. Dal loglio Marij (Dutovlje, Skopo, Kopriva); 6. _____________Kav. dr. Coeolo Higin (Foglia) ; da je kdo nepravil kako nepo-1 . Zapustil je »a aeboj lep apo-17. Uscovich Ludvik (Naklo, Lo- stavnoat. bo sbtožen in proaeku tiran. Preiskava glede umora po možnega pravdnika m bo nadaljevala ter sa bo napelo vae sile. da aa isaledi morilce. 3. Preiskava bo aa posebno potrudila. da ugotovi. Če obatojljo kake svese med pelltikaši in med butlega^M ter drugimi ele-;l la niHŽ življenja. Ca po-atojl taka zvesa. potem je jasno, da so politikaši tudi odgovorni sa sleparske volitve, pobojniške min. Fardara karavana v LjaMja . «b blnkoštnih prasnikih je imela Ljubljana malo aensacijo Ia Trata je namreč prispela v Ljubljano takoavana vFordova Karavana, obstoječa is S osebnih in S tovornih avtomobilov ter 4 traktorjev. Sestavljena ja bila U reklamna karavana v Trstu kev, Rodik) ; 8. Marini Marino (Postojna); 9. Perlati Franc (Ronehi); 10. Cantagalli Galijan (Pieria); 11. Radovani Pave (Dolina); 12. Pramru (ftmihel. Košana); 18. Ronch Aloja (St Peter); 14. Zanolla Jožef (San Pier d'isonzo); 15. Kav v Piovano Celaij (Sežana) 16. Kav. Mohorčič Ludvik (Zgo- v tameènjl Fordovi itvornlciRepentabor); 17. Medon Jo-(Ford Motor Company d'Itelia. ^ (Renoieée. U»e. Sinadole, d. d.), ki dobiva is Amerike od|D^nj* VM>i ^ pold (SUransano); 19. Gerbec ŽARKOMET Burbonci so vedno Burbomi. V Nemčiji je hud boj. Delavci izvajajo prvi referendian na temelju nove nemške ustave. Referendum ali ljudako glasovanje se tiče važnega vprašanja: Aii imajo bivši vladarji pravico zahtevati od ^nemškega ljud-va odpravnino za svoja premoženja, katera so oatavili v Nemčiji, ko so ob polomu nemškega militarizma in monarhij.' popihali na tuje? Ako imajo to pravico, mora nemško ljudstvo plačati ogromne milijone kajzerakim, kra-jevskim in knežjim parazitom, li niso za nefeeno pošteno porabo na svetu, pač pa samo žro žulje koristnih ljudi. Vsak razumen človek mora biti proti vsaki odpravnini. Nemški "vi. sokorodni" paraziti bi morali bi-i veseli, da so odnesli zdravo . kožo iz revolucije. Glas za odpravnino je v principu glaa sa monarhijo. Ako propade predloga, ki je na glasovanju, dobi nemška republika smrtni udarec. Vsi monarhi-stični elementi so proti predlogi In kdo je Še proti? Cerkev. Duhovščina Ridia in Prusije je nastopila složno za ekskajzerja In prpti' ljudstvu. Duhovščina pravi, da }e razlastitvena predloga zoper sedmo božjo zapoved, ki se glasi: Ne kradi. Hinavstvo brez primere! Cesarski, kraljevski ip knežji paraziti so \{se svoje premoženje nakradli; sistematično so ropali ljtldstvo skozi stoletja, dokler so vladali po "milosti božji". Zdaj pa, ko ljudstvo zahteva nazaj svbjo lastnino, ki je bila ukradena, je po sodbi največjih licemercev pod solneem — ljudstvo tat. Taka je licemerska morala vseh parazitov.- Za časa civilne vojne v Ameriki je cerkev tudi vpila, da hoče Lincoln izvršiti tatvino, ker hoče odvzeti lastnikom sužnje brez odpravnine. Ali je policaj tat, ker vzame tatu ukradeno blago? Po gnili morali in logiki licemercev je! ' s e e Mamice so nekoga čule ... Cenjeni 2arkomet! Kadar svetiš po Clevelandu, ne pozabi pogledati v naš Newburg. Tu-taj je nekaj pobožnih mamic, ki pravijo, da človek se ne rodi kot ČJovak, temveč kot pes. (To je seveda proti Trunkovi logiki.) Mamice so mnenj*,'da človek postane človek šele potem, ko)t krščen. Našemu rojaku (tfi sem jaz) so se rodili dvojčki in ker jih ne misli nesti h krstu, so pobožne mamice jučele klepetaj, da otroci niso otroci, temveč« psi, dokler niso krščeni. Povej torej, Zarkomet, ksj »o otroci pred krstom in pO krstu. Ali so prej psi in potem ljudje sli obratno? — Tenko uho sliši, Clevelartd,0. s • e « Nekaj pertioeataih vpraša»]-I Dragi Zarkomet! Ker im«-mo ameriški Slovenci samo enega "veleuma" (dolgo smo g» čakali in dobili smo ga kar čez noči), se obrabam do njega *» informacije. Ne vprašajmo g», kako je na onem »vsiu. ker tega ne pove zastonj. Odšteti mu je treba najmanj par Upam pa, da odgovori hre»pi»o no na sledeča vprašanja: Zakaj S. N. P. J. v splošne® bolj napreduje, dasi jo vadijo priprosti delavci, kak^r pa * S. K. J., katero vodUo silao ude-ni duhovni vodje in njihov asistenti ln katers je mnogo * "«Sfitfes "veleumni" asi«^ tako sanimajo »a S. N. P. * njene gl. odbornike? Zakaj se je g. Cerne zbal debate V Sheboyganu? (N*^ ee je ustrašil hneha Tur« I Kje je onih »P^^sje? nov, ki se » vami «trinj«^ (Morda je Cerne Ime ££ stično glasovanje In f0r< * f" sevalo "da", ker drugeg» ^ vanja o tem še nI bilo.) r«ka< r> meto v i bratci P^" podjetja mo n.,ake širom tukajšnje oko-1 m byüeg.rrf» umer^Ur"druge j^"^jih'ddWavi v goterel^ ^vber) Mee. da ne bodo priredili na Ulti^n«. . h«uMr. Karavana porablja 20- Clemente Rihard (Turi- tl. __ tati. tedaj menda piknikov In drugih zabav. I Ce se bo psoaekutor McDonald 1 atM.r day bo posvečen aa- reaao lotil avoje naloge Ur sel Ur temeljito pomeeU pa vseh pre4ku in laobrasbi. Dom, ki ga U« bo dal speljati na napaien uradih, v katerih sedijo polili- r _____________________y__ ■°wo otvorlll na U dan. je edini | sled. bo odkril jako gnile stvari, j kaši In protežiranci sterih dveh IU predpisano prisego in So U- pi^tel) — - - L*{ ...«mUII .i*AiA .IiiIIm I J a- »• ) ; n. Maffei Ludvik (Sla-vina). Imenovani podeštatl ao polotili v roke tržaškega prefek Zakaj Cemetovi —| v svojem liatu: "Baje je ^ pri Prosveti baje ni v^e ^ du. baje etc. ? (Ts "baJ' ^ tet pomeni, da ne snsjo je trelf kaj , Sh.n^r« y«U«jr. t» moral prij«U v«Uko owtlg k«piUlUtKi : ......... , . s. ^.*. . . ■ .k m^i á'iil niBiiil^^M 10. JUNUA. protireformacije, brezobzirno gospostvo plemstva in obenem strelne m o min s gniloba duhov-loine. S to dote obremenjeni smo stopili v 17. stoletje in Uveli v njem. Takrat nam je bil udarjen ftig največjega ponilanja. takrat smo bili dejansko raanare-deni. Dvesto let od smage nad u-pornim kmetom do francoska revolucije je vek naiega najglobljega narodnega poniianja. Takrat n« ee postavili temeUl slovenskega klerikalisma. takrat se je oblikovala, tradicionalna dula ponitanega slovenstva — premi -aa za vse neuspehe, ki so sledili, vkljub naporom. Teb dveh vekov do danee le niamo preboleli. Zaodorfeak* <* T mHK '^•r Rapids. Iowa. — John 7» let in veteran d-'"»e. se je v terek svofar «a «voj«n domu v Liebo-ker je bil aefcetor Ibtv^ ri11" ** * flOBVETgg ne 4e bi bil kdo prizadet Ko je rekel lfarfi poslednji pozdrav ob odprtem «robu, je pogladiJ krsto in si mislil: "Imenitno delo." ; ■ ' , Toda ko se je vračal s pokopa, lišča, «a je obšla neizmerna iz-mučeaoet.. Ni ee počutil dobro, mrzlično In težko Je dihal in komaj se je držal pokonci. Njegova glava je bila polna nenavadnih misli. Zoprt se je domieiil, da ni plkdsr sočustvoval z Mar-fo, nikdar je ni pobožal. Dvain-petdeset let, kar sta živela v koči, ae ja ategalo daleč nazaj kakor večfcost. In Vendar v vsej tej večnosti ni nikoli mislil, nanjo, nikdar ae zanjo nI zmenil in japodpnjsl t njo, kakor bi bila pes ali Iteačka. bhf vendar je ona vsaki dm» zakurila v peči, kuhala in pekla je za njega, nosila vodo, cepila drva, č odtod!" ' rt tida je*Jtzile,dn jeza- "Ce se'ne boš pobrigal In govoril malo vijudnajše, boš zletel čez ogrdje." "Izgfrilt' je rjtft Jakov in hitel naipirfj ' V^stlsnjdhiml peetmi. "Izpred oči, odpaèek, ali pa bom atapèt tvdià dušolz kletegs tvo- ■ * jega telesa ! Jaz ne Jkfcnam miru z Zidl* Rotèild'ïe bil trfd od jeze. Počepnil je'*in zamihnil z rokama nad glavo, da eestibvafuje udarcev, potem pa j« zbežal, kot bi šlo za širjenje ln smrt, kar so ga nesle noge. Med begom je skakal ln «kshal z rokama ; vidno je bilo, ksko se mu zvija dolga brezmesail hrbtenica. Otročad na cesti èè je avneelila dogodka In hitela zs bežočim têt vpila: "Židi 2M1" Pat so mu sledili z glasnimi lajanjem. Nekdo se je zasmejal, drugi zažvižgal in pel so lajali glaeneje in glaene-je, nazadnje pa^ najbrž je kak pea ugriznil Rotšilda. je bolesten in obapen krik prevpil vae. Jakov J« stopal dalje po au-nanjih ceetah trga, pocestni dečki pa so vpili za njim: "Broncal Bronca !" 8 plakajočim glasom je aloka preletela okoli njega, race ao a glasnim kvakanjem prekrižala eesto. SobKS je pripekalo in f vode ao ae iakrill valovi, da $e bilo močno zreti nanje. Jalsov je etqpal po atezl ob reki in Opazoval postavno, rde-čelično ženako, ki je etopila iz kopališča. Nedaleč od kopali-žča je aadala skupina dečkov, ki so k? v 111 rake z mesom ; ko so ga videli, sa hudobne vpili za njim: "Broncal Broncal" V tem trenutku je vstala pzed njim debela, atara vrba a veliko luknjo v deblu in kroksrjevim gnezdom v sredi ... V Jakovi glavi se je ncnsdoiaa zbudila misel na otroka s rumenimi lasmi, o katerem je govorila Marfa ... Da. leta vrba je to. selena, tiha, žaloat-aa ... Kako ae je postarala, reva! 8edel je pod vrbo In udal ae je spominom. Na drugem bregu reke ja bila aed< poplavljena ravan, takrat pa je tam atal obaežen brezov gozd. fia daleč ae|M>ej. tam kjeg«Je zdaj griča-aU goličnva. je igfaljavi Umne-la smrebiva šuma. Gori In doli po reki ao plavali čolni. Zdaj pa je vsa P"*«* ia prazno, na drugem bregu stoji samo *e ena kakor dekle, na reki pa ao aamo rane in goai. Zdi ae. da xo od tistih dni celo goai postale manjše. Jakov je zaprl oči in v domišljiji je videl ploveti proti sebi nepregledno jato beliti* gosi,; Začel je misliti, kako da zadnjih štirideset ali petdeset let ni nikdar prišel blizu reke,«ali če tudi je, ni nikdar tega opazil. Vendar je {o lepa in vabljiva reka, ribe bi bil lahko lovil v nji in ribe prodajal trgovcem, uradnikom in upravniku železniške postaje. Denar bi bil naložil na banki, da bi mu ne bilo treba hoditi od hiše do hiše igrat na gosli; vsakdo bi mu plačal v denarju. Boljše bi bilo kakor izdelovati krste. Redil bi gosi, jih ubijal in pošiljal pozimi v Moskvo; samotna perju bi bil napravil najmanj deset rubljev na leto. Toda vaa lata je hrepenel in zdehal, storil pa ničesar. Kake Jzffube! Oh, kakd izgube! In če bi bil delal vae to, lovil ribe, igral na/gosli in redi» goai, koli. ko deriarja bi ai bil napravil! Toda niti sanjal ^ nikoli o tem, Mvljenje je (preživel brez dobičkov, brez zadovoljstva, vse je prešlo, ne da bi se zavedel, nič ni ostalo.- Poglej nazaj in ničesar drugega ni Ifot izgube, take izgube, da bi aa Človeku str-dila kri, če bi miiM nanje. In kako bi človek ne mogel živeti brez takih i^b? Zakaj sta bila brezov in smrekov gozd posekana? Zakaj ae nikdo ne po-služi občinskega pašnika? Zakaj ljudje delajo prav «e, kar bi ne ameli delati T Zakaj je vae avoje življenje jadikoval in stokal, stiskal pesti in talil ženo. Za-kaj 'je ustrahoval in napadel Zida? Zakaj, rea, zakaj ljudje dražijo drug drugega in ai na-pravljajo mirno življenje nemogoče. Vae to je tudi izguba, strašna Izguba. Če bi ne bilo radi aovršštva in hudobije, bi ljudje imeli drug od drugega he-številne dobičke. Noč ln dan je Jakov slišal šušljanje vrbe. videl je ribe in mrtve goai, Marfo z njenim profilom, ki je izgledal kakor glava ptice, ki je žejna in bi rada pila; bledi, pomilovanja vredni obraz Rotšikla hi celo armado rtičey, k! mole iz teme in atokajo p izgubah. Premetaval ae je na poatelji a atrani na drugo, petkrat je ponoči vatal in zagodel n#gosli. Zjutrsj se je potrudil in šel v bolnišnico. Isti Maksim Niko-lajevič mu je naročil, naj ai obveže glavo z mrzlimi obkladki in dal mu je praškov. Po izrazu na padarjevem obrazu je Jakov spoznal, da je malo upanja in da mu nobeni praški ne bodo pomagali. Toda ko ja ztopal domov, je apoanal, da bi vsaj smrt Spisal Aaten Pegaazaro. Preval Patfnškin. ; (Dalj*) "Prišli bi lahko tudi v drugo," je rekel. Marija ja vzkliknila: .. "VI nekaj veste!" ter zaklicala doli: "Noemi! eaUe voua?" (Noemi, ali fta vedve?) Ciati Noemln glas je odgovoril: i "Quie, c'eat nous!" (Da, medve sva.) Zaslišal ae je drug ženski glas, ki ji je rekel glasno: "Kakšen otroki Molčati l?i morala t" Marija je zagnala kratek lik radosti ter izginila, atekla je doli po zavitih atopnlcah. "VI ste vedeli, profesor Dane?" je dejal 8elva. Da, Dane je vedel, videl je bil v Rimu goapo Deaaalle, a katero se je bil seznanil v njeni vili na Beneškem, v vili s Tiepolovimi freskami Njen brat, gospod jCarlino Deaaalle, Je bil ostal v Flrenaah. Ona in gospodična d' Arzel sta hoteli preaanetiti in sta mu prepovedali, ds bi kaj raztroill. Ime Deaaalle je Sel-vi bliskom s priklicalo v spomin to, na kar prvi hip že pomislil nI, prisotnoet don Klementa, sum, da je on izginali ljubimec te goape, nujnost, da zabranl arečanje, ki bi lahko bilo atra-hovlto zanjo in zanj. Pogovor med njegovo ženo in patrom mu je bil aeveda neznan. Medtem ae je čulo, kako je Marija tekla po atozi navzdol in kako ao ae nato razlegli vzkliki in radostni pozdravi. Dfne, vznemirjen radi predolgega bivanja aa teraei, je predlagal, da bi žil doli. Te dve goape ata aa gotovo poalužlli kočije, ki je prlšlk ponj I Tudi don Klemente je bil videti zelo nemiren. Selva aa je podvizal ter ga, zatajujoč laatno raaburjenoat, prijel pod pazduho. "Ce ne marate goap^ne nadlega," je rekel, "pojdite urno a mano, pokašem vam, kako ae po vlaokl atezl pride doli mimo hišice." Pater je bil videti zelo zadevo! jen, odšla ata v veliki naglici, benediktinec eelo brez pozdrava. "Pa je tudi poano," ja rekel. "Obljubil sem opatu, ko aam prosil dovoljenja, da ae vrnem o pol deaetih." Odhitela ata salo urno doli po zavitih stopnicah ; a ko ata apodaj dospela na ograjek a ro-bintjami. ja Jeanne Deaaalle atoplla nanj od druge atrani v družbi Marije In Noemi. Pod robinijami ni bilo tako temno, da bi Marija v dveh eencah. ki ata odhajali la njene hiše, ne bila mogla apoznatl zvojega moža In don Klementa. Ona, ki je zraven Jeanne eto-i »ala pred avojo aeetro, je urno zaokrenlla in obrnila tudi avojo tovarišlco na deano proti mali hišici, ki tvari prizidek vile in je obrnje-ns x zadnjo stranjo proti njej. Selva je, videč, ksj je ukrenila njegova Ž^na, nagloma šepetnil patru: Stopajte naravnost, hitro!" A bilo je zaman. Bilo je zaman, ker je Noeml, čudeč se, da je Videla aeetro kreniti na desno, obstala In zaklicala: "Kam greatar in don Klemente ae je. morebiti ker je zagledal to ženako poatavo na atezl. namesto da bi šal naprej in navzdol, vrnil iskat vrtnarja, ki ga jr čakal v najtemnejšem kotu ograjka, kjer aa atmn hiše sreča s hribom. Poklical je: Tjnedetto 1" ter ae obrnil k Selvl: Ce bi mu vi boleli pokazati njivico T* Ivan je odgovoril; "Ob tej url?" dočim je njegova iena rekla tiho Naaml: 'To so tujci, ki odhajajo, pustima jih Mprej. ostanimo tu pri hišici." Obenem ji je tak« odločno pokimala s glavo, da ja goape Deeaaii.- to opazila in mlatila koj na kaka akrivnaat. Zakaj r* Je rekla.. "AH ao nevarni T In zategnila je barak. Haemi pa. ki je rneumeia sestrino namero, a na njenih skritih razlog«.v, OGLAR, Tiska vabila sa reseUce In shode, vixitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jesOra ln drugih. CENE ZMERNE, UNU8KO DELO PRVE VR8TE VSA POJASNILA DAJE YODOVO TISKARNE TAM 81 DOBE NA 2EUO TUDI YSA USTMKNA POJASNILA