U D K - UD C YU ISSN 0017-2774 05:624 G R A D B E N I V E S T N I K L J U B L J A N A , OKTOBER 1977 LETNIK 26, ŠT. 10, STR. 217-244 VODNOGOSPODARSKO PODJETJE MARIBOR: Regulacija Dravinje ob hitri cesti Hoče— Levec. Izvedba z membranskimi pragovi. ZVEZA VODNIH SKUPNOSTI SLOVENIJE LJUBLJANA, Vojkova ulica 1/b Telefoni: predsednik izvršilnega odbora ZVSS 313 048 strokovna služba (centrala) 313 453 V Zvezi vodnih skupnosti združeni uporabniki voda in delavci vodnogospodarskih organizacij urejajo za SR Slovenijo pomembne zadeve, ki jih določa zakon o vodah in ki jih nanjo prenesejo območne vodne skupnosti s samoupravnim spo­ razumom in drugimi samoupravnimi akti. Potrebna strokovnost za delo samoupravnih organov Zveze vodnih skupnosti Slovenije se zagotovi z ustanovitvijo delovne skupnosti strokovne službe, ki oprav­ lja naloge tudi v dogovorjenem obsegu za območne vodne skupnosti Muro, Dravo, Savinjo - Sotlo, Dolenjsko, Ljubljanico - Savo, Gorenjsko, Primorsko in Sočo. Delovna skupnost strokovnih služb opravlja številne naloge, spremlja razvoj vod­ nega gospodarstva v Sloveniji in na osnovi ugotovitev predlaga Zvezi vodnih skupnosti Slovenije ustrezne strokovno utemeljene načrte, predloge in ukrepe, ki so le-tej potrebni za usmerjanje in vodenje vodnogospodarske politike v Slo­ veniji. Svoje predloge, stališča in mnenja usklajuje z mnenji vodnogospodarskih organizacij. Delovna skupnost strokovnih služb opravlja tudi hidrološko službo za področje celotne Slovenije, ki jo je prej opravljal Hidrometeorološki zavod Slovenije. Ta skupnost opravlja tudi razna druga tehnična, finančna, tajniška in druga opra­ vila zlasti nadzorstvenega značaja, ki jih zaradi njihove narave ne morejo oprav­ ljati vodnogospodarske organizacije združenega dela, oziroma so v skladu s samoupravnimi akti Zveze vodnih skupnosti Slovenije in območnih vodnih skup­ nosti njej dodeljene. G R A D B E N I V E S T N I H GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 10 — LETNIK 26 — 1977 Y U I S S N 0 0 1 7 - 2 7 7 4 VSEB I IVA-C OA ITE AITS Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings D R A G O M I Š I C : P r o b l e m a t i k a v o d n e g a g o s p o d a r s t v a v S R S l o v e n i j i i n z a k l j u č k i I I I . p o s v e t o v a n j a h i d r o t e h n i k o v v L j u b l j a n i ......................................................................................................2 1 8 T h e p r o b l e m s o f t h e w a t e r m a n a g e m e n t i n t h e S R o f S l o v e n i a a n d t h e c o n c l u s i o n s o f t h e 3 r d m e e t i n g o f t h e h y d r o t e c h n i c s e x p e r t s i n L j u b l j a n a J A N K O B L E I W E I S : V o d n o g o s p o d a r s t v o i n h i d r o t e h n i č n i k a d r i ................................................................................... 22 5 W a t e r r e s o u r c e m a n a g e m e n t a n d h y d r o t e c h n i c s e x p e r t s D U Š A N L E G I Š A : 4 0 - l e t n i c a d e l a V o d o g r a d b e n e g a l a b o r a t o r i j a ................................................................................... 2 2 8 T h e 4 0 th a n n i v e r s a r y o f t h e H y d r a u l i c s L a b o r a t o r y i n L j u b l j a n a Iz gradbene zakonodaje Buildings laws V L A D I M I R Č A D E Ž : N e k a j b i s t v e n i h n o v o s t i , k i j i h p r i n a š a n o v i z a k o n o s t a n d a r d i z a c i j i 2 3 2 Vesti R A S T O J U R C A : S t r o k o v n a e k s k u r z i j a v Š v i c o ........................................................................................................................................... 23 3 D r u g a m e d n a r o d n a k o n f e r e n c a s v e t a z a v i s o k e z g r a d b e i n m e s t n o o k o l j e ..................................................................................................................................................................................................................... 2 3 4 Iz naših kolektivov B O G D A N M E L I H A R : From our enterprises Novice iz kolektivov; G P Z i d a r I d r i j a ..................................................................................................................................................................................................235 S a l o n i t A n h o v o ..................................................................................................................................................................................................2 3 5 I n g r a d C e l j e ...........................................................................................................................................................................................................235 N i v o C e l j e .................................................................................................................................................................................................................... 2 3 6 O p e k a r n a L j u b e č n a ............................................................................................................................................................................... 2 3 7 V e g r a d V e l e n j e ..................................................................................................................................................................................................2 3 7 B e t o n Z a s a v j e ...........................................................................................................................................................................................................2 3 7 Iz Raziskovalne skupnosti Slovenije I z v l e č k i i z p o r o č i l a z a l e t o 1 9 7 6 ( N a d a l j e v a n j e ) . Research institutions of Slovenia 2 3 8 Informacije Zavoda za raziskavo S M I L J A N U M E K : materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of the material and T e o r e t i č n e o s n o v e i n j e k t i r a n j a p r i s a n a c i j i m a s i v n i h k o n s t r u k c i j . . 2 3 9 structures research institute Ljubljana G la v n i in o d g o v o rn i u r e d n ik : S E R G E J B U B N O V T e h n ič n i u r e d n ik : B O G O F A T U R U re d n iš k i o d b o r : JA N K O B L E IW E IS , V L A D IM IR C A D E Z , M A R JA N G A S P A R I, D U Š A N L A JO V IC , M IL O S M A R IN Č E K , S A S A Š K U L J , V IK T O R T U R N Š E K R e v i jo iz d a ja Z v e z a d r u š t e v g ra d b e n ih in ž e n i r je v in t e h n ik o v S lo v e n i je , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le fo n 23 158. T e k . r a č u n p r i S D K L ju b l ja n a 50101-678-47602. T is k a t i s k a r n a T o n e T o m š ič v L ju b l ja n i . R e v i ja i z h a ja m e se č n o . L e tn a n a r o č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 100 d in , z a š tu d e n t e 38 d in , z a p o d je t j a , z a v o d e in u s ta n o v e 500 d in Problematika vodnega gospodarstva v SR Sloveniji in zaključki III. posvetovanja hidrotehnikov v Ljubljani U D K 3 5 1 .7 9 :6 2 i6 .8 2 d r a g o m i S i C Živimo v času, ki zahteva varno in zdravo okolje, ko družba potrebuje čimvečje število na novo proizvedenih kilovatnih u r in tudi večjo in raznoliko količino poljedelskih proizvodov. Razpoložljivi površinski in podzemni vodni tokovi, tako po količinah kot tudi po kakovosti, nam lahko nudijo zadostno zadovoljitev vseh na­ ših sedanjih in bodočih potreb do leta 2000, če jih vsestransko prostorsko in časovno uskladimo in p ri tem upoštevamo realne naravne danosti. Ob proslavi 40-letnice obstoja Vodogradbenega laboratorija, eminetne delovne organizacije na področju raziskovalne dejavnosti v vodnem gospo­ darstvu, smo se zbrali hidrotehniki Slovenije v L jubljani v dneh 3.—4. m arca 1977, da na osnovi takšnih izhodišč ugotovimo naslednje: 1. Od pričetka 20. stoletja se je znatno razvilo in razširilo pojmovanje o vodnem gospodarstvu. Danes lahko rečemo, da zajema vodno gospo­ darstvo kot samostojna gospodarska dejavnost vso dejavnost na vodah, pa naj bo to proizvodnja dob­ rin, ali pa varstvo proizvedenih oziroma naravnih dobrin. Osnovni proizvod vodnega gospodarstva je ko­ ristna oziroma oplemenitena voda v nasprotju z vodo, ki jo daje narava. K oristnih voda imamo malo, škodljivih pa veliko ali včasih še preveč. Vse to je odvisno od stopnje našega gospodarskega razvoja. Voda kot naravni v ir in dobrina splošnega po­ m ena je predm et dela vodnogospodarske dejavno­ sti, kar pa ne izkljujuče možnosti, da se v določe­ nih sferah obravnave voda ne more pojavljati tud i izven vodnega gospodarstva. H idrotehnika je osnova vodnega gospodarstva, k a r pa ne pomeni identičnost obeh pojmov. Tehni­ ka nekega postopka je vsekakor nekaj drugega od gospodarjenja. Posebno je potrebno poudariti kompleksnost in zapleteno povezanost mnogoštevilnih vodnogo­ spodarskih, hidrotehničnih in družbenih dejavnikov, A v t o r : D r a g o M i š i č , d i p l . i n g . g r a d b . , V o d n o g o s p o ­ d a r s k o p o d j e t j e M a r i b o r ki vplivajo na razvoj vodnogospodarske dejavnosti. Zaradi takšne m edsebojne soodvisnosti le-teh je razum ljiva družbena odločitev o prištevanju vod­ nega gospodarstva med gospodarske dej avnosti po­ sebnega družbenega pomena. 2. Slovenija ima zelo ugoden padavinski režim, saj znašajo letne padavine od 800 do 2800 mm/leto, naraščajoč od vzhoda proti zahodu, ali poprečno 1500 mm/leto, k ar je več kot v večini evropskih držav. P ri tako ugodnih razm erah nadalje ugotavlja­ mo, da količina vode naših vodotokov, enako pa tudi vodostaji, n ihajo v zelo širokih mejah. Raz­ m erje med malo, srednjo in veliko vodo se giblje v odnosu 1 : 20 : 500. Za južno polovico ozemlja Slovenije moramo še omeniti posebno značilnost, to je obsežne kra­ ške površine, k jer vode odtekajo podzemno. Bolj ali manj kraških značilnosti ima blizu 40 l0/o ce­ lotne površine vodnih območij Save te r Soče z obalnim morjem in pritoki. Značilnost kraških ob­ močij je v tem, da ni razvite hidrografske mreže, v višjih legah prim anjkuje vode, visokovodne ko­ nice pa se prirodno dušijo. Takšne prirodne reten- zije zadržujejo 75 do 85 '°/o visokovodnih konic. Zato je kraški svet značilen naravni dušilec poplav­ nih voda (Ljubljanica, Krka, deloma Kolpa in So­ ča). 3. Ocena obstoječih vodnih zalog, virov in p ri­ kaz njihove bilance za posamezna vodna območja Slovenije je zaenkrat polemičnega značaja, ker ni zadostnih podatkov. Skozi Slovenijo odteka letno poprečno blizu 34 m ilijard m8 vode, od tega z ozemlja SR Slove­ nije 19 m ilijard tj. 56,0/o, ostalih 15 m ilijard m 3 vode (tranzitne) pa ima izvor izven območij SR Slovenije. Te so žal p ri vstopu močno onesnažene, še posebej Mura. Od vseh teh voda so p ri sedanjem vodnem režimu, ko še nimamo pomembnejših akum ulacij­ skih prostorov, zanimive le površinske pretočne vode, ki traja jo skozi vse leto ob toleranci, ki za­ dovoljuje vse glavne potrošnike. Temu kriteriju ustrezajo za Slovenijo v glavnem 365 dnevne male S l. 1. A k u m u la c i ja G a jš e v c l v K r iž e v c ih p r i L ju to m e r u . S o ­ to č je m e l io ra c i js k e g a j a r k a in iz to k a iz a k u m u la c i je vode, ki p ri omenjeni toleranci (3 %) zagotavljajo zadovoljivo nepretrgano preskrbo skozi vse leto. Teh voda pa je v SR Sloveniji na razpolago le 230 m8/s. Blizu 90 m3/s teh voda prihaja po Dravi in Muri in so pri sedanji stopnji onesnaženosti brez predhodnega dragega kondicioniranja nerabne za oskrbo. Ostalih 140 m3/s voda odteka z območij SR Slovenije, ki pa so večkrat že tudi delno one­ snažene in neprim erne za neposredno rabo. Letno je teh voda na razpolago 4.400 milijonov m3. Ob najnižjih znanih vodostajih je v Sloveniji na raz­ polago skupno le 130 m 3/s, brez tranzitnih voda Drave in M ure (62 m3/s) pa samo 68 m3/s, oziroma 2.140 milijonov m3 v letu. Tudi te vode niso vse in povsod uporabne brez predhodnega čiščenja. Re­ lativno najčistejše so izvirne in podtalne vode. Iz­ datnost vseh dosedaj registriranih izvirov in pod­ talnic v Sloveniji je ocenjena na 37 m3/s, ki v iz­ redno sušnem času verjetno ne presega 25 m3/s. Dve tre tjin i teh voda je na območju Save. Če upo­ števamo še vode ob zgornjih tokovih slovenskih vodotokov, ki so bolj ali manj uporabljive za raz­ no oskrbo, brez izjemno dragega predčiščenja, je skupno razpoložljivih, relativno čistih voda le bli­ zu 50m 3/s oziroma skrom nih 4,7'% vseh odtekajo­ čih voda v Sloveniji. Zavedati se moramo, da so naj nižje površin­ ske vode, opažene v Sloveniji, ca. 130 m3/s praktič­ no nedotakljive in predstavljajo najnujneši mini­ mum za ohranitev naravnega ravnotežja (življe­ nja v vodi, ohranitev podtalnice, okolja itd.). Male vode 50 m3/s so sicer relativno čiste, od teh pa rabimo že 16,65 m3/s. 4. Raba po posameznih področjih vodnogospo­ darske dejavnosti je naslednja: p r e s k r b a z v o d o o s k r b a p r e b i v a l s t v a 1 3 4 ,7 0 0 .0 0 0 m V l e t o a l i 0 ,4 0 % c e l o t n e g a p o p r e č n e g a o d t o ik a t e h n o l o š k a v o d a 3 9 3 ,3 0 0 .0 0 0 m V l e t o a l i 1 ,1 5 °/o c e l o t n e g a p o p r e č n e g a o d t o k a v o d a z a n a m a k a n j e k m e t i j s k i h p o v r š i n 8 5 0 .0 0 0 m 3/ l e t o a l i 0 ,0 2 5 % S k u p a j : 5 2 8 ,8 5 0 .0 0 0 m 3/ l e t o a l i 1 ,5 7 5 %> c e l o t n e g a p o p r e č n e g a l e t n e g a o d t o k a . Z izrabo hidroenergetskih virov bi lahko pro­ izvedli blizu 11 m ilijard kWh na leto, od katerih pa jih izkoriščamo vključno s HE Formin, ki bo pričela obratovati letos, okoli 3,0 m ilijarde kWh ali 28 %>. Možnosti izrabe vode za plovbo sploh ne izkoriščamo. Intenzivno ribogojstvo je v začetni fazi razvoja, m edtem ko je športni ribolov v stalni rasti in predstavlja z izletniškim turizm om ob na­ ravnih in um etnih jezerih znatno človekovo re­ kreacijsko področje. Izkoristek voda pri nas je sorazmerno m ajhen in p rav gotovo ni usklajen s stopnjo današnjega gospodarskega razvoja. Vzrok tem u je predvsem v p lan iran ju priorite t vodnogospodarskega razvoja. Sorazm erno skrom na finančna sredstva, ki so bila v preteklosti nam enjena vodnemu gospodarstvu, so se prvenstveno usm erjala v obrambo pred popla­ vami, torej v izgradnjo vodnogospodarskih varstve­ nih objektov. Šele od 1. 1970 dalje zasledimo v planskih kazalcih finančna sredstva, nam enjena tu ­ di za varstvo voda. 5. Ni se nam še posrečilo, kljub sorazmerno prim erni stopnji ekološke osveščenosti, da bi se p rav organizirali za kompleksno obravnavo čišče­ n ja voda. Zato moramo težiti, da parcialne obrav­ nave čimbolj medsebojno povežemo in damo na ta način tudi smiselne usm eritve za uspešnost k ra t­ koročnih in dolgoročnih akcij. Breme onesnaženja vode po posameznih vod­ nih območjih v populacijskih ekvivalentih (E) zna­ ša: V o d n a o b m o č je Drava Sava Soča z obalnim morjem S k u p a j S l o v e n i j a : I n d u s t r i j a P r e b i ­v a ls tv o S k u p a j 1 ,3 3 1 .7 0 0 5 1 7 .9 0 0 1 ,8 4 9 .6 0 0 3 ,6 4 2 .8 0 0 9 7 9 .5 9 0 4 ,6 2 9 .3 9 0 3 6 8 .6 0 0 2 2 7 .6 0 0 5 9 6 .2 0 0 5 ,3 4 3 .1 0 0 1 ,7 2 5 .0 9 0 7 ,0 6 8 .1 9 0 Obseg onesnaženja je po svetu že večji, a še nim am o evidence o celotni onesnaženosti naših vod­ nih zalog. II. Na tem elju navedenih ugotovitev in razprav na posvetovanju, ki prikazujejo kljub stalnem u ve­ čanju obsega del sorazmerno siromašnost v pogle­ du dejavnosti na področju varstva voda in vodnih virov, varstva pred vodami te r izkoriščanju voda in vodotokov, so bili na III. posvetovanju hidro- tehnikov Slovenije sprejeti naslednji z a k l j u č k i 1. GOSPODARJENJE Z VODAMI 1.1 Skladno z dojetjem vodnega gospodarstva kot samostojne gospodarske dejavnosti je potreb­ no ob upoštevanju določil zakona o združenem de­ lu čimpreje pristopiti k novelaciji obstoječe zako­ nodaje na vodah in tudi drugih sam oupravnih ak­ tov v vodnem gospodarstvu, zlasti na področju for­ m iranja vodnih skupnosti in njihove zveze kot sa­ m oupravnih interesnih skupnosti na področju vod­ nega gospodarstva. Vsako odlaganje uveljavitve novih pravnih norm ativnih aktov s področja vodnega gospodar­ stva nam lahko povzroči težave in celo škodo v našem nadaljnjem razvoju, še zlasti zato, ker do­ sedanja stopnja sam oupravljalske organiziranosti zaradi nedorečenosti povzroča nesporazume med uporabniki in proizvajalcih na vodah. P ri sestavi osnutkov novega zakona o vodah in drugih pravnih predpisov so najtežji problemi, da se poleg uskladitve obstoječe zakonodaje o vo­ dah z zakonom o združenem delu uredijo še: — nekatere sistemske zadeve na ravni fede­ racije — potrebe po zm anjšanju dodatnih predpisov — postopki za pridobivanje vodnogospodarskih aktov, ker se dosedanji vsebinsko ponavljajo. P rav bi tudi bilo, da vodnogospodarske orga­ nizacije sprejmejo razne akte vodopravne regula- Sl. 2. P r o d n a p r e g r a d a n a H r u ­ š ic i n a d J e s e n ic a m i Sl. 3. R e g u la c i ja M irn e Sl. 4. I z g r a d n ja m e l io ra c i j s k ih j a r k o v ti ve, kar bo pravilom a mogoče šele po sprejem u novega zakona o vodah. 1.2 Gospodarjenje z vodami, ki naj bi bilo usklajeno s potrebam i sedanje stopnje gospodar­ skega razvoja, zahteva večje in dolgoročne posege, kar je seveda pogojeno z dolgoročnim program ira­ njem, uspešnejšim planiranjem in kvalitetnejšim projektiranjem in izvajanjem del. Zaradi tega je nujno, da se osvojijo m etode in merila, na podlagi katerih naj bi bile dokum enta­ cija, predvsem pa vodnogospodarske osnove popol­ ne oziroma tem eljite. Vsaka dokum entacija mora poleg tehničnih in ekonomskih kriterijev p ri oce­ ni rentabilnosti vlaganj upoštevati vlogo varnosti nega koeficienta, sestavljenega iz funkcionalnega, ekološkega in ekonomskega param etra. 1.3 Od parcialnih hidrotehničnih ukrepov, ki so zelo pomembni le za posamezne uporabnike, prehaja sedaj vodnogospodarska dejavnost pri nas na višjo stopnjo razvoja, ko se obdelujejo komp­ leksne rešitve v okviru urejanja celotnih povodij in ko se nam nudi tud i izhodišče nadaljnjega go­ spodarskega razvoja. P ri tem se pojavljajo objekti in sistemi večnamenskega značaja, ki so uporab­ ljiv i za več koristnikov na vodah in rešitve s spre­ m enljivim oz. prilagodljivim značajem predvsem v ekološkem pogledu. P ri takšnem preusm erjanju se tudi močno raz­ širja in intezivira znanstvenoraziskovalna dejav­ nost, k i danes ni na zavidljivi ravni. Kot posledica tega se pričenja pojavljati potreba ne samo po hidrotehničnih, temveč tudi po drugih različnih profilih strokovnjakov. V sedanji fazi razvoja so in teresan tn i še: agronomi, tehnologi, ekonomisti in pravniki. Tudi v okviru hidrotehnične dejavnosti, k jer je sedaj zaposlenih okoli: — 190 tehnikov, — 40 inženirjev, — 140 diplomiranih inženirjev, je potrebno preiti ne samo k znanstvenemu, tem ­ več tud i splošno strokovnemu izpopolnjevanju na delovnem mestu, kar strokovnjaki v vodnogospo­ darskih delovnih organizacijah močno pogrešajo. P risto jn i oddelki visokošolskih zavodov in srednjih strokovnih šol naj prevzamejo v tem pogledu čim- večjo iniciativo in naj se z ustreznim i instituti še bolj neposredno vključijo v reševanje konkretne problem atike. Tudi nižji strokovni kader se m ora izpopolniti in je tud i v teh prim erih poskrbeti za njegovo per­ m anentno izobraževanje ob delu. Število hidrotehničnih strokovnjakov slabša njihova dokaj neugodna starostna struktura, saj im a ca. 20% njih nad 30 let delovne dobe. Zato bo potrebno posvetiti prilivu študentov za študij hid­ rotehnike več pozornosti. 2. VARSTVO VODA IN VODNIH VIROV 2.1 Skokovit porast brem ena onesnaženja, ki je bil značilen za čas vse do leta 1970, je bil v pre­ teklem 5-letnem obdobju zadržan na ca. 7,000.000 E (populacijskih ekvivalentov). Razlogi za ta relativen uspeh so v: — izvršenih rekonstrukcijah in modernizacijah tehnoloških postopkov v tisti industriji, ki je zna­ na kot klasični onesnaževalec voda, — zgrajenih objektih za prečiščenje industrij­ skih odplak, — zgrajenih bioloških čistilnih napravah z vi­ sokim čistilnim efektom, katerih skupni učinek že presega 200.000 E. 2.2 V nasprotju s tem, sicer pozitivnim giba­ njem, pa ugotavljamo naslednja zaskrbljujoča dej­ stva: — prostorsko omejeni centri emisije so se v preteklem obdobju razširili na znatno širše območ­ je, — neugodno se sprem inja sestav odplak. K la­ sično emisijo, ki je tem eljila na pretežno m ehan- sko-fizikalnem in organskem onesnaženju, zame­ njuje v zadnjem času emisija zelo različnih škod­ ljivih snovi in strupov, — kopičenje deponij vsakovrstnih odpadkov v naravi zavzema dimenzije, ki povečujejo potenci­ alno nevarnost za sestav voda te r že v znatnem ob­ segu vplivajo na slabšanje kvalitete voda v na­ ravi. Sl. 5. P o r e č je S a v in je s h u d o - u r n ik o m T r n a v a S l. 6. Iz k o p g ra m o z n e g a m a te ­ r ia la v t r a s i p o to k a G ra je n e in f o r m ir a n je n a s ip a — l e v i P r e g d o v o d n e g a k a n a l a SD 2 2.3 V zadnjem obdobju ugotavljamo poveče­ vanje števila nenadnih onesnaževanj voda, ki so posledica nestrokovnega dela s škodljivimi snov­ mi, nevestnosti pri delu v proizvodnih procesih in p ri vzdrževanju zgrajenih čistilnih naprav in na­ pak p ri obratovanju. 2.4 Zaradi navedenih razlogov v večini sloven­ skih voda nismo izboljšali kvalitetnega stanja. K ljub izboljšanemu stanju na nekaterih od­ sekih posameznih vodotokov se je splošna slika kvalitete vode še poslabšala. Poleg že znanih čez­ m erno onesnaženih odsekov vodotokov in regij so se pojavili nekateri novi kritični odseki in re­ gije. 2.5 Srednjeročni načrt razvoja vodnega gospo- darstva 1976—1980 predvideva zm anjšanje brem e­ na onesnaženja v republiki za 3,500.000 E. Uči­ nek tega cilja, ki naj bi bil dosežen z intenzivno gradnjo čistilnih naprav in izboljševanjem tehno­ logije v proizvodnih procesih industrije, lahko zbledi zaradi nadaljevanja procesov, ki so prika­ zani v točki 2.2 in 2.3. 2.6 K valitetni sestav vsake vode v narav i je skupek fizikalnih, kem ijskih in bioloških lastnosti. Fizikalne, kemične in življenjske procese, ki se v vodi odvijajo, lahko ohranimo v skladu z našimi željami samo, če ustvarjam o ugodne pogoje. Zato samo zm anjševanje nekaterih bremen onesnaženja ne zadošča več. Negativne posledice procesov, nakazanih v točkah 2.3 in 2.3 lahko v ve­ liki m eri nevtraliziram o predvsem s povečanjem m inim alnih pretokov v sušnih mesecih. Zato moramo pristopiti čimprej k intenzivni g radnji večnamenskih akum ulacij ter v sklopu kompleksnih vodnogospodarskih posegov zagotovi­ ti zadostno stopnjo pretokov za zagotovitev osnov­ nih življenjskih pogojev v vodah. 2.7 Čiščenje industrijskih odpadnih voda je strokovno zahteven proces. Uspešno obratovanje čistilnih naprav industrijskih odplak je možno za­ gotoviti le po tem eljitih predhodnih analizah od­ plak in raziskavah potrebnega tehnološkega po­ stopka. 2.8 Domača industrija strojne opreme čistilnih naprav že lahko nudi opremo za nekatere osnovne čistilne postopke. Izbira in kvaliteta te opreme pa še vedno zaostaja za potrebami. Zato je potrebno zagotoviti razširitev asortim ana domače opreme. H krati pa je potrebno omogočiti beneficiran uvoz posameznih zahtevnih elementov opreme ali tisto opremo, ki je doma še ne izdelujemo ali nje­ na kvaliteta ne ustreza. 3. VARSTVO PRED VODAMI 3.1 Vse do sedaj je bila usm erjena družbena skrb v prv i v rsti v izgradnjo vodnogospodarskih varstvenih objektov in to zaradi omilitve pogostih poplavnih ujm. Kljub tem u moramo še tudi vnaprej računati na približno enaka finančna vlaganja, kajti z do­ sedanjim i smo dovolj uspešno izoblikovali pasivne ukrepe obram be pred poplavami, katere pa je po­ trebno v bodoče nenehno dopolnjevati in tudi iz­ boljševati. Preprečeno je pa tudi propadanje vod- negospodarskih varstvenih objektov, še več, zbolj- šujemo njihovo nam em bnost z dodatnimi gradnja­ mi. 3.2 Za današnjo stopnjo gospodarskega razvo­ ja so zelo koristne usm eritve v aktivno obrambo pred poplavami in to s pomočjo kompleksnih vod­ nogospodarskih rešitev. 3.3 Varstvo pred erozijo in ureditve hudourni­ ških vodotokov znatno zaostajajo pred varstveni­ mi ureditvam i na nižinskih vodotokih. Nujno bi bi­ lo, da z večjimi finančnimi vlaganji pristopimo k odpravitvi nevarnosti pred erozijskimi pojavi na ca. 8000 km 2 ali 40 °/o površin celotne Slovenije. 3.4 Neizogibni spremljevalec vodnih tokov sta prodonosnost in kalnost. Letno se sprošča erozij­ skega drobirja in plodnih tal ca. 5,000.000 m3, od tega odnesejo hudourniške vode v strugo 47 % ali 2,350.000 m3/leto. Za zm anjšanje sorazmerno velike prodonosno- sti na naših vodotokih bi bilo potrebno tud i iz tega razloga čimbolj sistematično — naravno urediti hudourniške vodotoke in vodnogospodarsko utem e­ ljeno eksploatacijo plavin, predvsem gramoza. 3.5 V slovenskih razm erah se nam je posrečilo zm anjšati poprečne letne škode zaradi poplav in neurejenega vodnega režima. Po analizah, naprav­ ljen ih leta 1966, lahko rečemo, da so tedaj znašale za celotno ozemlje Slovenije pri domnevnih 100- letn ih vodah orientacijsko 3,6 °/o narodnega dohod­ ka na leto. Z izvedbo novih pasivnih te r aktivnih ukrepov pa računamo, da bomo do konca leta 1980 U D K 351.79:626.82 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1977 (26) S T . 10, S T R . 218—224 D r a g o M i š i č : P R O B L E M A T I K A V O D N E G A G O S P O D A R S T V A V S R S L O V E N I J I I N Z A K L J U Č K I I I I . P O S V E T O V A N J A H I D R O T E H N I K O V V L J U B L J A N I V z v e z i s I I I . p o s v e t o v a n j e m h i d r o t e b n i k o v v L j u b ­ l j a n i p r i k a z u j e a v t o r v s e v e č j i p o m e n v o d n e g a g o s p o ­ d a r s t v a v S R S l o v e n i j i i n n a k a i z u j e t e m e l j n e p r o b l e m e n a š e v o d n e e k o n o m i j e . O b r a v n a v a n a š e v o d n e z a l o g e i n k o l i č i n e , o n e s n a ž e n o s t i v o d a , t e r p o d a j a z a k l j u č k e , z a d e v a j o č e g o s p o d a r j e n j e z v o d a m i , v a r s t v o v o d a i n v o d n i h v i r o v , k a k o r t u d i v a r s t v o p r e d u n i č u j o č o s i l o v o d a . znatno povečali varnost pred poplavami in s tem tudi zmanjšali obseg poplavnih škod v odnosu na narodni dohodek. V Sloveniji smo imeli po podatkih 1. 1965 1838 kvadratnih kilometrov površin, ki so trpele od pre­ velike vlage in nasploh od mokrote, te r od tega 630 km2 poplavnih zemljišč. Z našimi dosedanjimi vlaganji smo do vključno 1. 1975 zmanjšali ogrože­ nost pred vodo za ca. 23 °/o od prej. navedenih po­ vršin. Predvidevamo, da se bo v obdobju 1976 do 1980 za približno enak, če ne večji odstotek, še na­ dalje zmanjšala površina, ki jo ogrožajo poplave. Prim erjava vsebine akumulacij z letnim viso- kovodnim pretokom nam jasno nakazuje potrebo po še hitrejših rešitvah. 3.6 P ri varovanju našega premoženja pred vo­ dami moramo zlasti opozoriti na naslednje nepra­ vilnosti: Niso redki prim eri, ko so naselja načrtovana na plazljivih terenih, zimsko-športni objekti na plazovitih in da so stabilna — nerodovitna zemlji­ šča proglašena za varstvene gozdove, ekološko la­ bilna pa za gospodarske. Ceste tudi večkrat tra s i­ ramo mimo stabilnih-sterilnih obronkov prek naj­ lepših njivskih površin. P ri takem ravnanju v prostoru nastane ne­ skladje, da ena gospodarska panoga vlaga finančna sredstva v varstvo prostora, druga pa izkoristi di­ ferencialno rento oziroma še več, ima celo tenden­ co oškodovanja prostora. U D C 351.79:626.82 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1977 (26) N R . 10, P P . 218—224 D r a g o M i š i č : T H E P R O B L E M S O F T H E W A T E R M A N A G E M E N T I N T H E S R O F S L O V E N I A A N D T H E C O N C L U S I O N O F T H E 3 r d M E E T I N G O F T H E H Y D R O T E C H N I C S E X P E R T S I N L J U B L J A N A I n c o n n e c t i o n w i t h t h e 3 r d m e e t i n g o f t h e h y d r o - t e a h n i c s e x p e r t s i n L j u b l j a n a t h e a u t h o r d e s c r i b e s t h e g r o w i n g i m p o r t a n c e o f w a t e r r e s o u r c e s m a n a g e m e n t i n S R o f S l o v e n i a . T h e p a p e r d e a l s w i t h t h e f u n d a m e n t a l p r o b l e m s o f o u r w a t e r e c o n o m y : w a t e r r e s o u r c e s a n d w a t e r p o l l u t i o n , w a t e r m a n a g e m e n t , w a t e r p o l i c y , a n d h o w t o p r o t e c t f r o m t h e d e s t r u c t i v e w a t e r f o r c e s . Vodno gospodarstvo in hidrotehnični kadri UDK 627.1:331.86 j a n k o b l e i w e i s V družbi z razvitim gospodarstvom stopa vlo­ ga vodnega gospodarstva vedno bolj v ospredje. Njegova naloga je smotrno porazdeljevanje kon­ stantne količine vode, ki doteka in odteka po zako­ nitostih naravnega cikla, med potrošnike, ki jih je vedno več, ki potrebujejo vedno več vode in ki kljub temu, da kakovost vode vedno bolj kvarijo, zahtevajo čisto vodo. Kot vsako dobro vodeno gos­ podarstvo, zahteva tudi vodno gospodarstvo umno načrtovanje. Od takega načrtovanja pričakujemo, da bo ob sočasnosti številnih interesov na določe­ nem prostoru in v določenem obdobju dalo take re­ šitve, ki bodo dajale optimalne rezultate. Optimi­ zacija m ora biti p rire jena nekemu poglavitnemu razvojnemu nam enu ali smotru, ki pa tudi ni ne­ spremenljiv, kot to kažejo nekateri primeri. P ri nas so vprašanja, ki zadevajo vodno gos­ podarstvo, krenila šele v zadnjih letih po bolj obe­ tajoči poti. V družbenem načrtu razvoja Slovenije za leta 1971—1975, ki obsega že drugo petletno ob­ dobje enotno organiziranega vodnega gospodarstva v Sloveniji, je bilo še največ poudarka na delih za varstvo pred vodo. Sredstva, ki so bila vložena v tovrstna dela, znašajo več kot 70 % celotnega znes­ ka, s katerim je razpolagalo v omenjenem obdob­ ju vodno gospodarstvo (nekaj manj ko 750 milijo­ nov din). Samo nekaj nad 14!°/o pa je bilo porab­ ljenih za varstvo kakovosti vode, tj. za vodno oskr­ bo, za kanalizacije in za čistilne naprave. Čeravno je om enjeni srednjeročni načrt še pa­ siven in v njem ne zasledimo smernic za kakršno­ koli načrtno urejevanje voda, pomeni to razdobje vendar prelomnico v organizaciji vodnega gospo­ darstva. V letu 1974 je bil namreč sprejet repub­ liški zakon o vodah. Na podlagi tega zakona je ce­ lotno vodno gospodarstvo doživelo vsebinsko spre­ membo. Področje Slovenije je bilo razdeljeno na osem Območnih vodnih skupnosti (OVS), ki na po­ vodjih naših glavnih rek oz. na značilnih odsekih teh rek združujejo koristnike voda in delavce na vodah in vodijo vso vodnogospodarsko dejavnost. Tako so lahko naslednji srednjeročni vodnogospo­ darski načrt za obdobje 1976-80 pripravile za svoja področja že novoosnovane OVS, oz. p ri vprašanjih, ki zadevajo več območij ali celo Slovenijo, Zveza OVS, ki ima nalogo usm erjati vodno gospodarstvo v skladu z razvojem cele Slovenije. V tem novem srednjeročnem načrtu je predvidenih le ca. 58 °/o sredstev za vzdrževanje vodnogospodarskih objek­ tov in za varstvo pred vodami, za varstvo kakovo­ sti vode že 30 °/o in ca. 12 '°/o za raziskave in študi­ je, za skupno strokovno službo in za ostalo. K ljub ustreznejši porazdelitvi sredstev, s ka­ terim i bo vodno gospodarstvo razpolagalo v obdobju A vtor: Prof. dr. ing. Janko Bleiweis, L jubljana, H ajdrihova 28 1976—1980, pa tudi v tem načrtu še pogrešamo tiste tem eljne smernice, k i bi vodno gospodarstvo na določenem območju prirejale nekemu določene­ mu smotru. Še vedno ostaja občutek, da v vodno­ gospodarskem planu hitimo za razvojem in — si­ cer bolj načrtno kot doslej — urejam o predvsem tisto, k čem ur nas silijo razmere. Še nismo uspeli, da bi za določena področja Slovenije dokazali n ji­ hovo optimalno namembnost in v okviru te na­ membnosti u re ja li vodnogospodarska vprašanja. To dejstvo je nedvomno tudi posledica pom anjka­ n ja kadra, ki bi se spoprijel s tovrstnim i razm išlja­ nji in študijam i. Že v poročilu Sveta tehnične sekcije Razisko­ valne skupnosti Slovenije iz leta 1972, k jer je ob­ ravnavan program razvoja Slovenije, je rečeno, da je za razvoj na prvem mestu vzgoja visokokvalifi­ ciranih kadrov za gospodarstvo in družbene službe. Le taki kadri lahko na podlagi rezultatov in raz­ iskav in varian tn ih študij utem eljijo določene raz­ vojne stopnje in zavestno opredelijo smeri razvoja. Vendar podobno, kot to opažamo tudi pri dru­ gih dejavnostih, vodno gospodarstvo očitno še ni usposobljeno za povezovanje svojih razvojnih na­ črtov s kadrovskim i. Zaradi tega tud i v zadnjem srednjeročnem vodnogospodarskem načrtu za ob­ dobje 1976—1980, ki je sicer podrobno in dovolj na­ tančno izdelan, ni nobenih podatkov o načrtu ka­ drov. Razen za skupne strokovne službe in za hi­ drološko grupo, ki sicer navajata personalno in or­ ganizacijsko shemo, ni plana niti za kadre, ki bodo načrtovane in bodoče naloge lahko izvedli, n iti za tiste, ki bi m orali prevzeti skrb in delo na poglob­ ljenem štud iju vodnega gospodarstva Slovenije. Ce OVS oziroma njihova Zveza čutijo tud i potrebo po form iranju strokovne študijsko razvojne orga­ nizacije, ki bi preko okvirov ustanovljenih OVS priprav lja la vodnogospodarske študije za celotno Slovenijo, in pričenjajo tudi z ustvarjanjem take organizacije, se m orajo p ri tem zavedati, da delo­ vanja take organizacije ne omogočajo le finančna sredstva, am pak predvsem sposoben strokovni ka­ der. Tako, ali pa še bolj kot so za projektiranje in izvajanje vodnogospodarskih del potrebni strokov­ ni kadri, so tud i za študije in raziskovalno delo po­ trebni kadri, ki jih bodo neprekinjeno vzgajali šo­ la, okolje in delo v poklicu. Zelo verjetno so tendence razvoja vodnega go­ spodarstva v zadnjem srednjeročnem načrtu p ri­ kazane neustrezno tud i zato, ker ni bilo ljudi, ki bi s študijskim in raziskovalnim delom določili raz­ vojne smeri in jih vnesli v ta načrt. Da p ri Raz­ iskovalni skupnosti Slovenije med ključnim i raz­ iskovalnimi projekti kljub njihovi pomembnosti ni raziskav, ki zanim ajo vodno gospodarstvo, je ver­ jetno treba tud i pripisati dejstvu, da ni bilo niko­ gar, ki bi znal na RSS dovolj tehtno in prepričlji­ vo prikazati probleme, ki so p ri nas povezani z vo­ do. M aloštevilnim strokovnjakom, ki delajo v vod­ nem gospodarstvu, pa preprečujejo poglobljeno študijsko delo tekoče obremenitve. Kot p ri drugih podobnih področjih, je tudi v vodnem gospodarstvu študijsko delo timsko delo, ki zahteva uglašeno sodelovanje različno šolanih p ro ­ filov. Vendar so bili doslej pri nas nosilci vseh strokovnih dejavnosti, povezanih z vodnim gospo­ darstvom , absolventi gradbenega oddelka in pred vojno opuščenega kulturno-geodetskega oddelka Tehnične fakultete in pozneje absolventi gradbe­ nega oddelka Fakultete za arhitekturo, gradbeni­ štvo in geodezijo. Če torej razmišljamo v zvezi z razvojem vodnega gospodarstva o visokokvalificira­ nih kadrih, ki so in bodo potrebni za samo načrto­ vanje in za njegovo izvajanje, ni neosnovano, če pregledamo najprej, koliko visokokvalificiranega hidrotehnično usm eritvijo zaposlujejo razne usta­ nove in organizacije, nato podatke o vpisovanju in o absolventih te študijske smeri in nato razmislimo o ukrepih, ki bi bili potrebni za izboljšanje stanja. Nekaj podatkov lahko povzamemo iz analize po­ treb po gradbenih inženirjih, ki je bila sestavljena 1. 1972 na FAGG. Takrat je bilo ugotovljeno, da je v Sloveniji zaposlenih ca. 91 diplomiranih inženir­ jev hidrotehnikov in 10 inženirjev hidrotehnikov. Od tega je delalo v organizacijah vodnega gospo­ darstva 32 diplomiranih inženirjev, tj. 35'°/o. V 1. 1976 pa so po dosegljivih podatkih samo vodnogos­ podarske organizacije, tj. v glavnem osem OVS in njihova Zveza, Vodnogospodarska podjetja, ki p r­ venstveno izvajajo hidrotehnična dela in skupne strokovne službe pri Zvezi OVS, zaposlovale 72 di­ plom iranih inženirjev in 27 inženirjev, m edtem ko je bilo v drugih organizacijah in ustanovah, ki tudi delajo na področju vodnega gospodarstva, zaposle­ nih prav tako 72 diplomiranih inženirjev in 13 in­ ženirjev. V samih vodnogospodarskih organizaci­ jah je bilo torej v 1. 1976 zaposlenih že 50 % di­ plom iranih inženirjev hidrotehnikov. Ta podatek govori o ugodnejšem usm erjanju visokokvalificira­ nih hidrotehnikov. Zlasti so se v zadnjih letih ka­ drovsko okrepila Vodnogospodarska podjetja. K a­ drovsko siromašne so še OVS, popolnoma neustrez­ no pa je stanje na področju študij in raziskav, k jer se je s hidrotehničnim i raziskavami ukvarjalo stal­ no le 5 diplomiranih inženirjev, s študijam i pa p ri­ ložnostno le posamezniki. Tematiko o načrtovanju dopolnjuje diagram o gibanju števila vpisanih študentov in diplomantov hidrotehnikov. Na Univerzi, pozneje TVŠ in FAGG je bil s šolskim letom 1948—1949 uveden 9-seme- strski študij tako, da so se študentje četrtega let­ nika prvič v 1. 1948—1949 po prosti odločitvi raz­ delili na hidrotehnike, konstruktivce in prom etni­ ke. Če velja, da je prosta izbira študijske smeri najbolj demokratična, je tudi res, da je zaradi po­ membnosti vodnega gospodarstva tako močno ni- števtlo o ------ o v p i t □ ------□ diplom e P r e g le d v p is a n ih in d ip lo m ir a n ih h id r o t e h n ik o v n a F A G G v š o ls k ih l e t i h 1974 d o 1977 hanje usm erjanja študentov v hidrotehniko ne­ sprejemljivo in nezdružljivo z načrtovanjem, ki za­ hteva tudi glede študija več urejenosti. Prvotni interes za študij hidrotehnike, ki je bil predvsem posledica navdušujoče povojne graditve h idroelektrarn in dograditve Vodogradbenega la­ boratorija, ki je študentom odprl dotlej manj zna­ no področje eksperim entalne hidrotehnike, je prej kot v desetih letih usahnil. Potem je v letih 1958 do 1962 še enkrat oživel, nato je od tedaj pa do da­ nes zaskrbljujoče slab, čeprav kaže zadnji dve leti tendenco šibkega naraščanja. Ker administrativno prisiljevanje ne bi bilo uspešno, bo treba iskati in najti načine, ki bodo za študente dovolj zanimivi in vabljivi, da se bodo enakomerneje in številneje odločali za študij hidrotehnike in študijske smeri, ki vodnemu gospodarstvu najbolj primanjkujejo. Glede na odločujoč pomen, ki ga vodno gospo­ darstvo vse h itreje pridobiva in glede na to, da smo sorazmerno zelo slabo pripravljeni na reševanje vse težjih in številnejših nalog s tega področja, bi kazalo študajsko-razvojno organizacijo, ki je bila U D K 627.1:331.86 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1977 (26) S T . 10, S T R . 225—227 Janko Bleiweis: VODNO GOSPODARSTVO IN HIDROTEHNIČNI KADRI V zvezi z naraščajočim pomenom vodnega gospo­ d arstv a je om enjen razvoj načrtovan ja na tem področ­ ju. Poleg napredka v načrtovan ju so navedene pom anj­ kljivosti, k i zadevajo zlasti kadre. Ob prikazu n iha jo ­ čega zanim anja študentov za visokošolski študij h idro­ tehnike je pokazano, da bo zaradi pomembnosti vod­ nega gospodarstva in po trebe po tem eljitem načrtova­ n ju treb a pristopiti tud i k načrtovanju kadrov in do­ seči sta lne j ši dotok visokokvalificiranih strokovn ja­ kov. že omenjena, privzeti kot jedro, iz katerega bi se kot v vzpenjajoči se razvojni spirali medsebojno pogojevali širjenje spoznanj in poglabljanje študi­ ja te r številčno jačanje in ubranost specialnosti ka­ dra. Oboje bi se moralo razvijati in razraščati ta ­ ko, da bi vodno gospodarstvo ob kakršnihkoli po­ gojih moglo vselej odgovorno odločati p ri usm er­ jan ju in gospodarjenju z enim redkih prirodnih bo­ gastev, ki z n jim i razpolagamo. V i r i : Srednjeročni n ač rt razvoja vodnega gospodarstva Slovenije za obdobje 1976-80, L jubljana, m arec 1976 Prof. dr. inž. M. Pšeničnik: P roblem atika kadrov v h idro tehnik i ih šolstvo. P rispevek za II. posvetovanje slovenskih hidrotehnikov. L jub ljana 1974 Dipl. inž. V. V erbovšek: S trokovni k ad ri v h id ro ­ tehniki. P rispevek za III. posvetovanje slovenskih hi- drotehndkov, L jub ljana, 1977. Neobjavljeno. Prof. dr. Inž. Bleiweis: Razvojne tendence h idro­ tehnike. S em inar na II. posvetovanju slovenskih h idro­ tehnikov. Neobjavljeno^. U D C 627.1:331.86 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1977 (26) N R . 10, P P . 225—227 Janko Bleiweis: WATER RESOURCE MANAGEMENT AND HYDROTECHNICS EXPERTS In connection w ith the growing isignificance of w ate r resources m anagem ent the im portance of deve­ lopm ent p lanning is stated. Beside noticed advances in th is planning som e deficiencies, m ainly those concer­ ning personnel policy, a re pointed out. W ith regard to perceptib le decrease in in terest of un iversity students for the study of hydrotechnics it is suggested, on th e ground of im portance of m odern w ate r m anagem ent and necessity of profound planning, th a t personnel planning has to be included into all developm ent po­ licy to ensure a continues replenishem net w ith highly q lified experts. Popravek V š te v i lk i 6 G V 1977 p o p r a v l ja m o n a s le d n je a v to r s k e in t i s k o v n e n a p a k e : n a s t r a n i 104, v r s t a 10 d e sn o , p r a v i ln o : e le k t r o m a g n e tn i d o z a to r j i n a s t r a n i 114, v r s ta 11 le v o , p r a v i ln o : D ro b iln e s t r o je n a s t r a n i 121, v r s ta 32 d e s n o , p r a v i ln o : p o ro z n o s ti n a s t r a n i 121, v r s t a 42 d e s n o , p r a v i ln o : 2,42 g /cm J n a s t r a n i 122, v r s ta 33 le v o , p r a v i ln o : 2,440 g /c m s n a s t r a n i 132, v r s t a 10 le v o , p r a v i ln o : m e d o k e n s k ih . 40-letnica dela Vodogradbenega laboratorija v Ljubljani UDK 551.48 (Vodogradbeni laboratorij) D U Š A N l e g i š a M arca meseca letos je Vodogradbeni labo­ ra to rij skromno praznoval svojo 40-letnico de­ lovanja. To ni sicer zaokrožena obletnica, kot jih običajno praznujemo, pa vendar dovolj pomembna, da se lahko pomudimo ob nekaj važnih mejnikih, ki so bili pomembni za uspešni dosedanji razvoj naj­ starejše slovenske vodnogospodarske organizacije, in pregledam o opravljeno delo: 1933 Profesor za vodne zgradbe na Tehnični fakul­ te ti univerze inž. Ciril Žnidaršič je prišel do zami­ sli, da bi se na gradbenem oddelku osnoval hidro- tehnični laboratorij. V novoustanovljenem društvu za gradnjo laboratorija je bil glavni pobudnik dela S l. 1. M o d e l 5 k m d o lg e g a o d s e k a S a v e p r i K rš k e m z je z o m in o b je k t i z a h la d i ln o v o d o , v m e r i lu 1 : 50 A vtor: D ušan Legiša, dipl. inž. gradb., L jubljana, H ajd rihova 28 in akcij takratni asistent inž. Milovan Goljevšček. Akcije za zbiranje denarja za gradnjo samostojne stavbe za Vodogradbeni in hidrostrojni laboratorij po načrtih inž. Goljevščka in prof. Lobeta so zaradi neugodnih finančnih razm er le slabo napredovale. 1937 K er ni bilo denarja, da bi zaživel inštitu t v no­ vi stavbi, je bil u rejen ob stari opekarni ob Cesti dveh cesarjev na Viču provizorij, ki so ga 20. fe­ bruarja ob skrom ni slovesnosti predali svojemu namenu. Delo se je začelo. Študenti so se lahko sezna­ njali s hidravliko pri delu v laboratoriju. Ta letnica pa hkrati pomeni začetek delovanja prvega jugo­ slovanskega hidravličnega laboratorija, čeprav so potekale akcije za ustanovitev podobnega laborato­ rija skoraj ob istem času tudi v Beogradu, vendar kaže, da so bile tam manj uspešne. 1938 Občina Celje je naročila prvo modelno hidrav­ lično preiskavo in sicer za jez na Savinji. V prvotnih skrom nih razm erah in do konca vojne so se nekteri redki posamezniki usposobili v eksperimentalni hidravliki, da so se kasneje lahko spoprijeli z obsežnim delom, ki jih je čakalo ob močnem zagonu elektrifikacije države takoj po vojni. 1946 Prvi modelni poskus po vojni in obenem prvi s področja izrabe vodnih sil je bila na modelu za zaščito bregov M ariborskega otoka, ki ga je kata­ strofalna voda v času gradnje hidroelektrarne močno načela in ogrozila. Uspešnost te preiskave in vedno večje potrebe po hidravličnih modelnih preiskavah so omogočile pritok finančnih sredstev najprej za izgradnjo pri­ zidka ob obstoječem starem laboratoriju na Viču, ki je prevzemal naročilo za HE Moste, Medvode in Vuzenico te r 1948 za dokončanje izgradnje nove stavbe po novih na­ črtih na Hajdrihovi ulici, ki je združevala prostore za pedagoško delo in raziskovalno delo. V še ne povsem dokončani stavbi je stekel model za tak ra t največjo jugoslovansko pregrado HE Jablanico; S l. 2. Z a p i r a n je o b to č n e g a k a ­ n a la ob g r a d b e n i j a m i za je z H E F o rm in , 1 : 50 1954 je laboratorij postal finančno samostojni zavod, s čimer se je odcepil od Univerze. Subvencije so p ri­ čele usihati in z letom 1956 jih ni več prejem al. Odtlej živi organizacija skoraj povsem samo od go­ spodarskih naročil. 1958 Laboratorij je pridobil 5000 m 2 novih eksperi­ m entalnih površin na prostem, s čimer so omogo­ čene preiskave na velikih rečnih modelih, ki jih omejeni notranji prostori ne dopuščajo. Delo na zu­ nanjem preizkuševališču je sicer odvisno od atmo­ sferskih razm er (delo je možno okrog sedem mese­ cev na leto). 1964 Laboratorij je dobil svoj prvi delavski svet in sta tu t zavoda. 1975 Laboratorij je ponovno razširil zunanje preiz- kuševalšče za nadaljn jih 1600 m 2 površine. S tem S l. 3. Z a s i ln a z a p o r n ic a z a H E G ra d e c v M a k e d o n iji , 1 :30 ima na razpolago 1600 m2 v glavni hali in nad­ stropjih visokotlačnega dela in 6600 m2 zuna­ njih površin. V štiridesetih letih je bilo dokončanih 388 na­ log, od tega k ar 93% hidravličnih modelnih raz­ iskav. M anjša dela, začasna in delna poročila, niso upoštevana v zgornji številki. N ekatera od del so predstavljala celoletno ali celo večletno delo. Na posamezna področja odpade naslednje število: -— hidro tehnični objekti (največ jih spada k energetskim objektom) 167 — hidrom ehanska oprema 47 >— regulacije vodotokov 34 — cevna hidravlika 22 — posebni modeli za hidro- in črpalne elekt­ ra rne (največ vodostani) 22 — kavitacijske poškodbe na raznih m aterialih 16 — hidravlika odprtih vodnih sistemov 15 — kom unalna hidrotehnika (kanalizacija, vo­ dometi) 13 — hladilni sistemi za razne term oelektrarne 8 — m eritev prodonosnosti na rekah 8 — erozija izza objektov v vodah 7 — m orska hidravlika in valovanje 6 — različne naloge 23. Od modelov bi zaradi zanimivosti navedli ne­ katere, ki so po različnih param etrih veljali za eks­ trem ne: — največji cevni model je bila preiskava ce­ lotnega energetskega sistema ČE Čapljina; celotna dolžina cevovodov z dvema vodostanoma je bila 421,76 m na modelu; — najdaljši model rečnega odseka je predstav­ lja l model Save ob NE Krško, katerega dolžina je znašala 110 m: — največjo površino je zasedal model Save pri Ljubljani, skoraj 1000 m2; i— največja sekundarna množina, nad 800 1/s, je bila potrebna p ri preiskavah začasne zapornice za p ro jek t ITEZHITEZHI (Zambija). Naročniki strokovnih uslug so v veliki večini iz Slovenije. Vendar je bilo to prva leta po vojni največ opravljenega dela za objekte izven Slove­ nije, ker je bil Vodogradbeni laboratorij še edina tovrstna ustanova v Jugoslaviji. Tako so se zgra­ dili v začetku modeli za skoraj vse glavne hidro­ centrale v Jugoslaviji. Kasneje so zaradi večjih po­ treb zrasli novi hidravlični laboratoriji, ki so sča­ soma prevzeli vse naloge na svojih področjih (Beo­ grad, Zagreb, Sarajevo). Končno je ljubljanski la­ boratorij postal odvisen skoraj izključno le od do­ mačih, slovenskih naročnikov. Naloge so prvih petnajst let po vojni ob­ ravnavale predvsem energetske objekte. Sčasoma so ta naročila močno popustila, bodisi zaradi zm anj­ šanja števila teh gradenj, bodisi zaradi tega, ker je bilo že mnogo vprašanj razčiščenih. Zato pa so prihaja le nove bolj zamotane naloge, ki pa niso več obsegale energetskih problemov. V dvajsetih prim erih je Laboratorij izvajal mo­ delne m eritve za tuje naročnike in to preko Me- talne-M aribor, Energoprojekta-Beograd in Rudisa, p ri čemer je uspešno tolmačil rezultate neposred­ no tu jim strokovnjakom. Tuji naročniki so bili iz naslednjih držav: Avstrija, Ciper, Holandska, Švi­ ca, Zahodna Nemčija, Indija, Jordan, Nova Zelan­ dija, Pakistan, Sirija, Egipt, Gvineja, Libija, Tu­ nis, Zambija, Peru. Vodogradbeni laboratorij je m ajhen razisko­ valni zavod. V celoti število stalnih delavcev ni n ikdar doseglo številke trideset in od tega največ 7 strokovnjakov z visokošolsko izobrazbo. Število raziskovalcev (trenutno 5) kot tudi se­ danja zasedenost delavnic se je ustalila približno na današnjem številu (vsega 23 ljudi) na osnovi potreb in možnosti. Poleg omenjenih stalnih delav­ cev so kot zunanji sodelavci delali občasno v Labo­ ratoriju člani hidrotehničnega odseka FAGG, ki so s tem strokovno kapaciteto močno povečali. Vendar bo potrebno pridobiti za samo eksperi­ mentalno dejavnost tudi še mladih moči, tako za­ radi ojačanja obstoječega strokovnega kadra, kot tudi zaradi pomladitve. Laboratorij občasno objavlja rezultate zanimi­ vejših preiskav v svoji »Publikaciji Vodogradbene- ga laboratorija«, z bogatim izvlečkom v angleščini. Doslej je izšlo od leta 1955 naprej 9 številk z vsega 28 članki. Naklada je okrog 250 izvodov. Od leta 1960 pa redno izhaja »Letno poročilo o strokovnem delu«, ki ima poleg splošnih podatkov o celotni dejavnosti Laboratorija v krajši obliki po­ pisane rezultate v tem letu zaključenih del z vsemi neobhodnimi grafikoni oziroma skicami. V zadnjih letih imajo tudi ti članki k ratke izvlečke v angle- ščni. Izšlo je 16 številk z 214 prispevki. Naklada je pravtako okrog 250 izvodov. P rva in druga publikacija služita za seznanja­ nje naročnikov, posameznikov in organizacij z de­ lom ustanove, kot tud i za izmenjavo lite ra tu re z domačimi (2) in tujim i laboratoriji (39). Države, s katerim i teče izm enjava: Anglija, A vstrija, ČSSR, Francija, Italija, Madžarska, Nemčija (zahodna), Holandija, Poljska, Romunija, ZSSR, Švica, Turči­ ja, Indija, USA, Argentina, Brazilija. V zbornikih kongresov Nacionalnega komite­ ja za visoke pregrade je nadalje izšlo 22 članov, zbornikih kongresov Društva za hidravlične pre­ iskave 17 člankov, v Gradbenem vestniku 10, v raznih drugih časopisih 29 člankov (v inozemskih 5). Skupno število strokovnih prispevkov v celotni dobi obstoja Laboratorija, ki so jih priprav ili stal­ ni in občasni sodelavci laboratorija na osnovi re­ zultatov del, k i so bila opravljena v ustanovi, znaša 320. S l. 5. J e z z a o d v z e m h la d i ln e v o d e p r i N E K rš k o , 1 :35 V zadnjih letih je Vodogradbeni laboratorij or­ ganiziral tr i večdnevna posvetovanja hidro tehni­ ko v Slovenije, ki se jih je udeležilo po več kot sto strokovnjakov iz Slovenije (na zadnjem m arca 157). Omenili smo, da je Vodogradbeni laboratorij dosegel določeno številčno moč, ki že dolga leta stagnira in ki sama po sebi več ali manj zadostuje za naročnike hidravličnih modelnih raziskav. Gledano s te perspektive ni videti pravega ra z ­ voja v smislu povečanja eksperimentalne dejavno­ sti. Zaradi tega je svet raziskovalcev že sam pri sebi p rihajal do spoznanja, da bo potrebno pove­ čati dejavnost organizacije na izvajanje splošnih študij iz različnih panog vpdnega gospodarstva. Ugotavljanje naraščajočih potreb po študijah in po prim erni organizaciji za ta dela se je pojavljalo skoro istočasno in nezavisno tudi v drugih vodno­ gospodarskih organizacijah. Prišlo je do koordinira­ nega sodelovanja in končno do osnutka osnovanja vodnogospodarskega inštituta. Vodogradbeni la- U D K 551.48 (V o d o g ra d b e n i l a b o r a to r i j ) G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1977 (26) S T . 10, S T R . 228—231 D ušan Legiša: 40-LETNICA DELA VODOGRADBENEGA LABORATORIJA V LJUBLJANI Vodogradbeni laboratorij je začel delovati leta 1937 kot p rv i tovrstn i laboratorij v Jugoslaviji, najp re j v precej skrom nih razm erah in predvsem kot pomoč študentom p ri štud iju hidravlike. K m alu se je delo razširilo tud i na osnovne raziskave in na konkretne prim ere iz prakse. Delo se je izredno razm ahnilo ta ­ koj po vojni. V članku so navedeni številčni podatki o oprav lje­ n ih delih iz razn ih področij hidravlike in podatki o publicistični dejavnosti članov L aboratorija ta r o iz­ m enjavi lite ra tu re z d rugim i laboratoriji po svetu. boratorij je sprejel nase, da začne z razširjeno de­ javnostjo v smislu osnutka in da se povečuje v skladu s potrebam i v zvezi z naročili in možnostmi v pogledu kadra. P rv i korak je bil storjen, ko se je 1. ju lija prik ljučila k Laboratoriju skupina dvanaj­ stih delavcev, ki je predstavljala na Strokovni službi ZVSS študijsko grupo. Ustanovitelja take razširjene organizacije sta postala neposredna koristnika Zveza vodnih skup­ nosti Slovenije, kot neposredni interesent za stro­ kovne usluge, in Visokošolska tem eljna organiza­ cija gradbeništvo-geodezija FAGG, kot koristnica Laboratorija oziroma bodočega vodnogospodarske­ ga inštitu ta kot dodatne učne baze za vzgojo m la­ dih hidrotehničnih strokovnjakov. Tako se zdi, da Vodogradbeni laboratorij ob zaključku štiridesetih let delovanja stopa s čisto perspektivo v novo desetletje uspešnega udejstvo­ vanja na področju vodnega gospodarstva Slove­ nije. U D C 551.48 (H y d ra u l ic L a b o ra to r y ) G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1977 (26) N R . 10, P P . 228—231 D ušan Legiša: THE 40th ANNIVERSARY OF THE HYDRAULICS LABORATORY OF LJUBLJANA The H ydraulics L aboratory w as founded in 1937 as the f irs t research institu tion of th is kind in Yugo­ slavia and operated a t the beginning a t a ra th e r modest scala and p rim arily as an aid to students of h yd rau ­ lics. Yet very soon its field of w ork extended to basic research and studies of engineering practice problems. Its activ ity broadened especially in connection w ith post-w ar construction w orks and hydro-electric pow er projects. The artic le exposes num erical data about research perform ed in various branches of hydraulics and data on the publicational activ ity of its staff m em bers as well as on lite ra tu re exchange w ith laboratories abroad. iz gradbene zakonodaje Nekaj bistvenih novosti, ki jih prinaša novi zakon o standardizaciji Po novi ustavi, k jer je p ro jek tiran je , investiran je in g rad itev objektov prenaša v pristo jnost repub­ lik, p a osta ja m ed drugim pristo jnost federacije še n a ­ p re j v u re jev an ju standardov in tehničnih norm ativov. Tako je bil v zadnjem času sp reje t zakon o s ta n ­ dard izac iji (Ur. list SFRJ, št. 38, od 29. 7. 1977), ki na novo v enem sam em zakonu u re ja tako standarde kot tehn ične norm ative in norm e kakovosti. N aše strokovne zveze tako republiške kot ZG ITJ so že od nekdaj posvečale posebno pozornost gradbeni regu la tiv i in je zato razum ljivo, da so se že le ta 1972 aktivno vključile v postopek u sk la jevan ja zvezne za­ konodaje z ustavnim i am andm ani in kasneje z novo ustavo. T ak rat veljavna zakona o jugoslovanskih s tan d ar­ dih in zakon o tehničnih u k rep ih je b ilo treb a sp re­ m eniti, posodobiti in odpraviti doslej ugotovljene po ­ m anjkljivosti. Zato je ZG ITJ po razgovoru z zveznim sek re tar­ jem za gospodarstvo Boškom D im itrij evičem im enovala posebno delovno skupino, v k a te ri smo že m arca le ­ ta 1972 izdelali »Predlog delovnega program a za usk la­ jev an je zveznih zakonov z ustavnim i am andm ani, ki se nanaša jo na predpise s področja tehn ične regu la ti­ ve«, ki je b il posredovan zveznem u sek re tarju za go­ spodarstvo. Poleg prikaza obstoječega s tan ja in po­ m an jk ljivosti do tedaj veljavn ih zakonov je delovna skupina m ed drugim predlagala, da se: — združi m a terija zakona o jugoslovanskih s tan ­ d ard ih in zakona o tehničnih u k rep ih v en sam zvezni zakon, —• vsem do ta k ra t pooblaščenim zveznim organom za izdajo tehničnih regulativn ih predpisov (22 po šte ­ vilu) n a j se odvzame pooblastilo izdaje predpisov in da ostanejo le in iciatorji ozirom a sodelavci v procesu sp re jem an ja regulativnih predpisov. Postopek in izdaja standardov in tehničnih ukrepov naj bo v pristo jno­ sti sam o enega zveznega organa, —> oblikovati je treba enotno telo kot organ u p ­ ra v lja n ja (svet), katerem bi bili za je ti vsi za in tere­ s iran i fak to rji (republike, pokrajine, stroke in r e ­ sorji), —• z nam enom, da se odstran ijo nedostatk i seda­ n jih tehn ičn ih predpisov, je tre b a s posebnim p rav il­ nikom predpisati celoten postopek sp rejem an ja in za­ sledovanja tehničnih predpisov, — delovna skupina je sm atrala , da je treb a v tem zveznem zakonu ured iti tudi v p rašan je izdaje atestov. P o trebno je dati jasno definicijo in določiti pogoje, ki jih m orajo im eti delovne organizacije, da se reg istri­ ra jo za izdajan je atestov. P e ta skupščina ZGIT Jugoslav ije dne 29. m aja istega le ta v Beogradu je sp reje la resolucijo o proble­ m ih gradbeno tehničnih regu la tivn ih aktov. V tej r e ­ soluciji je sm atrala , da je treb a v pristo jnosti federa­ cije: —• sedan ji zakon o tehničn ih uk rep ih in zakon o jugoslovanskih standard ih združiti v enoten zakon, ki bi posta l osnova za u re jevan je enotne tehnične regu­ lative, — v tem zakonu bi bilo treb a u red iti tud i p rob le­ me v zvezi s p ripravo atestov, certifikatov, strokovnih ocen in podobno. Posebno pa bi b ilo treba u red iti tudi problem e v zvezi z izdajo atestov, certifikatov, stro ­ kovnih ocen in podobno. P rav tako pa bi bilo treb a regu­ lira ti vprašan je s ta tu sa in prav ic organizacij, k i izda­ ja jo ateste, certifikate, strokovne ocene in drugo, — ustanoviti bi bilo treb a enoten organ oziroma organizacijo, ki bi program irala, izdaja la in zasledo­ vala tehnično regulativo in to za vsa tehnična področ­ ja (gradbeništvo, prom et, elek tro tehnika itd.). V tem procesu bi bilo treba u stva riti sodelovanje repub lik in pokrajin , gospodarskih zbornic in strokovnih zvez s fo rm iran jem ustreznega sveta. Ro sp reje tju resolucije je ZG ITJ p rip rav ila poseben elaborat »Osnove za sprejem anje regu la tivn ih p redpi­ sov s področja gradbeništva«. Ta e laborat je b il izde­ lan na podlagi pogodbe, ki jo je ZG ITJ ok tobra leta 1972 sklenila z zvezno gospodarsko zbornico. V recen­ ziji tega elaborata, ki je podrobneje obdelal stanje tehničnih predpisov in standardov v naši držav i in v nekaterih drug ih državah, s predlogi sprem em b, kot smo jih zgoraj navedli, je rečeno, da je dobro, stro ­ kovno in v celoti obdelan in da bi se b ilo tre b a p r i­ zadevati za njegovo realizacijo. Ta elaborat je bil po­ slan pristo jn im zveznim organom. Takšen je bil v glavnem prispevek, k i sm o ga dali s področja g radbeništva k zakonu o standard izaciji, ki je bil ju lija letos sprejet. P ri tem n i mogoče p rikazati tud i sodelovanja v d a jan ju pripom b na več osnutkov zakona o standardizaciji, ki so jih dali naši gradbeniki v času od prvega osnutka tez za izdelavo zakona leta 1973 do končnega predloga zakona. V sedaj sprejetem zakonu so upoštevani predlogi, ki smo jih dali g radbeniki že od le ta 1972 dalje. Odslej naprej je m a te rija standardov in tehničnih norm ativov u rejena v enem sam em zakonu. Vse legu- la tivne akte, ki izhajajo iz tega zakona, bo izdaja l di­ rek to r Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo . Iz­ jem om a pa bodo lahko izdajali standarde, tehnične norm ative An noirme kakovosti, če bo to predpisano z zveznim zakonom, tud i drugi funkcionarji, k i vodijo zvezne upravne organe oziroma zvezne organizacije, ob poprejšn jem m nenju Jugoslovanskega zavoda za stan ­ dardizacijo. Vsak jugoslovanski standard , tehnični no rm ativ in norm a kakovosti m ora b iti obvezno znova preizkušen najpozneje v petih le tih od dneva, ko je b il predpisan. M aterija , ki jo določa zakon, se nanaša n a vse pro­ izvode in storitve. Za nas gradbenike je zlasti pom em bna sprem em ba glede naziva »tehnični predpisi«. Ti so b ili p rvo tno iz­ dan i kot začasni tehn ičn i predpisi (PTP), kasneje so se izdajali kot p rav iln ik i o tehničnih ukrep ih in pogo­ jih. Odslej naprej pa se bo v večini p rim erov ta m a­ te rija u re jevala s standard i, k a r sledi iz -nove defini­ cije standarda. Po tej definiciji se z jugoslovanskim i standard i določajo m ed drugim pogoji in zahteve, ki m orajo b iti izpolnjene p ri izvajan ju del glede uporabe določenega m ateria la z določenim i kakovostnim i značil­ nostm i, dovoljene napetosti, dovoljene obrem enitve, to ­ lerance, koeficienta te r določenega načina m erjen ja , p reračunavan ja in preizkušanja za kontrolo itd. Tehnični norm ativ i, k i jih obravnavata le dva čle­ n a zakona, p a se bodo izdajali le zaradi varn o sti in v a rstv a življenja in zdrav ja ljudi, človekovega naravnega in delovnega okolja, sredstev v druž- beni lastn in i in prem oženja občanov v p rim erih točke 1) do 8), M so navedeni v 29. členiu zakona. Postopek za prip ravo , obravnavo, izdajo in zasle­ dovanje standardov je predpisan. Določen je tud i n a j­ k ra jš i rok 3 mesece od objave osnutka za pošiljanje m nenj, pripom b in predlogov. P ri določanju predlogov jugoslovanskih standardov so potrebna usk la jena sta ­ lišča članov komisij, k i jih im enuje na predlog p r i­ zadetih in za in teresiran ih sam oupravnih organizacij in skupnosti, organizacij potrošnikov in uporabnikov sto­ ritev, organov družbenopolitičnih skupnosti in p red la­ gateljev, d irek to r Jugoslovanskega zavoda za s ta n d ar­ dizacijo. Za obravnavanje načelnih vprašanj je v Jugoslo­ vanskem zavodu za standardizacijo svet. za stan d ard i­ zacijo. Tega sestav ljajo predstavnik i republik in avto­ nom nih pokrajin , kak o r tu d i predstavniki zveznih u p ­ ravn ih organov in zveznih organizacij, k i j ih določa zvezni izvršni svet- Zakon im a X II. poglavij, k i v 98. členih obravna­ vajo: tem eljne določbe, standarde, tehnične no rm ati­ ve, norm e kakovosti, odm ike od predpisov o jugoslo­ vansk ih s tandard ih in norm ah kakovosti, listine, ki sprem ljajo proizvode v prom etu, a testiran je , znak k a­ kovosti JUS, dek lariran je , označevanje, zaznam ovanje in pak iran je proizvodov, nadzorstvo in upravne u k re ­ pe, kazenske, prehodne in končne določbe. vesti STROKOVNA EKSKURZIJA V ŠVICO Sredi meseca ju n ija je Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije v sodelovanju s ko­ m unalnim pod jetjem K analizacija L jub ljana organizi­ ralo strokovno ekskurzijo v Švico. P rogram ekskurzije je obsegal obisk p r i M estni kanalizaciji v Z ürichu z ogledom čistilne n ap rav e W erdhölzli, te r ogled razsta ­ ve »Pro A qua-Pro V ita 77« v Baslu. Ekskurzija je tr a ­ ja la 4 dni, potovali smo z avtobusom čez A vstrijo in L ichtenstein in se v rača li preko Italije. Mesto Zürich im a ca. 740km kanalizacijskega om režja. V sistem u je 34 črpališč in dve čistilni n ap ra ­ vi za odpadno vodo. Ogledali smo si večjo a d obeh či­ stiln ih naprav , to je napravo W erdhölzli, k i leži ob rek i Lim m at. N aprava sesto ji iz starega dela (m ehan­ sko čiščenje) in novega dela (mehansko, kem ično in biološko čiščenje). C elotna naprava je velikosti 500.000 ekvivalentnih enot, kapacite ta biološkega dela 300 000 enot. Dnevni sušni odtok, ki doteka na napravo, je m ed 240.000 in 290.000 m 3, p r i povprečni koncentraciji o r­ ganske onesnaženosti 134 g BPKs/rn3. Ob padav inah se lahko dotok poveča za ca. 5-krat in se ta količina le delom a m ehansko očisti. Celotni potek čiščenja odpadne vode je takšen : Neočiščena odpadna voda teče najprej skozi pe- skolov, k je r se h itrost p re toka zm anjša in se težji delci in pesek usedejo n a dno. Za peskolovi so nam eščene m ehansko čiščene grab lje , ki izločajo večje nečistoče, k rpe in podobno. N asledn ja enota m ehanskega čišče­ n ja je ozračevalni lovilec olj in obenem peskolov za m ineralne delce, ki se niso izločili v predhodni enoti. Težji delci se usedejo na dno, plavajoče nečistoče in olje se izločijo v s tran sk ih kom orah, efekt izločanja o lja se poveča z vp ihovanjem zraka v bazen. Ta enota se uporab lja tud i za kem ično čiščenje odpadne vode. Kot novost navajam o posebno poglavje a testira ­ n ja , k i v 16. členih podrobno p redpisu je doslej m an jka­ joča določila glede postopka, s katerim se ugotavlja usk la jenost kakovostnih značilnosti proizvodov s p red ­ pisanim i kakovostnim i značilnostm i, d a se izda atest, in izdaja a testa pod pogoji in na način, ki jih določa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi. A teste izdajo Jugoslovanski zavod za standardizaci­ jo a li od n jega pooblaščene organizacije, k i so v Jugosla­ viji reg istrirane za preizkušanje kakovosti proizvodov: ki izpo ln ju je jo predpisane pogoje in ki jih za a testira ­ n je pooblasti Jugoslovanski zavod za standardizacijo. D irektor Jugoslovanskega zavoda za standard iza­ cijo predpiše posebne pogoje, ki jih m ora za a testira ­ n je proizvodov izpolnjevati organizacija, ki je poobla­ ščena za a testiran je . Seznam organizacij, k i so poobla­ ščene za a te s tira n je določenih proizvodov, bo ob jav­ ljen v U radnem lis tu SFRJ. Jugoslovanski zavod za standardizacijo im a tud i pooblastilo, da v določenih prim erih vzam e pooblastila za a testiran je , ozirom a razveljavi atest. Zoper njegovo odločbo p a ni dovoljena pritožba. K er je zakon o standardizaciji pom em ben tudi za področje g radbeništva in odpira v rsto problem ov v zve­ zi z a testiran jem proizvodov, bi bilo koristno v okviru naših strokovnih društev oziroma zveze organizirati posebno posvetovanje ob sodelovanju strokovnjakov Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo in Zavoda za raziskavo m ateria la in konstrukcij. Vladimir Čadež, dipl. ing. Z dodajanjem kovinskih soli in polielektrolitov se iz­ boljša čistilni efekt p rim arn ih usedalnikov, k i so n a­ slednja enota čiščenja. M ehansko očiščena voda teče na jp re j v biološki del, ki je zasnovan k o t visoko obrem enjena naprava s poživljenim blatom . V oksidacijskem bazenu se vrši intenzivno m ešanje odpadne vode in poživljenega b la­ ta, p r i tem se razg ra ju je jo organske sestavine v vodi, ki služijo kot h ra n a m ikroorganizm om v poživljenem blatu. U strezno tu rbu lenco v bazenih in po trebno kon­ cen tracijo k isika dosežejo z vpihovanjem ca. 40 m3/sek kom prim iranega zraka. Mešanico biološko prečiščene vode in poživljenega b la ta vodijo v okrogle naknadne usedalnike, k je r se b lato loči od vode, k i očiščena od­ teka v reko Lim m at. O pisani postopek čiščenja je dokaj klasičen, če iz­ vzamemo dodajan je kem ikalij pred p rim am o sedim en­ tacijo. Bolj zanim iva in svojstvena je obdelava blata, ki p red stav lja danes enega od g lavnih problem ov pri čiščenju odpadne vode. Saj čim bolj vodo očistimo, tem večje so količine blaita, za katere m oram o n a jti u st­ rezno končno dispozicijo. P rim arno b lato in presežek poživljenega b la ta črpajo v zgoščevalnik,. k je r se blato dodatno zgosti. Od tu b lato črpa jo v gnilišče, ki je dvostopenjsko. V prvi stopnji b la to ogrevajo na 35° C in s tem pospešijo pro­ ces anaerobnega gn itja in redukcije vo lum na blata. Proces g n itja se zaključi v drugi stopnji, ki ni ogreva­ na^ Plin, k i se razv ija v gniliščih, zajem ajo in uporab­ lja jo kot v ir energ ije na sam i nap rav i (ogrevanje gni- lišč, kondicioniranje b la ta itd.). P regnito b la to vsebuje še ca. 90 °/o vode. Del pre- gnitega in pasteriz iranega b la ta uporab lja jo za gnojilo, kolikor dobijo odjem alce (brezplačno). D rugi del b la ta pa še napre j obdelujejo. B atne m em branske črpalke potiskajo b la to skozi izm enjevalce toplote v avtoklav (200° C, 20 atn.). Iz av tok lava gre b lato v zgoščevalnik in od tu ga črpajo v filtrsko stiskalnico. B lato stiskajo elem ente iz um etnih vlaken. V kom orah ostanejo ko- V posebnih kom orah, k jer se voda odceja skozi filtrske lači osušenega blata, ki vsebujejo le še ca. 40 »/o vode. Tako osušeno b lato pada v bunker pod stiskalnico. B lato nato odvažajo v napravo za sežiganje blata, ki pa n i v sklopu te čistilne naprave. Celotni proces ob­ delave b la ta je av tom atiziran in zahteva m inim alno m anualnega dela. K apaciteta kondicioniranja in suše­ n ja b la ta je ca. 7 m 3 pregnitega b la ta na uro. N apravo za kondicion iran je in sušenje b la ta so zgradili le ta 1968, ve lja la je 4,5 m ilijonov švicarskih frankov. C elotna naprava, ki smo si jo ogledali, je dala vtis vzorne urejenosti in dobrega vzdrževanja. Z ustrezno ozelenitv ijo so vsi objekti sk riti in ločeni od neposred­ ne okolice. N aslednji dan smo si ogledali razstavo »Pro Aqua- P ro V ita 77« v Baslu. To je že sedm a tovrstna razsta ­ va. U radni naziv je M ednarodna razstava za zaščito okolja : Voda — Odpadna voda — T rdni odpadki — Z rak — Hrup. Kot vidimo, pokriva široko področje p ro ­ b lem atike onesnaženja okolja. V endar je večina eks­ ponatov v zvezi z vodo ali odpadno vodo. R azstava je bila v š tirih etažah velikega razstav ­ nega paviljona. Vseh razstav ljavcev je bilo 360 iz E v­ rope in Amerike. R azstavljene eksponate bi lahko raz ­ delili n a naslednja področja: — Z biran je in odvod vode: cevi iz različnih m ate­ rialov, elem enti cevovodov, oprem a za v rtan je in po­ tiskan je , opaži, zaporni organi, oprem a za vzdrževanje om režja itd. —• Č rpanje vode: črpalke razn ih tipov in velikosti, pogoni črpalk, kom presorji itd. — M ehansko čiščenje vode: različne grablje, ko- m inu to rji, sita, lam elni usedalnik i, filtri, cikloni, lo­ vilci olj, centrifuge itd. — Biološko čiščenje vode: oprem a za ozračevanje vode, oksidacija s tekočim kisikom , precejaln ik i, po- topniki, m ale kom paktne čistilne naprave' itd. — O bdelava b la ta : gnilišča, ogrevanje gnilišč, p linohrani, zgoščevalniki, vakuum ski filtri, centrifuge, stiskalnice, nap rave za pas teriz iran je blata, naprave za sušen je in sežiganje b la ta itd. — III. stopnja čiščenja vode (advanced treatm ent): postopki elektrodialize, obrat ozmoza, različni postop­ ki za kem ično čiščenje, dozatorji, reaktorske posode, različn i načini dezinfekcije, ionski izm enjevalci, sred ­ stva za izkosm ičenje in adsorpcijo itd. — M erilna tehn ika in regu lacija te r laboratorijska oprem a: m eritve nivoja, tem peratu re , PH vrednoiSt, m otnosti, prevodnosti kisika itd., av tom atska regulacija procesov čiščenja, naprave za avtpm atski odvzem vzor­ cev itd. — T rdn i odpadki: vozila za zb iran je odpadkov, k on te jnerji, stiskalnice za odpadke, odpraševalne n a ­ prave, nap rave za so rtiran je odpadkov, naprave za kom postiran je , peči za sežiganje odpadkov itd. — K ontrola onesnaženosti zraka in zaščita p red hrupom : naprave za prezračevanje, filtri, vlažilci z ra­ ka, sc ruberji, ozonator ji, cikloni, elektrofiltri, in stru ­ m enti za m erjen je onesnaženosti zraka, zvočne izola­ cije itd. V edno večji poudarek je n a razvoju m erilne teh ­ nike in avtom atizacije, te r na uporab i računalnikov v kontro li procesov čiščenja. Veliko razstav ljalcev je bilo tud i iz področja kem ičnega čiščenja in sploh opreme in postopkov za III. stopnjo čiščenja. Splošen v tis tistih , ki smo že b ili n a p re jšn jih to ­ v rstn ih razstavah v Baslu, je bil, da k ljub velik i mno­ žici razstav ljavcev in eksponatov, razvoj tehnologije čiščenja vode, z izjem o om enjen ih dveh področij, ni bil posebno intenziven. V endar je bil ogled razstave, k ljub tem u poučen in zanim iv, saj smo si ogledali do­ b ršen del sodobne tehnike in tehnologije zaščite okolja. Rasto Jurca, dipl. ing. DRUGA MEDNARODNA KONFERENCA SVETA ZA VISOKE ZGRADBE IN MESTNO OKOLJE Svet za visoke zgradbe in mestno okolje (»Council on Tall Buildings and U rban Habitat«), katerega po­ budnik je Združeni odbor za visoke zgradbe, strokovna organizacija, ki so jo ob sodelovanju M ednarodne fe­ deracije za stanovanje in urbanizem (IFHP) in M edna­ rodne un ije arh itek tov (UlA) ustanovile nek a te re am e­ riške in m ednarodne strokovne organizacije gradbeni­ kov, arh itektov in urbanistov, sklicuje svojo drugo m ednarodno konferenco na temo: »2002: Mestni prostor za bivanje in delo« K onferenca bo 21.—25. novem bra 1977 v Parizu, pod pokroviteljstvom in v prostorih UNESCO. Konfe­ renca se bo ukvarja la z vsemi aspekti odnosa med m estnim prostorom in visokimi zgradbam i. P rav po­ sebno se bo konferenca ukvarja la s sociološkimi, a rh i­ tekturnim i, upravlj alskim i in gradbenim i aspekti in njihovo m edsebojno odvisnostjo z m estnim okoljem. K onferenca bo pogled v bodočnost. N aravnana naj bi bila tudi na urbane in stanovanjske problem e držav v razvoju. Za enotedensko konferenco se že zanim ajo strokov­ n jak i z vsega sveta, tako iz dežel v razvoju kakor tud i iz industria liz iran ih dežel. P ričakujejo , d a se bodo kon­ ference udeležili tud i ekonomski, trgovinski in k u ltu r­ niški p redstavnik i diplom atskega zbora s sedežem v Parizu, bodisi kot opazovalci ali celo udeleženci. Glavno gradivo konference zasleduje cilj graditi na po trebah industria liz iran ih in razvijajočih se držav. V nekaterih m estih je glavna potreba v prenovi, v ne­ katerih u re jena rast, obstoj m esta kot življenjskega okolja, v nekaterih kom unalna oprem a in spet v d ru ­ gih učinkovitost graditve. V dom ala vseh je potreba stanovanje. Ena glavnih prednosti konference bo srečanje ti­ stih, k i odločajo v m ednarodni skupnosti in jih zanim a urbanizem , oblikovanje in graditev njihovih m est. Vi­ soke zgradbe im ajo pom em ben vpliv, ne le fizično, tem ­ več tudi ku lturno in sociološko. Svet, (ki je bil poprej znan kot združeni odbor za visoke zgradbe) je m ultid isc ip linam a strokovna skupi­ na s približno 2000 člani, (predvsem gradbenim i inže­ n irji, a rh itek ti in u rbanisti) iz 70 držav. J e neprofitna organizacija, u stanovljena leta 1969, s sedežem pri Univerzi Lehigh v Bethlehem u, zv. d ržava P ennsylva­ nia, ZDA. N jen nam en je proučevati in poročati o vseh vidikih zgradb in njihovi vlogi kot k ljučne prvine v u rbanem habitatu . N jegova dejavnost je vključevala m ednarodno konferenco le ta 1972 na U niverzi Lehigh in 38 regio­ naln ih konferenc v 30 državah na vseh kontinentih . Izdanih je bilo več kot 100 zvezkov zbornikov in ve­ liko število posam eznih poročil. Vse to gradivo je u re­ jeno v m onografiji s petim i zvezki, ki bodo izdani v teku le ta 1977 in p redstav lja doslej najpopolnejšo do­ kum entacijo, zbrano n a tem področju. F inančna pod­ pora je doslej p rih a ja la v glavnem iz A m eriškega n a­ cionalnega sklada za znanost (NSF). N adaljn je infor­ m acije zah tevajte n a naslovu: Dr. L. S. Beedle, D irector, COUNCIL ON TALL BUILDINGS AND URBAN HABITAT, F ritz Enginee­ ring L aboratory No 13, LEHIGH UNIVERSITY, B eth­ lehem , PA 18015; (Telefon 215/691-7000). (Prevod iz angleščine) iz naših hoBehtivov GP ZIDAR IDRIJA 30 le t Gradbeno podjetje ZIDGRAD, Id rija izhaja iz Tehnične baze za obnovo porušenega podeželja. O k ra j­ ni INOO Id rija — C erkno je 6. m arca 1947 izdal od­ ločbo, da se ustanovi O krajno gradbeno podjetje »Zidgrad« Idrija. P rv a le ta je bilo v pod­ je tju le kakih 50 delavcev, brez vsake m ehanizacije. In vendar so obnavljali šole, p reuredili trg m aršala Tita, obnovili delno porušeni grad in druge objekte, do le ta 1951 pa zgradili tudi že p rve večje gospodarsko objekte. Letu 1951 je sledil h ite r vzpon podjetja , ko so bili zgrajeni naslednji najpom em bnejši objekti: Za R udnik živega srebra stro jn ica jaška, DELO, rotacijske peči, tovarniške stavbe (22. ju lij, Sim plex, Kolektor, Modna oblačila, ETA Cerkno), rekreacijsk i center, trgovska poslopja te r v rsta stanovan jsk ih blokov v Idriji, v Sp. Id riji in Cerknem. V le tu 1977 je v prizadetem Po­ sočju v 13 vaseh zgradilo 17 večnam enskih objektov. Sprem enjene ekonom ske razm ere v id rijsk i obči­ ni, nastale s krizo RŽS so vplivale tud i na razvojne načrte GP Zidgrad. Skladno z občinskimi program i in razvojnih program ov gradbenih industrijsk ih podjetij Prim orske (GIPP) se je kolektiv odločil, da razv ije tu ­ d i m ontažno gradnjo. Iz penjenega betona bo v so­ delovanju z IMP izdeloval lahke san itarne kabine. Po­ leg kabin bo kolektiv izdeloval tud i p redelne stene pa tud i elem ente za m an jše stanovanjske hiše, vikende in garaže (letno 500 stanovanj po 72 m 2). S tak im p ro ­ gram om bo lahko p rodrl tud i v širši slovenski prostor. Z določitvijo lokacije za preselitev obstoječih in za potrebne nove obrate (sodobna cen tralna betonarna, se­ paracija , tovarna betonskih izdelkov in pozneje tudi tovarna stanovanj iz lahkega betona) je odstran jena glavna ovira za povečanje in m odernizacijo tega pod­ je tja , ki praznuje 30-letnico uspešnega dela. (Vir: jub ilejn i alm anah) SALONIT ANHOVO Opekarna — tovarna silikatne opeke O pekam a Brežice je b ila zgrajena leta 1903. Leta 1938 so jo e lek trific ira li; 20 le t pozneje p a je bila zgrajena krožna peč z zm ogljivostjo 6,2 m ilijona enot. Z aradi izčrpanja zalog kvalite tne gline in do trajanosti stro jev je bilo treba ukrepati. V začetku leta 1973 je prišlo do integracije in je opekam a Brežice postala TOZD Salonit Anhovo. Delavske svet TOZD ope­ k am a Brežice se je na podlagi strokovnih služb Salonita Anhovo v ap rilu 1973 odločil, d a se zgradi nova tovarna silikatn ih zidakov s kapaciteto 30 m ilijonov enot in opusti proizvodnjo klasične opeke. Z dograditvijo to v arn e silikatne opeke v Brežicah se v veliki m eri reši tu d i stan je v TOZD rudn ik Glo­ boko, ki bo za TOZD O pekarno Brežice dobavil letno 100.000 ton krem enčevega peska. Proizvodnja je stek la v d rug i polovici ja n u a r ja le­ tos — točneje 18. ja n u a rja , ko smo v novozgrajeni to­ varn i v Brežicah potegnili iz avtoklava prve količine silikatn ih fasadnih zidakov. Mesec dni kasneje smo dobili tudi odločbo o poizkusnem obratovanju in s tem se je začela poizkusna proizvodnja prve slovenske tovarne silikatn ih zidakov in m odularnih blokov. Pomen nove tovarne silikatne opeke v Brežicah m oram o iskati p redvsem v bogatenju asortim enta n a­ ših proizvodov, ki jih uporab ljam o v gradbeništvu. S silikatno opeko dobiva tako slovensko kot vse jugoslo­ vansko gradbeništvo nov gradbeni m aterial, k i bo iz­ redno izpopolnjeval do sedaj skrom no izbiro na tem področju. O rganizacije združenega dela, ki so sodelovale p ri izdelavi p ro jek ta tovarne silikatn ih zidakov v Breži­ cah, so: Slovenija p ro jek t, L jub ljana SGP P ionir, Novo m esto K ovinarska, K rško M etalna, M aribor D juro D jakovič, Slavonski Brod Instalacije, Škofja Loka Fagram , Sm ederevo SOP K rško Vir: NAŠ LIST, glasilo OZD Salonit Anhovo (april 1977). INGRAD CELJE »Ingradova« usmeritev k uspešnosti S sam oupravnim sporazum om o tem eljih planov G IP Ingrad Celje za obdobje 1976-80 so delavci spre­ jeli usm eritve, s katerim i so začrtali u sk la jen razvoj vseh združenih tem eljn ih organizacij v tem petletnem obdobju. N a podlagi tega sporazum a je bil izdelan in sp reje t srednjeročni n ač rt te r načrtovana gibanja, na­ ložbe, zaposlenost, sredstva itd. po posam eznih letih. 2 e p red pričetkom leta so določili osnove p lana za svoja področja za leto 1977. Tem eljne organizacije so ustvarile ugodno osnovo za nada ljevan je stabilizacijske akcije. Ta bo letos usm erjena predvsem v nadaljn jo izpopolnitev sam ou­ pravne organiziranosti, poslovne organizacije, produk­ tivnosti, zaposlovanja in delovnega reda, inovacijske dejavnosti te r varčevanja. Da bi to uresničili, so si tem eljne organizacije v svojih gospodarskih načrtih za leto 1977 zastavile cilje in naloge. O sredn ji cilj je brez dvom a človek te r n je ­ gov sam oupravni in socialni položaj, vm esni cilji pa so rezultati, k i bodo to omogočili. Po izvršeni tržn i raziskavi in proučitv i dosedanjih dosežkov, d ružben ih usm eritev in drugih pogojev, so TOZD spreje le za leto 1977 naslednji proizvodni p ro­ gram : (v 000 din) B ruto p roduk t 785.000 1,165.660 Tuje sto ritve 345.000 361.700 L astna pro izvodnja 440 000 803.960 Za realizacijo p lan iranega obsega proizvodnje je za vse tem eljne organizacije p lan irano povprečno (let­ no) število zaposlenih: proizvodnih delavcev 1658 režijsk ih delavcev 519 SKUPAJ: 2177 in učencev v gospodarstvu 194 Za leto 1977 je dogovorjena s tru k tu ra (in obseg) vlaganj v onovna sredstva (v 000 d in ) : gradbeni objekti . 17.340 stroji, oprem a 19.292 Ob upoštevan ju p lan iranega obsega tekoče proiz­ vodnje in načel ozirom a predpisov o ugo tav ljan ju do­ hodka, je v p rim erjav i s p reteklim letom za letos n a­ črtovano 25 % več celotnega dohodka kot v letu 1976. Obiskali so nas Poljaki 6. ap rila nas je obiskala 3-članska delegacija sin ­ d ik a ta g radbenih delavcev Poljske. Vodil jo je p red 7 sednik T adeus Pižak. Bilo je p rije tn o in sproščeno srečanje, zanim iv po­ m enek ne sam o o sindikalni organiziranosti v našem kolek tivu te r o vseh vprašan jih , ki so vezana na g rad­ n jo stanovanj, m arveč tud i o drugih. Ob tej prilož­ nosti smo še zvedeli, da povezuje sindikalna organiza­ cija g radbenih delavcev Poljske približno m ilijon čla­ nov in da je m ed njim i precej žensk. VIR: Glasilo kolektiva Ingrad, št. 4/77. PODJETJE ZA UREJANJE VODA »NIVO« CELJE Kaj bomo letos gradili? Na porečju Savinje in Sotle bomo letos izvedli 2600 m regulacij. V Šaleški dolini prib ližno 800 m (re­ gu lacija Pake in Lepene), ostalo pa n a celjskem pod­ ročju in sicer regulacijo Sušnice, regulacije ob h itr i cesti na odseku Celje—A rja vas in regulacijo zahodne Ložnice. Ob dovršitvi pregrade v T ra tn i bomo letos dogra­ dili še pregrado v Vonarju. Rok za dograditev te p re ­ g rade je silno k ra tek — dela pa zelo obsežna. Do po le tja bo potrebno dovršiti še nedograjene betonske objekte, zgraditi obvozno cesto v dolžini 2700 m etrov te r v samo pregrado vgrad iti približno 30.000 kubičn ih m etrov m ateriala. Seveda bo to nova — ju ­ b ile jn a delovna zmaga, ki sovpada z 20-letnico u s ta ­ novitve naše delovne organizacije. V program u je tudi p riče tek del n a p regrad i T r­ nava p ri Braslovčah. O dkar se naši tovariši iz P ro jek t inženiringa iz L ju b ljan e ukvarja jo z načrtovanjem in p ro jek tiran jem čistiln ih naprav, ne nastopam o le kot izvajalci g rad ­ ben ih del, am pak kot rea liza to rji celote. P rvo tako či­ stilno napravo smo že rea liz ira li v Dobrteši vasi p ri Šem petru. Sicer pa dokončujem o dela n a čistilni n a ­ p rav i EMO v Celju in se bomo preselili na gradbišče v M aribor, k je r bomo zgradili še drugo čistilno n ap ra ­ vo za »EMO« v Limbušu. Poleg navedenega pa je v le tošn jem program u še izg radn ja čistilne naprave p ri V ranskem . N a H udin ji pa že gradim o tako im enovani »mehki jez« — p rv i tovrstn i objekt v Jugoslaviji. Še nekaj ,pom em bnejših objektov s področja niz­ k ih gradenj in kom unale: Do sedaj smo že prevzeli v izvedbo okoli 20.000 m2 zu n an jih ureditev , nadalje 4 k ilom etre cest (od tega je p rav gotovo najpom em bnej­ ša zahodna m agistrala v Celju), most p reko Pake v V elenju in izgradnjo m estnega plinovodnega om režja v Celju. In kako je z deli izven naših ožjih meja? O angažiran ju naših operativcev na h id roe lek trar­ n i S red n ja D rava II. n i tre b a posebej naglašati. Do poskusnega obratovanja e lek trarne , ki je predvideno konec tega leta, bomo m orali dograditi in usposobiti visokovodni nasip v celoti. P ri tem je treb a izkopati in u trd iti 50.000 m3 m ateriala, zgraditi 30.000 m2 tlaka te r izvesti preko 600 m kašt. Na tem področju sodelu­ jem o še p ri izgradnji kolektor jev na obeh bregovih D rave, zgradili bomo črpališče in izvedli sifon preko reke Drave. P reko PZ »Hidrogea« se je naša DO vključila v izgradnjo plinovodnega om režja n a odseku Zreče— Lendava. P ri tej izgradnji sodeluje več članic »Hidro­ gea«. Po že oprav ljen i delitv i dela smo prevzeli odsek K idričevo—L jutom er v dolžini 41 km, k a r p red stav lja dobro tre tjino navedene trase. To pa pomeni dnevno prip rav iti 1 km trase glavnem u izvajalcu montažnih' del. Tudi v Zagrebu borno letos nadaljevali dela na razbrem enilnem kanalu Odra. V p lan u operativne dejavnosti je predvideno v le­ tu 1977 dela za 27 mio dinarjev, k je r je v šte to tudi vzdrževanje zgrajenih objektov in n a ra v n ih strug. Večja dela, ki so predvidena v le tu 1977 so pi’edvsem: — d rča na Savinji, — Voglajna v Š en tju rju , — Trnava v M ozirju, — H udinja v Škofji vasi, — P ak a v Šm artnem , — izdelava ribn ika v V rbju, — sanacija vodnih virov v Loki p ri Žusmu, — regulacija Ratanskega potoka in več m anjših vodotokov. Za redna vzdrževalna dela je predvideno približno 12 m ilijonov din. Ta dela se bodo kontinu irano oprav­ lja la preko vsega leta. Namakanje V ja n u a rju letos smo skupaj s p redstavn ik i Elek­ tro tehne L jub ljana odpotovali na povabilo poslovnega p artn e rja iz Izraela v to deželo. Poznana so prizadeva­ n ja našega kolektiva, da bi se V naslednjih le tih bolj intenzivno vk ljučevali v jugoslovanski zeleni plan. De­ litev dela, ki je b ila načelno dogovorjena s Hidrogeo daje P odjetju za u re ja n je voda NIVO vse možnosti angažiran ja na zodročju nam akanja. N am akanje v Jugoslav iji n i razvito, u tira si šele pionirsko pot. Poiskali smo zainteresirano delovno o r­ ganizacijo, ki smo jo našli v E lektro tehni L jub ljana in smelo začrtali po t z nam enom, da v končni fazi p ro ­ jektiram o, proizvedem o in damo V uporabo sodobne nam akalne sisteme in naprave. Bilo je še nekaj pom i­ slekov pred odhodom v Izrael, p redvsem ali se odlo-J čarno pravilno, ko izbiram o svojstveno po t p ri tehno­ logiji in opremi. N a te pom isleke smo sigurno dobili ja sen odgovor. Dežela Izrael, k i je p r i n as vsaj s km e­ tijske p la ti slabo poznana, je na področju nam akan ja dosegla izredne rezultate. H ektarski donosi skoraj n i­ so p rim erljiv i s številkam i, ki jih poznamo p r i nas. Še največ pove stališče izraelske vlade, d a ni mogoče dobiti k red ita za k u ltiv iran je zam očvirjenih in drugih tal, če se lastn ik ne odloči hk ra ti tud i za nam akan je in to po sistemu, ki ga želimo uvesti tud i m i — kot p rv i v Jugoslaviji. Celotno ozemlje Izraela je danes kultivirano. Na vsej poti nismo naleteli n a neobdelana ali n a slabo obdelana tla , p a čeprav nas je pot vodila od Tel A viva do B eer Sheve, M rtvega m orja , Jerihe, G alilejskega jezera, doline reke Jordan , G olanskega višavja, Južnega Libanona in severnega Izrae la ob li­ banonski meji. Lani smo z ljub ljansko E lektrotehno sklenili po­ seben sporazum, ki določa m edsebojne naloge in ob­ veznosti. S poslovnim p artn e rjem iz Izraela sm o skle­ nili tr ip a rtitn i dogovor, ki nalaga naši delovni orga­ nizaciji že v tem le tu in tud i v p rihodn jih le tih precej odgovornosti. Že za to leto planiram o izvedbo poskus­ n ih nam akalnih polj v Črni gori, G oriških brdih , Fu- togu in hm eljiščih v Sp. S avinjski dolini. Inženiring za izvedbo nam akan ja na teh poskusnih po ljih p re ­ vzem a naše podjetje ob strokovnem m ento rstvu in ga­ ranc iji zunanjega p a r tn e rja in to po hidropedološki, h idrotehnični in agrotehnični strani. Sočasno z izvedbo poskusnih nam akanj na .poljih teče n ač rtn a raziskava tržišča na osnovi ka tere bo v naslednjih le tih možno izvesti nam akalne posege na obširn ih km etijsk ih po­ vršinah. V program u nam akan ja po novem sistem u se bo Vključilo še več partnerjev . (Povzeto iz 1. le tošnje številke glasila P o d je tja za u re jan je voda NIVO, Celje.) OPEKARNA LJUBEČNA Koliko opeke? Slovenske opekarne so v letu 1977 proizvedle 392 m ilijonov opečnih enot in p ri tem ustvarile 823.1491 izdelkov. V tej industriji je bilo v letu 1976 zaposlenih 2337 delavcev. Na 1 opečnih enot izdelkov je torej v letu 1976 odpadlo skoraj šest delavcev, kar je enako kot leto poprej. Poslovanje v I. tromesečju 1977 Letni p lan za leto 1977 v okviru petletnega raz­ vojnega program a opekarne Ljubečna predvideva pro­ dajo izdelkov, storitev in drugih dohodkov v višini 10 m ilijard S din. P lan je za 25 “/o v išji kot je b il do­ sežen V le tu 1976. Na p rv i pogled se zdi to povečanje težko dosegljivo, vendar je p ri danih zm ogljivostih p lan realno postavljen. Dosežena realizacija, predvsem v obratu K linker kaže, da so b ili nazori preteklega leta v proizvodnji v raziskavi tržišča cele Jugoslavije, obiski naših p red ­ stavnikov p ri p ro jek tan tih in drugih odjem alcih doma in v tu jin i uspešni in se sadovi vloženega tru d a kažejo v letošnjem letu. V ir: OPEKAR — glasilo DO opekam a Ljubečna, št. 3/77 GIP VEGRAD VELENJE Organiziranost: Da bi se uresničile razvojne usm eritve Vegrada, je b il 4. feb ru arja 1977 izveden referendum , na katerem so delavci Vegrada, Lesne. G radbenika in K eram ike odločili o združitvi v novo DO Gorenj e-Vegrad grad­ bena industrija. Z ustanovitv ijo nove DO je takoj po­ stalo nujno, d a se čim prej na novo organiziram o tako sam oupravno kot poslovno. To bo zahtevalo ogromno angažiranje V letu 1977 na organizacijskem področju. Proizvodnja: Ugodnejša tržna situacija v p rim erjav i z letom 1976 nam omogoča znaten dvig proizvodnje v letu 1977 ob sočasnem zag aran tiran ju osnovnih fak to rjev proizvodnje. Na dv ig pa bo v znatni m eri vplivala tud i načrtovana ind u strijsk a proizvodnja celic, s katero preiskusno proizvodnjo pričenjam o to leto. GIP BETON — ZASAVJE Dokončanje tovarne plinobetona v Kisovcu V glasilu Zasavski g radbenik št. 1/77 v zvezi z gornjim naslovom pišejo: »Naša delovna organizacija G IP Beton — Zasavje Zagorje je p red novo delovno zmago. Z aključu je jo so dela p ri kom pleksu to v arn e plinobetona v Kisovcu. Ideja o g radn ji tovarne plinobetona je vzklila v našem kolektivu p red skoraj 10 leti. M aterial iz lahkih betonov je zahtevalo gradbeno tržišče, obenem pa je b ila izgradnja tovrstne industrije tud i v dolgoročnem program u razvoja slovenskega gradbeništva. Osnovne surovine za izdelavo lahkega betona so: cement, krem enčev pesek ali e lektrofiltrsk i pepel in apno. V Z asav ju so vsi t i m ateriali. Ze le ta 1971 je bil organiziran strokovni posvet o tej investiciji, n an j so bili vab ljen i tu d i strokovnjak i švedskega podjetja In- tem ationella S iporex AB iz Stockholma. To švedsko podjetje izdelu je plinobeton, im enovan siporeks, ki im a zelo dobre kakovostne karak teristike, zato je bilo sklenjeno, da bomo p ri nas delali po enakem tehno­ loškem postopku. P linobeton iz obeh osnovnih m ate­ rialov je im el odločilno kvaliteto, zato se je naša delov­ na organizacija odločila, da pristopi kot investitor k p rip rav i investicijskega program a za gradnjo tovarne. Po investicijskem program u iz le ta 1972 je znašala vrednost investic ije prib ližno 100,000.000 din. D ružbenopolitične organizacije v Zagorju so za­ snovale široko solidarnostno akcijo, da bi rešili p ro­ blem ru d arjev iz ob rata Kisovec, tako da bi zagotovili delovna m esta v predvideni novozgrajeni tovarni. R ezultat tako vsestranske dejavnosti je novo n a­ stalo podjetje : T ovarna plinobetona Kisovec. Ustanovi jo 13 delovnih organizacij iz Zagorja, Trbovelj in L jub ljane z nam enom solidarnostno združiti sredstva za zgraditev novih proizvodnih kapacitet. Naša delovna organizacija je p ri g radn ji sam e to ­ varne nastopala v dveh vlogah: a) kot p ro jek tan t gradbenih in instalacijsk ih n a ­ črtov; b) kot izvajalec gradbeno obrtn iških del. K ljub k ra tk im rokom za izdelavo tehnične doku­ m entacije in gradbeno obrtn iških de l te r množici p ro ­ blemov, ki se po jav ijo pri tako obsežnih delih, je naša DO obe nalogi rešila dokaj uspešno. P rip rav lja ln a dela n a gradbišču so se pričela v avgustu le ta 1975. Od ta k ra t pa do danes, je bilo poleg mostu, ki povezuje republiško cesto s p latojem to­ varne, Izgrajeno še prib ližno 9000 2 koristn ih povr­ šin proizvodne hale in d rug ih objektov. V oporne zido­ ve je vg rajeno nad 550 m 3 betona, izkopanega in na novo navoženega zem eljskega m ateria la je bilo preko 50.000 m 3. U poštevati je treba, da smo se v letu in pol tra ja ­ joči g radn ji m orali preto lči preko dveh dokaj ostrih zim, da je to p rav gotovo lep uspeh za naš kolektiv. N ovozgrajena tovarna p linobetona v Kisovcu p ri Zagorju bo d a ja la k ru h približno 200 zaposlenim. P red kolektivom to v arn e plinobetona v u stan av ljan ju je p rav gotovo še veliko zahtevnega in odgovornega dela. K olektivu tovarne plinobetona želimo p r i n jiho ­ vem delu čim več uspehov! Organiziranost GIP Beton Zasavje, Zagorje ob Savi Uspel je referendum o povezovanju m ed delovni­ ma organizacijam GOP K om unala L itija in Beton-Za- savje, Z agorje ob Savi. 1700 zaposlenih nove delovne organizacije G IP Be­ ton Zasavje bo v le tu 1977 ustvarilo ca. 60 S m ilija rd d inarjev celotnega dohodka. N jen razvoj bo tem eljil predvsem n a intenzivnem v laganju v proizvodnjo gradbenih m aterialov, tu d i gradbena operativa bo teh ­ nološko bolje p rip ra v lje n a in se bo poskušala širiti predvsem n a trgih, ki so še prosti. Razvoj bo tem eljil tud i na nov ih v lag an jih v zaključna dela in n a razvoju kovinske in d u strije v Litiji. Nova delovna organizacija naj bi b ila po predlo­ gu organizirana v pe t tem eljn ih organizacij, in sicer TOZD O perativa Domžale, TOZD G radm etal L itija, TOZD G radbeništvo Zagorje, TOZD O perativa Zasav­ je T rbovlje in TOZD O perativa Sevnica. Za oprav lja­ n je skupnih strokovnih in adm in istra tivn ih del pa se oblikuje delovna skupnost skupnih služb. Bogdan Melihar iz raziskovalne skupnosti Slovenije IZVLEČKI IZ POROČILA ZA LETO 1976 (Nadaljevanje) UDK 693.56:620.193 P red n ap e ti beton, vodikova krhkost NAPETOSTNA KOROZIJA ŽICE ZA PREDNTPETI BETON Zavod za raziskavo m ateria la in konstrukcij, L ju b lja ­ n a (1974): Neža E X e 1. S tr. 134, sl., tab. in diagr. 28, str. pril. 69, ref. 34. Tehnične predpise o preizkušn ji arm atu re za p red ­ napeti beton je treba dopolniti s predpisom o preizkuš­ n ji n a občutljivost jek la k napetostn i koroziji oziroma na vodikovo krhkost. P rak tično p rih a ja za jeklo v be­ ton v poštev samo vodikova krhkost. M ednarodna zve­ za za prednapeti beton (FIP) osvaja h itre m etode za to preizkušnjo. Najbolj obetavni m etodi za preizkušnjo odpornosti na vodikovo k rhkost sta H2S-m etoda in am onrodanid-m etoda. N aše raziskave vodikove k rhkosti so bile osnovane na pogojih iz prakse. Na žicah, k i so bile natezno n a ­ pete v betonu ali zunaj njega, smo ustvarili pogoje za tvorbo vodika in s tem pogoj za vodikovo krhkost. Pogoje smo dosegli z vgrad itv ijo v beton pocinkanih, ali alum in ijsk ih trakov, ki smo jih spojili z napeto žico v galvanski člen, z um etnim i razpokam i betona, ki so segale do napete žice in v k a te rih beton karbonatizira in s »testom v destilirani vodi« gole, n ap e te žice. Za poizkuse uporabljene žice je b ila dom ača p a ten tiran a žica 0 5 mm, ki je im ela v H 2S-preizkusu živ ljenjsko dobo 60 m inut (določeno p ri F elten & Guillaum e, A v­ strija). Za časa poizkusov smo m erili električne poten- teku poizkusov, ki so tra ja li skoraj dve leti, se napete ciale kovin in tokove galvansk ih členov v betonu. V žice niso zlomile; osvobodili smo jih betona in p re­ izkusili. R ezultati nateznih in upogibnih preizkusov te r m etalografski pregledi žic iz vseh preizkusov so po­ kazali, d a ni prišlo do n ikakih poškodb, ki bi jih lahko prip isovali vodikovi krhkosti, čeprav so bili dani po ­ goji zanjo. To velja tako za preizkuse v polno alkalnem beto­ nu, v karbonatiziranem betonu in v d estiliran i vodi. Iz preizkusov smo zaključili, da je uporab ljena žica odporna na vodikovo krhkost, to se pravi, povezava napete žice s pocinkanim i ali alum inijsk im i deli v b e­ tonu n e vodi do vodikove k rhkosti in lomov. Razen tega kažejo poizkusi, da živ ljen jska doba 60 m inut v H 2S-preizkusu že pomeni odpornost na vodikovo krhkost. UDK 711:351.785:69.02/.07 P rostorsko p lan iran je , črne gradnje, gradbeni p red ­ pisi. PREOBRAZBA OBM ESTIJ SLOVENSKIH MEST S ČRNO GRADNJO In š titu t za geografijo univerze v L jub ljan i (1973): M arjan R a v b a r . Str. 86, sl., tab. in diagr. 26. Geografsko so črne g radn je tis ti deli naselij, ki n a ­ s ta ja jo stihijsko pod specifičnim i pogoji. S tem se sp re­ m in ja podoba naselij, k a r se kaže v fiziognom iji po­ krajine. D eform acije se kažejo tako v ag rarnem kakor tudi v m estnem prostoru. Takšina urban izac ija pokra­ jine ima s tem negativne učinke v okolju: 1. kazi fiziognomsko podobo pokrajine, 2. zm anjšuje fukcijsko vrednost zemljišča, 3. načrtovalcem u stv a rja problem e, ki so včasih neprem ostljivi, 4. onesnažuje okolje (predvsem podtalnico). UDK 711.11.001:681.3 N ačrtovanje, raziskovanje, računalništvo. IZDELAVE KOM PLEKSNIH METOD PRO JEKTIRA N JA IN ARHITEKTONSKO GRAFIČNIH OUTPUTOV S POMOČJO RAČUNALNIKA Z IZDELAVO VSEGA POTREBNEGA SOFTWARA IBT — Investicijsk i biro, T rbovlje (1973): Edo R a v n i k a r , s sodelavci. S tr. 264, sl., tab. in diagr. 55, ref. 37. Poročilo obsega dv a dela, teoretični in aplikativni. V prvem smo podrobno razčlenili teoretične principe p ro jek tiran ja te r defin ira li m esto računaln ika v celot­ nem procesu. V drugem smo prikazali uporabo raz­ v itih principov n a dveh projektih , za stanovanja, za urbanističn i kompleks. UDK 711.2+711.4:001.5 Regionalno p lan iran je , urbanistično p lan iran je , razi­ skovalna dejavnost. PREDLOG SREDNJEROČNEGA PROGRAMA RAZISKAV ZA POTREBE URBANISTIČNEGA IN REGIONALNEGA PLANIRANJA U rbanistični in štitu t SRS, L jub ljana (1974): Boris G a b e r š č i k , s sodelavci. Str. 61, sl., tab. in diagr. 3, ref. 24. Naloga ima nam en bolj sistem atično p reuč iti vp ra­ šanja, ki so v zvezi s srednjeročnim program om raz­ iskav (za potrebe) urbanističnega in regionalnega p la­ niran ja. A vtor razprav lja o s tan ju in p rob lem atik i raz­ iskovalnega dela n a področju urbanističnega in regio­ nalnega p lan iran ja in navaja ovire, ki so do sedaj p re­ prečevale bolj in tegrirano in terd iscip linarno razisko­ valno delo. P ri tem postav lja svojo sistem atiko za raz­ v rščan je do sedaj opravljenih raziskav devetih razisko­ valn ih organizacij s področja družboslovja in teh ­ nike. Za graditev sistem a upo rab lja deduktivno p ri­ m erjalno metodo nek a te rih znanih raziskovalnih siste­ mov in induktivno grajeno sistem atiko n a osnovi ne­ katerih načrtovalskih param etrov. A vtor ugo tav lja zna­ čaj dosedanjih raziskovalnih nalog in navaja , česa niso zajele. Na osnovi predlogov, lastn ih razm išljanj in volje­ nega sistem a pred laga katalog raziskovalnih nalog za razpravo v širšem krogu te r daje priporočila za na­ d a ljn je delo. INFORMACIJE «* Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O » A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XVIII 10 Serija: ŠTUDIJE OKTOBER 1977 Teoretične osnove injektiranja pri sanaciji masivnih konstrukcij 1. NALOGA V naši operativn i p raksi p ri izvajan ju san iran ja m asivnih konstrukcij smo v poslednjem času reševali problem e ojačevanja m asivnih zidov in drugih kon­ strukcij predvsem iz kam na ali opeke. Ti so b ili po­ škodovani zaradi s ta ra n ja oziroma atm osferske koro­ zije, ali pa so razpokali zaradi neenakom ernega pose­ danja, dinam ičnih vplivov, potresnih sunkov in drugih vzrokov. Problem izbire sanacijskega postopka je v splošnem pereč predvsem p ri sta rih kam nitih konstruk ­ cijah, kot so razni k u ltu rn i spomeniki — cerkve, kape­ le, gradovi, trdn jave in drugo. Podobno je b ilo po treb­ no reševati sanacijo tud i p ri konstrukcijah spodnjega ustro ja železniških prog, kot so mostovi, p ropusti in pod­ porni zidovi, ki so b ili zgrajeni iz kam na že p red m no­ gimi leti. Novi problem i san iran ja objektov pa so n a ­ stopili že p ri naši p rv i naravn i katastrofi p ri potresu v S kopju le ta 1963, nato v B anja Luki le ta 1989, Koz­ janskem le ta 1974 te r v poslednjem v Posočju leta 1976. P ri izbiri sanacije vseh navedenih konstrukcij ozi­ rom a poškodb je bilo potrebno uporabiti tako metodo, ki n i destruk tivna in p r i k a teri se konstrukcija le o ja ­ ča, p ri tem pa ohrani svoj prvotni videz in obliko. Ta m etoda je iinjektiranje, ki se uporab lja še tu d i z drugim i elem enti po jačevanja konstrukcij, kot so: v sta ­ v ljan je jeklenih vezi s p rednapenjan jem in podobno. 2 2. NAMEN SANACIJE Z IN.TEKTIR AN JEM P ri poškodovanem ozirom a razpokanem zidovju predvsem iz kam na, se je ugotovilo, d a je ta k ljub s ta ­ rosti ob jek ta ali d rug im poškodbam ostal p rak tično ne­ sprem enjen, tako da po tekajo razpoke v b istvu le p re ­ ko fug ozirom a vezilne m alte, ka tera je predvsem pri s ta re jših objektih izgubila na svoji trdnosti. V zrok sla­ be kvalite te zidovja je predvsem p ri debelih zidovih iz kam na v n jihov i nekom paktn i gradnji, siaj obstajajo v n jih praznine, ka te re n a jlaž je dokažemo z ugotovlje­ no količino v tisn jene in jekcijske mase, ka tera znaša prak tično lahko celo do 120 kg suhe zmesi na m 3 zidu. Nam en in jek tiran ja je torej ta , da tekoča vezilna m asa pod m ajhnim pritiskom polagom a pronica v vse razpo­ ke, pore in votlinice v zidu, p ri čem er se odvečna vo­ da odfiltrira v kam en, opeko ali gostejšo vezilno malto. Po s trjev an ju cem entnega veziva v porah, katero po odfiltraciji odvečne vode nahajam o že v zem eljsko v la­ žni konsistenci, postane zid ponovno kom pakten, saj se p ri tem m edsebojno zlepijo vse razpoke, istočasno pa zapolnijo tu d i vse prazn ine v zidu. 3. PRINCIP INJEKTIRANJA P ri in jek tiran ju se masa, sestoj cča v b istvu iz vod­ ne suspenzije cem enta z dodatki, v tisku je preko in jek ­ cijske cevke ozirom a v rtine v zid pod določenim p riti­ skom (običajno 3—4 atm). Iz izvornega m esta se m asa širi v porah in votlin icah radialno n a vse s tran i teo­ retsko v obliki k rogle s h itrostjo raz š ir jan ja tekočin v tleh po D arcyjevem zakonu: , h v = k . I = k — . . . cm /sek I H itrost p re tak an ja suspenzije je torej prem osoraz- m em a koeficientu propustnosti m ateria la (k) in h i­ dravličnem u padcu (I). Obseg injekcijskega območja v rtin e je v teo riji podan s tako im enovanim »injekcij­ skim radiusom — R«, k a teri je v funkcijsk i odvisno­ sti od injekcijskega p ritiska na poti g iban ja in jekcijske mase, dalje od koeficienta propustnosti m ateria la in reoloških lastnosti in jekcijske mase. P ri š ir jen ju in jekcijske m ase v m ateria lu (zidu) p ride do usedan ja delcev veziva v naspro tn i sm eri, to ­ rej od p eriferije p ro ti izvornem u m estu ob istočasni odfiltraciji odvečne vode. Poznano je dejstvo, da se v zelo poroznem m ateria lu h itro zm anjša h itro st uteka- n ja mase. K er se ta razliva v večji prostor, pride do usedanja veziva v bližini izvornega m esta. P ra v n a­ sproten p rim er p a nastopi p ri ozkih razpokah, k je r je h itrost potovanja m ase proporcionalna preseku kana­ la. Do usedanja veziva pride šele zarad i u p adan ja p ri­ tiska in povečanja tren ja v porah. Z arad i tega je po­ trebno, d a se in jekcijska m asa že v p rv i fazi in jek ti­ ra n ja potisne do konca n a jtan jš ih razpok, k a r je mož­ no doseči z uporabo nizko viskoznih m ešanic oziroma z dodatki p lastifikatorjev , ae ra to rjev ali finozm atih polnilcev. Glede na om enjene lastnosti propustnosti m a te ri­ ala ve lja v praksi pravilo, da je injeiktiranje te rena ali zidu možno-, če je koeficient propustnosti »k« v sk ra j­ n ih m ejah: k max — 10-1 cm /sek h itro st p re toka ca. 8000 cm v 24 urah) in kmin ~ 10-5 cm /sek (h itrost p retoka ca. 1 cm v 24 urah) K er so zidovi grajeni v plasteh, je njihova p ro ­ pustnost v horizontalni sm eri običajno večja kot v v e r­ tika ln i. Izjem a je seveda opečno zidovje z vertikalno perforacijo . V splošnem velja pravilo, d a je in jek tira- n je razpok izvedljivo prak tično samo v prim eru, če p resek razpoke ni m anjši od 3-kratnega preseka delca veziva ozirom a 0 delca veziva < — 0 razpoke Z arad i ekonomičnosti se za sanacijo zidovja obi­ čajno uporab ljajo le cem entne suspenzije z dodatki pla- stifika to rjev , s čim er je možno in jek tira ti razpoke, k a ­ te rih širina ni m anjša od 0,1 mm. Koeficient p ropust­ nosti m a teria la pa v tem p rim eru lahko znaša k = 10-1 cen tim etrov n a sekundo ali najm an j k = 1 0 ~ 2 cm/sek. V slednjem prim eru je potrebno uporab iti že fino m le­ te koloidne cem ente z veliko specifično površino (ca. 9000 cm2/g po Blainu). Za in jek tiran je m aterialov z m an jšim koeficientom propustnosti se v p raksi upo­ rab lja jo druge kem ijske in jekcijske mase, izdelane na bazi vodotopnega stekla (NažS i0 3), um etnih epoksidnih smol, silikonov ali drugih lateksov. K ar je p a seveda vezano z višjim i stroški. PPOPUSTNOST ( c m ls e k ) PRED I N J E K T IR A N J E M Slika 1 N a sliki 1 je prikazana m ožnost in uspešnost injek- t ira n ja m aterialov z ustreznim i koeficienti filtracije. Tako je npr. p ri in jek tiran ju proda ozirom a poroznega zidu s koeficientom filtrac ije 10-1 cm /sek možno dose­ či tlačn o trdnost in jek tiranega m ateria la preko 100 kp na k v ad ra tn i centim eter, p rav tako pa tud i zelo nizko vodopropustnost ca. IO“ ? cm/sek. 4. IZBIRA IN LASTNOSTI INJEKCIJSKIH MEŠANIC Da bi in jekcijska m asa dosegla zaželene lastnosti je potrebno, da im a prim erno fluidnost, prim eren čas vezanja, po vezanju zadostno trdnost te r čim m anjše krčenje. Izvršene preiskave v našem Zavodu te r p rak ­ tične izkušnje so dokazale, da sta se uspešnost injekti- ran ja in kvalite ta cem entne injekcijske m ase zelo po­ večala z dodatkom fin ih silikatnih m ateria lov kot je npr. opalska breča (iz K um anova v M akedoniji), ki p redstav lja fino m le t S i0 3. Večja flu idalnost je dose- sežena zaradi dejstva, da ima ta fino m leti m aterial bistveno večjo specifično površino (ca. 9000cm2/g) v prim erjav i z običajnim portland cem entom (ca. 4200 cm2/g). Ta m aterial se tudi kem ijsko veže s prostim apnom (CaO), ki se naha ja v m anjši m eri v cementu, v čvrste spojine Ca-silikatov in alum inatov. Z dodat­ kom breče cem entu v količini ca. 10% je injekcijska m asa po odfiltraciji odvečne vode dosegla po 28 dneh tlačno trdnost ca. 390 kp/cm 2 te r p ro stam insko težo ca. 2000 kg/m 3. Efekt dodajan ja breče se odraža tu d i v tem, da se v zidu zm anjša propustnost za vlago. Poleg ome­ njenega dodatka je v praksi možno- uporab iti tu d i d ru ­ ge fino m lete m ateria le kot so »leteči pepel« iz te rm o­ elektrarn , h id ratizirano apno in podobno, s čim er se poveča tekočnost m ase, predvsem pa n jena »stabilnost« tj. lebdenje vezilnih delcev v s tan ju hom ogenizacije pred in jektiranjem . V ta nam en se kot zelo uspešno sredstvo uporab lja tu d i dodatek betonita, to je glini sorodnega m ateriala z visokim indeksom plastičnosti. B entonit je izredno fin m aterial z lastnostjo tiksotropi- je, k a r pomeni, da je v času tečen ja po ceveh oziroma razpokah zelo židek, po m irovanju pa se suspenzija zgosti v trenutku , še preden je prišlo do vezanja ce­ m enta. S preiskavam i sm o ugotovili, da je dodajanje bentonita p ri cem entnih suspenzijah zelo ugodno v ko­ ličini ca. 0,2 do 0,5 % glede na težo cem enta. Večje ko­ ličine bentonita se dodajajo običajno le tam , k je r ho­ čemo doseči večjo vodotesnost in jek tiranega m ateriala. P ri količinah nad ca. 2 % bentonita prične nam reč upa­ dati trdnost in jekcijske mase, k e r ben ton it seveda ni vezivo. Ob prisotnosti vode bentonit precej nabreka, po osuševanju p a se zopet krči. P lastičnost cem entne in jekcijske mase je možno izdatno povečati tud i z do­ datki kem ijskih sredstev — plastifikatorjev . P ri nas se je razširila uporaba »delta« cem entola (proizvod Srpenica n a Krasu). P rak tično se ta dodatek dozira v količini ca. 0,5—1,0 prom ila na težo cementa. 5. PREISKAVE INJEKCIJSKIH MEŠANIC K er se p ri in jek tiran ju zidovja pojavi odcejanje odvečne vode (kar se p ri in jek tiran ju napetih kablov v ceveh ne prim eri), smo se pri p reiskavah in jekcijsk ih mas posluževali am eriških norm ativov A PI (American Petro leum Institute). V skladu s tem i predpisi se še te ­ koči m asi takoj po izm ešanju določijo reološke lastno­ sti in to: — viskoznost po M arshu (čas iztoka 946 cm3 mase preko norm iranega lijaka te r z odprtino iztoka 0 4,76 m ilim etrov (slika 2.) — pH faktor — dekantacija (izločevanje vode po 2A-urnem m i­ rovan ju mase) T— gostota — — = g/cm3 — h itrost vezanja mase. Že otrdeli m asi (po 7, 28 dneh) pa se določijo: — tlačna trdnost in — prostom inska teža. Tlačna trdnost se določi na vzorcih v a ljev s p re ­ m erom 4 cm te r višino 8 cm, ki se izdelajo n a ta način, da se m asa z razm erjem suha snov:voda = 1:1,5 injek- tira v kalup s porozno oblogo pod pritiskom 4 atm , pri čem er pride do odfiltracije odvečne vode do stopnje ca. 35 % glede na težo sveže izdelanega vzorca. S l. 2. M a rs h o v v is k o z im e te r — tlačna trdnost po 28 dneh (valjčki 0 4 cm, v išine 8 (cm) 362 kp/cm 2 — prostom inska teža 1980 kg/m 3 V prim eru, d a je imela in jekcijska m asa sestavo: — cem ent Anhovo Pc 550 91 ®/o — opalska breča K um anovo 9 % — cem entol »delta« (plastifikator) 1 ®/o — V/C fak to r p ri izdelavi 0,80 so bili rezu lta ti preiskave naslednji: sveža injekcijska masa — vodocem entni fak tor — prostorn inska teža — pH vrednost — viskoznost po M arshu: (čas iztoka 946 cm3 mase) — ob izdelavi — po 10 m in — po 30 min — (čista voda) — stabilnost mase V/C = 0,80 1670 11 t = 34 sek t = 34 sek t = 34 sek t = 26 sek 2 »/o — h itrost vezanja: po trebe vode 30,2% začetek vezanja po 4 u rah 25 m in konec vezanja po 5 u rah 30 m in otrdela injekcijska masa Kot p rim er naj navedem o rezu ltate preiskave go­ stejše injekcijske m ase naslednje sestave: — tlačna trdnost po 28 dneh (valjčki 0 4 cm višine 8 cm) 391 kp/cm 2 — prostorninska teža 2010 kg/m 3 — cem ent Pc 350 T rbovlje 100 kg — voda 601 — bentonit Petrovac 0,4 ®/o na težo cem enta — plastifikator »delta« cementol0,7 °/o na težo cem enta Iz rezu lta tov je razvidno, da je viskoznost in jek­ cijske mase pol u re po zam ešanju konstantna, ker ben­ ton it n i prisoten. sveža n jekcijska m asa — vodocem entni fak to r V/C = 0,60 — prostorninska teža 1700 kg/m 3 — pH vrednost 11 — viskoznost po M arshu: (čas iztoka 946 cm3 mase) 0 4,76 m m — ob izdelavi t = 40 sek — po 10 m in t = 42 sek — po 30 m in t = 43 sek — (čista voda) t = 26 sek Viskoznost m ase se že takoj po prip rav i povečuje zaradi prisotnosti bentonita; — stabilnost m ase V cilindru prem era 10 cm te r višine 10 cm je zna­ šala višina izločene vode po 24 u rah 1,5 mm ozirom a 1,5 %. — hitrost vezanja: potreba vode 32,3 % začetek vezanja: po 4 u rah 50 m in konec vezanja: po 6 u rah 05 m in 6. POSTOPEK IZVEDBE INJEKTIRANJA V PRAKSI In jek tiran je zidovja se v praksi izvrši skozi k rajše ca. 15 cm dolge in jekcijske cevke 0 3/4 cole, ka tere se vgradijo v u stje predhodno izdelanih v r tin 0 ca. 40 m ilim etrov, ka te re izdelam o v zidovje v m edsebojnih razdaljah od ca. 40 do 200 cm. To je seveda odvisno od širine razpok ozirom a poroznosti zidovja. P ri zidovju iz kam na situ iram o v rtine običajno v spojnice med kam nitim i bloki, k e r je pač tu pričakovati največje sprejem anje injekcijske mase. Zaželjeno je, d a znaša globina v r tin teoretsko najbo lje 2/3 debeline zida, kar velja predvsem za debelo zidovje (ca. 1,5—2,0 m). Za tan jše zidovje in razpoke pa je najugodneje odstraniti omet te r odpreti fuge, poiskati zvezo v vo tlinah v zidu in n a ta m esta vgraditi in jekcijske cevke dolžine 15 centim etrov brez predhodno izdelanih vrtin . V zidu so v rtin e lahko bolj plitve, ven­ d ar ne k ra jše od ca. 15 centim etrov. Razstoj v rtin je v p rincipu tak , da p ride p r i in je k tiran ju do m edse­ bojnega p rek riv an ja in jekcijsk ih območij oziroma »injekcijskih radiusov« posam eznih v r tin vsaj za polo­ vično dolžino radiusa. P rak tično je možno to ugotoviti s tem, da p ride p ri in jek tiran ju določene v rtine do iz­ stopanja in jekcijske m ase n a sosednji v rtili oziroma cevki. K er je po trebno doseči vzdrževanje injekcijske­ ga p ritiska v zidu, je potrebno, da p ri kam nitem zidov­ ju predhodno izvršim o fug iran je reg ali razpok s fino cem entno m alto 1 :2,5. V prv i fazi se skozi cevke vti- sku je sam o določena količina čiste vode, s čim er se po­ rozna m esta, kanali te r razpoke v zidu p rim em o ovla­ žijo, k a r omogoča in jek tiran je gostejše cem entne mase. P ri kam nitem zidovju znaša običajno razm erje suhih kom ponent veziva proti vodi 0,8 : 1,0 do 1,0 :1,0. P ri opečnem zidovju in jek tiram o običajno le razpoke in to z m aso z analognim razm erjem 1 :1,2. Maso vtiskuje- m o običajno pod pritiskom ca. 3 atm, ob koncu sp re je­ m an ja v rtin e pa p ritisk n a ra s te na ca. 4 atm in to za čas ca. 5 do 10 m inut. S tem je omogočeno, da se m asa v p o rah in razpokah zgosti ob istočasni odfiltraciji vode. P r i in jek tiran ju kam nitega zidovja znaša porab lje­ n a količina suhe injekcijske m ase običajno do ca. 80 kg /m 3, p ri bolj poroznem ali poškodovanem zidovju p a do ca. 120 kg/m3zidu. 7. KONTROLA KVALITETE INJEKTIRANJA ZIDOV G lede na vse navedene preiskave in jekcijsk ih m as sm o m nenja, d a se bi m oralo pri kontro li k v a ­ lite te in jek tiran je zidov na te renu ugotavljati nasled­ nje : — utežno razm erje suhih kom ponent m ase npr. ce­ m en ta in bentonita, — predvideno razm erje suhih kom ponent m ase p ro ti vodi (npr. 1 :1), poleg tega pa z M arshovim lija ­ kom ugotoviti viskoznost te m ase tj. čas iztoka, k a te ri m ora b iti p ri vseh m ešanicah z istim razm erjem enak, — tlačno trdnost in jekcijske m ase n a vsaj 3 kom preizkušancev v obliki valjčkov prem era 4 cm te r v i­ šine 8 cm, ki se izdelajo z aparatu ro in postopku po A PI norm ativ ih , kot je opisan v točki 5. T lačna trdnost valjčkov po 28 dneh mora znašati po naši presoji min. 150 kp /cm 2, ali m orda 200 kp/cm 2, k a r sicer v predpisih mi zahtevano, vendar bi vsekakor zadostovalo glede na dosežene m aksim alne napetosti v zidovju, — količino uporabljenega suhega veziva (cemen­ ta z dodatki) na m3 saniranega zidovja. P orab ljena in ­ jek c ijsk a m asa se vsakodnevno beleži z vpisom v g rad ­ ben i dnevnik. P rostornina in jek tiranega zidu pa se iz- S l. 3. K a lu p s p o ro z n o o b lo g o t e r p re iz k u š a n c e m v o b lik i v a l j a p r e m e r a 4 c m in v iš in e 8 cm S l. 4. K o m p le t in je k c i j s k e a p a r a t u r e (m e ša lec , i n je k c i j s k i k o te l in k o m p re s o r ) računa na osnovi ugotovljenega obm očja in jek tiran ja , k a r je mogoče ugotoviti v obliki izstopanja injekcijske m ase skozi cevke v bližini in jek tiranega m esta, kakor tud i pojavov v lažen ja površine zarad i izcejanja vode navzven. 8 . INJEKCIJSKA APARATURA K er je potrebno, da in jek tirana cem entna m asa v zidovju pod staln im razm erom a nizkim p ritiskom le polagoma oddaja odvečno vodo, se za in jek tiran je po­ služujem o običajno enostavnih in jekcijsk ih aparatu r, p ri katerih se in jekcijska m asa tran sp o rtira s pomoč­ jo počasi se sprem injajočega zračnega pritiska . Kom­ plet take injekcijske ap a ra tu re je p rikazan n a sliki 4. Iz m ešalca s tu rbu len tn im m ešalcem (zgoraj) se in jek ­ cijska m asa p re tak a v injekcijski kotel kapacite te 2001. M ali kom presor (levo) pa omogoča vzdrževanje zrač­ nega pritiska nad injekcijsko maso te r s tem njeno transpo rtiran je preko gum ijastih cevi do in jekcijsk ih cevk. 9. ZAKLJUČEK Na osnovi podanih rezultatov preiskav je razvidno, da je možno s kvalite tn im in jek tiran jem doseči ali ce­ lo preseči kom paktnost in trdnost m asivnih zidov iz kam na ali opeke v stopnji, kot so jo zidovi im eli pred poškodbami. Z in jek tiran jem so se uspešno sanirali predvsem opečni zidovi ob prilik i po tresa v Skopju in B an ja Luki. P ri po tresih na K ozjanskem te r na Po­ sočju oziroma v F u rlan iji pa se san ira jo tu d i kam niti zidovi. Poleg om enjenega se je z in jek tiran jem uspeš­ no saniralo že mnogo kam nitih objektov n a železniških progah (npr. Z idani m ost in Solkanski most), dalje mnogi ku ltu rn i spom eniki kot so cerkev sv. D onata in m uzejski kompleks v Zadru, cerkev v Čepicah, ostanek bazilike v D vigradu p ri K anfanaru v Istri, g rad B ranik p ri Gorici in drugi. Dipl. ing. Smiljan Umek VODNOGOSPODARSKO PODJETJE »HIDRO« KOPER Konzulska ulica 2 Telefon 23161 p. p. 134 Dejavnost: gradnja in vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav ter drugih objektov nizkih gradenj, varstvo obalnega morja, izdelava investicijske tehnične dokumentacije za vodnogospodarske objekte. VODNOGOSPODARSKO PODJETIE SOČA » o. Nova Corica, Tumova ä P o d je tje je enovita d e lo v n a o rg a n iz a c ija p o s e b n e g a d ru ž b e n e g a p om en a, ki d e lu je na o b m o čju ob čin A jd o v šč in a , Idrija, N ov a G o r ic a in Tolm in. Izvaja n a s le d n ja d e la : 1. G ra d b e n a d e ja v n o st — u re ja in vzd ržu je v o d o to k e — grad i k a n a liz a c ije in č istiln e n ap rav e — grad i vo d n a z a je t ja — izvaja h id ro m e lio ra c ijsk a d e la ter d ru g a vodo- g ra d b e n a d ela . 2. P r o je k t iv n a - š tu d ijsk a d e ja v n o st P ro jek tira : — v se p ro jek te u re je v a ln e g a in v z d rž e v a ln e ga z n a č a ja z a o b ram b o pred e rozijo — k a n a liz a c ije in č istiln e n ap rav e — v o d o v o d e — hidro in a g ro m e lio ra c ije z a o d v o d n jav an je in n av o d n jav an je . Izdelu je in v e stic ijsk e p ro g ra m e in teh n ičn o d ok u ­ m en tac ijo z a v o d n o g o sp o d a r sk e o b jek te . Vrši š tu d ijsk o in raz isk ov aln o d e ja v n o st z a d e lo v vodn em g o sp o d a r s tv u . 3. R a z p o la g a s s e p a r a c i jo z a p rid o b iv an je v seh g r a ­ m oznih frak cij z a la stn e p o treb e in z a p rod a jo . P o d je t je o p rav lja v o d n o g o sp o d a r sk e storitve na o b ­ m o č ju 8 občin D o len jske in S p o d n je g a P o sa v ja . Po p o g o d b a h z O bm očn o vodn o sk u p n o stjo D o len jsk e v z d rž u je v o d n o g o sp o d a r sk e o b je k te in n ap rav e v sp lo šn i rabi in naravne v o d o to k e . O prav lja upravne, s tro k o v n e in teh n ičn e z a d e v e s p o d ro č ja v o d n e g a g o sp o d a r s tv a , štud ije , p ro g ram iran je in pripravo inve­ stic ijsk ih p rogram o v in in v estic ijsk o -teh n ičn e d o k u ­ m e n tac ije z a v o d n o g o sp o d a r sk e o b je k te in d ru g e o b je k te s p o d ro č ja h idrotehnike. P o d je tje izvaja v s a v o d n o g o sp o d a r sk a d e la in d ru g a d e la s p o d ro č ja nizkih g r a d e n j: re gu la c ije , m elio ra­ c ije , k an alizac ije , v o d o o sk rb n e o b jek te , kom unalno o p re m ljan je stavbnih zem ljišč in p o d o b n a d e la . Regulacija Sopote pri tovarni papirja v Radečah — med gradnjo Gradbeni center Slovenije 61000 Ljubljana, Streliška 12 a o b v e š č a v s e z a in te re s ira n e , d a je izdal: 1. KATALOG PODOV v s lo v e n sk e m in srb o h rv a šk e m jeziku . C e n a s p o š t­ nino je 400.— din. V cen i k a ta lo g a je z a je to triletno p o š il ja n je dopo ln itev in sp re m e m b , ki jih bo G C S d o sta v lja l na p o d lag i k a rto te k e naročn ikov . T isk an je na g lad k em , belem 135/gr. p ap irju , zu n a ­ nji ovitek PVC m ap a , listi perforiran i in sp e ti s paten tn o sp o n k o , fo rm at A-4. 2. APLIKACIJA RAČUNARA U PROJEKTOVANJU U VISOKOGRADNJI A vtorji: E do R avnikar, dipl. ing. arh., A ndrej Km et, dipl. ing. m at., F ran c D acar, dipl. ing. m at., C e n a 150.— din. T isk a n o v srb o h rv ašč in i in s ic e r v fo to -xerox tehniki, n a belem b re z le sn e m papirju , ov itek iz g la d k e g a k arton a, 179 stran i te k s ta in 35 stran i risb. Form at B-5 N aro č ila sp re je m a G C S . D o b a v a tak o j! PODJETJE ZA UREJANJE VODA, CELJE, ŠKVARČEVA 4, P. P. 144 Poslovni predmet: — vodnogospodarska dejavnost, —- študijsko-projektivna dejavnost, — izvajanje vseh vrst objektov vodnih in nizkih gradenj, — proizvodnja gradbenega materiala in gradbenih elementov, — proizvodnja in montaža čistilne tehnike, — montažna dejavnost, — namakanje, — projektantski inženiring. Gradnja čistilne naprave v Cerknici I. faza (3000 E), tik pred zaključkom V O D N O G O S P O D A R S K O P O D J E T J E » H I D R O T E H N I K « L J U B L J A N A o . 0. je specializirana delovna organizacija za projektiranje, vzdrževanje in izvajanje vseh vrst hidrotehničnih del, ki jih opravljata v ta namen posebej usposobljeni temeljni organizaciji v njenem sestavu. Ti sta: TEMELJNA ORGANIZACIJA HIDROGRADNJE LJUBLJANA, n. sub. o. Ljubljana, Slovenčeva 95 — je specializirana organizacija združenega dela za vzdrževanje, rekonstruk­ cijo in graditev vodnogospodarskih objektov in naprav (urejanje hudournikov, obramba pred poplavami, regulaci­ ja vod, potokov in vodotokov, osuševanje, namakanje, za­ ščita pred odvečnimi vodami idr.), ki samostojno ali v sodelovanju s priznanimi domačimi in tujimi proizvajalci izvaja: — protierozijske zgradbe in objekte — akumulacije — regulacije vodotokov — hidro in agro melioracije — objekte za pripravo in transport vode — vodooskrbne objekte — kanalizacije — komunalne in industrijske čistilne naprave — vse vrste hidrotehničnih del pri gradnji hidroenerget­ skih objektov, cest, mostov, energetskih vodov, industrij­ skih objektov itd. — Fosebna oblika našega dela: V sporazumu z investitorji vzdržujemo in prevzemamo strokovno skrb nad vzdrževanjem hidrotehničnih objektov. TEMELJNA ORGANIZACIJA HIDROINŽENIRING LJUBLJA­ NA, n. sub. o. Ljubljana, Slovenčeva 95, je specializirana projektivna organizacija združenega dela, ki je usposob­ ljena za: — projektiranje, izdelovanje investicijskih programov, in- vesticijsko-tehnične dokumentacije za vodnogospodarske objekte in naprave, projektiranje in izdelavo vodnogospo­ darskih osnov za potrebe vodnega gospodarstva in za druge potrebe. Ta dejavnost mimo že navedene projektantske dejavnosti zajema še: — projektiranje objektov in naprav komunalne in indu­ strijske hidrotehnike (melioracije, kanalizacije, vodovodi, čistilne naprave odpadnih voda, priprava pitne vode, teh­ nološke vode in drugega); — projektiranje drugih objektov nizkih gradenj in kon­ strukcij; — prevzemanje in izvajanje projektnega in izvedbenega inženiringa s področja svoje dejavnosti; — raziskovalna, študijska in laboratorijska dejavnost na področju vodnega gospodarstva in drugih dejavnosti iz poslovnega predmeta; — opravljanje še drugih strokovnih in tehničnih zadev in opravil s področja vodnega gospodarstva in nizkih gra­ denj. Za izvedena dela iz svoje dejavnosti sta temeljni organizaciji v sestavu VGP Hidrotehnik prejeli že številna priznanja.