PRIM ? V aKl DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVI. Št 141 (7635) TRST, sobota, 27. junija 1970 NA VČERAJŠNJI VLADNI SEJI Sprejet zakonski ukrep o rednem poteku redovanj in izpitov na šolah Podtajnik za zunanje zadeve Salizzoni je v poslanski zbornici zanikal verodostojnost dokumenta «Kastl» glede NATO in ga označil za «grobo potvorbo» - Lombardi in drugi poslanci levice nezadovoljni z odgovorom RIM, 26. — Na današnji vladni seji je minister za šolstvo Misasi poročal o vprašanju šolstv- potem ko so sindikalne organizacije preklicale zaporo redovanj in izpitov. Vlada je sprejela na znanje sklepe sindikalnih organizacij šolnikov in ugotovila, da se je prenehalo Izredno stanje na šolskem področju in da je treba zato sprejeti nove ukrepe. Zato je vlada sprejela zakonski skrep, s katerim preklicuje prejšnje izredne mere glede redovanj in izpitov in ponovno uvaja tradicionalni nač , redovanj in izpitov. Današnji zakonski ukrep ponovno uvaja drugo pismeno nalogo za maturitetne izpite. Samo za zaključne izpite srednje šole (mala matura) ostane v veljavi predpis glede edine pismene naloge v italijanščini (za slovenske šole v slovenščini). Hkrati pa je bila ponovno uvedena pismena naloga iz latinščine (kot nado-: tnestilo za ustne naloge iz latinščine) za dijake, ki se nameravajo j vpisati v četrti razred gimnazije. Ob zaključku redovanj se bodo začeli zaključni izpiti na srednji šoli, ld se bodo zaključili do 5. julija. Maturitetni izpiti za višje sred-• »je šole se bodo začeli 7. julija in j se bodo nadaljevali po programu, ki ga bo določilo ministrstvo za šolstvo. Vlada je na svoji seji potrdila ob-i veznosti, ki jih je svoj čas prevzela, kot to izhaja iz sklepov^ ki jih je že sporočila sindikatom šolnikov. Po vladni seji je minister za ; šolstvo Misasi izjavil časnikarjem, da je bil z današnjimi vladnimi u-krepi dejansko vzpostavljen tradi-I okmalni način redovanj in izpitov ha vseh šolah. Minister je poudaril, da so bili ukrepi, ki jih je vlada j sprejela pred dnevi, izrednega zna-i čaja, ker jih je narekovala nuja, I da se zagotovi zaključek šolskega leta. Nato je izrazil zadovoljstvo za I normalizacijo stanja na italijanskih i šolah in dejal, da je treba številna in resna vprašanja italijanskega | Šolstva reševati v mirnem ozračju, j v katerem bo možno začeti potrebne razgovore za odpravo zamud in odobritev pravičnih reform. Tudi mk ] nister Misasi je poudaril, da bo vlada spoštovala svoje prevzete ob-j Veznosti. Na današnji seji poslanske zbor-! niče je podtajnik za zunanje zadeve I Salizzoni odgovoril na številna vpra-| Šanja, ki so bila postavljena v poslanski komisiji za zunanje zadeve i in za obrambo ter v zbornici problema, ki ga je prvi načel socialistični poslanec Lombardi v zvezi I * vmešavanjem NATO v italijanske notranje zadeve. Lombardi je prejš-I nji teden opozoril na tako imenovani dokument «Kastl», ki naj bi j Predvideval premestitev iz Zahodne Nemčije v Italijo posebne divizije ' NATO pred volitvami in še neka-i iere druge vojaške ukrepe v Italiji. Salizzoni je poudaril, da nikoli in I nikjer ni NATO razpravljala o no-! banjem položaju v Italiji, še manj Pa v obliki, ki ga nakazuje doku-| hient »Kasti*. Pomladansko zaseda-j nje NATO v Rimu je bilo določeno ^ključno proučitvi splošne politike Atlantske zveze. Poleg tega pa je Salizzoni izjavil, da ni prišlo do nobenega sestanka komisij ali sku-Pin. Skupina »Kasti*, je poudaril Salizzoni, o kateri govori dokument, j ni nikoli obstajala, niti ne bi mo-; Sla obstajati, ker se delovanje a-Uantske zveze ne nanaša na notranji položaj njenih članic. «Zato so | wej domnevna priporočila neobsto-| Ječe delovne skupine neresnične in | tiskovno sporočilo, ki je bilo objavljeno, je ponarejeno*. | Potem ko je Salizzoni poudarili, jla je tudi tiskovni urad NATO od-: *nČno zanikal vsebino domnevnega ! dokumenta, je poudaril, da je tudi &avni tajnik NATO označil doku j [Oent kot «grobo potvorbo* in je na-i v razumljivo, je dejal Salizzoni, da i Sre pri tem «za zelo slabo pona-I Reditev dokumenta*. Salizzoni je spo-' ^očil, da je v teku preiskava za | '•gotovitev, kako je bilo mogoče . ^narediti omenjeni dokument, ki Predstavlja »neodgovorno in provo-katorsko dejanje*. j Ob zaključku je Salizzoni pouda-i[a, da Italija, ki je vstopila v zve-J®> katere namen je obramba a-j ^antskega področja, se ne more izgnati obveznosti, da- sprejme na ®vojem ozemlju ukrepe, ki jih ima j potrebne. »Zato je naša država j* dejal Salizzoni namestila raket-protiletalske postojanke*, i. Na pojasnila podtajnika je Lom-! jArili odgovoril, da v bistvu ni zahvaljen z njimi. »Ponarejen ali nenarejen dokument »Kasti*, je de-j®l Lombardi, vzbuja zaskrhljujo-|j? vprašanja za našo zunanjo po-‘Siko v odnosu z dejavnostjo tudi ^Uradno priznanih sektorjev, ki delujejo v NATO ali ob robu NATO*, ^nihardi se je začudil, da so prva Jnikanja o omenjenem dokumentu rišla 36 ur po njegovi objavi. V r*8tvu, je dodal Lombardi, je treba %>toviti, ali predstavlja dokument /jAtcrialnn ali ideološko potvorbo in ? zaključil, da ni prvič, da pri- dovoljni z odgovorom Salizzonija o-stali poslanci levice. Poslanec PSIUP Ceravolo je dejal, da kljub vsemu obstaja vedno odprto vprašanje odnosov med Italijo in NATO, ki je hkrati tudi vprašanje avtonomije i-talijanske zunanje politike. Komunist Cardia je dejal med drugim, da ne gre samo za obliko, marveč tudi za bistvo vprašanja, ker se nanaša na delovanje na italijanskem ozemlju tolikih političnih in vojaških delovnih skupin NATO. Potvorjen ali nepotvorjen, je dejal Cardia, dokument obstaja in je potrebno izslediti njegove avtorje in krivce. V senatu se je danes nadaljevala razprava o zakonu Fortuna -Baslini o zakonski razvezi. V soboto, 4. julija vsedržavna stavka časnikarjev RIM, 26. — Na današnji seji izvršnega odbora vsedržavne zveze časnikarjev so razpravljali o sindikalnem položaju kategorije. Ob koncu so odobrili resolucijo, v kateri izvršni odbor ugotavlja, da je veliki del italijanskih založnikov dnevnikov sklenil ukiniti s 5. julijem ponedeljkovo številko. Izvršni odbor ugotavlja, da ta enostranski ukrep grobo krši delovno pogodbo časnikarjev in je zato preklical veljavnost dosedanje delovne pogodbe, ter zahteva, da se začnejo čim-prej pogajanja za novo pogodbo. Izvršni odbor je zato napovedal vsedržavno splošno stavko časnikarjev za 4. julija, tako da ne bodo izšli sobotni popoldanski dnevniki in nedeljski dnevniki 5. julija. Poleg tega je napovedal še druge stavke med 6. in 13. julijem. Zvečer je predsednik vlade Ru-mor sprejel izvršni odbor vsedržavne zveze časnikarjev. Predsednik izvršnega odbora dr. Falvo je povabil Rumorja na prihodnji kongres italijanskih časnikarjev ter mu obrazložil razna vprašanja časnikarjev in časopisov. Predsednik zavoda za socialno zavarovanje časnikarjev (INPG) dr. Della Riccia pa je predo-čil predsedniku vlade vprašanje zavoda. Dolanc in Crvenkovski na obisku pri KPI BEOGRAD, 26. — Na vabilo CK KP Italije sta danes odpotovala v Rim člana izvršnega biroja predsedstva ZKJ Krste Crkvenkovski in Stane Dolanc, ki bosta gosta italijanske partije in imela več raz govorov o dejavnosti dveh partij na mednarodnem področju in o drugih vprašanjih skupnega interesa. ■ BEOGRAD, 26. — Iz Beograda je odpotovala danes v Rim skupna delegacija SZDLJ, jugoslovanske lige za mir in Zveze mladine Jugoslavije, ki se bo od 26. do 29. t.m. v Rimu udeležila mednarodne kon ference solidarnosti z narodi portugalskih kolonij. Osnovni smoter konference je krepitev politične in materialne solidarnosti z borbo, k’ jo vodijo osvo bodilna gibanja v portugalskih kolonijah. P« INTENZIVNIH RAZGOVORIH S PREDSEDNIKOM SOVJETSKI VLADE KOSIGINOM Predsednik ZIS Ribičič v Leningradu Mirko Tepavac zaključil obisk na Nizozemskem - Končano zasedanje italijansko-jugoslovanskega mešanega odbora za industrijsko sodelovanje - Izjava ministra Zagarija (Od našega dopisnika) | Pričakuje se, da bo ob vrnitvi Ri-MOSKVA, 26. — Predsednik zvez- bičiča v Moskvo 30. junija in sklep- nega izvršnega sveta Mitja Ribičič je priredil danes v Moskvi kosilo v čast sovjetskega ministrstkega predsednika Kosigina. Na kosilu, ki so se ga udeležile številne sovjetske ugledne politične osebnosti in visoki zastopniki sovjetske armade sta predsednika izmenjala prijateljski priložnistni zdravici. Po kosilu je Mitja Ribičič s soprogo in delom delegacije odpotoval na obisk v Leningrad in glavno mesto sovjetske republike Estonije Talin. Medtem bodo nekateri njegovi sodelavci nadaljevali v Moskvi s sovjetskimi kolegi razgovore o možnostih razširitve gospodarskega sodelovanja, po-večanju blagovne izmenjave in sodelovanja na p>odročju informacij, o čemer je bil dosežen načelen dogovor med obiskom sovjetskega zunanjega ministra Gromika v Beogradu. .............................huu.iiiii miiuuimiuinniimi m............ PO ROGERSOVI TISKOVNI KONFERENCI Alžirija in Irak zavračata predlog ZDA za pomiritev na Srednjem vzhodu Odgovor arabskega sveta: srditi boji na izraelsko - sirski meji Eksplozija rakete pri Damasku poškodovala italijansko letalo V okviru boja za obnovitev delovne pogodbe so proglasile sindikalne organizacije tiskarskih delavcev časopisov za danes celodnevno stavko, zaradi katere ne bo izšel jutri v Italiji noben dnevnik. Prihodnja številka našega lista bo zato izšla v torek. KAIRO, 26. — Predsednik Naser se je danes vrnil v Kairo s svojega šestdnevnega obiska v Libiji, kjer je bil navzoč na slovesnostih ob evakuaciji ameriškega oporišča v VVhelusu ter se je pogovarjal z raznimi vladnimi osebnostmi drugih arabskih držav. Egiptovsko časopisje obširno poroča o Naserjevem obisku v Libiji ter še posebej poudarja njegov govor na ljudskem zborovanju v Bengaziju. Na tem zborovanju je egiptovski državnik ostro napadel ameriški predlog za pomiritev na Srednjem vzhodu. Kairski listi posebno poudarjajo dejstvo, da je--------------- Egipt v tem trenutgu odločno na strani Sirije, kar je Naser jasno poudaril v svojem govoru. «V imenu Egipta — je rekel Naser — izjavljam, da je gričevje Golan prej na vrsti kot Sinajski polotok in kot Sueški prekop. Evakuacijo s Sinaja bi lahko dosegli od Amerikancev že pred dvema letoma. Toda evakuacija Sinaja ni najvažnejše vprašanje. Še prej se postavlja vprašanje umika iz Jeruzalema, z zahodnega brega Jordana in gričevja Golan.* V tem vzdušju so Rogersove izja- ve o najnovejšem ameriškem načrtu za pomiritev na Srednjem vzhodu naletele v egiptovskem časopisju le na medel odziv. V ospredju pozornosti tiska in javnega mnenja so vesti o zaostritvi spopadov med sirijsko vojsko in Izraelom, o spopadih na fronti Sueškega prekopa ter o dejavnosti arabskih gverilcev, ki skušajo nuditi svojo pomoč sirski vojski. V arabskem svetu prevladuje mnenje, da je novi ameriški načrt (ki je bil že poslan prizadetim državam, Sovjetski zvezi, Angliji! (približno v tistem času so izraelska letala napadala vojašnice blizu Damaska). Poveljnik italijanskega letala pa je s svoje strani izjavil, da ni videl v bližini nobenega letala. Domnevajo, da je šlo za raketo, Iti je slučajno eksplodirala v bližini «DC-8*. Predsednik Saragat je poslal svoje čestitke poveljniku in moštvu letala. Sajgonska oklepna vozila prodirajo v notranjost Kambodže, čez tri dni bi se morale vse ameriške sile umakniti iz te države, kjer pa bodo ostali južnovietnamski kolaboracionisti .......................................................... NA PLENUMU CK V PRAG! Dubček izključen iz KP Češkoslovaške Čistka v CSSR se nadaljuje - Izjava tajnika KPI Longa in Franciji) nesprejemljiv. Po njihovem ta načrt skuša pomagati v največji meri Izraelu, kateremu naj bi zagotovil določeno varnost na mejah z arabskimi deželami. Njegove š’bke točke pa so poleg tega še vprašanje umika iz Jeruzalema (arabski del mesta) za katerega Amerikanci menijo, da bi ga bilo treba urediti s posrednimi pogajanji med Izraelom in Arabci ter še posebej vprašanje gričevja Golan. Glede tega zadnjega vprašanja se Izraelci nočejo sploh pogajati pod pretvezo, da je Sirija odklonila resolucijo OZN iz 1. 1967. Na negativne odmeve je naletel ameriški načrt tudi v Alžiriji in v Iraku. V skupnem poročilu, ki je bilo objavljeno po sestanku alžirskih in iraških voditeljev, je rečeno, da Alžirija in Irak zavračata Rogersov načrt in da je »oborožena borba edina pot, ki je odprta arabskemu narodu. Kar je bilo vzeto s silo, si je treba pridobiti nazaj s silo*. Glasilo sovjetske vlade »Izvestija* komentira danes prvič ameriški j -—*——— nuv, picuseuniK načrt za pomiritev na Srednjem britanske vlade Edward Heath je vzhodu. Po mnenju sovjetskega 1; ! >mei prvič po nepričakovani zrnasta je ta načrt pravzaprav krinka na volitvah javni govor v Sun-za katero se skriva ameriška do ningdale Parku blizu Ascota, kjer moč Izraelu in obramba ameriških Je napovedal ukrepe, ki jih misli petrolejskih interesov. | njegova vlada sprejeti za zmanj- «Sodeč po tem kar pišejo ameri- ' ?anje javnih izdatkov in za izbolj-ški listi — pravijo «Izvestija» — b'. san,e državne birokracije. Washington hotel uskladit, svojo na- Heath je izjavil, da bo vključil daljnjo pomoč izraelskim milita-! v javno upravo poslovne ljudi, ki nstom s pol ticmm manevrom, ki bi s svojim poznavanjem najbolj naj bi prikaza ZDA kot najveeje modemih upravljalnih' metod v pobormke miroljubne rešitve vojne-; podjetjih bistveno prispevali k noga spopada na Srednjem vzhodu*, j dern.zaciji javne uprave. Novi mi-Znotraj in zunaj okvirov te di ulstrski predsednik je ponovno plomatske dejavnosti pa občasni poudaril, da se konzervativna strau-in omejeni spopadi med Izraelom in ka zavzema za omejitev državnih vojskam; bližnjih arabskih dežel ter 1 posegov v industrijo in v gospo-gverilskimi enotami preraščajo v : darstvo ter za zmanjšanje števila pravcato vojno. Najtežji je polo- državnih funkcionarjev in uradr.i-žaj na izraelsko - sirski meji, kjer kov. se že drugi dan bijejo ogorčen, j Heath ni govoril o zmanjšanju nih razgovorih s Kosiginom objavljeno skupno poročilo o razgovorih. * # * HAAG, 26. — Državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac in holandski zunanji minister Luns sta v svojih razgovorih, ki so se danes praktično končali, izmenjala misli o vseh najvažnejših mednarodnih vprašanjih in pri tem posebno pozornost posvetila sodelovanju med evropskimi državami in evropski varnosti. Po končanih uradnih razgovorih sta ministra na tiskovni konferenci ugotovila enakost pogledov o mnogih mednarodnih vprašanjih in z zadovoljstvom ugotovila napredek dvostranskega sodelovanja na raznih področjih. Prav ta razvoj je najboljša priprava obiska predsednika Tita Nizozemski, ki bo predvidoma sredi oktobra. Na vprašanje novinarjev, kako Jugoslavija gleda na sklepno sporočilo ministrov sestanka atlantskega pakta v Rimu, je Tepavac dejal, da je Jugoslavija pozorno proučila ta dokument in prišla do sklepa, da je v njem nekaj več upanja kot v prejšnjih glede stanja v Evropi. Pripomnil je, da je najvažnejše to, da se povečujejo napori in interesi na obeh straneh za sklicanje ev ropske konference o varnosti. Po mišljenju obeh ministrov so za sklicanje te konference potrebne temeljite priprave in prav tako je potrebno storiti vse, da bi konferenca dala določene rezultate. Na zanimanje novinarjev, kako dejal, da Jugoslavija ni nezadovoljna s tem, kar je bilo doseženo, da pa pričakuje nadaljnjo liberalizacijo plasmana svojih izdelkov v države članice skupnega evropskega tržišča. V sklepnem delu konference je Tepavac posebno govoril o politiki neuvrščenosti Jugoslavije in o njenem zavzemanju, da se v mednarodnih odnosih predvsem spoštuje načelo suverenosti države. Mi sodimo, je dejal Tepavac, da mora neokrnjena suverenost biti osnovno načelo v mednarodnih odnosih, osnovni pogoj za odnose med državami znotraj blokov in med državami, ki pripadajo raznim družbenim sistemom, kot sploh v odnosih med državami. Mirko Tepavac se vrne jutri o-poldne v domovino. Med obiskom na Nizozemskem je državni tajnik imel tudi daljši razgovor s predsednikom vlade De Jongom, drugimi visokimi osebnostmi nizozemskega parlamenta in funkcionarji zunanjega ministrstva, s katerimi je izmenjal misli o dvostranskih in nekaterih mednarodnih vprašanjih. Državnega tajnika Mirka Te-pavca in njegovo soprogo je danes popoldne sprejela v avdienco tudi nizozemska kraljica Julijana, * * * BEOGRAD, 26. — V Beogradu se je danes končalo 5. zasedanje mešanega jugoslovansko-itaJljanslkega odbora za gospodarsko, industrijsko in znanstveno sodelovanje, na katerem so na široko proučili ukrepe, ki bodo pospešili in postavili te Jugoslavija gleda na Rogersov načrt odnose na sodobne osnove, o Srednjem vzhodu, je lepavec od-1 Na zasedanju so med drugim razgovoril, da se z milimetrskimi spre-1 pravljali o sodelovanju Jugoslavije membami ne bo dosegla rešitev, js skupnim evropskim tržiščem. Po-Za rešitev so potrebne radikalne f udarjen je bil obojestranski toite-poteze, predvsem umik izraelskih i res, da se o vprašanjih s tega pod-čet iz zavzetega ozemlja, to je iz-1 roč ja v bodoče opravlja medseboj-polnitev resolucije varnostnega s ve- j na izmenjava mišljenj. Na sestanita, pravična rešitev palestinskega [ku so se prav tako razgovarjali o vprašanja in jamstvo varnosti j napredku tehničnega in znanstvo-Izraela v njegovih bivših meja. Gle- nega sodelovanja med obema drža- de odnosa Jugoslavije s skupnim evropskim tržiščem je Tepavac ...................im,■■„num.iiinmiiliiiiiiii„„„„„, PRVI JAVNI GOVOR NOVECfl BRITANSKEGA PREMIERA Edward Heath napovedal modernizacijo javne uprave Omejitev državnega posega v industriji in gospodarstvu LONDON, 26. — Novi predsednik vama, o potrebi nadaljnjega spodbujanja italijanskih vlaganj v skupne projekte, sodelovanje obeh držav v mejnih in obalnih področjih in v turizmu. V razgovorih je bilo ugotovljeno, da je možna to neob-hodna širša kooperacija industrij obeh sosednih držav zaradi plasmaja skupnih izdelkov na trgih tretjih držav. Posebna komisija za 'industrijsko kooperacijo je proučila in odobrila neke konkretne aranžmaje, id bodo finansirana iz poseb-nega kredita. Vodja italijanske delegacije na zasedanju odbora, minister za trgo-vino Mario Zagari, ki je danes odpotoval iz Beograda, je pri odhodu i izjavil novinarjem, da je zadovo- davkov, ki je bila ena od glavnih ' lje!S S, panjem in z razgovori. Za- postavk konzervativne volilne kam-1 g • ^ da Je njegorv sprejem panje, pač pa se s tem vpraša-! ,^dffdnilcu doka* Pranjem ukvarjajo v teh dneh izve ! „ J.s. odnosov med Jugoslavijo in aenci vladne stranke pod vodstvom ItaI,J° m obstoja široke enakosti novega finančnega ministra McLeo- 1"teresov- Moj sprejem pri predsed- ’ " ............. mku Titu, je rekel Zagari, je po- novno potrdil tezo, kd sem jo oseb-M-cuvseii. un- n0 1zastaPal “ podpiral, da med Ju-datni davek na dohodke preko; ^oslavno in Italijo mora obstajati 2.500 funtov šterVngov (3,7 mili- j sodelovanje na področju Sre-jonov lir). S temi ukrepi bi prišlo , dozemlja in na svetu. Ko je govoril v državno blagajno kakih 500 mi-!0 Posnodarski strani obiska, je Za-lijonov šterlingov manj kot doslej, gar* delal, da je mešani jugoslo-zato mora vlada po drugi strani vansko italijanski odbor zelo inten-omejiti javne izdatke, in to pred- z‘mo de'a.l, posebno na sporazumu vsem z omeVtvijo števila ministr-10 industrijski kooperaciji. Z eno štev ter s skrčenjem birokratske- s besedo, je poudaril Zagari, opravili ga aparata. Omejili naj bi tudi snx) obseden posel in storili bomo državne investicije v nacionalizira-! z naJe strani vse, kar je neobhod-na podjetja ter razne oblike pod- no. da se gosoodarski odnosi med por tovarnam v predelih v razvo i Italijo in Jugoslavijo utrdijo in da ju ter idustrijam, L pripomorejo se prevzete obveznosti izpolnilo k omejevanju brezposelnosti. 1 b BOŽIC da. Po nepotrjenih vesteh namerava nova vlada močno okrniti neposredne davke in predvsem do boji. Izraelska letala so davi na-1 zmanjšanju k omejevanju brezposelnosti. ‘ B. BOŽIC padla več vojašnic V bližini Da- "'""'"""""""""""»»""»»'»»I'......................'■"'■'.......................... ....................................... maska, bitka pri gričevju Golan v ^ : ?®jo objavljeni dokumenti NATO, l' so označeni kot potvorjeni, za Jstero na sp pozneje ugotovi, da so l^»nlčhi. PRAGA, 26. — Aleksander Dubček je bil izključen iz komunistične partije Češkoslovaške. S tem ukrepom je bil bivši prvi tajn k KPČ dokončno izrinjen iz češkoslo vaškega političnega življenja. Ukrep proti Dubčku so ' potrdili danes na plenumu CK KPČ, ki že drugi dan zaseda v špansk; dvo rani na praškem gradu Hradčanih Centralni komite — poroča agen cija ČTK — je odobrila izključitev Dubčka iz partije, njegovo odstra nitev od funkcije veleposlanika v Ankari in odvzem mesta poslanca v ljudski zbornici. Na današnji seji CK, ki ji ie predsedoval predsednik vlade Ljubomir Strougal, in na kateri se je nadaljevala razprava o včerajšnjem Husakovem uvodnem poročilu, so odredili tudi nekatere druge per sonalne spremembe: Miloslavu Hru škoviču je bila odvzeta funkcija podpredsednika zvezne vlade in do deljeno mesto člana tajništva in predsedstvo gospodarske komisije pri CK na mesto Františka Penca. ki pa ostaja član te komisije in tajništva: Matej Lučan je postal namestnik zveznega ministrskega predsednika namesto Hruškcviča ^čav tako so izjavili, da niso za- poleg Hruškoviča so bili poklicani v centralni komite še sam Lučan, Jan Baryl, Jaroslav Kozesnik (no *, predsednik akademije znanosti), Michal Kudrej, Miroslav Mamula in Zdenek Zuska. Iz Češkoslovaške pa prihajajo danes tudi druge zaskrbljujoče vesti, ki dokazujejo, da je »normalizacija* še vedno v polnem teku. Agencija ČTK poroča, da je bil bivši olimpijski prvak Emil Zatopek izključen včeraj iz centralnega komiteja češkoslovaške zveze za telesno vzgo jo. Med plenarnim zasedanjem te organizacije, ki je bilo včeraj v Pragi, so izključili iz CK tudi Ji rija Hradeskija, šest drugih članov pa je odstopilo. Iz zanesljivih virov pa se je da nes zvedelo, da je bivša olimpijska prvakinja v telovadbi Vera Ča-slavska vrnila predsedniku republike Svobodi vse kolajne, ki jih je dobila v svoji športni karieri na Češkoslovaškem, ter »red republike*, ki so ji ga dodelili po zmagi na olimpijskih igrah. Vera časlav ska je to storila iz protesta proti odslovitvi njenega moža, atleta Jo-sefa Odložila, iz športne zveze, kjer je bil zaposlen. Tako časlavska kot njen mož sta junija 1968 podpisala znani dokument «2000 besed*. Iz Ritna poročajo, da Je generalni tajnik KPI Lulgl Longo dal o izključitvi Dubčka naslednjo izjavo: »Izražamo svoje obžalovanje to grajo zaradi ukrepa o izključitvi tovariša Dubčka iz komunistične partije Češkoslovaške,« «Glede razvoja češkoslovaškega položaja, od intervencije avgusta 1968 do zadnjih dogodkov, lahko s splošnega vidika samo potrdimo, oceno, ki smo jo že večkrat izrazili. Jasno je — je nadaljeval Longo — da je v CSSR še vedno odprta resna politična kriza, o kateri smo mnenja, da Je ne bo mogoče reševati z ukrepi, kakršne je v tem zadnjem obdobju sprožili CK KPC ter z metodami, ki so bile predmet odkrite kritike in avtokritike v mednarodnem komunističnem gibanju. Mi Italijanski komunisti smo usmerjali in bomo vedno usmerjali našo akcijo v mednarodnem delavskem gibanju po načelu, po katerem mora solidarnost temeljiti na popolnem spoštovanju suverenosti vsake države in avtonomije vsake partije)), je zaključil generalni tajnik KPI. . pa je trajala praktično ves dan. 1V njo so posegle oklopne enote, letala, a prišlo je tudi do srditih bojev na nož. Kakšne izgube so nasprotniki utrpeli, se ne more točno ugotoviti. Sirci pravijo, da so uničili sedem izraelskih letal in številne tanke. Izraelci zanikajo ve rodostojnost teh poročil. Gotovo ie, da so se ob mraku vse bojne enote obeh nasprotnikov umaknile na svoja izhodišča. Zaradi zračnih spopadov je bilo davi posredno prizadeto tudi letalo »DC-8* italijanske letalske družbe «Alitalia», ko je letelo na progi Teheran - Rim. V jutranjih urah je letalo bilo oddaljeno kakih 20 km od Damaska, ko je nenadoma eksplod:rala v bližini levega krila raketa. Eksplozija je povzročila v krilu veliko luknjo v premeru ene ga metra. Eden od stranskih motorjev je bil poškodovan, drugega pa _ je Doveljnik ugasil, da ne bi prišlo do eksplozije. Po nekaj sekundah se je pilotu posrečilo, da je uravnal letalo in ga usmeril proti letališču v Bejrutu, kjer je srečno pristalo. Na letalu »DC-8* je bilo 10 mož posadke, oziroma stevardov in ste vardes, 13 potnikov, ki so nameravali izstopiti v Bejrutu ter 80, ki so bili namenjeni v Rim. Zarad' neljubega dogodka so vsi kmalu nato odpotovali v Rim z letalom libanonske družbe »MEA*. Potniki so izstopili iz poškodovanega letala po zasilni poti. Mnogi od njih so pokleknili na tla ter poljubili zemljo. Sirske oblasti trdijo, da ‘ je letalo zadela raketa, ki jo je izstrelilo izraelsko vojaško letalo Glas gospodarja (Iz indijskega Usta «New Delhi Express») 27. junija 1970 DOGOVOR S SKUPINO AFRIŠKIH DRŽAV V Trstu bo urejen center za oceanski lov na tune V juliju bo v Lignanu sestanek s predsednikom dežele Berzantijem, na katerem bo dogovor uradno podpisan Skupina afriških držav, med ka- supertankerjev in športnih plovil terimi so Slonokoščena obala, Ga- : po Jadranskem morju, ki ga prire-bon, ljudska republika Kongo (Braz- j jata italijansko in jugoslovansko zavrite) ter Madagaskar in italijan- ; združenje za pomorsko pravo. Ju- ."L j i. : . J i /■«/-» nni; /vlvvrtcil oni cftirrt Irri rro Kn skih industrijskih podjetij so dali pobudo za ostvaritev mreže ladij za oceanska ribolov, predvsem na žlahtno tunino. Vse kaže, kakor izhaja iz prvih razgovorov med zainteresiranimi krogi, da bo središče za take vrste oceanskega ribolova organizirano v Trstu samem, kjer bi se zasidrala skupina šestih velikih ladij in kjer bi se ribe tudi raztovarjale in morda predelale ali zmrzovale. Tunina bi se nafto prodajala v Italiji in deželah srednje Evrope, kjer je povpraševanje po ribjih proizvodih veliko. V ta namen je bila ustanovljena posebna družba, ki se bo imenovala »Družba Slonokoščene obale in Italije za lov na tune«. Ta bo razpolagala s skupino šestih sodobnih ladij za oceanski ribolov in ladje s hladilnikom vrste «carrier». Lov bi tra.jal 11 mesecev letno, pretežno ob afriških obalah, v Gvinejskem zalivu. Od tod bi del nalovljenih tun odpravili v Slonokoščeno obalo. Teh bi bilo 700 ali 800 ton za vsak tovor in bi .jiih odpravili preko Slonokoščene obale v druge afriške države. Ostalo pa bi prejela Italija.’ Pripeljali bi jih v Trst, kjer bi se morda tudi konzervirale. V ta namen prideta v poštev dva objekta: hladilnik za ribe v Devinu in sorodne naprave v industrijskem pristanišču v Zavljah. Za deželno upravo je to pobudo podprl odbornik za industrijo Dulci, ki je mnenja, da bd utegnila taka pobuda zaposlita precejšnje število delavcev, tehnikov in mornarjev. Res je sicer, da bi mornarji na teh, ladjah bili Afričani, medtem ko hi tehnično osebje in častniki bili Italijani, toda take ladje potrebujejo tudi stalnih popravil, obdelav, čaščenja in podohno, kar bi pa prišlo v koristt tukajšnje lad.jedelni-ške industrije. Od tod sklep deželne uprave, da bo podprla to pobudo in nudila vse ustrezne olajšave, ki jih dovoljujejo zakoni in premagala s tem konkurenco drugih pomorskih centrov. Odbornik Dulci se je že prejšnje dni sestal z veleposlanikom Slonokoščene obale, dr. Aillotom Abou-tom, prihodnje dni, v prvi polovici julija, pa bo prišlo v Lignanu do sestanka veleposlanikov prizadetih afriških držav in z deželnim odposlanstvom, v katerem bosta predsednik deželnega odbora dr. Ber-zanti in odbornik za industrijo prof. Dulci. Verjetno bo tedaj podpisan dokončni dogovor v tem smislu. goslovansko odposlanstvo, ki ga bo vodil predsednik jugoslovanskega združenja za pomorsko pravo prof. Brajkovič iz Zagreba, član mednarodne pomorske akademije in Jugoslovanske akademije znanosti, bo pozdravil podpresednik Tržaškega Llovda prof. Saraval, nakar bo kratko spregovoril predsednik deželnega komiteja italijanskega združenja za pomorsko pravo prof. En-zio Volti. Po sprejemu, ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki pomorskih in pristaniških krogov ter javnih ustanov z našega področja, bodo člani jugoslovanskega strokovnega odposlanstva v spremstvu italijanskih kolegov obiskali župana ing. Spaccinija. Popoldne ob 16. se bo pričelo strokovno zasedanje. Prvi bo spregovoril kap. Gajič, ki bo prikazal nekatere juridične probleme v zvezi s plovbo velikih petrolejskih ladij po Jadranu, nakar bodo v razpravo posegli nekateri tukajšnji strokovnjaki, med njimi prof. Florio s tržaške univerze. Zasedanje se bo nadaljevalo v nedeljo dopoldne, ko bo na sporedu razprava o plovbi športnih ladij in čolnov. Govorila bosta z jugoslovanske strani dr. Barballč. z italijanske pa dr. Xerry iz Rima. Na koncu bodo italijanski in jugoslovanski strokovnjaki sestavih skupno spomenico o načeti problematiki. Čestitke Silviju Kobalu za «Zenovo izpoved» Silvij Kobal je sinoči prejel čestitke dramaturga Saša Vuge za odlično interpretacijo Zena Cosinlja z Ljubljanske Radio-Televizije: »Čestitam za imenitno interpretacijo Zena Cosinlja in se zahvaljujem. Enako kolegom iz «Zenove izpovedi« in prof. Tavčarju«. sprejemamo prispevke za aolo-spomenik v Cerknem IZJAVA VODSTVA NDZ-CGIL V TRSTU Z zvišanjem cen kruhu kršene vladne obveze Zahteva po preureditvi pokrajinskih odborov za cene, v katerih morajo imeti sindikati večjo težo Nedavni sklep pokrajinskega odbora za cene, da se poviša cena kruhu, je izzval ostro in negativno reakcijo pri vodstvu tržaških s;ndi-kalnih organizacij. Na svoji seji je vodstvo nove delavske zbornice CGIL obsodilo ta ukrep in ga primerjalo z nedavno sprejetimi obvezami vlade, med srečanjem srndi-katov in njenih predstavnikov. Po mnenju vodstva tržaške delavske zbornice CGIL je namreč povišanje cen kruhu grobo kršenje danih zagotovil na vladni ravni, ki vsebujejo med drugim, tudi sledeči stavek: »zamrzovanje in znrževanje cen, ki jih nadzorujejo pokrajinski odbori za cene, predvsem pa zdravil, gradbenega materiala in prehrambenih izdelkov«. Zvišanje cen kruhu je torej kršitev te obveze, ki jo je vlada podpisala po sestanku s predstavniki sindikalnih organizacij, na katerem je bil go vor o nujnosti nekaterih reform. Vodstvo CGIL je obsodilo tudi pokrajinski odbor za cene, ker se je «pridružil mehanizmu, ki so go sprožili delodajalci s poskusom zvrniti na delavce težo konjunkture. ...................................................n V OKVIRU 22. VELESEJMA Danes strokovna razprava o izvozu stolarske industrije Zaključen VI. mednarodni dan o kavi - V nedeljo se bodo vrata velesejma zaprla Še danes in jutri in vrata 22. mednarodnega velesejma se bodo ponovno zaprla. Danes bo v nizu mednarodnih strokovnih srečanj »Mednarodni kolokvij o izvozu lesenih stolov«, ki ga organizira tržaški center za dokumentacijo o mednarodni trgovini z lesom, v sodelovanju z združenjem furlanskih proizvajalcev stolarskih izdelkov GESSEF in vodstvom tržaškega velesejma. Na zasednju, ki se ga bo udeležil tudi deželni odbornik za industrijo in trgovino Giuseppe Dulci, bosta podani dve osrednji poročili, in sicer eno o italijanski proizvodnji in izvozu stolov ter drugo o izvozu proizvodov stolarske industrije, ki ga je pripravil Zavod za zunanjo trgovino ICE. Kakor je zna«*, se j*artržašken»->*-k-sejmu že leta razpravlja o std-larski industriji ter so že pred Teti organizirali uspel natečaj med risarji in izdelovalci stolov, ki je Zasedanje o plovbi v Jadransko* morju V prostorih Tržaškega Llovda se bo danes dopoidne ob 10.30 tiri pričelo dvodnevno zasedanje o plovbi SPRETNA GOLJUFIJA V SREDIŠČU MESTA NEZNANI «RADODARNEŽ» OGOLJUFAL MOŠKEGA ZA 19 MILIJONOV LIR Še en primer, kako se iz naivnosti in pohlepnosti po de-nar ju lahko nasede bujni domišljiji poklicnih sleparjev Nemajhna naivnost in pa ščepec pohotnosti po denarju sta botrovali nenavadni in konec koncev malce smešni prigodi, ki ji je bil včeraj priča priletni neznanec na Borznem trgu. Neznanec (policija na željo prizadetega ni posredovala njegovih o-sebnih podatkov) se je včeraj popoldne sprehajal po omenjenem mestnem središču, ko se mu je približal 40-letni moški in mu povedal, da je italijanski državljan, s stalnim bivališčem na Holandskem Na to pa, ne da bi mu moški mogel seči v besedo, pričel opevati lepote Trsta in končno mu povedal, da je prišel v naše mesto za dobrodelne namene. Upoštevajoč očetove zadnje želje pa je prinesel s seboj 36 milijonov lir, ki bi jih moral oddati nekemu tržaškemu zdravniku, le ta pa naj bi jih potem porazdelil v dobrodelne namene. Spretno sestavljena zgodbica je skrivala v sebi še vse polno podrobnosti, kot recimo dejstvo, da sta bila neznani zdravnik in njegov oče stara tovariša še iz predvojnih časov, da je prišel v Trst izrecno za to . . . poslanstvo itd. Ko sta se tako sprehajala po Borznem trgu in med eno in drugo besedo prišla do Trga Unita, sta srečala nekega mladeniča, okoli 25 let starega. «Ilolandec» je takoj pristopil k njemu in ga ljubeznivo vprašal, če morebiti ve za fanto-matičnega zdravnika. Fant, poln iniciative in mladostnega zagona, je brez vsakega oklevanja dejal, da se bo takoj pozanimal, urno stekel v neko stransko ulico in po približno pol ure spet prišel na omenjeni trg s sporočilom, da zdravnika sicer zelo dobro pozna, da pa je, nesrečnik, žal izdihnil že pred tremi leti. »Holandec« pa tudi ni okleval in menil, da če ne bo zdravnika, ki bi bil pripravljen podariti 36 milijonov v dobrodelne namere, bosta že onadva to storila, saj sta... mlada in polna mladostne sile. Tako je najprej predlagal priletnemu moškemu, če bi sprejel to ponudbo in pri tem še dodal, da bi za storjeno uslugo prejel 3 milijone lir. Temu pa se je odločno branil drugi, in dejal, da bi v dveh vso zadevo mnogo bolje izpeljala. In pogodba je bila napravljena. 36 milijonov v dobrodelne namere, vsak pa po " milijone za uslugo in trud. Zviti «Holandee» pa se je hotel dodobra prepričati, če sta moška res delavna, poštena in kajpada premožna in tako najprej predlagal fantu, naj gre po denar. Ta je res prišel in prinesel vsoto denarja. Za njim je šel tudi »Holandec« in prišel z veliko torbo, jo odprl ter bežno pokazal obema, da ima v torbi »dobrodelno vsoto«. Sedaj pa je bila na priletnega moškega. 0-čaram od denarja je nemudoma pohitel v banko in dvignil iz nje skoraj vse svoje dolgoletne prihranke: 4 milijone lir in za 15 milijonov lir zadolžnic. Ko je bila vsa komedija skoraj pri kraju, sta «Holandec» in fant predlagala sestaviti in podpisati neko delovno pogodbo... da bo i-mela bolj uradni značaj. »Midva bova pripravila pogodbo vi pa pojdite, prosim, po kolek za 400 lir«, je velel »Holandec« pri letnemu moškemu. «Torbo z denarjem lahko kar pustite tu ...» je še zaključil . .. Moški, popolnoma omamljen in skrajno naiven je tako šel po «u-sodnd« kolek v bližnjo tobakarno . .. Ko pa se je vrnil, je z veliko žalostjo in presenečenjem moral spraviti kupljeni kolek v denarnico.. . Moška - sta jo medtem urno pobrisala seveda s torbo z denarjem doživel lep uspeh, in pa medna-i vpogled so do 3. julija, na kar bo- r , t 1 >4» »vmnsotvi s U4 e/l HzvrvvlTllIiriPfrO 7TiQ- rodno posvetovanje o teh problemih. Danes so bo na mednarodnem zasedanju razpravljalo predvsem o vprašanju, kako* povečati izvoz teh izdelkov na nekatera tuja tržišča, pri čemer bodo strokovnjaki obravnavali tudi pomorske prevoznine, razne dobavne stroške in podobno. Zasedanje se bo pričelo v dvorani za konference ob 9.30. Včeraj pa se je na sejmu zaključil VI. mednarodni dan kave: kakor napovedano, so se strokovnjaki v okviru te prireditve lotili nekaterih perečih problemov s področja kavne trgovine. Prvi je spregovoril psiholog dr. Von Spreti, ki je opozoril na težave, ki naj jih prekupčevalci s kavo pričakujejo v vbližnji bodočnosti glede potroš-je ' kave.' V žadnjem letu se je namreč cena surovega poživila močno dvignila in izkušnja uči, da slaba kava začne v takšnih primerih spodrivati s tržišča boljše blago. Ker pa je popraševanje po kavi v tesnem sorazmerju s kakovostjo pridelka, je pričakovati, da bo zaradi novih poviškov v ceni kmalu prispela na trg slabša kava in da se bo zato potrošnja po novno skrčila. Položaj za prekupčevalce s tem blagom otežuje tudi današnja mladina, ki uživa razmeroma malo kave, ker ima rajši razne druge osvežujoče pijače. Poznavalci tržišča menijo, da se »trend« za kavo čuti zlasti v barih; v tem pogledu je današnji položaj v Italiji znatno slabši kakor pred leti: v letu 1964 so Italijani namreč na vsakih 100 skodelic kave popili 30 skodelic v baru, 70 do seznami, ki so dopolnilnega značaja, oddani izterjevalcem. Proti vpisu v te sezname le priziv dovoljen v roku 6 mesecev od zadnjega dne, ko ie bdi na vpogled. Do 30. junija pa so razobešeni seznami I. serije. Proti tem je dovoljen priziv v roku 30 dni od dne, ko davkoplačevalec prejme obvestilo o višini zneska, ki ga mora plačati (davčno kartelo). Dvajset dni bodo na vpogled tudi seznami s spremembami v seznamih davkoplačevalcev. S prstoma v cirkularko Včeraj ob 16.45 so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 58-letnega delavca Bruna Sobanija iz Križa št. 393, ki si je malo prej v gradbenem stavbišču «Scarpa» v Ul. Šalita Madonna di Gretta pri obratovanju s cirkularko porezal kazalec in sredinec desne roke«. Če ne bodo nastopile komplikacije, se bo moral zdraviti približno mesec dni. za katero so sami krivi«. Obramba cen osnovnih proizvodov pa se vključuje v splošni boj italijanskega delavstva proti krčenju kupne moči novih, jesen’ priborjenih plač. V zaključku svoje izjave zahteva vodstvo CGIL v Trstu, naj se nemudoma pristopi k spremembi strukture pokrajinskih odborov za cene, tako da bodo v njih v večji meri zastopani predstavniki delovnih kategorij, kakor tudi učinkovitejši sistemi nadzorovanja in posegov odborov samih. Prosvetno društvo v Skednju vabi k nastopu OTROŠKEGA ODSEKA ki bo v torek, 30. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Otroci bodo uprizorili mladinsko Igrico PISANE LUTKE in prizor KUHINJA SE JEZI. Sorodniki in prijatelji naj s polno udeležbo izrečejo mladini svoje priznanje. Vstop prost! Sagra v Boljuncu Nesreča na delu Včeraj zjutraj nekaj pred 8. uro .je 36-letmi delavec Stellio Mitlo iz Naselja Sv. Maura 125 v tovarni strojev pri Sv. Andreju nakladal na železniški voz več.jd tovor železnih plošč, ko ga je ena od teh iz nepojasnjenih vzrokov zadela v zatilnik. Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom RK, se bo moral zdraviti približno teden dni. pa doma. V lanskem letu pa je število kavic, popitih v barih, zdrknilo na 21, medtem ko se je delež doma pripravljene kave ustrezno povečal. V zvezi s tem problemom strokovnjaki ne izključujejo možnosti, da je treba del krivde po nazadovanju kave v javnih lokalih iskati v uvozu slabših vrst poživila. Sledilo je poročilo dr. H. W. Got-hota, ki je orisal najnovejše tehnike pri praženju surove kave. Zasedanje je vodil predsednik Italijanskega odbora za kavo dr. L. Paschi. Razobešeni seznami davkoplačevalcev Občina sporoča, da so na oglasni deski razobešeni seznami davkoplačevalcev II. serije (redni I. serije 1970 za leto 1970 in prejšnja). Na Jutri popoldne tabor «Slovenske prosvete» Jutri priredi Slovenska prosveta na Repentabru, na trgu pred cerkvijo, Slovenski tabor, posvečen 25-letnici konca vojne in osvoboditve izpod fašizma ;n nacizma. Nastopili bodo pevski zbori iz Tržaške, Goriške, Beneške Slovenije in Slovenije, folklorne skupine in ansambli mladih. Spominski govor bo imel pisatelj Alojz Rebula. Začetek ob 17. uri. V primeru slabega vremena bo tabor ob isti uri v Kulturnem domu v Trstu. m.Tiini-n".■innnmuiiiiinmnimmnnnmMinnnminnnnii»nminwimm||m|||H|1111111111111 V ČETRTEK V TRSTU Občni zbor delničarjev družbe «ltalcantieri» Proračun izkazuje primanjkljaj nad 7 milijard lir. V četrtek je bil v Trstu občni zbor delničarjev družbe »Italcantie-ri», na katerem so med drugim sprejeli obračun poslovnega leta 1969. To se je zaključilo s primanjkljajem 7 milijard 200 milijonov lir, kar je treba po mnenju upravnega sveta pripisati stavkam delavstva in višjim proizvodnim stroškom. Ustrezno poročilo navaja, da so delavci zaradi stavk zamudili skupno 1,450.000, to je 9 od sto vseh predvidenih delovnih ur. Družba je lani izročila naročnikom eno vojaško in 7 tovornih ladij za skupno 150.000 bruto registriranih ton, medtem ko je letni načrt predvideval izročitev 500.000 ton novega ladjevja. Danes ima Italcantieri naročenih 1 vojaško in 29 tovornih ladij (od tega 3 ladje po lastnem notranjem naročilu) za skupnih 1,650.000 brt oziroma 2,750.000 ton bruto nosilnosti. Ladjedelnici v Sestri ju in Ca- stellamare di Stabia sta s tem zaposleni do polovice prihodnjega leta, obrat v Tržiču pa do 1972. Konec lanskega leta je bilo pri Italcantieri zaposlenih 10.800 ljudi, to je 700 več kakor leto poprej. Novoizvoljeni upravni svet družbe za triletje 1970-72 sestavljajo dr. G. Cortesi (predsednik), dr. E. Guani, dr. M. Menzinger, ing. M. Perrotta dr. G. Tupind, dr. F. Viezzoli in ing. G. Vignuzzi, v nadzorni odbor pa so bili potrjeni dr. G. Manzutto (predsednik) ter dr. F. Di Nola in G. Tolo. Na oglasni deski občine v Ulici Malcantan 2 ie razobešen razglas o natečaju za 24 mest v mestnem zboru «Capelia cdvica«. Izvod pravilnika natečaja je na razpolago interesentom v IV. oddelku za lavno izobrazbo. Trg Unith 4, drugo nad. Razglas bo razobešen do 30. Junije t. 1. OSM IC A Danes je odprl osmdeo Stefan Berdon. Donijo št. 35 (pri spomeniku) in toči pristno domače beilo in črno vino. Vabljeni vsi prijatelji žlahtne kapljice. .. Danes ob 21. uri priredi Ške-denjski dom» (VI. Soncini 112) prvi kulturni nastop. Na sporedu: dramatizirana zgodba, petje dekliškega zbora, razgovor škedenjskih krušaric, petje šolarjev od Sv. Ane in iz Skednja, deklamacije ter nastop mešanega pevskega zbora. Včeraj -danes Danes, SOBOTA, 27. Junija EMA Sonce vzide ob 5.17 In zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15j4l — Lu-na vzide ob 1.00 in zatone ob 13.54 Jutri, NEDELJA 28. Junija ZORANA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 31, najnižja 22,7, ob 19. url 27,3 stopinje, zračni tlak 1019,3 stanoviten, veter Južni 4 km/h, vlaga 69 odst., nebo 8/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,5 stop. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. junija 1970 se Je v Trstu rodilo 11 otrok umrlo pa je 5 oseb. UMRLI SO: 79-letni Giorglo Stok 87-letna Angela Zucco, 84-letna Ca terlna Cherlol, 41-letnl Giuseppe Cas-settl, 65-letnl Bruno Giacomlni. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 11. ure) Alta Basillca, Ul. S. Glusto 1. Cro. ce Verde, Ul. Settefontane 39. Alla Glustizia, Trg Llbertt 6. Testa d’0 ro. Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 11.31 do 1.11) Al Lloyd Ul. Orologlo 6 . Ulica Diaz 2. Alla Salute, Ul. Glulia 1. Ficclola, Ul. Orlanl 2. Vernarl, Trg Valmaura 11. Fantje in dekleta iz Boljunca priredijo šagro 5. in 9. julija 1970 v Boljuncu na Jami. Igrala bo godba z Brega, otroci se bodo pomerili v slikarskem ex-tempore, sledila bo povorka z godbo iri mladino v narodnih nošah, zatem pa bodo zabavne tekme (v vrečah, z jajci na glavi itd.). Nastopile bo tudi folklorna skupina. Nadaljevanje plesa bo v nedeljo in v ponedeljek od 21. do 24. ure ob zvokih orkestra Kras. V istem prostoru bo deloval dobro in okusno založen kiosk. • Listek občinske umetnostne galerije št. 7704 ie bil izžreban za umetniško sliko slikarja Roberta Faganela. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda ežiga Zoisa v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 10. julija 1970 ob 12. uri zapade rok za vpis v prvi razred za šolsko leto 1970/71. Do 10. julija 1970 se morajo vpisati tudi dijaki, ki so ob zaključku leta bili usposobljeni za višji razred. Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankars, Ul. Frausin 12, sporo-ča, da zapade 10 julija 1970 ob 12. uri rok za vpis v prvi, drugi in tretji razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v jesenskem roku. se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo šole vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje v 1. razred državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu je do 10. julija. Do tega dne morajo vpisati dijaki ostalih razredov, ki bodo izdelali v poletnem roku. Do 22. septembra pa se lahko vpišejo dijaki, ki bodo imeli poprav, ne izpite. Natančnejša navodila so na razpolago vsak dan od 9. do !2. ure v tajništvu zavoda. Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstiki na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da 10. Julija 1970 ob 12. uri zapade rok za vpis v I., II. in lil. razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Nižja srednja šola »Fran Levstik«, oddeljeni razredi Sv. Križ in državna osnovna šola »Albert Sirk« priredita v nedeljo, 28. tjn. ob 16. url v oiv-kino dvorani Jubilejno prireditev, posvečeno 25-letnicl obnovitve slo-venskih šol na Tržaškem. Na spore-du bo: slavnostni govor, nastop pev-skega zbora osnovne šole, tridejan-ka s petjem In baletom «V kriškem portiču« v kateri nastopajo učenci obeh šol ter Beličičeva »Svetokri-ška« v dvoglasni izvedbi obeh šolskih zborov ob spremljavi harmonike. Vljudno vabljeni starši, vaščani in prijatelji naše mladine. Razstave ročnih del in risb na o-snovnih šolah didaktičnega ravnateljstva Sv. Jakob: na osnovni šoli v Ulici Donadoni danes, 27. junija, od 17. do 20. ure in v nedeljo, 28. junija, od 9. do 12. in od 17. do 20. ure. Osnovna šola v Gropadi priredi 28. tjn. razstavo in šolsko prireditev ob 17. url. Vljudno vabljeni. Ravnateljstvo drž. znanstvenega liceja »France Prešeren« v Trstu sporoča, da je vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje gimna-zije in klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 10 julija 1970 Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčiči v Dolini sporoča, da Je vpisovanje v vse razrede te šole vsak dan od 8.30 do 12.30 do vključno 10, junija. Do 22. septembra pa se lahko vpišejo dijaki, ki bodo imeli popravne izpite v Jesenskem roku. Učenci slovenske osnovne šole na Katinari vabijo na razstavo risb in ročnih del, ki bo v nedeljo, 28, in v ponedeljek, 29 jt.m. v šolskih prostorih. Del razstave bo v počastitev 25. obletnice obnovitve slovenskega šolstva, posvečen zgodovini katinar-ske šole od prvih početkov (1791) do danes Razstava bo odprta od 9. do 12. ure ter od 17. do 21. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik«, Ul. Montorsino 8, sporoča, da zapade 10. julija 1970 ob 12. url rok za vpis v prvi, drugi In tretji razred za šolsko leto 1970-1971. Dijaki, ki bodo opravili po pravne izpite v Jesenskem roku, se motajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo šole vsak dan od 9. do 12. ure. Oinovna šola na Pesku vabi starše in prijatelje mladine na šolsko prireditev, ki bo danes ob 18. uri v šolskih prostorih. V nedeljo ob 11. uri bo zaključna šolska prireditev šolskih otrok Mačkovljah. Vabljeni I SPDT obvešča Izletnike potovanja po Avstriji 28. ln 29, t.m., da Je od-hod avtobusa ob 7. url s Trga Ober. dan (Harry’s bar). Pojasnila dobite v Ulici Geppa 9, tel. 31-119. BANCA Dl CREOITD Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - Ulica F. Filzi št. 10 Tel. 38101/38045 opravlja vse bančne posle kupuje tujo valuto Včerajšnji odkupni devizni tečaji: Ameriški dolar 625,— Kanadski dolar 590,— Brit. šterling 1500,— Švic. frank 145,— Franc, frank 112,— Belg. frank 12,— Hol. florint * 172,— Nemška marka 172,— Avst. šiling 24,— Jug dinar(vel.) 46,— Jug. dinar (mali) 48,— Prosvetno društvo «IVAN CANKAR« Trst — Sv. Jakob priredi DANES, 27. t. m. ob 21. uri v društveni dvorani KOMEMORACIJO PADLIH V NOB, PEVCEV in AKTIVISTOV ŠENTJAKOBSKEGA DRUŠTVA Na sporedu: nastop pevskega zbora, komemorativni govor ter nastop mladih recitatorjev. Vabljeni vsi člani in simpatizerji društva posebno pa sorodniki padlih za svobodo 1 KINO NA OPČINAI \ danes ob 18. uri barvni film: AGENTE 007 AL SERVIZIO DI SUA MAESTA’ Igrajo: George Lazenby. Diana Rigg, Telly Savalas. K/NO «|RIS» PROSEK danes ob 19.30 barvni dramatični film: L’UOMO VENUTO D ALLA PIOGGIA Igrajo: Charles Bronsan. NA ŠPORTNEM IGRIŠČU V ULICI FLAVIA SE Z VELIKANSKIM USPEHOM NADALJUJE V NAJBOLJ PRIČAKOVANA PREDSTAVA LETA Predstave vsak večer ob 21.15; ob četrtkih, sobotah ter o prazničnih dneh ob 16. uri ter ob 21.15. OBISK ŽIVALSKEGA VRTA OD 10. DO 19. URE MIRAMARSKI PARK Predstave »Luči in zvoki#: ob 21.30 in ob 22.45 »Massimiliano e Carlot. ta« v italijanščini. Avtobus Virna Lisi, Charles Aznavour. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «Ultimo domicilio co-nosciuto«. Lino Ventura, Marlene Jobert. Ritz 16.30 «Billy Kid, il leggendario mancino del West». Paul Nevvman. Filodrammatico 16.30 «11 porcile«. Režija P. P. Pasolinija. Ugo Tognaz-zi, Pierre elementi. • Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16.30 «Che fanno i nostri superman tra le vergini della giun-gla«. George Martin, Brad Harris. Aurora 16.30 «11 Grinta«. John Wayne. Technicolor. Cristallo 16.30 «L’altra faccia del planeta delle scimmie«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 14.00 «Metello». Massimo Ra-nieri, Ottavia Piccolo, Lucia Bosč. Tina Aumont. Technicolor. Moderno 16.30 »Patton, generale di acciaio«. George Scott, Karl Mal-den. Impero 16.00 »Z, l’orgia del potere». Technicolor. Vittorio Veneto 16.30 «Una storia d’»-more«. Anna Moffo, Giannl Mac-chia. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.30 »Montecristo 70». Pierr* Brasseur, A. Duperey, R. Pellegrin. Technicolor. Abbazia 16.30 «Barbagia». Terence Hill. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 16,30 «La battaglia dTnghil-terra«. F. Stafford, Van Johnson, F. Rabal. Technicolor. Razstave Občinska umetnostna galerija, Trg Unita dTtalia: od 30. junija do 8. julija bo razstavljal slikar Michele Piva, po rodu z Reke, živi v Vidmu. Občinska umetnostna galerija, Trg Unita dTtalia: od 30. junija do 8-julija bo razstavljal slikar Mario Palmieri, po rodu iz Rietija, stanujoč v Trstu. Otvoritev obeh razstav bo 30. t.m. ob 18.30. Galerija Tergeste: Od 30. Junija do 16. julija bo razstavljal svoje jedkanice slikar Giorgio Ferletti. Križanke - Ljubljana. Razstava likovnih del tržaškega slikarja Jožeta Cesarja. Razstava »Grafike nemškega ek*; presionisman v občinski umetnostni galeriji v palači Costanzi bo odprta do 20. ure v torek, 30. t.m. Ze doslej je razstavo, ki jo je priredil Nemški kulturni inštitut v sodelovanju z mestnim muzejem Revoj-tela, doživela velik uspeh in številen obisk. Razstavljene so grafik' Beckmanna, Campendonka, Di*3’ Feiningerja, Heckla, Kandinskega, Kirchnerja, Kleeja, Marca, Muller-Ja. Noldeja, Pechsteina, Rolsfain Schmidt - -Rottluffa. Gre za celotno panoramo ekspresionističnega gibanja v razdobju od 1905 do 1930. ’ bogatem katalogu s črno-belimi in barvnimi reprodukcijami sta objavljena tudi eseja Giulia Carla Arga-na in Horsta Kellerja. Urnik v palači Costanzi je od 1®-do 13. ure vsak dan ter še od do 20. ure ob praznikih, Vstop prost-V torek, 30. junija ob 19. uri d® v razstavni dvoiani Ljudske knjižnice v Ul. Teatro Romano 7 odprt3 razstava »Biagio Marin, podobe in dela« ib izidu izven prodaje njeg°' vega dela »Otoške pesmi ibiz-IS^* (I canti dellTsola 1912-1969) pri Edi-toriale Iibraria S p.A na račun Tržaške hranilnice. KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE vabi 27., 28. in 29. junija v Sv. Križ na PRAZNIK VINA IN RIB SPORED DANES, 27. junija ob 18. uri otvoritev IV. RAZSTAVE IN POKUŠNJE DOMAČIH VIN a nastopom mladih domačih godbenikov to pevskega zbora «Vesna». NEDELJA, 28. junija ob 9 uri otvoritev razstave, ob 18. un na nogometnem Igrišču začetek finalnih tekem za trofejo Krasa, prireditelj SD «Vesna». od 20. ure dalje koncert godbe na pihala. PONEDELJEK, 29. junija ob 9. uri otvoritev razstave ob 16. uri koncert domače godbe od 20. ure dalje PLES z nastopom Tržaškega narodnega ansambla. • RIBE - DOMAČE KLOBASE - PRŠUT - ČEVAPČIČI 22. MEDNARODNI TRŽAŠKI VELESEJEM od 14. do 28. junija 1970 NAD TISOČ DVESTO RAZSTAVLJAVCEV IZ TRIDESETIH DEŽEL ■ PANORAMA NAJBOLJŠE PROIZVODNJE NA SVETU ■ SELEKCIONIRANA IZBIRA ARTIKLOV ZA DOM, PODJETJE, JAVNI LOKAL, RAZVEDRILO, ZABAVO. POSEBNE RAZSTAVE, ZASEDANJA IN POSLOVNA SREČANJA NA PODROČJU LESA, POHIŠTVA, KAVE IN MARMORJA ■ PRIREDITVE ZA NOVE POBUDE NA PODROČJU TRGOVSKE IZMENJAVE MED EVROPO IN AFRIKO. VSAK DAN BODO MED OBISKOVALCI IZŽREBANE BOGATE NAGRADE, NA KONCU VELESEJMA PA BO IZŽREBAN AVTOMOBIL «FIAT 500». I Zavezniki HOB in vprašanje jugoslovansko-italijanske meje Ob 25-letnici osvoboditve Slovenskega primorja in Istre je po-: trebno zgodovinsko obdelati vprašanje, v kolikšni meri je narod-| noosvobodilna borba jugoslovan-j skih narodov vplivala na to, da se revidira krivična meja, ki je bila začrtana med Jugoslavijo (tedaj kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev) in Italijo po prvi svetovni vojni. Kakor je znano, so po rapalsk\l Pogodbi od 12. novembra 1920 prišle pod Italijo Goriška, del Kranjske, Trst in Istra skupno z otokoma Cresom in Lošinjem, v Dalmaciji pa Zadar z otokoma Lasto-vo in Palagruž; na temelju rimske pogodbe od 27. januarja 1924 Pa še Reka. V teh krajih je bilo nad pol milijona Slovencev in Hrvatov, ki so predstavljali večino prebivalstva, podvrženih nasilnemu raznarodovanju in italijanizaciji, tako da se je tu razvil odpor, ki je že med obema vojnama zadobil narodnoosvobodilni znašaj in stalno oživljal vprašanje osvoboditve teh krajev. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, se je Italija postavila na stran Nemčije in skupno z njo napadla Jugoslavijo (6. aprila 1. 1941). Po nagli kapitulaciji jugoslovanske vojske je bila Jugoslavija razkosana in zasedena, na Jadranu je bila vzpostavljena popolna oblast Italije. Tretjega maja 1941. leta je bila priključena k Italiji vsa Slovenija južno od Save in iz tega ozemlja je bila Ustanovljena tako 'menovana Ljubljanska provinca; še pred tem, 10. aprila, je bila ustanovljena tako imenovana Neodvisna hrvaška država, ki je prišla pod italijanski Protektorat. Italijanska vlada je z : v,ado te kvislinške države sklenila 18. maja 1941 leta v Rimu ; Pogodbo, na osnovi katere je 20. maja nriključila Italiji okra'e_Su-šak, čabar, Kastav, del Delniškega okraja, vse otoke, razen Hva-fa, Paga in Brača, severni del Dalmacije skupno z okraji Šibenik, Trogir in Split, na jugu pa | Kotor. Italija je skušala organizirati tudi nekakšno neodvisno Črno goto in 12. junija proglasila «neod-; 'isnosts« te dežele. Te nasilno iz-! Urjene spremembe na Jadranu so odprle vprašanje revizije stare jugoslovansko - italijanske meje. O-čitno je namreč bilo, da se nepravična rapalska pogodba, ki jo je Italija tako že oregazila, po vojni m po porazu Italije ne more več ohraniti. Postavljalo se je le vprašanje, kako daleč bo ta revizija šla in ali bo zajela vse jugoslovanske kraje, ki so bili pod Ita-•ijo. To vprašanje se je sprožilo že v prvih mesecih po zlomu Jugoslavije. Predsednik jugoslovanske vlade v Londonu gen. D. Simo-vič je namreč v svojem govoru Po londonskem radiu 28. junija 1941 izjavil, da bo Jugoslavija po *J>nčani vojni dobila »Istro, Trst, ] Dorico, Zadar in vse druge predele kjer živijo Jugoslovani*, kar ie v zavezniški javnosti ustvarilo Ptepričanje, da je predsednik jugoslovanske vlade mogel dati takš-Jo izjavo edino na temelju obljub "titanske vlade. Italijanski antifašisti v Ameriki C. Sforza, G. Salvemini, G. A. Borgese in Ascoli «o zato v imenu združenja »Giuseppe Mazzini* poslali britanskemu veleposlaniku v Washingtonu mrdu Halifaxu brzojavko, v ka -tori so ga prosili, naj jim zadevo Pojasni. On jim je odgovoril, da je »predsednik jugoslovanske vlade izrazil le svoje lastno mnenje, *a katero 'lada njegovega veličanstva ne prevzema nikakršne °dgovornosti». V Se neobjavljen dokument Izjava lorda Haiifaxa je sprala generala Simoviča v nepristen položaj in jugoslovanski podanik v Londonu Subotič je prosil Foreign Office za pojasnilo. Koreign Office mu je 'd juhja '“Igovoril naslednje: »Kakor veste, je britanska vlada dala urejš-h). vladi na znanje in to je tej j fdadi tudi potrdila, da je pripravljena, ko sr vojna povoljno kon-i ^9, pomagati »Jugoslaviji, če ona ? zahteva, namreč da se izvrši-nekateri popravki na jugoslovansko - italijanski meji. To in taupno nuoenje naše pomoči, vendar ne ja zna obljuba in verjetno *e je ori nekaterih naših organih Navila bojazen, da so gospod mniovič in vaša vlada to drugače dojeli in da so to imeli pred očmi v govoru gospoda Simoviča. Ta todeua ni za javnost, niti ni to *lriktna obveznost, pač pa naše JUBILEJNI D O D A T E I DODATEK V' Napisal dr. Dragovan Sepič naklonjeno stališče nasproti vašim morebitnim željam. Ta še neobjavljeni dokument sem v celoti navedel samo zato, ker nam živo prikazuje, v kakšnem položaju je bilo vprašanje revizije jugoslovansko - italijanske meje, ko se je v deželi začela narodnoosvobodilna borba. Britanska vlada ni tedaj niti v za up-nih razgovorih z jugoslovansko vlado mislila, da bi šla dlje od «nekaterih popravkov na jugoslovansko - italijanski meji*, jugoslovanska vlada pa brez avtoritete v tujini in brez podpore v deželi ni mogla bolj energično postaviti pred zaveznike vprašanje Slovenskega primorja in Istre niti uspešneje pripraviti teren za njegovo povoljno rešitev. Toda v Jugoslaviji je pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije izbruhnil upor in razvila se je narodnoosvobodilna borba in organizirana je bila tudi narodnoosvobodilna vojska in ljudska oblast z Antifašističnim svetom narodne osvoboditve Jugoslavije (AV NOJ) oziroma z njegovim izvršnim odborom (NKOJ) na čelu. Pojavil se je nov dejavnik, ki je iz meseca v mesec, iz leta v leto postajal vedno pomembnejši ne samo po svoji vojaški moči, ki je bila tako pomembna za zaveznike v borbi proti Nemčiji in Italiji, pač pa tudi po svoji politični avtoriteti, tako da je začel vedno več vplivati tudi na razvoj borbe za osvoboditev Slovenskega primorja in Istre, oziroma na vprašanje revizije jugoslovansko - italijanske meje. Važno je poudariti, da se je narodnoosvobodilni boj že v prvih mesecih začel širiti tudi v kraje, ki so po prvi svetovni vojni prišli pod Italijo, pozneje pa se ie boj razširil tudi na Beneško Slovenijo, ki ie bila pod Italijo že od leta 1866. Maršal J. Broz - Tito je že 10. avgusta 1941. postavil kot osnovno nalogo narodnoosvobodilne borbe (NOB) na Hrvaškem, da zbere vse rodoljube za «osvoboditev Dalmacije in ostalih krajev izpod i-talijanskega jarma*. Komunistična partija Hrvatske (KPH) se ie že od začetka borbe trudila, da «!judstvo Istre poveže svojo borbo za nacionalno in socialno osvoboditev z borbo ostalih narodov Jugoslavije*, kot je to poudaril A. Biber na drugem kongresu KPH, E. Kardelj pa je v avgustu 1941 dal navodila, da se partizanske enote in odbori Osvobodilne fronte organizirajo na vsem ozemlju, koder žive Slovenci, od Jadranskega morja do severnih meja. Že v začetku narodnoosvobodilne borbe (NOB) je bilo jasno, da je eden od važnih ciljev borbe: o-svoboditev vseh slovenskih in hr-vatskih krajev, ki si jih je priključila Italija in to ne le po zlomu Jugoslavije 1941, pač pa tudi po prvi svetovni vojni in celo slovenskih krajev, ki so Drioadli Italiji pred tem, to ie 1866. leta. Borba Slovencev in Hrvatov Slovenskega primoria in Istre je jasno kazala, da ljudstvo teh krajev v svoji večini zahteva, da se osvobodi in združi z matično deželo in da se z orožiem v roki bori, da to doseže. To pa je bil najmočnejši argument za priključitev teh krajev k Jugoslaviji. Po kapitulaciji Italije Ko je po kapitulaciji Italije v vseh krajih pod italijansko okupacijo izbruhnil splošni ljudski u-por, so bili sprejeti tudi politični sklepi v tem smislu. Narodni odbor za Istro je 13. septembra 1943 izglasoval sklep o priključitvi I-stre, Hrvatski, deželni antifašistični svet narodne osvoboditve Hrvatske (ZAVNOH) je 20. septembra proglasil za neveljavne vse pogodbe, s katerimi so Istra, Reka, Zadar, otoki Lošinj, Cres in Lastovo prišli pod Italijo in objavil njihovo priključitev Hrvatski in preko nje Jugoslaviji, medtem ko je izvršni odbor Osvobodilne fronte sprejel sklep o priključitvi Slovenskega primorja Sloveniji odnosno Jugoslaviji. Vse te sklepe je končno 29. novembra 1943 sprejel in potrdil AVNOJ (Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije). Ti sklepi se niso mogli takoj uresničiti, ker je nemški vojski uspelo vzpostaviti v teh krajih svojo oblast, vendar so ti skleni imeli važno vlogo pri postavljanju vprašanja Slovenskega primorja in Istre pred zaveznike. KPJ, ki je vodila NOB, je skušala, da se že v času vojne u-stvarijo na terenu povoljni pogoji za pravično rešitev vprašanja jugoslovansko - italijanske meje. Posebno pozornost je polagala temu, da se v Slovenskem primorju, v Trstu in Istri doseže sporazum z italijanskimi antifašisti, da bi se ustanovila skupna fronta v borbi proti fašizmu, toda vprašanje meje je otežkoča-lo ustvarjanje borbene enotnosti. Centralni komite komunistične partije Italije (CK KPI) je zavzel negativno stališče glede sklepov o priključitvi Istre in Slovenskega primorja k Jugoslaviji. KPI je namreč skupno s socialistično stranko in z meščanskimi antifašističnimi strankami, tvorila komite narodne osvoboditve Italije (CLNAI) in je v svoji politiki upoštevala tudi njihova stališča glede tega vprašanja. Socialistična stranka pa je bila za razdelitev Istre in Slovenskega primorja med Jugoslavijo in Italijo, medtem ko so nekatere meščanske antifašistične stranke bile samo za to, da odstopno Jugoslaviji Reko in Zadar, a nekatere so razen tega bile tudi za manjše popravke meje. CK KPI je v zvezi s tem jemal v poštev tudi razpoloženje tržaških in istrskih komunistov, ki so bili proti priključitvi Trsta, zahodne Istre in Pulja Jugoslaviji. CK KPI načelno ni bil proti priključitvi, smatral pa je, da naj bo to odvsno do režima, ki bo obstajal v Italiji po vojni, kljub temu, pa je zahteval, da KPJ odstopi od sklepa o priključitvi. CK KPJ je zahtevo CK KPI odklonil. B. Kidrič je 26. decembra 1943 dal na znanje KPI, da so slovenski komunisti prista-š: pravice samoodločbe naroda in sporazuma o mejah, vendar pa le pod pogojem, če italijanski narod dobi zares demokratični režim. Toda, je poudaril, «z imperialistično Italijo se ne bomo pogajali na temelju samoodločbe, niti ji ne bomo priznali enakopravnosti,* Edvard Kardelj pa je v svojem pismu od 15. marca 1946 v imenu KPJ opravičil sklepe o priključitvi Slovenskega primorja in Istre kot politično nujne in upravičene in prerizi-ral, da ti sklepi vključujejo tudi Beneško Slovenijo. CK KPJ torej ni odstopil od svojega stališča o mejah, pač pa je soglašal s tem, da se v interesu ustanovitve borbene enotnosti razprava o tem prekine. Tako je med dvema partijama v začetku aprila 1944 bil dosežen sporazum o odložitvi razprave o mejah in sporazum o vojaškem in politič; nem sodelovanju. Stiki med KPJ in CLNAI KPJ se je trudila, doseči sporazum tudi z narodnoosvobodilnim odborom Italije, ki je vodil borbo na zasedenih področjih Italije. Rezultat stikov, ki jih je vzpostavila z njim, je bil poziv tega komiteja Italijanov Furlanije in Julijske krajine, naj sodelujejo z jugoslovanskimi partizani, obsodba rapalske meje ter priznanje pravic slovenskemu in hrvatskemu narodu do popolnega zedinjenja in do neodvisnosti (progias od 10. junija 1944.). Z njim je 19. julija 1944 bil dosežen sporazum o odgoditvi razprave o meji in o formiranju koordinacijskih odborov glede organizacije skupne borbe, odborov, ki bodo imeli značaj oblastvenih organov. Tako bi se bili morali že med borbo ustvariti potrebni pogoji za sporazumno rešitev vprašanja Slovenskega primorja in Istre. V Italiji je bila tedaj na vladi Bonomijeva vlada, ki je uživala podporo vseh antifašističnih strank, združenih v komiteju narodne osvoboditve. Ta je z okrepitvijo svojih vojaških naporov v borbi proti Nemčiji in z odločnejšo defašistizacijo v deželi skušala pridobiti zaupanje zaveznikov in doseči večjo svobodo akcije in je zaradi tega bilo za njo važno, pridobti si simpatije tudi Sovjetske zveze in NKOJ. Narodnoosvobodilno gibanje se je zadnje leto afirmiralo tudi na mednarodnem političnem terenu. Pri narodnoosvobodilni vojski (NOV) so bile zavezniške vojaške misije, na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu, 29. novembra 1943, je bil ustanovljen nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije (NKOJ), k1 je zavzemal položaj jugoslovanske vlade de facto in kot takšen vedno odločneje nastopal tudi pred zavezniki. Sporazum z vlado I. Šuba-šiča, podpisan na Visu 16. junija 1944, mu je odprl možnost, vplivati tudi na delo jugoslovanske vlade v Londonu in postati glavni črnitelj, s katerim se bodo zavezniki pogajali ne le o koordiniranju vojaških operacij, pač pa tudi o političnih odnosih Jugoslavije. Zaostrovanje odnosov med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo Toda v tem času se začenjajo zaostrovati odnosi med Sovjetsko zvezo in zahodnimi zavezniki, Veliko Britanijo in ZDA. Po odprtju drugega bojišča in po naglem napredovanju Rdeče armade se vzporedno z borbo proti Nemčiji razvija med nj’mi tudi borba glede zagotovitve čim večjega vpliva na povojno Evropo. Britanska vlada je skušala z razdelitvijo področij omejiti sovjetski vpliv v srednji Evropi in na Balkanu. W. Church'11 je v oktobru 1944 dosegel z I. V. Stalinom sporazum, da prideta Romunija in Bolgarija pod sovjetski, Grčija pa pod britanski vpliv, kar se pa tiče Jugoslavije, da se vodi «skupna politika* na temelju «f!fty-fifty». V skladu s takšnim stališčem je bilo načeto tudi vprašanje o zasedbi Slovenskega primorja in Istre. Operacije zevezniških vojska v Italiji so vsekakor vsiljevale potrebo, da se doseže o tem sporazum z NKOJ, toda britanska in ameriška vlada sta e-nostransko sklenili, da se v teh krajih uvede zavezniška vojaška uprava (AMG). Ko je poveljnik zavezniških sil v Sredozemlju general M. Wilson v avgustu 1944 obvestil o tem maršala Tita, je Tito takoj protestiral in svoje nasprotovanje ponovil tudi pred W. Churchillom. Zahteval je, da se na tem ozemlju prizna pravica organiziranja uprave samo NOV in narodno osvobodilnim odborom, ki so tod že funkcionirali. Italijanska vlada je podprla britansko in ameriško staFšče in začela obravnavati vprašanje bodočnosti Istre, Trsta in Gorice. Maršal Tito je reagiral in v svojem govoru na Visu 12. septembra 1944 izjavil, da se narodnoosvobodilna borba vodi med drugim tudi za osvoboditev Istre, Slovenskega primorja in Koroške in za njihovo priključitev k Jugoslaviji in pri tem poudaril «Mi tujega nočemo — svojega ne damo!* Začele so se priprave za osvoboditev teh krajev in za postavitev vprašanja jugoslovansko-italijanske meje pred zaveznike. Zavzeto je bilo stališče, da bp obseg teritorialnih zahtev odvisen od oblike oblasti, ki bo obstajala v Italiji v trenutku sklepanja miru. Toda Istra, Goriška in Trst so že od samega začetka bili izven diskusije. Na sestanku članov AVNOJ, ČK KP Slovenije in znanstvenega inštituta, ki je bil 9. septembra 1944, je bilo sklenjeno, da se bodo jugoslovanske minimalne zahteve krile z etnografsko mejo, s tem da se vključijo tudi tista slovenska o-zemlja, ki so bila v času imperializma raznarodena, in da se izvedejo popravki meje, ki jih zahtevajo prometne, gospodarske in strateške potrebe. V skladu s temi načeli je znanstveni inštitut izdelal predlog jugoslovansko-italijanske meje. Jeseni 1944. leta se je napredovanje zavezniških čet v Italiji ustavilo in s tem v zvezi se je vsiljevala potreba, da se predvidevajo operacije za izgon nemške vojske iz zasedenih slovenskih in hrvatskih krajev, ne u-poštevajoč možnost operativnega sodelovanja z zavezniškimi enotami. Izdani so bili ukazi, da se osvobodi in zasede vse Slovensko primorje s Trstom in Gorico in tudi Beneška Slovenija, torej vsi kraj:, na katere je Jugoslavija polagala svoje pravice in ki jih je nameravala zahtevati na mirovni konferenci. KC KPI je bil o tem obveščen in je sprva ugovarjal, ker da je bil izdan ukaz brez sporazuma z njim, ukaz za zasedbo tudi povsem italijanskih krajev, toda kmalu je bil problem z njim razčiščen in je nato ta sklep pozdravil, ker bo to, kot je poudaril, pomenilo «da ne bo prišlo do angloameriške zasedbe in do vzpostavitve reakcionarne itabjanske uprave*. CK KPI je pristal na vojaško in politično sodelovanje v teh krajih in soglašal z jugoslovansko zahtevo po priključitvi Goriške, Trsta in Istre. To je bilo zelo pomembno za nadaljnji razvoj odnosov z italijanskim prebivalstvom teh krajev. Alexandrov obisk pri maršalu Titu Toda napetost v odnosih med zahodnimi zavezrvki in novo Jugoslavijo ter Sovjetsko zvezo se odraža tudi na politiki italijanske vlade in itaVjanskega osvobodilnega odbora nasproti Jugoslaviji. Ko je predstavnik KPI v italijanskem osvobodilnem odboru v Trstu predložil, da se sprejme program priključitve Julijske krajine skupno s Trstom novi Jugoslaviji, je naletel na oster odpor, tako da je zapustil odbor, predstavniki ostalih strank v odboru pa so sklenili «pakt», s katerim so se obvezali, da se bodo potrudili, da se nacionalno vprašanje v teh krajih reši na temelju avtonomije v demokratični Italiji in na temelju nacionalne enakopravnosti Jugoslovanov z Italijani. Predstavniki KPI pa so skupno s predstavniki KPS ustanovili skupni mestni odbor in začeli intenzivnejšo akcijo med množicami, akcijo, ki je pri italijanskem prebivalstvu pripravljala teren za priključitev Slovenskega primorja in Trsta k Jugoslaviji. Toda zahodni zevezniki so skušali na vsak način onemogočiti, da bi Trst zasedle enote NOV. Maršal H. Alexander je v februarju 1945 (22-26/11) obiskal maršala Tita, da bi se z njim sporazumel o bodoči vojaški upravi na osvobojenih področjih Istre in Slovenskega primorja. On je zahteval, da naj Tito pristane, da se zaradi varnosti komunikacij zavezniških čet z Avstrijo na vsem ozemlju zahodno od Rapalske meje uvede zavezniška vojaška uprava. Tito je v načelu pristal na zavezniško vojaško upravo, vendar le na področju komunikacij med Trstom in Avstrijo in pod pogojem, da civilna uprava ostane v rokah ljudskih odborov, vendar je bil proti temu, da se zavezniška vojaška uprava uvede tudi v Istri, ker tega ne opravičujejo potrebe za zaščito komunikacij z Avstrijo. Maršal Alexander je bil osebno pripravljen doseči sporazum na temelju razdelitve zasedbenih področij z NOV. Razmejitvena črta bi tekla 15 kilometrov južno in zahodno od Trsta proti severozahodu na Ajdovščino, Gorico - Kobarid - Trbiž -avstrijsko mejo. čeprav je bil v razgovorih v Beogradu govor o tej liniji, je maršal Alexander ni mogel predložiti, ker nanjo ni pristala ameriška vlada. Zdi se, da tedaj do nekega podrobnejšega sporazuma ni prišlo, pa čeprav je bil v načelu dosežen sporazum o tem, da se uvede zavezniška vojaška uprava zaradi zaščite komunikacij z Avstrijo. Britanska in ameriška vlada sta z vedno večjim nezaupanjem gledali na razvoj razmer v Jugoslaviji. Tu je bila sicer na temelju sporazuma Tito - šubašič od 2. novembra 1944 in jaltske konference ustanovljena 6. marca 1945 začasna vlada, v katero so stopili poleg članov NKOJ tudi člani londonske jugoslovanske vlade, toda politične spremembe, do katerih je prišlo v Jugoslaviji na temelju sporazuma Tito-šubašič, niso opravičevale pričakovanj zahodnih zaveznikov. Že 5. aprila je začasna vlada Demokratske federativne Jugoslavije (DFJ) podpisala s sovjetsko vlado sporazum o prijateljstvu, vzajemni pomoči in povojni izgradnji, sporazum, ki je naletel v Londonu in VFashingtonu na ostro reakcijo. V borbi za vpliv v Evropi, ki se je vodila med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo, je zadobivalo na važnosti tudi vprašanje bodoče pripadnosti Istre, Slovenskega primorja in še posebej Trsta. Sovjetska vlada je podpirala jugoslovansko vlado v njenih težnjah, medtem ko sta se ameriška in britanska vlada trudili da za vsako ceno preprečita, da bi ti kraji prišli pod nadzorstvo jugoslovanske armade. Jugos lovanska armada v Trstu Ko se je sredi aprila 1945 zavezniška ofenziva v Italiji začela povoljno razvijati, je maršal Alexan-der izdal ukaz, da zavezniške čete zasedejo vse tiste predele Julijske krajine, ki so jim potrebni za operacije, skupnostno s Trstom, Puljem in komunikacijami, ki vodijo iz Trsta v Avstrijo. S tem sta soglašala Churchill in novi predsednik ZDA H. Truman. Churchill je naročil Alexandru naj čimprej zasede Trst, Gorico in Tržič in prepreči, da bi Titovi partizani vstopili v Julijsko krajino. To pa mu ni uspelo. Že 30. aprila so bile enote jugoslovanske armade pred Trstom in začele voditi borbe v njegovih predmestjih. V mestu je izbruhnil upor z ene strani borcev, ki jih je organiziral izvršni odbor slovensko - italijanskih antifašistov, z druge pa borcev, ki jih je vodil italijanski osvobodilni odbor (CLN). Maršal Tito je že 30. aprila obvestil maršala Alexandra, da so enote jugoslovanske armade osvobodile Reko in skoraj vso Istro in da so prodrle v Trst. Opozoril ga je, da so se razmere v času po beograjskih razgovorih v februarju bistveno spremenile in da jugoslovanska armada namerava osvoboditi vsa jugoslovanska področja: vso Istro, Trst in Tržič, ozemlje okoli Soče in preko nje do avstrijske meje, kot tudi Koroško, da se operacijsko področje jugoslovanskih Sil potemtakem razteza do črte utsje Soče - Gorica - Tolmin in Trbiž. On pa je z druge strani pripravljen, v duhu beograjskih razgovorov, odstopiti zavezniškim silam uporabo tržaške in puljske luke za oskrbovanje zavezniških čet v Avstriji in pristati, da sile jugoslovanske armade in partizanskih enot zahodno od Soče preidejo pod Ale-xandrovo poveljstvo. Alexander je to Titovo sporočilo sprejel šele 2. maja in je tega dne prejel tudi Titov protest zaradi vstopa zavezniških enot v kraje, ki so jih že o-svobodile enote jugoslovanske armade. Alexander, ki je tega dne čestital Titu zaradi uspehov jugoslovanske armade, je odklonil Titov protest in izjavil, da ne misli u-makniti svojih čet iz Trsta, Gorice in Tržiča pač pa je predložil pogajanja. V pogajanjih, ki so se zatem začela, je general T. Morgan predložil, da naj se enote jugoslovanske armade umaknejo za črto, ki jo je Alexander pokazal Titu pri beograjskih pogajanjih, na ozemlju zahodno od te črte pa da naj se vzpostavi zavezniška uprava. Razen tega je zahteval, da naj se tržaško in puljsko pristanišče ter pristanišča zahodne Istre dajo na razpolago zavezniškim četam. Tito je predlog odklonil in predlagal, da se v Trstu vzpostavi le zavezniška komisija za zvezo. Ker pogajanja niso uspela, je Alexander vso zadevo predložil ameriški in britanski vladi. Ameriška in britanska vlada sta sklenili podvzeti energične korake, da bi prisilili Tita k popuščanju. Pomočnik ameriškega ministra za zunanje zadeve J. Grew je 14. maja izjavil, da ameriška vlada nasprotuje enostranski akciji Jugoslavije in da se vprašanje Julijske krajine ne bo rešilo na osnovi zasedbe. Podpredsednik Kardelj je istega dne odgovoril, da »Jugoslavi- ja ne namerava postaviti svet pred «fait accompli* in da je pripravljena pogajati se o mejah, vendar pa da zahteva svoje pravice kot zavezniška dežela. Ameriški in britanski veleposlanik sta 15. maja izročila noto, v kateri predlagata, da se začrta nova demarkacijska črta, po kateri bi prišli pod zavezniško u-pravo Trbiž, Gorica, Trst, pristanišča zahodne Istre in Pulj. Ko je Tito odklonil to črto, je kriza dosegla vrhunec. Maršal Alexander je izdal svojim četam dnevno povelje, kot da so pred neposrednim spopadom in obtožil Jugoslavijo, da po zgledu Hitlerja in Mussolinija skuša s silo uresničiti svoje težnje v Julijski krajini. V izjavi »Tanjugu* od 19. maja, kot tudi v svojih govorih v Zagrebu in Ljubljani 22. in 26. maja je Tito izjavil, da je jugoslovanska armada pripravljena sodelovati z zavezniškimi silami, da pa Jugoslavija ne more dopustiti, da bi bila ponižana in da bi se njene pravice izigrale. Poudaril je, da ima navzočnost jugoslovanskih čet v teh krajih osvobodilni in ne osvajalni značaj in da »zgodovina bi nam nikoli ne oprostila, če bi te naše brate pustili nezaščitene tudi po tem, ko so tudi sami prelivali kri za svojo svobodo*. Namigujoč na borbo med zavezniki je prav tako rekel, da »mi nočemo plačati tujih računov, mi nočemo biti drobiž za podkupovanje, mi nočemo, da bi nas vmešavali v neko politiko interesnih sfer*, kar se pa tiče Alexandrove primerjave z Mussolinijem in Hitlerjem, je rekel, da se takšna obtožba more vreči v obraz le sovražniku, ne pa izmučenemu in izkrvavelemu zavezniku. V odgovor na ameriško in britansko noto je jugoslovanska vlada 19. maja pristala na vse mogoče olajšave zavezniškim četam glede na zagotovitev komunikacij, vendar je hkrati vztrajala pri jugoslovanski pravici, da jugoslovanska armada ostane v krajih, ki jih je osvobodila, 21. maja pa je sporočila, da sprejema demarkacijsko črto, ki jo je predlagal Alexander, toda pod pogojem, da zavezniška vojaška u-prava sprejme tudi predstavnike jugoslovanske armade, da na tem področju ostane tudi ena enota jugoslovanske armade in da zavezniška vojaška uprava sodeluje z jugoslovansko civilno upravo v teh krajih. Jugoslovanska vlada je začela popuščati, verjetno po nasvetu sovjetske vlade, od katere sta ameriška in britanska vlada zahtevali, naj vpliva na jugoslovansko vlado. Beograjski sporazum Toda ameriška in britanska vlada z jugoslovanskim odgovorom nista bili zadovoljni in sta se dogovarjali, da izvršita demonstracijo z vojaškimi in pomorskimi silami, da bi s tem prisilili Jugoslavijo, da sprejme njune zahteve. Ameriška in britanska vlada sta postavili tudi zahtevo, da se jugoslovanske enote umaknejo tudli iz Koroške. Dne 22. maja so se ameriške enote začele bližati jugoslovanskim črtam in jih tudi prekoračile. Jugoslovanska vlada ni mogla računati na popolno podporo sovjetske vlade in ko sta ameriška in britanska vlada 2. junija ultimativno zahtevali, da naj pristane na že pripravljen sporazum, ga je morala sprejeti. In tako je bil 2. junija 1945 v Beogradu podpisan sporazum med jugoslovansko, ameriško in britansko vlado, sporazum, s katerim se določa demarkacijska črta med zavezniškim in jugoslovanskim zasedbenim področjem v Slovenskem primorju in Istri. Po tej demarkacijski črti, ki je znana pod imenom Morganova linija, so Pulj, Trst, Tržič in Gorica z velikim delom Slovenskega primorja prišli pod zavezniško vojaške upravo. Jugoslovanske čete so se morale umakniti iz te zavezniške cone (cone A). Za tem je 20. junija bil v Devinu sklenjen tudi podrobni sporazum o odnosih med zavezniško in jugoslovansko cono, (cona B). Podpis beograjskega sporazuma pod pritiskom zahodnih zaveznikov sta jugoslovanska vlada in jugoslovanska javnost težko sprejeli. Toda jugoslovanska vlada je s svojim odporom vendarle dosegla, da pod zavezniško vojaško upravo ne prideta vsa Istra in vse Slovensko primorje kot so v začetku zahtevali zahodni zavezniki, da torej rapalska meja ne ostane kot demarkacijska črta. Čeprav se je v beograjskem sporazumu poudarjalo, da se z razdelitvijo Julijske krajine na dve področji ne prejudicira dokončna rešitev pripadnosti teh krajev, je vendarle že z njim postalo očitno, da je rapalska meja dokončno opuščena in da se o njej ne more več razpravljati. Jugoslovanska armada je držala v svojih rokah večji del Slov. primorja in Istre, kar je postavljalo jugoslovansko vlado v povoljni položaj v naslednjih pogajanjih o meji. Ni se moglo več govoriti samo o »nekih popravkih* rapalske meje, ki jo je britanska vlada nakazovala konec 1. 1941, ker je narodnoosvobodilna borba jugoslovanskih narodov in še posebej Slovencev in Hrvatov Slovenskega primorja in Istre ustvarila pogoje, da se vprašanje jugoslovansko-italijan-ske meie reši v skladu s težnjami, ki jih je ljudstvo teh krajev izrazilo s svojo borbo med narodno osvobodilno vojno. OB 25-LETNICI ZMAGE Našim padlim od Milj do Trbiža Plošča na pročelju konservatorija «Tartini» v Ul. Ghega 12, spominja na 50 žrtev nacistov med osvobodilnim bojem Spomenik trem padlim aktivistom na Komenščini (Greta). Leta 1958 so spomenik popravili, ker so «nezaanri» razbili ploščo in spomenik razdejali Spomenik na iiaraovl janskem pokopališču Spomenik padlim talcem na proseškem pokopališču OB ŠESTDESETLETNICI JAMARSKEGA DRUŠTVA Hancke, Novak, Marinič, Rudolf, Brinšek in drugi - 110 zabojev dragocenega znanstvenega gradiva iz Postojnske jame so Nemci prepeljali nekam na Bavarsko, kjer je dobro ohranjen le del bogate knjižnice Srofta^ipank f Jež ^ ofa, Jr. e Enfrd td M JT SpaCCa to trrrfifudiTutZe IE n trate Temp. esCema //'C ~------ul---it____ut___T 7« '(* §/t>accafi’ t raven tli • e 19 »j«... • •* iv ** 40m SnfrataEr t *čC' ZJuor/to etell rrrf tore Mii* 'J i /r+-Ut J! it , *J ■g-.’ . it . . *• >• • <* m>n9 Srhiajiene efepojrafica ■f > /f. Oto v *>.«<( Justi’ Prneef Prerez jame pri Briščkih povzet iz revije «11 Tomi sta* iz leta 1896 Letos proslavljamo v Sloveniji 60 - letnico ustanovitve Društva za raziskovanje podzemeljskih jam Slovenije. Ob tej priliki smo se pozanimali, kako je bilo s prvimi jamarskimi društvi pri nas na Primorskem. V naši bližnji okolici je mnogo lepih in pristopnih jam in je povsem naravno, da so se pri nas prvi raziskovalci pojavili prej kot v matični Sloveniji. Prvi podatki segajo v leto 1883, ko so ustanovili «Com-missione grotte» pri tedanjem planinskem društvu. V tistih letih so najprej raziskali Škocjansko in Postojnsko jamo, predvsem po zaslugi članov Avstro - nemškega planinskega društva, Hanckeja, Novaka, Scheiderja, Marinitscha in Rudolfa. Društvo je imelo svoj sedež v Trstu. Pri raziskovanju škocjanske jame je 1884. leta Rudolf prvi prodrl v velikansko podzemeljsko dvorano, ki danes nosi njegovo ime. Svetina je sledil podzemeljskemu toku reke in prišel do 7. slapa, naslednje leto pa so dosegli 8. in 9. Do leta 1890 so prišli do 24. slapa in do Mrtvega jezera (Marinitsch, Hancke in iftiller). Tri leta pozneje bo Mrtvo jezero zelo temeljito preučil Marinitsch. S tem je bilo raziskovanje škocjanske jame praktično zaključeno. Kar zadeva Postojnsko jamo je Kraus prvi prodrl do skrajne južne točke in do prepada Pivke. Zelo mnogo zaslug je imel pri raziskovanju Postojnske jame inž. Viljem Putiok, ki je bil pozneje med ustanovitelji Društva za raziskovanje podzemeljskih jam (Gesellschaft filr Hohlenfor-schung in Krain). Prav tako v Postojnski jami so ustanovili leta 1890 krožek Antron, čigar člani (Kraigher, Ditriech, Schaber in Ruzicka) sledijo podzemeljskemu toku Pivke do njenega izginotja v Otoški jami. Isti člani odkrijejo naslednje leto Rajsko jamo in se spustijo v Magdalenino brezno. Istega leta odkrije Hancke Kačjo jamo pri Divači in se ................ spusti v 213 m globoko brezno. Okoli leta 1890 so nastale razne poltajne jamarske skupine bodisi na nemški kot na italijanski gimnaziji. Vse take skupine so avstrijske oblasti razpustile in večja skupina nemških in slovenskih fantov se je zatekla v Tržaški turistični klub, M je izdajal tudi svoj list «Il Tourista». Njemu so šli razkačeni očitki italijanskih skrajnežev, ker je imel v vsaki številki mnogo slovenskih in hrvaških ledinskih imen bodisi iz tržaške okolice, bodisi iz Istre. List je izhajal najprej kot 15 -dnevnik potem pa kot 3- mesečnik. Po vstopu študentov je imel tudi jamarsko rubriko, v kateri so člana poročala o svojih raziskovanjih. V njem zasledimo več člankov izpod peresa Andreja Perka, tajnika Postojnske jame in poznejšega aktivnega člana Društva za raziskovanje podzemeljskih jam. Leta 1909 je list objavil tudi podroben zemljevid materij skega okraja, kjer je zabeleženih 218 jam, ki so vse označene s svojimi pristnimi slovenskimi imeni. Naj še o-menim, da je «11 Tourista« izhajal v italijanščini. Glasilo društva Club alpino delle Giulie pa je začelo izhajati komaj mnogo pozneje, leta 1896 in se je imenovalo «Alpi Giulie». Ko so v začetku tega stoletja hude povodnji prizadele dolenjska in notranjska kraš-ka polja, je že omenjeni inž. Viljem Putiok, skupaj z baronom Teodorom Schwarzom von Karstenom dal pobudo za ustanovitev Društva za raziskovanje podzemeljskih jam. Občni zbor je bil 1910. Za predsednika so izvolili deželnega predsednika Schwarza von Karstena, njegova namestnika pa sta bila dr. Man-tuani in Schollmayer - Lich-tenberg. Blagajnik je bdi inž. Turk, tajnika pa dr. Bischof in dr. Cerk. Sodelovali so tudi Andrej Perko, inž. Sbrizaj, inž. Putiok in drugi. Prof. Cerk je poznal nekaj mladih fantov, z Bogumilom Brinškom na čelu, s katerimi iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiuiunniiiiiiiiiii je ustvaril prvo navdušeno skupino mladih jamarjev. Začetek je bil zelo težaven, saj so bili razen nekaj planinskih vrvi popolnoma brez opreme. Ko je bil Brinšek v breznu pri Marjanščioi skoraj ob glavo, je odbor priskrbel žična-te lestve, karbidke in nekaj merilnih naprav, razen tega še odličen vitel, ki ga je naredil Karel Kunaver. S tem so prišli na dno brezna Marjan-ščice (84 m), o katerem je starejše prebivalstvo v okolici Grosuplja menilo, da sega do pekla. Inž. Putiok je mislil, da bodo po njem prišli do podzemeljskega toka Krke. To jamarsko društvo je i-melo predvsem nalogo, da preišče vsa brezna na Dolenjskem v upanju, da pridejo prej ali slej do podzemeljskih rek, kar se ni dalo po po-nikvah, zaradi številnih sifonov. Do leta 1914 so preiskali 100 brezen, ni pa se jim posrečilo, da bi prišli do katerekoli reke. Vsa brezna so se namreč končala slepo. Niti v 97 m globoki Golešnioi pri Baderni v Istri, ki so jo raziskali po želji c. kr. pred-sedništva v Trstu nišo našli vode. Med vojno je dejavnost tega društva zamrla. Mladi Brinšek je umrl na bojišču leta 1914. Samo dva člana, Ivan Michler in Pavel Kunaver sta nadaljevala dejavnost z majhnim oddelkom vojakov in to v vojaške namene. Raziskala sta 1. 1917 nad 100 jam v Trnovskem gozdu in na Banjščicah. Po vojni, čeprav je večji del Krasa pripadel Italiji, je društvo spet oživelo in med obema vojnama želb vse večje uspehe. Pod predsedstvom znanega prof. Hadžija se je začelo bolj poglobljeno, znanstveno delo. Raziskanih je bilo okoli 1000 jam. Po prvi svetovni vojni je doživelo svoj največji razmah tudi italijansko jamarsko društvo v Trstu. nCommissio-ne Grotte della Societd alpina delle Giulie» je bila izdatno financirana od italijanskih vojaških oblasti in polkovnik Garibolli je sestavil prvi sez- --mnnnMninnninianHiiHiiiiiiiiHiiii nam jam v vojaške namene. Boegon je leta 1926 izdal do sedaj najobsežnejše delo na področju speleologije v naši deželi in v Italiji sploh, knjigo «2000 grotte». Proti koncu druge svetovne vojne je tedanji ravnatelj Postojnske jam© poslal ves dragocen znanstven material, ki se je nahajal v nji v Recoaro. Tu so ga Nemci zavohali in vseh 110 zabojev prenesli v Ukve, od koder je vse zginilo neznano kam. Po vojni so odkrili majhen del zbirk v mestu Pottens tednu na Bavarskem. Bile so močno poškodovane in oplenjene. Dobro se je ohranil le del bogate knjižnice. IVAN FISCHER Zelena dolina Tribuša I' Z napol golega napol poraslega hribovja se tu v dolino strmo spušča vijugasta cesta. Avgustovski dan je tih in pust, dremotno spokojen v razbeljeni vročini. Do obzorja so nabrekla pobočja in temni gozdovi tihi. Celo prtiča ni videti nikjer, samo v daljavi je tu in tam zaslutiti tanko, srebrnkasto zvenenje izgubljene žuželke. Čas in prostor, živali in ljudje, vse je kot {»topljeno v neko pradavno izgubljenost. Le pod kristalno čistim, globokim modrim nebom se v neznanskih kolobarjih bliskovito pomika črna pika. Divje srepeče oči so srdito zapičene v najbolj neznatno živo bitje na zemlji: jastrebovo črevesje je že dolgo boleče in prazno, ves iz sebe od lakote si zdaj prizadeva, da bi pod sabo odkril primemo žrtev, strmoglavil proti njej in ji zasadil v meso svoje jeklene kremplje. Ta hip se je v njegovem krvavem očesnem zrklu odtisnil z zemlje prizor, ki je nagonsko zbudil njegovo pozornost. Na enem od številnih okljukov ceste, ki jo i-ma ves čas pred očmi, odkar s svojimi ostrimi perutnicami visoko pod nebom s hitrostjo črnega bliska vrši od enega na drugi konec doline, se nekaj premika. Umazan, lisast, do reber sestradan konj, vprežen v star kmečki voz z gnojnim košem, je edino, kar se ta trenutek giblje daleč naokrog. Enakomerno, komaj zaznavno I»lzi nizdol po ozki, strmi hribovski cesti, ki se nevarno spušča v dolino. Dolina je globoko spodaj, skrivnostno tiha, sicer temačno zelena, a danes vsa osvetljena od poletnega sonca. Na njenem dnu je čuti prešerno pošumevanje vesele, neugnane rečice, ki divje podi svoje vode proti zahodu. To je dolina Tribuša. __ Osamljeno, enakomerno odmevajoče ropotanje voza ne moti nikogar. Konj in voz se počasi in vztrajno pogrezata v dolino, bližajoč se mestu, kjer se cesta nenadoma zravna, bolj položno steče ob rečici in kmalu izgine v temnih listnato - iglastih gozdovih na vzhodni strani doline. Voz je obstal pred staro, od časa in dima počrnelo kmečko kočo tik ob cesti. E..., je zategnil človek, ki je vodil konja za povodec. Bil je krepak šestdeset-fetnik srednje postave, z mogočno, od sonca ožgano plešasto glavo in rdečim bikovskim vratom. Zamišljeno se je zazrl v temna, tiha okenca koče, zaradi nečesa se je pomišljal. V njegovem širokem, zdravem obrazu je bila neka napeta zaskrbljenost, na njem sta se risala nemir in tesnoba. Zdaj je skozi razširjeni nosnici počasi srknil dobršno mero sraka in ga sopeč spet spustil. Napetost v njem je očitno popustila. Premaknil se je in stopil proti bajti, izginil je vanjo. V jastrebovih motnih možganih Rdečevratec, ki je konja vodil, in fantič, ki je stopal za vozom, nista prišla v poštev. Človeka je v svojih roparsko krvavih računih od pamtiveka izključeval. Zdaj je napravil še velikanski krog nad kočo, ugotovil, da si bo danes moral poiskati svojo žrtev drugje, in se kot blisk pognal čez cerkljansko hribovje proti gorskim vrhovom na severu. Iz koče se je hip nato spet prikazal Rdečevratec, z njim droben, živahen star možiček, dve starejši ženski in mlado dekle. Vsi vprek so govorili, ženski sta kot obsedeni nekaj brbrali, vili roke, tiščali v Rdečevratca, da se ni mogel niti prestopiti. V njunih cvilečih glasovih je bilo najjasneje razločiti besede: Nemci... Nemci, tovariš ... Nemci! Vse te besede in vreščanje so Rdečevratca izpolnjevali z neko temno slutnjo. V njem se je če^ dalje bolj razraščala groza. Zdaj se je nenadoma začel ritenski pomikati, napravil samo nekaj korakov, potem se je naglo zasukal in pognal proti vozu. Zavalil se je na kolena in zatulil: Neeemci, tovariš ... nazaaaaj, neeee naaaa-preej... neeee ... Starec se je stresel, ves se je napel. V njegovih drobnih, sivih starčevskih očeh je zatlela neka popadljiva srditost. S piskavim glaskom se je zadrl: Tiho, babe! V bajto! V bajto, vsi! ... Marš v bajto! ... Stara, nagubana koža na obrazu se mu je krčila in napenjala, vsa je bila v gibanju, kakor da je živa. Takšen je bil natanko podoben stari razjarjeni veverici. Stekel je z obema ženskama v kočo in zaloputnil vrata za sabo. Zunaj je ostalo dekle. Naglo je pristopilo k vozu. Šele zdaj je o-robku ob cesti, prej ga je voz za-robku ceste, prej ga je voz zakrival. Bled, slok, nekmečkega obraza je strmel vanjo s širokimi očmi. V rokah je tiščal dolgo vojaško puško, staro italijansko orožje, nerodno in nevajeno, kot bi ne vedel, kaj z njo početi. Kaj pa tale, je vprašala Rdečevratca, a je tudi s teboj? Ta je, dvigajoč se od tal, nenadoma Dekletu se je fantič zasmilil. Bil je tako mlad pa ozkih, krhkih ramen, ves slaboten. Zdel se ji je kot mlad zajec, ki so ga odtrgali od matere in zdaj čaka na zakol. Zazrla se je v koš. Bil je star in izrabljen, ves oblepljen z o-stanki posušenega hlevskega gnoja. V njem je bilo nekaj slame, na njej je iezal ranjenec. Zelo umazana, svoje dni siva vojaška plahta, je smrdela po konjskem. Ranjencu je pokrivala vse, razen rok in obraza. Roke so bile bele in prosojne, v slepeči sončni luči je bilo pod kožo zaznati domala vse modrozelene žile in žilice. Nasprotje med ra-njenčevim belim obrazom in gro- bim, nesnažnim pokrivalom, je bilo presunljiva Pogled na roke je dekle močno prizadel. Prvič v življenju je zdaj občutila, kako so pravzaprav roke, razen obraza, od vsega še najbolj povezane s pojmom človeka, človekove roke lahko mnogo povedo, lahko govore. Zdaj so mrtvo, brez življenja ležale ranjencu ob telesu. V dekletu je nenadoma vzvalovila neka široka, nesebična pripravljenost, da bi mu pomagala. Ubogi človek, ubogi človek . . je ves čas čustvovala. Sodeč po zunanjem videzu je ranjenec moral silno trpeti. V resnici je bil skorajda neobčutljiv, njegov duh je bil daleč, odsoten od pričujočega dogajanja. Utegnil je biti tam na poslednji meji, kjer se naravne funkcije telesa samodejno še podrejajo zapovedim nespremenljivih, večnih zakonov življenja, duh pa se že odtrguje od telesa, da bi ga v u-sodnem trenutku za vedno zapustil in se pogreznil v brezkončno, nedoumljivo praznino, ki je konec in začetek vsega. Zdaj je naporno razprl temne trepalnice. Zagledala je njegove zelenkastorjave oči. Presenečeno se je zdrznila, kaj podobnega še ni videla: v njih je živo migotalo nešteto drobnih živih pikic, zgoščeno utripajočih in svetlikajočih se, radoživih, upornih, žejnih svetlobe. Toda v voščeno u-mirjenem izrazu okrog usten in nosu, v hladni, glacki negibnosti izmučenega čela, se je tihotapila smrt, zavratno prisotna in oprezujoča. Dekle je bilo kot prevzeto od upornega brlenja prijaznih svetlih pikic, ki so ob vsem trpljenju v njegovih očeh s takšno močjo izpovedovale njegovo voljo in ljubezen do sveta. Suhe, blede ustnice so se mu komaj opazno skrivile, skušal se je nasmehniti. Hvaležno jo je po gledal in spet zaprl oči. Premaknil je vročično, izsušeno roko, s koščenimi prsti je tipal proti kolenu, kjer je bilo položeno njegovo orožje. Živčno so drseli po jerme-nju in gladki črni cevi brzostrelke. Razumela je, da ga je groza. To je zapopadla z vprav ostroumno žensko pronicljivostjo. Groza je kot ledena, črna voda preplavljala vse njegove misli, vsa njegova čustva in telo. Bila je tem strašnejša in neznosnejša, ker se je obenem v njem s še večjo močjo prebujalo in raslo tudi neko naravnost bolestno hrepenenje po vsem, kar ga je obdajalo, kar je še gledal, čutil, vonjal in poslušal, od česar se ni in ni hotel posloviti, zamenjati z nečim neznanim, pošastnim. Silovita vihamost nasprotujočih si misli in čustev, ki so ga pretresala, se je kot odsvit daljne nevihte odražala v težki bledici njegovega obraza. Dekle je natanko slutilo, kako je z njim. To njegovo duševno stanje je ostro občutila kot svojo lastno bolečino. Bila je pretresena in ganjena. Lahko bi živel, če mu pomagamo. Kaj bo, če ga najdejo... Ob tej misli jo je zabolelo pri srcu . Nekaj je treba napraviti. Naj bo, kar hoče. Morda bo pa še vse dobro. Zdaj je bila trdno odločena: nekaj je treba napraviti... V istem trenutku je kot neusmiljen bič ledene stvarnosti presekal zasanjano tišino doline rezek rafal. Visoko na planoti je grmeče zalajala težka strojnica. Zapokale so puške, zadrdrali puško-mitraljezi. Smrtni strah se je vselil v vsa živa bitja: najmočnejši je bil v epicentru, potem je njegov učinek pešal v širjavo valovnih kolobarjev in zamrl šele tam, kjer so ptiči brezskrbno brusili svoja sočna grla daleč od uničenja in smrti. Dekle je prebledelo. Močno se je zdrznilo ki se začelo tresti. Njeno mlado, lepo lice se je spremenilo v grdo spako, bilo je pretresljivo revno in vse sivo. Omamljeno je strmela v Rdečevratca in brez glasu premikala ustnice. Stran... stran... tu ni prostora... stran, je izdavila z glasom, ki prav tako ni bil več njen. Maricaaa!... Noter!... Starec se je v bajti drl kot obseden. Takoj noter in zapahni vrata!... Dekle je še omahovalo, kot da neki hud boj v njej še ni končan. Potem se je z vso močjo pognala proti hiši in izginila v njej. V vratih je zaškrtal ključ. Koča je zdaj nenadoma tala kot izumrla, tako se je zdela, kot da v njej nikoli ni bilo ljudi. Fanta ob vozu je zvilo. Preklan v ledjih, z glavo proti zemlji, je objemal kolena in ječal, zdelo se je, da umira. Rdečevratec se je presenečeno sunkovito oziral zdaj na levo zdaj na desno, nasršen in divji od strahu. Buljil je v vrata, ki so se zaprla za dekletom. Napravil je še dva tri korake proti hiši, neodločno obstal, nato se je, kot bi ga nekdo švrknil z bičem, divje zasukal in zdirjal k vozu. Na planota se je lomilo. Nekje v bližini je kot z jasnega zaprji-sketala strojnica, vsekalo je ne kaj brzostrelk. Privid smrti je iz ljudi napravil živali. Brezmočni, vsi naježeni od groze so smrti strmeli naravnost v oči. Konj je navidez brezbrižno strigel z ušesi. Z gobcem, poveznjenim do tal, se je na razkrečenih nogah tresel kot trepetlika, vse mišice na njem so drgetale do najmanjšega vlakna. Ranjenec je zdaj z rameni in glavo molel iz koša. Z zadnjimi močmi se je s silnim naporom privzdignil na komolce, se drhteč po vsem telesu še dvigal in se končno oprl na roke. Prizorišče okrog njega je bilo od pamtiveka znano: zemlja, gozdovi, voda, nebo. Izza teh naravnih kulis so zdaj zdaj v sredo dogajanja imeli poseči usodni protagonisti tragedije, katere katarza bo njegov konec. Vendar slutnja o koncu še ni dokončna resnica. Vse v njem je kričalo: Napravi nekaj! Napravi nekaj!... Napravi... V brezkrvnih možganih se je bliskalo, vse je rdeče odsevalo od silnega poslednjega napora, da se do smrti spo prime, da ta si ohranil življenje. Oprl se je na blatno stranico koša, vso težo je prenesel na levo roko. Pošev oprt je z vso močjo svoje volje počasi dvigoval desnico, svetla črna cev revolverja je pobliskovala v soncu. Obvisela je mrtvo v zraku kot znamenje, kot grožnja in ukaz: Naprej!... je potihoma spregovoril. Še nekajkrat je premaknil ustnice, iz katerih ni bilo več glasu. Desnica je omahnila v kož. Zdrsnil je nazaj na slamo, ječal je in težko dihal. Rdečevratec je ob vozu hropeč grabil po svojem suknjiču, položenem čez stranico koža ob ranjen-čevi glavi. V sencih je butala k/, v glavi je grmelo. V njej je bila ena sama nrrsel: Ted! Teci!... Reši se!... Ostal je prikovan ob vozu. Tera... ted... Ni našel moči, da bi se premaknil. Strmel je v voščeni obraz v yozu. V stisnjene ustnice, v zelenkaste oči, ki so srepo, očitajoče strmele vanj. V roko, katere prsti so vročično stiskali črni držaj pištole. Od možganov do drobovja ga je zaskelelo, kot britva se je zasekalo vanj: Pa ja... pa ja ne misli... Oh, prekleto!... To-tovariš, ne boj se... ne boj se! Skremženih ustnic od joka in z očmi polnimi solz, se je ves što-rast sklanjal nadenj, nabit od usmiljenja in strahu. Ne boj see... ne boj see... je jecljal, omotičen od groze in nebogljen. Naglo je stekel h konju. Fant je hlipal, puška mu je poskakovala na ramenu, njena cev je visoko nad njegovo glavo štrlela proti jasnemu nebu. Ne tuli!... Naprej!... je zarjovel in z vso močjo vsekal s povodcem po konju. Presenečena žival se je sunkoma pognala naprej. Voz je poskočil divje zadrdral po cesti in kmalu izginil v gozdu. Stegnil Je roko in jih odstranil, pomislil Je, kako dolgo je že, odkar j« trti zadnjič previt. Na istem mestu je trenutek zatem o-pazil druge črvičke. Začudil se je, začel Je odvijati obvezo. Črvičkov > bilo vedno več. Ko je prišel do rane, je ostrmel. Tu je bdi cel vrelec drobcenih, živahnih, belih hudičkov, vsi so migali preskakovali drug drugega, se mešali, kot da so vsi iz sebe od veselja zaradi izobilja, ki so se v njem znašli. S kancem povoja je črvičke odstranil z rane. Občutil je nekakšno zlobno zadoščenje, ko jih je metal na tla: tu boste crknili, je pomislil, čeprav je vedel, da so neškodljivi, ker nastajajo lz samega gnoja. Zato si stvari ni gnal k srcu. Tema je naraščala, z njo je v njem rasel občutek neke brezdanje zapuščenosti. Nekajkrat ga je obup tako stisnil za suho grlo, da je zahlipal v gluho noč. Prideta? Se vrneta?... Se ne vrneta? So ju ujeli, ubili?... Iz teme se je čul škodoželjen glas: Ubiill so ju... ubili so ju... Po vsem telesu ga je spreletela hladna mrščavdea. Otepal se je strahu, si skušal dopovedati, naj bo bolj stvaren, naj se umiri, naj se nikar ne preda brezglavi grozi, ker bo to zanj samo slabo. Morda ju niso ujeli... morda še prideta, se vrneta... Toda kaj, če ne prideta? Da, če ne pri-de-ta...? Spomnil se je na od strahu nore fantove oči, ko so z vozom prišli do zadnjega ovinka pred vasjo, ki so skoznjo morali do jiavke, kjer so ga imeli prevzeti bolničarji. Od nasprotne strani je izza njega nenadoma pridrvel neznan partizan. Zagledal jih je in za hip obstal kot vkopan. Potem jih je prepoznal, z divjim zamahom rake zarjul: Neeemci! in planil v goščavo proti rečici. V istem trenutku je na cesti škrtnil pesek. Rdečevratec in fant, oba sta se znašla med drevjem, v gozdu, ki je bil tik ob cesti. Bila Je tišina kot pred nastankom sveta, nikjer nobenega glasu, nikjer najmanjšega šuma, vse kot izumrlo: le onadva sta med drevjem sunkovito dihala kot dve živali. In rečica je šumela, toda to tišdne nd motilo, dopolnjevalo jo Je in se z njo spajalo. Motilo Jo Je samo hropenje obeh, ki sta čutila, da jima je smrt za petami. Jekleni tlesk zapirača brzostrelke Je v brnečem vzdušju bdi kot smrtonosna puščica, preden zadene in se zasadi naravnost v srce. Rdečevratec Je sunkoma obstal, zgrabil fantiča za ramo in ga v teku odvlekel nazaj do voza. Vse se je odvijalo kot v nekih vročičnih sanjah, v neki pijani, nerazumljivi omami. Bil je en sam splet pametnih in nespametnih besed, ukrepov, gibov, velikih bolečin ln pridušenih krikov, kletvic, norega hlastanja in naglice brez smisla. Trije pari o-čl, napeto uprti v mrtvi kot ovinka, kieir so se vsak hip imele pokazati strašne slvozelene postave v jeklenih šlemdh. DUŠAN FURLAN (Nadaljevanje v prihodnjem jubilejnem dodatku) OB 25-LETNICI ZMAGE Našim padlim od Milj do Trbiža Spomenik padlim na proseškem pokopališču Spomenik na pokopališču na Kontovelu Spomenik na pokopališču v Sv, Križu Spominska plošča na trgu v Nabrežini Spomenik v Repnu , ,, Posnetke ostalih spomenikov bomo objamli v prihodnjih jubM dodatkih. 27. Junija 1970 Naši jubilejni dodatki za 25-letnico Za 25-letnico našega dnevnika smo prejšnjo soboto 22. t. m. izdali obsežnejšo jubilejno številko, ki vsebuje več tehtnih prispevkov ter številne fotografske posnetke spomenikov naših padlih pod naslovom »NAŠIM PADLIM OD MILJ DO TRBIŽA*. Jubilejna številka je obsegala 16 strani in je izšla v nekoliko večji nakladi, tako da jo tisti, ki so jo v teh dneh morda spregledali, lahko naknadno naročijo pri naši upravi, saj je vzbudila — kot smo zvedeli — precej -zanimanja. Vse ostale prispevke, ki smo jih prejeli za našo jubilejno številko pa bomo objavili — kot smo na tem mestu že sporočili — v nekaterih sobotnih JUBILEJNIH DODATKIH Vsak sobotni jubilejni dodatek bo obsegal dve strani in bo vseboval še ostale fotografske posnetke spomenikov padlim. Priporočamo bralcem, da omenjeno jubilejno številko in vse jubilejne dodatke shranijo za spomin na letošnje jubilejno leto 25-letnice osvoboditve; prvi dodatek objavljamo danes. Ostali jubilejni dodatki pa bodo predvidoma izšli v prihodnjih sobotah s sledečimi prispevki: DANES, 27. JUNIJA 1970: Dr. DRAGOVAN ŠEPIČ: «Zavezniki, NOB in vprašanje jugoslovansko - italijanske meje* (Zanimiv neobjavljeni dokument Foreign Officea od 14. julija 1941 in druge podrobnosti.) IVAN FISCHER: »Ob 60-Ietnici jamarskega društva* (Hancke, Novak, Marinič, Rudolf, Brinšek in drugi jamarski pionirji — 110 zabojev dragocenega znanstvenega gradiva iz Postojnske jame so Nemci prepeljali nekam na Bavarsko, kjer je dobro ohranjen le del bogate knjižnice). DUŠAN FURLAN: »Zelena dolina Tribuša* — I. del. SOBOTA, 4. JULIJA 1970: IVO MARINČIČ: «Pesem novega življenja*. ŽIVA GRUDEN: »Da bi mi mladi nadaljevali delo ...» (Po sledovih partizanske šole v Beneški Sloveniji). PETER STRČIč; »Stoletnica prvega hrvaškega lista za Hrvate Istre*. (Tržaška »Naša sloga* — Prva številka je izšla 1. junija 1870 v Trstu in list je izhajal do leta 1918). DUŠAN FURLAN: »Zelena dolina Tribuša* — II. del. SOBOTA, 11. JULIJA 1970: FILIBERT BENEDETIČ: Pesem. ALBERT REJEC: »Slovenci v tržaških anarhističnih skupinah pod Avstrijo*. (Med njimi je bil tudi beneški Slovenec Umberto Krajnik. Imeli so — kot vsi pravi Slovenci — tudi svoj pevski zbor.) R. G.: »Iz dnevnika trijnastletnice*. DUŠAN FURLAN: «Zelena dolina Tribuša* — III. del. TUJI ČASNIKARJI SO BILI NAD SLOVENIJO NAVDUŠENI Novi načrti za razvoj turistične dejavnosti Potrebnih je še veliko hotelov - Usmeritev na gostinstvo na vasi SOBOTA, 18. JULIJA 1970: MARIJA MI JOT: Pesem. Dr. GOJMIR DEMŠAR: »Ob zaključku jubilejne sezone Glasbene matice*. d. p.: «Od resnega do komičnega*. (Društvo «Gallino Sevino* v Lonjerju — Dante in šola v Bovcu.) MARIJA RUTAR: «Ljudski oder* v Tolminu in «Zvezda* na Čiginju. SOBOTA, 25. JULIJA 1970: Dr. ELIO FORNAZARIČ: »Obmejna blagovna izmenjava 1957-1969». MARJAN TRATAR: »Prijetni spomini bivšega korektorja v juniju 1945». —s—a: «Iz zgodovine Jugoslovanske socialdemokratske stranke med prvo vojno* (Odlomek iz diplomskega dela slovenskega visokošolca na tržaški univerzi.) SOBOTA, 1. AVGUSTA 1970: Dr. JOŽA VILFAN: »Kdo ima prav : Ivan Cankar ali Dušan Kermavner?* (Ponatis iz koprske revije «Obala» — z avtorjevim dovoljenjem.) STANISLAV RENKO: »Jubilej P. d. in njegovo mesto v zgodovini slovenske pisane in tiskane besede*. (Iz govora na tovariškem srečanju z bralci 21. junija 1970.) (Kolikor bo uredništvo prejelo še nekatere zanimive obljubljene prispevke, jih bo prav tako objavilo v enem izmed «jubilejnih dodatkov ».) Seveda je uresničenje gornjega programa odvisno od stavkovnega gibanja tiskarskih delavcev, ki — v trenutku, ko pišemo te besede — še ni zaključeno.) (Od našega dopisnika) BEOGRAD, junija. — Zvezno tajništvo za informacije prireja s sodelovanjem republiških tajništev za informacije in drugih u-stanov (npr. turistične zveze) vsako leto obiske posameznim krajem za dopisnike tujih listov ali radijskih postaj in agencij. Pred kratkim je republiško tajništvo za informacije SR Slovenije s sodelovanjem zveznega tajništva organiziralo tridnevni obisk tujih novinarjev, ki so obiskali Ljubljano in nekaj krajev na Štajerskem. Čeprav je res, dia verjetno večina bralcev Primorskega dnevnika Slovenijo bolj ali manj dobro pozna, menim ali upam, da jih bo zanimalo, kakšen vtis je napravila na tuje novinarje posebno na taiste, ki so bili tokrat prvič v Sloveniji, ta najbolj zahodna jugoslovanska republika. Vrh tega menim, da ne bo odveč, če se mimo grede seznanimo z načrti za turistični razvoj Slovenije. Pravijo, da je prvi vtis najvažnejši, da je pogosto od njega in od v začetku ustvarjenega razpoloženja odvisen splošen vtis. Lahko rečem, da je bil prvi stik kolegov s Slovenijo, da je bil že pogled z vlaka na kraje ob železnici do Ljubljane ter srečanje z lepo urejeno in čisto Ljubljano, ki se je kopala v soncu, za vse njih zelo prijetno presenečenje. .................mm...........................................umil.* Človeštvo se bo zadušilo - meni znanstvenik Piccard Sloviti švicarski znanstvenik Piccard mlajši je pred nedavnim v nekem svojem intervjuju rekel, da če ne bo v najkrajšem času prišlo do korenitih sprememb v načinu življenja, se bo naš toliko o-Pevani civilizirani svet — zadušil. Znanstvenik ni rekel te strahotne obtožbe kar tako, pač pa je navedel konkretne podatke. Predvsem je rekel, da detergenti in fazna druga kemična sredstva, ki se v civiliziranem svetu uporabljajo v vedno večjem obsegu, predstavljajo velikansko nevarnost za floro in favno morij in tekočih voda. Ker se večina detergentov ne Jopi, zastrupljajo vedno večje količine teh kemičnih sestavin morja in vse, kar je živega v morju. Počasi umira. V zvezi s tem je bavedel tudi konkretne podatke v faznih jezerih, rekah in morjih. Morje torej, ki naj bi služilo bodočim generacijam kot vir vedno Večjih količin hrane, bo zaradi tega opustelo in dajalo vedno manj. Z druge strani pa bodo morja izgubila tudi svojo drugo funkcijo, funkcijo »prezračevalca*. Piccard je v zvezd s tem navedel vlogo alg, ki dovajajo morju kisik kot ga ozračju dovaja kopensko rastlinstvo. Ker morska flora izumira, bo tudi tega »prezračevanja*./ vedno manj. Drugi moment, Id postaja glede tega izredno pomemben, je vedno večja poraba najrazličnejših tekočih goriv, pa tudi plinov in drugih tovrstnih sredstev, ki so v vedno večji rabi v tovarnah, industrijskih pogonih in v motorizaciji. Da bi mogel en liter bencina v avtomobilskem motorju izgoreti in dati pogonsko moč, ki se od njega zahteva, porabi 16 kilogramov (ne litrov ali kub. metrov) zraka. Toliko zraika porabi človek v 24 urah. če pomislimo, da je na svetu nad 200 milijonov avtomobilov, ki naj porabijo na dan v poprečju po pet litrov bencina, vidimo, da 200 milijonov avtomobilov porabi več zraka kot ga porabijo tri milijarde ljudi. Dodajmo k temu peči, velikanske peči velikih tovarn in podjetij, ki potrošijo neprimerno več zra- ... ka kot ga porabi bencinski motor ........................... in potem nam bo kaj kmalu jasno. Miniaturni “ /vm" TV-sprejemniki MOSKVA, 26. - Tudi v Sovjetski zvezi so se lotili izdelovanja majhnih TV - sprejemnikov. V tem primeru ne gre za običajne prenosne TV • sprejemnike, kti jih Nasledimo pri nas že dalj časa, Pač pa za resnično majhne sprejemnike, ki nimajo elektronk pač Pa le tranzistorje. Televizor, o katerem je govor, je »Elektronika VL - 100» in tehta komaj nekaj nad 2 kilograma in pol. Te televizorje izdelujejo v leningrajskem Podjetju »Mezon*. Letos jih bodo izdelali 25.000. Ti televizorji so Praktični zato, ker jih lahko priključijo na električno mrežo, ali pa delujejo na baterije. da ozračje naše Zemlje postaja vedno bolj siromašno, ker je poraba zraka in dosledno s tem človeku življenjsko potrebnega kisika, vedno večja, tako da se ravnotežje. ki je veljalo doslej, počasi krha, kot je rekel švicarski znanstvenik Piccard mlajši. Sicer pa nam, posredno vsaj, dokazuje to tudi vedno večja zaskrbljenost vodilnih ljudi v bolj razvitih deželah. Predsednik Ni-xom je zagotovil Američanom, da bodo v prihodnjih desetih letih ta problem rešili. Morda ga bodo rešili v ZDA. Kaj pa pri nas v Evropi? Pravzaprav niti ZDA ne bodo mogle rešiti tega vprašanja, če ga ne bo reševal ves svet, kaže pa, da so v ZDA glede tega dokaj na tesnem, kar velja v večji ali manjši meri tudi za najbolj razvite predele Evrope, V zadnjih časih, ko človek beži iz divjega mestnega vrveža, so kot nalašč samote gorskih vasi, kjer najde človek malo miru. Na sliki domačija v dolini Tamar, kjer je tudi poleti hladno, miru in tišine pa na pretek Ta vtis je stopnjevalo še srečanje j. gostoljubnimi zastopniki republiškega tajništva, z zastopniki nekih ustanov Ljubljane, ki so med zajtrkom v hotelu BeUevue dali kratke informacije o glavnem mestu Slovenije, nato so ta vtis stopnjevali že razgovori s predsednikom izvršnega sveta SR Slovenije Stanetom Kavčičem ter s predsednikom republiške gospodarske zbornice Leopoldom Kre-setom. K temu vtisu je pripomoglo tudi izredno skrbno organizirano potovanje z avtobusom na Štajersko, obisk Velenja, Maribora in Pohorja, ogled prekrasnih krajev, ogled dobro organiziranih podjetij in razgovori z njihovimi zastopniki. Težko je reči, kaj je na tuje novinarje napravilo največji vtis: razgovori z odgovornimi zastopniki republike in podjetij, ogled modernih obratov tovarne gospodinjske opreme »Gorenjev v Velenju, nove pivovarne «Talds», tovarne avtomobilov «TAM», stare vinske kleti «Vinaga» v Mariboru, modemi gostinski obrati, dobra postrežba, gostoljubnost, narava in skrb ljudstva, da z gradnjo nujno potrebnih objektov ne okrne njene lepote. Splošen vtis je bil izreden, nepozaben, kar so moji inozemski kolegi s svojimi izjavami potrdili. Vsi so se strinjali, posebno po podatkih, ki jih je dal na koncu obiska na Pohorju o sedanjem stanju in načrtih nadaljnjega razvaja turizma Franc Razdevšek, član izvršnega sveta republike in predsednik komiteja za turizem, da je Slovenija pravi turistični raj. Če je Jugoslavija, kot sem v zadnjem dopisu omenil, prava zbirka skoraj vsega, kar je narava posejala po naši celini, tedaj je Slovenija gotovo prava zbirka vsega, kar je narava dala Jugoslaviji. Poleg tega pa je lega Slovenije taka, da gre preko nje 90 odstotkov vseh tujih obiskovalcev Jugoslavije. Samo lani je na slovenskih mejnih prehodih zabeleženo 68 milijonov prehodov. Število nočitev tujih gostov se je lani v primerjavi z 1968 povečalo za 14 odst., devizni dohodek pa za 28 odst. V prvih štirih mesecih letošnjega leta se je število nočitev povečalo za 10 odst., devizni dohodek pa za 25 odst. Zaradi naglega zanimanja, tako tujih kot domačih gostov za Slovenijo, so glavni problem gostinske zmogljivosti in razširitev cest. Mnogi tuji gostje se v glavni sezoni ne morejo zadržati v Slo- Pred nedavnim so imeli v ZDA velike demonstracije, na katerih so soetelovali predvsem mlajši ljudje, ki so zahtevali, da naj jim vlada obljubi ukrepe, ki bodo zagotovili vsaj toliko svežega zraka, da bo človeku dano, da se v zastrupljenem zraku velikih mesit ne zaduši. In o tem, kako zna biti zrak velikih metropol zastrupljen, je dokazal konkreten poskus sredi Pariza, ko so v neposredni bližini Slavoloka zmage postavili na sredo ulice kletko s podgano. Čez tri minute so podgano, ki prav gotovo ni navajana svežega planinskega zraka, zastrupili plini iz avtomobilskih izpušnih cevi. iiiiiiiiiminMiiiiiiiiiiiiiiuiiMimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiit HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) O finančnih zadevah ne odločajte danes, pač pa prepustite ta problem času. Posredovati boste morali v nekem sporu. BIK (od 21.4. do 20 5.) Našli boste rešitev za zadevo, ki se že dolgo vleče. Če v družbi nekaj ni prav, naj vas to ne spravlja v slabo voljo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vplivni znanec vam bo pomagal k uspešnejšemu zaključku naloge. Bodite velikodušni z vsemi. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ščititi boste morali svoje interese proti ljudem, ki bi vas radi spodnesli. Previdni bodite tudi s svojim predstojnikom. LEV (od 23.7. do 22.8.) Svoje naloge boste pripeljali do zaželenega ciilja. Privoščiti si boste morali nekoliko več počitka. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Možnosti so velike, kljub temu naj se vam ne mudi preveč. Kontrolirajte svoje živce. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Preveč tvegate in to bi se vam znalo maščevati. Imeli boste srečo, da boste prišli v prijetno družbo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne zaletavajte se, ker vam tega razmere ne dopuščajo. Tudi v družbi se držite raje ob strani. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Če ne boste dovolj pozorni, bi se vam znalo kaj hudega pripetiti. Vaša pobitost nima vzroka. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Čeprav ne bo šlo vse gladko, je uspeh zagotovljen. Neko staro prijateljstvo bo oživelo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Srečo boste imeli in to bo pripomoglo k uspešnim finančnim podvigom. V čustvenih zadevah pa razočaranje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odlične priložnosti z,, nove posle. V novem okolju vas bodo sprejeli z navdušenjem. verriji, ker so vsa ležišča zasedena. Slovenija razpolaga trenutno z okrog 53.000 ležišči v hotelih, zasebnih obratih in planinskih domovih. Kako malo je to, kaže primerjava s sosedno avstrijsko Koroško, ki je polovico manjša od Slovenije, a ima 178.000 ležišč. Zato se v Sloveniji glavna skrb posveča gradnji novih objektov, povečanju števila ležišč in vseh drugih za razvoj turizma potrebnih objektov in naprav. V tem pogledu so že pripravljeni načrti, ki bodo deloma uresničeni s krediti Mednarodne banke oziroma skupno s sosednimi državami (n. pr. zimsko športno središče na Kanonu). Ob 33 kilometrov dolgi morski obali Slovenije bodo zgrajeni novi objekti na področju med Piranom in Portorožem, na področju Izole, Kopra, Ankarana. V celinskem delu Slovenije je v načrtu, da se Bled, podobno kot je primer z Bohinjem, odkar so zgrajeni objekti na Voglu, spremeni tudi v zimsko - turistično središče. Predvideva se nadalje gradnja norih objektov na področju Kranjske gore iposebno za žičnicami) gradnja zimsko - športnega središča v območju Bovca (Kanin), ter novih objektov na področju Tržiča, na Krvavcu, Veliki planini, v Savinjski dolini, .na Pohorju itd. Zanimiv je načrt, da se čim-več vasi vključi v turizem. Vedno več je namreč ljudi, ki se žele odpočiti od mestnega vrveža, ki so željni pravega miru, ki ga je danes moč najti samo še v hribovskih vaseh. Vaščani bodo po predpisih, ki se pripravljajo, lahko dobili cenene kredite za adaptacijo sob in drugih turističnih obratov. S tem se bo ne le povečalo število turističnih krajev, omogočil res miren počitek (v Avstriji je nad 260 vasi, v katerih občina jamči gostom popoln mir), temveč preprečilo, da mnoge lepe hribovske vasi zaradi odhoda prebivalcev za zaslužkom v mesta sčasoma izumrejo. Koliko je samo na Tolminskem in Cerkljanskem prekrasnih vasi, ki so kot nalašč ustvarjene za turizem, vasi, kamor še ni stopila noga slovenskega meščana, kaj pa šele tujca. Z uresničenjem tega načrta, za kar bo seveda potrebno precej truda, časa in propagande, bo Slovenija odkrila Jugoslovanom in tujcem doslej neznane kraje in omogočila prebivalcem teh zakotnih, večinoma revnih vasi lepše, udobnejše življenje. Predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Stane Kavčič, ki nas je sprejel neposredno po prihodu v Ljubljano v vili »Podrožnik*, je med drugim jedrnato prikazal gospodarski in notranje - politični položaj Slovenije, stališče Slovenije glede rešitve aktualnih gospodarskih vprašanj, glede razvoja nerazvitih krajev Jugoslavije, odnosa med zvezo in republikami. Kavčič je odkrito, brez zadržkov odgovoril na številna vprašanja. Splošni vtis, tako razgovora s predsednikom republiškega izvršnega sveta tov. Kavčičem, kot neposredno zatem z Leopoldom Kresejem je bil, da imajo odgovorni politični in gospodarski krogi Slovenije, tako glede načina in možnosti rešitve tekočih problemov kot glede perspektiv nadaljnjega vsestranskega razvoja republike v okviru jugoslovanske skupnosti in glede skladnega razvoja jugoslovanske skupnosti sploh, zelo jasne poglede. B. BOŽIC Rafael Perhauc: Delež Slovencev pri uporu mornarjev v Boki Kotorski leta 1918 XI. Ko sva bila sama v pisarni, me je praiv prijateljsko opozoril, naj mi moja sestra Angelca ne piše več tako zavednih narodnih pisem, ker če jih bo kdo drug čd-tal, bo za oba slabo. In je pismo, Id bi bilo lahko pogubno, pred menoj raztrgal. Kako hvaležen sem mu bil in sem mu še danes za to pomembno opozorilo. Med eskortirainjem po kotorskih ulicah me je opazil nadporočnik Fiirst, moj zagovornik pred naglim sodiščem. Prišel je k meni in me vprašal «fcaj ste še vedno zaprti, mar niste na svobodi?» Povedal sem mu, da ne vem, zakaj sem zaprt, on pa mi je rekel rpazite povsod in molčite, kjer boste, bo šlo poročilo za vami in vas bodo opazovali.» Kakšna plemenitost oficirja Madžara, če se ne motim Juda, proti Slovencu, tako rekoč separatistu proti skupnosti avstro-madžarske monarhije. V zaporu na Vermaču se md je globoko vtisnil v spomin naslednji žalostni dogodek. Mornar Mirko Mavninac, doma nekje blizu Sušaka, njegova govorica je bila pol slovenska, pol hrvatska, je prejel od doma pismo in mi ga več kot žalosten pokazal. V pismu mu roditelji pišejo, da mu ne morejo oprostita, ker je izdal »našega dobrega cesarja*. Odrekli so se sinu. Obupan se je zavlekel v kot, zaihtel je, zapuščen od vseh, celo od svojih staršev. Da, res žalostni so bili ti časi. Za binkošti 1918 (nedelja 19. maja) so nas zbrali okrog 100 »lažjih* zapornikov iz raznih utrdb okrog Kotor a. To zbiranje nam je objavil nadparoonik-avditor dr. Lavrenčič. Vkrcali smo se na trgovsko ladjo Sparta, ki nas je prepeljala na Reko. Frei trdi na strani 67, da »so se odprla vrata zaporov v maju mesecu za 300 upornikov*. Mogoče, nočem oporekati, 100 nas je bilo vsekakor. Z Reke smo nadaljevali z železnico v Pulj. Tam sem bil krajši čas na stari vojni ladji brez topov Rabenberg, kjer so bili zaprti samo politično nezanesljivi mornarji vseh narodnosti. Nato so me premestili — zopet kazensko — v pomorski bataljon na italijansko fronto, ki je bila tedaj ob Piavi. »V Pulju sem imel znanca Janka Kocjana, sedaj živi v Ljubljani, Cesta na Loko, ki je bil pod-oficir-pisar na eskadrskem sodišču na bojni ladji Radetzky. Na to sodišče so prispeli vsi moji spisi od vojaškega sodišča v Kotoru. Kocjan mi je pravdi, da je tam podčrtano pisalo, da sem se na sodišču izredno mimo obnašal in s tem napravil vtis nedolžnega človeka. In tega «nedolžinega» človeka so sedaj kazensko poslala na fronto. Toda kmalu so napravili novo obtožnico in izdali nalog za zaporo (Heftbefehl). Zahvaljujoč Kocjanu, ki je zadevo zadrževal in pošiljal obtožnico tja, kjer me ni bilo, me tretja zaporna kazen ni doletela. V Porto-gruaro v Furlaniji sem si nakopal hudo malarijo, nakar sem odšel septembra meseca na zdravljenje v Olomouc na Moravskem. Oktobra sem prišel na bolniški dopust v Škofjo Loko. Sedem dni pred koncem vojne bi se bil moral vrniti v svoj bataljon, toda razpad držaive je bdi pred vrati in ostal sem kar doma. Prva svetovna vojna je bila zame končana. »Če bi bili tudi drugje mornarji in vojaki talko odločni, kakor so bili bokeijski mornarji februarja 1918, bi bil konec vojne verjetno že v tem mesecu in nešteto žrtev in mnogo trpljenja bd bilo prihranjenega. Toda komaj po osmih mesecih so se naši ideali uresničili. »Štejem se za doslednega borca za mir in k temu cilju je bil usmerjen moj skromni prispevek piri uporu mornarjev v Boki Kotorski.* Škofja Loka, 25. H. 1970. VIKTOR ŽUŽEK Marušič rdeči komandant na rušilcu Balaton Gabrijel Marušič je bil pred vstopom v mornarico poštni aspirant v Gorici. V času upora je bil vkrcan na rušilcu Balaton kot radiotelegrafist. To je bila sodobna pomorska enota, grajena leta 1912 s tedaj skoraj vrhunsko hitrostjo 32 morskih milj (oderog 60 ten na uro). Posadka je štela 100 mož. Na manjših enotah — torpedov-kah in rušilcih — je bil odnos med oficirji in mornarji bolj človeški. Tu nd bilo velikih nasprotij, zaradi tega tudi ni imel upor globljih korenin. »Na Balatonu je vihrala 2. februarja zjutraj rdeča zastava. Mornarji so zahtevali, naj se izvoli komite mornarjev in uporniški komandant. Ko je neki predlagani podoficir odklonil, da bi sprejel funkcijo komandanta, so izbrali človeka, ki je kazal popolnoma drugačno vnemo do upora: bil je to podoficir Gabrijel Marušič, ki je v Gorici absolviral Štiri razrede gimnazije. Že dan prej je predlagal, naj bi mornarji Ba- latona zasedli pošto v Hercegno-vem. Novoizvoljeni komand,ant je takoj zahteval od legalnega komandanta kapitana fregate Morina, naj mu izroči ključe municijskega skladišča, da bd pripravili vse, kar je bilo potrebno za borbo proti suhozemste vojski. Marin se je temu upiral, pozval je vso posadko k razsodnosti. Na ladji izdaja ukaze le on in se bo uklonil le sili. Marušič je nastopil proti komandantu, ki je bil pri posadki zelo priljubljen, korektno obenem pa tudi odločno: ne, nič nimamo proti oficirjem Balatoma in tudi žal bd nam bilo, če bi jim morali povzročiti kako nevšečnost, vendar moramo sedaj držati s komitejem, ker razmere so pač drugačne, pravica je za vse enaka. Pomisli naj se na njegov pri-mer: v mornarici siluži že 9 let in si ni napravil nebene eksistence in celo degradiran je bil, česar ne bo pozabili vse življenje. Teka dne je bila hrana za vse enaka, ker provdantski podoficir ni dobil za oficirje nobenih posebnih dodatkov.* (Plaschka str. 110). «Ure so minevale. Uporniški komandant Marušič se je trudil, da bi obdržal svojo avtoriteto in da bi izvršil vse ukaze, ki so prihajali od vodstva upora na Georgu. Ko pa je prišlo do tragičnega obstreljevanja ladje Rudolf, je našel Marin, skupaj z oficirji, s katerimi so uporniki zelo obzirno ravnali, odziv med omahljivci posadke. Ob 15,30 sta prišla dva podoficirja k oficirjem in jim sporočila. da posadka ne želi več sodelovati pri uporu ter da bo sledila križarki Nov ara (Id je medtem odplula v notranji zaliv B.K., kjer,so se zbirale cesarju vdane ladje). Kmalu nato je BALATON izplul, snel rdečo zastavo in vplul v notranji zaliv. V mestecu Risan je rušilec pristal ob pomolu, kjer so Marušiča in njegovih šest najožjih sodelavcev izkrcali na kopno in takoj aretirali.* (Stulli / 1, str. 247) Toda Marušič ni bil le upornik na Balatonu, bil je tudi član komiteja, ki je upor pripravljal. Vodil je zunanjo propagando. O tem pričajo 3 dopisnice, ki so jih vojaške oblasti zapilcnile med Marušičevimi osebnimi stvarmi. O teh dopisnicah bomo govorili v nadaljevanju. Na srečo Marušiča in tudi žužka, ki je eno teh dopisnic pisal, je bila ta korespondenca zaplenjena šele tedaj, ko je bil sodni proces pred naglim sodiščem že končan in je bila prvim osmim Si V///////M0 U '/////////A •V/sr/s/fs/s/j IPfg TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Iz starih časov; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 16.10 Operetne melodije; 16.30 G. C. Croce: »Bertolde*; 16.50 Orkestri in zbori; 17.30 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Pojeta Dario in Darko; 19.10 Po društvih in krožkih; 20.00 Šport; 20.50 E. Adamič; »Tekma s smrtjo*; 21.30 Vabilo na ples. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran: 15.30 Pesmi. KOPER 7.30, 7.45, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Pod senčnikom; 10.45 Plošče Rifi; 11.00 Plošče Durium; 11.45 Plošče P.D.U.; 12.45 Glasba po željah; 14.05 Lahka glasba; 14.30 Popevke; 15.00 Orkestri; 16.30 V ritmu z mladimi; 17.20 Zapojmo in zaigrajmo; 17.45 Primorska in njeni ljudje 18.30 Plošče R.C.A.; 19.40 Modemi ritmi; 20.00 Poje Georges Moustaki; 20.30 Prenos RL; 23.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Poskušajo se diletanti; 14.09 Nada v avditoriju A; 15.35 Znanstvena oddaja; 16.00 Spored za bolnike; 17.10 Veliki variete; 19.30 SOBOTA, 27. JUNIJA 1970 Luna park; 20.20 Jazz; 21.05 Koncert; 21.20 Sodobni ital. skladatelji. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti; 9.40 Strnjena komedija; 10.15 Plošča za poletje; 10.35 Program z Bramieri-jem; 11.35 Zbori z vsega sveta; 12.35 Program s Paolom Villag-giom; 14.00 Zakaj in kako; 15.05 Nove plošče; 16.00 Popoldanski program; 17.40 Glasba iz filmov; 18.35 Glasbeni aperitiv; 20.10 Gon-čarov: »Navadna zgodba*; 21.15 Pariški program; 22.10 Ital. folklorna glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Baletna glasba; 13.00 Haydnove skladbe; 14.10 Ponchielii: «La Gio-conda*; 17.40 Glasba izven programa; 18.45 Gledališki tednik; 19.15 Koncert; 21.30 Radijska priredba. FILODIFUZUA Koncert za začetek; 8.45 Haend-lovi koncerti; 9.20 Od gotike do baroka; 9.50 Sodobna ital. glasba; 10.20 Vzporedna glasba; 12.00 Glasba izven programa; 12.20 R. Schumann; 14.30 Prokofjev; 15.30 Lahka glasba - stereo. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 19.00 in 23.00 Poročila; 8.15 Inform. oddaja; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.25 Polke in valčki; 11.15 Pri vas doma; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Or- kester Avsenik; 14.30 Priporočajo vam... 15.10 Glasbena pravljica; 15.30 Vedri zvoki; 16.40 Kodaly: Plesi iz Galante; 17.00 Vsak dan za vas; 18.10 Gremo v kino; 18.50 Instrumentalni kvartet Rob Koe-ke; 19.15 «Rad imam glasbo*; 19-45 S knjižnega trga; 20.15 Ansambel Štirje kovači; 21.00 Večer z napovedovalko Natašo Dolenčevo; 23.20 Oddaja za naše izseljence; 24.05 S pesmijo in plesom v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Komike; 13.30 Dnevnik; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Kulturna oddaja; 19.10 Sedem dni v parlamentu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Senza rete; 22.15 I misteri dTtalia; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 16.15 Evrovizija: Tour de France; 21.00 Dnevnik; 21.15 Junaki risank : Zaljubil si se, Charlie Brovvnl; 22.00 Sedem dni v parlamentu; 22.30 Rim: box, Italija-ZDA. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 00.10 Poročila; 17.25 Obzornik; 17.30 Atletska tekmovanja za pokal Jugoslavije; 19.20 Otvoritev festivala otroka v Šibeniku; 20.20 Sprehod skozi čas: I. svetovna vojna: 20.45 Cikcak; 21.35 Mož s kolesom — balet; 22.25 Skrivnosti morja — dokumentarna serija: 22.20 Močnejše od življenja — film; 23.50 TV kažipot. upornikom že izrečena obsodba (11.H.) Komanda Boke Kotorske je namreč komaj 13. II. sporočila vojaškemu sodišču v Kotoru o izsleditvi žužkove dopisnice med Marušičevimi osebnimi stvarmi. Zaradi tega tudi ni prišel Marušič v prvo skupino najbolj o-bremenjenih upornikov, pač pa je kasneje, 17. oktobra, ko so izpustili iz zapora 348 upornikov, ostal še dalje v zaporu do razsula avstrijske države. Na sliki, ki jo vidimo zgoraj, je še zadnjih 13 upornikov na ladji Caterina Gerolimich, ki čakajo v Boki Kotorski prevozno sredstvo za prevoz po morju do Reke. Slikano v Kotoru 4. novembra 1918. Original slike je pri Maru-šičevi vdovi v Mirnu pri Gorici. Marušič je označen s stre-lico in ima belo kapo na glavi. Levo od pehotnega oficirja, ki stoji v sredini, je Marcello Cal-iigaris iz Trsta (1888 - 1956). Drugi na desni od oficirja, (med četrtim in petim sedečim od leve) je Angelo Pahor, tudi iz Trsta 1890 - 1958). Skrajno levo setdi Petar Jerat iz Murtera (Šibenik roj. 1889), tretji pa je Renato Berti iz Riva (Tirol, roj. 1894). K tej sliki bi dali še nekoliko bolj obširno pojasnilo. Na trgovski ladji Caterina Gerolimich je bilo od 14. septembra zaprtih 379, od 17. oktobra dalje pa 31 upornikov. Avstro - ogrska monarhija je razpadla 31. oktobra. V Pulju so tega dne vihrale na vseh vojaških ladjah jugoslovanske zastave, v Boki Kotorski se je to dogodilo l. novembra. Tega dne so mornarji in podoficirji sneli s kap avstrijske embleme. Namesto teh so pripadniki posameznih narodnosti prišili na kape trakove raznih barv, ki so simbolizirali njihovo narodno pripadnost, kar se na kapah dobro vidi. Na sliki vidimo le 13 bivših upornikov, ostali so člani posadki Caterine in vojaki - stražarji. (Nadaljevanje sledi) V ČETRTEK ZVEČER V GORICI GORIŠKI DNEVNIK Začela so se pogajanja za levosredinske odbore Prisotni so bili zastopniki KD, PSI, PRI, SOlin PSU - Šlo je za informativni sestanek Pogajanja za sestavo pokrajinske-1 politična pota v naprednejšem smd- ga in občinskih odborov na Gori- j slu. ------------ Skem so se pričela. Na sedežu Kr- ¥ ... ... ■■ Interpelacija sen. Albarella o slovenskih šolah Senator Albarello in drugi senator^ PSIUP so naslovili na prosvetnega ministra interpelacijo v kateri ugotavljajo, da vlada med slovenskimi šolniki na Goriškem in Sčanske demokracije so se v četrtek zvečer sestale delegacije kr-ščainskodemokratske stranke, socialistične stranke, republikanske stranke, slovenske demokratske zveze in socialdemokratske stranke. Zastopnika teh strank so analizirali volivne rezultate na Goriškem ter pričala debato o možnosti pogajanj za sestavo levosredinskih večin v pokrajinski upravi ter v občinah Gorica, Tržič, Gradiška, Krmin in Gradež. Tiskovno poročilo, ki so ga izdali ob zaključku sestanka, ne govori o podrobnostih, pravi pa, da ee bodo delegacije ponovno sestale prihodnja teden. Nekateri politični opazovalci menijo, da bo moč sestaviti levosredinske večine še pred poletnimi počitnicami, drugi pa menijo, da bodo pogajanja dolga. Znana so namreč stališča dveh strank te more-bd.tae koalicije. Socialisti so za ločena pogajanja v vsakem posameznem kraju. To svojo namero so javno povedali na skupščinah v Tržiču in v Gradiški in verjetno je tega mnenja tudi pokrajinsko vodstvo te stranke. Socialdemokrati pa aahtevojo globalno rešitev v dežed-a«m smislu. Tako so namreč izja-vlili na seji deželnega odbora PSU, ki je bdla pred nekaj dnevi v Vidmu. V svetovalski skupini PSU za go-riškd. občinski svet bo prišlo do sprememb. Agostino Tacchinardi, ki je bil izvoljen tako v občinski kot v pokrajinski svet, se je odločil za slednjega in bo zaisjdi tega del ostavko v občinskem sve* *u. Na njegovo mesto bo prišel prvi med neizvoljenimi socialdemokrati Mario Ztbema. Za načelnika skupine so socialdemokrati določili bivšega poslanca Zueaittja. To pomeni, da ne bo šel v odbor, če bo njegova stranka v njem sodelovala. V Tržiču pa so irneM skupščino komunisti. Za načelnika skupine so potrdili svetovalca GoOdarda Saggi-nlja. Ugotovili so, da so tako v Tržiču kot v okolici možna nova aaiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuMtaiinmiiuiniiuniiiii Razna obvestila Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da bo zbirališče planincev, M se bodo udeležili vzpona na Mangart, jutri zjutraj ob 4. uri na Travniku. DE2URN1 LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. V TR2ICU V Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna RISMONDO, Ul Enrlco Toti tel. 72701. DE2URNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna MICHELI FERDINANDO, Ul. XXIV. Magglo 22. tel. 23:39. Tržaškem nejevolja ker ni vlada spoštovala že sprejetih obveznosti za ureditev n j'h staleža. interpe-lanti zahtevajo odgovor vlade, ki naj obrazloži kakšna so njena stališča v zvezi z ureditvijo položaja slovenskih šol in profesorjev ter učiteljev na teh šolah. Podobno interpelacijo je poslal predsedniku deželnega sveta tudi svetovalec Rinaldo Rizzi, član so-cialproletarske svetovalske skupine. imuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii OB OBJAVLJENIH ŠOLSKIH REZULTATIH Uspešen zaključek šolskega leta na slovenski nižji gimnaziji v Gorici Zelo veliko dijakinj in dijakov ima zelo lepo spričevalo - Malo maturo čez tretji razred pričenjajo danes z nalogo iz slovenščine Na nižji enotni srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Ulici Ran-daccio so v prejšnjih dneh profesorji ocenili dijake in dijakinje. Izidi so precej pozitivni. Izdelali so: 1. razred A: Franko Boscarol, Albin Calzi, Marko Cotič, Albert Devetak, Walter Devetak, Renzo Faganel, Karel Ferfolja, Lucijan Fontana, Darij Gergolet, Darij Jakin (povprečna ocena 7), Aldo Jarc, Lu-cijac Kovic (povprečna ocena 7), Karel Miculus (povprečna ocena 7), Egon Peteani, Florian Planinšček, Edvard Tomšič. 6 dijakov ima popravne izpite. 1. razred B: Marino Crapiz, Darij Croselli, Pavel Gorjup, Jožko Klavčič, Franko Hlede, Rado Lau rencich, Hadrijan MaVč, Marko Marinčič (povprečna ocena 8), David Mucci, Ivan Mužič, Loris Nanut (povprečna ocena 7), Livij Pahor (povprečna ocena 7), Robert Pasculin, Enzo Pavletič (povprečna ocena 8), Ivo Rener (povprečna ocena 7), Goran Rustja (povprečna ocena 8), Silvan Semoli (povprečna ocena 7), Aleš Srebemič, Ivo Tommasi (povprečna ocena 7). 5 dijakov ima popravne izpite. 1. razred D: Karmen Batistuta na Berlot (povprečna ocena 7), Marina Congerli (povprečna ocena 71, Magdalena Ferfoglia (povprečna o-cena 7), Savina Gergolet, Nives Gravnar (povprečna ocena 7), Nadja Hlede, Marija Jarc (povprečna ocena 8), Suzana Jarc (povprečna ocena 7), Julijana Lavrenčič, Katarina Osbot (povprečna ocena 8), Antonija Peteani (povprečna ocena 7) , Aleksandra Priči (povprečna o-cena 7), Marija Spazzapan (povprečna ocena 8), Patricija (povprečna ocena 7), Gracijela Zava dlav (povprečna ocena 7), Štiri di jakinje imajo popravne izpite. 1. razred D: Karmen Batftusta (povprečna ocena 7), Elvija Colja, Eleonora Culot (povprečna ocena 8) , Anita Devetak (povprečna ocena 7), Franka Grilj (povprečna o-cena 7), Florijana Klanjšček, Marina Lakovič, Marina Sgubin (pov prečna ocena 8), Arijana Tomšič (povprečna ocena 8), Loredan Vi-sintin (povprečna ocena 7), Irena Žigon, Klavdija Zotti (povprečna o-cena 7). 6 dijakinj ima popravne izpite. 2. razred A: Avguštin Devetak. Karel Devetti (povprečna ocena 8), Karel Ferfoglia, Žarko Grilj (povprečna ocena 7), Armando Jarc, Robert Merkelj (povprečna ocena 7), Boris Morelj, Marko Petejan (povprečna ocena 7), Anton Sivec (povprečna ocena 7). Devet dijakov ima popravne izpite. 2. razred B: Silvan Bevčar (povprečna ocena 8), Marino Černič, Renato Ipavec (povprečna ocena 7), Jordan Marušič (povprečna ocena 7), Marij Marussi (povprečna ocena 7), Ksaverij Nanut (povprečna ocena 7), Darij Peric (povprečna ocena 7), Alojz Radelti, Rudolf Zorzut (povprečna ocena 7). Devet dijakov ima popravne izpite. 2. razred C: Loredana Antoni (povprečna ocena 8), Adrijana Bukovec, Antonijeta Calligaris (povprečna ocena 7), Mirjam Culot, Irena Devetak (povprečna ocena 7), Renata Devetak (povprečna ocena 7), Angela Figheli, Luiza Gergolet, Aleksandra Klanjšček (povprečna ocena 7), Maksimilijana Kogoj, Savina Kovic (povprečna ocena 7), Loretta Lavrenčič (povprečna ocena 7), Rozana Lavrenčič (povprečna ocena 7), Magda Lupn (Poprečna ocena 7), Marina Marušič (povprečna ocena 7), Mirjam Mar-vin (povprečna ocena 7), Franka Miculus, Maura Močnik (povprečna ocena 7), Onorina Monti (povprečna ocena 8), Ines Petejan. Štiri diiakinje imajo popravne izpite. 2. razred C: Marija Gergolet (povprečna ocena 7), Marija Jarc, Loreta Marassi (povprečna ocena 7), Nives Marega (povprečna ocena 7), Marija Marušič (povprečna ocena 7), Patricija Marušič, Mariza Marussi (povprečna ocena 7), Vanda Ocroglig (povprečna ocena 7), Ana Marija Pelizzon (povprečna o-cena 7), Dora Škorjanc (povprečna ocena 7). 12 dijakinj ima popra v ne izpite. Sovodenjski občinski svetovalci zbrani na prvi seji 7. junija letos izvoljenega občinskega sveta. Na tej seji so za župana z večino glasov izvolili ponovno Jožeta Ceščuta Svečana otvoritev novih sedežev SKGZ in njenih članic Sinoči so v Gorici odprli sedež Slovenske kulturno - gospodarske zveze in njenih članic. Svečane n-tvoritve se je udeležilo izredno veliko predstavnikov javnega, kulturnega in gospodarskega življenja slovenske narodnosine skupnosti z Goriškega in s Tržaškega. Podrobnejše poročilo o tem dogodku bomo objavili jutri. Dogodek je posnela ljubljanska televizija ter si ga bo mogoče ogledati na malem zaslonu danes, v soboto ob 21. uri. Šolske, vesti Se danes do 12. ure sta odprti tako v Ul. Croce kot v Ul. Randac-cio šolski razstavi otrok tamkajšnjih slovenskih otroških vrtcev. V Ul. Randaccio razstavljajo svoje slike tudi otroci tamkajšnje slovenske osnovne šole. Razstavi si je v teh dneh ogledalo precej ljudi. Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim .jezikom v Gorici. Ul. Seminario 7. sporoča, da se vrši vpisovanje dijakov za prihodnje šolsko leto v vse tri razrede vsak delavnik do vključno 10. julija in sicer od 10. do 12. ure. Priporočamo staršem, da vpišejo svoje otroke v tem roku in nai po možnosti ne čakajo zadnjih dni. Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Gorici, Ul. Randaccio, sporoča da se vrši vpisovanje dijakov za prihodnje šolsko leto v vse tri razrede vsak delavnik do vključno 10. julija in sicer od 10. do 12. ure. Priporočamo staršem, da vpišejo svoje otroke v tem roku in nai po možnosti ne čakajo zadnjih dni. V prostorih Slovenskega otroškega vrtca v Ulici Randaccio je odprta razstava del otrok, ki so v tem šolskem letu obiskovali slovensko osnovno šolo in slovenski vrtec v tej ulici. Razstava bo odprta od 9. do 19. ure. Jutri od 9. do 12. ure. Razstavo ročnih del otrok Slovenskega otroškega vrtca v Ulici Croce bodo odprli danes ob 9. url. Razstava bo odprta do 19. ure, jutri pa od 9. do 12. ure. Starši so vabljeni, da si razstavo ogledajo. VERDI. 17.00—22.00: «11 cavailo a doppio petto», D. Jones in D. Baker, ameriški kinemaskopski film v barvah. CORSO 17.00—22.00: «L’investigato-re Marlowe», G. Gamer in G. Hunnioutt; ameriški film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.30—22.00: «11 elan degli uomini vioienti«, J. Ga-hin in A. Prancioli; francoski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA 17.15—21.30: «La donna a una dimensione«, F. Prevost in M. PorineEi; kinemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.15—21.30: «1 dazi», J. Marchall in M. J. Nat; kinemaskopski film v barvah. Tržič PRINCIPE 18.00—22.00: «Sfida sul-la pista di fuocoo, T. Mc. Gavin in S. Garrison; film je v barvah. AZZURKO 18.00—22.00: «Teresa e Isabetla«, E. Persson In A. Gael. EXCELSIOR 17.30: «L’unico giro di oitth«, E. Tajrlor in W. Beaty; film je v barvah. SAN MICHELE 18.30—22.00: «Ma-ya», C. Walker, ameriški barvni film. Po filmu je na sporedu barvna filmska risanka. Nova Gorica SOČA (Nova Gorica) «Tabu», I. del, italijanski barvni film — ob 18.15 in 20.15. SVOBODA »življenje, ljubezen, smrt«, francoski barvni film — ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Sdivija in ljubezen,), italijanski barvni film — ob 20.30. RENČE «Grške perle«, grški film — ob 20.30. PRVACINA prosto. ŠEMPAS prosto. KANAL prosto. ŠPORT ŠPORT ŠPORT NA KOLESARSKI DIRKI «10UR DE FRANCE» Merckx v vodstvu že po predetapi Tudi «Tour» kot letošnji «Giro* ima svojega favorit;, v Belgijcu Eddyju Merckxu. Izmed 150 kolesarjev, ki bodo dirkali po francoskih cestah ni nobenega, ki bi mu lahko ogrožal prvo mesto. V seznamu n* najboljših italijanskih kolesarjev. Prisoten je samo Zilio-li, ki pa dirka v iste moštvu kot Merckx in je povsem gotovo, da ne bo smel in mogel ogrožati svojega kapetana. Manjka pa Gimon-di, ki je kljub zadnjim neuspehom edin resni tekmec Belgijca. Manjkata tudi Dancelli in Bitossi, ki s svojimi etapnimi zmagami večkrat znajo prekrižati račune favoritom. Med 34 prisotnimi Italijani je tucii Boifava, ki je osvojil 2. etapo »Gi ra* 1969 v zelo lepem slogu, oblekel je tudi za eno samo etapo ro za majico, potem pa se je zgubil v sivini glavnine. Je pa ta 23-letni kolesar eno izmed upanj Italijanov. Od drugih je prisoten Van Den Bossche, ki se bo trudil, da bi odnesel domov kako etapno zmago. Eddy Merckx je medtem osvojil že prvo rumeno majico na tem Touru. Zmagal je namreč na mini-predetapi na kronometer, ki so jo postavili prav zato, da bi že v prvi etap nekdo dirkal z znamenjem najboljšega. Letošnji Tour bo trajal približno 25 dni in bo imel kar 6 etap na kronometer. Tudi to je kot ustvarjeno za Merckxa, ki ima takšne dirke zelo rad. Vrstni red na cilju 7,4 km dolge predetape: 1. Eddy Merckx 9’57"36 s p. h. 44,600 km n. u. 2. Grosskost 10’01”98 3. Janssen 10’05”03 4. Van Springel 10’06”01 5. Frey 10’11”88 6. Ocana 10T2”85 7. Petterson 10’16”73 8. Gonzales - Linares 10’17”07 9. Zoetemlek 10’17”88 10. Petterson 10’20”33 OB MLADINSKEM SREČANJU Kolona navijačev Gaje v Šentjanž na Koroško V okviru mladinskega srečanja, ki se ga bodo udeležili slovenski mladinci iz Slovenije, Furlanije - Julijske krajine in Koroške, bo tudi nogometni turnir treh reprezentanc. Turnir se bo priče) v nedeljo 28. junija ob 8.30 in se ga bo udeležila padriška «Gaja». Njeni navijači se bodo zbrali, za odhod na Koroško, v Padričah ob 5.30. Zaradi stavke avtobusov bodo navijači in drugi mladinci odšli v Šentjanž in Celovec z osebnimi avtomobili. ATLETIKA KOBLENZ, 26. — Zahodni Nemec Philip Lutz je danes postavil najboljši letošnji čas na progi 10.000. To razdaljo je pretekel v 28'23"4. V ORGANIZACUI ŠD VESNA IZ KRIZA Jutri in v ponedeljek nogometni «Pokal Krasa Nogometni turnir za »Pokal Kra-sa», ki se je začel v nedeljo s kvalifikacijskima tekmama, je nedvomno uspel. Na sporedu sta bili dve srečanji, in sicer zjutraj Aurisina -Juventina in popoldne Vesna -Breg. Obe tekmi sta bili, kljub izredni vročini, zelo zanimivi in sta privabili precejšnje število občinstva. Izida sta znana. Zmagala sta favorita, Aurisina in Vesna. VESNA Križani so v nedeljo pokazali, da lahko upravičeno upajo na osvojitev prvega mesta na tem turnirju. Njihova ekipa je dobro pripravljena. Obramba skrbno pokriva vse lllllllllllllllllllIlllIlllllllMllllllllllllllllllllllirMiiilllliiilIlIlllliliiillIlllIllillllIllIlIlilllllMIllIlliiiiiiilillllIilll V ORGANIZACIJI ŠZ BOR Turnir minibasketa jutri na «Prvem maju ŠZ Bor bo priredilo v nedeljo zjutraj enodnevni košarkarski turnir v mindbasketu, na katerem bodo nastopila naslednja moštva: Mivar, Servolana, Polet in Bor. Turnir bo na odprtem igrišču na stadionu »Prvi maj*. Spored pa bo naslednji: ob 8. un Bor — Polet ob 9. uri Mivar — Servolana ob 10. uri finale za tretje mesto ob 11. uri finale za prvo mesto Sledilo bo nagrajevanje. * « * BOR — POLET V prvi tekma se bosta pomerili slovenski peterki Bora in Poleta. Kot je znano, so v minibasketu predvidevanja težka, kajti pri najmlajših razni činitelji, lahko popolnoma spremenijo potek srečanja. Razen, Počkar, Grudina, žužek, Race, Koren, Kreben, Volk, Ceglar, Vecchiet. Trener Lakovič. POLET: M., V. in I. Sosič, Tau-čer, Kalin, Ferluga, Gorup, I. in E. Malalan, Artač. Trener: Tavčar. MIVAR — SERVOLANA V drugem srečanju se bosta spoprijeli favorit Mivar s škedenjsko ekipo Servolane. Moštvo Mivarja, katero vodi Frizzato, se je že izkazalo v vseh mogočih mestnih in deželnih prvenstvih. Mivar je zato tudi favorit tega turnirja, vsekakor pa bo Servolana zagrizen tekmec. Verjetni postavi. MIVAR: Potocco, Švara, Parisi, Piccini, Mecchi, Pesco, Creci-chi, Tosolini, Škerlj, Scarcia, Lore- Naj omenimo, da sta se Bor in I ja. Trener: Frizzati. Polet pomerila že večkrat v prijateljskih srečanjih in izid je govoril zdaj v eno in zdaj v drugo korist. V zadnji tekmi pa so zmagali pole-tovd, pa čeprav le z eno točko razlike. Ekipi sta najavili naslednji postavi: BOR: A. in Š. Pegan, Tomažič, E. in P. Žerjal, Jančar, Grgič, HBIIHIIimilllimilHIMnillllMIIIMIIMUMMIMIMmilMMIIIIMUHIMlIHIMIIIIIIIIIIIIIMIIHmillinilUMIIMMIHIMH Zadnja priložnost za N. Gorico Moštvo Nove Gorice ni uspelo, da ohrani statut slovenskega liga-ša, saj je kljub vsem naporom pristalo na zadnjem mestu s porazno bilanco. V 22 tekmah je bilo moštvo 15-krat premagano, 2-krat je igralo neodločeno in samo 5-krat je zmagalo. Kljub vsemu pa je Goričanom o-stalo še upanje za obstanek v SNL, saj bo po odhodu Mure v višje tekmovanje, ostalo eno mesto prazno, za katero se bodo borile kar štiri ekipe, in sicer zadnji dve iz SNL (Drava ter Nova Gorica in drugouvrščena iz VCNL ter ZCNL (Steklar iz Rogaške Slatine in Usnjar iz Vrhnike). Ti bodo igrali med seboj po liga sistemu in zmagovalec se bo direktno uvrstil v SNL Torej še zadnja priložnost Nove Gorice, ki je ne bi smela izpustiti iz rok. Kolenc Rajmund SERVOLANA: A. in P. Sivini, Semenich, Capello, Arciero, Lazza-rich, Norbedo, Salvador, Venzi, San-chioni, Corossi, Torcello. Trener: Comici. b. I. IMIIIMIIIOTPUBM DANES IN JUTRI Mladinke Sokola in Bora na turnirju Corridonija Drevi in jutri zjutraj bo v Št. Petru ob Soči tradicionalni mladinski ženski turnir, ki ga organizira tamkajšnji Corridoni. Poleg organizatorja, bodo letos sodelovale še odbojkarice AGI iz Gorice, nabrežin-ski Sokol in tržaški Bor. Organizator ni določil razporeda tekem, ampak bo žrebanje pred pričetkom samega tekmovanja. Igralo se bo po sistemu vsak z vsakim. Nedvomno je, da bo tako turnir pridobil na svoji privlačnosti in po vsej verjetnosti bo treba čakati na končnega zmagovalca prav do zadnje tekme. Drevi bosta na sporedu dve tekmi, preostale štiri pa jutri zjutraj. Na dosedanjih turnirjih so mladinke Bora zmagale že dvakrat zaporedoma. Letos bo izredno težko ohraniti ta pridobljeni prestiž. U-pajmo, da bo obveljal slovenski pregovor: »V tretje gre rado*. Po vsej verjetnosti pa nimajo nič manjših ambicij niti deželne prvakinje v tej kategoriji, igralke AGI iz Gorice. Z zvrhano mero borbenosti in zagrizenosti pa bodo igrale tudi odbojkarice iz Nabrežine, da bi tako nadaljevale s presenečenji lige B. Preostane še organizator: ta na domačih tleh pred domačim občinstvom gotovo ne želi ostati praznih rok. Zato je pričakovati srdite spo pade in pri taki vročini so možna tako presenečenja kot razočaranja. G. F. prazne prostore. Vendar pa Križa-nom (da bi postali res odličniv obrambi) manjka zanesljiv »pros« igralec*: Mandanicei, ki je sd«f dober trener ni primeren za to vlogo, Graniero je premalo igral, d8 bi o njem lahko dali kako oceno-Moč Vesne pa je še vedno sredina igrišča. Z Michelinijevim odhode® je v kriških vrstah nastopilo več nadarjenih »režiserjev*, eden naj' bolj obetajočih pa je Boris Miliči ki si je v minulem prvenstvu P11' dobil nove dragocene izkušnje ki je tudi poostril ritem svoje igre-Barbiani je v nedeljo igral nekoliko drzno (ni držal svoje cone), a prepričani smo, da bo v finalu e-den glavnih junakov. Z napadom je vse v redu. AURISINA Nasprotnik Križanov za osvojit®* prvega mesta bo v ponedeljek Au-risina. Nabrežinski nogometaši sestavljajo dobro ekipo, ki zadovoljivo igra tako v obrambi, kjer je morda nekoliko preveč 'odločna, kot v napadu, kjer je Bortolotti najnevarnejši mož. V nedeljo je Aurisina s 3:1 premagala Juventino in je kljub izredni vročini (tekma se je namreč načela ob 10.30), prikazala tehnično zrelo in učinkovito igro. Za Križane bo Aurisina nedvomno trd oreh. BREG Brežani se bodo v malem finalu za tretje mesto pomerili z Juventino. Tekma bo v nedeljo. Kljub visokemu porazu proti Vesni, pa mislim, da Breg ni popolnoma razočaral. Res, odpovedali j nekateri: igralci, na sredini igrišča 1 ni bilo dovolj zagrizenosti (pomanjkanje treninga zaradi mrtve sezone), v napadu je edini Zonta skušal prodreti v nasprotnikov kazenski prostor. Branilec Petaros se je komaj vrnil od vojakov, torej Je tv-rHnoma brez treninga, prav tako Čok. Kot vidimo, so Brežani imel' precej opravičil za poraz. Prepričani pa smo, da bodo v nedeljo dali vse od sebe. da bodo kos Juventini-JUVENTINA štandreški nogometaši so zadovoljil kljub porazu. Večkrat so * lepo in učinkovito igro spravili v težave Aurisino. Izredna vročina j$ je nedvomno spravila na kolena-Tudi Juventina je namreč končala prvenstvo že zdavnaj in nedeljsk napor je nedvomno »odrezal noge» vsem igralcem. Tako je prišla na dan boljša tehnika nasprotnikov, ki so tudi zmagali. Srečanje med Juventino in Bregom bi moralo biti zelo zanimivo 'n napeto, kajti ekipi sta si povsem enakovredni. b. L Športno društvo Vesna v Sv. Križu obvešča bralce id navijače, da Se bodo finalne tekme začele ob 19. uri in ne ob 18. uri, kot je bilo prvotno sporočeno. KOŠARKA Joe Allen bo tudi prihodnje le*0 igral za videmski Snaidero. Tak® sta se namreč domenila s trenerjem Benvenutijem, ki mu je telefoniral v Chicago, kjer se zdaj Allen na-baja in mu predočdl pogoje, ki m" jih društvo ponuja. MOTOCIKLIZEM V Kamniku bodo v nedeljo mednarodne motociklistične dirke z3 «Nagrado Kamrvka*. 7 km dolg* krožna proga te dirke dopušča io visoke hitrosti, saj dosežejo tekmovalci tudi nad 150 km na uro-Nastopili bodo številni znani tek®0' valci iz 23 držav. Skupno bo staf" talo kar 210 dirkačev. Mnogi tekmovalci, ki bodo sodelovali na kamniških dirkah, so nastopili še v Škofji Loki. MLADEN OLJAČAl 8. KOZARA ▼ Prevedel: Severin Šali Fra Avguštin je strmel kvišku v kolo, ki se je vrtelo in na visečih sedežih nosilo ljudi. Gledal je tudi podpolkovnik Rudolf in skušal uganiti, katera sta tista dva, ki ju je omenil fra Avguštin. To m bilo lahko, ker se je vrtiljak peklensko hitro obračal in utrujal o«. Ko je strmel v nebo, je opazil letala: letela so po dolini Une, nad reko, in čisto nizko. Letala so se kmalu znašla nad mestecem Zx grmela je eksplozija in Rudolf je presenečeno zinil, saj tega ni pričakoval. Letala so preletala strehe in metala bombe. Mestece je streslo bobnenje. Ljudje so se razbežali na vse strani, ko so se letala, ki so naredila krog nad dolino, začela vračati. Pobegnili so vsi. razen tistih na vrtiljaku: nje je veliko kolo še naprej nosilo in vrtelo med pesmijo z gramofonske plošče. Ko je Ruaolf tekel za duhovnikom in se umikal proti zidu neke stavbe, je mislil na ljudi na vrtiljaku, ki so se vrteli in klicali na pomoč Toda letala so znova začela bombardirati: metala so bombe na področje okrog železniške postaje in se bližala vrtiljaku. Ljudje na sedežih velikega kolesa so začeli vpiti: «Rafael, Rafael!... Rafael!...« Kazalo je, da kličejo lastnika vrtiljaka. Ta je očitno izginil v gneči in pustil vrtiljak, ki ga drugi niso mogli ali ga niso znali ustaviti. Najmanj so to mogli oni zgoraj na vrtiljaku z vpitjem in klicanjem na pomoč, ko jih je veliko kolo vrtelo in izpostavljalo mitraljezom in bombam. «Rafael, Rafael!« Fra Avguštin je poznal glas Mata No-salice, pokvečenega možička, ki je v mestu, odkar ga poznajo, prodajal zrcala, glavnike, nožičke, prstane, šivanke, sukanec, škarjice in jermenčke, naslonjen s tovorom na palico, s katero je podpiral svojo malo izložbo, privezano z jermeni za suho in sključeno telo. «Rafael, tole boš plačal,« je odmeval glas Mata Nosalioe in se izgubljal v hrupu letalskih motorjev in ekspozijah bomb, ki so padale po poljanici, prav okrog vrtiljaka. Ko so se letala z bobnenjem oddaljila nad dolino, so oni na vrtaljaku, ki se je še naprej vrtel, še bolj divje vpili in klicali: «Rafael, Rafaeel!...« «Rafael, prašeč hudičev!« Fra Avguštin je spoznal tudi glas Asima Podvomika, šolskega sluge, očeta treh otrok. Bil je to pritlikav m razcapan revež z opaljenim obrazom, uvelimi rokami, ozkimi ramena in zbeganim pogledom, ki so mu ustaši dali puško, obleko, stanovanje, plačo in ga kar čez noč naredili za pomembnega prebivalca mesteca. «Rafael, svinja, pusti nas dol!« je vpil Mate Nosalica, ko so se mu na vrtiljaku pridružili s kričanjem še vojaki, otroci in dekleta, ko jih je veliko kolo nesmiselno vrtelo nad izpraznjeno poljano. Letala so se s strahotnim truščem spet pokazala nad dolino. Vendar zdaj niso bombardirala. Streljala so z mitra ljezi, nagnjenimi na eno stran, tako da so pogumnejši opa zovalci lahko videli pilota, njegovo črno poprsje in majhno glavo, malo po strani, kakor da se naslanja. To je opazil tudi Rudolf, ko je ležal zraven zidu z obra zom na dlani. Barabe, Je mislil jsbit v klobčič in brez moči. Angleški niso, ruski tudi ne. Naši so, Jih poznam, ušli so k partizanom. Ko so letala odletela vzdolž doline, je vstal, si otepal prah in stekel proti vrtiljaku. Vpili so oni zgoraj in oni na tleh, ki so se zbirali na travniku okrog vrtiljaka kakor v cirkusu. Klicali so Rafaela, toda možaka ni bilo nikjer. Nazadnje Je prišel neki mladenič v zamaščeni obleki. Nasmejal se je, potipal motor in ga ustavil. Vrtiljak se je sicer še obračal, vendar čedalje počasneje. Ljudje so začeli skakati s sedežev, čeprav se vrtiljak še ni ustavil. Nekdo se je spotaknil in padel. «Zaklal ga bom,« je rekel človek, ki mu je spodletelo, ko je skočil na tla. «Naj ne bom, kar sem, če ga ne zakoljem,« je rekel drugim, ko se je dotaknil tal. «Mate, si se ustrašil, a?« «Odrl ga bom, Asom, bog mi Je priča,# je rekel Mate s tišjim glasom, vesel, da jo je tako srečno odnesel. «Zaklati prasca,« je divje pogledal Asim. ((Pomirite se,» Je rekel fra Avguštin, ko se Je približal tropu teles, glav in oči. ((Pomirili se bomo, velečastiti, ko ga zakoljemo,« Je zapuhal Asim Podvomik, Mate Nosalica pa Je preiskoval trato, na kateri so po neredu in gneči ostale razmetane steklenice, prevrnjene klopce, neki zavitek, ženska ruta in par otroških čeveljčkov. «še nikoli nisem doživel česa takega,« je rekel velečastiti opazujoč ljudi, ki so prihajali z vrtiljaka. Mata in Asima, stara znanca, je gledal nežno, Ju trepljal po rami in mislil na vlogo, katero jima je namenil. Jutri ob svitu, ko be šel z vojsko. rrr: “ MONTFCCHl 6 0 PELEFON 93 BOH m 94 63H Poštni predal 559 PODKUž.NU A: GORILA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33 82 UPRAVA: TRST Ul Mnntecchi St 6 Telefon 95 8211 UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 Telefon 37 338 NAROČNI^ UREDNIŠTVU PRSI - UL. M )N - - . - N J u« P naročnina za inozemstvo 15 500 tir. SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinanev), letno 100 din < In 1810 starih d m* mesečno 951 h. J trika Trs? ! 1 5374 Za SFRJ ADIT DZs! Ljubljana. Stari trg 3/L, telefon 22 207, tekoč, račun pri Narodni banki v Ljubljani '"13 270/1 OGLASI: tena: Za vsak mm v širini enega stolpca, trgovski 150, finančno upravni .300, legalni ^ jev) ^ Z Mah 0giasj 50 lk beseda - Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »SocieU Pubblicita Italiana*. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst _ bo vzel s seboj tudi Mata Nosalico in Asima Podvomi^*-Skupaj z Mujagom Dučanlijem, svojo desno roko, mu bost® pomagala pri težkem delu. Brez njihove pomoči sploh n® bd mogel uresničiti svoje zamisli. To bo bojišče, podobno Dantejevemu peklu, Je pomisli fra Avguštin in se obrnil proti reki Uni, nad katero so s® dvigali kozarski hribi in gozdovi. Tja nas pelje pot. Beg^ je z očmi po grebenih žita, gozdov, pobočij in gričev. ZemlJ9 je molčala v soparicd, pod začudenim in svetlim soncem. Odločil se je, da sam napade Kozaro. Ne da bd obvesti generala Borowskega, komandanta 717. nemške divizije, J* zbral nad tri tisoč legionarjev, privlekel topove in tanke & tretjega junija odšel po cesti proti Orahovi, prepričan v usp®*1-Toda sreča mu ni bila mila. Partizani so ga presenetili, toP ubili šest vojakov, jih ducat ranili, nekatere ujeli, druge P9 nagi*i!d v beg. Toda polkovnik Franjevic se ni pomiril s porazumom. KomftJ je pokopal mrtve m odpravil ranjence v bolnišnico, je zn°v9 šel na Kozaro. Zavil je po drugi poti, proti Kruševcu Knežici, da bi prodrl v Medjuvodje in uničil partizansk0 letališče Spet so ga počakali in pognali na/.aj Spoznal j®' da Kozarčani niso isto, kot so bili nekateri drugi upornik1' s katerimi Je imel lahko delo, ko Jih je razgnal po hribjn-Ogorčen na Nemce, ki vse jemljejo v svoje roke in zaupajo niti ustašem, je šel še tretjič, spet sam, s svoj® črno legijo. V zaledju Je vkopal topove, naprej pa po®1^ tanke. Verjel je, da bodo partizani takoj, ko bodo zagleda1' tanke, zginili s pobočij proti obronkom hoste, se skrili goščavo in varovali glave. Vendar se Je spet zmotil. (Nadalievan)e sledi)