Zmaga stanovske zavesti na XVI. glavni skupščini JUU Spontane manifestacije za kralja in domovino — Učiteljska stalnost je neizbežna potreba šole in naroda — Manifestacija za stanovsko demokracijo in stanovsko linijo udruženja — Volilni rezultat 286 : 44 : 26 — Lep in dostojen potek je demantiral vsa prednaznanila o burni skupščini V Novem Sadu, središču dunavske banovine, sirbskih Atenah, se je vršila letos prvič državna skupščina JUU. Ta skupščina bo ostala zabeležena v zgodovini našega udruženja še prav posebno zaradi toga, ker je bila prva, ki je bila vodena po novem, lansko leto sprejetem poslovniku in ker so se 'izvedle volitve upravnega in iiadzornega odbora po novih pravilih in to po proporcionalnem sistemu. Že lanska skupščina v Sarajevu je potekla mirno in dostojno in tudi letošnja v Novem Sadu je ostala ves čas na dostojni višini, kar mora vzbujati v vsakem učitelju upanje, da smo na državnih skupščinah prenehali z neprestanim »larmanjem«. Nova pravila nuddjo namreč najšiTŠo stanovsko demokracijo, kar je vsekakor najvažnejša osnova za miren in korekten potek takega zborovanja kot so naše glavne skupščine. POTEK ZBOROVANJA. Delegatd vseh sreskih društev JUU so se zbrali v Novem Sadu že 3. avgusta, ker so imeli ta dan že prvo konferenco skupno z glavnim odborom glede predpriprav za skupščino. V ponedeljek, 3. avgusta se je zbralo v dvorani »Svobode« nad 1200 učiteljev (-ic) iz vseh delov države. Oficielnemu delu je prisostvovalo tudi večje število raznih zastopnikov. Ob 9. uri je otvoril predsednik Ivan Dimnik skupščino s sledečim nagovorom: Govor predsednika JUU fov. Ivana Dimnika • Z današnjo skupščino je dovršila sedanja uprava svoje dvoletno delo in upravno dobo. DVOLETNO DELO SEDANJE UPRAVE Med težkimi dogodki nas je v tem času najtežje pogodila smrt Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, velikega zašcitniika narodnega učiteljstva. Verni Njegovemu idealu: »da so jugoslovanski učitelji graditelji narodne duše, njegove macionalne zavesti in kulture, a Jugoslovansko učiteljsko udruženje žarišče iprosvete, steber jugoslovanskega nacionalizma in vzpodbuda za vsa lepa stremljenja v bodočnosti Jugoslavije« so imeli jugoslovanski učitelji in njihovo udmženje pred očmi samo ta ideal. A v tej dvoletni dobi so morali iti preko mnogih zaprek, pretresljajev in težkoč. Trije prosvetni ministri v tem času pomenjajo trojno smer prosvetne politike, posebno personalne. Besede Kralja Petra I. Osvoboditelja . . . posebno pobijajte denuncianstvo in špijonažo . . . — Zato glejte kot vzgojitelji, da vzgojite svojemu narodu poštene in značajne člane družbe. V naši zgodovini in med našim narodom je bilo mnogo nesreč zaradi pomanjkanja značaja in morale med ljudmi, ki so vplivali na narodovo usodo. Zahvaljujoč se veliki moralni višini učiteljstva, njegovi stanovski zavesti in nacionalni požrtvovalnasti, je ostalo učiteljsko udruženje in z njim učiteljstvo narodnih šol: graditelj nacionalnih in državnih idealov. V tej dobd se je učiteljstvo zforalo pod okriljem svojega udrtiženja 4n je neprestano delovalo na konsolidaciji udruženja in z njim tudi učiteljskega dela za naJTesnejši odpor v korist domovine. Ono je izvedlo potrebno slogo za delo v organizacijd, ter je nastopilo odločno v obrambo ugleda stanu. izvedlo konsolidacijo v organizaciji in jo s tem usposobilo za uspešno borbo. Učiteiljstvo se je zavedalo, da zahtevajo od njega razmere močne osebnosti, na katero se bo mogla nasloniti vsaka zdrava šolska, pTosvetna in splošna državna polltika. Zavedalo se je, da mora biti učiteljski stan nosilec vsega zdravega in napirednega za narod in državo. Zavedalo se je, da mora poistati nezlomljdv borec ,proti vsemu zlu in reakcionarstvu. (Plosikanje in vzkl^ki: tako je!) V tej smeri je učiteljstvo utrdilo svoje nacionalne, prosvetne in stanovske ideale in jih utrdilo po načelih »Deklaracije o stanovski politiki Jugoslovanskega učiteljskega udruženja«. Da bi se pobijal protekcionizem in korupcija, je sprejelo »Osnovna načela personalne prosvetne politike«, ki jih bo zastopalo Jugoslovansko učiteljsko udruženje, do končne zmage. Proti preganjanju in rušenju vrednot šolskega in kulturnega dela, je učiteljstvo oirganiziralo sistematično zasčdtno akcijo, ki jo bo dzvajalo do koinčne odsfcranitve tega zla t. ji. dokler se z zakonom ne zagotovi popolna stalnost učitelja na službenem me&tu. (Burno odobravanje!) V socialno obTambo je organiziralo solidarno akcijo z ostalimi državnimi uslužbenci, s kateirimi bo skuipno vodilo borbo za zagotovitev minimuma za eksistenco zase, za svojo rodbino in za 'nemoteno vršenje svoje službe, svojega poklica in svojih idealov v korist nairoda in domovine. Za ohranitev svoje avtonomije je učiteljstvo v tej dobi izdelalo nova pravila, ustrezajoča duhu demokracije in stanovske solidamosti, na osnovi katerih bo stanovska zajednica služila napredku prosvete naroda in države. Uporno in enodušno se je učiteljstvo dvignilo v obrambo svojega nacionalnega ponosa in nacionalne časti in ni 'brez odpora dopustilo, da se omadežuje tradicionalni in preizkušeni nacionalizem in čast jugoslovanskega učiteljstva in Jugoslovanskega učiteljskega udruženja. (Viharno odobravanje.) Svetle točke dela jugoslovanskega učiteljstva v pretekli dvoletni dobi so borba med težkočami. vsiljenimi ob razmerah'in med ponosom, ideali in etičnim poštenjem narodnega učkelja. — Učiteljstvo se častno dviga iz te borbe! Vse to pa so šele zdravi temelji za nadaljnji napredek in delo jugos'lovanskega učiteljstva, v koirist domovine. Narodnd učitelji se zavedajo, da se morajo, ko jih država demobilizira kot vojnike po vojni — po državni sigurnosti — sami mobilizirati v obrambo iste države kot vojaki miru in stalni borci za ohranitev in napredek nairodne kulture in državljanskih pravic. (Vzkliki: tako je!) Domovitia nas vedno kliče k nadaljnjemu de^lu! Naše živiljenje i<n življenje naše mladine je treba zaradi boljše bodočnosti postaviti na sigurnejšo osnovo. Učitelji morajo ostati budni in sigurni stražarji boljše bodočnosti. VPRAŠANJE DRŽAVLJANSKE VZGOJE. Za šolo in učiteljstvo postaja iz dneva v dan vse večje in aktualnejše vDrašanje državljanske vzgoje. Živimo v ičasu1, ko se zaporedoma rušiio etične vrednote, ko se udarja po pravilnem stališču; v času, ki je negativno vplival na razvoj karakterja, državljanske zavesti in odgovornosti. Cuti se potreba, <da se o državljanski vzgoji in njenih vrlinah danes resno razmišlja, ne samo pri odra&lih, temveč tudi pri mladini. V zadnjem času se priporoča učiteiljstvu vračanje med štiri šolske stene! Kaj pomeni to? Ali je to mogoče? — To pomenja onemogočiti narodnemu učitelju, da bi se bavil z javnimi posli, da bi da.jal svojo sodbo o njih, da bi' sodeloval pri njihovi ureditvi. Prvi učiteljev korak iz najožjega profesionalizma je korak v javno življenie, je korak v škino in v kompleks na razpotju živvljenjskih vprašanj ... Z najjačjimi dokazi lahko podpremo: da narodni učitelj — dasiravno plačan od države, ni in ne more biti v splošnem pomenu besede uradnik; on je najpref vzgojitel'} in kot takega ga morajo brasiti vse virline kulturnega in etično močnega človeka. Nadalje, ali se more zamisliti vzgajanje dobrih državljanov brez poglabljanja1 v vso življenjske nrobleme, brez iskanja vzrokov, brez vzpostavljanja vseh razpotnih življenjskih interosov v kavzalno zvezo? Z vsem tem se je treba seznaniti dobremu vzgojitelju in vse to prenesti na gojence in na odraele piri delu narodnega izoforaževanja. Vse to se pa ne da zamisliti ako se učitelj ne kreta v polni svobodi skozi vtse vzroke in posledice, skozi vse življenjske manifestacije, ki so delovale tekom časa na življenje in ki še danes dehijejo. Nas kot izobražene ljudi in vzgojitelje — a ne samo tehnične delavce, ne sme plašiti sedanjost. Nasprotno, prav zato, ker je ona taka, moramo narodni učiteljd zahtevati demokiracijo v naši stanovski organizaciji, v šolski organizacijr, pa tudi v javnem življenju, da dvignemo svoj glas v obrambo demokracije in svobode, da b.i se naši mladiči vzgajali v svobodi, v državljanski zavesti, v odgovornosti za zajednico in v dolžnosti napram zajednici. Iz teh razlogov hočemo najodločneiše braniti svoje državljanske pravice in svobodo, da jih obvarujemo bodočim generacijam, katerim bodo potrebne za obrambo države. (Dolgotrajen aplavz!) Braniti hočemo svojo svobodo vse do tedaj, dokler ne bode vsakemu zagotovljeno svobodno opredeljevanje in sodelovanje pri delu po lastnem p(repričanju, brez pritiska in brez posledic in ireperkusij. (Burno ploskanje in vzkliki: tako je!) Vse učiteljstvo ipo vsej državi mora dvigniti svoj glas za popolne državljanske svoboščine. (Vzkiiki: tako je!) > PERSONALNA PROSVETNA POLITIKA. V personalno prosvetni poldtiki moramo brani'ti zakonske pravice in škupnc interese. (Odobravanje!) Najmočnejšo zaščito piroti krivicam v personalno prosvetni politiki si lahko da učiteljstvo samo sebi s tem, da samo preneha rušiti pravione temelje, na katerih mora sloneti zdrava personalna .prosvetna politika. Pogoji za to so visoka moralna vrednost članstva, stanovska zavest, zrelost in solidarnost članstva. Vsi moramo dvigtniti svoj glas in se skupno boriti proti nezidravemu stanju ter zahtevati, da se učiteljstvo prd razmestitvi ne počuti kod uradnik prve in druge vrste. Skrajni čas je, da dobijo pri namestitvah in premestitvah učitelistva zopet svojo polno vrednost strokovne vrliine, šolsko delo in strokovne sposobnosti, da se dvigne virednost šolskega, prosvetnega, kulturnega in gospodarskega dela nad strankarsko pripadnost. Skrajni čas je, da se dvdgne avtoriteta tega dela, da se dvigne avtoriteta in vera v zakonske predpise, v objektivnost in pravičnost napram učitelj6tvu. Vsi moramo dvigniti svoi glas proti občutku brezpravnosti učitel.jskih vrst v sodnodisciplinskem poglcdu, ker smo bili v tem pogledu degradirani ne samo izpod vse ostale državne uradnike, neao pod postopek, ki se uporablja za najnekorektnejše državljane. Vsi moramo dvigniti svoj glas proti učiteljskemu delu izven šole, ako se pri tem ne računa in se ne jemlje v poštev državljanske pravice in državljanske svobode učitelja. Zahtevamo skladnost med službeno naloženim delom izven šole in med državljanskimi pravicami in svobodo učitelja ter popolno zaščito tega dela in onemogočenje persekucij kakršnekold wste za to delo. Svobodo takega deila izven šole zahtevamo za to, da bo to delo samo v službi interesom naroda in države! Remeduira personalno-prosvetne politike je prvi pogo-j l& ozdravljenje šdlskega in prosvetnega življenja. SPOŠNA PROSVETNA POLITIKA. V splošni prosvetni politiki je treba — kljub premestitvam, ki imajo kvarne posledice za učiteljstvo, šolo, prosveto i-n kultuTO •— objektivno ugotoviti in nriznati leo napredek, ki je storjen z delom naše prosvetne centrale — ministrstva prosvete — v zadnjem letu. Važna prosvetna vprašanja vzdrževanja nairodnih šol, šolskih učbenikov, šolskesa nadzorstva v zvezi z reformo višje pedagoške šole, discipllnskih predpisov za učiteljstvo narodnih šol in še neka druga prosvetna vprašanja so se v zadnjem !etu premaknila z mirtve točke. V tem pogledu sta udruženje in narodno učiiteljstvoi vedno na razpolago za vsako de!o, ki pomenja naipredek prosvete. Na| konJčni smoter mora biti: reformirati v duhu demakracije tudi prosvetno zakonodajstvo! Novela zakona o narodnih šolah in novela uradniškega zakona se vsiljujeta kot stvarni potrebi. ČISTA STANO.VSKA LINUA JUU. Za realizacijo teh smotrov mora obvarovati udruženje izvenstrankareko smer. V orf»anlzaciji se moramo izogibati vsakega plemensikega, verskega in strankarskega opredeljevanja in na ta načim prepj-ečiti, da bi ise s takih vidikov reševala naša skupna sitanovska, šolska in prosvetna vprašanja. (Vzkliki: tako je!) Učitelistvo je bilo vedno nosilec nacionalne, verske in tudi politične tolerance v svojih vrstah in med narodom. Na tem potu moramo vztrajati, ako želimo, da nam bodo inteiresi naroda in države najvišji zakoni. Delo na duhovnem zbiižanju moramo nadaljevati v smeri, ki bo obvarovala tiidi vse zdrave osno ve naše dndividualnosti. Čisto stanovsko linijo organizacije je treba čuvati ob vsaki priliki. V maksimalen program je treba postavljati zahteve, ki so skupne vsemu uciteljstvu. Potrebno je zahtevati in naglaševati ono, kar nas druži, a ne ono, kar nas razdvaja. Prva dolžnost nam mora biti ohraniti nezavisnost udruženja na vse strani, da bo moglo paralizkati kvarne ¦viplive dnevne politike na šolo in prosveto in da bo moglo zastopati in braniti interese šole in svojega stanu tiapram vsakemu režimu. (Ploskanje!) Nikogar naloga ni, a najmanje naj bi bila naloga stanovske organizacije, braniti svojim članom javno opiredeljevanje izven organizacije, ker so to državljanske pravice ¦vsakega učitelja. Te državljanske pravice je organizacija celo dolžna braniti do kraja, dokler ne doseže tudi za uciteljstvo svobodo opredeIjievanja in dela po lastnem prepričanju, brez pdtiska in brez posledic v službenem pogledu. Svobodo opredeljevanja zahtevamo tudi za srojc kulturno opredeljevanje in sodelovanje. S polno pravico pa zahteva organizacija od svojega članstva, naj bo opredeljeno kakorkoli in naj sodeluje v katerikoli smeri, da pri svojih merodajnih faktarjdh in forumih najodločnejše zastopa sikupne iTiterese učiteljskega stanu in da se postavi v bran proti vsakemu poizkusu ipersekucij, kateregakoli člana našega stanu. Zavedati se morajo tega, da ne smejo molčati takrat, ko se rušijo pravne osnove in ko se omalovažujejo strokovne in stanovske zahteve, ki jih je vse učiteljstvo soglasno proglasdlo kot obvezne za vse članstvo. STANOVSKA DEMOKRACIJA. Organizacija sama, t. j. udruženje, ne sme biti samo sebi namen. Čim prej moiramo dovršiti in urcditi notranje organizačne probleme, ki tangirajo ustroj in formalno stran organizacije, da bi se vse moči lahko čimprej uporabile za irealizacijo smotrov organizacije. V pogledu članstva nam ne sme biti problem kvantiteta. nego kvaliteta članstva! Nova pravila predvidevajo zdravo osnovo za reševanje notranjih organizačnih problemov. Proporcionalni sistem in tajno glasovanje morata pomenjati za nas izvedbo demokratekega načeila, sipoštovanja dn tolerance napram drugemu mišljenju. Proporcionalni sistem ne smc pomenjati diferenciacijo po osebnih simpatijah in antipatijah, temveč mora sprovesti zdravo načelno diferenciacijo in delo v koTist čim boljše rcšitve nalog organizacije in dosezanja njenih smofrrov v korist šole, prosvete, naroda in države. Z upoštevanjem mišljenja vsakega posameznika, je treba v demokratskem duhu in po parlamentarnih običajih dvigniti in razširiti eim širše sodelovanje in odgovornost članstva. Nobena uprava ne želi sebi tako neomejeno zaupanje, da bi isto uspavalo vodstvo in članstvo. Vsaki upravi je potrebna zdrava kritika dela, ki jo je treba spoštovati in negovati ter celo zahtevati od članstva vpliv, da se pravočasno odstranijo napake ter se delo regulira v pravilno smer. Tudi zdravo kritiko je treba vzcti kot znak zaupanja napram organizaciji. Napačno bi bilo puščati brez kritičnega pogleda delo to odgovornost upravam samim. Vsak posameznik mora pripomoči in izvršiti svojo dolžnost za dosego smotra organizacije in deiliti delo in odgovornost z uptravami. Zavedati' se moramo, da je fcreba za skupnost tudi nekaj žrtvovati, ako hočemo doseči skupne smotre. Dosledno je treba pobijati tezo, da je članstvo v organizaciji potrebno samo zaradi nekaterih osebnih koristi. Nasprotno! Članstvo se mora predvsem zavedati skupnih smotrov, za katere se je treba boriti iin žrtvovati in katerim je treba podrediti osebne zahteve v organizaciji. Samo materialistično tezo o pomenu organizacdje je treba dosledno pobijati! Tovarišice in tovariši! Vsaka uprava se mora zavedati, da ste Vi organizacija. Kakršni ste Vi, taka bo organizacija! , Vsaka uprava se mora zavedati, da ne sme vladati v udružcnju nego ga moca samo voditi v smislu predlogov članstva in sprejetih sklepov skupščin. NACIONALNI ZNACAJ STROKOVNIH ORGANIZACIJ. Od bodoče demokracije pričakujemo, da bo v večji meri upoštevala mišljenje strokovnih zbornic in udruženj. To ni potrebno samo zaradi upoštevanja materiallnih zahtev, nego predvsem v pogledu zahtev, ki pomenjajo napredek stroke, uprave in strokovnega dela sploh. Zavedati se moramo, da te osnove strokovnih organizacij pomenjajo visoko vrednost za narod in državo. Iz teh razlogov ne more nihče osporavati nacionalni in državni pomen strokovnih organizacij. Edino nadstrankarske stanovske organizacije bodo sposobne odsttaniti kvarno partizanstvo m korupcijo iz posameznih strok in s tem iz naroda Ln države iri s svojo iniciativo pTipomoči k pra\ilnemu reševanju stroko^Tiih piroblemov. PROSVETNO-ŠOLSKA ZBORNICA. V to svtfho je podvzelo udruženje iniciativo za osnovanje prosvetno šolske zboTnice iz predstavnikov udruženja profesorjev, nastavnikov meščaniskjh šol in učiteljstva narodnih šol. Iniciativo za napredek in ipokretanje o aktualnih prosvetno šolskih problemov moramo vzeti nase. Z željo, da stopimo odločno v obrambo poštenja, učiteljskega ponosa, stanovsko-državljanskih pravic in da z delom potenciramo svojo ljubezen do domovine, otvarjam skupščino, želeč ii uspešno in plodno delo v korist našega .stanu, prosvete, naroda in države, pod vodstvom naše mlade nade Nj. Vel. kralja Petra II. (Govor predsednika Dimnika je bil pozdlravljen z burnim in dolgotrajnim ploskanjem in vzkliki: »Živijo Dimnik!«) S skupščine so bile poslane udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter pozdravne brzojavke prosvetnemu ministru gosp. Dobrivoju Stošoviču. . , Ko je bila prečitana udanostna brzojavka Nj, Vel. kralju, ki je bila sprejeta z velikim navdušenjem, iso vsi prisotni udeleženci skupščine zapeli državno hdmno. Ta spontana manifestacija se je zaključifa s ponovnimi vzkbki kralju in domu Karadordevičev. Predsednik Ivan Dimnik se je pred prehodom na dncvni ired spomnil v preteklem letu umrlih zaslužnih tov. Vlade Petroviča, Jovana Jovanoviča, Julke Patrijarh in Antona Hrena, katerih spomin je skupščina počastila s kldci »Slava!«. Poseben pozdrav predsednika je veljal gostom, predvsem zastopniku Nj. Vel. kralja Petra II. g. brigadncmu genetalu Ljubomiru Jovanoviču, zastoipniku pirosvetnega ministra g. Iliji Maričidu, zastopniku bana dunavske banovine načelniku prosv. oddelka g. Milenku Janoševiču, predsedniku občine Novi Sad g. dr. Branku Iliču in mnogim drugim odličnim gostom, zastopnikom raznih kulturnih, social- nih in tudi stanovskih organizacij. Poudariti jo treba pomembno dejstvo, da so poslale na našo skupščino svoje delegate tudi ženske organizacije in sledeče stanovske organizacije: Profesorsko udruženje, Udruženje nastavnikov meščanskih šol, Udruženje nastavhikov za defektno deco, Udruženje poštno telegrafskih in telefonskih uradnikov, Savez mestnih in. samaupravnih uradnikov, Udruženjc monopolskih uradnikov, Udruženje železniških uradnikov in še mnoge druge stanovske organizacije, ki so sodelovale z nami ob priliki znižanja prejemkov. Zastopnik prasvetnega ministra g. Ilija Maričič jo v imenu g. minisitra pozdravil vse prisotne na XVI. glavni skupščini in želel delu uspeh. V svojem govoru se je dotaknil važnosti učiteljevega dela in sporočil, da je pripravljena uredba o disciplinskem postopku, uredba glede prenosa vzdrževanja šol na banovine. Povedal je tudi, da bo v najkrajšem času napredovalo 3000 učiteljev (-ic) v višje grupe. POROČILO IZVEŠTAJNEGA ODSEKA. K temu poročilu se je prijavilo 30 govornikov. Ker je bilo že na predvečer skupščine sprejeto, da posluje skupščina po poslovniku, ki je bil lansko leto sprejet, so imeli pravico govora posamezni delegati, ki so govorili v svojem imenu le 10 miinut, a oni, ki so govorili v imenu kake skupine, so imeli pravico govoriti 20 minut. Pripomniti1 pa je treba, da so večinoma vsi delegati ta po poslovniku določeni čas prekoračili. Prvi je govor.il Mitar Durovič, ki se je takoj v početku svojega govora dotaknil uredbe o znižanju prejcmkov, izmene zakona o narodnih šolah in uradniškega zakona, ki jih udruženje ni moglo doseči. Prizna prizadevanje uprave, vendar misli, da bi se morala zanimati še za mnoga vprašanja, tako za socialna, zdravstvena in druga. Želi, da bi »Nairodna prosveta« izhajala dvakrat tedensko. Skupščino je pozdravil in ji želel uspeh zastopnik Sokolske župe g. Ignjat Pavlas. V imenu profesorskega udruženja je pqzdravil skupščino njega predsednik g. Radivo.j Kneževid, ki je v svojem nagovoru naglasil predvsem iskreno sodelovanje profesorskega in učiteljskega udruženja o priliki znižanja naših prejemkov. Pripomnil je pa tudi, da ta sodelovanja niso radi gledali oni, ki bi radi naredili iz prosvetnih delavcev svoje duhovne najemnike. Največje odobravanje je povzročila njegova ugotovitev, da hočejo danes, ko se ptosvetno delo tako malo ceni in spoštuje, korakati učitelji narodnih in srednjih šol skupno, delati roko v roki in da je ni sile, ki bi mogla razbiti to njihovo skupnost. Gospa Jelisava Petkovič, predsednica Jugoslovanskega ženskega saveza je pozdravila skupščino in se v svojem govoru dotaknila predvsem vprašanja znižanja uradniških plač, ki je tako kvarno vplivalo na družino ter izjavdla, da bo ženski savez, kakar doslej tudi v bodoče pomagal učiteljskemu udruženju v borbi za njegove moralne in materialine pravice. Tudi predsednica ženskega pokreta gospa Katarina Dedier je pozdravila skupščino želeč ji dober us^peh. V svojem govoru je naglasila predvsem akcijo Jugoslovenskega učiteljskega udruženja za zboljšanje razmer za lepšo bodočnost našega naroda. Nadalje so govorili še g. ing. Gojko Damjanov, delegat udruženja inženirjev in arhitektov, nato predsednik poštnotelegrafskega udruženja g. Petko Miljevic, predsednik udruženja nastavnikov za defektno deco g. Ferdinand Maslic in predsednik uradniške zadruge g. Durdič Aleksej, ki je v svojem govonii ugotovil predvsem dejstvo, da šteje savez nabavljalnih zadrug 132.000 članov državnih uslužbencev, med katerimi je 7000 učiteljev. Skupsčino je pozdravil tudi g. Marko Paunovič, predstavndk udruženja zvaničnikov poštnotelegrafs,ke stroke, ki je izjavil, da je njibova organizacija dobila o priliki znižanja prejemkov v učiteljskem udruženju svoje najboljše prijatelje. PREDAVANJE. Po dovršendh pozdravnih govorih je bilo na dnevnem redu predavanje tov. Lazarja Bijelica: Državljanska vzgoja in pouk, y katerem je predavatelj pokazal povsem jasno, v kakšni smeri bi morala iti državljanska vzgoja in pouk, da bi se vzgojila mladina v prave značajne državljane. SKUPŠČINSKI ODSEKI. Po prečdtanju pozdravnih brzojavk, ki so prišle iz raznih krajev, je prešla skupščina na volitve posameznih skupščinskih odsekov. Sekcijo za dravsko banovino so zastopali: v verdfikacijskem odboru Supančič Drago; v izveštajnem Miloš Verk; v finančnem Ljudevit Ivanjšič; v odboru za resolucijo Vekoslav Mlekuž; v disciplinskem Dušan Šestan. Popoldne so zborovali samo skupščinski odbori, a plenum skupščine je nadaljeval s svojim delom v torek 4. avgusta. Prvo poročilo je podal verifikacijski odbor, ki je ugotovil, da je na skupščini prisotnih vsega 373 polnopravnih članov. Ker ni bilo spornih iprimerov, je bilo poročilo verifikacijskega odbora sprejeto brez debate. Drugi govornik Radivoj Lungulov je očrtal veliko anomalijo odnosno paradoks, da se onim ličiteljem bivših srbskih verskih šol v Vojvodini kakor tudi učiteljem šol Družbe sv. Cirila in Metoda ne priznajo službena leta pač pa se priznajo vsem onim, ki so delovali na šolah potujčevalnicah. Tov. Dragiša Mihajlovič, nosilec druge listg, se v svojem govoru ni dotaknil toliko poročila .marvec je podal žalostno socialno sliko naše vasi in orisal težak položaj in težko delo učitelja na vasi. S številkami je tudi dokazoval razvoj tehnike in dviganje brezposelnosti ter končal svoja izvajanja, da se ne smejo razbijati moči Jugoslovenskega učitdjskega udruženja marveč je treba delati z vsemi sdlami na to, da se mu postavijo močni temelji. Tov. Gligor Čikara je v svojeon govoru orisal borbo, ki jo je vodil v zagTebški sekciji ter je prečital tudi nekaj značilnih odlokov, ki so točno pokazali s kakšnimi težkočami se ima boriti učiteljstvo. Poročila uprave se ni dotikal in ga tudi ni kritiziral, pač pa je z ozirom na svoja izvajanja končal svoj govor takole: »Imam 4 sinove, ako jih vzgojdm, ne bo nobeden od njdh učitelj. Toda jaz, dasiravno sem mnogo prestal, če bi prišel še enfcrat na svet, bi bil samo učitelj.« Prihodnji govornik Dragotin Prokič iz Beograda je v svojem govoru kritiziral sedanjo upravo. On je tudi kot član izveštajnega odbora ipodal svoje oddvojeno mišljenje. V svojih izvajanjih je kritiziral nova pravila in se dotaknil tudi obračuna in proračuna. Med tem časom so bile vložene kandidacijske liste za volitve, ki so se vršile popolOne. Tov. Jovan Kontič iz Gornjega Milanovca je v svojem temperamentnem govoru orisal velike razlike pri znižanju pTejemkov državnih uradnikov. V odstotkih ie dokazal, da so bite nižje grupe mnogo hujše prizadete nego višje. Nadalje je v svojem govoTu poudaril, da pripada oni grupi, ki govorijo stalno proti onim, ki so v upravi, toda ugotavlja, da je sedanja uprava Jugoslovenskega učiteljskega udruženja pravilna in ji izreka v imenu onih, ki jih zastopa, zaupanje. Z njegovim govorom je bdlo dapoldansko zborovanje zaključeno. POPOLDNE. Skupščina je nadaljevala svoje delo popoldne in je od prijavljenih govorniikov dobil prvi besedo tov. Božidar Karličič, ki je v svojem govoru napadal dosedanjo upravo in je že takoj v početku svojega govora izzval glasne iproteste proti načinu svojega govora. Da ni 'bila kritika stvarna, se je videlo takoj v po-četku iz njegovih vprašanj na izvršni odbor: »Kje so učiteljske pravice? Kje je stalnost? Kje je avtomatično napredovanje itd.« Njegov govor je bil večkrat prekinjen in je moral na koncu tudi predsednik koregdiati njegova izvajanja. Tov. Cvetko Bulatovic je v imenu delegacije iz vardarske banovine izjavil zahvalo upravi udruženja za vsa prizadevanja v korist učiteljstva in šole. Iznesel je tudi nekaj markantnih primerov preganjanja posameznih učiteljev iz vardarkc banovine. Naslednji govornik Blagoje Stefanovič je že v svojem dolgem uvodu vzbudil vznemirjenje dclegacije, ki je tekom njegovega govora večkrat glasno protestirala proti načinu njegovih izvajanj, ker je bil v svoji kritiki se- danjega odbora zelo nestvaren. Napadel je tudi tov. Todora Dimdtrijeviča in rmu očital neko pismo, ki ga je pisal že Teta 1929. Ker Stefanovič ni hotel prečitati dotičnega pisma v celoti, ga je nato objasnil tov. Dimitrijevič sam. VOLITVE. Ker je bil dopoldne v smi&lu pravil točno določen čas kdaj se bodo vršile volitve, je določil tov. Dirrmik kratek odmor za predpripravo. Po odmoru je verifikacijski odbor panovno ugotovil, da je prisotnih 373 polnopravnih ičlanov, ki so nato volili z listki. Po dovršenih volitvah se je nadaljevala dcbata. Prvi je govoril tov. Milan Nikolič, ki je izrekel pohvalo dosedanjemu vodstvu ud-ruženja za njegovo delo in prizadevanje. Nadalje je govoril še tov. Živko Smiljan?č o pravilniku za častna razsodišča, tov. Dušan Prica, urednik »Narodne prosvete«, je odgovarjal delegatom na kritiko »Narodne prosvete« in Dušan Vitorovič, ki je pojasnil izvajanja enega izmed predgovornikov ter tov. Mihajlo Kijametovič, ki je poudarjal, da je dosedanja uprava dostojno za&topala učiteljstvo in želel, da bi tudi bodoča uprava hodila po isti poti. Govoril je še tov. Hija Grbič, ki jc pojasnjeval zadevo nekega mladinskega lista v Sarajevu. Njemu je odgovoril tov. Štefan Bilčar, predsednik sarajevske sekcije JUU. Govoril je še tov. Rajko Vukeljič, ki je zameril predsedniku, da je dovolll glasovanje, preden se je izglasovalo poročilo. Tov. Dimnik je pa na podlagi pravil dokazal, da je njegovo postopanje pravilno. Medtem je bil predsedstvu predložen predlog za konec debate, ki je bil soglasno sprejet. Odpadli so torej vsi nadaljnji prijavIjeni govorniki in je bilo poTočilo izveštajnega odbora siprejeto z ogromno večino, kajti le osem delegatov je glasovalo proti. POROCILO FINANČNEGA ODSEKA. Finančni odbor je podal svoje poročiio, v katerem je ipovsem pregledno in natančno podano g-ospodarsko poslovanje našega udruženja. K poročilu so se javili le 3 govo.rniki in to Živorad Dimitrijevič, Miloš Vučevič in Eduard Janaček. Ko je bilo nato prečitano tudi poročilo nadzornega odbora, se je gla&ovalo najprej o poročilu finančnega odbora, proti kateremu so glasovali le 3 delegati, a proti razrešnici je glasoval 1 delegat. RESOLUCIJA. Odbor za iresolucijo je predložil sledečo resolucijo: Jugoslovensko učiteljsko udruženje je na svoji ša&tnajsti glavni skupščini, ki se je vršila od 3. do 5. avgusta 1936. v Novem Sadu sprejelo sledečo resolucijo: 1. Z obžalovanjem se konstatrra, da so kljub števdlndm varijacijam vrhovne državne uprave, režimi prosvetne politike ostali, s skromnimi izjemami, skoro identično nepopravljivo Tavnodušni v reagiranju na vpijoče neštete dosedanje resolucije jugoslovanskega učiteljsitva. Jugoslovansko učiteljstvo odklanja vsako moralno odgovornost pred javnostjo sedanjosti in pred sodbo bodočnosti za vse, kar je bilo opuščenega v izpolnjevanju imperativne dolžnosti pristojnih činiteljev glede siocialnega skrbstva za šolske otroke, zgraditve neizogibno potrebnih šolskih poslopij, racionalne reforme vsega šolstva v duhu sodobnih zahtev in vseh onih mnogakrat poudarjenih defektov in nedostatkov osnovnega šolstva, na katere je učiteljstvo s polno zavestjo kazalo pri vsaki priliki, izvršujoč v tem prizadevanju del svojih dolžnosti. 2. Tokrat smatra jugoslovansko učiteljstvo v zavesti svojih pravic in v spoznanju, da brez polne moči, elana ter moralnc in materialne neodvisnosti učitelj ne more biti činitelj, ki bi nosil največje breme pri graditvi svetlejše in srečnejše narodne in državne skupnosti. Zato smatra za potretmo poudariti in naglasiti svoji stanovski apel z zahtevo, naj se predvsem zagotovita stalnost učiteljstva, da bo sposobno za polno službovanje v svojem vzvišenem .poklicu; vsa izpraznjena meSta naj se oddajo po razpisu; učiteljice in vrtnarice z učiteljskimi kvalifikacijami naj se pravno in gmotno izenačijo s svojimi tovariši; učiteljstvu naj se zagotovi dostojen eksistenčni minimum in neobhodni življenjski standard; brez vsakih omejiteV in po izpofejenih zakonskih pogojih naj se izvršujejo upokojitve s priznanjem zaslužene in pripadajoče V. skupine po 30 letih efektivne službe; nujno naj se popravi kdvica, ipovzročena bivšim učiteljem na privatnih verskih šolah in šolah Družbe sv. Cirila in Metoda z vštetjem časa službovanja na teh šolah v pokojnino; popravijo naj se vse krivice, povzročene z mnogoštevilnimi pTemestitvami, zlasiti s- premestitvami, s katerimi so se ogrožale rodbin* potom razdvajanja moža od žene; upokojeni učitelji naj se ne irazrešijo dolžnosti, dokler se jim ne uredi pokojnina; vse nezaposlene učiteljske sile naj se zaposlijo in uzakoni1 naj se avtomatsko napredovanje. Končno zahteva jugoslovansko učiteljstvo, da se po predlogih in spomenicah, predloženih od strani jugoslovanskega učiteljstva v vseh podrobnostih, v dnteresu naroda in države stori vse, da bi se mogel od osnovne šole in od učiteljevega dela v šoli dn izven šole s polno pravico pričakovati največji cilj osnovnega pouka: vzgoja močnih, zavednih in jeklcnih jugoslovanskih generaci.i nezlomIjivega značaja ter volje in sposobnosti za boibo proti vsakemu mračnjaštvu in nazadnjaštvu. 3. Z obžalovanjem se ugotavlja dejstvo, da se Jugoslovensko učitel.jskp udruženje ni vzelo v zaščito prcd neppzvanimi gkde vprašanja prireditve internacionalnega ueitdjiskega kongrcsa v Beogradu, kateri bi že po sami zamisli izvedbe moral biti v čast našcmu učitcljstvu in naciji. Odbor za resolucijo in predloge je predlagal tudi izključitev dveh članov iz udruženja in to: Jovana Milojeviča, učitelja iz Zagreba, Jovana Raktiča, učitelja v Zucah v dunavski banpvini, ker so delali proti interesom JUU in proti načelom prosvetno in personalnc politike JUU. Pp kratki debati je bila izglasovana resolucija in tudi predlogi. S tem je bil izčrpan program skupsčine in volilni odbpr je podal svoje poročilo, iz katerega Je razvidno, da so bik vlbženo tri liste I. V izvršni odbor: Ivan Dimnik, Tpdor pimitrijevič, Stjepan Kranjčevič, Svctislav Gojkovič, Milinko Lazič, Mara Krstonpšič, Jevta Krljevič, Arsenije Tubič, Živojin Stpjanovič. Nadzorni odbor: Dragotrn Igl, Borivoj Pavlovič, Mihajlo Stanojevič, Viktorija Flere, Milan Šapinac. II. hvršni odbpr: Dragiša Mihajlpvič, Danilo Milanovič, Dragotin Prokič, Milorad Živkovič, Juraj Mravunac, Božidar Karlišič, Miloš Vučevič, Jovan Kovačevič, Anda Miličevič. III. Izvršni odbor: Matp Sudeta, Svetozar Popovič, Franjo Kokalj, Vladislav Dabič, Stojadin Petrovič, Ljubomir Arandelovič, Ivo Crnkovič, Dobrisav Stpjkovič, Mileva 2ivkovič. Oddanih je bilo 356 glasov. Za prvo listo Ivana Dimnika je glasovalo 286 delegatov, za dxugo 43 in za trctjo 26. Druga Iista je dpsegla količndk in enega člana v izvršni odbor. Tretja lista pa ni dosegla kpličnika. Po objavFjenih irezultatih se je tov. predsednik zahvalil za udekžbo in izkazano zaupanje in je zaključil skupščinp ob pol l.uri po polnoči. Obrazi z glavne skupščine.