Edini slovenski dnevnik *: t Zedinjenih državah Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta.......$1.50 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. H The only Slovenian Daily -: in the United States. ■ ■ ■ Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. 50.000 Readers. > TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second.Cl&M Matter, September U, 1903, at tha Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON FIBASNE; Mflf GOETLANDT« NO. 75. — ŠTEV. 75. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 30, 1916. — ČETRTEK, 30. MARCA, 1916. VOLUME XXIV. LETNIK XXIV, Nemške čete so po vročem boju vdrle v Malauncourt. FRANCOZI PRIPOZNAVAJO, DA SO NEMCI ZMA G ALI. - ANGLEŽI SO BILI PORAŽENI PRI ST. ELOIU. - NAPAD NA FRONTO MED HAUCOUR-TOM IN MALANCOURTOM. — FRANCOZI SO ZA V ZELI JUŽNI DEL GOZDA PRI AVOCOURTU. — ANGLEŽI PRAVIJO, DA SE NI VČERAJ NIČESAR PO SEBNEGA PRIPETILO. — ARTILERIJSKI SPOPA DI VZHODNO OD REKE MAAS. Mehiške spletke. Zvezni tajni uradniki na delu. — Preiskavajo, kdo je kriv Villovega napada na Columbus. Paris, Francija, maiva. — Nemške f-ete za»'-ele v erni v. mw> olensbe prati francoski fronti med Betliin-fourtoni in AiefimiUmi ter si mi vse nm^e mmne pn--»a de vajo dohiti |>ot d«» žeb-zilišk«* proge, ki vežo Verdun v Parizom. Xi'im-om s«- jo jk» silnih naporih in ogromnih ;zgubah jx>sreostojanke mod Malaneoiirtom in ilaucourtom nobenega napada. Vnjhrž*' se pripravlja na splošno ofenzivo, ki s«* i>o zabela k uajlcrajšem času. Nanjo smo tudi mi izvrstno pripravljeni. Po liudom boju smo zavzeli južni del gozda pri A-TiVrmrtu. London, Anglija. Iff*, maiva. — Jz glavnega stana an-L^oških čet na zapadnom l>ojišcu poročajo: Včeraj je bil oh eoli fronti položaj popolnoma neiz-prernenjen. Včeraj zjutraj jo razstrelil sovražnik vzhod-i'o * h i Bethnno neko mino, ki pa ni povzročila nobeno po-sebne škode. Berlin, Nemčija. 29. marca. — Kakor kaže bo bitka nrod Vordnnom k malo končana. Armada nemškega pre-»lor.islodnika jo dobila zadnji čas velika ojačenja in bo stopila te dni na vsej »"rti v ofenzivo. Wmskim četam se jo posrečilo po vročem boju zav-ti vas Malanoonn in nekaj pozieij severno od nje. V bojih pri Avoeonrtu smo vjeli petsto franeoskih vojakov, mod katerimi je bilo tudi precej častnikov, in plenili voliko vojnega materiala. Berlin, Nemčija, 2*.K maroa. — Vsi so mislili, da bodo Vngh/i v Flandriji res kaj dosegli, toda kot so vidi, jim ?o zaenkrat vse izpodletelo. A' pondeljek so začeli prodi-• iti proti St. Kloiu. Ko so se približali mestu na par milj, jil« pognali naši z volikimi izgubami v beg. V bojih so fioslnžujejo Angleži robnih granat, katere znajo zolo spretno metati. Paru, Francija, 2f*. maroa. — V bojih pri Verdunu ,»e padel general Largeau. najmlajši francoski brigadir. Svoj 'as se je posebno odlikoval v Afriki, kjer je bil pri-deljen Marchandovi ekspedioiji. Berlin, Nemčija, 29. marca. — Zavzetje Malaneourta jo za Nemec izvanredno veliko važnosti. Vas loži deset milj lifwroaipaduo od Vorduna in dve milji severovzhodno od gozda pri Avoeourtu, katerega so'bili Xemci svoj čas zavzeli. London, Anglija. 29. marca, — Tukajšnje časopisje bavi na dolgo in široko o zavezniškem vojnem posvetovanju, ki so je včeraj končalo v Parizu. Delegat jo so sklenili, da morajo zavezniki stopiti na vseh frontah v ofenzivo in enkrat za vselej streti moč nemškega militarizma. Splošna ofenziva se bo začela šele meseca junija, ne pa aprila kot je bilo včeraj poročano. < o prej ne. bo Nemčija že vsaj do Božiča premagana in pri: iljcna prositi za mir. Nikdo ne taji. da Nemčija nima denarja, toda znano je, da gst nima toliko, da bi se mo-"Ja Še dve leti bojevati. Živil ji bo polagoma zmanjkalo. Nemško prebivalstvo je zdaj dve zimi stradalo in dve v imi si je bilo svesto zmage. Ko bo nastopila tretja zima. bo ljudstvo izjavilo, da je sito vojne. Že zdaj so se vršili po raznih nemških mestih nemiri in demonstracije. Ljud-stvo se no pusti več varati od svoje vlade. Kov vmn*i rtkord. 29. marca. — Porotnik R. C. Saufley se je dvi-srnil danes s svojim hidroaeropla-nora 16,072 fierijo* visoko, kar je po mnenju » letal- Avstrijci napadli Benetke. Dunaj, Avstrija. 29. mana. — Da nes je naznanilo vojno ministrstvo. da so napadli avstrijski letalci Benetke že sedmič, odkar se je začela vojna. Nekaj bomb so vrgli na nekatera poslopja in na železnice. Washington, D. ( 29. marca, •lustirni department Združenih držav je zae^l velikansko preiskavo z ozirom na uplive, ki so podpirali Villo pri njegovih zločinih. Ta pre-iskavanja s«- tirajo tak»» inozemskih spletkarjev. kakor tudi ameriških, ki so i/ sebičnih namenov hoteli doseči intervencijo v M»*hiki. Obdol-žbe. .ia ^o nemški int«jresi krivi Villovega roparskega napada na mesto < 'olnmbus, preiskujejo državni uradniki 11a meji. Tajni n-radniki državnega departmenta so tndi na dolu v Mehiki. IVeiskava-njo ve tiče tako nemških, kakor ameriških zarotnikov in v najkrajšem r-aMi je pričakovati velikih razkritij. Predsednik Wilson in državni departmenT ž«* imata mtio«;o informacij. Pravijo, da se je razkrilo zanimive stvari v zvezi z izvanredno prijaznost jo. ki vlada med nekaterimi ameriškimi kapitalističnimi podjetji in nemškimi propagandist!. f radniki državnega departmen-ta menijo, .ia ravno zdaj Villa ne dobiva nikake pomoči od zunaj. O->nmljeni so nekateri uplivni nemški propagand isti. Dokazi, ki jih ima na razpolago vlada in poizvedovalni urad, kažejo, da je dobival Vil hi ravno tako zunanjo finančno podporo, kakor ranjki Huerta. Ko je bil Iluerta aretiran na m^ji na poti v Mehiko, je državni department iz»lal izjavo, da je innd Uti-erta dovolj denarja pri st*bi, da hi organiziral vojaške operacije. Pravijo, da sta zastopala Villo v Xe\v Vorku dva nemška rezervista. Tudi so hoteli Xemci zaplesti Združene države v vojno z Mehiko, da bi tem laže in neovirano potapljali pamike s podmorskimi čolni. Združene države še niso bile izza za.-ctka vojne v tako kritičnem položaju, kakor sedaj, ko so Nemci potopili v zadnjih dneh zopet nekaj potniških parnikov. kakor "Tuhantia" "Patria". "Knglish-man ". '-Sussex" in ''Manchester Kngineer". Danes bodo zahtevali železničarji osemurni delavnik. Dan es bo dobilo petdeset vzhod-njih železni«; uradne zahteve strojnikov, kurjačev in sprevodnikov za osemurni delavnik. Skoz dva meseca se je vršilo posvetovanje in glasovanje o tem vprašaju v štirih velikih železniških organizacijah, ki je zelo ugodno izšlo. Sinoči ob deveti uri so bila poslana registrirana pisma naravnost na načelnike železnic, kjer delavci ne bodo osebno predložili svojih zahtev. Večina newvorških železnic pa danes pričakuje delavskih odposlancev z njihovimi zahtevami za osemurni delavni čas. Zdaj se nahaja v New Vorku trideset članov železniških unij, da se bodo udeležili teh zunanjosti. Zel ezniške družbe bodo imele časa do 29. aprila, da odgovore na zahteve. Po onem dnevu je pričakovati splošno stavko 400,000 strojnikov, kurjačev in sprevodnikov. IV se bo vršila, bo to ena največjih industrijskih ovir. kar jih pozna zgodovina Združenih držav. Nekateri kapitalistični krogi so že na delu, da bi pregovorili predsednika Wilsona, naj postavi posebno komisijo za pogajanja. Sodi sc, da se s tem strinjajo tudi prizadete železnice, ker se silno boje splošne stavklai nemški vladi odločen protest. Berlin, Nemčija, 20, marca. — 7. Budimpešte naznanjajo, da je poslala rumunska vlada v Carigrad dva trgovinska atašeja, ki se bosta pogajala s turško vlado glede prodaje raznih potrebščin. Železniška nesreča. Trije vlaki trčili skupaj v megli v Ohio. — Trideset mrtvih. — 45 o-seb je ranjenih. Cleveland, O.. 29. marca. — Danes zjutraj sc j<- zgodila v bližini Amhersta. sedemintrideset milj od < 'levclanda, < ena največjih železniških nesreč zadnjih let. Sku pa j so trčili trije vlaki New York Central železniee, med njimi en br-zovlak. Posledica te velikanske ne-srece je pretrešljiva. Trideset oseb je bilo ubitih, petinštirideset pa jih je bilo poškodovanih. Začeli so takoj z natančnim preiskavanjem o vzroku nesreče. Cradniki New York Central železnice, meddržavna trgovinska komisija in komisija javnih zadev v državi Ohio so začeli posebne preiskave, da doženeio. kaj je povzročilo nesrečo. Pozno nocoj so rešili izpod razvalin petindvajset trupel, dočim jih je bilo pet še vedno pod razvalinami. Doslej so jih spoznali samo šestnajst. Po nesreči so sc nudili žalostni prizori. Moški in ženske so v nočnih oblekah napol hreuzmni letali okrog. Slišali so sc pretresljivi kriki in vzdihi, ki so polnili ozračje. Možje in žene So bili zagozdeni med vozove, ki.so se prevrnili, kakor bi bile'male igračke. Rešilna dela so le prav počasi napredovala. ker je bilo preveč razvalin. Cospa Mary Maitson iz Indianapolis, ki je ušla nesreči nepoškodovana, je porodila nekaj minut po nesreči. Ob času nesreče je ležala nad progo gosta megla, da ni bilo možno videti signalov. Značilna je ta nesreča zato, ker so bili prizadeti pri nji trije vlaki, med njimi Twentieth Century Limited, ki jf najhitrejši vlak na svetu. Revolucija na Kitajskem. San Francisco, Cal„ 29. marca. Tukajšnja kitajska republikanska asoeijaeija je dobila brzojavno poročilo, da se je zopet uprlo »Tuanši-kaju dvoje okrožij v provinci ji Kvantnng. Revolucijonarji so zavzeli dvoje vojaških postaj v tej provinciji, ena pa se je sama izrekla za neodvisnost. Šangaj, Kitajska. 29. marca. — Revolucijonarji so zavzeli Pengšuj v provinciji Sečuen ter se nahajajo samo še kakih sedem milj od Lučova. Roparji v Sečuenski provinciji napravljajo velikansko škodo. Stane i poštnino vred 35 orator. Naročite ga takoj! Slovenk) FnUUdnc <*>, |v!JL" Spkal je ia 83 Oortland M* Mtm Tort TJ dobo val nafti narofejSI v vaniji knjižieo V ... DiMi Ruska fronta. Rusi so poskušali v Besarabiji pro-j dreti avstrijsko fronto. — Rusi imajo baje velike izgube. Petrograd, Rusija, 29. marca. — Danes je bilo tukaj sledeče uradno razglašeno: Zadnji čas je nastopilo malo gor-kejše vreme, vsled česar se je začel sneg tajati. Ne samo na severu, pač pa tudi na jugu je okolica jezer vsa preplavljena. v tako slabem stanju, da je no njih vsak transport nemogo.- Bitka v okolici fJviusKa št- ni končana. -Iužji<> «>d mesta se vrSe vroči artilerijski spopadi. Sovražni letalci so obstreljevali postaji v Luninecn in v Politzkv. Berlin, Nemčija. 'J'.*, marca. — Vrhovni. j»oveIji veera i razstrelili nekaj min. Zatem so poskušali prodreti našo fronto, toda mi snu* jih / velikimi izgubami pognali v beg. Pri reki Strvpi smo odbili vse sovražniške napade. Nemški zrakoplove! so popolnoma razdejali postajo v Moledečvu. Strašen vihar. London, Anglija. 29. marca. — Včeraj je divja! nad Irsko in nad Škotsko strašen vihar. Vremenska opazovalnica je dognala, da je pihal veter s hitrostjo 120 milj na u •o. Brzojavni in telefonski promet ie na več mestih prekinjen. Vihat je povzročil veliko škodo. Boji pri Gorici. Berlin, Nemčija. 29. marca. — Pri Gorici in pri Dohrdu se nepre itano vrše vroči boji. Artilerija ie noeindan v akciji. V včerajšnj' bitki pri Dobcrdobski planoti ji padlo nad petsto Italijanov. Nesreča v smodnišnici. Wilmington, D. < 29. marca. — V du Pontovi smodnišnici v Car ney's Point. N. J., se je pretrgal iek kovinski obroč pri stiskalnici. Nekaj kovinskih drobcev je zadele Iva delavca v glavo ter jih ubilo Mrtva sta: Charles A. Fueslin in Cornelius Sullivan. Pozor pošiljatelji denarja Ttkom vojna smo odposlali lura lilnicam, posojilnicam ter pasa nežnim osebam na KRANJSKO ŠTAJERSKO, ISTRI JO, KOSO 1KO, HRVATSKO, in druge kra a v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m i ijonov kron. Vsa ta poUlJa ve so dospela ▼ roka prejemnikov ie tako hitro kakor prej v mirneo »aen, toda saneiljivo. Od tukaj * ojakom na more denarja poftilja i, kar jih vedno prestavljajo, lah co pa sa pošlje sorodnikom al mancem, ki ga od tam pošljejf 'ojakn, ako vedo sa njegov naslov Denar nam poiljite po "Doma «1 nemških podmorskih čolnov, ne da bi bili prei pokvarjeni. Zatrjuje se. da se ameriška vlada že odločila za na-daljne korake, kakor hitro bo zbrala potrebna dokazila. ( e ne bo napravila Nemčija nikake izjave mnikakih korakov v obrambo kot odgovor na preiskavanje dejstev ameriškega poslanika v Nemčiji. Gerarda, kar bi moglo i spremen iti namero državnega department^ bo vlada Združenih držav zbrala vse slučaje zadnjega easa ter jih združila v eno veliko obtožnico proti nemški vladi, kar bo zahtevalo takojšnje rešitve. Co bi pa Nemčija priznala v enem ali drugem slučaju krivdo po pomoti, kakor je njena navada, ter obljubila kaznovati poveljnika podmorskega čolna in plačati odškodnino, še vseeno zadeva ne bo končana. Po zatrdilu nekaterih visokih uradnikov Združene države ne bi hotele upoštevati takih obljub, razven, če bi se sčasoma dokazalo, da je nemška vlada res kaznovala prizadete in se za-naprej drži svojih obljub, ki je doslej prekrševala. V slučaju, da bi pa Nemčija zanikala svojo krivdo, bo vlada Združenih držav vse slučaje sama preiskala, dokler ne bo imela vseh dokazov, nakar bo takoj primerno postopala. Uradniki se branijo izraziti svoje mnenje, v čem bo to postopanje obstajalo. Značilno je, da se je ravno v zadnjem času zgodilo toliko napadov na parnike. Že število samo je dovolj dober dokaz, da so bili parniki torpedirani in da niso zadeli ob mine. Nekateri parniki so bili napadeni v takih krajih, kjer ni misliti, da se nahajajo mine, prvič radi globočine morja, drugič pa radi oddaljenosti od obrežja. Državni department je baje tudi zvedel, da delajo neruski podmorski Čolni po tajnih poveljih, da morajo potopiti vsako ladjo, sovražno ali nevtralno, ki se bliža Angliji. El Paso, Texas. 29. marca, — Nocoj se nahaja Villa v Santa Tomasu. To je čisto majhen kraj južno od Ma-dere. kjer je bila rojena njegova prva žena Luz Corral in kjer je deloval njen brat Jose Corral skoz dve leti kot neodvisen ropar. Nocojšnje poročilo pravi, da se pomika Villa proti jugu v okrožje Guerrero in da na poti požiga vse mostove. da bi mu Amerikanci ne mogli slediti po železnici. Zdaj je baje Villa že kake dva dni spredaj pred ameriškimi četami. Po poti pobira Villa vse konje, kar jih more dobiti in tudi druge potrebščine. Nocoj bo še zapustil Santa To-mas. Ameriške čete mu slede, ker so bile obveščene o njegovem skrivališču iz Madere. Washington, D. C., 29. marca. — Danes je bilo rešeno zelo važno vprašanje, ki je skrbelo vojaške oblasti, ko je Carranza na ponovno nujno prošnjo državnega depart-menta dovolil uporabo severo-zapadne mehiške železnice v svrho preganjanja Ville. , Ameriški zastopnik Rodgers v Queretaru je nazna--državnemu departments da je dal Caranza dovoljenje za uporabo železnice. Jutri bo Funston že začel pošiljati potrebščine po železnici za ameriške vojake. Združene države bodo morale seveda plačati za uporabo železnice po navadnih cenah, dokler se natančnejše ne pogodijo s Carranzo v tem vprašanju. Vojni tajnik je i?^ vil? daje že obvestU generala Funstona, ki se bo ta-kaj poslužil Carranzovega dovoljenja. GLAS NABODX 30. MABCX, 1 916. '■GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned and Published by tb« SLOVENIC PUBLISHING CO. (a corporation.) FRANK SAK.SEB, President. LOUIS BEXEDIK. Treasurer. Place of Business of the corporation aiid addresses of above officers: B2 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list Canado .......... Ameriko In ........ $3.00 k pol leta........................................1.50 „ eel o leto zn mesto New York.. 4.00 „ pol leta la mesto New York.. 2.00 „ Evroi»o za vse leto....................4.50 *. „ po! leta....................2.55 četrt leta................1.70 "GLAS NARODA" Izhaja vsak dan Izvzemal nedelj ln praznikov. "GLAS NARODA" < "Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne prioMuJeJo. Denar naj so blagovoli pošiljati po F- Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi-bi v aLie naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisan ln pošilj&tvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St.. New York City. Telefon 4637 Cortlandt. Zakaj zahtevajo rudarji večjih plač? petinsedemdeset odstotkov vec za premog, ki ga sami rabijo doma. Zato je prav lahko videti, kam gre onih šestindvajset odstotkov povišanja plač, ki so jih delavci dosegli v zadnjih, letih. Poleg- tp-ja so dele po premoga r-ski govorici rudarji na dvoje vrsrt - "ljubljence" in "pijavke". Ljubljenci"' — po zatrdilu delavcev — dobivajo izvanredno dobre in bogate rove, kjer so visoke plasti premoga, zat«, ker so nezvesti uniji. Na ta način, zaslužijo taki delavci prav lahko od 7,"> do bu dolarjev na vsaka dva tedna. Seveda obstoji natančna plačilna lestvica, po kateri so delavci plačani. Družba določi, da ho plačala toliko in toliko za gotove vrste dela. nič manj. Toda. kadar je kako tako mesto Izpraznjeno, dobi večkrat kr.k cenej Si delavec 0110 delo. Obstaja tudi določba, da se unija ne sme umešavati, dokler se delavec sam ne pritoži- Delavec pa, vesel, da sme sploh delati, dela dalje za manjšo plačo, kakor bi moral po pravilih, ne da bi se pritožil proti krivici. Na ta način se slabšajo razmere in meč unije se manjša. V antracit nih okrožjih je ime unije sveto. Tako upliva na občinstvo, da je n. pr. v Wilkes-Barre v Pennsylvaniji med stav kan jem uslužbencev pocestne železnice zadnjo zimo rajse brodil o. po globokem snegu, ali pa se vozilo v prenapolnjenih avt-omobilih, do-čim so l^pi družbeni električni vozovi skoz več tednov prazni vozili po ulicah. Rusije, ki pa ne dovoli večjega uvoza kakor pred vojno, ker se boji, da ne bi Finci izvažali živila potem na Nemško. Zato doliva Finska samo tretjino žita. kar era je v mirnih časih. ikaj? Del cm i par let se pojavijo med ji trdega premoga in i delodajalci v Pelin.svile a nasprotja. Takrat gre nogu kvišku in občinstvo zanima t«-r vprašuje: — pravijo, da morajo »lačati več za premog radi "pre-irauih ' zahtev delavcev. Če je to i.-s, pa vedno ostane noodgo-orjt m ► vprašanje: — Zakaj se iremogarji pritožujejo? Prrmogarji so se pritoževali iroti mnogim zlom. ki so jih po-ugoma odpravili. Poglejmo n. pr. kompanijske prodajalne'*, ki so a prcmogar&ke okolice pravo r -kli tatvo. Toda od teh so ostali a ni o ostanki **e na vzhodu, dnig-agoma odpravljene itanega bojevanja l ar je v v Ameriki. r>m " koinpanijskili bila na zvit način '•anstvu precej po-*t iu odvisnost de- P< rv. lb !ju< po žbc tov Li bi li k no obiskati promote antraeitnih okro-um je h« lahko naleteti na 4i so svoje dni delali rano-za razne premogarske d ruda bi dobili kdaj kaj go-za svoje delo — vedno so li dolžni družbam, ne da bi Prepovedano izseljevanje iz Finskega. no Tz Kodanja na Danskem prihajajo vesti, da je ruska vlada prepovedala na Finskem vsem moškim v vojaški dobi izselitev. Iz t*'ga sklepajo nekateri, da bodo morda izbruhnili resni nemiri na Finskem vsi cd te odredbe. Ruski car je odločil, da morajo ostati doma vsi moSki -od devetnajstega do enoinštiridesetega leta. da jih vzamejo v rusko armado, kadar bodo zahtevale razme re. Xa Finskem se nahaja najbrž kakih pol miljona za vojaško slu žbo zmožnih moških. Do sedaj se je pridružilo ruski vojski manj kakor 4.000 Fincev. Ruske oblasti čuvajo zelo natančno vse izhode iz dežele, da se nihče ne more odtegniti morebitni vojaški obveznosti, ki še čaka Fince. V Kodanj je dospel bogat lastnik neke finske parobrodne družbe ter ušel iz svoje domovine na ta način, da se je izdal za ka pitana ene svojih ladij. Ta je rekel, da se Finci ne marajo boriti niti za, niti proti Rusiji, ker se čutijo Finci med vragom in glo bokiiu morjem. Finski narod je enoten proti vsaki vojni udeležbi. Brezdvomiro bi se Finci kot en mož bojevali tudi proti nemškemu vpadu v njihovo deželo, toda sa-j upanja, da se tega dolga mo s svojo la-sino armado in pod M da bi imeli sploh zmož- j svojimi lastnimi častniki. Rusi pa temu upreti. Popolnoma so opustili stalno finsko vojsko, podobni črnim sužnjem ki je štela .'100,000 mož, že 1. 1005 -žavljan^ko vojno v Arne- Omenjeni Finec je rekel, da s delali so za hrano in tem Finci niso bili zadovoljni. Tudi druge reforme, ki so jih upe-ta v letu 1910. je odstra-(Ijali Rusi na Finskem, so spravile vrste sužnjost — skoro. Sej Fince v veliko nezadovoljnost. Iz se je obdržala v okolici j tega pa se »e ne more sklepati, da la v Pennsylvaniji med M Fmei naklonjeni Nemčiji. Fin manjšimi premogarskimi drtizna- Da se izognejo določbam, ki so proti temu sistemu izkoriščanja delavcev, t»e potlužujejo nekatere dru/W čisto navadnih sredstev: Onim delavcem, ki nočejo kupovati v kompanijskih prodajalnah, dajejo delo v takih rovih, kjer ne morejo nakopati dovolj čistega premoga, da bi lahko pošteno živeli. Naravno je vsak premogar *'svoboden", da more kupovati svoje potrebščine kjerkoli se mu poljubi. ci so samo za svojo lastno domovino in za nič dragega. Le bi Nemci napadli Finsko, bi jo tudi Rusi in Nemci tako uničili in opustošili, kakor so že Polj sko. č'e bodo Rusi prisilili Fince v svojo vojsko, bodo nastale iz tega resne posledice. Sicer, da morda ne bo nikake revolucije, pač pa da bo svet že sliial o Finski in njenemu narodu. Pobegli Finec je pristavil, da je skoro vsaka tovarna na Fin Štacunar Andrej. (Trtica. — Spisal Pavel Strnad.) skem zaposlena z izdelovanjem Tcda zakaj hočejo premogar j i rnunicije za Rusijo. To da so Fin-večje plače? Stavke pretočenih ci pripravljeni in voljni storiti, let so zvišale njihove plače za pri-j ker so plačani za svoje delo, ne bi bližno šestindvajset odstotkov. | pa bili pripravljeni prelivati za Natančno preiskavanje razmer Rusijo svojo kri, pač pa samo za dokazuje, da so ae zvišale iivljen- svojo lastno domovino, ske razmere v dotičnih krajih v j Zelo je občutiti na Finskem tu-isti debi za kakih štirideset do di pomanjkanje žita in draginjo petdeset odstotkov. Stanarina se drugih živil. Vendar to zlo ni tako je zvišala v Scrantonu za okroglo hudo, kakor je v nekaterih dru-gtirideset odstotkov tekom sad- gih deželah. Pred vojno je dobi-njih petnajst let. Tako računajo vala Finska svoje potrebščine in ip pravijo tudi, da Živila iz Amerike, Nemčije in Ru- iveezn sije Zdaj pa j" aamo od Andrej Vidrieh. Slovenska pesem. Johnstown, Pa. — Zelo zanimiv je bil dopis Avgusta Gostiše iz Forest City. Pa. Pot, katero je začrtal on. bi tudi po mojem mne- liju najhitreje dovedla do Zveze pevskih društev. Y tem smislu je pred tedni pisal tudi Pavel Bar-tel; isto mnenje so izrazili tudi različni pevci v privatnem dopisovanju z menoj.. Zato prosim vsa slovenska in hrvatska pevska društva, da mi naznanijo svoje naslove; vse drugo se bo potem dovršilo potom medsebojnega dopisovanja. Navzlic temu pa se bo razpravljalo o Zvezi tudi v bodoče še v različnih listih. Omenil sem zgoraj hrvatska društva. Po mojem mnenju se namreč ne smemo omejiti samo na slovenska društva, temveč spojiti se moramo s hrvatskimi (srbskimi) društvi, kajti z njimi imamo toliko skupnega. da je težko govoriti o tuji narodnosti, kar se tiče petja. Pretekli teden sem se obrnil v tej zadevi na različna hrvatska društva ter tipam, da bom imel uspeh. — O pomenu Zvez^ je bilo povedano marsikaj. Poglavitno nalogo pa bi Zveza vršila s tem, da bi nabavljala različne skladbe za posamezna društva; dražje skladbe pa bi Zveza kupila, zase in jih poteux iz-posojevala. društvom. Poleg tega bi si društva v Zvezi med seboj izposojevala različne sikladbe itd. Vsako Je+o bi društva, zastopana v Zve^i, prirejala skupne koncerte. Seveda bi se takih koncertov ne moela udeležiti društva iz cele Amerike, kajti stroški bi bili vsled oddaljenosti previsoki. Skoro gotovo bi zapadna društva zase prirejala koncerte na zapadu, vzhodna pa na vzhodu. Že letos se bo vršil v juliju ali avgustu tak koncert, in sicer najbrže v Pennsylvaniji. Računam na udeležbo kakih 12 društev. Zagotovilo že imam od nekaterih od New Yorka do Cleveland:!. Seveda so dobrodošla tudi društva iz zapa-da. — Da se stvar preje dovrši, ponovno poživljam vsa društva, da mi pošljejo svoje naslove. Vabim vsa društva o. aprila. Riley je zadnji obsojenec, let bo obešen, ker je bil obsojen še pred-uo je bil sprejet zakon za elektro kucijo v Philadelphiji. Velik vihar. Altoona, Pa., 28. marca. — Tekom zadnjih štiriindvajsetih ur je obiskal to okrožje največji vihar z velikanskim nalivom, ki je povzročil velikansko škodo. Mnogo družin v nižjih krajih je bilo prisiljenih, da so bežale v višje kraje na varno. Angleške izgube. London, Anglija, 29. marca. — Dnevni uradni seznam izgub z vseh front našteva imena 3-1 častnikov, o.l teh 17 ubitih, in mož. od teh 133 ubitih. Skupno število dnevnih izgub znaša torej 6S7 mož, od katerih je bilo loO ubitih. LISTNICA UREDNIŠTVA. Državljan. — I>o ustavi Združenih držav je vsak človek, ki je rojen v Združenih državah, državljan, neglede na to, če so bili njegovi starši rojeni v inozemstvu. Ker moro postati predsednik Združenih držav samo tukaj rojen državljan, je samoumevno, da more biti vsak tukaj rojen državljan zakonito veljaven kandidat, za predsedniško mesto, čeprav so bili njegovi starši rojeni v kaki drugi deželi. ZAHVALA. Tukaj iKN je več rojakov, ki smo naročili harmonike od g. Mihaela Weidec. Bos .")."», Arrow. Pa., in pred štirinajstimi dnevi smo jih sprejeli. Vsi smo jako zadovoljni in se mu zahvaljujemo /a tako točno in vse hvale vredno postrežbo. On nam je naroČil, da jih naj takoj poskusimo, če so izvrstno narejene. Za skušnjo smo udarili 1 Gigerl March in pronašli smo takoj, da so harmonike izvrstne. Narejene ,>o tako izvrstno in zunanje jako okusno, da moram reči, da se mi dosedaj še no-bene niso tako dopadle, ako ravno Sem že imel vsakovrstne izdelke preje, l.ubasove, Zeehnerjeve ali Chroma t ične niso nil i za primerjati s to harmoniko iji nobene se mi še. niso tako dopadle. Zato priporočam ostalim rojakom, ako si žele nabaviti res dobro harmoniko. da se zaupno na njega obrnejo. kar postregel jih bo v popolno zadovoljnost kakor je mene. Hvala Vam, g. Weidec. in v kratkem Vas ob iščem! Martin Korosclietz. Ralph t on. Pa. NAZNANILO. Rojak Vid Rovanšek je pred letom dni pričel v Conemaugh. Pa., trgovino moških oblek. Sprva misleč, da ne bode rnogel vstrajati radi slabili časov, je bil misli za-početo opustiti. Volja vstrajati je pa bila močnejša od omahljivosti, oprijel se je svoje trgovine in že prvega pol leta prebil najhujše. Rojaki uvidevši lično tlelo, bodisi nove obleke ali stare očiščene, so čimdalje bolj zaupno in v večjem številu naročali obleke. Danes si je s svojim dobrim in cenenim delom pridobil veliko prijateljev in odjemalcev, kar dokazuje, da so rojaki zadovoljni s postrežbo. Kadar potrebujete obleke, n«* zamudite prilike naročiti jo pri Vidu Kovanšku. Ako imate staro obleko zamazano, nt1 vrzite iste vstran, nesite jo raj še Čistiti k Vidu RovanŠku. Ob času. ko je otvoril trgovino, je oglašal, da oni odjemalec, ki ho slučajno stoti odjemalec, bo dobil obleko popolnoma zastonj. Temu oglasu marsikdo ni verjel, češ. kdo je porok, da bo držal dano bt^sedo. Danes ne dvomi nikdo več, dano besedo je držal in stoto obleko je dal brezplačno odjemalcu. 1; Ti. ('30-31—3> Gospa Katarina Šafar i/, vasi Selo št. 4, pošta Oselnica pri Kulpi, išče svoje tri sinove GASPER A. PAVLA in MIŠKA ŠAFAR. Poročati jim ima več važnega, zato jih prosi, da se javijo in morda svoji skrbni materi vsak po svoji možnosti tudi pomagajo. Gašper je bil svoječasno v Shingleton, Mich. Pri nas je zanj pismo, katero mu pošljemo, ako se javi na upravniŠtvo (»las Naroda, S2 Cortlandt St., New York City. (30-3—1-4) Kje je moj brat PETER BUKOVEC? Doma je iz Zurge, Kranjsko. V Ameriki se nahaja okoli dve leti. Zadnjič mi je pisal iz South Caroline. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve zanj, naj mi naznani njegov naslov, ali se mi pa naj sam javi. — Mary Bukovec, 344 K. 0. St., New York City._ Kje je moj mož RUDOLF JC-RIČ? Pred 18 meseci mi je zadnjič pisal iz Oilman, Mont. V Ameriki biva že 10 let. Prosim cenjene rojake, če kdo vo za njegov naslov, naj ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi svoji ženi. ki željno pričakuje kaj sli-šati o njem. — Marija Jurič. vas Pod kraj, pošta Zagorje ob Savi, Kranjsko, Austria. (20-31—3)_ _ Kje j.- moj oče JANEZ BEt-AJ ? Doma je iz vasi Renience. pošta Begunje pri Cerknici, No-tranjsko. Pred tremi leti je bil v šumi v Miehiganu. Kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako je komu znan njegov naslov, da ga mi naznani, ali pa naj se sam oglasi svoji hčeri: Angela Be-čaj, 1386 E. 43. St., Cleveland, Ohio. (30-3—1-4) Važno poročilo! Vsem tistim rojakom, ki bolehajo na želodcu, slabi prebavi, zaprtja, slali-.'krvnosti, glavobola, revmatizmu, trganja, bolečemu križu, ako sto pre-hla jeni in kapljate, imate morda bolne ledice, mehur, jetra, teZke in otekle nos*. roke. sto trudni, posebno ako imate kako moško bolezen, zgubo moči In »aemoglosti itd.; vsem tem priporočamo nase zdravljenje, ako hočete doseči zopet zdravje. Veliko rojakov si je z našimi zdravili prihranilo operacija Naj bol ja zdravila za odpravo krofa, za rast las, zoper plešavost itd. Akc potrebujete pomoči in zdravil, obrnite se na oas, mi vam pošljemo zastonj vsa pojasnila, kako se morate zdraviti, da pridete zopet k zdravja. PUH te takoj ln naslovite vsa pisma takole: J. F. DOLENC, P. a Box 819, Milwaukee, Wis. GLASNaRODA, 30 MAB'CA, 1 91(5. Slovensko k> t o 1 i i k o svete Barbare ZA^XOIMJENE:DR2AVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. m 21. »M*fj* 1902 v irUri GLAVNI CSADNTK1: PMdMdalk: JOŽEF PETERNEL. Box 00. W11 lock. Pa. L podpretiKdolk: KABUL ZA I.AR, Box 547, Foreat City. Pa. II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 838, Bock Springs, WT** Tajnik:: JOHN TELBAN. Box 707. Forest City. Pa. II. tajnik: JOHN O SO LIN, Box 102, Foreat City, Pa. Blnsajnik: M AKT IN MUH I C. Box 637, Forest City, Pa. »osblai&rnec: JOSIP ZALA K. 1004 North ChJcaao SL. Jollst I1L VRHOVNI ZDRAVNIK t Dr. MARTIN IVRO, ObO Chicago SL, Jollst. DL NADZORNI ODBOB: Pradaednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield SL, Plttabarfb, Pa. I. nadaornlk: JOHN TORNlC, Box 622, Forest City. Pa. LL nadaornlk: FRANK PAVIX)VČlC, Box 700. Con-mangb, Pa. ITT, nadaornlk: ANDREJ SLAK. 7713 laaler Are^ Clerelnnd. Oblo. POROTNI ODBOBi Pradasdnik: MARTIN OBHJEŽAN. Box 72. Baat Mineral. Kuu. L porotnik: MARTIN STEFAN ČIČ, Box 78, Franklin. Kani. DL porotnik: MIHAEL KLOPClC, 628 Darton Ava^ R F. D. L «roo»-Caki, Detroit, Mick. UPRAVNIODBOB! Pradaednlk: ANTON HOČEVAR, R F. D. No 2, Box 11%. Bridgeport, O. L upravnik : ANTON D EM S AR, Box 126, B rough ton. Pa. EL upravnik: PAVEL OBREGAR. Box 402. Witt, I1L Doplal naj aa pollljajo L tajniku Itm Telbaa. P. O. Box OT. ForiMt Društveno glasilo^ "BLAB NARODA.' Slovenski fantje, (17. pcšpolk.) Ujeti: Baji-r A loj/i j. Ljubljana, inf. li;j/.«*lj Ciril, Kranj; inf. Halant Alojzij. Litija; Italob .Matija. Zjrornji Tuhin: Ban«!i Anton; I*.ari«* Ivan, Novo mesto: tit. •'•etovodja ; Itartol Nikolaj, inf.: Itauilfk Josip, inf.: Itaver »losip. Ko<'evj»\ (tudi lanjt-n : onol. prostovoljce desetnik ; IW-nk -lin ij. lit. poddesetnik: tSedina Frane; lickš Kram*. Ljubljana: IVlie Alozij. Ljubljana, stot. trobentač; ll«li<" Alojzij, Ljubljana, o vodja ; Benrina Ivan. «Vtovor«M*a. «la je dobila mestna klavnica v Varšavi 0 v.. liter mleka stane 70 v., kilo kromirja 32, kilo vam pov 1 K in kilo mesa i K t>0 v. Kako je v Belgradu. Belgrad, 20. febr. 3916. V Srbiji živi sc«laj zelo mnogo oseb, katere so ostale brez vsakih denarnih sredstev, ker sc njihovi sorodniki in skrbniki nahajajo deloma v sovražnik deželah ali pa v n. vtrahiem inozemstvu. Da se da vsem tem osebam brez «lenarnih sredstev mogočnost, da morejo priti v zvezo s svojci glede denarne podpore, je dovolil e. in kr. generalni guvernement slede«*e : "Da se more dobiti denar, se smejo poši I jat i pisma v sovražne in nevtralne države. V teh pismih ne sme biti označenega ničesar drugega kakor le samo svota, katera se zahteva in naslov. Pisma, katera bodo vsebovala še kaj drugega, se ne od pošljejo. Pisma se morajo oddajati odprta.7* Pivovarna in tovarna za platno v Za je ear j u in Vranji sta pri«VIi »lelovati. Zadnje dni je prišlo v Bel grad večje število trgovcev iz krajev Srbije. katere je zasedla avstrijska vojska, da si nabavijo potrebno blago. Avstrijske vojaške oblasti gredo trgovcem v vsakem ozirn na roko. V Belgradu je sedaj 52,000 prebivalcev. Kalimegdan. park med trdnjavo in mestom Bel^rad, v ka terega hladnih stezah so bili postavljeni doprsni kipi junakov in velikanov Srbije, je «.sta! dolgo ča-sa opustošenj. Zadnje dni so price li vojaki tudi tukaj vse popravljati in urejevati. Nasipe, ki so bili zgrajeni za hrambo. po«lirajo. strel ske jarke in lijake, ki so jih izko-pale granate, pa zasipajo. Za šolo obvezne otroke avstrijskih in ogrskih državljanov se v Belgradu otvori šola. Pred kratkim so se vrnile v Bel grad mnogoštevilne rodbine in o sebe, ki so pobegnile iz Srbije v Crnogoro. Med temi se nahaja veliko število sodnih, policijskih, carinskih in drugih uradnikov. Ravno tako se je vrnilo veliko števik rodbin srbskih častnikov. Vsem tem avstrijske oblasti niso le dovo id«^, ampak so jim tu.li pomagale kar je znatno olajšalo njihovo dru gače bedno stanje. Kakor hitro je prišla v Belffrad avstrijska vojska, so takoj usta novili c. in kr. požarno hrambo, čiri o vojni k e pa izurili v offiijejrasni službi. Ta požarna četa je pričela s svojim delovanjem 10. oktobra 1915, torej takoj drugi dan po svojem dohodu v Bel grad. Orodje za ognjegasce so deloma našli v Belgradu ali ni bilo ne vode in ne konj; zato se je mof?el požar omejiti le na ta način, da so podrli do-ti.^no poslopje. Od takrat je bilo v Belgradu 'J7 požarov. A' Belgradu je pričela delovati neka tovarna, katera izdeluje kostno moko in glicerin. Tam je sedaj zaposleno že G0 ljudi. Smrt amerikan&kega zdravnika v Franciji. Pariz, Francija, 29. marca. — Amerikanski zdravnik Dr. Crosby Whitman, ki je bil član ameriške ambulance v Parizu, je umrl. Njegovo smrt je pospešilo preveč tru-dapolno delovanje v bolnišnici. Izza začetka vojne je poleg drugega dela, pomagal še v dveh bolnišnicah. 4 Vesti iz Avstrije. Nesreča v gorah. — V Mitu* berg je prišel 14. februarja 260 j mož močan vojaški o«ldciek smu-a rje v, da vadi p« hI Mandelwaen-den. Častniki so stanovali v planinski jro.Htilni. vojaki v neki koči. Dne 19. febr. «>b .'i. uri 30 minut popoldne se je izprožil na Mandel-waciid«Mi m«>gOecn 70«) ,l«» >00 in«'-trov širok plaz proti koči. v kat**ri so vojaki ravno ki»-ili. Sin-<; je k<»-čo skoraj popolnoma zdrobil in p«>-kopal 120 «b» 1T.0 vojakov: drugi de! k«»či* ni bil p«»škodovan in s«j se «»stali vojaki takoj rešili. Rešilnih 11 • • 1 nis«j mogli pričeti takoj : a popoldne je pričelo delati 300 rudarjev nod vodstvom ravnatelja Hent-sehela. Tudi ruski vojni ujetniki so pridno pomagali; ««h 1. uri ponoči je «loš!a poinoč iz Solnogra«la. Ob 4. uri zjutraj s«» morali ustaviti rešilna dela radi nevarnosti novih plazov; izkopali so ">1 mrtvih in 5'J ranjenih vojak«»v. Po nekem drugem jjoročilu so izkopali ."»"» mrtvih vojakov. Ker so morali 20. februarja radi nevarnosti plazov zop«'t ustaviti rešilna dela. se boje, «la ne bo«to mogli nobenega več rešiti in bi v tem slučaju znašalo število žrtev <». Rešen c i pripovedujejo soglasno. «la se je zgodila nesreča tako hitro, da sploh ni mogel nihče uiti. Žrtve nesreče so pokopali skupno z vojaškimi častmi. Doklade. — Poštarji dobijo enake draginjske doklade kakor ostali državni uradniki. Morilec prestolonaslednika Pran ca Ferdinanda. — Princip je zelo bolan. Ima jetiko. Morilec je ves potrt, prsa so vpadla. oči so iamčene politične praviee. Društvo ni imelo več pravice do obstoja. k«4r je prekoračilo določila društvenih >ravic. Moka na Moravskem. — Brnski "Illas" z dne 12. februarja }iiš«»: Mestni magistrat naznanja: Ta te-len ne bo mogoče kupiti pšenične ■uoke za kuho. V trgovinah in pro-lajalnicah sc bo prodajala le mota za kruh in pa kaša. Prihodnje In i bodo pa mokarji spet dobili noko za kuho. Sicer imamo v Br tm že rumunsko žito, ki pn ni določeno za potrebe civilnega prebivalstva. Najprej ga j«' treba nami et i za armado. Vesti z Balkana. Kotor. — *" Idea Nazionat«-"" poroča iz Drača : Kotorske trdnjave z novimi polji min in z novimi utrdbami živalim« ojačujejo. Kotor s«» smatra lanes za nezavzemljivo trdnjavo. Avstrijska admiraliteta namerava namestiti večino bojne mornarice v Kotorju. Istočasno z utrdbami Kotorja oborože tudi Loveen s težkimi topovi. Dozdaj so dograjene tri glavne postojanke na Kuku, C-sta«Mi in na Rudenicah. Avstrijsko poveljstvo je o«lre«liIo v vseh zasedenih krajih Crnegore in Sandža-ku ,da se poberejo kovine, iz katerih se izdeluje strelivo. Tri skupine rumu n ski h politikov. — Glasilo konservativne stranke " Steagul" piše: Vsa naša politična javnost se «lanes loči v tri skupine, ki kažejo prav vse smeri naše zunanje politike. Voditelji teh treh skupin so: Bratianu. Jonescu in Carp. Jonescujeva skupina je za brezpogojni ]>ristop k ententi, vla«1a je za event-uelno so-delovanje z entento, Carj"« pa je vedno zvest pristaš zveze z osrednjimi silama. Proti teui trem skupinam pa konservativna stranka zavzema stališče, ki izhaja iz sklepov. kakor jih je pod predsedstvom rajnega kralja Karola napravil ministrski svet. Ko se je v kronskem svetu razlagala zveza z osrednjimi silama, tedaj so konservativci zagovarjali to stališče, «la bo samo nepristranska, nikamor vezana nevtralnost dala vla«li veliko sredstvo, da se s častjo prerine skozi velike evropske spore. Teh misli so konservativci še danes, zato zahtevajo politiko proste akcije in obsojajo vse, kar bi v danih razmerah količkaj znalo ovirati svobodno postopanje vlade. $1000.00 nagrade Zadnjih osem let se je selilo toliko Slovencev na svojo grudo, kakor ne nikdar preje. Naselbine so rasle, kakor ^obe po dežju. Obljubovalo se je ljudem bogastvo, če se kupi le košček zemlje v različnih krajih. Skoro vsi premi null poroki in odrešeniki naroda so dajali pa še posebno dobre svete, ne idi v Misouri, ker tam so žabe, kače in pa mrzlica. Zadnje štiri leta se nisem bavil s prodajo zemlje Slo vencem, temveč jaz sem le pazno gledal nesramno rekla mo in pa uspeh različnih naselbin. Slovenec, ali ni res čudež, da so vse naselbine ostale le na papirju ter v možganah zginolih prerokov; zadnja na severu se podirajo celo s hrupom. Kajti Slovenci so bili vabljeni v kraje, kjer sploh ni mogoče živeti. Edino v Missouri je ostala in procvita brez hrupa in reklame. Vsak Slovenec lahko zasluži 31000,00, ki mi pokaže 12 slovenskih kmetov v Floridi, Texas, Wisconsin in Michigan, kateri imajo obstoj vsaj tak, kot povprečno 12 slovenskih kmetov v Missouri, da se žive IZKLJUČNO le od kmetijstva. Slovenec, ako želiš imeti dom, tukaj si ga lahko napraviš. O tem se prepričaš lahko sam pri rojakih, ki žive že več ?et tukaj. Mi ne pridelujemo pomaranč, zelene, fig, niti ne krompirja ali kumare za $200.00 na aker, niti se ne pečamo z mlekom v velikem obsegu. Temveč mi srro za-dovoli li s koruzo, pšenico, ovsem, senom, detelje, kuret-nino, itrešiči, govedo, konji in mulami, pridelamo pa tudi fižol, krompir, vsakovrstne sadja in posamezniki tudi ne-Kaj v>ja, a živi se lahko dobro in pošteno. Taka je torej naša naselbina, ki ni v bogastvu, pač pa v piocvitu in na solidni podlagi. Pridi obiskat Slovence in dobi! boš jesti kakor ne bolje v najboljšem hotelu v Ameriki in to vse domače. Slovenec, ki želiš imeti svoj dom, na katerem je treba trdo delati, tukaj ga dobiš, boljega nikjer sirom Amerike, kolikor je meni znano. Jaz nisem agent od danes do jutri, ampak stalen posestnik in znan vsaj 50 n Pridi v naše kraje in ako nočeš, ne hodi k meni, ker v Ripiry in Butler Countiuii js precej Slovencev raztre-seniii. Prepričaj se, kako so bolni po zatrdilu ničvrednih ljudi, in našel boš le polnoličr.e rdeče otroke :it ljudi, zdrave kakor kjerkoli drugje. Dežela rabi pridne ljudi in zato Vas ona vabi in ne iaz. Vsa ravnina je sedaj v kanalizaciji in od mlak je bedasto govorenje od bedastih ljudi, ki ne poznajo dežele. V desetih letih od sedaj preskrbi lahko južni Missouri vsa žita, prešiče in polovico govedi za 40 miljo-nov ljudi, da ne omenjam prav nič druge pridelke. Zemlja se dobi tukaj primeroma poceni v valovitih krajih narejene kmetije in v ravnini pa gozd, ker čiste ravnine nikdo ne prodaja. Jaz ne prodajam nobenemu gozda v ravnini, ampak vse izčistim, da je za orati. Pridi in izberi si kos. Plačila po dogovoru, kakor moreš izplačevati. Imam precej svoje zemlje, ki je nemorem urediti s svojimi financami. Prodam poceni in naredim kmetijo, kjer boš lahko mirno in zadovoljno živel. Pridi in poglej naše polje in pa pridelke, nikdar ti ne bo žal poznati našo deželo. Ako pa hočeš čez noč postati premožen, potem naši kraji niso zate; če hočeš pa resnično pridobiti svoj dom s trdim delom, potem ga dobiš kakor nikjer drugje. Zapomni si, dežela te vabi in ne jaz, jaz ne rabim tvojega denarja, Kupi sam in kjer hočeš in pridruži se nem, ker čimveč nas bo, tembolje bomo napredovali. FRANK GRAM, Naylor, Mo. ) ) . . . .Ajl —- * _.________ glas naroda, • 30. marca, i na. (št Jugoslovanska a = s Katol. Jed ne ta B V pasti. Paul Bourget. — A. Kalan. To (Nadaljevanje.) je rodbinski biser. \jal včeraj: To je res nekaj posebnega !. .. . Zdi se. da je morala biti ta Gorka zelo bogata, da se je kratkočasila s takimi malo-vrednimi igračkami.... Poznam M. Bordina kot slikarja, a ne poznam ga kot milijonarja.. .. j — To tudi res ni, — odgovorim in nadaljujem s svojo vlogo. — Pripovedoval sem mu. kako zapravljiv je ta umetnik in kako strasten igralec. Bil sera v zadregi. kako bi se obrekoval svojega prijatelja, pa me vendar Bordin tega reši, ko vstopi v dvorano temnega obraza, begajočih oči in ves razburjen. Nisem še videl i-gralea. ki bi bil tako izvrstno igral svojo vlogo, j — Ab. vi ste mi prinesli nazaj moj prstan, gospod, — dejal mu je nenadoma. — Prav žal mi je, da sem ga vam posodil. Brez njega sem bil in zato sem imel smolo.... Ali ni to čudno, dragi moj. — pristavil je, obrnivši se do me-11»'. — Po kosilu sem šel poslušat godbo v M ome Carlo. Treba samo odpreti oči tukaj in takoj se prepričamo. da se tu ne sme igrati. Kdo pa je plačal vse to zapravljivo razkošje, stavbe, teraso, nasade? Kdo? Oni. ki izgubljajo pri zeleni mizi.... lie. moj dragi. enega si lahko takoj ogledaš____ Igral sem in izgubil. Ne povprašuj me, koliko.... Da, zelo nezadovoljen sem sam s seboj* j Tako tožeč šel je k ognjišču in si nataknil vrnjeni prstan na ma-zinee, in s hrbtom proti ognju, roke v žepih za seboj v fraku začel si je greti svoje podplate vz-digajoč zdaj eno zdaj drugo nogo ter se ni prav nič brigal ne za Darsyja, ne za mene. Namestil tla bi odšel, kar bi bilo čisto naravno ob taki neotesanosti, je oderuh vendar ostal in že deloval. Da rs v je stopil k sli-Is'1 ni *anil- Na "Anicah so mu karju v nekaki zadregi, ki se rai!'repetale besede, katerih pa ni j»' pojasnila čez kakih deset mi- upal ogovoriti, Prižgal si je nut, kolikor časa sta se sama raz- *la Sl ,hi ,vsai ,,eko P«do- govarjala. j,>0' P,llv kakor je oni večer na- Se že lovi. — dejal mi ie pri- i1>ravil ^edni sobi moj mladi .»atrij in se glasno za krohota!, ko njegova žrtva, in od- je Dnrsv odšel. — Kaže se. da pi-lprav kakor Rone Ine tu
  • m-jal. Ta prstan jr notov. Darsv me je namreč po- "ov"ri: (Konec prihodnji*.) mo. kadar igrani za sre-•iteri je. da bi ga nosil na itn s Pre* -hodu. To razvnemaj ponarejen. - Ponarejen likne Darsy, to 111 zan r s»» preveč ker kamen je skoro taki 111 lehott okvir jem. To ni mu Tndi sedaj nisem zopet razumel, kak načrt ima moj prijatelj. Zakaj sedaj tako malo ceni prstan, o katerem mi je sam povedal. kako dragocen da je? Vendar pa je popolno dosegel svoj namen, ako je hotel s tem prav v živo zadeti mojo radovednost, kakor tudi radovednost izkoriSee-valea svojih žrtev v M on te Car- — Da. prijatelj ponarejen. — popolno mirno l>< prosil, če bi mu hotel za štiriindvaj set ur zaupali moj prstan, on bi si želel prerisati okvir. — In ti si mri ga dal?.... To-rej je res. daje rubin ponarejen? Kamen je pravi; vsaj sem ti že povedal, da so mi ponujali zanj štirideset tisoč zlaTov! — - Že vem. kaj bo! On ga nes« zlatarju, kjer zve za njegovo vrednost ; jutri pa pride in ti pove. da ga je izgubil, prepričan, da se ne boš kdove kako jezil za kamen, o katerem misliš, da je ponarejen.... Ti pa mu zagro- ' /.iš. da ga daš zapreti in porabiš ta njegov strah, da mu izsiliš še lrugo menico, ki mu jo je Rene podpisal. Tako dobi Darv deset pono\ j tisoč frankov, katere je v resnici kakor • posudil — za obresti se pa obri- >Ia še. ln kakor sodijo pravniki, bi dovršen komedijant. — ponar. jen ;biio To pravično. Snel je prstan z mazinca in ga ___ Xa debolo si sklopa] _ od_ je dal meni. Jaz sem ga dal Dar- ,_rovori mi BorJin ironil-.no. za kal. svj.r in opazil sem, da so njego- ^ pa niSera P«, se do meseca da oderuh je bil sila raztresen in zel, da je nestrpno pričakoval i 3",Ija n° ,iaj Se kazn»je z to je kazalo, kako živo je zamišljen v neko stvar. Gledal pa je ves čas skrivaj na prstan in vedel sem takoj, na kaj tako misli; — Bordin pa se je delal, kakor da bi tega ne bil nič opazil. Jaz, ki sem vedel za njegove namene, o-pazil sem, da je tako ravnal z prntanom, kakor lovec škrjancev z ogledalom. Svoje roke je pregiba! na vse strani, je nestrpno pr: slikarja. — Ali je gotovo, da pride danes vaš prijatelj? — dejal je in neprestano gledal na uro. — Gotovo, saj bova skupaj večerjala. — Jaz mu moram dati nazaj rubin, ki mi ga je zaupal. Pogledal mo je in izvlekel iz žepa prstan, skrbno zavit in ga karte, tako da se je rubin videl sedaj od ene, sedaj od druge strani in bliskal se je tako vabljivo, kakor da bi se zavedal, da ga porabi za maščevanje. Ko 8tD6 tali od igre, je atrnp _____ V sobi salonskega orkestra so ko je mešal je tehtal v roki. Jaz pa kakor da imeli vajo, ko se je naenkrat na denarno globo. Denar naj se uporabi za osirotele poljske deviee. Možje naj bi pri poroki slovesno izjavili, da ne bodo svojim ženam deset 1et nič branili hoditi na plese in na druge zabave. Muzikaličen. bi prezrl ta njegov pogled, v ka- i vratih prikazal policaj, terem se je odsevala skušnjava, Kapelnik: Kaj pa želite? da izvrši to tatvino. Policaj : Dva gospoda sta mi — To je nekaj čednega, tak naznanila, da vi tu nekega Wag-lep kamen, pa ponarejen.... In nerja in nekega Dvoraka prav ta okvir! Reči moram kar sem de- neusmiljeno trpinčite..... ate Ker tam prodpustoin vsi so po!i. zakaj l>i v postn jaz ne pel ? če drufri v petju su živeli, zakaj bi Zirnira ne y.ivel'r Vsaj post je post. predpust je ]est tobaka: jhiI čikal je in pol je pel. pravijo, da mi 5e narod nismo! — Kulture ni, — to vsak ti rad pove. Kako da ne": To v trlavo mi ne irre. 1 A' ftiknjte! Še jutri spišem pismu, odjiosljem ^a. No buljš<> je. da ne! i «'e sto Id jih napisal, in poprosil bi sto prijateljev za dober svet. bi i»oštar sto (hlirovurov mi znosil, in v svakem pismu 1*11 )d drug nasvet. Xekdo hi pisal: "Mi krinko na obraz! kaži svetu, kaj ti je v duši! Vse. kar je dohro. žnjimi vred j*>rnši! To zdaj najvišji zakon je pri nas! V zakonu. Žena: Vidiš, takega moža bi iaz rada imela, kakor je oficijal Speh. Ta je svoji ženi rekel, naj si gre pogledat klobuke po dvesto kron. Mož: Ali sem ti jaz že kdaj branil, da greš pogledat klobuke. magari če so po tisoč kron t tStM Iskrice. Samo oni, ki je bogat ljubezni, je lahko popustljiv. — Kevež in skopuh ust rajata vedno pri svojih pravicah. * Na celem božjem svetu si lahko samo na enem samem mestu stalen:— na razvalinah tvoje sreče! IV-enjak nima nobenega večjega nasprotnika, kakor učenjaka. Za smeh in kratek čas. Molk ženske je jem. mir pred vihar- ( lovek mora dobiti veliko udarcev, pred no je pripravljen na boj. * Neki zdravnik je rekel r — Ta človek je umrl. ker ni hotel sprejeti operacije, pri kateri bi bil umrl. Prej so ljudje uživali življenje, dandanes pa žive od užitka. Doki cr trobiš z ljudmi v en rog, te vedno smatrajo za dobrega nii-zikanta. * Cim praznejše je srce. tem manj prostora je v njem. Nekatera naša dekleta so samo enkrat na teden grda: v nedeljo, ko se najlepše oblečejo. Ono. česar se ne more preplača-ti. se ponavadi preveč drago plača. 'N vsakem .ognju je peklo isker. Ženska je toliko časa mlada, dokler se njene starosti ne da določiti. Samo oni človek je v naših očeh Samomor. Lit era t Hlastač je sklenil, da si konča življenje. Stanovanje mu je bilo odpovedano, v gostilnah ni imel kredita niti za pol klobase, založniki so bežali pred njim. .. Ker se iz naravne antipatije do vode ni hotel vtbpiti, obešen je pa je smatral za lieestetsko, se je odločil da se zaduši. Oglje je dobil •"na posodo", je zložil na podze-liei svoje gospodinje, zamašil je ključavnico in začel prižigati. — Na posteljo bom legel — in med lepimi sanjami umrl ! V istem trenotku je vstopil v sobo slikar Zelen. — Kaj .pa delaš/ — Na smrt so pripravljam. Zadušil se bom. To je najlepša, da. najlepša smrt in najcenejša — golje velja samo li* fickov. — Veš kaj — jaz sem tudi že življenja sit — bom pa kar tu <>-stal in s tabo umrl. — Je že prav — ampak — samo če mi daš polovico tega. kar je oglje veljalo, drugače ne! Slabo navodilo. Oče sinu: — Takoj pojej grah! Stric: — Ne smeš silili otroka. Pusti, da si sam izbere. Oče: — No. če hočeš, meni je vseeno. — Povej, Tonček, kaj imaš rajše: grah ali bati ne? Sin : — Grah. ljubi oče. Konec civilizacije. K or pora 1: Prostovol.jo K ro- ka r Prostovoljec: IliVr Korporal: Kako se pa ohrača- značajen, ki ima tak značaj, da i te? Zapomnite si že enkrat, da iii-nam ugaja * v eivilu — in da se tu neha vsa civilizacija. Ali ste razumeli? Srečen zakon. — Kaj se ie Mi«-i omožila — Da! — Koga je pa vzela ? — Oh, veš, cirkuškega umetnika. Njen mož se zna zvijati kakor kača in živi od tega. — Kakor se pa razumeta ? — Veš, da dobro, saj ima Mici fendar moža, ki ga lahko okro«t prsta ovije. Oni, ki pravi, da še nikdar ni imel z ljudmi nobene slabe izkušnje. hvjyi samega sebe. Zvestoba je značaj ljubezni. # Marsikdo je že toliko in toliko užil. užitka pa še nikoli ni imel.- Me.l onimi, ki zaidejo med svi-. je veliko takih, ki so smatrajo za bisere. V toplicah. V dolenjske Toplice je prišel siten Ljubljančan in j.- najprej temeljito izpraševal. če topliee pn. magajo ter je vsakemu, ki ga .i-* hotel poslušati, na dolgo in na široko razlagal svoje bolezni. Naposled je naletel na starega kmetica, ki ga je verno poslušal, kakor bi slišal kako pridigo. — Torej. mož. — je rekel sitni Ljubljančan. — vi ste mož izkušen. povejte mi na svojo vest. ali so to topliee res dobre. — lies, dobre, gospod. Boljših no morete dobiti. Mene poglejte. Ko som jaz prišel sem — o kakšen sem bil. Hoditi nisem mogel, ves sem bil slab. brez las in brez zob.... — .ležeš. — se je začudil Ljubljančan. — .Težeš — ja, koliko časa ste pa že tu? — .laz sem tukaj rojen. Radodarna. V nekem internatu so inp-li go-jenko. ki jo vedno puščala vrala za seboj odprta. 1 'oiteljica : < 'e boš so kdaj pn-stila vrata za seboj odprta, boš vsa k i krat plačala p<> štiri vinarje kazni. (Jojenka: Tu imate dve kroni in si kar v naprej petdesetkrat vračuna jt<-. Kontrola. — Kaj. pet let si že omožena. a li poljubljaš še vedno svojega moža. kadar pride domov? — Seveda — saj ga moram vendar kontrolirati, če ni bil v kremi. Izpred sodišča. Sodnik: Pred tremi leti ste bili obsojeni, ker ste ukradli suknjo a zdaj si«- spet ukradli suknjo. Obto/t-noe : Prosim, gospod sod nik — saj vi bi tudi nobene suknje ne nosili dalje, kakor iri leta. Pred sodnijo. Sodnik: Torej vaš prijatelj vas je s slamico požgeekal za ušesom in vi ste na to postali ofenzivni. Obtoženec: kaj ofenziven! Za uho s^ni ga vsekal. SL0VENSK0-AMERIKANSK1 Obseg berlh: Posumili bf fiarodtL {PeEcmJJ . Običajni Koledar. Strains FtorQXHa i—> Krogla, i— Maska. • Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. «Fran* eija t vojnem času. >—< Jasna noč. — Moja ura. «Svetovna vojna in katoliški iPerkeT. —« Duševni blisk. «—« Pri sanitetnih kolonah, na bojišču* EkapLfh hivne snovi, • y lekarni "jiLrstrija". « Jznajditeij podmorskega čolna. Galipolia in Dardanele. m Julija Romam* —< Rmena pošast, — Došivljaji s kraku. > Podzemljsko mesta' % Wieliczki —« Čustvena udo»a. m ^ovač, ■■ Kclonijalna posestva Nemčij«. « Bodočnost EvropiS, —• Uredniic. —■ PoEaVa Ijenee. ■—■ Le Betail. •—• O Vsrokilj sve.tovn€» vojne. • Petindvajaei franka^, « Kake nastane strelni jarek, — Kdc je bilf ~ Klasični topovi. Pes s Saf-HL •—« Belgijska armada. —■ Pri generalnem štabu. —< O podobnosti dvojčklB. ■—• Ljubi denar. • Srečanji. Mebi7Jzaeija v yeneiuelL « Speeialitetft — Prvi polet ii Evrope v rAmeriki. — /Sudne sgodbe. —■ Rdeči trak, — ElOBilrt legodkejE Riltrui Ella] rki tipL — SmalnitiL — Qgli«L Bike? " ^ ItalQansH jr^dljlvl itrafisplia nad Benetkami, « Sestanel nemlCip Bi avstrijskega eesarja. m Prevašanje avstrijskih čet preko reke San.«—< Tnittci artilerija na Galipolisu, —• Prizor na cesti v Belgradu: učinek lestnajstpali> ne avstrijske granate. —• Potop angleške ladije "Majestic" v DardanelaH, — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. h-, Roška infanterija v rakopiE. — Italijani so vjeH avstrijskega Kpijona. • Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boja. —■ Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu.«— Iia-lijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. ^ Ranjeni Rusi, zapuščeni »i trojih ob priliki bega ii Varšav«^-. Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejani ii avstrijskih topov.«—■ Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški frail* H. i Učinek avstrijskih granat Žagradn. . Ameriški podmorski čolfl. [Vojn! arsenal V Belgrade katerega se Avstrijci razdejali. ~ Fori Ktf, 1| pred Przemjriom, katerega si Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — itrijska havbična baterija % akciji, t— Pogled na del Varšave. — Bolgarali čete na gorskem prelazu ob srbski meji. —• Avstrijske prednje straie v Bf* iijL i Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto, m Prizor ii Ltavi, Učinek avstrijske granati ¥ Aneoni. • Avstrijska invazija na Poljskem, —1 Ruski trojni jetniki. yodljii? angleški zrakoplov. — Bevet i Pi^trtil-rtum - SMglavski pvgi^k f ' SLOVENIC^UBLISHING CO^ NOVICE IZ OIiA5 flAEOPX, 30. MABOZ, 191». STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Dolenjcem v spomin. nekegra enoletnega prostovoljca iz imeli' LJubljane, da so ga tolažili v ma-smo ljudi — v"poljani cvet, imeli' urinem jezrku. Zadnje dneve so smo jih — vrhu gore hrast, imeli mu P°lajsah z morfijevim vbriz- smo jih — dali smo jih vam. Kaj ko dobro- soin «>P«* Pri o umrl v bolnišnici v St. Polten' bl- Ilo,n'm Vam ™ojc do a N i /.je-A v «t r i jske m dolenjski^ v teku t(> hudc v0*ne' no rojak Fran Golobic, mlad, rosen in vzoren kmečki fant, za katerega mora biti /al vsakemu, ki ga j.* po/nal. Xjegov ožji rojak iu vojni tovariš je napisal o njem 11,1 Od začetka vojne do 26. dec. 1914 bil sem vos čas zdrav in nič ranjen, kar nas je bilo jako malo od nase kotnpanije. komaj 10 mož od :{'20. nismo bili nič ranjeni in ne sl^l.H-ih par vrstic: Zdi se mi. dalbolni ter v vsak-111 in juri- j- bil Ciolobič prišel v Galicijo!kar j j h je bdo tekom štirih meso«- preje kot jaz. ^.rJ^^ecev. I soda me je doletela še- bil Golobic .....jee preje kot jaz. Po svojem prihod., v Gi.lieijo k naš. mu peš-M*. 1014> da ™ ™ Rusi polku sem bil prideljen po tmA-l***"'* bil v Karpat ih pri nem si nT-a ju k i-t i stotniji in Rejfinov gospod, kaj boste'opomnil. Dne jan. 1915 zju-/daj vi tudi pri nas V "Kdo paltraJ *mo Ppi^h v ^vov, kjer sem >i ti' Kii j nisi ti i udi iz Stopič J1"1 ,lt'*k(il se preoblekel v ci-ga vprašam. 1 Seveda! Vl1- v okoliščinah si lahko »j me poznate. Golobič iz1 predstavi jate moje življenje: ne: Kavčič, učiteljica v Mirnipeči; Marija Barle. učiteljica v Preeini? neiteljstvo šole v Mirni, Vavti va si in Xemški vasi. e) Od okrajnega šolskega sveta v imenu deželnega šolskega sveta pa 27 učiteljic. — 2. V čmomeljskem okraju : Najvišjo zahvalo od ministrstva za uk in bogočastje: Matija Hartelj, nadučitelj v Semiču, b) Od dež. šolskega sveta v imenu ministrstva: Ana Erzin. učiteljica v Semiču : Josipina Ahačič. učiteljica v Dragatušu: Marija Za-krajšček. učiteljica v Metliki, c) Od okrajnega šolskega sveta v iinonu dež. šolskega sveta: 1.1 učiteljev, učiteljic in šol. Kot su plen t in je so bile nameščene: Pavla Štrumbelj v Žužemberku, Cirila Golia v Nemški vasi. »Josipina Fischer v Toplicah. K. Bulovee v Trebnjem, Josipina llozman v Saboru, Marija Rozman v Črnomlju in Marija Gaber-šček v Metliki. Matura na srednjih šolah bode letos meseca majnika. ali še preje, da Ivodo fantje šli lahko pod orož-in ohranili pravico enoletni- PogTeb. Iz Črnomlja poročajo: Pogreb nndnčitelja in šolskega vodje Šetinc se jo prav lepo izvršil. Mnogobrojno odlično meščanstvo. šolska mlado/. In okoličani so t»a spremili k zadnjemu počit "orna. ga vprašam. ^evcua. . \. . . I stvo. fiotafca mladež in okoličani s. m Sli me no/nate Golobic iz Pr«'dsto\ljate moje življenje: ne' .... , . s in, >.ij jih * • "i .... ... . jso ga spremili k zadnjemu pocit- Vrliov " *• V res ie to ie na do- zt,aU .l-zika in ne imeti denarja , „ . ... . , .. . 1 . J1' l * J* P'1 L „ . . , . . ku. Prod hiso žalosti in na grobu i,, j .L-rti mu sklonibt no tf'r zraven se sc vodno skrivali - , . . , hro. in takoj skm nna n« ... ..... .mu je pevski zbor učiteljski pod b-, , humorja našega " Janeza "| P1 |H> .e.jo m nevarnimi ljudmi. ^^ dt.žclnega pnal okrog 1:1. julija z Dunaja, da zdrav in da si* peljem h kadru iz ujetništva. Ko sem bil pa že v strelskih jarkih, sem prosil oli irito/cval radi raznih!/a 1 dnevni dopust, kar se mi je jih mora preiu^sti vojak. »ko /umisijcn d< posrečilo. Ko so pripeljem v I tljno prenašal in zaupal^'i0- J,,i tal<°i P«vodo. da je brat božjo, ltil je ves čas glo- Tone — (Anton je bil zadnji čas l i..« „ „.„,.,1,. mislil v bolnišnici v Krškem) — tudi j prišel d-jiku. A kmalu s«* je pri sploš-riašem prodiranja «ačul krik je dn >t>škoj pO V S je bila Pi-ILr/ Tatovi so odrinili proti Želebeju in tudi tam vdrli v klet tor izpraznili 30 litrov držeči •'baril" belega vina. Sodček so vrgli za klet. Od 20. do 21. febr. so se pa zopet pojavili v Skulju pri Podzemlju in so vz razbili ključavnice. Takrat se je klatila neznana četvorica opremljena z vrečami no gorah. Tatov doso daj še niso izsledili. Sprememba voznega reda. Opoldanski vlaki do preklica no vozijo več. in sicer no iz Novega mesta Ljubljano in no iz Ljubljane v Novo mesto. Kdor hoče tedaj v Ljubljano ali i/. Ljubljane, so za-rnore peljati le zjutraj ali zvečer iz Novega mesta oziroma i/ Ljubljane. 1/, Novega mesta v llolo-krajino pa se lahko pelje samo zjutraj oh -1. uri. ŠTAJERSKO. Umrl je v Gradcu 19. febr. Raj-J mund Schwinger. sodni nadsvet-nik v pok. in lastnik Fran-Josipo-vega reda. v 72. letu starosti, po kratki in mučni bolezni. Pogreb je bil 22. febr. iz konventne cerkve Csmiljenih bratov na ceutral-uo pokopališče ter truplo ondi |>o-ložoiio v lastno grobnico k vernemu počitku. Pokojnik je bil večletni voditelj državnega pravdni-štva v Rudolfovem na Dolenj- tvj« skem. kjer še sedaj on in njegova rodbina uživajo najlmljši spomin občega spoštovanja. 'Rajni zapušča vdovo in štiri sinove, od katerih služita dva v vojni, eden pa je vodja podružnice ljubljansko Kreditne banke v Splitu v Dalmaciji. — 1'tnrla je v Gradcu uradnikova Rad bi izvedel za svojega brata ALOJZ M A M OŽI NA. doma iz Novega mesta na Dolenjskem. Pred tremi leti je bil v Now Vorku. Prosim, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi. ali naj en»o. 111. ;Ui-:{—1 -A Rad !»; izvedel za naslov svojega bratranca -IOŽKFA RANGCS. Doma je iz (Jornjega Vrhpolja na Dolenjskem. Svoječasno je bival nekje v Pennsvl vaniji. Ker mi je njegov naslov neznan, prosim cenjene rojake sirom A-merike. ako kdo zna. kje se nahaja. naj in i blagovoli naznaniti. ali naj se pa sam oglasi na naslov: dolin Za gore. liux 13ti. Thomas. W. Va. (29-31—:: Rojaki! Columbia gramofone In slovenske I>lo?ee ju dobiti vodno jiri: IVAN PA4K. 4Zti Chestnut St.. Concmau^li, Pa. 1'i.širo fin ecnik. EDINI SLOVENSKI SALOON v Dulnth, Rojakom Slovencem naznanjam da se nahaja moj SAIiOON po! bloka od Union postaje na desu^ ■trani W. Michigan St. itev. 413 Za obilen posest se priporočam JOS. SCHARABON. Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. Upravni odbor! Predsednik: Anton Plevel. 410 E. 7,. St.. New York. Podpredsednik: I^nar Zaje, 14!)7 J»e Knlb Ave., P.rookljn, N. Tajnik: Vinko Zevnik, 832 Anth on Ave., IttdRewocxI. N. Blagajulk: Ivan Maček, Catalpa Ave., liidgewood. N". Y. Zapisnikar: J van Utrjovioii, 442 Union St., HreK»ldvn. N. Y. Nadzorni odbor: JobIj) Pogacbnik, B6 Ten Eyck St., Brooklyn, N. T. Anton Cvetkoviih, 440*UBiOn St.. Brooklyn, N. T. Viktor Ve.ik. i)S Maujcr St., Brooklyn, N. 1*. Društveni ■dravnDt! Dr. Henry U. Bobineon, «9 E. 7tb St., New York, N Y. Bedne draStvene seje se vrSe vsako ČETBTO SOBOTO v mesecn r dro-StvenI dvorani "BEETHOVEN-HALL", 210 E. Ctb St. bllzo 3. Ave. ? New Yorku. N. Y. In se prlčao tofno ob S. nrl zvečer. dobit« '"GLAS NABODA" ikori itiri mtieca dnevno, izvsemši nedelj in postavnih praznikov, "GLAS NABODA" Uhaja dnevno na ieitih straneh, tako, da dobite tedensko 88 strani berila, v mesecn 156 strani, ali 624 strani v itirlh mesecih. "GLAS NABODA" donaša dnevno poročil* x bojišča In rame slike. Sedaj gA sleherni dan razpošiljamo IS,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjem. ?ie osobje lista je organizirano in spada v strokovne cnije. nicei. pojena v O soj ni kn. — 1'mrla je v Gradcu '/»lotna prrofio.i Ana Htiirgkh. - 1'mrl je v i'elju j»<»- sestnik in trgovec z usnjem Karol Sabukošek. 7u. Kako dobro je bilo, da sem so prej uril v godbi, kar mi j«1 sedaj jako prav ili ranjencev. Ko sem jnišlo. Tako sem nakratko opisal ' ranjen v strelskem mojt* doživljaje le vojne... Vojaško. Rodbina Janoza Tinčka, posestnika s Ivonoa, fara I*od- Kt. inui tri fante vojake. O Antonu, ki je bil prvotno pri 17. |M-špolku, niso sta riši ničesar izvedeli že od 15 .avgusta 1915. Dne 17. februarja pa je dospela uradna dopisnica, da se bolehen nahaja v bolnišnici v Cholmu. To mesto je na Itusko-Poljskem, zdaj zasedenem i>o avstrijski vojski, iztočno ootegnili kiuv.onad^kol' setlaj nahaja. ( rofesoi"ski kolegij bo- Nesreče. V bolnišnieo Vsmilje- goslovnega učilišča. prodstojni-nih bratov v Ivandiji so bili spre-j št v«» semenišča, bogodovci, cistcr-jeti sledeči pone^reč, nci: .lož« f. ^jonski siimostan j»o svojem opa-Ozimek. posestnikov siu iz Gor.jt« »u prijerju ter duhovščina za-INkI šum borka; zlomil si je dennoj tiški» okolice po svojih zastopni- FRANK 7ADKL? Doma! jo iz Jnrišč na Notranjskem. Prod tremi meseci je bival na r r j Velk. \V. Va., sedaj mi j-' pa njegov naslov ne/.nan. Zato. ]>ros;m cenjene rojake, če kdoi ve. kje si"* nahaja, naj mi sporoči njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi. — Matthew Zadel. P.OX 75. Thomas, \V. Va. 29-31—3'i PRIMORSKO. Dcfatletnica. Dne 21. f dpraznovs" iSCE SE delavce za delati v usnjarni. Do bra plača in stalno delo. C. Moencli Sons Company, (12-2 v d) Gowanda, N. V Kr. 1! JO klic/, in nadškof g >ri.-ki Sede j desetletnici!, od- nr»iiO v stegnu. — Anton Novak, premoga r na M irni, si je zlomil le- kih in sc pri tem sjvominjali plo-donosnega delovanja, kateremu j vo nogo v stegnu. — Zvonimir Vi- tam ob naši prekrasni Soči kuezo-tok. učenec ljudske šole v Mokro- nadškof skozi deset let posvečeval svoje moči in katero je sedaj krvi-polna vojna zagrnila, ter mu vo- Želim izvedeti, kje so nahaja moj prijatelj ALOJZIJ TOLSTO-VKRŠNIK. Doma j-- iz Podmir-ja pr: Gornjem adu na Spodil j« ii Štajerskem. V Ameriki bi-\;i /c nad 20 let. Prosim cenjene rnjake. čf kdo v-* za njegov naslov, da ga nu naznani, ali naj so pa sam javi. — Anton Guričar. 931 Ketebem St.. Indianapolis. hid. »2S-30 ■'> nog«, si jo zlomil levo nogo v goleni, ko se je sankal na snegu. — Janez Golob, posestnik na Srebr-ničah, se jo ponesrečil pri krožni'/ vsemi svojimi duhovniki in ho-j DELO! DELO!« DELOl!) The Cleveland Cliff« Iron Co., Lumbering Department, Marquette, ilieh. Potrebujemo 400 dobrih gozdarjev za delati drva in plačamo $1,10 od klai'tre. Cuzd imamo lep v ravnini. Stalno delo pozimi io poleti ter dobra stanovanja ozir. kampe, zdravo podnebje in dobra ..... . ..... . voda. Damo delo tudi peclariem .seili iz srca. da bi eun pre-je zom-t . , .. , , . * „ 1 1 in družba jim preskrbi ves potro- les za šende. Za vsa nadaljna --------, ^ r • -----( . ... .' učil ies ta aeLiuc. /j u vau aauuiju< Žagi; žaga mu je prerezala palee goslovci ter z vsem svojim sedaj pojasnila pižite niiSemu zaatop iu dlan do sredinca na desni ro ki. — Marija Stcrk iz Starega tr ga pri Črnomlju je 15. febr. pri- tako trpečim ljudstvom neovirano -j^, bival na tleh domačih, oproščenih] vsakega sovražnika. Cistereijen- j box gg ijem nek ziutn glas. lH>l«'sti. < Jolobič je 1»11 V hmli'in šn«p- tlju tra zadene «-na la v hrbet. Govoril sem z šele zvečer, ko sva ležala aj dobro zavarovana med imi ranjenci pod n«*ko veliko !. Hotel sem se bolj natančno ričati o njegovem stauju. a ni l do besede, zato ga nisem »goval. Smislil se mi je do »>rea, ker je veliko trpel. Po-• som ga videl zadnjikrat na line-in prostoru iu nisem mo-i jefot iat sta rišem na vest, injeti, dati natančnejših po-, kje je in kako se mu godi. uspes- Pač ko še od nje^ja samega dobili no sodelovanje pri preskrbo vanju semiertja kak glas, povedal jim, tople zimske obleke za vojake na j-- tudi, la izgubi nogo, a nato — bojišču so prejeli priznanja: 1. V umolkne. Pred kratkim je podlo-j novomeškem okraju: a) Najvišjo gel bolečinam, ki mu jih je po- zahvalo ministrstva za uk in bo-vzročala zahtrupljenost krvi žgalo svetilko petrolejko zraven!ski samostan, ki je tako gostoljub- t<24-2 iSx postelje. Ta se ji je prevrnila in. Ji« vse dal na razpolago, da se na-vžgiila se je postelja. Sterkova, ki bajajo v njem knezoškof in gori- John Knaua, Forest Lake, Mic* d) Alger C je postelja je ležala v postelji, je zadobila o-pekline iu je vslod teh umrla. Najvišje cene. Deželno predsed-ntštvo za Kranjsko je določilo najvišje cene za svinjsko mast in slanino za 100 kg od 5f>4 dn 690 kron ; za na drobno prodajo pa 1 kg po kakovosti od K 0.67 do K 7.52. — Deželna vlada je nanovo določila najvišji« dopustno cene za 1 kg moke: j>šenična moka za peko K 1.18, pšenični zdrob 88 vin., pšenicna moka za kuho št. 1 v. ista št. 2 06 v, pšenična krušna moka ,4S v. ržena enotna moka 48 v. Prekoračenje teli cen se bo najstrožje kaznovalo. f Prašički za rejo. Marsikaterega' kmetovalca se sliši, da prašički za j rejo niso za kupiti, ker so predragi. Re« je! Kdo naj prašičke redi. če jih mora plačati par po 2 meseca stare od 100 do 140 K. Zato je morala zopet vmes poseči roka pravice, ki je obsodila prašičje-rejce Petra Jakopič, Katarino' Stubler. Barbaro Novak itd. v za-' porne kazni in denarne globe rad.i gočustje: S. M. Mihaela Gorjup. navijanja cen, ker tudi taki packi ravnateljica ljudske in meščanske, so neobhodno potrebni. Xekateri ško bogoslovno semenišče, jo sam vse storil, da je bila. slavnost nad vso prisrčna. — Praznik Marijinega oznanjenja, 25. marca, je praznoval knezonadskof desetletnico svojega škofovskega posvečanja. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v državi ILLINOIS naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopuik šole v Šmihelu pri Rudolfovem; <*1 teh so prodajali tudi že po " * l'"'"" " |* .-»miiifiu |in iiuuuuuirui. — i.............- — » vp AWK mvit ICO piše vojni kurat Karol Marija flarici, šolska voditeljica j kilogram p K, drugi zopet "po # . . k ka4co vdanostjo v božjo v Rudolfovem; Karolina Kuchler.' čez", tako da je prišel kilogram' kaleri je pooblaščen pobirati na- la K prenašal svoje veliko' učiteljiea v Mirnipeči. b> Od de- ž« od 10 do 14 K. irocni.no na nas list, knjige in dru- i— - i______ v , .____ _„_4 .. .____________^^ ^ . .. _.r"e v našo stroko spadajoče posle Dr. Riehtorjev PAIN-EXPELLER za revaulicsB bolcči-a«, (brctoil in stgikr (Mit in »ie. Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje. ki niso zapečateni z Anchor varBtveno znamko. — 25 in 50 centov v lekarnah ali iib ravnost od F. AD. RICHTER &C0. 74-80 WaiUagUa St. few Tart, H. T. POZOR ROJAKI! Kljub veliki hkrbi in trudu zdravnikov ni bilo več pomoči. — Iz bolmšn ice laik, voljo da trpljenje. llo iii; >, eu#kih usmiljenih aeeter in učiteljica v Zagradcu;. Milena šunke, krvave klobaae in jetra, mo je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini Cena za -RUINJEVEC je: G steklcnlc $ 6.50 V2 steklenic i:;.00 V ZALOGI IMAMO 11 uM Č^Li >..iuai:i TROPIN J EVEC In SI.1VOV-KA kubana v ua5i lastni cr .....fj5<\, C0e., »JV. Catawba iti Delaware i>er .......7."c.—SO-\ "An Z iu 10 ^al. i>o5oril««ži ,aj ustvarili kako sodbo o tem slučaju? — ga je vprašala Florenea. Ničesar, prav ni.*e>ar. gosodična. — Vem samo to. da bi mo rileu prav lahko prišli na sled. če bi ne skrival svojih nog. — .Morda je lo kaka oseba, katero \>i poznamo? Morda jr že z vsemi nami govorila. Florenea je vztrepetala po eelem t.-l«*su in začela strmeti v daljavo. — Toda kot detektiv sem dozdaj šele malo dosegel — je pri-stjivil Maitland iri bojim se. da ne bo gosp«wlična nezadovoljna z menoj. Odkimala j" in jra prijazno pogledala. Vse ste storili, kar je bilo v vaši moči. — Noben človek na -vetu bi ne mogel vce doseči. Kaj je napravila policija? — Detektiva Osborne in Allen ničesar, gospod Goditi. ki je najslavnejši tnn ri.ški detektiv, pa noče nieesar povedati. — Popolnoma se zanesem na vas. gospod Maitland. .Maitland se ji j,< priklonil in ji poljubil roko. Ko je dvignil glavo, so se mu svetile oči. — Poskušal bom delati čas vašemu zaupanju kler boste vi / menoj zadovoljni, bom srečen. WELTZ IN R I Z Z I. Prvo poglavje. Nasi, (tuji dan nisem Maitlaivla ni«'- videl. Pa Tndi pozneje n Dan je mineval za dnem, toda Maitlauda ni bilo od nikoder. Ko je prešel teden, ni mogla Florenea več ust raja t i v svoji negoto-v"Nl1- Prosila me je. da naj grem k njemu in naj ga povprašam. Ko sem odprl vrata, se mi je veselo nasmehnil rekoč: Nikar me ne zmerjaj, ker se nisem uič oglasil. — t e sem sam. najlažje delam. Prepričani hodite, da sem cel ,"as premišljeval samo o tem .slučaju. V glavo sem si vtepel. da moram najti pot. po kateri mi bo mogoče priti r|o cilja. Ali si jo našel ? 1 "pam, da sem jo. Prosim, povej. Zelo sem radoveden. Dozdaj sem poskušal dobiti morilca, ne da bi vedel, na kak •u in je bil i/vršen zločin. - Zamislil sem se, kako bi jaz postopal. — Zaee| >em brati detektivske zgodbe, seveda v prvi vrsti (.'onana Doy-la. Posebno velik utis j-- napravila name Sherlock Iloluiesova trdit, v : — Na polju zločinov ni ničesar novega. — Vsa dejanja se pojavljajo, nekatera v tej, druga v drugi obliki. Takoj sent se vprašal: < e si* morilce ni /mislil ničesar originalnega, koga je posnemal? Ko s, m prebral ' Znamenje štirih", sem naše! prvo sled. — ZIo-. in, ki je v knjigi popisan, je bil izvršen lia tako rafiniran način, da jc akoj vzbudil mojo pozornost. Gospoda Darowa je najbrže nekdo umoril, ki s,, ni nahajal v sobi. — Mogoče je ravno ta knjiga pokazala morilcu pot - sem pomislil sam pri sebi. Sel sem zatorej v javno knjižnico in prosil tam. da naj mi dajo eznam vseh oseb. ki so brale to knjigo zadnje mesece. — Vedel sem. • In s tem ne bom veliko opravil, t.»da obupal nisem. — Fradnik mi ,;e rekel, tla je bralo knjigo veiiko oseb ter je zapisal kakih dvajset imen na papir. Zatem sem se vprašal: — Ali je mogoče, da je bila morilka kaka ženska .' Da. to je mogoče. — Toda za ženske se bom odločil seje pozneje. Zatem sem prečrtal imena vseli žensk v seznamu. - Ostalo mi je potemtakem še kakih deset imen. — Uradnik mi je navedel naslo-• vseh. samo za dva. za J. Z. Welt za. in H. W. Rizzi-ja ni vedel, kje stanujeta. Sam ne vem, zakaj sta iue začela ta dva človeka zanimati. — Sel sem k ravnatelju in ga prosil, da naj mi posodi glavni zapisnik o sposojenih knjigah. Ravnatelj je takoj ugodil moji prošnji. Pogledal sem. katere knige sta si izposodila Welt z in Riz.zi zadnje tedne in dognal sledeče: Weltz si je izposodil: 1. "Razprava n strupih". M. Orfila. 2. strup in druge zgodbe*. Florence Marryat. 'Poljubna razprava o raku . C. T. .kohtiston. 4. 'Razkrinkan slepar". R. Hondin. 5. 'Znamenje štirih , < onan Doyle, ti. "Nova metoda o zdravljenju raka", W . Urundbett. 7. **Soduijskr obravnave proti zastrupljevalcem**. "Strupi, njihov učinek in njihove posledice". Rizzi si je izposodil razen teh knjih še par drugih medicinskih razprav. -— Ali bi se morda ti ne razburil, ko bi prišel na kaj-takega? — Toda predno nadaljujem, te prosim prijatelj, da mi poveš, kaj misliš o tem. Ta dva človeka morata biti v nekaki zvezi, ker sta si izposojala enem,Ste knjige. -- To ni naključje. — daz bi ju smatral za dijaka, ki študirata medicino. — To je moje mnenje, drugega pa ne — Tudi meni se je porodila takoj ta misel v glavi, in bi gotovo nstrajal pri njej. če bi ne imel še nekaj drugih dokazov. — Izprevi-del sem. da delata Weltz in Rizzi po skupnem načrtu. — Čudno se mi je zdelo samo to. da nista poleg imena pridejala naslova. — Povprašal sem po vseh društvih, univerzah, privatnih šolah, na policiji, pa nikjer niso poznali ne Welt za ne Rizzi ja. — Slednjič sem začel pazljivo opazovati oba podpisa. — Grka "z" je bila pri obeh podpisih enaka. — To mi ji* takoj padlo v oči. — Končno sem prišel do zaključka. da je najbrže oba imena podpisala ena sama oseba. — Naslednji dan sem šel v knjižnico in vzel seboj svoj mikroskop. — Ko sem si natančno gledal dve ali tri prej omenjene knjige, bi bil skoraj prisegel, tla je knjigi bral morilec Johna Darowa. - Imena tega moža seveda nisem poznal, toda sklenil sem : >. a UNIJSKO ORGANIZIRANA POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SL0VEN1C PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. M «titi t* ttitltf tiG&IS S Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna po-1 rdila. I pravu išt v o ti las Naroda. Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. "TEM BUR1AU OF INDIJ* TKEŠ AND IMMIGRATION *' za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, ie so bili oeleparjemi, oropam! ali že so s njimi slabo ravnalL BresplaŽaa mavodlla !a pouk v naturalizacij skih. zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje ee oglasiti aa državljanske listine. Berodniki saj M takali moto-doilo priseljence na Bills Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Newyoriki urad: S30, 5th Ave., Room SOU. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob ■redah od o sms do devete nre zvečer. Urad v Buffalo: 704, D. 8. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah cd sedme do devete ure avečer. (1* t t) Veliki vojni atlas fdisknjooh se evropskih drža? in pa kofaiuj skih posestev vseh yelesil. Obsega 11 rasnih zemljevidov. na 20tih ftraneh in vsaka stran je 10% pri 18% palca Velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas dtret rasnih zemljevido*-na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo IS centov. Vsi aemljevidi so narejeni v rasnih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja meata, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero savsemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v snamkab in natančen naslov in ml vam takoj odpošljemo saželjeni stlas. Pri večjem odjemu d smo popuat. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, )Ji i* I I CVS tU JJ /n »H /h I New York. N. Y. >•■ Si HARMONIKE Soils! gakrtesioU vrste ladslajam ia papravijam Mjilljtfc rwrt. a tele trpcttae In eanssljlve. V popnu sanesljlvo vsakde poilje, ker asa i« nad IS lat tajaj t tam padi trn utoj v itoJms lastnem doma. V pepraveS kranjski kakor vss drog« aimui m Ma fca-kde naktava krča ftadaljalk vpralaaj. lOBK WIRIU, Ull Bas EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW Y0RKTJ ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW TORE, N. Y, IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebna nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se aaupno na njega, kjer boate tošno in solidno so- strelenL It] pravijo pisatelji ulenjakl im Orfaralkl o knjigi B«rt* »l. Battnar. "Doli z orodjem f5 NAZNANILO. Rojakom v Lorain, Okie, In o-kolici naznanjamo, da jih bo oh-iskal im zastopnik JOHN KUMtR, ki je pooblaščen pobirati naroi-aino za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravuištvo Glas Naroda Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost 21 pri palcih L. Cena 15 centov. Zale j je natančen popia koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na dragi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vii so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite naj Slovenic Publishing Company, 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. T. Ut Nikolajevi« Tolstoj je »tal: Knjigo sea s rellkl« aH* krm prebral ln v njej nafel veliko koristnega. Ta knjiga Mle vpliva na človeka ln obeega nebroj leplb misli.... Friderik pL Bodenstedt: Odkar Je tunrla madam* Staal al bilo na sveta tako slavne pisateljice kot Je SnttnerJeva. Prof. dr. A. Dodel: 'Doll a oroSJem' Je pravo ogledalo aodaaje-ga časa. Ko Človek prc&ta to knjigo, mora nehote pomisliti, da ae bližajo človeštva boljši časi. Kratkomalo: selo dobra knjiga. Dr. Lod. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajfe poljubil« V dno area me je pretreslo, ko sem Jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Dmifur piše: Sedel aem v nekam gosdn pri Orlealach ln sem bral knjigo a naslovom "Doll ■ orodjem!" Prebiral aem Jo dva dneva neprenebama ln sedaj labke rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem tlvljenjo. Ko sem jo prebral, aem sa želel, da M se prestavilo knjigo v vse kulturne Jezike, da bi Jo Imela vsaka knjigarna, da bo Je tndi t Šolah ne smelo manjkati. Na sveta so drnZbe, ki raattrjajo Svete Plamo. Ali bi se ne modo ustanoviti dražba, kft bi raaMrJala ta knjigo? Henrik Hart: — To Ja najbolj očarljiva knjiga« Sar seat JU| kdaj bral____ C. Neomaon Hefer: — To Je najboljša knjiga, kar ee Jtk apt-ssll ljudje, ki ae borijo aa svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega Ja Intel leta 1890 v Berlina)! Ne bom slavil knjige, samo imenoval Jo bom. Vaakamn Jo bom pe-sadil. NeJ bi tad l ta knjiga nafia svoje s poet olja. ki bi Bi Saje krlfemstet ln učili vse narode.... Finančni minister DonaJewakJ Je rekel v nekem arojem govern v poslanski choroid: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opis*na na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-Skl strokovnjak, noben državnik, pač pa prlproeta Berta pL SnttnerJeva. Prosim Vas, posvetite par ar teme dela. M'«"^ da se ne bo nlkdo vefl navdale val sa vojno, fie bo prebral to kajlp^ GENA M CENTOV. ■araisjtCJeprlf Slovenic Publishing Co., t2 Cortlandt Stresi, Hew Torte City, H, T. OCattMtfMmgHatlBMgMH« ZA VSEBINO OGLASOV 6tvo ne uREDNidryo. NI ODGOVORNO NB UPRAVNI- Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepriCal, da dospejo denarne poštljatv« t odi sedaj sanesljivo t roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo poliljatve t sedanjem času 20 do 24 dni: Torej ni nobenega dvoma tm po&Ujanje denarjev sorodnikom Ii gnancM t staro domovino} 100 K velja sedaj $13.25 s poštnino vred« FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.